Poitnfna pletena v gotovini Stev. 204 V Ljubljani, sobota 9. septembra 1939 0MM Leto IV Nove vojne odredbe angleške vlade Pomorski promet med Nemčijo in nevtralnimi državami - onemogočen Francoska in angleška poročila o vojnih operacijah na zahodu London, 9. sept. o. Angleška vlada je izdala uradno poročilo, v katerem razglaša, da je začela z vsestransko oboroženo in gospodarsko vojno proti Nemčiji. Zaradi tega bo s francoskim brodovjem izvedla popolno zaporo nad Nemčijo in bo preprečila tudi vsako tihotapljenje blaga z nevtralnimi ladjami v Nemčijo. Vsi parniki, ki plovejo skozi Rokavski preliv ali skozi Gibraltar, bodo odslej preiskani. Če se bo izkazalo, da vozijo prepovedano blago v Baltiško morje ali v kako pristanišče, od koder bi bilo mogoče sumiti, da pojde blago v Nemčijo, bodo zaplenjeni. Če se bodo zaplembi upirali, jih bodo angleške vojne ladje takoj potopile. Kontrolne postaje za nevtralne ladje, ki plovejo v Nemčijo, so naslednje: Kirk-wall, Weymouth v Rokavskem prelivu, Gibraltar in Haifa pa v Sredozemskem morju. Tu se morajo oglasiti vse ladje, ki namera-vajo pluti v Vzhodno morje. Med blago, ki je prepovedano voziti ali tihotapiti po morju v Nemčijo, spadajo v prvi vrsti orožje, strelivo, bombaž, petrolej, v drugo vrsto pa žito in živila. Angleška vlada objavlja hkratu s tem razglasom tudi natančen seznam vseh vrst prepovedanega blaga. S tem je prepovedan vsak pomorski promet med Nemčijo in nevtralnimi državami. Londonski listi danes pišejo, da se Anglija in r ranči ja pripravljata na dolgo in vsestransko vojno z Nemčijo, od tod njuna previdnost in opreznost. _ Bruselj, 9. sept. o. Poročevalci belgijskih listov javljajo s francosko-nemškega bojišča, da so francoske čete pri Saarbrickenu znatno napredovale in da so nemške oblasti odredile izpraznitev Saarbrickena in Koblenca. Iz teh mest so odpeljali vse civilno prebivalstvo, ker ju napredovanje francoske vojske neposredno ograža. Poročajo, da je nemško vojno poveljstvo v vsej naglici poslalo šest novih divizij v Sieg-friedovo obrambno črto up predelu, ki je izpostavljen najhujšim francoskim napadom. , Pariz, 9. sept. POrOčilo št. 10 francoskega glavnega poveljstva pravi: »Nadaljujejo se naša krajevna napredovanja. Na krajih, iz katerih se sovražnik umika, so bili porušeni vsi prometni objekti *er. *°. *am P°Ua “»in- Naše letalstvo dela izvidniške polete. Na morju kažejo naše pa-trolne ladje nenavadno aktivnost. Sodelovanje z angleškimi edinicami je popolnoma izvedeno ter varuje pomorski promet.« London, 9. sept. Poveljstvo angleške mornarice je izdalo poročilo, da ne bo več dajalo podatkov o tem, kje in kdaj je bila potopljena kaka sovražna podmornica, da sovražnik ne bi za te podatke zvedel ter poslal na njeno mesto druge podmornice London, 9. »pet. m. Prvi teden vojnega »ta- nja z Nemčijo je »e vedno v pripravah in zbiranju čet. Večjih spopadov na zahodu ni bilo. Angleška letala eo naredila več izvidniških poletov nad severno Nemčijo ter 60 do zdaj vrgla na nemško področje skupno okoli 15 milijonov propagandnih letakov. Od do zdaj izvedenih letalskih napadov Anglije je najvažnejši oni na Kiel. Pomorska vojna poteka še vedno v znamenju podmorniških napadov. Britansko vojno ladjevje je na več krajih pregnalo nemške podmornice. V Londonu menijo, da je položaj poljskih čet sicer resen toda ne brezupen. Angleško časopisje v daljših člankih hvali hrabrost poljskega vojaštva. Isti časopisi tudi priznavajo dosedanje uspehe nemške vojske na vzhodu, ne pripisujejo jim pa posebne važnosti. Vojna bo po zatrjevanju angleških časopisov trajala dolgo. Velika Britanija in Francija se pripravljata za dolgo vojno proti Nemčiji, ne samo z orožjem, temveč tudi z modernimi gospodarskimi sredstvi. Angleški krogi ter angleško^ časopisje poudarjajo, da se ta vojna ne bo odločila na , vzhodu, pač pa na zahodu. Skorajšnje francoske in angleške operacije bodo prisilile Nemce, da bodo morali oslabiti svoj napad na vzhodnem bojišču. Delna vojna pripravljenost v Združenih državah Washington, 9. sept. Reuter: Predsednik Roosevelt je izjavil, da je podpisal sklep, s katerim Amerika razglaša omejeno vojno pripravljenost. Po tem sklepu lahko obveznike kopnene vojske, vojne mornarice in letalstva po izvršilni naredbi pokličejo pod orožje v številu, ki ga je doslej odobril kongres. Odredbe, ki se nanašajo na izva- janje predpisov glede trgovinske mornarice ter trgovine z inozemstvom bodo izdane takoj. Predsednik je dalje izjavil, da bo sklical kongres na izredno zasedanje najpozneje do 3. januarja 1940 in da bo morda zahteval preklic prepovedi o izvozn orožja v Anglijo in Francijo. Varšava se pripravlja na obrambo Po poljskih poročilih imajo Nemci že 75 km do Varšave London, 9. sept. o. Jutranje poročilo poljskega poveljstva pravi, da izpraznjevanje Varšave poteka v redu in da se prestolnica z vso naglico pripravlja na obrambo. Nemški oddelki so na najbližji točki sc 75 km od Varšave. To so čete, ki napredujejo od severovzhoda. Poveljnik varšavske garnizije Šuma je izdal tale ukaz: >Vojaki varšavske posadke: Sovražnik nas hoče razbiti. Vojaki, naš vrhovni poveljnik je izdal ukaz za obrambo Varšave, kjer bo odločilni boj. Sovražnik hoče uničiti Poljsko. Braniti moramo naše otroke in naše žene. Vi ste na položaju, s katerega se ne odhaja. Varšava so bo branila do poslednjega diha in do zadnje kaplje krvi. Če pade ona, pomeni, da je nemški tank šel čez zadnjega poljskega vojaka. Zapustitev postojank pomeni strahopetnost. Na obrazih žena naj se vidi smeh in vesela pesem naj znova zadoni. To je zgodovinski trenutek. Varšava mora biti rešena.« Berlin, 9. sept. AA. DNB: Vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauhitsch je odšel v petek v sprednje vrste čet, ki so se borile pri Mlavi in ki so po težkih uličnih borbah v Pultusku prekoračile reko Narev. General Brauhitsch je v prvih vrstah sprejel poročilo ter izrazil četam svoje priznanje, London, 9. sept. m. Varšavska radijska postaja je sporočila, da se poljske čete pripravljajo za odločno obrambo poljske prestolnice. Berlin, 9. sept. m. Nevtralni vojaški opazovalci zaradi včerajšnjega napredovanja nemških čet pzed Varšavo poudarjajo, da je treba še nekaj časa počakati, da se bo videl pomen te akcije šele potem, ko bo znano, kako se bodo poljske čete držale na Bugu in Visli. Motorizirani oddelki nemške armade so od jugozahoda zaceli napadati pred osmimi dnevi ter se po padcu čenstohove in Krakova zdaj bližajo Varšavi. Snočnje vesti o tem, da M bili Nemci vkorakali v Varšavo, niso potrjene in jim je treba pripisovati le propagandni značaj. ■■■■■■■■■aanHiiaaBBHi ■«■■■■■■■■■■ Nemška vlada je prosila švicarsko vlado, naj bi ona skrbela za nemške koristi v Angliji med vojno. V tem vidijo nov dokaz, da bo Nemčija spoštovala švicarsko nevtralnost Švicarski listi izražajo zaradi tega Nemčiji svojo hvaležnost Zakaj se je poljska vojska umaknila Položaj na poljskih bojiščih po nepristranskih strokovnih poročilih “PtenAra. AA. (Havas.) Boji, ki ? ; nr»cnw namen, omogočiti na eni strani p ^uP1Janie angažiranih čet ter na drugi strani razvrstitev velikega števila edinic, ki Jlh Y.rh p„,,P?Ve j vo drži v rezervi, čete, ki so bile v Poznanju, so se začele umikati da hi se osvojile pritiska dveh nemških motoriziranih kolon, ki prodirata proti prestolnici od severa proti jugu od Pilice ter od juga proti zahodu čez Vislo. Čete, _ki zapuščajo Poznanj, podiralo ra seboj vse vame objekte. Umikanje' iz poznanjeke pokrajine v Varšavo m težko, ker so glavne industrije, ki delajo za obrambo, že pet let preše- I ljene ter so v sosednjem delu države. Umik polj- I skih čet. poteka v najlepšem redu navzlic neprestanim letalskim napadom. Pionirski oddelki postavljajo tam, kjer so nemška letala porušila mostove, nove pontonske mostove. Poljski pionirji so pri tem pokazali veliko spetnost, vojaki pa veliko junaštvo, sposobnost in vztrajnost. Poljski pionirji so znani že izza časa Napoleonove vojske, ker so ravno oni zgradili znameniti most na Berezini,. ki ie rešil Napoleonovo vojsko, ko se je umikala iz Rusije. Nemci predirajo po toku petih rek, ki se stekajo v Varšavi: Nareva, ki se steka v Bug, ki je pritok Visle, nato po sami Visli ter Bzuri, Ravki in Piligi. Na tem kraju bo poljskim četam omogočeno stopiti v obrambni boj, naslanjajoč se Proslava kraljevega rojstnega dne v Belgradu. Kraljevska namestnika dr. Stankovi« h, dr. Perovič, predsednik senata dr. Anton Korošec in predsednik vlade Cvetkovič ™ službi božji pred cerkvijo. na prometno središče, ki ga predstavlja Varšava. Na desni obali Visle bodo nemške čete naletele na trikotnik, ki ga oblikujejo trdnjave Modlin, Sie-rozk in sama Varšava. Te trdnjave so znane še iz ruskih časov, toda Poljska jih je še bolj utrdila. Primer Verduna je dokazal, kako veliko podporo lahko nudijo stalne trdnjave, dasi so zastarele, ako se jih pametno izkoristi. CUlede zavzetja Krakova- poudarjajo, da ni imelo to mesto nobenega vojaškega ali gospodarskega pomena. Toda v Krakovu predstavlja vsako poslopje umetniško ali zgodovinsko vrednost. Krakov je samo mesto umetniške vrednosti ter nosi njegovih 56 cerkva in samostanov najčistejši romanski slog od 9. in 11. stoletja do gotskega sloga in renesense. Obramba Krakova po mestih in ulicah bi mesto popolnoma uničila. Sam Krakov nima nobene industrije. Čenstohovo so Poljaki branili, ker je važno železniško križišče, vprašanje obrambe Krakova pia se sploh ni postavilo. Bruselj, 9. septembra. Reuter. Po obvestilih, ki prihajajo v Bruselj od belgijskih in holandskih dopisnikov in iz drugih virov, nadaljuje poljska vojska strategični umik z mojstrsko točnostjo. Nevtralni vojni opazovalci na Polj'skem so razumeli, da Poljaki ne morejo začeti bitke z znatno močnejšim sovražnikom na fronti 2500 km in da zaradi tega zmanjšujejo dolžino fronte. Pri vsem tem poljski vojaki pričakujejo, da bo maršal Rydz-Smigly v kratkem zapovedal »stoj« in objavil, da je prišel trenutek, da se Poljaki utrdijo v jarkih in da svoje položaje ohranijo. Vesti iz Poljske in iz Berlina jasno potrjujejo, da se Poljaki umikajo brez zmešnjave ali izgub in da je morala vojske na visoki stopnji. Tudi nemška uradna poročila priznavajo junaštvo Poljakov. Poljski častniki vedo, da ima maršal Rydz-Smigly veliko skušenj glede bojevanja te vrste, ker se je leta 1920 postavil proti boljševikom potem, ko je s svojimi divizijami izvedel umik iz Kijeva za skoraj 1000 km, preden se je obrnil in zmagal. V sedanjih borbah na Poljskem ni prišlo niti do ene pomembnejše bitke ter poudarjajo majhno število vojakov, ki so jih Nemci ujeli ter majhno število topov, ki so jih Nemci zaplenili. To dokazuje uspešnost načrta poljskega generalissima. Glavne poljske čete še niso stopile v boj in tudi ni bilo še slišati o malih oklopnih avtomobilih, ki jih ima Poljska več tisoč. Nemci napredujejo sedaj na ozemlju, ki je ravno, kakor biljardska miza, jjomaga pa jim v mnogočem sedanja suša. Jesensko vreme ter sprememba ozemlja bo vplivala na nadaljno bojevanje ter se računa, da se bo uspešnost nemških motoriziranih edinic zelo spremenilo. Poljski vojaški krogi izjavljajo, da so Nemci optimisti, ker še ne vedo, proti čemu se borijo. Vesti 9. septembra Francoski zunanji minister je včeraj sprejel italijanskega poslanika Guariglia in imel z njim dolg razgovor. Italijanski zunanji minister grof Ciano je imel včeraj dolg sestanek z angleškim poslanikom v Rimu. Vpoklic rezervistov na Ruskem razlagajo tuji krogi v Moskvi kot dejanje, ki je v zvezi s pre-osnovo precej razrvane sovjetske vojske. Ruski krogi pa izjavljajo, da hoče biti pripravljena na vsako morebitnost, če bi se nemška vojska približala njenim mejam. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj sprejel bivšega jajxmskega poslanika v Rimu Siratorija. Poslanik je veljal kot najmočnejši zagovornik vojaške zveze med Italijo, Nemčijo in Japonsko. Do te zveze pa zaradi pogodbe med Nemčijo in Sovjeti ni prišlo. V Indiji so vpoklicali pod orožje tri letnike mornariških strelcev. Več nemških in angleških parnikov je bilo potopljenih v Atlantskem morju zadnje dva dni, Nemški parnik »Bismarck« je naletel na lastno nemško mino blizu danske obale in se potopil. Na mino je trčil tudi neki holandski lovec min ter šel nad njo. 20 mož je pri tem našlo smrt 22 pa se jih je rešilo. Zaradi nemških min v Vzhodnem morju je ve« promet med Nemčijo, Dansko, Švedsko in Norveško ustavljen. Indijski vladarji kar naprej pošiljajo izraze vdanosti angleškemu kralju in mu zagotavljajo vso svojo pomoč za vojno. Angleški kralj Jurij VI. je obiskal londonsko letališče. Tam so mu predstavili pilote, ki so izvedli zadnje letalske napade na Nemčijo. Španska vlada je uvedla strogo cenzuro nad brzojavkami. ki gredo v tu jino, da bi s tem dokazala, da hoče biti popolnoma nevtralna. Cenzuro nad listi, poročili in radia je uvedla t Cenzur0 izvajale vojaške oblasti. Litvanska vlada je začela s sovjetsko vlado pogajanja za dobavo petroleja, ki po morju ne more več prihajati v državo. Navzlio strogemu obmejnemu nadzorstvu je v Špa-do zdaj pribežalo blizu tisoč francoskih vojnih obveznikov, poročajo italijanski listi. Angleška letala so potopila nemški parnik »Van Molker« blizu norveške obale. Več nemških parnikov, ki so naloženi z železno rudo, ne more iz norveških pristanišč. Parnik »Frei-burg«, ki je bil namenjen v Vzhodno Indijo, j© Angležem ušel s tem, da je izobesil dan- „ . ^astavo »n spremenil ime. Največji italijanski parnik »Rex« je včeraj odplul zaseden110 Ameriko’ Vsa mesta “a parniku so Japonske oblasti so izpustile angleškega polkovnika Spearsa, ki so ga Japonci ujeli na kitaj-skem bojišču in ga mislili soditi kot vohuna. Angleške oblasti pa so Japoncem izročile štiri Kitajce, zaradi katerih se je začel sloviti spor v Tiencinu. Romunska nevtralnost velja samo za države, ki se ze vojskujejo, pišejo romunski listi z ozirom na zadnjo izjavo romunske vlade. Vojvoda Windsorski, bivši angleški kralj, se bo v™»» z zeno vred v domovino. Angleška letala so spet preletela dansko ozemlje ter metala letake, namenjene Nemcem. Nemška letala so včeraj nad Varšavo vrgla več tisoč letakov, v katerih pravijo Nemci, da je vsak odpor proti nemški vojski brezuspešen ter zagotavljajo, da bo nemška vojska lepo ravnala s poljskimi vojaki, ki se ji bodo vdali. 46 milijard, 500 milijonov dinarjev znaša voini proračun Avstralije. Nova določila o smrtnih kaznih v Nemčiji Berlin, 9. septem. Ministrstvo za narodno obrambo je izdalo uredbo, po kateri se razboj-nistvo, kraja in drugi zločini, storjeni med temo ob zračnih napadih kaznujejo s smrtjo ali dosmrtno ječo, ali ječo do 15 let. S smrtno kaznijo bodo kaznovani tudi oni, ki povzročijo požar poslopij na škodo nemške obrambne m gospodarske sile, dalje oni, ki spravljajo v nevarnost promet na železnicah in cestah ali ki storijo kakršnakoli kazniva dejanja, škodljiva za skupnost. Razen tega bodo s smrtno kaznijo kaznovani tisti, ki bi se v izpraznjenih krajih pregrešili z razboiništvom. Ti bodo kaznovani s smrtjo na vešalih. Madžari znova povdarjafo svojo nevtralnost Budimpešta, 9. septembra, m. Madžarsko časopisje še nadalje piše o nevtralnosti Madžarske ra ugotavlja, da na Madžarskem vlada popolna mirnost in hladnokrvnost ter da imajo vei držav-■ljani popolno zaupanje v kraljevskega namestnika Horthya, v katerega roke je položena usoda države. Na evropski položaj gledajo Madžari z upanjem. Pravijo, da ee bo prihodnje dni mogel evropski položaj videti v jasnejši luči in da bo gotovo nastopilo zatišje na bojiščih. Krom ki «o znani po svojih tesnih zvezah z Italijo, zatrjujejo, da italijanski predsednik Mussolini še vedno ni ustavil svojih naporov za dosego miru. Boj navljalcem cen! Belgrad, 9. septem. Ker so se tudi v Bel-p”iav- “®VIJalci cen življenjskim potrebščinam, je bila za snoči na upravi mesta .ff a .^ana konferenca, katere so se udeležili upravnik mesta Belgrada, njegov pomoč- il J9va“ov»č in zastopniki vseh mestnih četrti. Na konferenci so dali najodločnejša navodila, da je treba najstrožje pcjstopati proti vsem navijalcem cen, prekupčevalcem in špekulantom. Uprava mesta Belgrada je tudi povabila meščanstvo, da mora vsak tak primer prijaviti oblastem, da bi vsak poskus navijanja cen zatrli v kali. Uprava mesta Belgrada kakor tudi ostale oblasti so izdale te ukrepe zaradi tega, ker ni absolutno nobene nevarnosti, da prebivalstvo ne bi imelo vedno dovolj hrane ter 06talm potrebščin na razpolago. Pismo o vojnem stanfu v Parizu Sele sedaj, ko je Italija vzpostavila redne železniške zveze s Francijo, so začela prihajati pisma. V naslednjem priobčujemo zanimivo pismo našega stalnega poročrvalca iz Pariza. Pariz, 2. sept. Generalna mobilizacija se je pričela danes o polnoči. In ko smo se prebudili v soboto, je bil Pariz mrtev. Dasi se je mobilizacija pričela v takem času, je vse ostalo mirno, nikjer posebnega vznemirjenja, povsod neverjetna hladnokrvnost, posebnost francoskega naroda. Gotovo vas zanima, kako so se ti zadnji dogodki razvijali v Franciji, še posebej pa v Parizu, v središču Evrope. Rezervisti odhajajo Medtem ko so potekala pogajanj« med Londonom in Berlinom zaradi svobodnega mesta Gdanska in je bila situacija precej nejasna, je francoska vlada storila svoje korake. Ne toliko iz strahu pred mogočo vojno, kot pa da vsemu svetu pokaže, da je tudi za Francoze prišel čas, ko lahko rečejo: »Pripravljeni smo! Sicer smo za mir, toda kdor bo kršil red, postavljen pred toliko leti, ta bo občutil našo moč in našo pripravljenost. Kot smo za mir, tako smo tudi za pravico.« Sam ministrski predsednik Daladier je pred kratkim izrekel besede: »Francija ne nadleguje nikogar, bo pa na vsako nadlegovanje s katerekoli strani odgovorila z enakim orožjem.« Spremenjeni položaj je torej francosko vlado prisilil, da je pod orožje poklicala nekaj letnikov. Najprej so odšli 3.- in 4.-letniki, tem pa so sledili se 2.-letniki, ki so po večini vsi ob mejah, ter 1.-, 5.- in 6.-letniki. Ker pa se je stanje popolnoma spremenilo, dasi so vsi do zadnjega časa upali, da se bo vse skupaj nekako uredilo, je danes ponoči prišlo v Franciji do splošne mobilizacije, ki je vsaj do sedaj potekla v najlepšem reau in slogi. Vlada pleni komunistične liste Nenapadalni pakt, ki je bil podpisan med Nemčijo in Rusijo, je gotovo poleg Angležev najbolj iznenadil Francoze. Saj je znano, da sta hkratu, ko je prišel v Moskvo nemški minister Ribbentrop, bili tam tudi angleška in francoska vojna komisija. Toda ko je prišlo do podpisa med Rusijo in Nemčijo, sta angleška in francoska vlada izdali nalog svojim zastopnikom, naj se takoj vrnejo. Pakt treh sil je splaval po vodi... Seveda so francoski komunistični listi, zlasti »Humanit6« in »Le Soir«, začeli pisati proti sedanji vladi, češ da je njena krivica, da do vojaške zveze ni prišlo prej, da vlada ni videla špijonov že pred davnim itd. Da bi ti listi svoje propagande ne trosili med ljudi, je francoska vlada zaplenila lesta »Humanitč« in pa »Le Soir« ter jih ustavila za nedoločen čas. Poleg teh dveh pa so ustavljeni še nekateri manjši, provincialni komunistični listi. In ker pišem ravno o komunistih, naj omenim še, da je bilo zadnje čase po Franciji zelo veliko aretacij. Komunisti, ki jih ie s tem aktom francoska vlada precej pritisnila, so poskušali med ljudstvom aelati zmešnjave po naročilu Moskve in njenih zaveznikov predvsem s plakati. To se jTm zaenkrat ni posrečilo in kar lepo število jih' je, ki si hlade prevročo kri. Zanimivo je tudi, da se je pred nelcaj dnevi javila pri Daladiera komunistična deputadja, pa je ministrski predsednik ni hotel sprejeti, češ da je preobložen z resnejšim delom. Vojno stanje razglašeno Avion med Londonom in Berlinom je letal sem in tja, nosil ie usodo ne samo nemškega in poljskega naroda, ampak usodo vse Evrope, če ze ne vsega sveta. Temni oblaki so se kopičili, stanje je postajalo vse bolj in bolj resno. Brez velikega premišljanja je francoska vlada razglasila vojno stanje. Najprej je segla po časopisju. V Franciji ni državne cenzure in listi lahko prinašajo, kar se jim ljubi. Da pa v teh hudih časih ne bi po nepotrebnem begali ljudstva, je vlada najprej položila roko na nje. Uvedla je strogo cenzuro. In če je poprej »Pariš Soir«, največji dnevnik v Franciji, izhajal na 10 ali 12 straneh, ni prav nič čudno, če sedaj izhaja samo na šestih. Mnogi dnevniki pa so danes, na dan splošne mobilizacije, izšli samo na štirih straneh, pa še na teh se vidi precej belih stolpcev. Pod strogo vojaško kontrolo je prišel tudi telefon. Zasebni telefoni, po kavarnah in restavracijah, so vzeti iz prometa. Zveze s provinco in s tujino so ustavljene. Vse brzojavke, ki jih hoče človek poslati v Franciji v inozemstvo, morajo biti podpisane od policijskega komisarja dotičnega okraja. Važno pa je to, da morajo vsi telefonski razgovori biti v francoščini. Po- polnoma pa je seveda tudi razumljivo, da so vse brzojavke iz tujine kontrolirane, Ljudstvo zapušča mesta Ze nekaj noči so vsa velika mesta, prav posebno pa še Pariz, zatemnjena pred možnim napadom iz zraka. Velike cestne svetilke so nadomeščene. z malimi, modre barve in z močnimi senčniki. Vsa propagandna razsvetljava je prepovedana. Avtomobili smejo imeti prižgane le male luči. Iz mest se ljudje odpravljajo na deželo, čim dalje iz mest. Pariška policija je že večkrat izdala poziv prebivalstvu, naj čimprej, tisti, ki imajo seveda možnost, odidejo iz Pariza. Posebno pažnjo pa so posvetili otrokom. Te so policija in razne ustanove odpeljale na deželo. Ze več tisoč jih je odšlo. Šolske kolonije se podaljšujejo za nedoločeno dobo. Vse prebivalstvo, razen tujcev, je dobilo protiplinske maske. Kako težko sem gledal v svojem okraju, ko so dajali maske otrokom od dveh do petega leta. Starši so jih pripeljali na komisarijat. kjer so jim policaji in drugi uradniki natikali maske na glavo, otroci pa so se jih ustrašili in so jokali. Toda upajmo, ali vsaj želimo, da jih vsaj ta mladina še ne bi potrebovala. Naši ljudje v strahu Seveda je zmeda prevzela tudi tujce, ki so sedaj v Franciji. Mnogi Jugoslovani so prišli sem na počitnice ali po poslih, pa jih je to doseglo daleč od doma. Nervozni so in sami ne vedo, kam bi se obrnili. Mnogi med njimi so imeli povratne vozne karte čez Nemčijo, ker je seveda pot najcenejša, a meja med Francijo in Nemčijo je zaprta. Zdaj potujejo še skozi Italijo, toda