XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MARI
lahaja Tsak dan «vre*er, isiinEi nedeljo in praanike, ter velja po poftti projeman i a avstro-og trike dežele ba vse leto tf. gld., ea pol leta H gld., ba četrt leta 4 glđ., za jedca Mesec l gld. 40 kr.— Za Ljubljano bree pofiiljanja na dom r.n vse leto lil gld., r.a fletrt leta 3 gld. 80 kr., ta joden mesec 1 gld. 10 l. r.   Za pošiljanje na dom računa ue po 10 ki*
:>h mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnjo dežele toliko veo, kolikor poštnina znašu. Za oman -.la plaCoje ne od Cetiristopne petit-vrBte po ♦> kr., to se o.-minilo jedenkrat tiska, po 6 kr., <V ne dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj oe izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnom trgu št. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Delegaciji.
V Budimpešti, 19. oktobra.
V debati o vnanji politiki naše monarhije, oglaailu sta se tudi slovenska delegata Spinčić in dr. Gregorčič ter izjavila o njej, zlasti pa o trojni zvezi, svojo mnenje.
Izjava S p i n č i v. e v a slo ve :
Visoka delegacija! Izprosil sem si besedo, da podam povse kratko in preprosto izjavo, iz katere bode tolmačiti ne glede na izvrstno argumentacijo velecenjenega gospoda tovariša K ma moje glasovanje o tem predmetu. Moje glasovanje je v ozki zvezi z našo notranjo uredbo in upravo. Hrvati in Slovenci, kateri so me volili, nimajo v mnogih deželah in krajih potrebnih Bol, uiti ljudskih ue, ampak so priuiljeni obiskovati nemške in italijanske šole. Njihov jezik rabi se v uradih le malo ali pa nič; mesto njega rabi se nemški ali italijanski, poslednji v Primorju, zlasti v moji ožji domoviui v Istri v toliki meri, da se sklicujejo Italijani na njegovo rabo pri c. kr. oblastvih, kadar hočejo dokazati italijanstvo teh pokrajlo. Niibova duševna in raaterijelna kultura so zauemarja. Držo jih razdeljene in razcepljene in v rasnih] delih ovirajo jih z raznimi sredstvi, da ne pridejo do njihovih prav ; deloma jih nemčijo, deloma jih italijančijo, malo po malo pa jih uuičujejo. S tem so pa izdatno podpirajo oni, ki hočejo Germanijo do Adrije, deloma oni, ki prisvajajo Primorje in del Kranjske Italiji. Ker se deluje na ta način proti sami eksi-steuci Hrvatov in Slovencev; ker bi mogli biti vsled tega prej ali slej oškodovani interesi pra-jasne dinastije in naše monarhije; ker vnanja politika upliva na notranjo politiko protivno Hrvatom in Slovencem in jo v tem zmislu pospešuje, zato po svojem prepričanji ne morem te politike odobriti^ glasoval boni torej proti njej.
Izjava dra. Gregorčiča slove:
Visoka delegacija I Ker se je že od mnogo stranij tega visokega zbura govorilo o zunauji politiki avstro-ogerske monarhije, nuj bo tudi meni dovoljeno, da izpregovorim nekoliko besed i j v tej zadevi. Nimam sicer formalnega pooblastila, da bi govoril v imenu vseh Slovencev, vendar menim, du
LISTEK.
Rendez-vous.
Izvirna huuioreak«.  Spisal K. M. I.
Gospod Ciprijan Fistl je bil evfemist. — Na njegovi posetnici si čital:
Adolf Ciprijan Fistl,
■likar,
Hernals.
Njegovi prip»tel|i in znanci iu sploh ljudje, ki so imeli čast poznati ga, nazivali so ga s Btrožimi pojini: gospoda barvarja, gospoda preprogarja ali jednako. Toda Ciprijanov duh jo hrepenel po višjem ! Kdo bi mu štel to v zlo? Preverjen je bil v dnu svoje duše, da je poklican za kaj večjega, kakor je tako kak navaden tapetar. On ni samo prevlakal sten s tapetami in preprogami, temveč umel je iz-delavati dovršeno tehniški tudi iz- eske in napise za tvrdke. Njegovi Turki za tabučne  tratike iu pisane
to, kur nameravam reči, Be ujema s čuti velike večine slovenskega  naroda  in  njegovih zastopnikov. Najvišji nagovor pri sprejemu delegacij in poročilo gospoda   ministra vnanjih  zadev v proračunskem odtteku Bta zaznamovala kot cilj naši vnanji politiki ohranenje in vtrjenje miru.   V vseh časih smatral se je mir kot veliko dobro narodom. Dandanes, ko je treba družiti vse moči v   prospeh  gmotne blaginje, kateri pretijo nevarnosti od  vseh   stranij, je pa ohranenje miru prava potreba.   Zato odobrujem težnjo naše vnanje  politike,  ki se trudi, ohraniti narodom to dragoceno dobro, ter izražam željo, naj bi se  gospodu   ministru   vnanjih zadev posrečilo, stalno ohraniti  in  utrditi mir z vsemi sosednjimi državami.   Ali, da je mogoče uživati dobrote miru, ne zadostujejo pobožne želje: treba je v ta namen tudi kaj storiti.   Zgodovina,  tisočletna skušnja nas uči, kaj je v ta namen potrebno. Kdor si ho/e mir zagotoviti, mora biti pripravljen na boj. Si vis pacem, para bellum.   To je stara resnica, ki velja še dandanes.   Bojna  priprava zahteva posebno  tri reči; dobro izvežbano vojsko, polne blagajnice ter krepke in zanesljive zaveznike. Kar zadeva naše zaveznike, moram reči, da se zdi  priprostemu človeku čudno, kako je mogoče, da Brno so  zvezali z državami, ki ho nam v raznih čusih napovedale boj in uam škodovale, mej tem ko nimamo takih zvez z državami, ki so num v težki notranji sili radostno prihitele na pomoč.   Veuder  nočem  s temi  besedami naši zunanji vladi ue očitati, ne svetov dajati. Popolnoma sem prepričan, da pri. njenih odnošajih do zunanjih držav jo vodi najiBkrenejše  prizadevanje, čuvati iu braniti koristi avstro-ogerske monarhije. Zato »prejemam obstoječo trozvezo in nimam proti njej ugovorov, v kolikor je namenjena, hraniti mir in koristiti državi v   slučaju vojske.   Ali   neke   reči ne morem zamolčati pri tej priliki. Tudi med Slovenci se oglašajo proti trozvezi pomisleki, ki izvirajo h prepričanja, da trozveza vpliva na notranjo politiko v škodo uai odue ravnopravnosti slovenskega naroda. Toda ker ni tukaj navzoč   voditelj   naše notranje politike,   nočen   obširneje  razpravljati  tega predmeta.
