jj Amerisko-slovanska zveza poudarja [/•"' lojalnost do Zed. držav
/, 23. sept. je bil v Milwau-e> Wis. sestanek skupine on--°tnih Slovencev, ki jih je na-®eto razmerje med Titovo Jugoslavijo in ameriško vlado ter ■ etični odmev te napetosti v anieriški javnosti, neprijetno Zadel in vznemiril. Na tem sestanku so milwauski Slovenci Ustanovili novo organizacijo, ateri so izbrali ime: Ame-Jisko-slovanska zveza za olira-demokracije - slovenski oddelek.
. ^Wen" in cilj te organizacije pokazati ameriški javno-'' da Slovenci nismo to, kar ^očno in govore nekateri ko-. unistično ali radikalno usmer-Posamezniki, skratka: a-^erJški demokraciji lojalni Slo-zenci nočejo, da bi jim bil po ■L^jugi elementov pritis-,
njen pečat kake protiameriške: "pete kolone" v tej deželi. Vsa društva so dobila povabi-1
lo za pristop. Katero društvo čuti, da j a ameriško in da je organizacija na mestu, bo pristo-' pilo in prav tako posamezniki.
V pondeljek 28. oktobra bo v dvorani cerkve sv. Janeza Ev.' na So. 9th in W. Mineral St. seja, na katero je vabljen vsak, ki se strinja s cilji te organizacije. Na tifti seji bo izvoljen tudi stalni odbor 'izmed vseh udeležencev, določilo se bo de-finitivni delokrog ter sprejela' pravila organizacije.
Začasni uradniki so pa : Predsednik Frank Lipoglavšek, podpredsednik Frank Slatinshek, blagajnik Joseph Luzar Jr., tajnica Miss Agnes Jenich, 1231, W. Mineral St.
LIST V YOUNGS-TOWNU JE ZOPET ZA LAUSCHETA
Youngstown, 0. — Youngs-townski časopis "Vindicator" jo prinesel na prvi strani izjavo, da priporoča guvernerja Lauscheta za ponovno izvolitev. V tej izjavi pravi uredništvo:
"Vindicator je pred dvema letoma priporočal Frank J. Lau-fccheta za guvernerja države Ohio in to na podlagi njegovih rekordov, ki jih je dosegel v Clevelandu. Kot ohijski guverner je Lausche izpolnil vse, kar je takrat obljubil v svoji kampanji."
Jugoslavija se bo vdala, zatrjuje ameriški državni tajnik Byrnes
L	-0-
Na milijone funtov živil je slo v Evropo, doma jih pa ni
Tako je poročal tajnik j poljedelskega urada, La i Guardia trdi drugače #5
Washington. — Slanina, svi- H l njina, milo, sladkor, mast, gove-' je meso, posušene šunke, zabela i — vse to, česar ameriška gos-t podinja tako pogreša — je šlo v ; Rusijo, Jugoslavijo, Anglijo in ; druge dežele v milijonih funtih i tekom julija in avgusta. Tako : poroča a m e r i š k i poljedelski ! urad.
j Direktor UNRRA, "mala d "j cvetkk'" La Guardia, je j»a še k I zadnji teden trdil, da ni bilo po- v | slanega "že mesece" preko mor- b | ja nič drugega, kot konjsko me-I so. Temu nasprotno poroča po- p j ljedelski lira d, da je bilo posla- p J nega tekom julija in avgusta nič a manj kot 140 milijonov funtov j] \ mesa, govejega in prašičjega, )_, i preko morja. }-, ( Dalje poroča poljedelski urad, k da je bilo poslanega pod vod- \ ' .stvom UNRRA preko morja 8 ^ milijonov funtov mila, ki ga ]j ameriška gospodinja ne more jj j dobiti za pranje. Toda v teh 8 j "i milijonih funtih mila se šteje z samo vsebina maščobe v istem, j: i torej je bilo faktično poslanega v D nad 13 milijonov funtov mila v -j "j Evropo. j-g! UNRRA je poslala to blago v j jI Albanijo, Avstralijo, Belo Ru- L pi s;jo, Kitajsko, češko, Dodekane- 1 I zy, Finsko, Grško, Italijo, Polj- L slco, Ukrajino in Jugoslavijo. 1 -o-
Ameriški škofje obso-; |jajo obravnavo proti f nadškofu Stepincu j
Philadelphia. — Rimsko kato-liška hierarhija v Zed. državah ) je včeraj obsodila obravnavo j L" proti zagrebškem'nadškofu Ste-pincu, češ, da je to gnusoben in a barbarski čin proti justici.
Ameriški škofje so poslali to- ' zadevno kabelsko poročilo pape- , žu Piju s svoje konference in si-, • • | cer so bili podpisani sledeči: lej Kardinal Dougherty iz Phila-ge' delphije; kardinal Mooney iz 0J Detroita; kardinal Stritch iz n ' Chicaga; nadškof Cushing iz ,0j Bostona; nadškof Hayes iz Da-'ci01 venport, la., in pomožni škof Mclntyre iz New Yorka.	|
-o-
I Nerodno je, če manjka li j deklet na plesu
i Madison, Wis. — Kadar bo-ko do dijaki na tej univerzi še pri-( bo'redili ples, bodo dovolili vstop go'samo parom. Oni dan so imeli ta namreč ples, pa je bilo petkrat j toliko fantov kot deklet.	|
Škoda, da ni povsod svobode govora in* pisave, da bi vsi ljudje vedeli za mnenje drugega, je izjavil Byrnes.
Pariz. — Ameriški državni tajnik Byrnes je ob zaključku mirovne konference izjavil, da je mirovna konferenca opravila dobro delo ter je prerokoval, da bo tudi Jugoslavija končno sprejela italijansko mirovno pogodbo, kot jo je odobrila mirovna konferenca, čeprav je jugoslovanska delegacija zadnji dan bojkotirala zborovanje.
Byrnes je izjavil napram čas- ——mms nikarjem, predno je odpotoval KOLEDAR AVE MA-
domov v Ameriko, da je uver-jen, da se bodo zunanji ministri Velike četvorke sporazumeli nii svojem sestanku 4. nov. v New Yorku.
Brynes pride domov danes zjutraj in v petek večer bo po radiu poročal narodu o splošnem izidu, mirovne konference.
Byrnes je rekel, da je svetovno mnenje tako močno, da dvomi, če bodo mogli zunanji ministri Velike četvorke ignorirati priporočila mirovne konference, ki so bila sprejeta z dvetretjin-sko večino. Sovjetski komisar Molotov je sicer grozil, da bo to storil.
Ko so Byrnesa vprašali glede jugoslovanske delegacije, ki se ni hotela udeležiti zadnjega zasedanja mirovne konference, je rekel Byrnes, da razume postopanje delegacije, toda čas zaceli vse rane in Jugoslavija bo spremenila svoje mnenje po posvetovanju ministrov v New Yorku.
Kar je Byrnes obžaloval je to, da ni povsod svobode govora in pisave, da bi mogli vsi narodi natančno videti in zvedeti mne-,nje narodov iz drugih dežel. To je zlasti naglašal z ozirom na Sovjetsko Rusijo, Jugoslavijo in druge vzhodne dežele.
Ruski komisar Molotov je od šel včeraj v Southampton, kjer se bo vkrcal na ladjo Queen Elizabeth in se odpeljal v New York.
Vsaka vrsta še ni pred mesnico
New York. — Ž enake so videle, kako stoji v dolgi vrsti kakih 150 moških pred nekim, poslopjem. Aha, ko si miilile, dedci čakajo na meso, pa so se jim naglo pridružile. Knlalu jih je bilo ver kot moških. Končno pa pride iz poslopja nek moški, ki reče ženskam: "Le kar domov pojdite, ženske. Moški tukaj čakajo za službo, ki je razpisana za janitor ja." Kmalu se je vrsta stopila; ostalo je samo še par moških.
-o-—
Amerika bo začela dajali kmalu iilo za ognilo
Ne misli biti več samo molzna krava za ves svet
Washington. — Ameriški državni urad je odločil, da ne bodo Zed. države več samo Molzna krava za ves svet in da ne bodo vedno samo, dajale, ampak da bodo nekaj za to tudi dobile.
Tako so zdaj Zed. države zaprosile Rusijo, da bi dovolila od-pi'eti ameriške konzularne ura-ae v Vladivostoku, Leningradu in v Odesi. Ako tega Moskva ne bo dovolila, bo Washington zahteval, da Rusija zapre svoje konzularne urade v New Yorku, Los Angelesu in San Franciscu.
Tekom vojne je Rusija dovolila, da so smele Zed. države imeti konzularne urade "kjerkoli po Rusiji, da so tam največ nadzorovali pošiljke, poslane Rusiji iz Amerike. Takoj pa, ko je bila vojna končana, je ukazala Rusija, da Zed. države te konzularne ur^de zapro. Posledica tega je, tla se je Amerika končno odločila, da bo dajala šilo za ognilo: ako ne bo ameriških konzularnih uradov v Rusiji, tudi ruskih ne bo v Ameriki.
Agitacija za list
Naša vrla zastopnika John Mlakar iz Chicaga in Ludwig Perušek iz Willarda, Wis., se kosata, kateri bo dobil več novih naročnikov za Ameriško Domovino. Kar naprej jih pošiljata. Tako je poslal Mr. Perušek iz Willarda včeraj 5 novih, Mr. Mlakar iz Chicaga pa tri. Seveda, prilike ima Mr. Mlakar več, ker je v Chicagu mnogo več naših rojakov kot na Wil-lardu. Toda voljo za agitacijo imata pa oba veliko. Oba pravita: dalje prihodnjič. Vsa čast in priznanje!
-o--
Bivolovo meso prodaja jo po $1.75 funt
Minneapolis, Minn. — V pondeljek so imele gospodinje v tem mestu priliko kupiti bivolovo meso po $1.75 funt. Do 10,-000 funtov ga je bilo naprodaj v dveh mesnicah. Meso je od črede, ki jo ima Charles A. Ward v Hudson, Wisconsin. Vsako leto jih nekaj pobi je, da se preveč ne zarede. To meso ni pod OPA.