mnogi so prišli v neprilike, ker svojih kart tukaj ne morejo vrniti, niti ne zamenjati, ampak morajo kupiti nove. Zaradi deviznih predpisov niso mogli nesti denarja iz Jugoslavije in so se znašli pred vprašanjem, ki ga rešuje vsakdo, kakor ve in zna. Veliko vznemirjenj? pa se je polastilo tudi našega delavstva, predvsem sezonskega. Njihove pogodbe se končajo šele po večini drugi mesec. Poprej jim namreč delodajalci ne izplačajo vse-letnega zaslužka. In ker se drugače ne morejo vrniti v domovino in pustiti tukaj svojih neplačanih žuljev, je tudi njihovo stanje hudo. Takale je sedanja slika v Parizu, ko ga je zadela splošna mobilizacija. Upam, da vam bom mogel v najkrajšem času postreči z novimi vestmi. L. B—c. Med ameriškimi Slovenci Cleveland, O. Kakor se čuje, namerava sedanji eouncilman 32 warde Tone Vehovec pri prihodnjih volitvah kandidirati za clevelandskega župana. Istotako se širijo govorice, da bosta za coun-cilmana v 32 wardi kadidirala dva slovenska rojaka Rudy Lokar in Joe Poznik. V Clevelandu je umrla miss Mary Romih v starosti 25 let. Doma je bila iz vasi Vrbno, fara Sv. Jurij na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 19 leti. Zapušča očeta Martina in mater Lucijo. V Clevelandu je umrla rojakinja Roza Jeraj roj. Zakrajšek, stara 56 let. Doma je bila iz vasi Dolnji Podboršt pri Trebnjem na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 29 leti. Zapušča moža, dva sinova in sestro v Staunton, Ul. V Pubelo je umrl nagle smrti mr. John Rojc v starosti 76 let, doma iz Žužemberka na Dolenjskem in ki je živel v Puebli od leta 1892. V nedeljo 30. julija je bil še boter novim cerkvenim orglam, ko so bile blagoslovljene in tako so orgle njemu prvemu zapele pri pogrebu. Pokojni zapušča ženo, 3 sinove in 5 hčera. Eden sinov je Rev. Antony Roje, ki je pomožni župnik na fari Marije Pomagaj. V Gary, Ind. se je smrtno ponesrečil z vožnjo z avtomobilom dosedanji glavni blagajnik Katoliške zajednice in njen dolgoletni bivši glavni tajnik g. Anton Paur. Potoval je na duhovne vaje v zavod Notre Dame. Spotoma 6e mu je pripetila nesreča. V Kleinu Mont. je^ pred kratkim umrla rojakinja Roza Miklič omožena Hall, stara šele 31 let. Rojen je v Hoffman, Mont. Zapušča moža, sina in hčerko. V Perry, O. je na farmi nagloma umrl rojak Martin Cirnski v starosti 5 71et. Pokojni je bil doma iz fare Veliki Cirnik, fara Velika Dolina na Dolenjskem. V Clevelandu je živel 33 let. V Duluthu, Minn. so potegnili iz jezera Ver-milion truplo Johna Matkoviča, ki je bil okrajni cestni inženir iz Virginia in je utonil v omenjenem jezeru. Star je bil šele 38 let. V Chicagu, 111. je v bolnišnici umrla komaj 19 letna rojakinja Bertha Rovanšek, ki je bila rojena v Coneinaugh, Pa. Zapušča očeta, 2 6estri in 3 brate. V Chisholmu, Minn. je avtomobil povozil 15-letno Ano Pavlič. Večja avtomobilska nesreča se je pripetila pri Ely-ju, kjer sta bila pobita rojaka John Koščak in pomožni šerif Adolph Dolenšek. Ureditev izplačevanj pri denarnih zavodih Na podlagi § 113 fin. zak. za leto 1939-40 in na predlog ministra za trg. in industrijo ter fin. ministra je ministrski svet predpisal uredbo o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih. Cl. 1. Vse obveznosti, nastale iz pogodb in drugih pravnih poslov, ki imajo za predmet vlaganje denarja v hranitev v kakršnikoli obliki, ostanejo v veljavi in se morajo izplačevati po predpisih te uredbe, kakor tudi po dosedanjih pravilnikih, v kolikor ta uredba pravilnikov ne bi spremenila. Cl. 2. Hranilne vloge na knjižice in hranilne vloge po tekočih računih se bodo izplačevale po tej lestvici: a) vsote do 500 din, brez ozira na višino vlog, se bodo izplačevale brez odpovedi; b) vsote od 5000 do 20.000 din po enomesečnem odpovednem roku; c) vsote preko 20.000 do 50.000 din po dvomesečnem odpovednem roku; d) vsote nad 50.000 din po trimesečnem odpovednem roku. Vsote, ki so odpovedane in ki ne bi bile dvignjene ob poteku roka, ostanejo na razpolago vlagateljem. Čl. 3. Terjatve po tekočih in drugih računih, katerih lastniki so protokolirane firme in gospodarstveniki, se bodo izplačevale brez odpovednih rokov, toda samo za stvarne potrebe. Glede stvarnih potreb se bosta sporazumela lastnik računa in dotični denarni zavod. V primeru sporov bo odločil minister za trgovino in industrijo preko svojih organov, a v banovini Hrvatslu lirvatski ban. Cl. 4. Terjatve po tekočih računih in drugih vlogah privatnih oseb, s katerimi se morajo izvršiti obveznosti za dovršitev že započetih gradenj, se izplačujejo brez odpovednega roka do zneska, ki je potreben za ureditev teh obveznosti. V primeru spora se bo uporabila določba prejšnjega člena. Čl. 5. Omejitve, predvidene v tej uredbi, se ne nanašajo; na terjatve pri Narodni banki, na čekovne račune Poštne hranilnice, na tekoče ra- čune pri Državni hipotekarni banki, na terjatve enega denarnega zavoda pri drugem denarnem zavodu, in končno na terjatve zavarovalnih družb pri denarnih zavodih zaradi izplačila elementarne škode in dospelih življenjskih zavarovalnih glavnic. Istočasno so izvzete terjatve javnih teles pri drugih denarnih zavodih in samoupravnih hranilnicah. Čl. 6. Prenosi z enega terjatvenega računa i«i drugi terjatveni račun pri istem zavodu se morejo izvršiti neomejeno, toda s tem prenosom ne more nihče pridobiti večje pravice kot jo je imel (.prvotni lastnik računa. Čl. 7. Za zneske, položene v gotovini po 7. septembru 1939, se omejitve, predpisane po tej uredbi, ne nanašajo. Čl. 8. S predpisi te uredbe se ne spreminjajo pogoji za izplačilo starih vlog pri denarnih zavodih, ki uživajo državno zaščito po uredbi od 23. novembra 1934 s spremembami in dopolnili. Čl. 9. Odgovorne upravitelje denarnih zavodov, ki se bodo pregrešili zoper predpise te uredbe, bo kaznoval minister za trgovino in industrijo z denarno kaznijo do 500.000 din, a zavodu more odvzeti pravioo sprejemanja hranilnih vlog. čl. 10. Dokler je ta uredba v veljavi, so denarni zavodi dolžni mesečno pošiljati Narodni banki podrobne podatke, ki jih bo Narodna banka od njih zahtevala. Cl. 11. Ta uredba stopi v veljavo takoj. Velike količine življenjskih potrebščin so začeli kmetje spravljati na trge v hrvatskih mestih. Sprva so ljudje oblegali trgovine in nakupovali živež, sedaj pa je naenkrat blaga toliko naprodaj, da so začeie cene padati, ne ria bi oblast sploh posegla vmes. Letošnji pridelek je namreč tako obilen, da bodo cene kljub vojni v Evropi padale. Kupcev iz tujine skoro ni, po drugi strani pa nočejo pridelovalci prodajati blaga na up. Zlasti je na trgu mnogo sala, masti in svinjine. Velika ponudba potrebščin, pa je pomirjajoče vplivala tudi na kupovalce. da so opustili obleganje trgovin z življenjskimi potrebščinami. Hud požar v Nevljah Nevlje, 9. sept. V noči od četrtka na petek je divjal v Nevljah pri Kamniku velik požar, ki je upepelil hišo popestnika Kirina. Posestnikov 12 letni sin Milan je spal v podstrešni sobi in bral knjigo, pri tem pa zaspal in pustil svetilko prižgano. Ko je luč dogorela se je vnela slama v bližini njegove postelje. Kmalu je bila vsa hiša v plamenih. Fant se je ob prasketanju ognja in zaradi opeklin prebudil ter stekel iz hiše na prosto. Od velikih bolečin je vpil in klical na pomoč. Nekoliko pozneje je pripeljal mimo nek uksuzni avtomobil, ki je fanta peljal hitro v bolnišnico. Med potjo pa je ponesrečenec podlegel hudim opeklinam. Hitro so prispeli na kraj požara tudi bližnji gasilci, ki pa so mogli požar le omejiti, da se ni razširil še drugam. Gospodarju se je posrečilo rešiti vsaj živino iz hleva. Kirina je tako doletela dvojna težka nesreča. Vzela mu je sina in upepelila njegov dom. Vse domače prebivalstvo sočustvuje z njim ob tej bridki nezgodi. Težka železniška nesreča na dolenjski progi Ljubljana, 9. sept. V četrtek okoli 10. zvečer se je pripetila na dolenjski železniški progi v Ljubljani težka nesreča, katere žrtev je postal delavec Volčjak Anton, ki je bil zaposlen pri Putiharju na žagi. Ob navedeni uri je šel ravno čez železniško progo in ni slišal vlaka, ki je v tem trenutku privozil. Lokomotiva je nesrečnega delavca zgrabila in ga vrgla pod kolesje. Volčjaku je kolesie odrezalo desno roko in desno nogo pri stopalih ter ga tudi drugače bu^o poškodovalo po vsem telesu. Reševalci so ga takoj prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico. Njegovo stanje je v trenutku, ko to poročamo, zelo resno, vendar zdravniki le upajo, da bodo ponesrečenca mogli ohraniti pri življenju. Iz škofje Loke Naš prvi planinski polk je na rojstni dan kralja Petra II. dobil novo polkovno zastavo. Polk je do sedaj nosil zastavo 52. pešpolka, ki je bil prej pri nas in iz katerega se je razvil sedanji 1. planinski polk. Kakor vsa znamenja kažejo, bodo prihodnje leto tlakovali 3 km dolgo kolodvorsko cesto, Lahov klanec in Spodnji trg. Pred kapucinsko Cerkvijo grade delavci na podstavek, ki je iz rezanega kamna in je bil dograjen pred 2 letoma, res lepo oblikovano ograjo iz rezanega kamna. Na vrhu glavnega stopnišča bosta dva mogočna stebra iz kamna, ki bosta nosilo vsak po eno obločnico. Vsem prijateljem »Slovenskega doma« in »Slovenca« sporočamo, da je od četrtka naprej uvedena tudi v našem mestu dnevna kolportaža imenovanih dveh listov. Na ljubljanskem trgu je bilo mnogo grozdja Ljubljana, 9. spetembra. Ljubljanski živilski trg je zadnje dni zmerom obilno založen s sadjem vseh vrst. Kljub obilici blaga pa se cene trdovratno drže. Zlasti pri grozdju se cene niso hotele nikakor znižati. Zadnje dni pa je bilo opožati, da so začeli prihajati na naš trg tudi Belokrajinci, ki prodajajo lepo grozdje po 4 dinarje kilogram. Danes jih je bilo na trgu več kakor sto in so ee ob Mahrovi hiši razvrstili v treh vretah. Gospodinje so jih kar oblegale, kar je razumljivo, če pomislimo, da so morale do sedaj ponavadi plačevati za kilogram srednje dobrega gozdja po 6 dinarjev. Kaže. da bodo Belokranjci še z večjimi količinami prihajali redno na trg, kar bo nujno vplivalo tudi na as tal e prodajalce, da bodo v pretiranih cenah popustili. Enoletni otrok se Je do smrti oparil s kropom Ljubljana. 9. sept. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali enoletnega otroka Antona Kerna, sina šoferja pri Slavcu v Tržiču. Otrok se je doma poparil z vrelo vodo in dobil hude opekline po vsem životu. V bolnišnici je danes ponoči umrl. Bolničarke in bolničarji Rdečega križa! Praktične vaje bodo ob torkih in petkih, pri-čenši 12. t. m. ob 7 v samarijanski sobi, Stari trg 19. — Načelstvo. 