Glede teh dveh izjav pridržujemo si, precizovati svoje stališče.
kravice za mlekarije so si bile sicer nekam hudo podobne, za to pa tudi jednako umetniški izvršene. Po vsem Heroalflll, kaj pravim, tudi čez mejo te njegove ožje domovine, vzlasti po Josefstadtu iu Als^rgrundu s'.ula je njegova genijalna roka. Delal je hitro in ceneno ter tako ostal vedno ua površji svojega časa. Cipdjaa je Lil pa tudi mož, ki je kaj resno shvatal svoj vzvišeni poklic, vzvišen tembolj, ker so proizvodi spretnega njegovega kista viseli zvečine visoko nad vratini, du, nekateri C;!6 v prvem nadstropji.
BI je mož majhne postave. Da bi torej povzdignil vetjavo Hvoje osebe, nosil je visok cilinder, široke hhče pa zato, ker so težile njegove noge pretirano na to, da bi posnemale po vnanjo obliko DAJokroglejSe Črke alfabetu. Obraz je kazal dobrodušnega, odkritega človeka. Ako še pristavim, da je izgovarjal črko r jako mehko, in da ga je obično obdajala nedoločna atmosfera, zmešana iz vonjav tobakovega dima ,;1 oljnatih barv, mislim, da sem Ciprijana zadostno očrtal.
Fistl pa ni bil jedini umetnik v hiši. Vrata na levo od njegovega spalnega kabineta klobučarila je gospudičina Marta Grufer. Kaj more biti torej naravtieje, nego to, da sta izpozuala Marta in Ciprijau nenavadne talente drug drugega, kaj naravneje, da
Delegat dr. Masaf yk govoril je v dveh sejah o razmerah v Bosni in Hercegovini ter je pojasnil korenito. Uvodom zavrnil je prizadevanje nekih politikov, napraviti iz delegacije parlamentarno borzo in potem poudarjal, da si v okupiranih deželah nasprotujeta iztokio zapad, vrb tega pa sta tam dve veri in vsa ta nnBprotstva, stara tisočletja, hoče Avstrija združiti. Govornik kritikuje putem v vseh podrobnostih proračun, kateri se mu vidi nalašč jako neokretno sestavljen; ves proračun je Bamo jeden velik dispozicijski zaklad. Ker je minister zauj odgovoren, smeti je zahtevati, da bodi Bestavljen pra-viluo. Okupacija je glasom neke note AndraBsvjeve imela namen, urediti socijalne razmere v teh deželah in je sploh povzdigniti. To reorganizacijo vršiti je kolikor moči previdno. Pri izbiranji uradnikov mora biti vlada oprezna. V Bosni pa ni nihče zadovoljen, vsaj ue tako, kakor bi bilo pričakovati od prebivalstva dežele, rešene turškega jarma Storilo se je marsikaj koristnega; zlasti javne zgradbe bo izborne, primerne velikim uvotam, ki so Be potrosile. S temi naredbami je vbo prebivalstvo zadovoljno, drugače pa ni zadovoljno. Da so hoteli nekateri Crnogorci naseliti se v Bosni, to vender še ni do-kai, da so Bošnjaki zadovoljni. Saj so se tudi prebivalci Gališke selili na Rusko. Tudi Bošnjaki se pogostoma selijo. Tožbe, da je uprava Blabu, bo kaj rezke. Prijioznati je sicer, da je varnost velika, da so sanitarne naredbe izborne, a ljudje navz'ic temu niso zadovoljni. Uzrok ho agrarne razmere. Določitev desetiue se je premeuila. Prej se je dajala desetina od žita, kadar se je zmlatilo, sedaj pa se določa, predno je žetev končanu, cenilec pa se rad zmoti na škodo kmeta, ker dobiva procente. Desetina je sedaj za tretjino večja, kakor je b'Ia prej, vrli tega pa so istlrjavajo davki jako ueusmiljeuo iu brezobzirno, tlake je pa tuli dokaj več, kakor v prejšnjih časih. Pravi so sicer, da se je Že do 11.000 kmetov odkupilo, a nihče ne \d povedati, če so odkupnino tudi plačali iu kje ter kdaj se je to Bgodilo, Jako korintno bi bilo, ko bi odkup zemljišč zasnovala vlada v velikem stilu iu ga izdatno podpirala. Snloh pa j«r treba skrbeti za kmetijstvo, ker z obrtnimi podjetji sedaj še ti dosti doseči.   Side v deželi bo večinoma dobre, a šolska
sta Be našla plemenita duhova ter zjedmila so v skupno delovanje? Ou je lepOtil vsemu Bvetu v obče stanovanja, pohištvo in kazala, ona pa kitila speci-jelno damam mične klobučke. Se nekaj! Ako so jih apajnle ekraja le umetniške tržuje, vezala jih je I>o8lej ljubezen. Čez pol let;i sta naraeruvala stopiti v zakon.
Kakor običajuo, tako je bil tudi nocoj gospod Ciprijan pri svoji izvoljenki v posetu. Dasi ni imel iz svoje sobice pet korakov daleč do Martinega ate-lijeja, vender ni pozabil nikdar svojega slikarskega dostojanstva iu prikazal se vselej v cilindru, fraku i n rokavicah. Noblesse oblige.
Sedela sta na soli v nežnem lote a. letu in srčkala se, kakor je to že navada zaljubljencem. Marta Grsier, dolga, suha devica, je bila že nad trideset let stara, ergo „v letih nerodnih". Imela je vodenomodre, debelo oči in nos, ki je silil prenapeto ošaben v daljni svet. Ker je bila Marta jako kratkovidna, rabil ji je nos čusih kot kompas. Kadar so namreč iskalo njene bohotne, razpokane ustne« po obrazi Cipri j snovem pripravnega kraja, pri veslale so s to teveruico vselej srečno do žimastih bik Ijubče-kovih po dolg iskren poljub.
Danes pa Marta  ni bila nič kaj dobre voljo.