Iz raznih naselbin
Auburn, 111. — Dne 2. oktobra se je smrtno ponesrečil Andrej Kocjan, star 56 let, doma iz Za-grada pri škocjanu, Dolenjsko Pri obiranju hrušk je padel 5 drevesa tako nesrečno, da je čez tri ure podlegel poškodbam. V Ameriko, Frontenac, Kans., je prišel leta 1910. Zapušča hčer Mary Gar zel, brata Matevža nekje na zapadu in tri sestre — R. Balah v Mulberry ju, Kans., M. Leskovich v Red Lodgu, Mont., eno pa v stari domovini, kakor tudi več drugih sorodnikov.
RIA ZA LETO 1947 JE ŽE IZŠEL
Slovenski frančiškani v Le-montu so že dotiskali koledar Ave Maria za leto 1947. Vzorno ga je uredil pater Kazimir Zakrajšek. Koledar ima zeTo le-po in "bwgato vsebino. Stane samo $1, kar je gotovo malo za tako obsežno knjigo. Našim naročnikom toplo priporočamo, da si ga kupijo ali naroče.
Po pošti ga bodo dobili vsi naročniki mesečnika "Ave Maria." Drugi ga bodo lahko kupili pri raznih zastopnikih, ali ga pa
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Obletnica katastrofe—
V	nedeljo bo dve leti, odkar je plinska razstrelba uničila slovensko naselbino na 61. in 62. cesti, V ta namen je sklenila
j korporacija za pozidavo te naselbine, da bo za to priliko priredila v nedeljo na licu mesta primeren program. Tedaj bo zasajena tudi prva - lopata za novo cesto, ki bo vezala 61. in 62. cesto in ki se bo imenovala "Grdi-na Drive." Več o tem programu bomo poročali jutri. Vile rojenice—
Pri družini Mr. in Mrs. William Jeraj, 875 E. 143. St. so se ustavile vile rojenice in jim pustile za spomin zelo hčerko, ki je tehtala ob rojstvu 10 funtov in pol. Tako je postal Jim Jeraj iz Prosser Ave. že petič stari ata, Mrs. Martin Snidar iz 72. ceste pa tretjič stara mama. čestitke! Tretja obletnica—
V	petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojnega vojaka Cpl. Joseph Grainerja v spomin 3. obletnice njegove smrti.
Prevzem gostilne—
V	Euclidu sta prevzela novo gostilno mlada Slovenca. Louis in Mary Lozar. Gostilna se nahaja na 24150 Euclid Ave. pod imenom "Beverly Hills Tavern." Lous je služil Strica Sama štiri leta ter se je bojeval na Nemškem skoro dve leti; Mary je pa hči poznane slovenske družine Louis in Mary Roytz, ki vodita gostilno na Grovewood in 175. cesta. Novo gostilno rojakom priporočamo za obisk.
NOVfGROBOVI
James Blanc
Kot smo že poročali je v torek popoldne umrl v mestni bolnišnici James Blanc, star 33 let. Stanoval je na 13700 Aspinwall Ave. Rojen je bil v Lambert, Pa. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Louise, roj. Demojzes (Slovenka), sina Dannisa, 7 bratov in dve sestri. Pogreb bo v soboto ob 10 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo.
Pogreb Betty Gregor
Pogreb Betty Joan Gregor ne bo v četrtek, ampak v petek zjutraj ob 10 v cerkev Kristusa Kralja in na Kalvarijo. -o-
Zed. države bi rade dobile cd Rusije 11 bilijonov od posojilnega sklada
Washington. — Zed. države so, mamignile Rusiji, da bi zače-
iahko naroče, če pišejo na: Ave Maria, Box 608, Lemont, 111.
0-
Kontrola ostane na avtih, pohištvu in drugih redkih predmetih
Washington. — Administrator OPA, Paul Porter naznanja, da bo vlada še naprej obdržala kontrolo cen nad redkimi potrebščinami, kot so avtomobili, pohištvu, stavbenem materialu in hišnimi potrebščnami. V kratkem bo dal v javnost listo vseh takih stvari, ki jih ni do-
volj na trgu in radi česar hoče vlada obdržati v kontroli njih ceno.
Govori se, da bo vlada zdaj odvzela kontrolo tudi nad, moko, kruhom in drugimi pecivi. Pod vladno kontrolo so še živila: sladkor suh fižol in grah, zele-njadno olje, riž, ribje konzerve, distiliran alkohol in druge stvari.
Pričakuje se, da bo od vseh teh živil še najdlje pod vladno kontrolo sladkor, ker. ga še davno ne bo dovolj za vse zahteve.
-O-L-
Ladja zadela na mino na Jadranu
Rim. — Ameriški parnik Taxisu, ki je vozil 8,600 ton premoga za UNRRA v Benetke, je zadel včeraj na Jadranskem morju na mino in se je začel potapljati.
SKRIJNICA NA VOGALU, KJER LAHKO POKLIČETE POŽARNO BRAMBO V SILI
Clevelandski varnostni direktor Frank D. Celebrezze opisuje alarmno skrinjico na cestnem vogalu, kjer lahko pokličete požarno brambo v sili. Mnogi niti ne vedo, kje se taka skrinjica nahaja in ne vedo, kako je treba ravnati, kadar bi hoteli poklicati požarno brambo.
Ker pa v slučaju ognja ni časa, da bi iskali tisto skrinjico in če je to še ponoči, zato je pametno, da ob priliki najdete prostor, kjer se nahaja. Potem ob priložnosti prečrtajte navodila na
skrinjici, ki vam povedo, je treba ravnati, da prikličete gasilce. To dvoje je važno, da veste prej, predno ste primora-ni klicati požarno brambo. In če se primeri, da jo morate klicati, ostanite tam pri skrinjici, da dospejo gasilci, katerim potem po-kažete, kje da gori. Ako ogenj ni viden, gasilci prihite do skrinjice, potem pa ne bi vedeli, kam naj se obrnejo, če ni nikogar tam.
Seznanite se torej s tisto važno skrinjico, da se boste vedeli ravnati, kadar pride sila.
li z dogovori glede plačitve $11,-000,000,000, za kolikor so dale Zed. države Rusiji raznih potrebščin do 31. dec. 1945 iz posojilnega sklada. Rusija je dala istočasno iz svojega Ameriki za $2,213,000 raznega blaga.
Zed. države so poslale v Moskvo tozadevno pismo pred več tedni, toda niso prejele še nobenega odgovora. Sugestirale so, naj bi prišli v Ameriko ruski finančniki, da bi se pogovorili glede tega plačila.
Kakor ne bodo Zed. države zahtevale od drugih držav polno plačilo za pomoč iz posojilnega sklada, tako tega ne bodo zahtevale tudi od Rusije, ampak nekaj pa le pričakujejo
-o----------
SI'OMNITE SQE SI.O\ JlNI\«.. UEGUNCEV S KAKIM D.UIOJI
lif AMERl^^aWD©MOVINft
DAROM 1 \	AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	t&Y^rVi(jO	SLOVENIAN MORNING
yZLJ 1N LANGPAGE 0NLY	AMERICAN HOME__NEWSPAFER
_______ .	i __ . . , - - ■-1 1,1 11 1 a.. -J. ____ ' -"' - '•• "	- i	I...JLI.I i	. .	ii ■ .	x... —ii'-'i- " <^n>T1t^PMMIII^MJI:■l^'■ rt 1	--""■•HiMinnii u n
204	CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 17, 1946	LETO XLVIII—VOL. XL7IU
Ameriki je že na elu peta kolona, W admiral
r	----n
nevošljivosti in	o
zayisti nas hočejo ^kateri uničiti	||
^ash i n g t o in. — Admiral B. Inglis, načelnik mor- V Iskega inteligenčnega urada '"'i deželo, da so Zed. države fl ^varnosti pred lakomnimi na-. ' ki vzdržujejo v tej deželi •lno Peto kolono.
"j-v ,
r"obe se narodi, ki gledajo . ^ed. države z zavistjo in ki radi polastili našega bo-.tVa in moči," je izjavil ad- v 0 r/U Inglis. "Ti vzdržujejo pe- l iesk°loiio v tej deželi, ki je prav ^ nevarnost za našo var-l ' • elemente mi vedno kar 5 ^trožje opazujemo."	c
moramo svojo čuječnost v e.c:iti> ne pa zmanjšati," je J )aJ{ri1 admiral. "Zelo velika na-6 ,a 'J' bila, če ne povečamo na- ( ;U ^teligenčne službe v tem ča- i • ko so svetovne razmere tako 1 lestalne."	,
^Hekel je tudi, da skoro ni dne-	f
' da »e bi naleteli na podtal-	(
^aktivnosti pete kolone, "zato	1
ia V dobro vemo, da je vestno	1
del«." je rekel Inglis.	1
^glezi zahtevajo, da se Izdani pakte med %1io in Nemčijo
>*on--v angleški poslan-
htev nici Je bila izrežena za" dok a' d& vlada obelodani tajne
ki D ^ente> najdene v Nemčiji, da sta bili RusiJ'a in
Dre. Cl''a domenjeni dva tedna da predno sta padli po Poljski, fiaH-bosta razdelili Poljsko in Jlske province.
