SimonaKustec
UniverzanaPrimorskem,
Fakultetazamanagement
simona.kustec@fm-kp.si
Poslovna etika in bonton:
zgodovinskoosredotočen
pregledliterature
Dobermanagementseneodražazgoljzizbiroinuporabodobropremi-
šljenih tehnik ter orodij managementa, ampak tudis človeškimkapita-
lom, ki ga vložimo v katero koli poslovno idejo ter z njo povezano na-
daljnjedelo.Stovrstnimrazumevanjemposlovnibontonprepoznavamo
kottemeljnisestavnideldobregamanagementa,oprteganaetičnihna-
čelih. V prispevku izvedemo pregled literature o razumevanju, vlogi in
prevladujočihznačilnostihposlovnegabontona.Prianalizinasvodijona-
slednjividiki:(a)kateretemeljnestrokovno-znanstveneidejeopredelju-
jejopoglednaposlovnibontonskozičas;(b)katerisotemeljnidejavniki
poslovnegabontonav določenemzgodovinskemobdobju;(c) kakšen je
poglednavlogoposlovnegabontonavinzamanagement.Zaključkipo-
trjujejoobstoj,arazličnovlogoposlovnegabontonaskozirazličnaobdo-
bjainrazvojnecikle.Navkljubtemrazlikampajemožnoprepoznatiniz
naslednjihstalnihdejavnikov,kiopisujejovsakokratnikarakterposlov-
negabontona:(a)splošnostanjesistema;(b)vlogeinmedsebojniodnosi
vsistemu;(c)vodilnevrednote.Tospoznanjenasnadaljevodikizdelavi
in testiranju posebnega modela poslovnega bontona, ki ga bomo pred-
stavilivnaslednjištevilkirevijeManagement.
Ključnebesede:poslovnibonton,poslovnaetika,management,zgodovin-
skirazvoj,vrednote
BusinessEthicsandEtiquette:AHistoricallyDriven
LiteratureReview
Goodmanagementisnotonlyreflectedinthechoiceandapplicationof
wellthought-outmanagementtechniquesandtools,butalsointhehu-
mancapitalinvestedinanybusinessideaandthefollow-upwork.With
this understanding, we recognise business etiquette as a fundamental
componentofgoodmanagementbasedonethicalprinciples.Inthispa-
per, we review the literature on the understanding, role and prevailing
characteristics of business etiquette. The analysis is guided by the fol-
lowing aspects: (a) what are the underlying scholarly ideas that define
the view of business etiquette over time and geo-civilisational spaces;
(b)whataretheunderlyingdeterminantsofbusinessetiquetteinagiven
historicalperiod;(c)whatistheviewoftheroleofbusinessetiquettein
andformanagement.Theconclusionsconfirmtheexistenceandimpor-
tance of various business etiquette practices through different periods
anddevelopmentcycles.Despitethedifferences,itispossibletoidentify
a set of the following constant determinants that describe the charac-
terofbusinessetiquetteateachtime:(a)generalstateofthesystem;(b)
rolesandrelationshipswithinthesystem;(c)leadingvalues.Thestated
insightsleadusfurthertodevelopandtestaspecificmodelofbusiness
etiquette,whichwillbepresentedinthenextissueofthisjournal.
Keywords: business etiquette, business ethics, management, historical
development,values
https://doi.org/10.26493/1854-4231.18.31-39
management18(2023)številka1 31

SimonaKustec|Poslovnaetikainbonton
Uvodnaproblemska,teoretska
inmetodološkapojasnila
Orazumevanju(poslovnegabontona)
skoziproblemskiinteoretskiokvir
Čepravsedanesbontonnajpogostejeopredeljuje
skozi »zdravorazumske«, ohlapno postavljene o-
predelitve, kot je »konvencionalna pravila vlju-
dnega vedenja« (Roberts 1998), je nanj možno
in treba gledati tudi skozi oči strokovnih, celo
znanstvenih disciplin ter teorij, ki v osrčje svo-
jega preučevanja preko zgodovinskega vpogleda
postavljajopravtevsebine.
Enaodnovejšihraziskav,kisojoizvedlirazi-
skovalcizuniverzeHarvard,raziskovalnegainšti-
tuta Stanford ter Carnegie Foundation, je poka-
zala,daanketiranci85uspehanadelovnemme-
stu pripisujejo socialnim veščinam in zgolj 15
tehničnim;vpovezavistemčustvenainteligenca
velikokratprevzemapomembnejšovlogoodsplo-
šneinteligence,utemeljenenaznanju(Meier2020).
Izhajajoč iz takšnega spoznanja se seveda kot
relevantno odpira vprašanje, katere vsebine in
(spo)znanja predstavljajo podlage za takšno po-
membnostteh,t.i.socialnihali»mehkih«,veščin.
Temeljnapojasnilaotem,kajsplohsoinzakajso
tovrstneveščinetakopomembnezamanagement
vsakodnevnega dela, procesov, kadrov, situacij,
najdemovteorijahinvsebinahposlovneetike.V
okvirutehpaenoodpomembnihmestprevzema
tudiposlovnibonton,kiboosrednjipredmetpre-
učevanjategačlanka.