politika Blaba. Vlada se boji domače inteligencije in brani abiturijentom Sarajevske gimnazije, nadaljevati študije v Pragi ali v Zagrebu. Sudstvo je dobro, a ker je Justina podrejena politični upravi, deluje le jako počasno. Politična uprava je pa takšna, da je največja ovira konaolidaciji. Vlada bi imela ublažiti verska in narodna uasprotstva, ona jih pa le 8e povečuje. Divide et impera, atomiziranje, to je nje svrha. V deželi ugnezdil se je policijski sistem, ki je mrzek slehernemu prebivalcu. Kil r toži, da je desetina nepravično določena, temu se naloži globa ali pa ga odtirajo v zapor. Nekdo razglasil je bil v „Narodnih Listih" nekoliko takih slučajev in imenoma havel tiste, ki so se mu pritožili. Vsi ti pritožitelji obsojeni so bili v čutne globe. To je tisti policijski duh, ki za vsako pravdo proti erarju vidi revolucijo. Prebivalstvo je siromašno, vender se kaznuje z globo za VBako malenkost, časih pa se ravna z dotičniki uprav nečloveško. Govornik dokazuje, da zlorablja vlada svojo naredbo zoper pijančevanje. Žganje moči je točiti in kupovati v večji množiui le tistim, ki imajo licencijo. Srb skoro ne dobi liceucije, Mo-hamedanec pa tudi po dve. Dobe jo vladi udani Ijuilje. Posebno nadležua je naredba o potnih izkazih. Kdor se ne vidi uradnikom, da je zanesljiv, ta ue dobi potnega lista. Vohunstvo je del uprave, samovoljnost policije pa je velika. Želeti bi bilo, da imajo uradniki vsaj čiste roke, a doslej tega ni moči trditi, ker so se vedno nastavljali „ zanesljivi" ljudje. Prikrivanje je povsem navadna stvar. To se je zlasti pokazalo tedaj, ko se je mudil pokojni prestolonaslednik Rudolf v Bosui. Prepovedalo bo je, izročiti mu kako prošnjo, po njegovem ouhodu pa »o kmete kar trumoma zapirali. Pogostoma si izbere vlada za zaupne može take ljudi, ki so na slabem glasu v vsi deželi. Vlada se Turkov boji, Srbe zlorablja, Hrvate pa zmatra za njej udane. Turkom se laska, Srbe preganja in le katoliki pridejo do svojih pravic, ker je večina uradnikov katoliške vere. Turki so pod novo vlado sicer na boljem, nego so bili prej, udani pa vladi niso. Izseljevanje Turkov bo ovira, kolikor več mogoče, izseljevanje Srbov bo pa še podpirx. Vera je v Bosni toliko večje važnosti, ker je v zvezi z narodnostnim vprašanjem. Viada bi Srbe iu Hrvate najraje iz dežele iztirala; zato si je izmislila ime bosanski jezik, kar more k večjemu ugajati Mohame (lancem. Ta dvojezičnost vladajočega sistema je nemoralna. Celo mohamedanski mladeniči, če študirajo na Dunaji ali v Gradci, se zavedajo svoje narodnosti iu so odločni Starčevičijanci. Zatiranje narodnostnega čustva je dokaz, da se v okupiranih de želah tira madjarska politika. Iz tega je tudi razvidno, zakaj se tako podpira izvoz iz Ogrske, zakaj je nareiena železniška zveza z Ogrsko, dočim Dalmacija Be veduo nima železniške zveze z Avstrijo. Uprava Bosne bodi avtonomna, kakor se je obljubilo. Sa; ni treba evrojiskega parlamenta, kakor ga — žal! — imamo mi; dobro bi bilo, če bi se to zgodilo, kar je za Srbijo priporočal o svojem času pisatelj Kalhiv. Priznavam, da treba v Bosni močne roke, nikakor pa ni opravičena jioiicijska samovoljnost, bolja bi bila stroga vojaška uprava.   Z malenkost-
Vprvič, kar ga je poznala, protivil se )i je Fistl.
— Ne grem, ne grem, za nič ne grem! je pogrkoval odločno.
— Samo nocoj, ljubi C'prijauček, samo nocoj pojdi! Še je časa dovolj!
— Ne grem, pu ne grem! Kakor te imam rad, ne grem, ne — ne!
— Zakaj vender ne? Tako rada bi šla danes v nurodno gledališče, ah, danes bi se dalo tako prijetno jokati; žaloigro bodo igrali. Pojdi vender, ljubi moj!
— Ne bo me tja, ne! In zakaj ne, prašaš? Prav zato in radi ničesar drugega ne, ker sodeluje danes statist Suni. Poznaš ga. Oh61 človek je in pouoBen na svojo poBtavno rast in pa ruzžalil me je, do smrti razžalil. Dejal je namreč, da sem na najgrji način kruljav in da racdm. Jaz, da racam! Pomisli! To je izjavil v naši gostilni in vsi so bo mi posmehovati, meni, ki tapetujem sobe iu salone grofom iu baronom. Ha! Od onega treuutka ne pregovorim več ž njim, in tudi tebi odločno prepovedujem, da mi ne zineš več prijazne besedico ž njim. Tako je! Naj le moli Bvojih pet minut tisto sulico vkvišku, jaz ga ne razveselim, da bi ga šel gledat!
— Ali Ciprijan, saj te ne bo videl. — Pojdeš? Pojdi nol
nimi sredstvi se ne da vladati. Plače nižjih uradnikov je zboljšati, da ne bodo ljudstva izsesavali. Politična uprava posnemaj vojaško upravo. Govornik se čudi, da se ]• že toliko govorilo o patrijotizmu; kdor je pravi patrrjot, temu ni treba, da to še pripoveduje. Zato tudi ministrov pouk o patrijotizmu ni bil umesten. Naša stranica tira politiko, katera ne da nikomur pravice, poučevati jo o patrijotizmu, niti neposredno, niti potem insmuvacij. Evropa bo temu zboru več verjela, če vidi, da ničesar ue prikrivamo. Želeti je le, da bi si pridobili tudi zaupanje prebivalstva Bosne in Hercegovine.
Delegat dr. B ;'i rn r e i t h e r govori o agrarnih razmerah, o zemljiški knjigi, o šolah in železnicah ter kon-itatuje, da je večina poslancev in prebivalstva zadovoljna z upravo Bosne in Hercegovine, ker se je dežela res izdatno povzdignila tako, da more Avstrija reči, da zadostuje popolnoma civilizatorni svoji nalogi.
Delegat Spinčić obsoja postopanje bosanske uprave, navajajoč vzglede, kako se ljudje neopravičeno zapirajo in kako krivično se razdeljujejo štipendije. Desetina se določuje skrajno nepravično, ker ljudstvo ne daje samo desetine, ampak petino vseh pridelkov. To in druga bremeua cu glavni uzroki, da so kmetje oe morejo odkupiti Govornik obžaluje, da v Bosni ui moči nikomur pritožiti se, ker skrbi uprava, da takšne pritožbe ue pridejo nikdar tistemu v roke, kateremu so namenjeno. Kadar potuje minister po deželi, ni nikomur mogoče priti do njega. Zelo čudno je tudi to, da vlada nikakor ue mara Hrvatom zaupati, čeprav je bil vodja vojske, katera je zasedla deželi, Hrvat, in Čeprav je samo na podlogi hrvatskega državnega prava moči okupacijo premeniti v aneksijo, ker sta začenši od druge polovice jednajstega stoletja bili Bosna in Hercegovina vedno del Hrvatske. Govornik zagovarja potem aneksijo, dokazujoč, da ji druge države s pravnega stališča ne morejo ničesar ugovarjati. Z aneksijo zmanjšali bi Be tudi upravni troški, ker bi bilo lahko zmanjšati število vojaštva, kar bi gotovo povzdignilo blagostanje prebivalstva.
Po kratkem odgovoru del. M asa i v k a na opombe del. dra. Biirnreitherja, povzame besedo upravitelj Bosne Kallav.