Protokole, ki pričajo o jo inP^clalni pogodbi med Rusija vl 6mčijo, je objavila polj-Hec tv ubežništvu. Posla-i d Savory je v zbornici da s0 l-da ni nobenega dvoma, teniiv Protokoli pristni in av-
^pinT-0—T •
HU Je nevesti m se 2grudil mrtev
BH J0it- Vincent Galiczyn-
ar let, je priš«l sem iz
Wi pe0 0ro> Pa., da bC) pričujoč
1'očn; r?ki SV0'ie h^ere- Pri P°-
Ha zclr -nost'i je vsta1' napi! Se	novoporočencev in
Pd kapj1 mrtev lla tla- zadet
Avtni delavci vprašajo |
za višjo mezdo
Detroit. — linija CIO, ki za-' stopa avtne delavce, bo poslala i odbor 22 mož v Cleveland, kjer j jo imel posvetovanje glede višje -mezde, ki jo bo zahtevala unija j: od avtne industrije. I -o--I d
Klavnice so dobile j \ včeraj do 100,000 i1
prašičev	Lc
- jS
Cena svinjini je zelo i i visoka, toda odjemalci j * jo bodo znižali	j1
I j
Ameriške klavnice so dobile včeraj do 100,000 prašičev, do- } bro rejenih, ki so čakali doma na boljše cene. Cena zanje je bi-1 a včeraj zelo visoka, ponekod do $80 za 100 funtov. Toda klavni- ' ce niso bile nič kaj pri volji pla- ; čevati tako drago in kmalu se je .cena znižala od $1 do $1.50. j ^
Seveda, to bo imelo za posle-1 dico visoke cene za prašičevo; ; meso. Vprašanje je pa, če bodo; ^ hotele gospodinje tako drago ] plačevati. Nekateri mesarji niso hoteli kupiti svinjine, rekoč, j da odjemalke ne bodo kupovale j po takih cenah. Včeraj je bil pork chops po 90c funt, dočim je j' bila OPA cena 43c. Toda nizka cena ni imela nobenega pomena, ker mesa ni bilo.
Klavnice in mesarji pravijo, , da bodo zdaj odjemalci pričeli si stavko in ne bodo plačevali ne-;j upravičeno visokih sen za meso. ^ To bo imelo za posledico, da bo- I do morale cene pasti.
Nek farmar je pripeljal včeraj v Cleveland 62 prašičev, katere je prodal po $25 za 100 funtov. Rekel je, da bodo farmarji po tej ceni zopet začeli re-| diti prašiče. Prej pa, ko je bila vladna cena $16.50 za 100 fun-} tov, se jim to ni izplačalo, ker so raje prodali žito, kot bi ga uporabili za krmo in pičo. Splošno mnenje med mesarji j je sledeče: Cene mesu bodo rasle j nekaj časa, toda odjemalci se ' bodo kmalu uprli in ne bodo ho-1 teli plačevati gorostasnih cen. Posledica bo, da bodo padle ce-j ne tako, da bodo za kakih 25%! višje, kot so bile pod OPA, kar bodo odjemalci že prenesli.
-—o-
z Obsojeni, ker so kradli č pri UNRRA
Trst. — Zavezniško vojaško i! sodišče je obsodilo neko osebo n na 3 mesece ječe, neko drugo st pa v denarno globo, ker sta kradli pošiljke UNRRA.
nr.
KMERISKA DOMOVINA, OCTOBER 17, 1946
kuliiL. ! i'f
'AMERIŠKA DOMOVINA"
W'WW—'II
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEndemton 0628	Cleveland 3. Ohio
_Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; m Cleveland in Kanado po poŠti sa eno leto »8.00. Za, Ameriko pol leta »4.00; ca Cleveland in Kanado po pošti pol leta »4.50. Za Ameriko četrt leta »3JS0; aa Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta »2.75. Za Cleveland in okolloo po num&lalcUi: celo leto »7.00, pol leta »4.00, tertrt leta »2.60. Poaameao* Itovllka stane 6 centov.
BESEDA IZ NARODA

SUBSCRIPTION RATJC8: United State* »7.00 p«r fmt; Cleveland and Canada by mall »8.00 per year. «7. S. »4.00 for 9 month*. Cleveland and Canada by mail »4.50 for 6 months. 17. S. »2JO for S month*. Cleveland and Canada by mall »2.75 for 3 months. Cleveland and ■uhurba by Carrier »7.00 per year. »4.00 for 8 month*, »2.50 for B month*. Single copied 6 cents each.
Entered a* second-da«* matter January 8th 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187».	_
No. 204 Thurs., Oct. 17, 1946
Predsednik je odnehal
___ •
Predsednik Truman dolži vsenaokrog, samo sebe ne, radi štrene, o kateri je govoril v pondeljek večer na radiu ameriškemu narodu.
Kar je predsednik pozabil povedati Amerikancem, je fcilo to, da so mu njegovi svetovalci, ki jih ima okrog sebe, voditelji poslanske zbornice in senata, voditelji demokrat-, ske stranke, možje, ki so stali okrog Roosevelta ter mu da-l jali najboljše nasvete, ki so jih zamogli dati o trenutnem položaju — svetovali in urgirali, naj podpiše OPA predlog, kakor ga je sprejel z veliko večino, kongres, še predno je postava zapadla 30. junija. Toda predsednik ni hotel poslušati nasvetov svojih prijateljev v kongresu.
Mr. Truman je v svojem obupnem naporu, da odvrne politični poraz njegove stranke, končno spozal fakta glede položaja mesa v deželi tef je odpravil vladno kontrolo mesa, ki je bila postavljena proti večini obeh zbornic kongresa.
Demokratski voditelji, tako v poslanski kot v senatni zbornici, so Mr. Trumanu takrat dopovedovali, da iz kongresa ne more dobiti boljšega predloga, ako bo prvega veti-ral. Toda predsednik je mislil, da on bolje pozna situacijo. Z daj prizna, da je podpisal drugi predlog, ko je vetiral pr-yega ter končno priznava, da je bil drugi slabši od prvega.
Mr. Truman skuša zdaj dolžiti dobičkarje pomanjkanja mesa. V resnici so bili pa pravi dobičkarji pri tem črno-borzarji, ki jih je ustvarila vladna OPA. Ni potreba, da bi bil človek predsednik Zed. držav, da bi to uvidel. Toda predsednik ni v svojem govoru niti z besedico omenil črne borze in kako je ta zavračevala meso, da ni prišlo na postavni trg. Nikjer ni predsednik omenil, da bi se meso dvignilo nad ceno črne borze, čeprav se je nekoliko dvignilo v ceni po 30. juniju, ko ni bilo vladne kotrole.
Mr. Truman je izjavil v svoji poslanici narodu: "Vseka kor leži prava krivda pred vrati neodgovorne skupine kori-stolovcev, ki so v upanju doseči pqlitične prednosti, dajali pogum prodajalcem, naj igrajo z mesom ter tako razbijejo kontrolo cen. Ta skupina misli danes, kot je vedno v pre teklosti, samo na milijone dolarjev, namesto na milijone lju di. Ista skupina je nasprotovala vsakemu naporu admini stracije, da bi zvišala standard življenja ter zvišala prilike preprostega človeka. Ista skupina je sovražila Franklina D. Roosevelta ter sa borila proti vsemu, za kar se je on poganjal. Prav tista skupina je storila vse v svoji moči, da bi tiiskreditirala njegove napore doseči boljše življenje za naš-narod."
Mr. Truman pa ni povedal, katero skupino je mislil s temi besedami. Morda republikance? Če jih je, pa ni bil v pravem, ker republikanci ne lastujejo vse goveje živine po ameriških pašnikih, ki je niso hoteli poslati v klavnice.
Mr. Truman je v svojem govoru očividno napadel živinorejce in to ne bo prav nič pomagalo demokratski stranki 5. novembra. Težko, da bi bil kak demokrat po tem govoru izvoljen v kongres iz zapadnih farmarskih držav.
Povprečen človek v Ameriki danes sodi, da je Mr. Tru-iman kriv, če se nahaja Amerika danes v takem ekonomskem kaosu. Ni se izkazal kot voditelj naroda in ni se izkazal kot voditelj demokratske stranke. Res je odpravil kontrolo nad mesom, toda vprašanje je, koliko demokratskih sedežev je s tem rešil v kongresu. Ako bi bil storil to, kar je v pondeljek večer, pred 30. junijem, bi ga danes nosili na rokah. Toda kar je napravil je pod pritiskom in to pa pri narodu ne šteje dosti ali pa nič. Mož se izkaže tedaj, kadar nekaj napravi iz svoje preudarnosti. Kadar se pa človek umakne in še to godrnjaje in nerad, pri narodu ni upoštevano. Narod takega človeka ne smatra kot voditelja, ampak kot slabiča, ki nima lastne volje in ne lastne presoje o položaju okrog sebe.
Oprostite g. predsednik, da. se tako izrazimo, toda po našem skromnem mnenju ste v pondeljek večer mlatili prazno slamo, ko ste govorili narodu. Rekli ste, da je bila gotova "skupina, ki se je borila proti vsemu, kar je hotel doseči predsednik Roosevelt, hoteč izboljšati življenje narodu." Morda je bila res skupina, ki se ni z vsem strinjala z Roose-veltom, toda kaj je pa dosegla? Ali ni imel Roosevelt ves čas njegove vlade večino v obeh zbornicah kongresa? Ali ni imel večine v najvišji sodniji? Ali ni torej lahko izpeljal ter dosegel absolutno vse, kar je le hotel? In če ni vsega dosegel, kar je hotel, na primer "pakiranje" najvišje sodni-je, je bil pa vzrok ta, ker so se temu uprli njegovi lastni pristaši — demokrati.
Naše skromno mnenje pri vsem tem je pa to, da če bi bila naša sedanja administracija v Washingtonu odpravila vladno kontrolo nad cenami takoj po kočani vojni, ali pa vsaj kitialu zatem, bi bili danes v Ameriki že normalni časi in ne bi bilo inflacije kot jo imamo. Ameriški narod hoče biti svoboden, ker v svobodi se je povzpel kvišku. Kot smo že enkrat na tem mestu zapisali: cene naj kontrolirajo odjemalci, ne pa vlada. Trenutno bi res vse znorelo, toda narod bi prišel kmalu k pameti in k normalnim razmeram, kot je še vselej. Ameriški narod ne mara diktatorjev, jih ni maral in jih tudi ne bo. '
Mr. Truman je storil prav, da je odpravil kontrolo mesa — toda prepozno.
Dobra poročila prihajajo
Iz vseh slovenskih naselbin v državi Ohio prihajajo razveseljiva poročila, da se rojaki dobro organizirajo izvolitev našega Frank J. Lauscheta za guvernerja države Ohio.
Naši farmarji v Geneva in Madison nam ugodno poročajo. Imeli bodo v bližnji bodočnosti večji politični shod.
Barberton je močno aktiven m v petek večer je imel kampanjski odbor za Barberton družabni sestanek.