52 Skrivnost smrtne megle Devorny si je bil v svesti, da njegovo dosedanje delo v tej stvari ni bilo nič drugega kot ribarjenje v kalnem. Ce se mu je ponudila ugodna prilika, jo je pograbil. Vse, kar je bil na ta način dognal, je bil le odlomek, ki ni zadostoval, da bi se pokazala vsaj do neke mere jasna slika. Povrb pa je še prišlo, da je postal njegov položaj z vsako uro nevzdržnejši. Sedaj, ko ga je bil Morris videl pri Lammerleyu, je bilo prav za prav čisto brezupno, da bi še naprej igral vlogo Kenntlburyja. Kaj je ne bi rajši takoj opustil? Toda ne, vzdržati mora, pa četudi bi mogel položaj poslati še tako nevaren. Bila je to edina možnost, da izve kaj odločilnega. Dve vprašanji sta bili, ki sta Devornyja v glavnem zaposlovali: kdo je ubil Bellorinijevega morilca — pristaši Lam-merleya ali kak pristaš tistega tajinstvenega neznanca? In potem — drugo vprašanje: koliko je vredno kaj njegovo mnenje? Sta morda Mutachora in oni neznanec eno in isto? Zadnji razgovor s profesorjem je njegovo prepričanje o istovetnosti teh dveh oseb spet zelo omajal. Prva naslednja njegova pot bo vsekakor pot v drogerijo, od koder je izvirala steklenička, ki jo je bil našel v avtomobilu. Morda se mu bo posrečilo tam kaj izvedeti... »Tukaj, Michaud«, je spregovoril nenadoma za njim glas miss Lammerley. »Shranite te akte do jutri. Točno ob osmih jih predložite mr. Lammerleyju.< Komaj opazno je Devorny okrenil glavo. Tam je stal Michaud in držal v roki moder ovoj aktov. Sedaj jih je vzel pdd pazduho in stopil v sobo zraven. Za sekundo je premišljeval Devorny. Nato Je skočil po- konci in stekel za Michaudom. Slutil je, da se mu je spet ponudila prilika, da pride stvari bližje. Samo da bi se izognil nevarnosti, je sklenil ponoviti trik, ki ga je bil enkrat Že z uspehom uporabil. »Mr. Michaud !« je zavpil, ko je dohitel inženirja prav pred odprto omaro v stranski sobL >Mr. Michaud! Na vsak način moram prositi za dopust za danes popoldne.« Inženir je takoj obrnil sveženj aktov z napisom navzdol, toda en sam pogled je zadostoval, da si je bil Devorny na čistem: bil je dejansko sveženj aktov >Plin L. M. 387«. >Kaj bi radi?« je vprašal Michaud, kakor da ne bi zaupal svojim ušesom. »Dopust? Potem, ko ste si že za ves dopoldan dovolili dopust ?« »Meni se zdi neverjetno!« je pojasnil Hobkins, ki je takoj iz radovednosti pritekel zraven. , V zavesti, da ie dosegel namero, je ostal Devorny popolnoma miren. »Kakor mislite«, je dejal in skomignil. »Prav za prav sem vas hotel prositi, da bi sporočili mr. Lammerleyju, da moram ven zaradi iste stvari, ki me je tudi dopoldne zadržala. Če pa mislite, da ne utegnem dobiti dopusta, potem je seveda odveč...« »Nikaj ne klobasajte!« ga je surovo prekinil Michaud. »Mislil sem le...« je vztrajal Devomy. »Le mislil je...« se je zarežal Hobkins. »Dopust dovoljen! Konec!« je bruhnil besno vn.es Michaud in krepko zaprl vrata omare. 1 Četrt ure kasneje je stopil Devorny v drogerijo »I. F, Button«. Star možiček s sivimi lasmi in brezštevilnimi guba mi se je pokazal izza pulta. »Oprostite«, je začel Devorny nekoliko negotovo. »Jaz sem našel neko stekleničko. Tukaj, poglejte jo! Na njej je napisana vaša tvrdka...« Starček je nerodno nataknil • očala in meril tsteldeničico nekaj časa s preiskujočimi pogledi. »Pustite jo tukaj«, je končno svetoval. »Morda jo bo prišel vzet tisti, ki jo je bil izgubil.« Devorny je bil v zadregi. »Ampak, vidite, to ne gre«, j® jecljal. »Mislil sem... Rad bi... zaradi nagrade ... zaradi najdenine,..« »A takooo...« Starec se je dobrodušno zasmejal. »Prav, bomo pa gledali!« Segel je v predal in prinesel debelo že močno oguljeno knjigo. Dolgo je trajalo, preden je našel tisto, kar je iskal. »Tukaj... Tu stoji ime... A. Murphi... Hm ... Toda naslov ni naveden ...« »Nič hudega«, je hitro vzkliknil Devorny. »Poznam mr. Murphija. Kajne, to je tako majhen star mož... Približno vaše starosti.. .< »Ne vem prav dobro«, je mrmral. »Mislim, da ne... Pa vendar... Ne... utegne držati... prav zares, ne spomnim se več točno...« Detektiv se je zahvalil in odšel. Nič! Nič, pa nič! Saj ni pričakoval, da bo Mutachora v tem primeru navedel svoje pravo ime, prav za prav pa so prave začetne črke še zmerom govorile bolj za kakor proti njegovemu prepričanju. Toda kaj to koristi? Le gotovost bi bila kaj vredna. Ne, ne izplača se, da bi po tej sledi zasledoval še naprej. Ne izplača se iskati zdravnika, ki ie bil napisal recept. Prav tako se ne izplača, da bi ugotovil, za kakšen strup gre. Vsa ta raziskavanja bi vzela mnogo preveč časa in bi ga pripeljala do cilja šele potem, ko bi odločitev že padla. Od tu in tam Podpredsednika vlado dr. Vladka Mačka jo sprejel predvčerajšnjim v avdienco knez namestnik Pavle. Za njim pa je sprejel notranjega ministra Stanoja Mihaldžiča. Na prvi uradni obisk v Belgrad je prispel tudi ban Hrvatske dr. Šuba-šič, katerega je na postaji pričakal dr. Maček. I)r. šubašič je imel najprej konferenco z dr. Mačkom in ostalimi hrvatskiini ministri, nato pa je obiskal notranjega ministra Stanoja Mihaldžiča. Obširen ukaz o pomilostitvi političnih krivcev in kaznjencev je izdalo kraljevsko namestništvo za^ rojstni dan kralja Petra. Pomilostitve so deležni v največ primerih hrvatski politični kaznjenci, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo in dolgotrajne robije ■ , , . Veliko na smrt obso-jenin HrvaUn Je bilo potem pomiloščenih na dosmrtno ječo. S sedanjo pomilostitvijo se jim oprošča kazen in bodo takoj izpuščeni na svobodo. Med drugimi je bila kazen oproščena tudi dr. Ura-goljubu Jovanoviču, ki je bil obsojen po zakonu o zaščiti Mave na 14 mesecev robije. Novi slovaški diplomatski predstavnik v naši državi je že prispel v Belgrad. Dr. Jožef Cieker je bil svoj čas že v diplomatski službi in je postal takoj po ustanovitvi samostojne Slovaške eden izmed članov odbora, ki je organiziral novo slovaško zunanje ministrstvo. Pozneje je bil postavljen za tajnika slovaškega poslanistva v Budimpešti, odkoder je odšel v Belgrad, da bo vodil posle slovaškega poslaništva kot odpravnik poslov. Del Davidovifevih demokratov ni zadovoljen, Ha je glavni odbor demokratske stranke zavzel močno poudarjeno odklonilno stališče do sporazuma, ki sta ga med Hrvati in Srbi sklenila dr. Maček in Dragiša Cvetkovič. Glavni odbor je namreč dejal, da pomeni novi sporazum odstopanje od načel sporazuma, ki so ga voditelji vseh delov združene opozicije podpisali pred 2 leti v Far-kašiču in v katerem so poudarili, da se mora začeti demokratizirati naenkrat vsa država. Nekateri demokratski veljaki pa so mnenja, da je spomenica glavnega odbora vse preveč ostra in da sporazum kljub svojim napakam, ki jih vidijo demokrati, ni tako slab, da bi ga bilo treba odklanjati. Pozdraviti ga je treba z željo, da bi se osnovna načela sporazuma hitro izvedla in bi vsa država bila v kratkem deležna demokratskih svoboščin, ki jih je dobila zaenkrat Hrvatska. Prav zato ti demokratje pozdravljajo izjavo dr. Mačka, ki je rekel, da se Srbi ne bodo prevarali glede njega, kajti naloga hrvatskih zastopnikov v vladi ]e y tem, da zagotove stoodstotno izpolnitev določil sporazuma. Za dirigenta v belgrajski operi Je ravnatelj Lovro Matačič najel bivšega ljubljanskega opernega ravnatelja, režiserja, dirigenta, umetnika nad umetniki Mirka Poliča, ki se je bil svoj čas proslavil v javnosti s pismi, v katerih je grozil, da bo dejansko obračunal s kritiki, ki niso hoteli venomer hvaliti njegovega dela, zlasti pa niso v nebo kovali »umetniških« sposobnosti njegove soproge Štefke Poličeve. Ravnatelj belgrajske opere se nadeja, da bo s Polifcn mnogo pridobil. Ni pa se znano, če ho dobila namestitev v belgrajski operi tudi gospa Štefka Poličeva. Soudeležence pri belgrajski aferi »Tnterkoz- ma< kjer so izrabljali lahkovernost plešastih in podobnih ljudi, in jim za drag denar prodajali razne »maze« za ponovno rast las, še vedno zaslišujejo. Preiskava se je sedaj pospešila, ker ge je iz Pariza vrnil glavni obdolženec Vilko Heger. Moz je prinesel s seboj kopice dokumentov in pravi, da bo z njimi dokazal oblastem, da je bilo njegovo poslovanje povsem pravilno in da so v njegovem uradu v Parizu zares pod drobnogledom preiskovali lase starih pleševcev, ki so pošiljali v preiskavo preostale l?se. Heger pravi, da je po podrobni preiskavi kakovosti teh las določil primerno vrsto zdravila proti pleši. Kako se bo Hegerju ta dokaz posrečil, pa je drugo vprašanje. Oblasti bodo morale najprej ugotoviti, če so ti njegovi dokumenti pristni. Okrog 12.000 vagonov sladkorja bodo v letošnji sezoni proizvedle jugoslovanske sladkorne tovarne. Lani ga je bilo premalo, pa so zato letos na vse načine propagirali med kmetovalci 6ajenje sladkorne pese. V celem znaša površina s sladkorno izračifnov^6 zemlie 80.000 juter. Strokovnjaki so 12000 v*It« Se>bo dal° iz teSa pridobiti okrog Šibeniku. 'T bolnišnica v starih računov. Bolnišnic« « Y -r° pofa7n.ale težavami, kakor vse dm, K Y -V * pod"bnimi Krediti so odobreni', nLo na f V drza.vl-čani. Ker šibeniška bolnišnica - voCa.?no ni plačala računov, so podali m«,* V^C ?1®sec®v ne bodo več dostavljali na up niesT Ta°loi mesarji pa so se oglasili tudi trgovH'in J -r I rt bo?°K?dali-Ranici niti grama'živilskih potrebščin več, če ne bo uprava £wa|a starih računov. Javnost, se je polastilo razburjenje, kaj bo s 500 bolniki, ki se nahajaio v bolnišnici. Svoje vrste so začela čistiti nekatera hrvaška društva. V Splitu so zborovali agronomi in sklenili izključiti iz svojih vrst bivšega načelnika kmetijskega oddelka banske uprave v Splitu Nikola Moroviča. Dolže ga, da je kot načelnik kmetijskega oddelka banske uprave delal proti koristim hrvaškega naroda in mu s svojim delom povzročil obilo škode. Vinogradništvo na vsem svetu preživlja krizo. o vojni se je proizvodnja vina močno^ dvignila, ve?f;av se ni Povečala v enaki meri potrošnja. Naj-Obenmmno*’ra.dn'k na ®vetu je še vedno Francija. Tam Francoz tudi najboljši pivec vina. dnevno alf o?7ak,.lFraneo® Povprečno po pol litra odpade nri n.J htrov vina na let0' medtem ko letno Večina -na vsakeSa prebivalca po 25 litrov S”. i™,a jgrssssr*0* *•» gresu v Kreuznachu TT v‘n.0Sradn‘skfn ko“T predlagali, da bi b“l0 )r«i;mSlJ1 e,rokctvn]akl trto zasajene zemljed« hs“ °mejlh .f?" • 8 vod.ja ,!