-vi Glasilo delniške družbe Alpina LETNIK 35 \<Ф ^ # Ф oo DELO ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56 4226 SIRI Sistemizacija sprejeta v avgustu je uprava družbe, potem, ko je pridobila soglasje sveta delavcev ter mnenje sindikatov, sprejela več aktov: pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o napredovanju delavcev, pravilnik o plačah delavcev v prodajalnah ter spremembe razmerja med grupami. Pravilnike bomo začeli uporabljati s I. oktobrom, razen pravilnika o plačah delavcev v prodajalnah, ki ga bodo začeli uporabljati s 1. 1. 1998. V nadaljevanju povzemam le bistveno vsebino posameznih aktov. Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest skupaj s prilogami (katalog delovnih mest. opisi grup, opisi delovnih mest) določa delovna mesta in pogoje za zasedbo le-teh, metodo vrednotenja delovnih mest in seveda nekatera pravila, ki bodo veljala ob prehodu na novo sistemizacijo. Po novem je sistemiziranih 176 režijskih delovnih mest (prej preko 400), ki so razvrščena v devet tarifnih razredov oz. 18 grup in 7 delovnih mest, za katera se sklepa individualna pogodba o zaposlitvi. Sistemiziranih je tudi 10 delovnih mest v proizvodnji - v posamezno delovno mesto so razvrščene faze iste grupe. Za razvrščanje delovnih mest v tarife in grupe je uporabljena metoda dvojnega grupiranja, po kateri se delovna mesta najprej razvrščajo v tarife, določene s splošno kolektivno pogodbo, in sicer glede na izobrazbo in usposobljenost, ki se za delovna mesta zahteva. V okviru tarif se delovna mesta razvrstijo še enkrat v skupine (grupe). V vsaki tarifi so določene tri. Pri tem razvrščanju so upoštevane Ostale sestavine zahtevnosti delovnega mesta, to so odgovornost, napori in vplivi okolja. Delovna mesta se bodo seveda Se naprej ustanavljala, ukinjala oz. spreminjala, glede na potrebe delovnega procesa, o Čemer bo odločala uprava. Če bo sprememba pomenila tudi spremembo zahtevnosti delovnega mesta in s tem skupine (grupe), katero se delovno mesto razvršča, pa bo Uprava morala pred sprejemom pridobiti tudi soglasje sveta delavcev in mnenje sindikatov. Na določeno delovno mesto se praviloma lahko razporedi le delavca, ki izpolnjuje pogoje delovnega mesta - tako formalne kot tudi osebnostne. Za dobro Opravljanje dela ni namreč dovolj le formalno izpolnjevanje pogojev, ampak tudi Ustrezne osebne značilnosti delavca. Delavca, ki vseh pogojev delovnega mesta tie bo izpolnjeval, bo tako lahko razporediti na delovno mesto le izjemoma, s tem, da % mu bo določila tudi plača po nižji skupi-fi (grupi) kot je sicer za delovno mesto (določeno (do dve grupi nižja). Seveda to Direktorica splošno-kadrovskega sektorja Mojca (lantar velja pri razporejanju novih delavcev oz. prerazporejanju delavcev na drugo delovno mesto. Za delavce, ki bodo ob uveljavitvi pravilnika ostali na istem delu še naprej, bodo veljale nekatere posebnosti, ki so določene v prehodnih določbah pravilnika. Bistvo teh določb je, da delavec pri določitvi plače oz. grupe zaradi uvedbe nove sistemizacije ne sme biti prikrajšan, tako da bi se mu plača določila po nižji grupi kot jo je imel doslej, pa čeprav ne izpolnjuje vseh pogojev delovnega mesta. V katalog delovnih mest so, kot že rečeno, vključena tudi delovna mesta, za katera se sklepa individualna pogodba o zaposlitvi. To so delovna mesta članov uprave in poslovodnega sveta. V pravilniku pa je določeno, da se individualna pogodba o zaposlitvi lahko sklene tudi z delavcem, ki je razporejen na delovno mesto, razvrščeno v IX. tarifo (17. in 18. grupa), vendar le, če delavec izpolnjuje vse pogoje delovnega mesta in je pri delu tudi uspešen. S pravilnikom o napredovanju delavcev se uvaja predvsem novost -napredovanje režijskih delavcev na istem delovnem mestu. Pravilnik vsebuje tudi določbe o razporejanju in napredovanju delavcev na normiranih delih, ki pa so (nadaljevanje na 2. strani) FORMA Kar spomnite se: Jure Košir ne pride in ne pride v formo; Primož Peterka je v taki formi - naj skače kjerkoli, vedno zmaguje; Olimpija prihaja v formo, zato upa na dobre rezultate... Take in podobne ocene slišimo vsak dan, zlasti za vrhunske športnike in reprezentance. Kaj pa je pravzaprav forma? Je to znanje, izurjenost, usposobljenost, moč, hitrost, vzdržljivost? Kar vprašajte strokovnjake - forma je več kot le našteto. Je tudi samozavest, pravi občutek, sproščenost, toda koncentracija. Gre enostavno za stanje, ko veš, da lahko uspeš in prav zato tudi res dosežeš želene rezultate. Pa mislite, da je pri kakšni drugi človekovi dejavnosti kaj drugače? Prav nič, samo spomnimo se na to. Ste doživeli, ko vam je šlo vse kot po maslu, ali drugič, ko vam je vse »padalo iz rok«. Če ste se še tako trudili, ni in ni vam šlo. Torej naša individualna forma vpliva tudi na skupinsko, to je podjetniško konkurenčnost. Nisem sicer zagovornik ne »fiziološke« ne »tehnične« in ne »psihološke« organizacije, če do skrajnosti poenostavim sodobno organiziranost poslovanja. Trdim pa, da je forma tista, ki se je da načrtovati in vzdrževati, celo premoščati krize. Samo vedeti moramo kako. Torej postaninio tudi kot podjetje samozavestni, osveščeni, zdravi in sproščeni, sveži in simpatični -in kar »samo se bo delalo in prodajalo«. Morda je bil celo pretekli dopust majhna investicija v ta veliki cilj. Nejko PODOBNIK alpina ni 50 let športa in mode kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Sistemizacija sprejeta (nadaljevanje s I. strani) glede na dosedanjo ureditev nekoliko spremenjene. Tako se za delavce na režijskih delovnih mestih uvaja možnost, da delavec po določenem času na istem delovnem mestu pridobi plačo po višji grupi, če izpolnjuje pogoje, določene s pravilnikom. Delavec lahko napreduje za tri grupe. Najprej lahko napreduje po treh letih od razporeditve na delovno mesto, oz. od zadnjega napredovanja, naenkrat pa lahko napreduje le za eno grupo. Sistem razporejanja in napredovanja delavcev na normiranih delih ostaja v bistvu enak kot doslej. Pogoji, od katerih je odvisna določitev grupe v pogodbi o zaposlitvi, so še vedno delovna doba v Alpini, stopnja in smer strokovne izobrazbe delavca, doseg norme in opravljanje del višjih zahtevnosti. Vendar je po novem napredovanje v višjo grupo mogoče že vsakih pet let (prej v nekaterih primerih šele po desetih letih). Delavec mora pri tem vsaj v obdobju dveh let pred napredovanjem več kot polovico časa opravljati dela višjih zahtevnosti in v tem času doseči vsaj povprečni doseg norme oddelkov šivalnic oz. montaž, odvisno od tega, v katerih oddelkih je delavec večino časa delal. Delavci, ki dopolnijo 30 let delovne dobe v Alpini, pa napredujejo za eno grupo, ne glede na izpolnjevanje pogoja dosega norme in opravljanja del višjih zahtevnosti. Delno so spremenjene (višje) tudi začetne grupe, ki se delavcem določijo ob prvi razporeditvi na nonnirana dela in sicer za delavce z izobrazbo čevljarske in tudi drugih smeri. S pravilnikom je tudi določeno, da se lahko delavcu na predlog vodje grupa tudi zniža v primeru, da je njegova uspešnost nižja od pričakovane. S pravilnikom o plačah delavcev v prodajalnah se določa masa bruto plač po prodajalnah in bruto plača posameznega delavca v prodajalni, vse v odvisnosti od doseženega prometa. Posebej pa so določene tudi stimulacije na obrat zalog, osebna ocena, nadomestila plače v primeru obnovljenja prodajalne ter posebna nagrada za delo na določenih sejmih. Prav zaradi specifičnega sistema plač pa za prodajalce še naprej velja, da se jim določa plača po sedaj veljavnem sistemu. S 1. oktobrom se bo uveljavilo tudi novo razmerje med grupami. Dosedanje razmerje med 1. in 18. grupo je bilo 1:3,64. Po novem bo to razmerje 1:4,07, temu ustrezno pa se bodo povišale tudi vmesne grupe. Skratka, od 1. oktobra 1997 se bodo zato urne postavke po grupah nekoliko povišale, seveda ne vse enako. V obdobju do 1. 