Lorain je pazno na delu in naši rojaki obetajo podvojeno aktivnost, če prav so bili pri zadnijh volitvah zelo aktivni.
Girardčani obljubljajo, da bodo vse kar hodi in leze na dan volitev 5. nov. v volilne koče spravili, da volijo za Lauscheta.
Iz Warren, Ohio nam poroča Vincent Habich, da od sedaj naprej bo samo po par ur na clan spal in ves prosti čas obrnil v prid Lauschetove izvolitve.
Iz Fairport Harbor zagotovilo, da bo slednji naš človek in poleg najmanj trikrat toliko glasovalo za našega Franceta.
V	Niles, Ohio, in Akronu so živo na delu, da strnejo vrste skupaj, se organizirajo in vse storijo za našega rojaka.
Obrnili smo se v svrho agitacije na Conneaut, Ohio in tudi od tam imamo zelo razveseljiva poročila.
V	skranjnem vzhodnem kotu države Ohio je v Ashtabuli pri-lična naselbina naših rojakov in bratov Hrvatov in tudi od tam prihajajo povsem povo-ljna poročila.
Je še par drugih slovenskih naselbin od katerih ni še poročila, toda prepričan sem, da tudi te bodo aktivne za našo narodno stvar.
JSfa Jutrovem se dobro gibljejo. Enako v Maple Hts., Garfield Hts., okrog fare sv. Lovrenca v Newburghu, na West Side in Denison Ave.
Euclid je v polnem razmahu in tudi 32. varda je aktivno posegla v kampanjo.
V	23. vardi Lauschetovi kampanji načel ju je agilni in aktivni mestni zatopnik Ed. Ko-vačič, kateremu se je pridruži! Ed. Pucel naš rojak in aktiven mestni zastopnik 10. varde.
V	torek 29. oktobra ob 8 uri bomo imeli Slovenci iz Cleve-landa in olcolice velik politični shod v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., katerega bo ZAGOTOVO posetil naš guverner Frank J. Lau-sche.
Vsak naš državljan naj si že danes zabeleži v koledar ta dan, da bo gotovo navzoč, ker to bo edini politični shod, ki ga bomo imeli Slovenci v Cle-velandu in okolici. Ta dan se moramo pokazati, na to bodo zrli drugi Američani, da smo in ostanemo zvesti našemu rojaku in da sledimo pricipom, ki jih on zastopa v našem imenu.
Toplo se apelira na naše ro-joke in žene, da aktivno posežejo v volilno kampanjo in po svojih močeh pripomorejo do ponovne izvolitve našega Franceta.
Držimo se načela: "Kd.or ni z nami, je proti nam!" narodno in načelno, pa tudi če se oblači v še lepši narodni jopič.
Mi ne bomo argumitirali z nobenim, niti se spuščali v polemiko, k^r čas nam je dragocen, katerega hočemo porabiti samo v korist Lauscheto izvolitve.
Prepričan sem, da na dan volitve bomo vrgli v stari koš vse predsodke in kompaktno stopili v volilne koče in glasovali Lausche for Governor of Ohio, .loško Penko, Načelnik Slovenske kampanjske sekcije.
Pridite, molimo. .
Cleveland (Newburgh), O. — jesen je tu in z njo prelepi mesec oktober, ki je posvečen naši nebeški materi Kraljici sv. rožnega venca. Spominja nas na tisti zlati trenutek, ko je nebeška Gospa naučila revne Zemljane moliti rožni venec. Ta molitev je danes najbolj priljubljena bodisi med starimi ali mladimi, ker jo moli lahko vsak. Rožni venec se ovija rok bolnikovih, rok starčkovih, ki morda že ne vidi več, a rožni venec pa le še lahko moli in ta mu daje tolažbo. Nihče ne more dobremu kristijanu odvzeti tega zaklada, ne Tito ne Stalin in če poderejo vse cerkVe, vsa katoliška shajališča je vse zastonj, kajti kristi-.lani častijo Marijo in ona nam bo prižgala luč, ki bo svetila celo noč, kot poje stara pesmica.
Koder nam bo Marija svetila, tam ne bo teme in kdo je srečnejši ali tisti človek, ki ima mirno srce v Marijinem varstvu, ali oni ki sedijo po beznicah ter kvantajo in preklinjajo vse, kar jim ni ljubo, delajo hudičeve načrte in obsojajo svojega bližnjega na najsramotnejši način. To more biti strah pri takih, kadar se prične oglašati vest, ki ne da miru ne podnevi in ne ponoči.
častilec Marije pa je vedno vesel, ker ima čisto srce in vest ga ne teži. Pri nas v New-
*posluša svoje otroke, kadar jih je veliko zbranih skupaj in če bomo tako v sesterski ljubezni in otroškim zaupanjem prosile, prav gotovo se nas bo usmilila in našim prošnjam ustregla.
Torej, sestre iz vseh slovenskih Jiara, za nas je določena nedelja 27. oktobra za to romanje, ker je ta dan tudi praznik Kristusa Kralja. Poglejte, vse kot nalašč kralj in kraljica nebes in zemlje nas vabita k svojemu prestolu. Pridite, poklek-nimo in molimo. Nasvidenje v Newburghu.
Ti pa draga in med pošteni mi ljudmi čislana Ameriška Domovina, naj ti Marija da svoj poseben blagoslov; ti prinašaš pravico in resnico v omahujoča srca, ti si misijonar u-bogega slovenskega naroda. Že davno bi morali mi katoliški Slovenci imeti tak list, pa bi ne bilo toliko odpadlih. Toda Bog je dal človeku prosto voljo in mnogi so jo izrabili v svojo lastno škodo. Pribita resnica: "liar bereš, to si! Dragi čitatelji Ameriške Domovine, agitirajte med svojimi prijatelji za pošteno čtivo.
Anna Gliha. —:-o--
Ubijalec, ki ni bil kaznovan
K slavnemu francoskemu pisatelju je prišel čuden obiskovalec. Bil je mož neprikupne zananjosti, oblečen v staro,
burghu bomo imeli 40 urno po-božnost, kakor ste že bradi v "Newiburskih novicah." Začne se v petek in konča v nedeljo. Tako bomo v Marijinem mesecu častili Jezusa v sv. Rešnjem telesu.
Zato pa kličenr in opozarjam vse članice društva sv. Rešnje-ga telesa, da bodimo vse kot ena in skažimo mu letos posebno čast s tem, da nas bo veliko število pri pobožnosti. Pokažite se takrat, ko je čas določen za nas po dve uri češčenja vse tri dni in sicer od 1 do 3 vsak dan. Važno je tudi tole: razdelite se tako kot je bilo sklenjeno na seji — prvo uro vse oddaljene, ki morajo priti s poulično, vsa okolica nad 93 in 82 cesta; drugo uro vse iz 81, 80, 78 in 77 in seveda . tudi Issler Ct. Držite se tega reda, prosim, da ne bo naše društvo zi^topano samo eno uro ampak obe uri. Ne imejte praznih izgovorov, da jih ne bo imel enkrat tudi naš nebeški Oče in zavedajte se obljube, ki ste jo napravile ob pristopu v društVo namreč, da boste časti le nesvetejši zakrament.
Na seji v septembru je bilo tudi sklenjeno, da napravimo skupno romanje vseh, to je Zveze Oltarnih društev in da ne bomo vedno hodile ali se vozile, bomo poromale k naši Mariji P6močnici kristijanov. Ta podoba je bila prinešena nam iz starega kraja in je posnetek Marijine podobe na Brezjah. In ker smo že lansko leto imele tako romanje, torej vse tiste, ki ste bile navzoče že veste, da je bilo res lepo. Letos pa vas vabimo, da se udeležite še v večjem številu, saj naša zveza šteje skoro 1,500 članic. Kaj mislite, ali ne bi mogle napolniti našo cerkev do zadnjega kotička? Jaz mislim, da prav lahko, samo potruditi se je treba. Pridite in pokleknimo ter prav goreče* molimo in prosimo našo nebeško Mater zase in za svoje, posebno pa jo prosimo, da nas obvarje pred poplavo brezbožnega komunizma, ki preti pošteni človeški družbi. Naj ona posluša naše skromne in ponižne prošnje, naj ona stopi v našem imenu pred razžaljenega Jezusa, ki naj se usmili vsaj nedolžnih otrok, da jih satan ne dobi v svoje kremplje, naj pokaže svetu, da je ona Kraljica nebes in zemlje.
Drage krščanske matere, čas je dragocen in ne zamudite ga. Ko smo bile v Providence Hts. smo slišale,da Marija najraje
umazano obleko, obraz mu je bil upadel in roke so se mu tresle kakor starčku. Služabnik ga ni hotel pustiti k pisatelju, a ta je posili vdrl v stanovanje in se brez oklevanja vsedel na stol. Pisatelj se je čudno 'ozrl na nenadnega obiskovalca in zarohnel: "Kako si dovolite tako predrznosti?" Čudni gost je potegnil iz žepa samokres in rekel;
"Prosim, ostanite mirni!" Pisatelj je vznemirjeno vstal, ta pa mu pokaže samokres, rekoč: ''Prosim, vsedite se!" Pisatelj je nerad ubogal, a ni bilo drugega izhoda. Mož pa je s poudarkom vprašal: " Ali ste vi spisali roman La f . . " (to je eden najbolj nenravjiih francoskih romanov).
"Da", je obotavlja je odgovo-lii pisatelj.
Tujec je vzel z mize sveti-ljko, posvetil pisatelju v obraz in nepremično zrl vanj. Usta je imel odprta, kot otroci, ko kaj z zanimanjem občudujejo. Iz odprtih ust pa je izhajal grozovit smrad. Po petih minutah je postavil svetiljko zopet na mizo in rekel: "Tako torej zgleda tisti pisatelj! Poglejte name, mlad sem še. Ali je človek pri 30 letih že star? Ako je, mora biti za to važen vzrok, kaj ne? Gospod, pred 10 leti sem bral vaš roman "La f . . ." Cital sem skrivaj, požirajoče; v dveh dneh sem ga prebral . . ." Gospod, ali veste, kaj je nedolžnost? Poglejte to! Mož je potegnil iz žepa fotografijo, jo poljubil in dal pisatelju: "Dobro si oglejte tega mladeniča." je zapo-vedal skoraj strogo. "In poglejte drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo . . .' in pri tem mu je podajal celo vrsto fotografij. Nenadoma pa je zakričal in iztrgal pisatelju vse fotografije iz rok in vpil: "Ne, ne, ne glejte jih! Ker vi, pro-kleti, ne veste kaj je nedolžnost !