„ in . & "SZ*" ” MnrkuSevcn ? Ti »redi noči vdrla v hiSo km«, HomrtiS ta *»-htevala denar. Ker jima kmet zahteve ni izpolnil, sta ga začela razbojnika Pretepati in klati. Prerezala st« mu TrlCh "Mo se pa lotila še njegove žene. Obema sta teiaCllnKteŽke 'ane/ na*° Pa rre.z plena P°' ^IrebaP i" ira,njPca,s.0 Popeljali sosedje v stari Un "1° k'pr,,Pa .Pršijo, da bo 1 «orvatic bržkone podlegel ranam. Razprave pred mariborskim sodiščem Maribor, 6. esptembra. Danes teko pred mariborskim okrožnim sodiščem tri razprave. Zaradi težke telesne poškodbe se zagovarja 33 letni delavec Alfonz Greif iz Radizela. Dogodek, zaradi katerega je prišel danes pred sodnike, se je pripetil na dan njegove poroke dne 23. oktobra lanskega leta. Povabljenih je bilo na Greifovo poroko večje število »vatov, ki so veselo pili in rajali v hiši, zunaj pa se je nabralo več fantov, ki so prišli na prežo. Fantje so dobili jabolčnika in kruha, zahtevali pa so še vino in pečenko. Ker pa tega niso dobili, so začeli svate zmerjati, nakar so jih ti prepodili. Fantje pa so se spravili k plotu, začeli so trgati z njega late ter metati v okna kamenje. Povzročili so s tem okoli 100 din škode. Svatje 60 nato planili iz hiše ter se spravili nad prežarje. Najbolj hud je bil ženin sam, ki je pograbil odtrgano lato ter z njo udaril Franca Kovačiča s vso silo po glavi. Zadel ga je v čeljust, katero mu je zdrobil ter mu izbil celo vrsto zdravih zob. Poškodba je bila hudega značaja, ker so ostale trajne posledice zaradi skaženega obraza in ker ne bo mogel Kovačič nikoli uživati trde hrane, ker je ne more žvečit- Pri drugi razpravi se zagovarja 40 letni ličar drž. železnic v Mariboru Tomaž Filipič zaradi tatvine železniške imovine. Obtožnica mu očita, da si je prisvojil 20 gonilnih jermenov, izdelanih iz gumiranega platna, ki služijo na vagonih za pogon dinamo strojev Te jermene je razprodajal v okolici Ljutomera, kjer je doma. Slučajno ©o ga pri tem poslu dobili orožniki, ki 60 mu Mariborski In okoliški vlomilci na delu Maribor, 8. sept. Preteklo noč sta bila izvršena v Mariboru in v mariborski okolici dva drzna vloma, ki sta se oba vlomilcem posrečila. V mestu je imel vlomilski obisk trgovec s starim železjem in cunjami Alojz Arbeiter v Dravski ulici. Vlomilec — naj-brže pa sta bila na poslu dva — je preplezal visok zid, ki obdaja doorišče Arbeiterjeve hiše. Preplezal ga je na dravski strani ter je moral biti prav vratolomsko spreten, da se mu je to posrečilo. Na dvorišču pa se je spravil nad dvoriščna vrata, ki vodijo v hišo. Odstranil je kit, s katerim je šipa pritrjena v vratih, ter snel šipo. Skozi odprtino se je zavlekel v vežo ter se podal v pisarno, kjer je s silo odprl pisarniško omaro. Slučaj je hotel, da je prejšnji večer trgovec Arbeiter pozabil vzeti iz omare ročno blagajno, katero sicer drugače vsak večer spravi v svoji spalnici. Vlomilec se je takoj polastil blagajne ter s plenom po isti poti, po kateri je prišel, spet odšel. V blagajni je bilo 3000 din, vse v kovancih po 50, 20 in i0 din. Drug vlom pa je bil izvršen na Slemenu v mariborski okolici. Posestnik Matija Fiket se je spravil snoči s svojo družino zgodaj spet. Ponoči pa je prebudil njega in ženo šum v spalnici. Zagledala sta pred 6eboj temno postavo, ki je držala v rokah lovsko puško. Bil je vlomilec, ki se je že zvečer »kril v hiši, ko pa je vse pospalo, se je odpravil na svoj posel. Gospodar ga je zagledal ravno, ko je snemal njegovo obleko s klina ter jo tlačil v nahrbtnik. Poteg vlomilca, ki se je oborožil s Fiketovo lovsko puško, je na slednjega tako vplival, da mu je kar sam od sebe izdal še skrivališče svoje gotovine. Povedal je, da je denar spravljen v omari, kar je vlomilec hvaležno vzel na znanje, pobral denar ter izginil s plenom v temno noč. športne vesti Tretjo kolo t hrvatsko-slovenski ligi. Nemoteno 6e jutri nadaljuje tretje kolo tekem v hr-vatsko-slovenski ligi. Spored je konn'’ '-n in igra vtseh deset klubov: v Ljubljani: Ljubljana : Sašk. V Zagrebu: Hašk : Conoordija. V Splitu: Hajduk : Slavi ja (Oisjek) V Varaždinu: Slavija : Split. Ljubljančani sprejmejo torej jutri po prvih dveh neuspehih na svojem igrišču novega člana v ligi hrvatski klub Sašk iz Sarajeva. Sašk Sarajeva je klub, ki smo ga pred davnim, davnim časom že videli v Ljubljani. Saškovce je po* tem zamenjala sarajevska Slavija. Z ustanovitvijo hrvatsko-slovenske lige, pa je Sašk postal redni član. Po slogu in načinu igre odgovarja Sašk popolnoma Slaviji, Saškova enajstorica pa se je v prvih dveh kolih odlično izkazala. V obeh tekmah je zmagala in ima z Gradjanskim in Haskom po štiri točke. Naša Ljubljana n prvih dveh tekem nima še nobenega izkupička. Upajmo pa, da bodo naši fantje zaigrali vsaj jutri in tudi zmagali. Kljub uspehom, ki jih je imel Sašk v prvih dveh igrah, lahko računamo z zmago domačinov. Toda za zmago bo treba zaigrati drugače kakor zadnjo nedeljo. Zanimiv bo pa tudi spored za prvenstvo ljubljanske podzveze. V nedeljo dopoldne igra na igrišču Jadrana v Koleziji Kranj. Na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno, pa nastopijo ob ieti uri Marsovci proti Svobodi. Tudi ta tekma obeta lep lin zanimiv nogomet. Zlasti Mar« se bo potrudil, da bo po dveh dosedanjih zmagah zabeležil še eno. v Lepa zmaga juniorjev Planine v Zagrebu. včeraj so nastopili v dvoboju proti zagrebškemu Maratonu, juniorji Planine. Odlični atleti Pla-,znlaKali s sigurnostjo, čeprav niso bili mpletni. Doseženi so bili nekateri prav odlič-r. ® ,’• Planina je odnesla vsa prva mesta razen v toku na 1000 metrov. Tehnični izidi so: ninafC£>- "o 8 11-7'- 4- Vitatovič; toč-m * . a 23’ Maraton 10 n„r ! J,- Merala (Pl.) 14.28; 2. 2. Hi- ??/. Gubanovi?. fM) 12.16; 4. Vitato- 1 *o5ke- Planina 31, Maraton 13. cerSn 17S-*TVl-*Žf?alin (P1) 178: 2 Lebin’ ? « d, ■ ’ 3- Te'^nnan (M) 163; 4. Marčelja; točke; Planina 47, Maraton 19. v 1 v«rdia (M) 2.4«; 2. Po- točnik (Pl.) 2.46.2; 3. Velček (M); t«5ke: Planina 50, Maraton 26. Skok v daljavo: 1. Gunde (Pl.) 617; 2. Urbič (M) 616; 3. Vitatovič 577; 4. Klinar T. 570; točke: Planina 56, Maraton 31. Štafeta 4X100 m: 1. Planina 46.8; 2. Maraton 47.2. Končno stanje točk ie 66 : 37 za Planino. jermene pogledali ter našli na njih vtisnjeno znamko državnih železnic »JD2«. Jermeni so bili vredni 3863 din. Obtoženec se zagovarja, da jih je kupil od nekega zbiralca starega železja, katerega pa ne pozna. Najbolj zanimiva pa je tretja razprava. 29 letni kovaški pomočnik Jurij Rehar iz Zrkov-cev se zagovarja zaradi drznega vloma v Lipnici v Nemčiji. Jurij Rehar, ki ima za seboj že precej pred-kazni, je živel letošnjo pomlad prav tajinstveno življenje na meji. Včasih se je mudil na naši strani meje. potem spet v Nemčiji, s čim pa se je preživljal, pa je uganka. Pred sodnike ga je spravil vlom v blagajno okrajnega glavarstva v Lipnici v Nemčiji. Rehar priznava dejanje ter pravi, da ga je k vlomu nagovoril neki »Naclc, s katerim se je seznanil v Gradcu. Ta mu je pripovedoval, da se nahaja v blagajni okrajnega glavarstva v Lipnici ogromno denarja. Res sta se podala ter sta izvršila vlom. Nacl je imel šop vitrihov, s katerimi je hitro odprl vrata okrajnega glavarstva pa pisarno skrbstvenega urada. Tam sta se spravila nad težko železno blagajno, katero sta zavlekla po stopnicah s pomočjo predpražnika ter sta jo na dvorišču naložila na ročni voziček. Še poprej pa sta vlomila v kovaško delavnico kovača Plepeleca, kateremu sta odnesla sekač im kladivo. Blagajno sta zapeljala nekaj sto korakov iz mesta v gozd ter jo s pomočjo ukradenega orodja razbila. Našla sta v njej 648 nemških mark ter za 64 mark kolkov Vse tri razprave ob času poročila’ trajajo. Objave ljubljanskega velesejma Variete na velesejmu. Splošna vojna psihoza je spravila ljudi iz ravnotežja. Časi so tegobni in tragični, a prav zaradi tega nam je vesela ura zabave in razvedrila še posebno potrebna. Doživite jo, če greste v variete na velesejmu. Prav zares, varieteja s tako izbranim sporedom kot tokrat pa še nismo imeli. Za uvod zapleše ljubka mulatka Lili, ki zna izvrstno stepati, ne dosti manj kakor kaka slavna filmska diva. Prisrčen smeh vam bo izvabil originalni zamorec Sambo, ki parodira razne havajske in zamorske plese. Občudovanje vzbuja s svojo parterno akrobatiko dvojica Lamberts Woonder. Woonder je po angleško čudež in kar ta dva izvajata, je res včasih več ko čudež. Je to res prvorazredna točka vredna tudi najbolj elitnega varieteja. Boris Borutta in Ilo Fay sta mojstra moderne parodije — tako se glasi reklama. Pa to res ni pretirano, saj je Borutta Beprekosljiv kozer, konferansje in imitator, ki zna duhovito zabavati občinstvo, saj brblja, čveka in poje najmanj v šestih jezikih. On in njegova partnerica izvajata tudi razne parodije tanga. Tango excentrique, tango idiotique — tako jih je krstil Borutta in skoraj ste mnenja, da ni streljal mimo. Poglavje zase je tudi muzikalni klovn Quack, pravi in originalni praški Pepik, ki virtuozno obvlada celo vrsto najtežjih instrumentov in hkrati s svojim neprisiljenim humorjem izvrstno zabava občinstvo. Čudovite žonglerske spretnosti nam kaže mala Japonka Rassy, a višek sporeda je Leo, neprekosljivo zdresirani morski tjulenj. Človek strmi in ne veruje svojim očem. Ta čudovita morska žival je tako razumna, da reagira na vsako kretnjo in nehote imaš vtis, da ji manjka samo še dar govora. Žonglira, balansira po stopnicah in po jekleni vrvi z žogo, lovi žogo, ki jo mečejo iz publike, na svoj gobec in balancira z njo. A višek vsega je da po vsaki točki leže na stran in sama sebi s plavutmi krepko ploska, la ločka je nedvomno mojstrovina zase in je ze zaradi nje posebe vredno ogledati si ves spored. Opozarjamo, da sta po dve predstavi: ob lo in ob 20.30 zvečer. Vinarska razstava. V okviru vzorno pripravljene kmetijske razstave na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu je posebno privlačna točka za vse obiskovalce: lepa vinarska razstava. Razstavljena so samo pristna originalna, nerezana vina iz vseh okolišev vinorodne 91ovenije. Najboljši strokovnjaki so vsa vina preizkusili m ocenili ter so izjavili, da je na tej razstavi zastopana prava elita naših vin. Od izbornih cvičkov preko dobrih belih mešanih vin, je na razpolago izredno lepo število odličnih eortnin vin, da je vsakemu ljubitelju dana lepa prilika, da spozna, kakšen je in mora biti na pr. laški rizling, silvanec, renski rizling, šipon, beli burgundec, muškatni silvanec itd., kateri pojmi so v e>irbem kon-zumu splošno, žalibog, precej nejasni in zmedeni. Za mal denar je mogoča strokovna pokušnja, za mal denar si lahko ugasiš žejo, privežeš dušo m razveseliš srce. Zato toplo priporočamo obisk lep« razstave vsem in vsakomur, ki zna ceniti najjepši dar prirode: pristno, zdravo in odlično vinsko kapljico. Tudi s prikupno postrežbo bo vsak obiskovalec zadovoljen. Na samorodnih zdravilnih zeliščih je Slovenija zelo bogata. Mnogo tega blaga izvažamo, še več ga pa porabimo kot domača zdravila proti najrazličnejšim boleznim, za prehrano in za pripravo zdravilnih likerjev. Razstava zdravilnih zelišč na velesejmu je urejena zelo pregledno, je lepa in jo obiskovalci velesejma posečajo mnogo pozornosti. Dne 8. t. m. je razstavljeno blago ocenila posebna strokovna komisija, ki je priznala odlično oceno sledečim razstavljalcem: mr. ph. I. Oblaku, lekarna St. Vid nad Ljubljano, za razstavljene izdelke iz zdravilnih zelišč (mazilo OKAMA, kreme KAMILA in olje KAMILA). tvrdka Bratje Tuma, Moste, Ljubljana, za razstavljena eterična olja iz zdravilnih zelišč. Drogerija Gregorič, kr. dvorni dobavitelj, Prešernova ulica, Ljubljana, za razstavljena zsdravilna zelišča za doma uporabo. Kmetijska družba, r. z. z o z. v Ljubljani, za razstavljena zdravilna zelišča izvoz. Phatos, r. z., z o. z. v Splitu, za razstavljena eterična olja iz zdravilnih zelišč. Jurij Falter, Jurklošter, za gojenje rženih rožičkov. Franc Zaletel, rastlinska destilacija, §t. Vid nad Ljubljano, za razstavljeno pijačo iz zdravilnih zelišč. Hamad, d. 8. o. j., Trogir, za razstavljene izdelke iz zdravilnih zelišč. Ivan Zaletel, rastlinska destilacija, St. Vid nad Ljubljano, za razstavljene pijače iz zdravilnih zelišč. — Navedeni razstavljalci prejmejo zlato kolajno. Razstava gob na jesenskem ljubljanskem velesejmu ni le prva v naši državi, ampak na vsem Balkanu sploh. Zelo malo ljudi ima o gobah jasne pojme. Zato in pa da se pri nas med narodol še poveča nabiranje gob, je bila taka razstava prepotrebna. Gobe tvorijo^ v naši izvozni trgovini že močno postaVko, ki bi se mogla še povečati. Kedaj dobi Slovenija v rodovitnih letih za sveže, posušene in konzervirane gobe do 25 mili j. din. Ta denar pride v roke večinoma revnejših slojev. Pri tem ne zahtevajo gobe nobenih pridelovalnih stroškov in skrbi, ker so dar narave za vsakega reveža. Tudi v domači prehrani bi lahko gobe še več zalegle, če bi naši ljudje poznali vsaj eno tretjino užitnih gob ter jih znali pravilno uporab- Dame in gospodi ki ljubijo čistočo in zdravje telesa, čistočo in dolgotrajnost obutve in perila, uporabljajo samo SANOPED Vremensko poročilo »Slovenskega doma« i Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura ▼ C" Kelativna [ vlasra v % 1 X C a !s •°č Oc Veter (smer, iakost) Pada- vine . (d a? •3 "1 “ S a e m/m ! vrsta Ljubljana 767-3 234 11-2 86 i 0 Maribor 767-3 24-7 10-0 80 0 W, Zagreb 7676 26'0 130 70 6 0 Belgrad 7678 26-0 150 50 7 NE. — Sarajevo 767 3 25-0 12-0 90 1 0 — Vis 763-6 22-0 17-0 90 9 SSE, Split 763-7 31-0 21-0 60 7 NE, Kumboi 762-3 27-0 22-0 50 5 NNE. — Rab 764-7 26-0 19-0 50 4 NE, — Dubpoonih 762-3 28 0 23-0 50 8 NNE« — — Vremenska napoved: Večinoma jasno in zmerno toplo vreme. Koledar Danes, sobota, 9. septembra: Peter Klavnr. Nedelja, 10. septembra: Nikolaj Tol. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Mestno zdravniško dežurno slnžbo bo od sobote od 8 zvečer do ponedelja do 8 zjutraj opravljal mest. vi*, zdr. dr. Ahčin Marjan, Ko-rytkova ul. 18, tel. 36-24. Dne 10. t. m. bomo 2irovci in okoličani poslušali koncert odličnega pevskega zbora frančiškanske cerkve v Ljubljani. Ze predpoldne ob 10 nam bodo zapeli slovito Sattnerjevo »Missa sera-P popoldne ob 3 pa še skladbe slovenskih skladateljev. Po vsem, kar nam je znano o Satt-nerjevem pevskem zboru, smemo pričakovati, da ”0 to res pravi umetniški užitek za nas Zato ^ Ž‘?yce *n okoličane: vsi na koncert! /iboru pa kličemo: Na svidenjeI T.£j-iUd‘jsk,a knjižnica v Mariboru uvede 8 po- Knlfžn^"1 ril? ll' B0Ple“lbra Goljene uradne 15 do ir ^ L® občinstvo vsak delavnik od io do lb, ob sobotah pa od 15 do 17. izred^h1'^ RdeSeS* kriia T Ljubljani se zaradi n lzmer1 ne m°re vršiti v nedeljo, dno 5 oktobra St’ ie Pre,OŽ€na na "*del?o. tombolske kart« 6’ prijaznosti prevzelo tombolske karte v razprodajo, vljudno prosimo RK f naria,iuiejo in predlože odboru RK obračun najkasneje do 10. oktobra. Šola Glasbene Matice ljubljanske še vpdnn sprejela gojence za vse glasbene predmete Pri- 9aIl2SIineJ^dlai5PiSiaRna r'aSbene Ma,ice dnevno od o . . 15—18 v Gosposki ulici 8-1. ®,0^nci javnega konservatorija, ki bodo le- Srednj0 *lasben<> »O*®, se opozar- Gorska ulicaa^8.PNalanovod^i^nemgojencSe rpi r&d nahi?°v JeVzaSa! * ^ * da i0 VrS'ni obveširUsvoio žosti!ni*a,;skih Poletij v Ljubljani j žlanstvo, da je vpisovanje v gostit- 12 sen ^?VS° <°obr.tno nada|jevalno šolo v torek. 12. sept od 9—12 in od 3-5 v pisarni šokkVA upravlja v Gostilničarskem domu na Privozu Pri mK *lpri^n6 v čet^k> sept. ob pof Š kedT^eH^-^ Mp^luje vaience in va,en-Ke, aa se drži točno navedenega roka. nazii^h/!"8 8'UŽb; *a S°i«>nke mestne gim Po ma«r^t,P^ned|Hek’J11-JSdPt- ob 8 v stolnici, lo maši odhod v šolo, da dobite urnik in druga potrebna navodila. V torek že reden pouk. Vpisovanje v trg. tečaj se vrši dne 9. sept. od nričevaP°J? 6 ,DaJ Prinesejo s seboj zadnje iz-f7r'f®7al° <° Položeni mali maturi ali završnen, izpitu na meščanski šoli) in krstni list. Gojenke naj tudi prinesejo 250 din za vpisnino, obrabo pisalnega stroja in učne potrebščine. Takoj po končanem vpisovanju se vrši sprejemni izpit iz nemščine (diktat), slovenščine (prost spis), matematike (uporabne naloge). Cestna dela eo zadnjje dni na nekaiterih kra-jih Ljubljane nekoliko zastala zaradi pomanjkanja tehničnega osebja in delavstva ter tovornih avtomobilov in vozov, kar opažamo tudi pri raznih privatnih delih. Prav sedaj bi bili pričeli z urejanjem Gajeve ulice in tudi hodniki na Starem trgu, po Florijanski ulici in Karlovški cesti bi bih prišli na vrsto. Kar se tiče popolne ureditve Karlovške c zlasti pod nekdanjim Samassovim in tudi pod Lazarjevim posestvom, zadržujejo ureditev tudi pogajanja, vendar bo pa tudi hodnik k!! 1 J I J?, T ??? gotovo tako urejen, da no bo luž lo Mata. Ljubljančani so torej prisiljeni, da nekoliko potrpe s tlakovanjem Masarykove ceste n z zalivanjem kock z as- faltom na Celoviti cesti In z modernizacijo ce-shšča Gosposke ulice in tudi drugimi najnujnejšimi deli, ker smo trdno prepričani, da bodo ta dela gotova vsaj do zime, če bo lepa jesen, ve? uvidevnosti sosedov in lastnikov zemljišč ter dovolj kreditov Ze v ponedeljek prično asfaltirati hodnike na Cankarjevem nabrežju ter no M nem in Starem trgu ter Florijanski ulici. ‘ Ljubljansko gledališče Dram* — Začetek ob 20 9- septembra: Zaprto. Nedelja, 10 septembra: »Utopljenca Znižane cene od 20 din navzdol. Opera — Začetek ob 30. ... september: »Trul>adur<. Go.' Mtra Basičeva Izven. Znižane oene. Medelja, 10. septembra: >Vse za šalo«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ijati in sušiti, vlagati v kis ali slanico, dilati gobji prašek in izvleček. Gobe imajo skoraj toliko redilnosti kot meso, vsekakor pa več kakor pa navadna hrana, na pr. zelje, repa, krompir in druge povrtnine. O vsem tem pouči vsakogar razstava gob na velesejmu, ki jo je uredil znani gobarski strokovnjak Ante Beg. '...................................... ‘ ' • fi- ■ v -. v. <■ ■* ' * *'«"• <"» Poljaki so se odločili za zmago ali smrt Narod, ki je sel v bof z zavestjo, da se bori ne samo za svoj obstanek, čeprav je zdaj ogrožena že poljska prestolnica, če ni že padla, kakor pravijo nemška poročila. Poljaki so mlad in žilav narod Poljska ni v Evropi samo najmlajši narod po letih prebivalstva — 70 odstotkov poljskega Gotovo jih je nekaj, ki so razočarani nad dosedanjim poljskim odporom. Toda treba je upoštevati dejstvo, da so se Nemci pripravljali na vojno skoraj lahko rečemo od tedaj, ko so prejšnjo izgubili. Poljaki pa so bolj verovali v trajnost versajske pogodbe in so se zato začeli pripravljati za vsak primer šele tedaj, ko je postalo očitno, da se bodo morali z orožjem postaviti v bran, če bodo hoteli obdržati svoje prejšnje meje. Če se je Poljska odločila za sedanjo vojno sama od sebe ali pa pod vplivom jamstev, ki so ji jih nudile zahodne demokratične države, to nič ne spremeni na dejstvu, da so danes nemške čete prodrle že tako daleč, da že res ogrožajo poljsko samostojnost in njen obstoj. Upanje je morda le še v tem, da še niso nastopile vse poljske obrambne sile in da glavni del čet še vedno čaka na odločilni spopad. Računati moramo na vsak način z dejstvi in ta dejstva so pač v tem, kolikšna je poljska vojska in kako je oborožena. Morda pa je še vedno upa nje, da se ustavi sovražni napad na Polj upa- jsko, prebivalstva je starega pod 40 let — pač pa ima tudi največji odstotek rojstev. Normalni letnik v Franciji dd na primer 250.000 moških, na Poljskem pa jih da tudi v še tako slabih letih do 300.000. Zakon določa na Poljskem, da mora vsak za vojsko sposoben mladenič, čim je star 18 let, odslužiti svoj obvezni vojaški role. Tisti, ki niso sposobni za borce, to so tisti, ki niso izbrani za redno vojaško službo, dobivajo polvojaški pouk iz drugih panog, ki bi prišle v primeru vojne v poštev in bi koristile splošni stvari. Pomagati morajo v prvi vrsti pri vojni industriji. Edina evropska država, ki ima močno konjenico Vsa vojska, ki jo more Poljska postaviti na noge, šteje okoli tri in pol milijona izurjenih in primerno izšolanih vojakov. Organizacija vojske je podobna, kakor pri drugih evropskih državah. Razlika je morda le v tem, da je Polj- ska ohranila v svoji vojski izredno močno konjenico. V njej služi okoli 50.000 vojakov. Konjenica je razdeljena v polke, med katerimi so trije tako imenovani »lahki konjeniški polkic in šest »lovskih«. Teorija poljskega vrhovnega poveljstva je, da konjenici ob sedanjem razvoju letalstva ni treba opravljati posla, ki je bil prej njena glavna naloga, t. j. stikanje za sovražnikom. Konjenica se da uspešno porabiti tudi kot zelo udarno in učinkovito sredstvo v vraznifc moderni vojni. Poljaki so se pri svoji organizaciji vojske morali predvsem ozirati na to, kar zahteva ozemlje, po Katerem bi se poljska vojska morala gibati. Tako niso posvetili prevelike lozornosti motorizaciji, ker je svet v veliki ve-ini močvirnat ali gozdnat, kjer bi se motorizacija ne obnesla prav posebno. Z ozirom na to je konjenica organizirana v zelo gibčne oddelke, ki bi bili sposobni izvesti sunkovite napade. Vsaka poljska brigada ima težke strojnice, orožje proti tankom in proti letalom. Eskadroni imajo po štiri lahke strojnice. Konjeniki so oboroženi s sabljami, bajoneti in karabinkami. S tem pa še ni rečeno, da Poljaki tankov nimajo. Imajo jih tudi, toda ti so po večini lahki, gibčni, da na takšnem terenu, po kakršnem se morajo gibati, lahko tudi kaj dosežejo. Računajo, da ima Poljska 2.000 lovskih letal in bombnikov. Ta letala so po večini čisto poljska po načrtu in izdelavi. Hitra so in dobro opremljena. Slika i ljubljanskega jesenskega velesejma. Samo še dva dni sta, pa se bo spet laprl do prihodnje pomladi Vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Rydx Smigly. Vanj so zdaj uprte odi ne samo vseh Po-Ijakov, pač pa tudi listih, ki z njimi sočustvujejo v sedanjih težkih dneh Če se Poljaki do zdaj morajo še vedno umikati, s tem se ni rečeno, da je njihova usoda zapečatena m da so ze premagani. Vedo, da se bore za svojo zemljo za svoje ljudi in za pravično stvar in da sočustvuje v sedanjih težkih trenutkih z njimi ves kulturni svet. Zato lahko tudi razumemo, zakaj se bore s tolikšno hrabrostjo in neustrašenostjo, kajti zavedajo se, da je bohe umreti na bojnem polju, kakor pa biti popolnoma zasuznjen. In to bi se v nri meru Če le ne bi mogli ustaviti nemškega na-vala, tudi zgodilo. Krasno cvetje na velesejmu V paviljonu >N« je zanimiva razstava evetja, pripravljena po vrtnarskem odseku podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana. Razven pestrega okrasnega zelenja je tu tudi mnogo lončnic, zlasti fuksij in begonij. Med begonijami so posebno občudovane gomoljne begonije in skupine multifiora, zlasti ognjeno rdeča Flamboyant in lepo rumena Helena Harms. Tudi na oknu hišice v tem paviljonu sipljejo 6voj čar begonije z visečo držo, slapnice, ki jih pri nas vse bolj in bolj upoštevajo pri krasitvi balkonov in oken v senčnih legah. Vkljub letošnjemu težavne-mu ^rem.enu 80 begonije prav lepo razvite. Člani vrtnarskega odseka se že mnogo let ba-vijo tudi z gojitvijo dalij. Letos razstavljene dalije kažejo ponoven napredek. Prav gotovo imajo samo pri vrtnarskem odseku v Ljubljani tako številen in kakovostno odličen izbor veleevetnih dalij iti ljubkih pomponk. Ce prav smo že ekaraf sredi septembra, je vendar le razstavljenih tudi mnogo lepih gladijol. Tudi kraljica cvetja, plemenita vrtnica je na tej razstavi bogato zastopana * tfsej svoji stovrstni različnosti. Seveda pa ie razven teh skupin cvetic tudi še mnogo drugega rezanega cvetja, katerega so vedno v tem času prepolim naši vrtovi. Toda cvetje na velesejmu presega marsikaj, kar se vidi drugje. Omenimo samo letošnje prve krizanteme - Pulling - ki i^nSeT,?5tft"an)e v1ZR°iiteIiu-amaterju. Sploh pa je tepo našteti vse tolike skupine cvetic in jim dajati pripadajočo oceno. Naj si jih pride ljubitelj ogledati sam. Priznal bo cveticam krasoto, priznal Pfli, f« V« razftavIjalcem veliko vnemo v pripra-7.