10. 1997 se izdelujejo še čistopisi opisov delovnih mest in pripravljajo ustrezni sklepi oz. dopolnila (aneksi) k pogodbam o zaposlitvi, ki jih bomo delavci prejeli v oktobru. Mojca GANTAR alpina 50 let športa in mode Izdelali 900.000, prodali 800.000 parov Kot običajno. Je prvo polovico leta realizacija nižja kot v drugem obdobju leta. ko tudi prcxiajamo obutev z večjo vrednostjo (smučarski čevlji, škomji itd.). Od skupno 900.(X)() parov smo izdelali preko 58().(K)0 parov modne in blizu 32().()(X) parov Športne obutve. Največ smo izdelali brizgane nizke modne obutve - 195.00{) parov, ženske nizke modne obutve I77.(K)0 parov, 148.000 parov sandal, I07.(KX) parov obutve za smučarski tek in I04.0(K) parov planinske obutve. Vsa ta proizvodnja pomeni 10 % več obutve kot lani ob istem času. Kooperanti so nam izdelali preko 37.(XX) parov obutve in preko 250.(XX) parov zgornjih delov (kar Je za četrtino več kot lani ob istem času). To proizvixlnjo smo izdelali v 3 % manj urah kot v preteklem letu. Tudi nadur Je bilo polovico manj kot v lanskem prvem polletju. PR()DA.IA Od skupnih 805.(XX) parov prodane obutve smo izvozili 566.(XX) parov. Preko lastne maloprodajne mreže smo prodali na domačem trgu I8I.0(X) parov. Preko prodaje na debelo smo prodali 57.(XX) parov, zanemarljivo malo pa preko kataloške prodaje. (Toda prav promocija preko kataloga Je pripomogla, da smo v neposredni prodaji v prodajalnah prodajali bolje). Izvozili smo največ brizgane obutve (I56.(XX) parov), sandal I32.(XX) parov, ženskih nizkih 94.000 parov in planinske obutve 75.000 parov. Prodaja obutve Alpina Je bila v 1. polletju 1997 manjša za 6 % glede na enako obdobje lani. manjša pa jc bila tudi glede na plan za to obdobje. Negativna odstopanja glede na isto obdobje lani in tudi glede na plan so predvsem pri izvozu. Glede na lanskoletno isto obdobje se je zmanjšala prodaja smučarske in tekaške obutve na športnem programu in pa ženske nizke obutve na mcxinem programu. Glede na plan je izvoz športnega programa za to obdobje nižji za 13 %, izvoz modnega programa pa za 19 %. Pri izvozu športne obutve najbolj zaostaja za planirano prcxlajo program rolerjev (70 % doseg plana za to obdobje), pri modnem programu pa program ženskih nizkih čevljev, kjer je doseg plana samo 63 %. Na modnem programu pa je prišlo do izpada naročil tudi za brizgani program. Odločilni ukrepi se na podlagi predlogov uprave sprejemajo na zasedanjih skupščine Zmanjšana prodaja v 1. polovici leta se bo poizkušala nadomestiti v 2. polovici leta. V obdobju od januarja do junija 1997 je bilo največ prodane brizgane obutve, ki predstavlja 26 % vse prodane obutve Alpina oziroma 23 % vse prodane obutve. IZVOZ PO DRŽAVAH Alpina je v obdobju od januarja do junija 1997 izvažala kar v 36 držav po vsem svetu. Največ smo izvozili v Nemčijo, 390 % in v Francijo, 21 %. Poleg že uveljavljenih držav se počasi poizkuša prodirati tudi v druge, tako so bile v tern obdobju poslane prve pošiljke (v glavnem vzorci) v naslednje nove države; Južna Afriška Republika, Kolumbija. Indija. ZALOCJP: šE VEDNO PREVISOKE Skupne zaloge v proizvodnji so za 44 % večje kot so bile na začetku leta in za 7 % večje kot so bile konec lanskega polletja. Pri tem so najpomembnejše zaloge gotovih izdelkov, ki so skoraj za enkrat večje kot so bile na začetku leta in za 12 % večje kot so bile konec lanskega polletja. Ti indeksi kažejo na močno sezonskost naše proizv(xlnje in prodaje. Po predvidevanjih morajo biti zaloge konec leta manjše od zalog na začetku leta. Večje so tudi zaloge blaga. Te so za 32 % večje kot so bile na začetku leta in za 14 % večje kot so bile na koncu lanskega polletja. Po poslovnem poročilu JEš£LOiživjU£iiJ^ kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menageriev, delavcev, sindikata... Izkušeni delavci dobro delajo »Trenutno največ izdelujemo tekaško obutev, včasih pa tudi treking obutev za francoskega naročnika,« je pripovedoval vodja športne montaže Franc Oblak. »To delamo že dlje časa, lani in letos in bomo še do jeseni. Potem se bomo bolj posvetili izdelavi treking obutve. Glede na to, daje naša montaža razdeljena na dva oddelka, tudi na različnih lokacijah, je tudi delo nekoliko razdeljeno. Tu v montažni hali, kjer nas je večina (45 do 50 od skupno 65, kolikor šteje športna montaža skupaj), izdelujemo lažjo tekaško in treking obutev, v manjšem oddelku pa težjo obutev. Plan dosegamo, minute pa tako ali tako vodimo skupaj. To je razumljivo, saj tudi menjave glede dela delamo le znotraj obeh oddelkov. Na uspešno delo vpliva dobro načrtovana in pripravljena proizvodnja. Lahko rečem, da imamo Zgornjih delov dovolj, tudi podplatov ne manjka, kot se je včasih dogajalo. Seveda pa se tu in tam Zgodi, da določeno delo ni bilo dovolj preizkušeno - in se zato v proizvodnji »lovimo«. Tak primer je »rejsing podplat« tekaške obutve, ki jo izdelujemo tako za Ameriko in Evropo (zlasti Skandinavijo) in se že kar mudi. Vodja montaže športne obutve Franc Oblak Omenil hi še občasna dodatna dela, na primer pri BC (težji tekaSki obutvi), kjer moramo бе podplate privijati z vijaki v peti in na konici ali namestiti koritaste podplate.