Drž. finančni minister Kallav pravi, da napredek v nekaterih strokah uprave, katerega je prizual Masarvk, je dokaz resnega delovanja uprave, a kako sta deželi napredovali, razvideti je šele, čo se domislimo, kakšne bo bile razmere za časa turške uprave. Minister je tudi zato, da se odkupi zemljišče, a ne hipoma, ker begi in age nimajo nič sveta, vse je v rokah kmetov, ko bi jih pa z denarjem odškodili, bilo bi to na kvar njih ugledu. Ker so v deželi važen faktor, želi si jih vlada ohraniti. Tudi kmetom hi ne bilo v korist, če bi kar čez noč postali svobodni, ker se jim sedaj bolje godi. Pobiranje desetine je bilo prej dano v zakup, zdaj pa vrše to oblastva z ozirom na tržne cene. Očitanje, da ima vlada tendenco .Divide et impera" je nepravično, ker hoče drage volje združiti vbo elemente, ki niso naravnost sovražni vladi. Preiskava je pokazala, da pritožbe Masafvkove, znane že iz „Narodnih Listov", niso osnovane.  Take reči
ae primerjajo v najbolje upravljenih deželah. Minister pazi, da se vse naredbe vestmi izvršujejo. Ime .Bošnjak" in „bosanski" jezik se vidi ministru primeren, ker ne pozna srbohrvatskega naroda. Kontrast mej zapadom in istokom je res, a državni upravi je naloga, da ga ublaži in obudi in ohrani v prebivalstvu čut vkupnosti in voljo za napredek v korist  Bosne in Hercegovine  in  vsa monarhije.
Poročevalec Suesa povdarjs, da so se razmere v okupiranih deželah izdatno zboljšale, proti Spinčieu pa omeni, da tu ne gre za državnopravne razmere v preteklih stoletjih, ampak za državnopravno razmerje, določeno po Berolinshi pogodbi. Kallayeva uprava jo izvrstna in delegacija more pred vsem Bvetom konstatirati, da se jo misija Avstro-Ogerske popolnoma posrečila.
Zbornica vzj>rejela je na to okupacijski kredit in brez debate tudi proračun vkupnega finančnega ministarstva.
Pri proračunu vojne mornarice pritožil se je delegat Spinčić, da se v vseh pomorskih učilnicah in tudi v službi preterirajo Hrvati, protežirajo pa Italijani, radi katere trditve se uuame kratka polemika mej Spinčićtfm in Tržaškim delegatom Luzz attom.
Admiral Sterneck zagovarja nepristranoBt uprave, na kar se vzprejme tudi ta točka.
Prihodnja In zadnja seja avstrijske delegacije bo dne 27. oktobra.
Politični razgled.
tVotrttiijie (ležete.
V Ljubljani, 21. oktobra Čehi iti Francozi. Bajni listi javljajo, da bo nekateri člani francoske zbornice poslali poBlancu Eiinu zahvalno jiismo, v katerem mu iztekajo svoje priznanje za izvrstni govor o vnanji politiki ter ga zagotavljajo, da bode to naredilo na ves francoski narod najbolji utis in razširilo, uglobilo in utrdilo simpatije francoskega naroda za Čehe iu zvezo mej njima. — Nemški listi spremljajo to poročilo z nekaterimi piknmi opazkami, ki pa nikogar ue motijo, najmanj pa Čehe.
Itazpust Liberškega obe. sveta. Mesto Liberce je pravo prusjaško gnezdo in ondotni germuni odlikujejo se po toliki predrznosti, da se temu ni prečuditi. Nemški cesar in Bismarck se proslavljata ondu na način, ki je skoro vele-izdajsk. Središče tej paiigermanski agitaciji pa je bil obč. svet, ki je kljuboval vladi in njenim ou-redbam, bil pravici v obraz in kjer so se govorili reči, radi katerih bi drugod vse obč. svetnike deli pod ključ. Vlada je to počenjauje dolgo časa gledala in ui je motilo krivično in samovoljno posto-panje Liberških Nemcev, niti očitno preziranje cesarjeve volje glede" odprave pruHkih šljemov Liberških redarjev. Zadnji čas pa so začeli Liberški ger-mani nasprotovati tudi levičarskim generalom in se lotili boja zoper liberalce, češ, da ue zastopajo interesov nemških Cehov tako, kakor bi bilo treba. Ta boj naraščal je vse bolj in bolj in ker bi mogel postati nevaren levičarski stranki, jo umevno, zakaj ho oprode grofa TuafFea, gospodje Plener, Chlumecky, Schmeykal in drugi napenjali vse sile, da bi izvili nacijoualcem iz rok krmilo Liberško. Sedaj je vlada razjiustila obč. svet; pravega uzroka prav sedaj ni imela, kar so se pred meseci godile v Libercab že
— Ne!
— Ob, ti me ne ljubiš več tako, kakor nekdaj!
— Beži, beži, to je stara pesem.
— Vidiš, Cprijan, tovarišicara sem obljubila, da prideva.
— To je neprevidnost!
— In vstopnice sem kupila za naju obadva . . .
— To je razsipnost, potrata, zapravljivost! . . .
— Gospod !
— Goapodičina !
— Oh, Ciprijan, ti me mučiš! Ti si prava zverina!
— Oho! Zverina smo? To je veliko vprašanje, kdo je večja zverina, ti ali jaz! Sicer pa, moj poklon, kadar se spametuješ, pridem zopet . . .
— Prosim, prosim, gospod Fistl, ne bo sile !. . . Po teh nečuvenih verbaluih iniurijah okrenil
se je goBpod tapetar Fistl z vso mogočo energijo ter odhajal s svojimi najtršimi koraki, ne da bi žugnil besedice.
Nemo je zrla Marta za njim. Kada bi ga poklicala nazaj, prosila ga, naj ji oprosti, — in vse bi bilo zopet dobro I Ali — prepozno.
V tem neprijetnem položaji skušala se je tolažiti po principih, ki so bili znani že faraonskim damam: vzela je svoj  robec in rahlo solzila vdaj
vse goric zapuščene device. — Kako je bilo prej vender lepo na svetu, ko sta Bi bila še prijazna! Oh, Ciprijan res ni bil, da bi človek dejal, najlepši mož, vender — mož je bil. In pa vsekdar tako prijazen in dober, sploh „chevalier sans peur et Bans reproehe!" L^ danes, teh par trenutkov! Bog ve, kdaj zopet pride! „Zveriue" ne bo tako zlepa pozabi)!
Nesrečno gledišče, nesrečni statist, nesrečna ura ! II.
Dan pozneje. V javnem vrtu polno ljudi j. Vojaška godba. M -d (sprehajalci Btopa tudi naša znanka, Marta s prijateljico Krescencijo. Oh, v lepših časih jo je spremljal vse kdo drug. Marta malo posluša zgovorne prijateljice, zvednvo upira oči v množico.
Glej!
Tam-le se ziblje počasi v stranskem drevoredu Ciprijan, in — o strahota — on vodi damo! Damo! Kolikor kaže Marti ščipalnik: mlado, sveže žensko bitje! On se ji šali in sladko smeji!
Marti ta pogled sapo zapira. Kakor ranjena srna pogleda proti nebu in — solza največjega kalibra porosi mimo naočal drobui mrzli pesek. Proč, proč od tod!
Solzna se napoti s presenečeno prijateljico domov. (Konec prih.)
vse druge reči, ne da bi bila vlada posegla vmes. Zato pa sodijo poučeni krogi, da se je razpustil občinski svet Liberski z vednostjo, če ne na željo levičarskega kluba. Vzltc temu je zelo dvomljivo, da bi pri volitvah zmagali liberalci; prebivalstvo je že preveč okuženo prusjaštva.