® xr®s.P /fz.sla^° ln veliko srečo pri vzreji cve-*• • 6 mnogo redkosti, zbranih v bli- stavi seveda tudi ne manjka na tej raz- „ ,e razstave pa je še tudi v tem, da so cvetice opremljene s svojimi imeni in da more ljubitelj cvetja vse te cvetice tudi dobiti v svoj vrt posredstvom vrtnarskega odseka. Gotovo bo med obiskovalci letošnjega velesejma mnogo teh, lu pridejo v Ljubljano samo zato, da vidijo cvetice m da se seznanijo z ljubitelji, združenimi v vrtnarskem odseku Sadjarskega in vrtnarskega drsiva v Ljubljani. To zbližanje ljubiteljev med sabo omogoča šele širjenje cvetic široni naše zemlje m njih uveljavljenje v kulturi naših vrtov. Upamo, da bo letošnja razstava, ki je res vse (splošno hvaljena, tudi v teh pogledih uspešna in kot taka le priprava za še lepše razstave v bližnji bodočnosti. **aro Nac- ^a: O starodav-(S,ltlko Sudoba. publ. - Zgb) _ 2o SUfcrt«1 21 Koncert čila -Vl5 Prenos lah«^ *t$£S2^ * Najmodernejši nemški protiletalski top Lojze Pajtler: Šotor pa, za katerega sem mislil, da ga ni mogoč podreti — vsaj veter ga ne bi mogel — se je tako tresel, da sem bil prepričan, da se bo zdaj zdaj sesedel, če bo vihar le še kaj trajal. Med tem so nam prinesli kosilo, toda <\ihče ga ni mogel jesti, kajti pri prvi žlici ti je pesek, ki ga je bilo vse polno v posodi, zahreščal v ustih, da je človek vse Aupaj pustil. Zato smo dobili pa več vina, kruha in konzerv. Zvečer nismo dobili večerje, ampak samo vino in sardine. Šotor smo dobro zaprli in kolikor mogoče tudi zadelali, da bi se čimbolj obvarovali drobnega peska. Ponoči je vihar še vedno divjal in se je šele ■ proti jutru malo umiril. Bila je čudna noč, polna neznanih glasov in Šumenja. Puščava >e govorila... Mislil sem, da bo viharja konec, toda povedali so mi, da bo za to tišino šele prišla prava vihra. Ta dan nismo šli nikamor in smo vsi ostali v šotorih. Opoldne je začelo spet razsajati z vso silo, Jesti smo morali zopet tako in tisto, kakor prejšnji dan. Med obedom je vihar postajal hujši. Bile so čudne, nepozabljive ure. Reči moram, da mi je bilo zdaj podnevi še ne-prijetneje, kakor ponoči. Noč je noč, naj se zgodi tedaj, kar 9e hoče, se človeku vendar ne zdi tako neresnično in nemogoče. Zdaj podnevi pa je bilo neznosno. Navzlic viharju nas je dušila vročina, pomešana s prahom. Pesek v ozračju je bil tako gost, da sonce ni moglo skozenj in smo čepeli v nekakem polmraku. Ob stene šotora je drsal pesek, ki ga je gonil vihar, da je neprenehoma zoprno cvililo. Cviljenje se je počasi spreminjalo v odvratno pesem, ki je človeka pripravljala do obupa. In vse povsod sam pesek in nič drugega ... Čepel sem v šotoru in skušal zaspati. Toda ni šlo. Potem smo poskusili s pogovorom in igro, toda to peklensko vreme ni človeku puščalo volje do ničesar. Postajali smo sitni, čemmi, molčeči. In tako je šlo naprej ves dan, vihar pa je bil hujši in hujši. Čepeli smo ves dan v šotoru in čakali. Okrog 8 zvčer sem slišal, da se je nekaj šotorov že prevrnilo. Tudi naša hiša iz platna se je tako majala in tresla, da je drog kar škripal. Dolgo časa ni mogla več vzdržati silnega pritiska. Nenaden sunek nam je šotor podrl. — Drog je padel na Francoza, da je bil takoj ves krvav po obrazu. Nihče se ni ganil iz postelje, ampak smo vsi mirno ležali pod šotorsko plahto. Nemogoča je bila misel, da bi bil kdo šel šotor postavljat. To je bilo izv«n naših moči, četudi bi imeli še tako voljo. Spet je prišla čudna, obupna, neznosna noč. Drugo jutro se je vihar polegel. Šele zdaj smo videli razdejanje. Več ko polovica šotorov je bilo prevrnjenih, na dvorišču in med šotori pa so ležali veliki kupi rjavega peska. Puščava nas je zajela.., Kuhinji je dvignilo pločevinasto streho in jo skoraj sto metrov daleč vrglo ob tla. Ves ta dan smo postavljali šotore. Pri našem so zaradi silnega pritiska vetra popustili klini, zaradi česar se je šotor tudi podrl. Najprej smo morali zašiti platno, ker je bila nekje raztrgana. Ko smo to in drugo popravili, smo šotor dvignili, ga trdno podprli z drogom in ža * H sPe^ pritrdili. Popoldne smo si izjjrašili odeje in šli oprat perilo v bližnjo rečico. Nihče ni pral drugega ko perilo, vse drugo smo samo sprašili Rečica je izvirala na pobočju Velikega Atlasa in se je na teku čez puščavo skoraj popolnoma posušila, tako da prav za prav ni več tek!a, ampak stala v večjih kotanjah. Od Arabcev je bilo tako umazana, da je bila gosta od nesnage ko pomije v kuhinji Gnusilo se mi je, da bi sam pral Oddal sem perilo Arabcu, ki je imel dovoljenje, da je legijonarjem pral. Zvečer mi je res prinesel perilo v šotorišče in za delo zahteval pol franka. Periki je bilo res belo, a je dajalo tak neznosen smrad od sebe, da ga pri najboljši volji nisem mogel obleči. Od tega časa sem 6i pral sam pri črpalki, ki zalaga z vodo skoraj ves Ksar-es Souk. Prvega marca so začeli delati novo vojašnico iz kamna. Kamen so dovažali dvajset kilometrov daleč iz gorovja. Vojašnica je bila ograjena z visokim zidom, ki smo ga naredili iz opeke. Kmalu potem, ko smo začeli zidati vojašnico, so se raznesle vesti, da bomo šli na pohod proti upornim Arabcem; kam, ni vedel nihče. Čez nekoliko dni so nam naznanili pri raportu, da bomo šli na štirinajstdnevne maneevre v oddaljeno oazo. Dva dni pred odhodom nismo delali drugega, ko čistili orožje, Zavijali svoje stvari in zadnji dan znosili vso posteljnino in železne postelje v bližnje skladišče, kar je dalo povod starejšim legijonarjem, da so trdili, da se prej ne bomo vrnili ko jeseni. Čepeli smo pod šotorom in čakali, kdaj bo konec viharja. •Slovenski dom« libaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, «a Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nllca 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica «. I* Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: ini Jože Sodja. — Uredn ik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo*. - \ ■ \ '“l . t! - '■», • .'5 •' . . ■ 4 1 ( ' v:.,'-; ■ ' ' ■• ■:■ : .v. \ * ■ ■ . ‘ '\.v, ■ ■ ■ ; ■ ' . ■• ■ ' . • ' .• - : - ■■!•:-■ ■"•■ ., - ■ , :;■! 'v > . . • 1 r-■.■.'■■;::'n' * ' mm; Poljaki so se odločili za zmago aii smrt Narod, ki je šel v boj z zavestjo, da se bori ne samo za svoj obstanek, pač pa tudi za pravično stvar Ves kulturni svet je danes na strani de- i mokratičnih držav. Izbruhnila je, lahko bi re- | kli, spet svetovna vojna, kakršna je bila pred petindvajsetimi leti. Kakor je bilo tedaj težko reči, kdo bo zmagal, tako je tudi danes. Država, ki je izgubila svetovno vojno, se je pred leti uprla versajski pogodbi, ker smatra, da jo je bila prisiljena podpisati. Moče jo na vsak način razveljaviti, če ne drugače, pa z orožjem. Žrtev oboroženega napada je postala zdaj tudi Poljska, petintridesetmilijonski narod, ki je prav tako upravičen zahtevati svoje življenjske pravice, kakor vsak drug narod. In ta narod je danes zapleten v najstrašnejšo voino, vojno, ki jo je bil prisiljen • začeti, če ni notel svojega propada. Kakor pred petindvajsetimi leti, se je tudi zdaj vse zaklelo proti Nemčiji. V svetovni vojni je Nemčija propadla. Kako bo v sedanji vojni, še ni jasno. Poljaki hočejo svoje pravice in zato se danes vojskujejo z Nemci. Jeklena sila nemškega orožja jih je prisilila zazdaj k urniku. Morda je ta umik res taktični umik, vsaj o tem smo vsi prepričani, tudi še, dokler niso prispela poročila, da je v nevarnosti Varšava. Ta umik predaleč ne sme iti, da ne bomo izgubili upanja. Prej smo upali na to, da bodo priskočili Poljakom na pomoč Angleži in Francozi, ki so jim dali tudi jamstva. Ker smo bili prepričani, da ta jamstva niso bila samo prazne besede, smo upali, da bodo Poljaki dali še večji odpor. Pozneje smo pričakovali, da se bo nemški vpad na Poljsko ustavil vsaj pred močno utrjeno črto v okolici Varšave. Če so zanesljiva poročila, ki so prispela snoči iz Berlina, potem moramo biti prepričani, da je šel tudi ta up po vodi in da prodirajoče peklenske sile res ne more nihče več ustaviti. To pomanjkljivost na strani napadenih pa bo morda popravila dolgotrajna vojna. Gotovo jih je nekaj, ki so razočarani nad dosedanjim poljskim odporom. Toda treba je upoštevati dejstvo, da so se Nemci pripravljali na vojno skoraj lahko rečemo od tedaj, ko so prejšnjo izgubili. Poljaki pa so bolj verovali v trajnost versajske pogodbe in so se zato začeli pripravljati za vsak primer šele tedaj, ko je postalo očitno, da se bodo morali z orožjem postaviti v bran, če bodo hoteli obdržati svoje prejšnje meje. Če se je Poljska odločila za sedanjo vojno sama od sebe ali pa pod vplivom jamstev, ki so ji jih nudile zahodne demokratične države, to nič ne spremeni na dejstvu, da so danes nemške čpte prodrle že tako daleč, da že res ogrožajo poljsko samostojnost in njen obstoj. Upanje je morda le še v tem, da še niso nastopile vse poljske obrambne sile in da glavni del čet še vedno čaka na odločilni spopad. Računati moramo na vsak način z dejstvi in ta dejstva so pač v tem, kolikšna je poljska vojska in kako je oborožena. Morda pa je še vedno upanje, da se ustavi sovražni uapad na Poljsko, čeprav je zdaj ogrožena že poljska prestolnica, če ni že padla, kakor pravijo nemška poročila. Poljaki so mlad in žilav narod Poljska ni v Evropi samo najmlajši narod po letih prebivalstva — 70 odstotkov poljskega prebivalstva je starega pod 40 let — pač pa ima tudi največji odstotek rojstev. Normalni letnik v Franciji da na primer 250.000 moških, na Poljskem pa jih da tudi v še tako slabih letih do 300.000. Zakon določa na Poljskem, da mora vsak za vojsko sposoben mladenič, čim je star 18 let, odslužiti svoj obvezni vojaški rok. Tisti, ki niso sposobni za borce, to so tisti, ki niso izbrani^ za redno vojaško službo, dobivajo polvojaški pouk iz drugih panog, ki bi prišle v primeru vojne v poštev in bi koristile splošni stvari. Pomagati morajo v prvi vrsti pri vojni industriji. Edšna evropska država, ki ima močno konjenico Vsa vojska, ki jo more Poljska postaviti na noge, šteje okoli tri in pol milijona izurjenih in primerno izšolanih vojakov. Organizacija vojske je podobna, kakor pri drugih evropskih državah. Razlika je morda le v tem, da je Poljska ohranila v svoji vojski izredno močno konjenico. V njej služi okoli 50.000 vojakov. Konjenica je razdeljena v polke, med katerimi so trije tako imenovani >lahki konjeniški polki« in šest »lovskih«. Teorija poljskega vrhovnega poveljstva je, da konjenici ob sedanjem razvoju letalstva ni treba opravljati posla, ki je bil prej njena glavna naloga, t. j. stikanje za sovražnikom. Konjenica se da uspešno porabiti tudi kot zelo udarno in učinkovito sredstvo v moderni vojni. Poljaki so se pri svoji organizaciji vojske morali predvsem ozirati na to, kar zahteva ozemlje, po katerem bi se poljska voj-' ska morala gibati. Tako niso posvetili prevelike pozornosti motorizaciji, ker je svet v veliki večini močvirnat ali gozdnat, kjer bi se motorizacija ne obnesla prav posebno. Z ozirom na to je konjenica organizirana v zelo gibčne oddelke, ki bi bili sposobni izvesti sunkovite napade. Vsaka poljska brigada ima težke strojnice, orožje proti tankom in proti letalom. Eskadroni imajo po štiri lahke strojnice. Konjeniki so oboroženi s sabljami, bajoneti in karabinkami. S tem