« Čutiti je, da v športni montaži kar dobro delajo. Organizirano, tekoče in ne zaletavo. Na to vpliva tudi dejstvo, da tu delajo povečini izkušeni delavci in da je malo novih, mladih delavcev. Tudi razdelitev na dva oddelka jih ne moti pretirano, saj prav to omogoča večjo specializacijo, ki je smotrna tako z vidika storilnosti in kakovosti. N. P. Iz montaže športne obutve I Dodatno privijanje podplatov v konici in peti. Na tej fazi delata Domen Oblak in Zmago Bernik I'i'pljenje je pomembna faza dela v športni montaži. Na predpremazu delata Barbara Šubic in Marjeta Filipič Tekoči trak v montaži športne obutve še vedno uspešno deluje. V ospredju Helena Kavčič f^^LOHvlipni. kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, тпеп|а lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Delo-živijen je; Kaj pa bi lahko rekli o predstavitvi na letošnjem ISPU? Tone Kavčič: Moram reči, da je bilo v hali, kjer smo razstavljali, razmeroma mimo. Tu je bolj prevladoval treking. V sosednji hali je bilo bistveno bolj živahno, začutili pa smo novo konkurenco, saj je kolekcijo roler-jev med drugim predstavil tudi Salomon. Vseeno upamo, da bodo naročila prišla. Delo-življenje: Kaj pa je novega na področju čevljev za alpsko smučanje? Tone Kavčič: Gledano z vidika funkcionalnosti, ne veliko. Sicer pa lahko povem, da so izdelani vsi modeli. Ključne naloge so tako v fazi prototipov. Do septembrske predstavitve glavnim kupcem je Se nekaj časa, da pripravimo vse potrebno. N. P. Vodja razvoja športne obutve Tone Kavčič Aktualni intervju Naši rolerji med najboljšimi na svetu Pogovarjamo se z vodjem razvoja Tonetom Kavčičem Rolerji so bili »rojeni« v Ameriki; tu smo priča tudi vsem inovacijam na tem področju, zato sem izkoristil čas, ko se je vrnil vodja razvoja Tone Kavčič, za razgovor o naših možnostih na svetovnem trgu. Delo-življenje: Kaj bi lahko rekli o naši kolekciji? Tone Kavčič: Upoštevamo realnost, ki jo čutimo na trgu. Lahko rečem, da se uvrščamo v tržno nišo, ki jo zapolnjujemo s programom, ki je nad ponudbo firm, ki nimajo blagovne znamke, niti niso znane, in med tiste, ki so v Evropi najbolj uveljavljeni. V tem »prostoru« nas tudi iščejo. Zlasti to velja za nemško, francosko in ameriško tržišče. Tudi neposredni odmevi s tržišča kažejo na to, saj trgovci, ki so naše rolerje vzeli na preizkus, pravijo, da nimajo nobenih problemov. Po mnenju vodilnih iz Alpine sports imamo možnost, da počasi postanemo dejavni na trgu. Največ pa bo odvisno od tega, kdaj bomo sposobni dostaviti vzorce za potnike, da bodo le ti lahko šli na teren in prodajali. V ZDA dopustov ni ali so že mimo in če hočemo v korak s konkurenco, potem je potrebno dati ljudem v roke argumente v obliki izpopolnjenih vzorcev. Lahko rečemo, da ima Alpinina kolekcija svoj rep in glavo: v vsaki kategoriji po nekaj predstavnikov. Z modeli Street smo v pravem toku - tudi barvno; fitness ima modifikacije, ki so bile smotrne, soft je v fazi, kot smo se predstavili, v redu, vendar bo treba še veliko piljenja. Rezultati pa niso več toliko odvisni od tega, kaj produkt ima, ampak je zraven še cela vrsta drugih dejavnikov, kijih pa mi nimamo in zato tudi ni pričakovati čudežev. Seveda bi radi postali vodilni proizvajalec, za kar pa smo »vstopili« razmeroma pozno. Brez promocije in to načrtne, s precejšnjim vlaganjem, ne gre. Kako naj tržišču dopovemo, da so naši akrobatski rolerji (Street) SB 512 zanesljivo med tremi najboljšimi na svetu. Ko govorim o vlaganju, ne mislim le na razvoj, temveč promocijo, s sodelovanjem dobrih roleristov, ki so nam včasih čisto blizu, pa se ne spomnimo nanje. Skratka, razpoznavnost blagovne znamke je težko doseči. i"Г^- '''T žiga Scdcj je prav tuko nastopil na promocijski predstavitvi rolerjcv v Sarajevu iskrice Organizacija Bistvo organizacije Je v ravno-teiju, pa naj Im> to sprotna ali načrtovana. Organizacija liolj popolne organizacije - kot je narava - ni. I'a .še In prihaja do »škartov«. kol .so njine. .strele, potresi... Kadri Kadre pogrešamo tedaj, ko jih ni: ko .so, so ponavadi \' nadlego!'.' Kadri Sirokovnjaki. ki nixo nepre-siaiu) v ustnirjidncm koiijlikiii : obstoječimi razmerami, sploh niso pravi kadri. Denar Ko ho najvišji cilj človeštva — denar, se ho začel propad človeka. Denar Smo na najboljši poti - do naj-slah.šei;a cilja. Uredništvo 4L DELO//v//£!n/4a kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... v Kaipu nu Kalu nad Kanalom so kar zadovoljni t. delovnimi rezultati. »Sodelovanje z Alpino je zelo dobro; celo nekaj dobička bomo ustvarili« je kratko zatrdila direktorica Nada Česnik. V Kalpu zadovoljni Le (Jve sta več zaposleni, odkar so pred dobrim letom začeli ponovno delati v tem nekdanjem obratu Cicibana na Kalu, tokrat kot delniška družba KALPO. Direktorica Nada Česnik ob tem pripoveduje: »Mislim, da kar dobro delamo; tudi z Alpino dobro sodelujemo. Dnevno izdelamo okoli 300 parov zgornjih delov za treking obutev (Luberon) in 400 do 450 parov zgornjih delov za tekaško obutev (v začetku so načrtovali skupaj 500 parov dnevno, to je torej precej več, op. ur.). »Seveda je važno, da je vse v redu pripravljeno. V zvezi s tem se dogovarjava z Zol"ko Voljč, če gre za tekaško obutev, oz. Tanjo Burjek, če izdelujemo treking obutev. Zlasti pogosto se dogovarjamo z Romano Tavčar, da je vse dobro splanirano. .Ustrezna in pravočasna oskrba s sestavnimi deli je tudi pogoj za doseganje dobrih rezultatov. Potem so seveda zelo potnemb-ni primerno usposobljeni in motivirani delavci. Veliko je kvalificiranih in tudi dobro delajo. Leto smo zaključili pozitivno in tudi ustvarili nekaj dobička. Tako lahko ocenim, da smo dobro začeli v tej delniški družbi, kjer je sicer občina Kanal večinski lastnik (51 % zaradi lastništva stavb), ostali delničarji so zaposleni. Seveda moramo skrbeti tudi za prihodnost, zato še naprej sodelujemo tudi z občino. Dobili smo kredit za popravilo stavbe, uredili smo tudi prezračevanje, kar je zelo pomembno, saj veliko delamo z lepilom, posebno še, ko izdelujemo zgornje dele za Luberon. No, če bomo tako kot doslej sodelovali z Alpino, upam, da bomo še naprej uspešni,« je zatrdila direktorica. N. P. Z Alpininimi čevlji prej kot v enem dnevu na štirih vrhovih Vsak pristavi svoj lonček, bi lahko rekli nevo.ščljivci. Gre za to, da je tudi za Alpino pomembno, da je državni reprezentant v smučarskih tekih Jožko Kavalar v 22 urah in 56 sekundah uspel osvojiti kar štiri naše najvišje vrhove: Mangart (2678 m), Jalovec (2646 m), Škrlatico (2740 m) in Triglav (2864 m). Podvig za tretje tisočletje, so nekateri menili. Zakaj to tako poudarjamo? Zato, ker je to uspel doseči tudi z Alpininimi čevlji (vrste advantage). Sedaj bi lahko razpravljali o tem, da je pomemben le ustrezno usposobljen športnik - planinec, ali da je vsem botrovala dobra organizacija podviga in uigrana ekipa - in podobno. Toda, to je Jožko Kavalar dosegel z lastnimi nogami, ki so bile obute tudi v Alpinine čevlje, ki so mu izvrstno služili - kot je sam izjavil. i Jo/.e Kavalar (desno) po edinstvenem dosežku z Alpininimi čevlji To je za nas veliko priznanje, hkrati pa spodbuda vsem, ki so sodelovali pri izdelavi vrhunske obutve za te namene. In prav gotovo tudi prodajni argument. V vseh prodajalnah, kjer prodajamo športno obutev, bi take čevlje mirno lahko razstavili na vidnem mestu, s primernim pojasnilom. N. P. alpina Vedno tesnejše sodelovanje s partnerji iz Bosne in Hercegovine. • okrat sta se /. njimi sestala Jana Er/.nožnik in Franc Mlakar (desno) Majda Trček predstavlja kolekcijo modne obutve komisiji za izbor eELOf/v/iV/iiV kronika DOGODKOV oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, raxpisi nagrad... Prodajalna na Ilici je prenovljena »Zares sem vesel; mislim, da je naša prodajalna najlepša prodajalna obutve v Zagrebu. Mislim, da je na evropski ravni.