Ogerska delegacija. Pri razpravi o proračunu ministerstva vnanjih rečij povdarjal je poročevalec Falk, da Ogerska spoznava važnost trojne zveze in se je oklepa tem bolj, ker so se protivniki oglasili tudi v monarhiji. Prizadevanje z narodnega stališča uplivati na vuanjo politiko je tako neznatno, da se odboru ni videlo potrebno, ozirati se nanj uradoma. Ogerska se drži trojne zveze, želi, da ostaue v veljavi in se utrdi kolikor bolj mogoče, ter je ne mara nadomestiti z drugo. Opozicijonalec Ugron je izjavil, da trojna zveza nima na Ogerskem nijeduega nasprotnika iu isto tako izrekel se je erdeljski sas Finger. Proračun se je na to odobril. — Navzlic tem sveča-no-d.n i m izjavam ve" \Č3 svet, da ogerski Slovani, Rumuni in Hrvati ne marajo trojne zveze, tudi če nimajo prilike izjaviti to na pravem kraju.
Shod srbskih naprednJakov. Napredujaki iz Šabea in okolice sklicali so na dan 17. t. m. shod svoje stranke, na kateri bo prišli razen mnogih somišljenikov tudi Milutin Garašaniu in nekateri bivši ministri ter mnogi Beli-grajski meščani. Garašanin določil jo v svojem go voru stališče, katero mora napredna stranka zavzeti v volilskem bo)u iu je z rezkimi besedami obsojal počenjanje bivše radikalne vlade, nadejo se, da prej ali slej bodo gotovo zmagala napredua načela iu napredna stranka. Zoorovalci izrazili so kralju svojo udanost in priredili Garašaninu veliko ovacijo, katere so se udeležili mnogi meščani, ki sicer ne pripadajo napredni stranki.
Grška in liumanska. Diplomatično občevanje mej tema dvema državama je sicer popolnoma ustavljeno, a do vojske vender ne bo prišlo. Rumunska naprosila je italijansko vlado, naj prevzame varstvo njenih, na Grškem bivajoČth prebivalcev in kralj Umberto ustregel je tej prošnji. Grška vlada razpošlje to dni jiosebno okrožnico, v kateri bo ves razpor radi dedščiue Zappe pojasnila in dokazala, kako nevarno ie ravno to vprašanje, če ie bode soditi nezanesljivim rumuti-skim sodiščem. To okrožnico predložili bodo grški zastopuiki velesilam in morda prosili intervencije. Kumuuska sodišča se bavijo b stvarjo tako, kakor da se mej Rumunsko in Grško ni nič primerilo.
Domače stvari.
— (Sijajno bakljado inserenado) de-želnemu pre Isedniku gosp. baronu VViuklerju v slovo prirede jutri zvečer ob polu 9. uri narodna pevska društva Ljubljanska, „Sokol", klub slov. biciklistov, meščani Ljubljanski in veteranski kor. Zbirališče je ob 8. uri v mestni hiši, od koder odrine sprevod točno ob naznanjeni uri po Glavnem iu Starem trgu preko Št. Jakobskoga mosta po Bregu na Turjaški trg. Tam zapojo združena dru štva „Glasbena Matica", „Ljubljana" in „Slavec" pod vodstvom g. Hubada zbore „Avstrija moja", „Jadransko morje" in „Danici" iu se poklonijo odposlanci meščanov in društev slavljenju. Vrne se sprevod po Gospodskih ulicah preko Marijinega trga po Sv. Petra cesti in po Vodnikovih ulicah mimo Cesarja .Inž ia trga do mestne hiše, kjer se razide
— (Deželnemu predsedniku gosp. baronu VViuklerju) poklonili so se včeraj g. župan Radovljiški, danes pa gg. župana Kranjski in Š k o f j o 1 o š k i ter mu v imenu svojih občin čestituli na odlikovanji iu se ob jedu in poslovili od njega. Jutri poklonilo se bode županstvo- Logaško, za nedeljo pa jo naznauieuih več županov iz Kamniškega okraja, ki bo pridejo poklonit deželnemu predsedniku.
— (Nemški vzdih I j eji ) Nek odličen rodo-jub Ljubljanski prejel je danes iz Gradca anonimno pismo, katero podamo tu našim Čitateljem, v teh resuih časih itak potrebnim malega razvedri«, doslovno. Evo tedaj glnijivo izpoved nemškega „Kranjca": Die schooen Tago fiir die gebornen Croaten, die in Laibach das grdita \Vort fUbren, sind gezahlt. E* war die boehste Zeit, dass die gegenvviirtige Pfrtften- und Croatenvvii thsehait in Krain aufhort. Der neuu Landeschef wird den be-trellendeu soboti die Kbpfe zu Recht setzen und bald vverden alle jene grossen Maulhelden freivvillig oder uufreivvillig Maulkbrbe mit Anstand tragen. Diijenigeu aber, die jetzt unter dem clericalen und natioualen Terrorismus seuken, vverdeu endlich vvieder aufathmen und sich frei bewegen kbnnen. Also viel GiUck zur Eiokehr und Uiukehr I E i n Krainer, der seinen Landsleuteu mit aufrichtigem
Herzen das Beste — Licht und Frei h ei t — vviioRcht. Graz 15. Oktober 1892. — Brr! Kar mrazi nas.
— (Prvi gledališki vlak.) Iz Kamnika se nam piše: Dne 23. t. m. pridrdra prvi slovenski gledališki vlak iz Kamnika k krasni narodni igri „Revček Andrejček" v našo metropolo, ,beto Ljubljano". Naudušenost je pri nas obča in udeležba bode ogromna. Tudi naši sosedje iz Mengša, Trzina, Domžal, Doba, Lukovice in Homca bodo prišli z nami razveseljevat se in občudovat uajiredek slovenske dramatike. — Ob jednem naznanimo, da se bodo listki za vožnjo dobivali tudi pri vlaku na vsaki postaji. Vstopnice za gledališče ho bodo pa za Kamničane oddajale od 1. do 3. ure v soboto popoludne v občinski pisarni. Gostje iz drugih krajev dobili bodo lahko ustopnice še v Ljubljani, vender pa naj se, komur je še mogoče, pismeno javi »Dram« društvu".