Obontonunasplohsenaenistraninegovori
veliko,nadrugipavprimerihiskanjarazlogovza
manjuspešnoopravljenodelopredstavljauniver-
zalni nabor možnega »prvega pojasnila«. Še več,
v današnjem času poleg že omenjene empirične
raziskave kažejo tudi, da je bonton prav v svetu
poslovnihodnosovprepoznankotedenodključ-
nih gradnikov dobrega poslovnega delovanja in
hkratikotenaodglavnihoviruspeha,ko»grekaj
narobe«(Langford2005;Sanchez2002).
O bontonu in v tej povezavi poslovnem bon-
tonuobstajanapisanihvelikoštevilodomačihter
tujihknjiginprispevkov,kiseosredotočajonaza-
konitostiinpravilaprimernegaobnašanja(kako),
bodisi znotraj enega ali v raznolikih medkultur-
nihokoljih(Osredečki1994;Benedetti2008;Kri-
žaj2009Kadič2013;Okoro,2012;Mausehundidr.
2015; Post in Post Senning, 2017; Flannery 2019;
Meier, 2020). Ta dela značilnosti bontona pravi-
lomapovezujejospriročniškimiveščinamivraz-
ličnihdružbenihinposlovnihokoliščinahterkul-
turnihokoljih,leizjemomapasespuščajoviska-
njepojasnil,zakajjeposlovnibontonsplohpotre-
ben,skaterimizgodovinskimimejnikiterznjimi
utemeljenimi strokovnimi argumenti je uteme-
ljena njegova relevantnost in, končno, komu in
čemu sploh služi. Vse te vsebine bodo vodilna
rdeča nit tega prispevka, odgovore pa bomo is-
kali skozi osrednji zorni kot managementa in z
njimpovezanihteorij,konceptov,vsebin.
Metodološkiokvirinstrukturačlanka
Ciljtegačlankajeopisati,razumetiinovrednotiti
teoretskepogledenaposlovnibontonskozičas.V
tempogledučlanekprekoprepoznavanja,analize
terkritičnesintezedostopnetemeljneknjižnične
in elektronsko dostopne enciklopedične litera-
ture na temo poslovnega bontona v povezavi s
poslovnoetikovrazličnihzgodovinskihobdobjih
ter civilizacijskih prostorih gradi teoretski okvir
zapojasnjevanjenaslednjihvprašanj:
•
kateretemeljnestrokovno-znanstveneideje
opredeljujejopoglednaposlovnibontonsko-
zičas;
•
katerisotemeljnidejavnikiposlovnegabon-
tona;
•
kakšen je aktualni pogled na vlogo poslov-
negabontonavinzamanagement.
Osrednjemestočlankavprvemdeluzavzema
pregledliteratureozgodovinibontona,spoudar-
komnaposlovnemubontonuskozizornikotak-
tualnihpolitičnih,ekonomskih,družbenihinkul-
turnihrazmertermisli.
Vdrugemdelučlankanasintetičennačin po-
vzamemo spoznanja prvega dela skozi zorni kot
poslovneetikeinnjejsorodnihtemeljnihteoret-
skihpodlag,skaterimisestrokovnointudiznan-
stvenopovezujeidejeposlovnegabontona.
Vzaključnemdelučlankanapodlagipridoblje-
nih spoznanj ter v povezavi z neposrednim od-
zivom na zastavljena tri vodilna vprašanja izpe-
ljemosklepe,kinambodopredstavljaliteoretsko
oporozanadaljnjoizdelavoposebnegamodelaza
preučevanjeposlovnegabontonavpraksi.
Z vidika omejitev izbranega, polsistematič-
nega pristopa k pregledu literature, ki je po svo-
jih glavnih značilnostih najbližji zvrsti pregleda
literature v tem članku (Snyder 2019), je treba
opozoriti tudi na omejitve tovrstnega pristopa.
Zaradi obsežnosti in interdisciplinarnosti litera-
ture o poslovnem bontonu ter poslovni etiki v
različnih obdobjih in mislih je bilo treba uvesti
omejitve pri časovnem zajemu izbranih obdobij
pregleda, mislecev in misli ter seveda teoretskih
(spo)znanj.Omejitevjepredstavljaltudisamna-
bor literature, ki je bil osredotočen na temeljna
32 management18(2023)številka1

SimonaKustec|Poslovnaetikainbonton
enciklopedičnadela, ki pa so z vidika vsebin po-
slovnegabontonapokazala,dasetemivpregleda-
nihdelihnamenjaprecejmanjpozornostiodna-
črtovanega in tudi pričakovanega. A prav zaradi
navedenegasejekotpozitivnapokazalamožnost
za razvoj lastne kritične sinteze in prepoznanja
glavnihdejavnikovposlovnegabontonaskozičas,
ki smo jih lahko povzeli v zaključnem poglavju
pričujočega članka in jih bomo v obliki priprave
predlogaposebnegamodelazaprikazposlovnega
bontona v nekem času ter prostoru prikazali in
nadaljeempiričnopreverilivnaslednjištevilkire-
vijeManagement.