« To so besede Draga Četoje-vica, poslovodja prodajalne Zagreb I. In res, prodajalna je lepa in funkcionalna. Arhitektu Marku Šenku je uspelo izkoristiti prostor v pritličju, galerijo, celo dnevno svetlobo, ki v zadnjem delu prodajalne pada skozi streho. O svojem delu pripoveduje: »Seveda je bilo nekaj omejitev, po drugi strani pa sem skušal izkoristiti prednosti. Temeljito smo izkoristili tako prvi del prodajnega prostora, osrednji del, pa tudi zadnji del prodajalne. Počasi se oblikuje Alpina stil prodajaln, podobno kot nam je v zadnjem času že uspelo v nekaterih prodajalnah, zlasti v Murski Soboti. Funkcionalni sistem polic, ki so za kupce pregledne; sedežna oprema je oblikovana glede na potrebe in možnosti, materiali izbrani glede na opremo, ambient in sodobne trende. Po načrtih arhitetka Marka Šenka je opremo izdelala uveljavljena firma Franca Šenka (ki z arhitektom Markom Šenkom ni v sorodu), ki s štirimi sinovi nadaljuje 70-letno družinsko tradicijo. Tudi izvedba in montaža je vredna projekta in seveda Ilice, glavne zagrebške trgovske ulice. »Zares sem srečen! Naša prodajalna je sedaj najlepša prodajalna obutve v Zagrebu. Zares, na evropski ravni,« pravi poslovodja Drago Četojevič Goste je najprej pozdravil direktor Alpina Cro Bojan Končan, ki se je zahvalil vsem sodelujočim za to, da so ustvarili prekrasno prodajalno - in prepustil besedo generalnemu direktorju mag. Franciju Mlinarju, ki je navzoče seznanil z načrti Alpine tudi na področju obnove prodajne mreže: »Kot uveljavljena firma želimo zadržati trende in se še bolj uveljaviti. Temu je namenjeno tudi postopno obnavljanje prodajaln tako v Sloveniji, kjer smo se tega lotili že prej; sodelovali pa bomo tudi pri obnovi prodajaln na HrvaŠkem. Osvežitev je potrebna, saj se dobro zavedamo, da brez tega ne more biti poslovnega uspeha. V tem smislu v Alpini težimo k dokapitalizaciji, da bi s pomočjo dodatnih sredstev lahko Se hitreje Delavcem prodajalne na Ilici in drugim gostom je spregovoril generalni direktor mag. Franci Mlinar »Splačalo seje biti prvi,« je zatrjevala Maja Vukelic (desno) Po otvoritvi prodajalne je bilo za naSo obutev veliko zanimanja alpina lukole izgleda naša največja prodajalna na Ilici v Zagrebu Prodajalke in poslovodja so zadovoljni в DELOri v/iVniV kronika DOGODKOV lx strokovnih služb in proizvodnili oddelicov, predstavitev novili dosežkov, inovacif, ukrepov, razpisi nagrad... Nasvet je vsekakor dragocen Marjeta Kastelic rada svetuje svojim strankam Vtisi so ugodni, načrti umbicio/ni (z leve; Franci Mlinar, Bojan Končan, Drago Cetojevič, Olivera Jereb in Rafael Šenk) napredovali. Gledati moramo dolgoročno in mislim, da je prepoznavnost močan adut za naš poslovni uspeh. Še enkrat čestitam vsem načrtovalcem in izvajalcem, vsem, ki so pripomogli, da danes odpiramo to lepo prodajalno. Vsem zaposlenim prav tako čestitam in želim, da bi izkoristili to prodajalno za dobre uspehe.« Prodajalke, s katerimi sem se zapletel v pogovor, so bile prav tako navdušene in so pridno skrbele tako za prve stranke kot za dobro počutje gostov. Prvi kupec je bila ing. Maja Vukelič, ki je seveda kupljeni par čevljev dobila zastonj. Pravi, da dobro pozna Alpino, saj praktično vse kupuje pri nas. »Imate lepo, funkcionalno, modno in udobno obutev, po kar dostopnih cenah. Zadovoljna in presenečena sem.« V prodajalni sem srečal tudi gospo Zdenko Cenčić, ki je od novega leta upokojena, pred tem pa je celotno delovno dobo (hkrati z učno dobo) preživela v naši prodajalni na llici. »Doživela sem vse spremembe,« je pripovedovala, »in kar težko mi je bilo nekaj časa, ko sem po osemintridesetih letih odšla. Spominjam se svojih nekdanjih sodelavcev v mreži, kot v Alpini. Zlasti Zorko Štajer toplo pozdravljam. Srečna sem, skupaj s sedanjimi prodajalci, da imajo tako lepo prodajalno,« je zatrdila Zdenka Cenčic. Kaj naj rečemo na koncu? Alpina Cro se v okviru Alpine zelo dobro uveljavlja. Iz leta v leto izboljšuje svoje uspehe, in kot pravi namestnik direktorja Stjepan Novoselec, to je prvi korak, da ohranimo prvo mesto v ponudbi Alpine na hrvaškem trgu, saj smo ob zelo dobri Alpinini kolekciji in z nakupom nekaterih vrst obutve prav gotovo že sedaj med najboljšimi. N. P. Prenova na Mestnem trgu Pred leti je bila prodajalna na Mestnem trgu v Ljubljani v srediSču pozornosti. Bila je kol nadaljevalka »tiste najvidnejše« prodajalne na Stritarjevi, Potem so se spremenile lokacije, programi, ljudje, razmere. Sedaj je prodajalna za danaSnje razmere precej »uboga«, zastarela, nefunkcionalna, nič kaj prijetna. Potrebna je prenove, zato sem se namenil, da se oglasim Se pred adaptacijo. »Trenutno smo brez poslovcxlje,« je povedala prodajalka Marjeta Kastelic na Mestnem trgu v Ljubljani. »Res težko čakamo na to prenovo. Sedaj že počasi pospravljamo, spravljamo v škatle in pošiljamo obutev drugam. Sicer pa moram reči, da smo letos kar dobro prodajali. k čemur so pripomogli tudi popusti. Kljub konkurenci, ki je res velika (samo na tej ulici je kakih deset prodajaln obutve), smo posebno dobro podajali žensko obutev, tako lani kot letos. Računam, da bomo po obnovi septembra prodajali Se bolje, čeprav bo nekaj problemov ostalo, Med drugim tudi dejstvo, da tu ni parkirišča, kar odvrne marsikaterega kupca,« V prodajalni se je prav v času mojega obiska mudila gospa Marija Grošelj iz Ljubljane. Takoj sem opazil, da kar dobro pozna razmere na področju ponudbe obutve, »Mislim, da ste boljši kot Peko in Planika, zlasti pa dobro ocenjujem vašo trek-ing obutev. Mislim, da so tu vaše možnosti. Ne vem, če boste lahko dovolj konkurenčni pri ostalih vrstah obutve. Važno je seveda ime (zlasti za mlade), ki bolj kupujejo »firmo« kol pa obutev kol tako.