Mladenič na prvi fotografiji — to sem jaz — a takrat sem bil nedolžen. In ta dekleta — bila so nedolžna . . Tale se je lani obesila in za tri tedne je njena mati ocl žalosti umrla, lil te, . . oh, vse so bile poštene, nedolžne, a zdaj so sk-varjene, nesrečne in žive v sramoti . . ." Zagledal se je v svojo mladostno fotografijo in jokaje rekel: "Danes bi bil lahko duhovnik, če bi takrat ne bral vašega romana. Tresoč se od sreče in veselja bi.smel vsak dan povzdigovati kelih . . A
iiiiimmiiiniiii
Ce
verjamete al' pa ne
miiiimiiiimm
Krasna je bila vožnja po morju ob dalmatinskem obrežju v vremenu, kot bi ga dal v žehto. Tiste "odpustke" smo skrbno postavili v kot in jih založili z našo prtljago, da bi se varno in srečno vozili'. Kar je res, je pa res, Jakšič se ni niti enkrat ozrl v tisti kot, dočim smo ostali trije s svojimi milimi pogledi neprestano božali vitke vratove
zdaj ... se trese v moji roki samokres in ne vem, če se bom dobro zadel . . ." Naglo je vstal, spravil fotografije in samokres ter dejal: "Opravil sem . . . videl sem tistega, ki je ugonobil mojo mladost, mojo srečo. Ali vam je neznosen smrad iz mojih ust? Puščam vam ga polno sobo, spada namreč sem, ker nalezel sem se ga iz vaših romanov."
Zaloputnil je vrata . . Nesrečna žrtev nenravne knjige Svet pa slavi pisatelja, mesto da bi ga kaznoval.
Resnicolju-b.
Od podr.št41SŽZ
Cleveland, O. — V prid naše blagajne, katera se je letos precej izpraznila, smo članice sklenile prirediti veselico s plesom in sicer v nedeljo 20. oktobra ob osmih zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Za ples bo igral Pete Soka&h orkester tako poskočne, da ne op mogel nihče biti pri miru, pa naj bo star ali pa mlad. Do tistega časa pa upam, da bo naš guverner Lausche že odkril kje kakšno zalogo pečenke ali kaj podobnega, ker naše kuharice so že pripravljene. Za žejne bodo pa skrbele natakarice.
Prav prijazno ste vabljene vse članice naše in sosednjih podružnic, kakor tudi vse ostalo občinstvo, da nas posetite in se razveselite z nami. Pripeljite pa tudi svoje možičke in prijatelje. Torej, na svidenje v nedeljo 20. oktobra.
Blagajničarka.
Javna zahvala
Rim, 3. oktobra. — V najtežjih dneh javnega življenja, ko naše matere niso več vedele kako obleči in nasititi svoje otroke, nam je z velikim razumeva njem in ljubeznijo skočil na pomoč naš dobri župnik iz Beži grada pri Ljubljani, Rev. Kazi. mir Zakrajšek. Sam revež in bolan, se je obrnil na svoje prijatelje ter znance in druge Ame-rikance. Kot smo brali v seznamih, se je takoj odzvalo veliko blagih in plemenitih duš, ki so z veseljem dali.
Plemeniti dobrotnki! Težko nam je z besedami povedati, kaj naša srca čuitijo do vas. Pokazali ste, kako živa je še med vami krščanska zavest, in da imate plemenita, širokogrudna srca. Vlili ste v naša srca novega poguma. Sonce je zopet posijalo v naša mračna taborišča, otroci so skakali, matere so se jokale, trdim možem so stopile solze v oči: "Hvala Bogu, Bog nas še ni zapustil!" so dejali. (>Pa Ame-rikanci tudi ne," je še kdo dostavil. Po barakah boste slišali danes in vsak večer po rožnem vencu še dostavek :* "Za našega župnika in za naše dobrotnke: Oče naš. . . "
Begunski farani sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
-o-
—	španska armada broječa 24,000 mož se je 17. julija 1898 podala Amerikancem v Santiago, Cal.
* ♦ * * » »
—	Prva zrakoplovna zveza med New Yorkom in Chicago je' bila vzpostavljena 25. julija, 19l9.
buteljk, ki skoro da niso na vse* pretege vpile: ljudje božji, nate,i pomagajte si! In kadar smo z! veliko težavo odtrgali poglede od steklenice in so se naši pogledi srečali in zadeli skupaj, je vsak čisto majhno zardel, kot bi bil lastnik tistih oči zasačen pri kakem nečednem dejanju. Nismo si povedali in razodeli svojih pregrešnih misli, pa ko je bilo čisto jasno odj-aženo v naših očeh: križ božji, kako neznansko, bi se zdaj prilegel en požirek iz ene tistih flašc. Toda ostali smo trdni in nepremagljivi proti vsem strašnim skušnjavam, če bo šlo vse po pravici, nam mora biti tisto premagovanje nekoč šteto na kredit, kadar bodo potegnili črto pod našimi zapiski, na levi in desni, ter odštevali slabo od dobrega.	j
Se reče, saj ne vem kako bi bilo z tisto našo čednostjo, če se ne bi drug drugega šonali. Prav| natiho vam povem, da bi bilo' treba samo čisto majhnega na-j migljaja, pa bi bili vrgli vse naše obljube čez krov in omlatili s steklenicami, da sami ne bi vedeli kdaj. Toda noben ni hotel biti prvi, ki bi se hotel sprevreči v "babo," kot pravimo. Vsak je hotel biti možak, ki nekaj da na svojo besedo. Z rokavom smo si brisali sline in požirali morski zrak. Pokora!
Srečno smo prijadrali v Gruž in če bi znale tiste naše steklenice govoriti, bi nas bile močno pohvalile, češ, pa so le možaki Kakopak, saj niso videle našega notranjega razpoloženja.
Ko smo se napotili z ladje, je vsak izmed nas z veliko previdnostjo spravil svojo steklenico. Tudi Jakšič jo je vtaknil v žep, j čeprav moram reči, da prav nič z večjim obzirom, kot bi vtaknil v žep časopis, pa z veliko manjšim, kot bi spravil cigaro. Opravljal je. nekako tlako, ki je primorana, pa ne iz srca.
Na pomolu so nas čakali iblajtarji, ki so hoteli vedeti, kaj vlačimo s seboj. Odpreti smo .morali svoje kovčege in pokazati, kaj imamo. Kaj vem, kaj so iskali in če so, pri nas niso našli nič.
In prav tedaj je bilo, ko se je zgodila tista strašna nesreča, ki je človekovo pero ne more popisati, vsaj ne, da ne bi pri tem nekoliko počakal in povedal nekaj primernih besed, ki so ob takih prilikah na mestu in Judi opravičljive, če se vzame v po-štev vse okoliščine.
Ko se je namreč Jakšič sklonil, da bi iblajtarju odprl kov-čeg, kamor naj vtakne svoj nos, ali kar že hoče, je bil pri tem tako neroden, ali kaj, da mu je padla tista buteljka iz žepa in na kamenita tla. Z-r-i-n-k — je reklo in razpoke na pomolu v Gru-žu so pile sladko dalmatinsko kapljico.
Saj mi ne boste verjeli, da smo stali ob tistem dogodku kot Lo-, tova boljša polovica in nemo zr-j li, ne v črepinje razbite steklenice, ampak v tisto božjo stvar, ki se je razlivala po tleh. Tri pare oči je porosilo nekaj mokrega; kot ob odprtem grobu, v katerega spuščajo dragega prijatelja četrti par, katerih lastnik je bil France Jakšič, to sem prav natančno videl, je pa opazoval vso to silno tragedijo nekako tako, kot bi gledal na odru največjo burko; Hudobnež, grdi, nemarni!
Da, uganili ste, da smo se mi trije potem, ko je zadnja kapljica izginila v razpoke, lotili Jak-šiča in mu očitali vse, kar nam je prišlo v naglici in sveti ihti misel. Prepričan sem, da bi nam vsak sodnik odpustil, posebno pa tak, ki zna ceniti dobro kapljico, če bi bili takrat vrgli prijatelja Jakšiča v morje, grdobo. Dolžili smo ga, da je tisto absolutno nalašč napravil in 'to mu ob vsaki priliki še danes, po 26 letih, iz dna srca očitam.
Kako je bilo pa z ostalimi tremi steklenicami? Ali smo jih prinesli domov, kakor smo sveto obljubili? Prvi se bo oglasil Jim v Texasu: ne, kolikor jih jaz poznam. No, bom povedal jutri, kako in kaj, ker smo že ravno pri tem.	^
^ 2LHERI5E5 D0M0VIN5, OCTOBER 17, 1946
r I
V plamenih rdečega pekla
Spomini političnega kaznjenca Spisal: ALBIN BREZNIK
Ti'eznejsi elementi so zma-zaradi demokratičnega na-Cela. skupnosti bi se morala anjšina pokoriti večini in se Vesti v cerkvi kakor zahtevajo Predpisi kaznilnice. Toda pe-!clCa ljudi je odkrito izjavila, a se ne bo pokorila protirevo-^cionarnemu sklepu večine, ki R te£a ni v skladu z njihovim svetovnim prepričanjem. Ko "a binkoštno nedeljo kaz-Jenci v pravoslavni cerkvi po-^eknili, je nekoliko komuni-?tQv pod vodstvom histeričnih lriteligentov stalo. Odvedeni so bili k raportu, ]er so dobili, ker upravnik aradi majhnega števila nepo-*°rnežev ni dobil vtisa .kolek-ftega upora, le sedem postov In trdih ležišč.