pa še ni rečeno, da Poljaki tankov nimajo. Imajo jih tudi, toda ti so po večini lahki, gibčni, da na takšnem terenu, po kakršnem se morajo gibati, lahko tudi kaj dosežejo. Računajo, da ima Poljska 2.000 lovskih letal in bombnikov. Ta letala so po večini čisto poljska po načrtu in izdelavi. Hitra so in dobro opremljena. Slika a ljubljanskega jesenskega velesejma. Samo se dva dni sta, pa se bo spet zaprl do prihodnje pomladi Phzn drobiž Italijanski listi pišejo, da se pospešeno nadaljujejo dela v zvezi s svetovno razstavo leta 1942. Dela za graditev poslopij, cest in parkov se nepretrgoma izvajajo. Posebno zanimanje vlada med prebivalstvom za zidavo poslopja civilizacije. Z redno avtobusno piogo je mogoče priti do središča bodočega mesta. * Ravnateljstvo mednarodnega instituta za vzgojo v USA sporoča, da je 300 evropskih študentov, ki uživajo štipendije, prizadetih z ustavitvijo štipendij v zvezi z evropsko vojno. Ostane v veljavi samo še izmenjava študentov z Južno Ameriko. Bolgarski simfonični orkester se je vrnil v Solijo iz Italije, kjer je imel vrsto koncertov. Direktor orkestra Saša Popov se je izrazil pred predstavniki tiska zelo laskavo o vtisih, ki jih nosi iz Italije. Istotako se je v Bolgarijo vrnilo 138 otrok, ki so prebili počitnice v Italiji kot gostje fašistične organizacije. * Bolgarija je potrdila svoje sodelovanje v le-vantskem sejmu v Bariju. Bolgarska delegacija se bo udeležila otvoritve sejma. Vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Rvdz Smigly. Vanj so zdaj uprte oči ne samo vseh Poljakov, pač pa tudi tistih, ki z njimi sočustvujejo v sedanjih težkih dneh Če se Poljaki do zdaj morajo še vedno umikati, s tem šp ni rečeno, da je njihova ljsoda zapečatena in da so že premagani. Vedo, da se bore za svojo zemljo, za svoje ljudi in za pravično stvar in da sočustvuje v sedanjih težkih trenutkih z njimi ves kulturni svet. Zato lahko tudi razumemo, zakaj se bore s tolikšno hrabrostjo in neustrasenostjo, kajti zavedajo se da je bolje umreti na bojnem polju, kakor pa biti popolnoma zasuznjen. In to bi se v primeru, če le ne bi mogli ustaviti nemškega navala, tudi zgodilo. Krasno cvetje na veieseimu V paviljonu »N« je zanimiva razstava cvetja, pripravljena po vrtnarskem odseku podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana. Razven pestrega okrasnega zelenja je tu tudi mnogo lončnic, zlasti fuksij in begonij. Med begonijami so posebno občudovane gomoljne begonije an 6kupine multiflora, zlasti ognjeno rdeča Flamboyant in lepo rumena Helena Harms. Tudi na oknu hišice v tem paviljonu sipljejo svoj čar begonije z visečo držo, slapnice, ki jih pri nas vse bolj in bolj upoštevajo pri krasitvi balkonov in oken v senčnih legah. Vkljub letošnjemu težavnemu vremenu so begonije prav lepo razvite. člani vrtnarskega odseka se že mnogo let ba-vijo tudi z gojitvijo dalij. Letos razstavljene dalije kažejo ponoven napredek. Prav gotovo imajo samo pri vrtnarskem odseku v Ljubljani tako številen in kakovostno odličen izbor veleevetnih dalij in ljubkih pomponk. Ce prav smo že skoraj sredi septembra, le vendar le razstavljenih” tudi rhnogo lepih gladijol. Tudi kraljica cvetja, plemenita vrtnica je na tej razstavi bogato zastopana v vsej svoji stovrstni različnosti. Seveda pa je razven teh skupin cvetic tudi še mnogo drugega rezanega cvetja, katerega so vedno v tem času prepoljni naši vrtovi. Toda cvetje na velesejmu presega marsikaj, kar se vidi drugje. Omenimo samo letošnje prve krizanteme — Pulling — ki dajejo vse priznanje vzgojitelju-amaterju. Sploh pa je težko našteti vse tolike skupine cvetic in jim dajati pripadajočo oceno. Naj si jih pride ljubitelj ogledati sam. Priznal bo cveticam krasoto, priznal pa bo tudi razstavljalcem veliko vnemo v pripravah za to razstavo in veliko srečo pri vzreji cvetic. Našel bo tu še mnogo redkosti, zbranih v bližini bazena, ki seveda tudi ne manjka na tej razstavi. Vrednost te razstave pa je še tudi v tem, da ^ ^ °P^em*.iene s svojimi imeni in da more ljubitelj cvetja vse te cvetice tudi dobiti v svoj vrt posredstvom vrtnarskega odseka. Gotovo bo med obiskovalci letošnjega velesejma mnogo teh, ki pridejo v Ljubljano samo zato, da vidijo cvetice m da se seznanijo z ljubitelji, združenimi v vrtnarskem odseku Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. To zbližanje ljubiteljev med sabo omogoča šele širjenje cvetic širom naše zemlje in njih uveljavljenje v kulturi naših vrtov. Upamo, da bo letošnja razstava, ki je res vse splošno hvaljena, tudi v teh pogledih uspešna in kot taka le priprava za še lepše razstave v bližnji bodočnosti. Sobota, 9. septembra,- 12 Plošča 7a ploščo — pisana zmes, glasba vesala in pesmice vmfes — 12.45 Porodila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo — pisana zmes, glasba vesela In pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Solma Lagerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b) Striček Matijček — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopusv igra Radijski orkester — 18.40 O slutnjah (g. prof. dr. Emil Hrovat) 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. A. Kuhar) — 20.30 Po mežiški dolini. Večer z naše severni, meje. Besedilo pripravil gT. France Sušnik, izvajajo Slani rad. igr. družine, sodelujejo Fantje na vasi. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (Eadijski orkester). Nedelja, 10. sept.: 8 Godba Zarja — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik) — lo Koncert slov. pesmi: Zbor delavskega glasbenega društva in kvartet sester Stritar ob spremlievanju harmonike (A. Stanko) — U.3o Vesel drobiž (plošče) — 13.15 Pihalni kvintet — 13 Napovedi — 13.2o Koncert Radij, orkestra —• 17 Kmet. ura: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo (g. dr. J. Basaj) — 17.3o Prenos z velesejma: Tekma harmonikarjev — 19 Napovedi, poročila — 19.4o Nac. ura: Naše rudarstvo in tapilništvo nekdaj In sedaj (inž. B. Maksimovič, Bgd) — 2o Preženimo skrbi (plošče) — 2o.3o Koncert. Sodelujejo: g. Ivan Rueh (tenor), g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radii. oripovedi — JM Zdravstvena ura: Zastrupljen ja v obratih in obrtih S?' r' ;‘".L Herfort) — 18.2o Pisana šara (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.3o Nac. ura: O starodavnem mestu Senju (Dinko Sudoba, publ. - Zgb) - 2o 20 poje , , ,!'°s- Pisan glasbeni večer — 21 Koncert ruske S|®s“e (Badij. orkester) — 22 Napovedi, poro-čila j-.lia 1 renos lahke glasbe z velesejma. 'te is širite Slovenski ta! Najmodernejši nemški protiletalski top Lojze Pajtler: Šotor pa, za katerega sem mislil, da ga ni mogoč podreti — vsaj veter ga ne bi mogel — sc je tako tresel, da sem bil prepričan, da se bo zdaj zdaj sesedel, če bo vihar le še kai trajal. Med tem so nam prinesli kosilo, toda nihče ga ni mogel jesti, kajti pri prvi žlici ti je pesek, ki ga je bilo vse polno v posodi, zahreščal v ustili, da je človek vse ■ikupaj pustil. Zato smo dobili pa več vina, kruha in konzerv. Zvečer nismo dobili večerje, ampak samo vino in sardine. Šotor smo dobro zaprli in kolikor mogoče tudi zadelali, da bi se čimbolj obvarovali drobnega peska. Ponoči je vihar še vedno divjal in se je šele proti jutru malo umiril. Bila je čudna noč, ;>olna neznanih glasov in šumenja. Puščava ie govorila... Mislil sem, da bo viharja konec, toda povedali so mi, da bo za to tišino šele prišla prava vihra, Ta dan nismo šli nikamor in smo vsi ostali v šotorih. Opoldne je začelo spet razsajati z vso silo. Jesti smo morali zopet tako in tisto, kakor prejšnji dan. Med obedom je vihar postajal hujši. Bile so čudne, nepozabljive ure. Reči moram, da mi je bilo zdaj podnevi še ne-prijetneje, kakor ponoči. Noč je noč, naj se zgodi tedaj, kar se hoče, se človeku vendar ne zdi tako neresnično in nemogoče. Zdaj podnevi pa je bilo neznosno. Navzlic viharju nas je dušila vročina, pomešana s prahom. Pesek v ozračju je bil tako gost, da socice ni moglo skozenj in smo čepeli v nekakem polmraku. Ob stene šotora je drsal pesek, ki ga je gonil vihar, da je neprenehoma zoprno cvililo. Cviljenje se je počasi spreminjalo v odvratno pesem, ki je človeka pripravljala do obupa In vse povsod sam pesek in nič drugega ... čepel sem v šotoru in skušal zaspati. Toda ni šlo. Potem smo poskusili s pogovorom in igro, toda to peklensko vreme ni človeku puščalo volje do ničesar. Postajali smd sitni, čemrni, molčeči. In tako je šlo naprej ves dan, vihar pa je bil hujši in hujši. Čepeli smo ves dan v šotoru in čakali. Okrog 8 zvčer sem slišal, da se je nekaj šotorov že prevrnilo. Tudi naša hiša iz platna se je tako majala in tresla, da je drog kar škripal. Dolgo časa ni mogla več vzdržati silnega pritiska. Nenaden sunek nam je šotor podrl. — Drog je padel na Francoza, da je bil takoj ves krvav po obrazu. Nihče se ni ganil iz postelje, ampak smo vsi mirno ležali pod šotorsko plahto. Nemogoča je bila misel, da bi bil kdo šel šotor postavljat. To je bilo izven naših moči, če tudi bi imeli še tako voljo. Spet je prišla čudna, obupna, neznosna noč. Drugo jutro se je vihar polegel, šele zdaj smo videli razdejanje. Več ko polovica šotorov je bilo prevrnjenih, na dvorišču in med šotori pa so ležali veliki kupi rjavega peska. Puščava nas je zajela... Kuhinji je dvignilo pločevinasto streho in jo skoraj sto metrov daleč vrglo ob tla. Ves ta dan smo postavljali šotore. Pri našem so zaradi silnega pritiska vetra popustili klini, zaradi česar se je šotor tudi podrl. Najprej smo morali zašiti platno, ker je bila nekje raztrgana. Ko smo to in drugo popravili, smo šotor dvignili, ga trdno podprli z drogom in 2a s klim spet pritrdili. Popoldne smo si izprašili odeje in šli oprat perilo v bližnjo rečico. Nihče ni pral drugega ko perilo, vse drugo smo samo sprašili. Rečica je izvirala na pobočju Velikega Atlasa in 6e je na teku čez puščavo skoraj popolnoma posušila, tako da prav za prav ni več tekla, ampak stala v večjih kotanjah. Od Arabcev je bilo tako umazana, da je bila gosta od nesnage ko pomije v kuhinji Gnusilo se mi je, da bi sam pral. Oddal sem perilo Arabcu, ki je imel dovoljenje, da je legijonarjem pral. Zvečer mi je res prinesel perilo v šotorišče in za delo zahteval pol franka. Perilo je bilo res belo, a je dajalo tak neznosen smrad od sebe, da ga pri najboljši volji nisem mogel obleči. Od tega časa sem 6i pral sam pri črpalki, ki zalaga z vodo skoraj ves Ksar-es Souk. Prvega marca so začeli delati novo vojašnico iz kamna. Kamen so dovažali dvajset kilometrov daleč iz gorovja. Vojašnica je bila ograjena z visokim zidom, ki smo ga naredil iz opeke. Kmalu potem, ko smo i začeli zidati vojašnico, so se raznesle vesti, • da bomo šli na pohod proti upornim Arab- , cem; kam, ni vedel nihče, čez nekoliko dni ‘ so nam naznanili pri raportu, da bomo šli na štirinajstdnevne maneevre v oddaljeno oazo. Dva dni pred odhodom nismo delali drugega, ko čistili orožje, zavijali svoje stvari in zadnji dan znosili vso posteljnino in železne postelje v bHžnje skladišče, kar je dalo povod starejšim legijonarjem, da so trdili, da se prej ne bomo vrnili ko jeseni. Čepeli smo pod šotorom in čakali, kdaj bo konec viharja. ■»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica fi. '