« Tako vidite, to so le bežni utrinki z obiska v Ljubljani, Če bodo komu kaj koristili, bom le vesel. Seveda pa bomo o obnovi in, upam, še ugodnejših vtisih, poročali po otvoritvi septembra. N. P. Alpina v Maximarketu Sredi julija so v Maksimarketu v Ljubljani, v okviru športnega oddelka odprli (udi oddelek /a prodajo Alpinine športne obutve in ostale opreme. (>re za pogodbeno prodajalno. ^ DELOriv/iVfiiV r osrednja TEMA Raxgevori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, KriSpin Obutnik... Sodelovanje med službami je vedno bolj pomembno Kot vse poslovne funkcije v podjetju, je tudi nabava vpletena v poslovni proces in odvisna od dela v ostalih službah. Hkrati tudi odločilno vpliva na sam potek proizvodnje in s tem realizacijo prodaje. Na delo v nabavi ima vedno večji vpliv naša plačilna sposobnost. Na domačem trgu je že na splošno precejšnja plačilna nedisciplina, kar vpliva na nespoštovanje dobavnih rokov. Na tujih trgih vedno pogosteje zahtevajo jamstva plačil. To ni novost, vendar na tem področju opažamo vedno večje zaostrovanje. Podobno velja tudi za dobavne roke, ki so vedno krajši. Kot rezultat naše sezon-skosti, je tudi največja količina naročenega materiala samo v določenih obdobjih. Da bi te probleme omilili, se poslužujemo ocen naročil materialov in predčasnih dobav. To je povezano s tveganjem, da pravilno naročimo material, kar lahko povzroči zaloge, če smo se zmotili. Tudi vedno večja proizvodnja pri kooperantih zahteva večjo prilagodljivost in predčasne dobave materialov. Stroški financiranja materialov rastejo, proizvodnja na zalogo se povečuje. Tako se znajdemo v zaprtem krogu, ko se z nabavo materialov vedno mudi, določenega materiala primanjkuje, hkrati pa imamo na zalogi materiale, ki jih ne potrebujemo. Ta potek dodatno zaostruje vsaka reklamacija ali nepopolna dobava materiala. Pomembnejšo vlogo pri nabavi materiala ima tudi kakovost. Pri nabavi materiala za modni program skušamo dobaviti materiale po najustreznejši nabavni ceni. To pomeni, da so to materiali po cenah, ki so še kakovostno in rokovno sprejemljivi za našo proizvodnjo. Ker pa nam dobavitelji v tem cenovnem razredu, zlasti dobavitelji usnja, ne zagotavljajo stalno enake ravni kvalitete, imamo večkrat težave z nihanjem kvalitete v proizvodnji. Na kvaliteto usnja kot naravnega proizvoda, v največji meri vpliva surovina, ki je v tem cenovnem razredu največkrat iz Rusije, Južne Amerike ali Avstralije. Različnost (varibilnost) te surovine je tu še večja kot pri surovinah iz Evrope. Zato je potrebno zlasti na področju kvalitete zelo tesno sodelovanje, s prevzemom, tehnološko pripravo in proizvodnjo, da lahko natančno sledimo kvaliteti pošiljk. Čutimo še dodatno zaostrovanje na tem področju. zlasti zaradi pomanjkanja surovih kož v srednjem cenovnem razredu, kjer mi lahko kupujemo, glede na našo prodajno politiko. Mislim, daje sodelovanje med službami za dobro delo nujno. K temu prispeva tudi dobro vodenje operativnih planov proizvodnje, ki ga bomo morali v Alpini še izboljšati. Nujno pa moramo globalno omiliti vpliv sezon na naše poslovanje. Jana Erznožnik I Slavko Kenda pravi: »Tukaj je /.a skladišče pripravljeno 10.000 m' materiala.« Skladišče neidočega blaga - dobra priložnost Te dni so zlasti v skladišču zgornjega usnja mrzlično prebiral' material, ki je ostajal na skladišču neuporabljen in je »pri hiši« od enega do šest let. »Tega je od 2 nf do celo 800 nf; včasih so to cele partije; največ posameznih neido-čih materialov je v količini od 10 do 50 m\« je pripovedoval Slavko Kenda, ki je zadolžen za organizacijo tega skladišča. »Skupna vrednost (po nabavnih cenah) tega materiala je okoli pol milijona nemških mark, saj govorimo o približno 10.000 m^ »zgornjih materialov«. Če vemo, da par čevljev lahko naredimo iz 22 dm\ bi po grobem izračunu iz neidočega materiala lahko izdelali kakih 50.000 parov. To je seveda izračun »bolj za hec«, ne da bi upoštevali, ali je iz določenega materiala sploh smiselno izdelati obutev (in vložiti za to še dodatna sredstva). Kot že rečeno, je sedaj selekcija narejena; prostor v kleti je tudi pripravljen; sedaj bo treba še vse preseliti. Naprej bodo pri izbiri veliko vlogo morali odigrati vodje programov, ki bodo ob sodelovanju vodje proizvodnje in vodje nabave predstavljali komisijo, ki bo delala izbor za to skladišče. Na vsak način pa bo odslej tako organizirano skladišče veliko bolj pregledno predstavilo material, da za morebitno notranjo uporabo, kakor tudi v slučaju, če se bodo za te materiale zanimali drugi. Naj omenim, da smo včasih iz soreza izdelovali nekatere artikle, ki so zanimivi za določen del potrošnikov (npr. Franca). Skratka, sedaj bomo lahko z materiali lahko ravnali smotrneje, saj je taka predstavitev ob računalniški evidenci res praktična.« N. P. D F LO 71 i;/r£> f I fV kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Ponuditi bomo morali ^ I • ^ se kaj vec Reklamne akcije letos, zlasti glede uveljavljanja naših vrhunskih izdelkov, so že pripomogle k prodaji Reklamne akcije v letošnjem letu lahko delimo nekako v štiri programske sklope; seveda pa jih ne smemo gledati neodvisno druga od druge, saj so vse potekale v medsebojnem dopolnjevanju in časovno usklajeno. To je bila tudi osnovna nit načrtovanja na tem področju. Skozi vse leto smo se trudili doseči neko asociativno nit reklamnih sporočil, ter pri tem ne zanemariti, da gre v bistvu za reklamiranje dveh različnih prodajnih sezon - po-mlad-poletje, ter jesen-zima. Poleg tega pa je v okviru teh dveh prodajnih sezon v obeh zastopan tako modni kot tudi športni program. V pomladno-poletni sezoni je športni program zastopan s popularnimi rolerji ter planinskimi čevlji. V tem okviru smo načrtno poudarjali reklamiranje rolerjev. Ta proizvod je za nas razmeroma nov, vendar pa smo s kvaliteto rolerjev uspeli ustreči zahtevam potrošnikov. Veliko pozornosti je bilo zato potrebno usmeriti predvsem k približanju proizvoda potrošnikom in vzpo.staviti neko razpoznavnost naše kolekcije rolerjev nasproti številnim zastopnikom svetovno priznanih blagovnih znamk rolerjev. Prva predstavitev rolerjev je bila v spomladanskem času na sejmu Alpe-Adria - šport, kjer smo uspešno predstavljali našo kolekcijo v celoti, njene značilnosti in prednosti. V tem času je teklo tudi intenzivno reklamiranje naših rolerjev s propagandnimi spoti, tako na TV Slovenija, kot tudi na POP TV. To smo ponovili Še v mesecu maju. V tem času smo objavili tudi kar precej Oglasov v športnih revijah, ki predstavljajo našo blagovno znamko rolerjev. Bolj intenzivno smo'^se usmerili na mlade, zato smo objavili oglase tudi v revijah kot je PIL, Smrklja. V reklamne akcije za pro-moviranje Alpininih rolerjev smo vključili tudi akrobatsko skupino. s katero smo sodelovali na kar de.setih predstavitvah in povsod smo s tem vzbujali precej pozornosti. Predstavitve smo razširili tudi izven naših meja, npr. v Opatiji in Sarajevu. Tesneje smo sodelovali tudi z Olimpijskim komitejem Slovenije v okviru akcije Sport za vse. Sodelovali smo v novem projektu Olimpijske kartice, ki omogoča imetnikom zares aktivno preživetje športnih vikendov, med drugim tudi na rolerjih. Torej na rolerjih izdelanih v Alpini. Prisotni smo bili tudi na turnirjih za prvenstvo Slovenije v inline roler hokeju, ki postaja v Sloveniji vse bolj popularen. Proti koncu sezone pa je celo ekipa roler kluba Alpine sodelovala na treh turnirjih nižjega kvalitetnega ranga, vendar zelo uspešno. Tudi takšne poteze pomagajo potrošnikom pri odločitvi za nakup rolerjev. Seveda ne moremo pričakovati dobrih rezultatov prodaje, če kupec ne bo dobil ustrezne informacije o ponudbi, prednostih ter servisiranju rolerjev, ki jih bo kupil v naših prodajalnah, zato smo organizirali tudi strokovne seminarje za prodajalce in poslovodje, pa tudi grosistične kupce. Vse te številne akcije so se odrazile v rezultatih prodaje rolerjev. Zelo dobro smo prodali otroške in ženske rolerje, pri moški ponudbi pa bomo očitno morali ponuditi Se kaj več. Opozoril pa bi na težavo, ki izvira iz nas samih, predstavlja pa veliko oviro pri marketinških pristopih na trg. Mogoče je na prvi pogled banalna, vendar po mojem mnenju izjemnega pomena. Težava je v samem imenu kolekcije Alpininih rolerjev. Vsi vemo in to lahko tudi povemo, da so rolerji izdelani v Alpini, pa vendar za današnjo stopnjo razvoja trga in pristopov na trg to ni dovolj. Potrebujemo blagovno znamko, ki jo bodo mladi sprejeli in jim bo predstavljala ravno tisto stvar, ki si jo želijo. V ospredje smo postavili znamko SpeedbulI by Alpina. Samo ime pa seveda ni dovolj, potrebno je prepričanje vsakogar, ki sodeluje pri procesu razvijanja, izdelave ter trženja rolerjev, da je ime pravo. Tako bomo dosegli, da se bo ime pojavljalo povsod, predvsem pa na samem izdelku in embalaži. Tako bo veliko lažje .