Tako bi bila zadeva s te stra-odpravljena, ali v 'zajednici' a«n se je šele začel boj zaradi rsitve načel in ^samovoljnega ^stopanja, v nastalem razbijanju je šlo za to, kako *aznovati kršilce demokratična načela. Sprejet je bil ^dlog, da se kršilci za šest ' esecev izključijo iz komune. : ,.1'ašno so se razburjali. Bilo j1 111 je nepojmljivo, da jih z e-;: e strani kaznuje 'buržuazija,' •' j. . uSe pa 'proletariat.' Ne-'.
mtelextualcev je bilo delež- : v n Protekcije, ker so se izgo-fil fJali, da niso bili obveščeni o :
Skl*Pu večine.
&iPrvi boj z "buržuazijo" vrst ;
j strnil, nasprotno, povzroči1
® razdor. prišlo je do odkritin
'^nosti med rdečimi ari-
> °krati in plebejci. Te sovra-SUftof:	<
tj}, . Pa so za nekaj cask u- ' la mle: ko Je uprava premesti-" ^^čje število kaznjencev v zavod. Med njimi je bi-t , :U(1i nekaj komunistov. Pri ^ 1 Priliki gle'dja uprava, da se, vjj ve Mogoče, iznebi vseh rogo-j)|jjZev' ki rušijo v hiši disci-l0- Zato so z odpravo odšli \ av tisti komunisti, ki so se ju, ' Najbolj .bojevitemu je u-dobila o njih vtis, da so ar>izatorji izgredov.
K • —
5 Je preteklo šest mesecev
Vključitvi "cerkvenih revo-se l0ftarjev" iz "zajednice," bi je 11 lahko, če bi priznali svo-te napake, vanjo vrnili. Toda B a hoteli in so si.rajši u-Co „n°vili vzporedno "zajednj-<C. Velik del članstva prve ^"Jednice" je stal na stališču, enaJ® V kaznilnici upravičena le y>c| 2ajednica," ki je potrjena ell0|)0litično in organizacijsko str 11<ž SVetOvne mednarodne lie? Mišljenje je bilo de-Uj Zato sta ostali obe komu-
jJSaka pri svojem. ^Jed organizacijskim polo-st ^ tajne stranke na svobodi V g.]&e v njej borili za vodstvo j,.® avnem dve frakciji piača-
stv0 Vodi.teljev. Ostalo član-^Os ^ilo le za Privesek za najboljših stolčkov. Na bojj0,tli so se vršili ti notranji liti^ z^radi vsaj navidezno po-isti i vPVašanj. Ko so se pa nada/.Udje z"ašlf v ječi, so ^^•levali svoj boj za oblast
'itamins A and D
mU8t have Vitamin A itife . in protection against
i^elv*10118 which are more
throa,. to occur in the nose»
Hen uyes- ears and sinuses, this , .there is a deficiency of
Y Vltamin. the bUIleed v»tamin D to help the Ca, Y make proper use of
dietm 3nd PhosPhorus in
*«oL,?°u are not getting vitaJ?." of these two important Vd S' take a ONE-A-DAY let eve min A and 0 Tab"
nortnairy artd insure y°ur requirements.
^ega
zaradi jalovih vprašanj. Tudi v robiji sta bili dve frakciji. Tista, ki je imela za seboj ve-'čino in obenem oblast v komuni, se je rekrutirala največ iz pripadnikov tako imenovane leve frakcije. Proti intelektualcem je bila skrajno nezaupljiva in razen nekaj skrahira-nih študentov ni bilo v nji nobenega od njih. Krčevito se je oklepala načela o "socialni čistosti" in je sama sebe imela za čistokrvne proletarce, intelektualce pa nazivala socialno tuje elemente. Bili so to razni predmestni in vaški čevljarčki, krojački, mizarčki in tem podobni "industrijski" delavci. — Bavili so se izključho le z visoko politiko; govorili in vedli so se tako, kakor da se v njih skriva najmanj napoleonski genij.
Po komunistični ideologiji je industrijskfproletariat osnova, na kateri naj se gradi bodoča socialistična družba. Vsi ostali družabni sloji so ali zastareli ostanki ali pa naravnost sovražniki marksističnega komunizma. Temu primerno vlada med pristaši komunizma težnja, da se vsakdo prikaže za čistokrvnega proletarca: V Sovjetski Rusiji se profesor pred-
Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem
(Piše Jeseničan Albin Gaser)
Nemčiji na vseh bojiščih slaba prede. Zato je treba hiteti z nabori in vpoklici. Ne ponjp-ga nič, kdor je, bodisi sam, bodisi starši/ zanj podpisali prijavo za Volksbund in s tem tudi zvestobo Hitlerju, mora na nabor, mora v vojsko. Jeseničani še vedno skoro 100 odstotkov v vojsko, podeželje v hosto. Nemci dobe priliko za ropanje in selitev, partizani, da pomnože rajo v gozdu. 0-bojim je ustreženo. Sestradani Nemec se nažre in napoji, partizan se ojači.
To nasilsko rekrutiranje pa postane za same partizane, pre-\eč, vse preveč zanje nevarnih elejnentov pride v gozd. Vse komunistične politične ure pri mnogih ne ' zaležejo ničesar,.
i vse zabavljanje čez Angloame-rikance, od katerih raja pričakuje rešitve in osvoboditve ne pomaga. Zato je treba tudi v gozdu ustrahovati mobiliziran-ce, ker kom. partija mora ostati na oblasti, ona mora imeti absolutno vodstvo. Zato partija vsakogar, ki le omeni An-gloamerikance, proglasi za nezanesljivega, še huje pa se pregreši oni, ki si upa dobro govoriti o kralju. Vsi ti zginejo prej ali slej, pod to ali ono pretvezo. Trije gredo na patruljo, vrneta se samo dva, tretji je na pohodu dobil od zadaj strel v tilnik. Razglasi se, da je bil ubit od nemške zasede. Dva brata — Zupane — Krni-čarjeva iz Savice v Bohinju nočeta iti ropat, češ, če ste nas mobilizirali, ste dolžni skrbeti za hrano. Ko pride oddelek, ki je šel ropat nazaj v gozd,.sta oba brata že mrtva. Prijatelj jih pokoplje pod debelo bukvijo. Na vprašanje staršev, kje .a sinova, odgovarjajo, da sta premeščena na Dolenjsko. Ra-
f
stavlja za delavca. Šele če ga vprašaš po vrsti njegove zaposlitve, ti reče, da je duševni delavec in rta ponovno vprašanje šele zveš, da je profesor. Delati z glavo je torej sramota
—	komisarji so seveda izvzeti
—	a delati z rokami skoraj plemiška čast, kajpada brez sredstev.
V	mednarodnem boljševiš-kem slovarju je omenjena težnja dobila naziv — "šraubštok-ideologija." Visoko kvalificirani profesionisti, frizerji, šoferji in trgovski pomočniki, pač ne spadajo v "socialno čisti industrijski proletariat." Ta od vseh vetrov znesena leva frakcija je bila le sposoben zavirač in je hotela obdržati oblast s spletkami. Debate o brezpomembnih rečeh je zavlačevala v neskončnost. Čakala je, kdaj se bo vrhovno vodstvo stranke v inozemstvu spomnilo, da ji pošlje svoj politični in ideološki blagoslov. Ker ga predolgo ni bilo, .so si ga dali sami.
V	kaznilnici postanejo ljudje mojstri v laganju in pretva-rajiju in so- zato, ker merijo drugim čevlje po lastnem kopitu, skrajno nezaupljivi proti sokaznjencem- Samo enemu bo verjel kaznjenec popolnoma — to je sebi samemu. Naposled je kajpada edini tudi on sam, ki verjame svoji laži.
Opozicijo so tvorili pripadniki desne frakcije, ki se je po svojem socialnem sestavu razlikovala od leve le toliko, da so bili v njej skoraj sami izobraženci. Ti so bili v opoziciji-že zaradi tega, ker so uvideli potrebo, dvigniti prosvetno stopnjo tovarišev. Mimogrede bodi povedano, da je bilo med komunisti precej nepismenih in napol pismenih. Inteligenci se ni ljubilo žrtvovati za prosveto tovarišev svoj prosti čas, rajši je študirala znanstvene knjige in metala vladajoči frakciji polena pod noge. Nekaj neopredeljenih ljudi je tvorilo, kakor jih je veter zanašal, privesek zdaj ene, zdaj druge frakcije. Z izigravanjem zarotniških načel je bila vladajoča ^-akcija neomejen gospodar krožkov in komune. Članom enega'krožka je bilo izven njega prepovedano govoriti o tekočih zadevah, ki so se v njem razpravljale. Režimovci so imeli torej priliko, da izid glasovanja po krožkih popravljajo v "interesu proletariata." Ker so se pa le našli ljudje, , ki so prepoved obšli, je opozicija zvedela, da "KKK" po svoje sestavlja izid glasovanj. Posamezni vodje so sporočili svojim članom: —
Mala Camila se prav dobro počuti v otroškem oddelku sv. Ane bolnišnice na 3409 Woodland Ave., kamor je bila prinesena 18. julija, ko je bila najdena v neki stranski ulici, kjer jo je odložila njena brezvestna mati komaj par ur po porodu. Camila je ena " izmed 92 otrok v starosti od rojstva do četrtega leta, ki so v tej bolnišnici, kjer dobe zdravniško po-slugo in streho, za kar plačuje
singer Tone, star Sokol iz Jesenic, odide v goščo, misleč da bo "služil domovini. Ker noče postati komunist, ga obdolže poneverbe in likvidirajo, dasi obtožba ni utemeljena. Ista u-soda je doletela kasneje v letu 3944 tudi Bučarjevega Julija, Micelijevega Leona itd. Kar ni brezpogojno zanesljivo za partijo, mora pod rušo. Domači dobivajo na vprašanja, kje sO fantje razne odgovore, kot — odšel na Primorsko, Dolenjsko, v Kairo itd. Vendar nihče se ne vrne.