— (Deželno gledališče.) Smoči predstavljala se je pred skoraj razprodano hišo slovenskemu občinstvu melodijozna Zajčeva opereta „Mornar ji na krov". To spevoigro smo že prilikom lanske premijere podrobneje ocenili in omejiti se nam jo danes na predstavo. V tem pogledu pa z veseljem konstatujemo, da je druga pevska prelistava letošnje sezoue popolnoma uspela in da nain je si-nočni uspeh tudi porok zato, da se bo mična opereta Zajčeva, ki je stala še pred malo leti na re-pertoirju Dunajskih in drugih večjih gledališč, tudi pri nas popolnoma udomačila V prvi vrsti povdur-jati nam je, da jo bila opereta sinoči uprizorjena mnogo skrbneje, kakor lani, da je vodstvo inter-preto^alo glasbeni del z dobrim ukusom, in da se je predstava sploh odlikovala mimo lanske z ono živahnostjo in natančnostjo, ki je prvi pogoj povolj-nega uspeha. Za ta napredek gre zahvala v j>rvi vrsti gosp. kapelniku Gerbiću, potem pa tudi skrbni režiji. Izmej solistov se je posebno odlikoval zopet naš novi bas-baritonist g. F e d y c i k o ws k y, ki jo bil izvrsten Piffard v petji iu igri. Brez dvoma postal bo g. Fedyczkowsky sčasoma jedeu glavnih stebrov slovenskih opernih in operetnih predstav. Njegov simpatični glas ugaja nam najbolj v srednji legi, a sinoči iznenadi! nas je tudi z lahkoto visokih tonov, dočim njegova nižina ni tako izdatna. Kot igralec je prav srečno slikal starega vojaka in ključarja ter napravil s svojo umetniško zmernostjo prav ugoden utis. Posebuo pohvalno pa nam je omeniti njegove izredne pridnosti, s katero jo dosegel, da je zamogel izvršiti svojo ulogo v ža precej razločni slovenščini. To je za par tednov njegovega bivanja mej nami gotovo izreden uspeh. Verna dtužica v petji in igri bila mu je go-Bpica Daneševa, katera je bila sinoči v svojem pravem elementu. Njen čil glas, znak dobre dispozicije, zvenel je sinoči brilantno in mnogo čisteje, uego pri visokih dratnatičtiih poskusih lanskega leta, ki ne ugajajo njenemu temperamentu. Gospa Gerbićeva bila je dražesten mlad mornar ter Be je odlikoval i tudi v pevskem obziru. Le v duetu z Emo kvarili so prsni toni v visokih legah čistost glasu in zato usojamo se svetovati tej naši zasluženi pevki, da bi se jiosluževala večkrat goltuih tonov (Kopftdne), kakor je to storila prav srečno početkom sinočne operite. Občinstvo izkazalo je vsem trem solistom z živahuim aplavzom svoje priznanje. Moški iu ženski zbor sta ee izvrstno držala ter sta izvedla, i/.vzemši par jiouesrečenih taktov koncem igre, ki pa gredo na rovaš resničnemu nedostatku, svojo nalogo prav precizno. Isto-tako so popolnoma zadostili manjši solisti. Kouečno omenimo še, da je bil kostum g. Sršena prepri-prost, iu goBpica Nigriuova v maski nekoliko premlada. — Orkester omeniti nam je pohvalno. Večji prostor, prottejle gibanje in primernejša scenerija, nego pri lanski predstavi na tesnem odru, popolnih so dober utis in lep uBpeh te lepe predstave. — Pred opereto igrala se je Stoloma burka Bratranec prav spretno. Odlikoval se je posebno gospod Borštnik (Lipe Lenuh), ostali igralci pa so vseskozi zadostovali. Tudi novinec g Trnovski pokazal se je že precej sigurnega na deskah in nadejati se je, da pridobimo ž njim sčasom prav spretnega igralca.
— (Iz Kravje doline) poroča nain naš specijalni pohajkovalec : Veliko napora je stalo, predno se je že na pol razpalo znamenje v Kravji dolini, ki je stalo sredi ceste in je promet zelo oviralo, ponoči pa bilo središče vseh predmestnih postopačev in barab, odstranilo, a a tem pa niso znamenitosti te „doline" še odstranjene. O Bog nekdaj f Na drugem koncu ceste, malo pred mitnico,
stoji drugo tako starodavno znamenje v podobi razpalega vodnjak., ki tudi stoji sredi hodnika tako, da skoraj ni moči mimo iti. Vodnjak je na pol podrt in bi se moral, ker preti nevarnost, da kak otrok notri ne-pade, že iz policijskih ozirov popraviti, ali pa, kar je bolj naravno, odstraniti. Mi menimo, da bi sedaj, ko imamo vodovod in ko stoji sredi Kravje doline novi vodnjak, bil pač skrajni čas, da se ta „privatni vodnjak" popolnoma podere, posebno ker jako ovira promet. Pa še na nekaj si dovoljujem opozoriti naš slavni magistrat, oziroma odsek za olepšavo mesta: Takoj za tem „krasnim" vodnjakom ima mitnica — tudi sredi hodnika — kar celo domačijo: Malo lopo, vrt, mizo, več klopi in vse pa jako primitivno ograjeno. Ali bi se ta „park", ki ni ravno v olepšavo mesta, ne dat odstraniti sedaj, ko je v tem kraju nova vojašnica iu promet jako živahen ? — U. A  W G.
— (Prvi sneg) začel je v Ljubljani padati danes popoludue in je na lahko pobelil ulice in strehe.
— (Umrla) je danes v Gradci gospa Marija D e k I e v a roj. Lavrenčič, soproga znan ga dobrotnika g. Antona Dekleve. N. v m. p.
— (Konfiskacija.) Poslednja številka Puljskega „11 Diritto Croato" bila je konfisko-vana — kakor se nam poroča — zaradi članka „Cambiamento della scena" (Sprememba položaju),
v kateri se je razpravljalo obširno imenovauje barona Helna voditeljem deželne vlade na Kranjskem.
— (Nagla smrt.) Včeraj zjutraj našla je oddajnika prenočišč Marija Pavlia v Trstu tujega moža, ki je prenočil v njeni hiši, zjutraj poieg postelje na tleh ležečega. S pomočjo družili ljudi dvignila ga je v posteljo in jiokazalo se je, da je mož mrtev. Pozvani zdravnik ni mogel konstatovati uzroka smrti. Poleg mrtveca našli so kozarec, v katerem je bila bržkone kaka alkoholsku pijača. Zaradi varisosti izročili bo "posteljno perilo in efekte mrtveca zdravstveni sekciji magistrata truplo pa prenesli v mrtvašnico. Dokumentov neso našli ni-kakoršnib, le 43 lir italijanskih.
— (Leg ar v Bark ovijah.) K včerajšnjem u našemu poročilu o vročiuski bolezni, ki se je pokazala v Barkovljan pri Trstu, nam je dostaviti, da je mestni magistrat Tržaški zaukazul, da bo zapro vsi vodnjaki, katerih vodo je mestni tizikat spoznal kot zdravju škodljivo
— (Dalmatinskim vinom padajo cene) prav čutno vsled nesrečne vinske klavzule. Črnemu vinu padla je cena za 30 °/0, belemu za celih 50 °/0. Do zdaj prodajalo se je belo po 25 gld., zdaj se najbolje Bpeča komaj po 13 gld. Cena navadnim vinom padla je za 4 do 5 gld. Taka fakta govore žalostno resnico. Vsled trojne zveze zabranjeno je izvažanje dalmatinskih vin v Francijo, italijanska vin-» pa preplavljajo Avstrijo na veliko škodo domačih vinogradnikov in le ua malo korist
vi lOplvcem. Vsaj pri nas točijo krčmarji italija iBko viuo večinoma po starih cenah, akopram je muogo ceneje.