širiti informacije in propagandna sporočila, ki jih želimo posredovati trgu. Kako pa naprej? Po raziskavi, katere rezultati so jasno pokazali, kako visoko potrošniki uvrščajo propagandna sporočila in informacije, ki jih dobijo v katalogu, ki ga izdelamo za vsako sezono, v njem pa pretežno in bolj podrobno predstavimo prav modno obutev, predstavlja katalog okostje, okrog katerega potem zasnujemo še ostale akcije, s katerimi opozarjamo trg oz. potrošnike na našo pestro ponudbo in novosti v ponudbi. Vse akcije na tem področju tako spominjajo na katalog, pa naj bo to grafična podoba oglasov v revijah ali pa propagandna sporočila, ki jih potrošniki dobijo ob ogledu naših izložb v prodajalnah. Distribucija kataloga je kar množična, naše aktivnosti pa Smo na pragu prodajne sezone jesen-zima, zato smo ob koncu avgusta začeli z dobavami. Naša želja je, da zlasti pravočasno pošljemo obutev, še posebno športne copate (ki smo jih dokupili), glede na začetek šolskega leta. Seveda bomo skušali tudi ostalo blago poslati pravočasno, da bo obutev le Izdelana... Naj omenim dve novosti, ki smo jih uvedli letos, s čimer računamo na uspeh pri naših partnerjih, kar zadeva naročanje obutve (zaključevanje - kot temu pravimo). Po izboru dokupljene obutve smo konec avgusta z vzorci obiskali večje kupce v Sloveniji, da bi jim pokazali, kaj jim lahko ponudimo in po kakšnih pogojih. Naše glavno zaključevanje se namreč začne konec septembra, do tedaj pa ne bi radi, da bi nam kupce prevzela konkurenca. gredo v smeri nastajanja čim večje baze podatkov, torej znanih kupcev, s katerimi je veliko lažje vzpostavljati stike oz. jih opozarjati nase. V svetu prihaja vedno bolj do težnje negovanja »pristnih« odnosov s potrošniki. Z drugimi besedami, potrošniki naj bi začutili našo pozornost. Tudi in v pretežni meri ravno preko propagandnih sporočil, ki niso več tako agresivna in celo arogantna, temveč imajo vedno bolj namen osveščati potrošnika in predvsem vedno bolj dvigovati raven sodelovanja med ponudnikom in kupcem. Tako bomo dobili prave povratne infonnacije s trga, ki so velikega pomena za nadaljnjo kvalitetno rast podjeta. Zato moramo biti pripravljeni nuditi vedno kaj novega, pa naj bodo to novi preglednejši, hitrejši prodajni pristopi, kakršen je tudi možnost listanja po ponudbi in pregledu storitev, ki ga omogočamo tokrat tudi na Internet straneh. Za večjo popestritev tudi v nemškem in angleškem jeziku ter z zelo usklajeno grafično podobo. Propagandne aktivnosti smo tako usmerili tudi k čim večjemu obisku naših Internet strani. Odziv še pričakujemo in je kar konkretno izmerljiv. Stanko KRANJC Druga novost pa je ta, da smo S. septembra povabili nekaj največjih kupcev na predstavitev Alpinine kolekcije. Z vsem tem računamo, da bomo oktobra uspešno zbrali dokončna naročila (prednaročila smo oddali že spomladi). Kot sem že omenil, trka na vrata jesen, in upamo, da bo zimska športna obutev (smučarska in tekaška) pravočasno izdelana. Uspeh prodaje je odvisen zlasti od pravočasne dostave kupcem. Med naše redne dejavnosti sodi tudi skrb za priliv denarja (plačila za poslano obutev). Tuje kar nekaj težav, celo nekateri nekdaj zanesljivi partnerji so se poslabšali. Torej velja biti previden, saj zanesljivega jamstva za plačila praktično ni. Ivan JERMAN Novosti v sodelovanju s kupci k DELOživ/fj občni zhor !e nekaj ur prej, so poročali glavnemu zhoru !>asilcev. Ker ima štafeta iivljenja svoje naravne zakonitosti, so se gasilci z enominutnim molkom spomnili šestih umrlih podpornih članov, od katerih smo .te poslovili preteklo leto. Dotrajan komhi za prevoz i;asil-cev so med letom zamenjali z novejšim. Tehnološko so se ohofiatili z visokotlačno črpalko Rosenhauwer, ki je zadnji doseiek j>asilske tehnike in jo bodo vgradili v gasilsko vozilo TAM. Oh domači preizkušnji je pokazala dobre rezultate, ob manjši porabi vode. 2a črpalko je prispevala občina Žiri 2.800.000 tolarjev in če prištejemo še 1.560.000 tolarjev za ostalo gasilsko dejavnost, je domača občina namenila kar precejšnja finančna sredstva. Očitno se odgovorni zavedajo, da je to še vedno malenkost v primeijavi s škodo, ki hi jo lahko utrpeli ob naravnih nesrečah in ujmah brez ustrezne poiarne varnosti. Visokotlačno črpalko .10 preizkusili r najteijih pogojih in pokazalo se je, da je bila investicija kar prava. V preteklem letu ni.w imeli gasilci večjih intervencij niti v kraju niti izven njega, kot leta poprej. Vseeno pa sta morala eden ali dva gasilca posredovati pri manjšem poiaru na deponiji r Osojnici I. avgusta, ker so se vnele odpadne snovi: 18. novembra so defu-rali, ker so narasle vode potokov in hudournikov ogroiale Žirovsko kotli-no, ter 28. novembra pri Rupertu Gantarju, ko so preprečili požar, ki pa je vseeno povzročil manjšo škodo ostarelima zakoncema, ki ju je sredi noči prebudilo prasketanje ognja. Ugotavljajo, da je novi gasilski dom na Dobračevi izpostavljen izlivu visokih poplavnih voda in bodo morali ta problem ustrezno preprečiti, za kar pa bodo potrebna precejšnja sredstva, saj bodo morali velike betonske cevi odkopati in strugo potoka ustrezneje poglobiti in urediti. Podobne probleme imajo večali manj tudi vse novejše stavbe i' centru Žirov (Zdravstveni dom, tllagovnica, Pr' Matic'}, kjer visoke vode ogrožajo nove objekte. Vsled dosedanje površnosti in zmot geodetov in arhitektov so prišla tla pritličij tuili do 60 cm izpod »nulte nivelacije«. 