Partizani so skoro na,višku svoje moči. Dovoljujejo si najrazličnejša nasilja, uprizarjajo napade na potniške vlake, ki vozijo slovenske ljudi, razdirajo nepomembno bohinjsko progo, ki pelje samo do Podbr-da itd. V poletju 1943 ustavijo vlak iz Jesenic na postaji Soseska, razorože nemške vojake, ki se peljejo iz dopusta nazaj v Bohinj, poberejo ves tobak in cigarete namenjene za Bohinj, vzamejo s seboj nemškega pro-.'.ovnega nadziratelja in nem-ko učiteljico iz Bistrice, Vo-jake 'takoj izpuste, učiteljico \ odi j o s seboj, po dveh urah Jo. izpuste, prog. nadz. pa od-\Tečejo v gozd. Po preteku dobrega tedna dobi nemška patrulja nadzirateljevo mrtvo truplo, z odsekanimi rokami in l lavo. Ti deli so ležali neda-jč stran od trupla. Niti pokopali ga niso, pač zato, da so r.a Nemci lahko dobili, in da je ta umor zopet plačalo 10 slovenskih talcev s svojim življenjem.
Partizani si dovolijo v tem letu tudi drugačno zabavo. Vse planinske koče v slovenj. ' 3 - ( rah, razen dveh — treh v tri-r/lavškem pogorju poz'jo. Nekatere za proslavo 1. maja, druge ob drugih svojih proslavah. Ljudstvo ne vidi potrebe za to dejanje. Partizani obljubil je jo, da bodo vse to morali na novo postaviti Nemci, ko bodo premagani.
Požiga j o žage in druge industrije. Vse bodo morali " Nemci povrniti, vse novo narediti. Ce kdo noče tega verjeti in to pove, je izdajalec, ki kmalu u-grizne v travo.
Umori nacionalno čutečih ljudi se množe. Proti jeseni Nemci za umore ne'streljajo več talcev. Toliko bolj zdivjajo
] V Hrašah pri Lescah živi star sokolski javni delavec, bivši župan občine Lesce, voditelj samostojnih kmetov v radovljiškem okraju, Ivan Ažman — p. d. Medved. Narodna čast mu ne pusti, da bi zatajil svoje prepričanje, zato ostane kljub vsej nasprotni propagandi kraljev pristaš. Tega ne skriva, zato ga komunistična partija obsodi na smrt.
(Dalje prihodnjič) N
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Družina 4 odraslih oseb želi dobiti stanovanje 5 ali 6 sob v Collinwpodu ali Euclidu. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči v upravo tega lista. (205)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini; je v jako dobrem stanju; ima 4 in 4 sobe ter 2 veliki sobi v 3. nadstropju, z vsemi udobnostmi. Za informacije pokličite Liberty 3449.	(204)
Dve hiši naprodaj
Naprodaj sta dve hiši, vsaka za 1 družino, po 7 in 5 sob, na velikem lotu. V slovenski naselbini v Collinwoodu. Dober kup za $9,800.
B. J. Hribar
954 E. 144. St.
GL 2500.
_(204)
Velik trgovski vogal
Naprodaj je velik trgovski vogal v predmestju! 2 poslopij, gazolinska postaja ter popolen moderen restavrant z stanovanjem na 2. nadstropju. Fina trgovina ter krasna bodočnost. Nahaja se ob glavni deželni cesti tik mestne meje; 240 čevljev širok oh cesti. Za podrobnosti vprašSjte
Beachland Realty
767 E. 185. St.
Tel. IV 2950.
(205)
Community Chest. Pravkar je v teku kampanja, ki bo trajala 10 dni in katere cilj je zbrati $4,880,000.
Otroci kot je Camila in na stotine drugih pohabljenih, slepih in drugače potrebnih javne pomoči zre na vas, da v tej kampanji sodelujete in pomagate s svojim darom ,da se doseže zaželjeni cilj Community Chest.
-o--
partizani. Nihče ne sme ničesar ziniti, kar ni njim po godu. Ropajo in požiga j o, likvidirajo politične nasprotnike. V to dobo spadajo med mnogimi tile najznačilnejši:
(COMMENCEMENT!
/v
m
Furnezi
olje,
Novi furnezi za premog, plin, Korko vodo ali paro Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na pliu ali olje Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN .0487
Govorimo slovensko (x)
BUCHAR'S BEAUTY SHOP
6120 St. Clair Ave. EN 6516
Je sedaj odprt vsak dan v tednu razen ob sredah. V začetku tedna ni treba nobenega dogovora za uro.
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti, revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
Michael's Floral Shop
MICHAEL SUHADOLC,
lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave.
EX 3408 _ (Thurs.)
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjufraj
Kraška kamnoseška obrt
1&425 Waterloo Rd.
rVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
RE-NV AVTO BODY CO.
Popjpvimo va3 avto in prebarvamo, da bo Kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding I JOHN J. POZNIK
GLenvlUe 3830. 982 East J 52nd St.
East 61st St. Garage
FRANK RICH. lastaik
1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila to barvanje vašega avtomobila. Delo točno to dobro.
BELO SSP11JQ
m POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolij i i
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
*»- mrnmmmmm	.->" .•
$29 za 40 ur dela na teden
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v
The Ohio BelJ Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
Prosilci se zbirajo
za
TOOL IN DIE MAKERS FORGE SHOP
m
FURNACE LOADERS
DELOMA IZUČNE
; ■•'■■Mmmwrtt MACHINE OPERATORJE
SPLOŠNA TOVARNIŠKA
DELA
\
Employment office je odprt od 8 zjutraj do
9 zvečer dnevno V soboto od 8 zjutraj do 6 zvečer
Thompson Products, Inc.
23555 Euclid Ave. Euclid, O. _ (210)
Za prekladanje tovorg, Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93'/i c na uro
Čas in pol za nad 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. Wul«
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(207)
Moške se sprejme
za delo v mlekarni Sortiranje steklenic v hladnici Processing Dobra plača od ure
Zglasite se v Employment Office
Teliing-BeHe Vernon Co.
3740 Carnegie Ave. '_ (207)
""mali oglasi"
Harmonika naprodaj
Naprodaj je piano harmonika, 120 basov, 13 raznih šiftov; je bila pravkar prinešena iz Italije. Se mora uravnati zapuščina in se proda iz privatnih rok. Pokličite ER 1679. (204)
Janitorja se sprejme
Skrbel bi za furnez v. apart-mentu. Dobi tudi stanovanje. Kogar zanima ta služba, naj pusti naslov v upravi tega lista.
(206)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
• - Sjtji v.
Vsako leto je skoro 5,000,000 Amerikancev ranjenih v domačih nezgodah — to je višje število kot od vsake druge nezgode, vključno prometnih nezgod.
Varnost, ki jo da pravilna luč je velike važnosti v vsaki hiši . . . ke^ največ nesreč se pripeti ponoči . . . ali v slabo razsvetljenih prostorih v hiši.
Posebna pozornost bi morala biti dana razsvetljavi nad stopnicami, verandami in drugih nevarnih krajih, kjer se ljudje tako pogosto spodtaknejo in padejo, ali omahnejo proti nevidnim zaprekam.
Raznih vrst razsvetljave, potrebne za varnost doma, je sedaj na ogled v prodajalnah. Oglejte si jih kmalu — ali si jih boste? Pomnite -— varnost najprej pomeni, varno RAZSVETLJAVO!
A L W A Y ^^A'^^^O^FR^^S ^^V^l^C^^^
'< " "	I	t
AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride

tkuir,


Z "Interno" pri belem dnevu. — V Elgin, III. je prišel 76 letni Bill Whiskers z "laterno" v roki, $ katero je prehodil že vsako držalo v Uniji. Ko so ga vprašali čemu mu svetilka pri belem dnevu, je rekel, da išče poštenega urednika'. Whiskers, katerega pravo ime je William Schnell, bi bil moral že zdavnaj prekiniti svoje iskanje, kajti poštenih urednikov je še veliko na svetu.
Pokličite RE 5200 DA VAM SČISTIM0 FURNEZ ŠE DANES!
Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum čistilcem. Računamo po $4 in več.
Adams Heating Service
550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllHUHIII
i«*'-
l&Ss
Gromyko prevzema predsedstvo. —: Polski delegat in bivši predsednik UN varnostnega koncila oddaja kladivo novemu predsedniku Andrei Gromyku, ruskemu delegatu. Predsedniki sej se vrste po vrsti. Slika je bila posneta v novem domu varnostnega koncila v Lake Success. L. I.
St Louis Cardinals zmagovalci za svetovno prvenstvo v žogometu v tekmi z Boston Red Sox
IfffiSgl? . | v ; ,..............f
AMERIŠKA DOMOVIN*, OCTOBER 17, 1946	_________ -a
V službi kalifa
ZGODOVINSKI ROMAN
—Govori, gospod! —Malo prej si mi govorila o Fafcimi?
—In ti bi rad ? — reče plaho starka ...	'
—Jaz jo ljubim, ljubim bolj nego svoje oko. In sedaj veš vse.
Starka zmaje z glavo. —Hm. Ti bi jo rad videl? | —Govoril bi rad z njo. Starka potegne roko preko j čela, zmaje z glavo in reče:
—To ni mogoče. — Nato pa doda: — Kedaj pa hočeš? —Takoj sedaj, takoj . . . —Ali si znorel? Sedaj pri belem dnevu? Sedaj, ko se lahko vsak hip vrne gospodar?
—Ne boj se tega! Še malo prej sem videl, kako straži na velikem mostu.
—To ni nič novega. Vem, da straži. Ali lahko ga vsak čas zamenjajo. Straže se menjavajo. Xko hočeš sestanek s Fa-tiimo, se lahko zgodi v dveh, treh dneh. Tudi njo moram pripraviti . . .
Strezinja je prebledel. Starka ga prime za ramein reče :
—Ubogi mladec. Žal mi je, a ne morem pomoči. Strezinja pa vpraša: —Koliko zahtevaš? Zahtevaj od mene, kaj ti drago", ali Fatima mora postati moja. Moji trenutki so kratki. Za eno uro, najpozneje dve moram z važno nalogo iz Kordove. Kdo ve, kaj se med tem zgodi z menoj ? Grem v pogubo, a želim, da še prej vidim njo, ki je solnce mojih dni ....
Starka, ko je slišala, kako jo nagradi, postane mehkejša.
—Ali misliš, da bo Fatiima hotela priti sem tako naglo, naenkrat. Saj ji še nisi odkril svoje ljubezni.