— (Inštalacija rektorja dr. PI i ve r i č a) na Zagrebškem vseučilišči vršila se je v sredo zvečer BVMČano. Po Slavnostl zbrala se je akademična mladež v dvorani „Kola" na komer«. Ćulo se je več lepih in navdušenih zdravic, iz mej katerih omenimo slušatelja vseučilišča g. Radie* a, ki je napil domoviui, odvetniški koncipijeut iu pesnik hrvatski dr. Haram baŠl d nazdravil jo hrvatski mladini, časnikar gosp. K listau Slovencem. Odposlali bo se brzojavni pozdravi drž. poslancema in delegatoma Spinčieu in K i m u in uredništvu „Gazette diplomatitjue" v Parizu, ki donaša večkrat simpatično pisane članke o hrvatskih zadevah.
Telegrami   Slovenskemu Narodu44:
Trst 21. oktobra. Avstrijska ladija „Vitez" potopila se je pri Ornahuscnu na Švedskem.
Atene 21. oktobra. Vlada naročila je včeraj svojim zastopnikom v inozemstvu, naj opozore države, pri katerih so-akreditirani, na grško-rumunske dogodbe radi  dedščine Zappe.
London 21. oktobra. Londonskim listom se poroča iz Rima, da so se mej Avstrijo in Italijo začela pogajanja radi razglasitve besedila pogodbe trojne zveze. Italija želi Francijo prepričati, da ima ta zveza mirovni značaj, da si izposluje na ta način trgovinskih koncesij. Avstrijska vlada se razglasitvi odločno upira.
Razne vesti.
* (Nezgoda nadvojvode Karola Luno vik a.) V torek zvečer peljal se je nadvojvoda Karol Ludovik s svojo soprogo nadvojvodinjo Marijo Terezijo na kolodvor v Dunaiskem Novem nie-t u. V temi zgrešil je kočijaž pot in voz se je zvrnil v globok jarek ter se skoro zdrobil. Nndvoivoda zavit je bil v kožuh in se vsled padca ui poškodil, nndvojvndinji šla sta dva kolesa čez noge, kočijaž pa bo je na glavi in po životu zelo poškodal tako, da bode težko okreval.
* (1* r v e krone.) Iz Budimpešte se poroča, da je cesar vsprejel v posebni avdiiencijifin. ministra, ki mu je predložil prve zlate novce po 20 kron. Cesar se je o novem denarji izrazil prav pohvalno. Zdaj Be je pričelo že kovati nove zlate, katerih bode v kratkem gotovih 50.000 komadov.
* (Slavjanski) pojde s svojim zborom v Ameriko in sicer k razstavi v Ćikago. Obvezal se je prirediti 10O koncertov zapored in sicer dobil bode za vsak koncert 10.000 dolarjev, vrh tega pa se mu še plača vožnja v Čikugo in nazaj in to njemu ter vsemu zboru. Tudi iz drugih ameriških mest dohajajo Slavjauakeinu  jako ugodne ponudbe.
* (Mensa academica) na Dunajskem vseučilišči — o kateri smo že poročali — odprla se bode 18. bodočega meseca. Namen te institucije je, dajati vseučiliškim dijakom tečno hrano po nizki ceni. Najel se je poseben lokal, ki bode pristopen samo za dijake. Samo za obed se bode plačevalo po 6 gld. na mesec, za zajutrek in obed po 8 gld. in za zajutrek, obed in večerjo pa po 11 gld. na mesec. Prijavljati se je treba pri dekanatih dotičnih fakultet.
* (P onarejalec srebrnih goldinarjev) V Szegediuu zaprla je policija nekega Izaka Scbafa, ker je izdeloval ponarejene srebrne goldinarje in sicer tako izborno in dovršeno, da jih ni bilo ločiti od pristnih. Celo posrebril je svoje izdelke tako, da so jih pri preskušnji zmatrali za pristno srebrne. Mož je bil šelo pred dvema letoma prišel iz zapora, prebivši radi umora dvajsetletno kazen. Izpovedal je, da se je pouarejanja naučil v zaporu.
* (L j u b o v n a t r a g e d i j a.) Sedemintrideset-letna Jnes Doschi, znana Beneška krasotica, streljala je dvakrat z revolverjem na svojega ljubimca oneraindvajsetletnega dr. Umberta Luzzuttu, ker jo je hotel zapustiti. Potem se je ustrelila sama v usta. Luzzatto je smrtno ranjen in bode težko okreval.
* (Velika neoreča) pripetila se je v Ca-docu na Španskem pri svečanostih v spomin odkritja Amerike. Pri slavnostnem sprovodu vnel ne je voz, na katerem so bili za Indijance preoblečeni možje. Okolu 30 teh mož je prišlo ob življenje in tudi izmej gledalcev je bilo mnogo teško poškodovanih.
Meteorologično poročilo.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri iirrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
I
LJUBLJANSKI ZVON"
»tojl
za vse leto 4 gld. 30 kr.; s& pol leta 2 gld. 30 kr.; g* četrt leta 1 gld. 15 kr.
20. oktobra.
Pri Maiiei s Miohna, Pelikan, Eeiobman, Haas, Kreidl, P^tiner, liaimr, Keteratan, L0wy, Sohvrelsbofer, Blau, Hayer, Slffoer, Sebneider, s henkttr 7. Dunaja, --Vite« pl, Scbelbenhof v. Trsta. — WhUI, Seska iz Budol-fovega. — Stern iz Linca. — Fidelor, Ilanover 1'ello iz (iradca. — Moclivvald it Brnu.
p-i Momu : Btrasser, Uillaniob, Wipplinger, Beu-::. .r, /.iw:iv. Weltman, Friedman ■/. Dunaja — Statnnfei \% Prago, lii iickiii-r, KI m^-ioiaon iz Gcrioo. — Jnoker, ŽabnloH, Mara i k y/- Kamnika, — Pire i* Kranja, — YV>»l-7.1 r i/. Celja. — LOvrlnicor iz Velike Kanila, — Kron i/,
dri. — Kotnik iz Vrhniko.
1-O	Cafl opa-»ovaivja	Stanje Imrometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moki m.i t mm.
20 okt.	7. zjutraj 2. popoi. 9.zvečer	733 8 mm. 735 2 mm. 737 6 ram.	3 8° C 74° C 18° C	al. vzh. si. s7z. Bi. 8vs.	dež. d.jas. jasno	2 'M mm. dežja.
Hrnduja temperatura 4'3U, kr 6*5° pod normulum.
dne* 21 oktobra t. 1.
»čeraj         — danes
Papirna renta.....gld.    9« 40     — gld.    «J6 45
Srebrna renta......                               9« 20     —   , % 20
*data renta......                           ,     114 75     —   „ 114 55
5°/0 marčna renta   ...     ,     100*86     —   „ 10025
Akcije narodne banke .   .     ,    981*—     —   „ 982-—
Kreditne akcije   ....     „    31025     —   , 310-40
London.......                               ,    11965    —   „ 11965
Srebro.......                                    t      —1—     —   _ —'—
Napol.........                                              952     —   B 952
C. kr. cekini.....,        f)tJ9'/, —   , 509
Nemške marke    ....     .      5875     —   „ 68*78'/,
4l/„ državne srečke iz 1. 1854   .    250 gld.    140 gld. — ki.