7м napake ne odgovarja nihče, niti geodeti, niti arhitekt, niti "Tehnik" niti nadzorni organ. V nekaterih zahodnih državah mora odgovorna institucija ali podjetnik, ki je napravil tako malomar/wst, na last/w stroške objekt podreti in ga na novo zgraditi brez napak. Že ob začetku stoletja so čedajski gradbeniki upoštevali specifičnost žirovskega terena in župno cerkev sv. Martina dvignili iz močviija, da jo še nekaj stoletij ne ho ogrožala voda, pa tega današnji geodeti ali arhitekti in vsi nadzorni organi i' današnjem »razvitem svetu« niso sposobni ustvariti. Gasilci pa naj po izteku voda izpirajo blato iz ordinacij in lokalov. Žal .10 pri vseh sedanjih ujmah dela projektaiUov na vseh gradbenih področjih dobila negativno oceno. Kot je navada, gasilci tudi tekmujejo. Več desetin je tekmovalo na področnih in regijskih, dve pa sta nastopili na državnem tekmovanju. Žene gasilke .10 imele polne roke dela pri urejanju in čiščenju doma, kakor tudi ob veliki gasilski veselici. Na predavanju za žene so imeli polno dvorano krajank. Mladinci so se udeležili gasil-.ikega tabora na Kolpi. Avgusta pa je bil organiziran enodnevni kopalni izlet v Fieso. Zanimiva .to bila tudi poročila gasilskih trojk Ledinice, Jarčje doline - Koprivnik in Zabrežnika. Na Ledinici so očistili vodni zbiralnik in rezervoar, ter hidrante. Ob novem hidrantu pri Antonu Seljaku v Mrzlem vrhu potrebujejo še ustrezno gasilsko opremo. V Jarčji dolini in Koprivniku so ob sušnem obdobju prečrpavali vodo v vi.^je ležeče rezervoarje. Pravijo, da jim tudi še manjka nekaj gasilske opreme. Na tem težavnem terenu je društvo tudi preizkusilo visokotlačno črpalko, ki je dobro opravila preizkus, vendar bodo potrebne trpežnejše cevi. Trojka i' Zabrežniku je bila preteklo leto v gasilstvu malo manj aktivna. So pa veliko .sodelovali pri posodobitvi ceste, kar je pripomoglo tiuli k večji požarni varnosti in manjši demografski ogroženosti. V.ie tri trojke .to .w tiuii aktivno udejstvovale v vseh društvenih dejav-twstih. Predstavnik gasilskega društva Račeva je izrazil željo za boljše .sodelovanje vseh štirih žirovskih gasilskih dru.štev, kajti pred leti je bito le-to precej boljše. Pred štiridesetimi leti je bila okrepitev s štirimi gasilskimi društvi v Žireh v tedanjih pogojih nujna za varnost širšega območja. V današnjem obdobju posodabljanja cestnih in telefonskih povezav, vozil in gasilskih izboljšav se že postavlja vprašanje upravičenosti vzdrževanja štirih gasilskih domov in opreme. Vendar .so v teh desetletjih v.se štiri enote v požarni varnosti še kako upravičile svoj obstoj, ter jih ne kaže ukinjati ali kako centralizirati. S tem bi gasilstvo izgubilo neposreden .stik z ljudmi. Ivan REVEN E'" jsssaa^NECsri,' ишшаг' od TU in ТЛМ Dogodki s podroч\<-^ /zJTr 1г ^ ^ [<с.л.(с<т<л, ., Vf'V''^?^ r A-t-ž .f ,6y >r^(ti 1 • G 29.5./997 Zirovci prebudite se! Se nekaj let in 21. stoletje ho tu - in takrat (če ne že danes) ho zelo pomembno, da bomo znali živeti s svojo bogato dediščino. Prav zato ti spodbudni začetki žirovskega muzeja zaslužijo več skrbi. Ce bo ta »žirovska«, bo potem še kakšna... .Janez Bogataj V tem trenutku bodo muzealci prizadeti, toda mislim, da bi morali biti mnogo bolj tisti, ki bi morali misliti o našem razvoju, promociji, kulturi (pa ne o manifestativni), temveč resnični. Kaj pa je sploh življenje? Kaj so vrednote; katere so naše prednosti, slabosti? Tudi kot osnova za skladen razvoj. Občinska uprava se širi, kraj pa v odnosu do širših, globljih, človeških vrednot stagnira. Samo oglejte si kraje od Kranjske Gore do Metlike, od Bovca do Lendave. To je prava primerjava. Če hočemo kalno mlakužo. sveže »vode« res ni treba! N. P. Ш Narodopisna prireditev Od zrna do kruha, v Ledinah, konec avgusta Je bila res lepa predstavitev kmečkih del v preteklosti. Svoje spretnosti so pokazale žanjice In žanjci iz okoliških krajev. Med njimi je zelo uspešno nastopila tudi ekipa iz Žirov. I Med dopustom smo sc razleteli na vse strani: malo na morje, malo v planine, če pa je bila zraven še kakšna kulturna ali športna prireditev pa še toliko bolje. Posnetek je s Sinjega vrha, kjer so slikarji ustvarjali umetniška dela v podporo Karitas. Naj povemo, da je ta planinska in umetniška postojanka pogosto gostitelj študentov Akademije za likovno umetnost pod vodstvom profesorja Tomaža Kr/išnika. Pihalni orkester Alpina posnel kaseto svojih skladb Letos praznuje 50-letnico delovanja tudi naša godba Alpine. V ta namen bo letos tudi nekaj prireditev, ki jih organizirajo žirovski godbeniki. Tako bodo konec avgusta povabili v goste dva pihalna orkestra od drugod, ki bosta s svojim mažuretkami popestrila poletno vzdušje v našem kraju. Slavnostni koncert bodo godbeniki imeli oktobra, saj je bila ravno v tem mesecu pred 50 leti godba tudi ustanovljena. Najbolj pa se godbeniki veselijo svoje prve kasete, za katero se že nekaj časa zelo trudijo. Prvi posnetki so že narejeni, tako da bo kaseta izšla proti koncu letošnjega leta. Roman STANONIK S Da bi poživili zadnje poletne dni, so se godbeniki Alpine odločili, da šc pred svojo 50-letnico organizirajo koncert in zabavo. Žal je več pihalnih godb, ki so sicer obljubile udeležbo na koncertu, v zadnjem hipu odpovedalo. Tako so poleg naših godbenikov Žirovce navduševali le godbeniki iz Železnikov in seveda Vagabundi. 19 D E LO 71 v/fV f;/V kronika KRAJA Dogodki s podroija širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma... »Dom ostarelih lahko začnete graditi že jutri« Sredi julija je bila v Žireh ra/prava o usmeritvah, zasnovah in strategiji razvoja v prostoru, z usmeritvami razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru. V sodelovanju s predstavniki občine, župana, podžupana in predsednika občinskega sveta je kot glavna avtorica sodelovala tudi Meta Mohorič Peternelj, vodja oddelka za prostor občine Škofja Loka, ki je dala strokovne osnove tudi za Žiri. Pred tem je bil ta načrt v okviru javne razprave razgrnjen na sedežu občine - in prišlo jc kar nekaj pripomb. To seveda ni nič nenavadnega, saj je interesov veliko, tudi individualnih, žirovski prostor pa jc le omejen... Usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru Osnovni pogoj za skladnjeročni socio-gospodarski razvoj v prostoru je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko Upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje življenja v mestnih naseljih in na podeželju, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot. Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in celoviteta razvoja v prostoru moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve: - naselje Žiri je potrebno razvijati kot izrazito centralno naselje mestnega tipa. kot središče občinskega pomena, glavni oskrbno storitveni in zaposlitveni center v občini, - gospodarski razvoj in raba prostora sta tesno povezana z usmerjanjem poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskim povezovanjem razvoja. Stanovanjska graditev bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbam v gospodarsko in družbeno infrastrukturo. Trend stihijskega naseljevanja bomo ustavili z doslednim izvajaja-njem urbanistične, zemljiške in komunalne politike, - boljšo oskrbo z vseh območij je pri sedanji razpršeni poselitvi mogoče Zagotoviti z nadaljnjo krepitvijo izbranih lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in nuditi ustrezno dnevno oskrbo temu zaledju; odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselja in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti, - učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče Zagotoviti z večjo koncentracijo dejavposti in z organiziranim urejanjem tistih naselij ali njihovih delov, ki so vsaj delno komunalno že Opremljena, ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo Urejanje tudi večje začetne investicije. - zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v osrednjem urbaniziranem območju občine in izbranih lokalnih centrih. Vzpostaviti pravi center Intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrstruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo. Strateško je potrebno vzpostaviti izrazit upravni, kulturni, gospodarski in potrošniški center občine Žiri. Smiselno je usmerjati tudi nekoliko hitrejši razvoj ostalih naselij, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene. V največji možni meri je potrebno preprečevati neorganizirano rast naselij. Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli le z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, možnosti zaposlitve za kmete - delavce v bližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov. Varovanje vodnih virov, kot prednostna naloga skladnega dolgoročnega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov in stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja. Sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor, je prvi temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini, drugi pa je skrb za čistost okolja in sistematično reševanje problema odpadkov. S primerno razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih (nadaljevanje na 14. strani) Najmnožičncjša rekreacija je v Žireh poleg planinstva balinanje, saj jc balinišče vedno zasedeno Še pred dopustom je bil v Žireh posvet o problematiki narkomanije. Upamo, da bodo tudi take oblike preventivnega delovanja pomagale odpravljati to družbeno zlo, ki je ugonobilo že toliko življenj V kmečki hram na gostijo in oddih I z novim letom je Komun Fortunu na Razpotju v svoji novi hiši odprl Kmečki hram s prostorno točilnico in kmečko sobo, poleti tudi s teraso. Od četrtka do nedelje si lahko tu privoščite malico, večerjo ali kosilo. »Mesnina Je vsa domača, kruh tudi,« Je zatrdil Roman. »Narezke, pečenlco z zeljem, žllkrofe, klobase, kuhana svinjska rebrca, odojke, pečene v krušni peči in še marsikaj, si lahko omislite ob vsakem obisku - pa še kakšno sladico povrhu. Načrtujemo tudi odprtje desetih dvoposteljnih sob....« N. P. ^^V-Orivlipitip ia kronika KRAJA Dogodki s podlro<|a iiriih interesov. Šolstvo, zdravstvo, alccije icrajanov, Icultura, šport, potopisi, pisma. M v Zaključna razprava o srednjeročnem planu razvoja ŽIrov je bila zelo slabo obiskana, vendar kljub temu so prisotni izvedeli marsikaj zani-niivc!>a. Tudi oglašali so se z dokaj zanimivimi predlogi. »Dom ostarelih lahko začnete graditi že jutri« (nadaljevanje.? 13. strani) dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive dosedanjega razvoja: onesnaženje voda, zraka, tal, hrup, neprimerna preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja in neustrezna urbanizacija. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le s pravočasnim vrednotenjem te dediščine in uskladitvijo z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno in gospodarsko življenje. Pri usmerjanju poselitve je pomembna racionalna izraba površin znotraj ureditvenih območij naselij, ter že zgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati tipiko krajine in varovati vcdute na pomembna območja naravne in kulturne dediščine. Občina bo dajala prednost prenovi obstoječega stavbnega fonda pred posegi na nove površine. Čeprav je bila razprava sklicana v kinodvorani Svobode in je bilo ljudi malo, se je vendarle razvila kar živahna razprava. Izkazalo .se je, da plan temelji na starih izhodiščih, kot je poudarila strokovna razlagalka in bolj ali manj domiščljenih usmeritvah žirovske občine. Osrednja razprava je tekla okrog gradnje v MrSaku, kjer naj bi gradili tako rekreacijski center, dom ostarelih in bencinsko črpalko. Moram reči, da so bile pripombe kar razmisleka vredne. Predstavljen je bil tudi ugovor 30 občanov, ki živijo v bližini Mršaka in se s programom, ki je tu predviden, ne strinjajo. Zlasti to velja za gradnjo bencinske črpalke. Med drugim tudi Na področju rekreacijc je prav gotovo pomembna pridobitev asfalta-cija in ureditev košarkarskega in odbojkarskega igrišča na .lezerih. zaradi ogrožanja vodnih virov in drugih nesmotrnosti. Dom ostarelih smo načrtovali že na Štalarjevi hiši, pa v Rakulku, Strojami pa še kje. Ob tem pa bi bil po mnenju strokovnjakov trikrat cenejši dom z dograditvijo zdravstvenega doma. Ob njem je dovolj prostora, saj je bil prvotno predviden veliko večji zdravstveni dom, za pomožne prostore je tudi dovolj prostora, tako v zdravstvenem domu kot lekarni. Dogradili bi predvsem nastanitveni del, kakšnih 10 do 15 sob. Več tako ne bi bilo interesov, saj vemo kako je v Žireh. Tubi bila zdravstvena pomoč blizu, knjižnica in kulturni dom tudi, prav tako oskrbni center. Obenem pa je ob manj prometni cesti in ne tako kot bi bili v Mršaku, kjer bo tekla celo obvoznica. Kot že rečeno; tu je tudi vsa infrastruktura in kot je rekla strokovnjakinja Meta Mohorič-Petemelj: »Tu lahko začnete zidati že jutri.« Nenavadno je res. Izpolnjevali smo anketo, ki sploh omenjena ni bila. Odbor za socialo je namreč januarja 1996 poročal; »Od 2(X)0 razdeljenih anket smo prejeli 445 izpolnjenih. Od tega se 442 anketirancev strinja z gradnjo doma za starej.še občane v Žireh. Od navedenih oziroma predlaganih lokacij je 59 anketirancev obkrožilo Štalarjevo hišo, 226 Stro-jamo, 160 pa se jih je odločilo za lokacijo v okolici Bedriha oziroma Rakulka; (31 anketirancev je predlagalo gradnjo doma v sklopu zdravstvenega doma, čeprav te možnosti vprašalnik še ni predvidel, op, ured.), kar 393 anketirancev bi se odločilo za bivanje v domu oziroma bi ga priporočilo starejšim sorodnikom, če bi ta bil v Žireh.« Da ponovimo, bistveno ceneje bi tudi bilo. Kaj je pri natolcevanju res v zvezi z odkupom zemljišča v Mršaku, češ, da so bili za to zainteresirani nekateri, ki so blizu občini, ne morem soditi. Nejko PODOBNIK Tu ograja pa /lepa ne bo popustila Otroci i/, sosednjih šol so z risbami in spisi obeležili 50-letnico Alpine, številnih prispevkov ne moremo objaviti, zato se za pozornost zahvaljujemo le z objavo atraktivne risbe Mojce I ukan iz Rovt. Kolofoti >1)EL0-/.I\'IJEN.IE« je f^lasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odhor: Jana lirznočnik, Jožica Kacin, Slavko Kristan. Jana Fcternel. Ivo Hivk, Kacia Žakelj. Nejko foJohnik - nlavni in od^iovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Ti.sk: Gorenjski tisk, Kranj 14 DELOriv/iV'iiiV