—Pride, zakaj ona me pozna.
—Dobro, dobro. Povem ji, da si tukaj da ni gospodarja doma in da jiirnaš povedati va-
f AUGUST
g HOLLANDER
Kg v Slov. Narodnem Domu,
H 6419 ST. CLAIR AVENUE,
H POŠILJA DENAR v Jugo-H slavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in di;uge kraji je, vsaka pošiljatev je janrr
1 PRODAJA ZABOJE za po-
H šil j an je hrane in obleke v a staro domovino in sprejema H take zaboje za odposiljanje Bjj v stari kraj.
Pri Hollander ju boste ve-I dno dobro postrežem.
Bmiihhhh' ftBT^r^-rnr. rssjf. *«a! m
žne reči, ki se tičejo njene matere, od katere so jo s silo ugrabili. Morda bo potem šla . . .
—Poskusi.
Starka je odšla iz sobe.
Strezinji je utripalo srce v prsih. Sedel je na stol in pod-| pri glavo.
—Ali bo prišla? | Ali je mogoče, da mu je talko blizu ono, kar se mu je zde-j lo prej še nemogoče. Videl bo njen angelški stas, njene žive, prekrasne oči in slišal njen mili, zvonki glas.
Vstal je s stola. Akoravno je minilo malo časa, odkar je odšla starka iz sobe, se je njemu vendarle zdela cela večnost.
Pogled je uprl v vrata. Ali pride ona, ki mu je ukradla srce? Srce mu je plamtelo od vznemirjenja.
Naenkrat se odpro vrata in na pragu je stala — ona.
Ko jo je Strezinja opazil, je bil kakor zamaknjen. Njegove oči so je gledale nepremično.
A njene krasne oči so se strnile z njegovimi in ni trenila z njimi. Tako sta stala dolgo brez besed, samo oči so govorile. In njimi pogledi so se spajali v neko tajinstvefto mistično morje ljubezni.
—Bdim ali sanjam?
In razširil je roke, ter jo burno privil na svoje srce. Njegove ustme so se približale nje-i nim. Na njegove prsi ne je na-
■	slonila njena glavica. Njene , žametne ustnice so drhtele in
■	lice je rdelo v blaženem nasmešku. Oči njene so pa bile nalah-
i nO zaprte z gostimi svilenimi I trepalnicami. Njemu pa so pri-! vrele na dan besede, polne lju-
•	bavi in hrepenenja.
I! —Kakor da te iščem tisoč let, in sem te sedaj našel, tako mi
•	je pri srcu. Zdelo se mi je, J kakor da blodim po puščavi, v
, kateri ni oaze, v puščavi, v ka-. teri bedni umira žeje. A evo ne-
•	| nadoma zapazi vir in on se
: v>,radosti življenja in pije biserne kaplje sreče. Tako je i meni. Bilo mi je, kakor da sem .zaprt v globoki ječi. .In prišel
,ie angel in mi snel z rok in nog I te,;ke okove. In sedaj se čutim j svoboden in srečen, močan in i mlad. Zdi se mi, da bi lahko ru-, ;-> i I bregove in tisočletne palme .iz j ednini samim udarcem, Fa-! tirna krasna! In naj se vsuje .name blisk In grom, naj se od-\pira brezno strašnega pekla, i Ničesar se ne bojim, ker si ti
I pri meni. Boriti se hočem za •;ie zoper leve in tigre, kakor 'juti zmaj in ne spustim te več, ijti divni biser mojega življenja, >';;vczda ljubezni moje, duša moje duše, nebesa moja . . . Vi-Jdirn in čutim, da mi ti vračaš ; ljubezen, Fatima moja, ali daj, na i spregovorijo sladka usta !"v(>j'.\. o reci, govori, da slišim
;o, kar me stori tako srečnega, j r ako vznesenega, reci mi, da si (j )ljka miru mojemu srcu, reci j ni, da me ljubiš ...	[1
In njene roke se ovijejo krog! ljegovega vratu, njene oči se jdprejo in ga gledajo. Njene( .vstne pa zašepetajo komaj sli- t mo, a z vso srečo:	r
—Ljubim te, dragi moj, lju- j jim te . . . 1	z
On pa ji, ves srečen, jame poljubljati usta in čeloin ves obraz. Jel ji je pripovedovati, kaj je vse pretrpel od onega Lasa, ko sta se prvič videla, ka- l ko je prebdel celo noč in mislil na njo. Naposled ji je orne- j nil o misiji, katero mu je poveril Wadha el Ameri in da mora urno odpotovati. To je sicer žalostna vest za njo in za nje- 1 ga, ali da mu ni Wadha el A-meri naložil te misije, bi si ne drznil danes priti do nje. Misi- ( j a hadžibova je samo pospešila njuno srečo. On je, boječ se, i da je tako kmalu ne vidi, pospešil njun sestanek, a se vse- ; eno ni nadjal, da semu tako po- , sreči.
Z velikim strahom je poslušala Fatima besede o razstan-ku.
—Strezinja, za Alaha milega, kaj mi govoriš. Mili moj, komaj sva se videla in že hočeš od mene. Ne daj, Alah, da bi se za vedno razstala! Kaj naj storim brez tebe? Bilo bi bolje da se nisva videla! Ne hodi od mene, mili moj, drugače um-rem od uige.
Tako je govorila Fatima in v očeh so se ji za lesketa le solze. ,
—	Ne toži, dete moje. Ako se razstaneva, ne bo to trajalo dolgo. Resnica je, ne tajim, da je l mojim potovanjem spojena tudi nevarnost, ali Bog, kateri nama je dopustil danes ta sestanek, ne dopusti, da bi se več ne našla. Veruj mi, da te povedem v grad svojega očeta, kot svojo ženo, in boš gledala slavne ob^ji ipojega Jadranskega morja.
I tn Fatima se mu nasmehne skozi solze:
—; O, Alah naj dopusti, da se zgodi tako, luč oči mojih! Pisano je, kar je Alah odredil — in ona poklekne pobožno na tla in jih poljubi. Nato polju-! bi rob nejgove halje in reče: I
—	Ti si moj gospodar in hočem ti biti pokorna na veke. i
'Strezinja jo dvigne k sebi. j
—	Spomnila si se imena Ala-' hovega. Moja vera, kakor vidim, ni tvoja vera. Bi li ti, delte moje, hotela, da sprejmeš
mojo vero, da te lahko povedem v deželo svojih očetov?
Ona skloni za trenutek glavo j in reče, ne pomišljaje mnogo: | — Sužnja sem in učili so me i vero Mohamedovo, ker so me mlado odvedli iz domačije moljih očetov. Glej, na srcu svo-j jem nosim znak, ki mi pravi, j da so bili moji roditelji kristja-1 ni. Bog tvojih očetov je i moj Bog.
Vzela je iz nedrij mali zlati bizantinski križec in Strezinja ga jame ogledovati.
—	Glej, tu je kakor se mi zdi, vdolben nekak napis. Ali zelo je že izbrisan.
—Pokvarili so ga moji poljubi, ker ga vedno, ko sem sa-
ma, poljubljam, ker je edini jasni spomin mo,fih nekdan- j jih dni. Vse drugo so mi vze- x li hudobni ljudje.
—	Kako si rešila ta križec? j
—	Bila sem zelo majhna, ko :o me uropali roditeljem in za-j to so me oddali takoj v oskrbo
neki starki. A ta je bila krist-1
|
janka, ter je skrila ta križec za me, dokler nisem odrasla.
—In ti ga je dala?
—	In mi ga je dala.
—	Kje je sedaj ta sužnja?
—Sirota je umrla, ko sem
bila stara petnajst let.
—	Torej ni to ta starka, ki te je poslala sem?
—	Ne.
—	Ali je dobra?
—	Da in ne! Zvita je in zlobna.
—	Ali te muči?
—	Ah, zakaj me vprašuješ o tem?
Medtem se je Strezinja trudil, da prečita napis na križu.
Naenkrat vzklikne. Ta vzklik ni bil samo vzklik začudenja, nego tudi vzklik radosti.
—Kaj je? — vzklikne Fatima.
—	Ta križ?
—	Kaj je z njim — vpraša radovedno Fatima.
—	Tu so besede, ki' pričajo, da so delo mojstra, ki je izšel iz mojega naroda.
—	Kaj praviš?
—	Resnica. To so naše hrvatske črke, s kakršnimi so pisane naše svete knjige, ki sta nam jih prinesla sveti Ciril in Metod. Mislil bi, oh, ali je to
mogoče — reče Strezinja in se prime za glavo. — Ne, to bi bilo preveč sreče naenkrat!
—	Kaj je, mili moj, govori?
A on jo prime za roke in odgovori :
—	Povej mi, angel moje duše, ali se spominjaš česa iz svoje mladosti. Ali veš, iz katerega kraja so te ukradili, ali veš ime naroda, katerega hčerka si?
A ona tožno zmaje z glavo, da ne ve in molči.
—	Ali vsaj eno besedo.
—	Ničesar se ne morem spomniti — odgovori žalostno.
—	Vidiš — reče Strezinja in spusti njene roke, ter pokaže križ. — Vidiš, na tem križu so hrvatske črke in jaz mislim, da si ti hči hrvatskega, to jo.-mojega naroda. In če je temu tako, ali ni to več, nego slučaj, da sem, evo, v tem tujem svetu moral spoznati ljubezen, in da si ti moja ljubezen—prava Hrvatica. Ali se ti ne zdi, kakor prst božji? Kdo ve, ali je danes ali jutri ne popeljem v roke tvoje drage mamice, tvojega dobrega očeta? Kdo ve, ali ni Bog uslišal njune vroče molit-
Ive in izbral mene, nevrednega {človeka, za slepo orožje svojim načrtom . . .
Fatima se je globoko zami-'slila. Sedla je na stol in solze 'so rosile njeno mlado, sveže lice.
Mamico mojo . . . njo mi povrneš . . očeta . . oh, ko bi se to zgodilo . . ko bi se to zgodilo . . .
» f
VARNOST HGfjtlef POMENI
varno te&oetljaoo