Državne srećko iz I. 18«4    .   .    100   „      180 ,   — „
Ogerska zlata renta 4U/,,.......111 ,   90 ,
Ogerska papirna renta 5U,'0......10O „   40 g
Dunava reg. sreCke 5°/„   ...     10O gld.   122 „   75 ,
Zemlj. ohć. avstr. 4'/»0/o zlati zast. listi .   .   118 „   — ,
Kreditne srečke......100 gld.   190 ,   75 ,
Rudolfove srečke......                              10   „       23 ,   — ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   .     152 ,   — 9
Tramway-draŠt. velj. 170 gld. a. v.....                  237 „   50 „
izurjen v trgovini a špecerijskim b.agom, zmožen slovenskega in nemškega jezika ter sposoben za obiskovanje kramarjov, ae vzprejme. — Kje? pove iz prijaznosti upravniStvo „Slovonskega Naroda". (1169 — 1)
^*"^A Lž-s*
MS
I
m m
Dijaški koledar
-h II. letnik h-
iz5el je  v  prikladni,   manjši obliki, na  kar  opozarjamo   p.   n. gospode dijake.
A Gena 60 kr. §
Dobiva se v „Narodni Tiskarni'
in pri vseh knjigotržcih.
KARL TILL
Ljubljanu, Spitalske ulice 10.
Potezna peresa, tuš, plovcc, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinč-nikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineški tuš, koropendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poStevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni kliniki, peresiiice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitvenik!, zlatoskoljke in srebroSkoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-:1024)    Čenje pisal, zeleni volk tekoč.     II. (7)
St. 7(57.
Oznanilo.
(1J64—2)
Mlad trgovski pomočnik
b «lei«le« kateri jo že m koliko let poslovni, dobor prodajalec, vešft slevensfiini in netuAćini, vspr«*|me se tako) v trgov ino z melamlm blagom. — Kje ? pove nprav-nittva ^Slovenskega NarodaA. (1170—1)
MEJNARODNA PANORAMA
v „Tonhalle".
Prihodnji petek zvečer bode premenjena serija, taiBta je lepša in interesantnoj da od mesta Benotek.
Oilprao Je o«l 10. nre ajutraj  do 0. ure avecer. Uatopnlna Jo anlaana brez razločka obiskovalcev na gmW IO lcr. -mm (1167—3)
FRAN ČUDEN
urar
■v Xj3-a.~bi3a.11i,-v Slono^rlla. klicala, ir proda (1126—5)
filijalo v Trbovljah
vredno 2 do 3000 gld., zaradi preobilega posla iu opravkov, kateri mu ne dopuščajo, nadzorovati jo. Znesek se lahko tudi v obrokih plačuje. Letno skupilo 1 <lo ttOOH tfld-*) Natančneje izvo se pri imenovanemu v Ljubljani, v Slonovih ulicah.
*) V prejšnjih oznanilih jo bilo po pomoti naznanjeno samo 4 do tJUO gld.
Prespoštovanim
šolskim vodstvom!
S tem naznanjamo, da je M zt)irl<o šolski 1 ^ pesmi
uylasbil
Anton Nedved
kupoma prešel v naše založno lastništvo. (11«2—3) IBj
Ign. pl. K!einmayr & Fed.Bamberg f
knj igotržnicu v Ljubljani, Kongresni trg št. 2.
Luskinina voda
imata svojstev, ki Kabranjiijejo, <!a no IspadajO IriHJe, ko lii se po vnn-11 j« na tti uplivalo.   To so dosege
cisti, varuje
napravo luskin, lasom odpravlja tolščo in oilpravlja kisline, ki nastajajo s potom.
Vsak vefter. predrto bo gre spat, pomoči so laaiAco s  to luskitiino vodo in zjutraj, ko m jo laailSfl skrbno isoeialo, udrgo« su „Eaprlt lićrćnico", ki
krepra lasno korenino.
Jcdenkrat na mrsoe. naj hi; p.i lasje iu lasiioe 7. mlačno vodo, v kateri jo buniks r.iztop'jeii, uinijejit
in potem večkrat, s toplo vodo ■plakuujo, Itazitopl naj so f»0 Kr. boraksa v litru toplo vodo.
Steklenica lusklnlne vodo otane 60 kr., ateklonloa
Ksprit-ln'sreniee 40 kr.
Piccoi-JGva lekarna „Pri aageju4'
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnnnjn   nnroćilci se proti   povzetju svote točno izvršujejo. (59—10)
Naznanja se p. n. občinstva, da bodo Sclos iu VŠfilkO let O
nadalje
živinski in mešani semenj
sv. XVIai»tixia v Komnu
«1 »t' IO. IMM tkIlll>I'fi. oziroma, ako bi bila isti nun nedelja ali praznik, tlllć II. llOVtklllt>Iaa, in ne vec dne 12. novembra, kakor navadno, — Domača in tuja živina je na tri leta prosta štautnine.
dne 17. oktobra 1892.
Župan: Kovačič.
L Luser-jev obliž za turiste.
as>asr
<>«iio\u in  ltllro npli-\ nji ('1   srt dMt\ o } 11 <iii Lii jim «)«■ fs«»in « >nl n U 1 od-   S±K X
platlb, petah in š?\s Vt'lik<'
drugim trdim prUnalnih praskoiu y^\^ £ S P'H*ni »t! l,a kože. "a ogU'(1 v
^ Yv>*^X   glatlli r;i7|io.šiljalnici:
L>SGhvvenk-a lekarna
£yT Moldllng-DunaJ.
Pristen suuio, f-u iuiatn navod in
obHS varstveno znamko iu podpis, ki j« tn zra\on; torej naj  so imzi n cavrne vso manj vredno ponarodbe.
^1
i '1 -K in1;; a (malo v I.jllll'
1 mil J. BVroboda, u. pl. Tnikoczy, Ct. Piccoli, L.
(ircrfl; v It •iil«»lto\«' m
S. pl. Sludovir, F. Iluka; v lutmiiiU 11 J. Močnik; v <•>!<»«fl A. K^er, \\. Thiirmwald, J. Hirnba-cIht; v Urezala A. Aich-in^-iT; v Tr^u (na lin-roškem) ('. Menne.r; v ltrljuku l'\ Bcfaoik, Dr. C Kuinpi: v Ciiori«! Q, It. Pontoni: v u«:tv. Iicruiii A. Iliith ; v Kranj! K. Bavoik; v lti»«i-j:os.i C K Amlrion; v Iliriji   Josip \Varto; v
Kiuio% ijici A. Etpb|ok;
> <"«-IJl J. KnptVrselimid.
ia
l.:.j:-.juiei. m odgovorni urednik: Josip Nol|1i.
Lautuina in lin k „Narodu« T m- arc-e'
■BB