Zgodovinabontona(terprotokola)
spoudarkomnaodnosudoposlovnega
sveta
Zgodovinskogledanopojavbontonanimaenotne
točke nastanka pa tudi ne enega samega vsebin-
skegapogledananj.Nekateriprvipojavomembe
bontona postavljajo v čas stare Kitajske in Kon-
fucija, drugistarega Egipta, spettretji včas sre-
dnjega veka ali pa v obdobje evropskega razsve-
tljenstva.
Razlogeinpojasnilazatakšnečasovnerazlike
lahkoiščemopredvsemvdvehpojasnilih,kibosta
služili tudi kot smerokaza tega poglavja. Prvo je
povezano z vsebinsko-terminološkimrazumeva-
njemtega,kajsejevnekemobdobjusplohpojmo-
valokotbonton,drugopajepovezanosprvimod-
razomrazvojaširšihdružbenih,političnihinkul-
turnih praks v različnih predelih sveta v nekem
obdobju.Zaradislednjegasevsamihzačetkihpo-
gosto celo kot sinonima izmenjaje pojavljata iz-
raza bonton in protokol, katerih pomena danes
sevedaznamorazlikovati.
Protokolprvihvisokihcivilizacij
Okoli leta 1450 pred našim štetjem se na pro-
storutedanjihcivilizacijstaregaEgipta,Babilona
inMezopotamijeprvičpojaviizrazprotokol.1Da-
nes nekateri strokovnjaki trdijo, da se je teda-
nje poimenovanje protokola dejansko nanašalo
na »pravila za urejanje vsakodnevnih ritualov« v
družbi (French 2010), torej tega, kar bomo po-
imenovalikotbonton.Velikavečinadrugih,pred-
vsemtistih,kiizhajajoizkrogovmednarodnedi-
plomacije, pa tedanji pojav in namen protokola
neposredno povezuje s političnimi odnosi med
1Etimološkobesedaprotokolizhajaizgrškihbesedpro-
tos(»prvi«)inkolla(»lepilo«)terjepripisanapoimeno-
vanjuzaposebnodrevozzelolepljivimilisti(Paterno-
ster2022).
starimEgiptomterBabilonominstempovezano
potrebopoprvihzapisihpravilterstandardovor-
ganiziranja političnih dogodkov, sprejemov, slo-
vesnosti in tudi podeljevanja diplomatskih imu-
nitet(Paternoster2022).Vsedodanestakosodeč
po oceni te druge skupine stroke velja, da so se
prav včasustarega Egiptapravno opredeliliprvi
kodeksi ravnanja in vedenja, ki urejajo diploma-
cijoindržavnezadeve,poznanedodanašnjihdni
podizrazomprotokol(ZhouinGuobin2022).
Neodvisnoodneenotnostisedanjeocenestro-
ke je nesporno zgodovinsko dejstvo to, da so se
v tem času na omenjenih ozemljih dogajali prvi
velikicivilizacijskorazvojniprojekti.Zgradnjopi-
ramid, namakalnih in protipoplavnih sistemov
pa tudi prvih oblik kompleksnejših družbenih,
upravnihterverskihureditev,trgovineinmigra-
cijskih tokov so se pojavile tudi potrebe po obli-
kovanju prvih pisanih pravil ter načrtovanju in
izvedbidela.Posledičnosozatoprvevisokecivili-
zacijeprepoznaletudipotreboposprejetjuprvih
pisanih dogovorov o pravilih medosebnih odno-
sov, ki so se v prvi vrsti navezovali na politične
odnosemednjimi.
Bontonkotširšadružbena,politična
ingospodarskaintegritetazibelkprvih
razvitihcivilizacij
Izraz bonton2 se je zgodovinsko prvič pojavil v
času okoli 500 let pred našim štetjem na oze-
mlju kitajske civilizacije. Prvi utemeljitelj izraza
jevelikikitajskimislec,filozof,politikinpedagog
Konfucij (551–479 pr.n.št.). Konfucijeva filozo-
fija je poudarjala osebno in državno integriteto,
pravilnostdružbenihodnosov,pravičnostterpri-
stnost (Riegel v Pang in Shamuganathan 2015).
Konfucij je svojo misel gradil na harmoniji kot
prvi vrednoti in njeno prvo mesto videl v dru-
žini,kijezagotavljalaosnovnivzorecodnosovza
osebnoinpoklicnoživljenje(GausinD’Agostino
2013). Bonton se je povezovalo z osebnostnimi
lastnostmi,sstališči,zodnosi,kivključujejovlju-
dnostinmanire.Kotprotokolsobiliopredeljeni
konvencionalni postopki in medsebojni odnosi,
spoštovanjele-tehpajepredstavljajosestavnidel
bontona(PanginShamuganathan2015).Bonton
jebilvčasuKonfucijarazumljenkotmoralnipro-
jekt,kotumetnost,slog,intelektualnitreningin
čustvena inteligenca ter kot sestavni del uspe-
šnih poslovnih odnosov s potrošniki, poslovne
zvestobe,zadovoljstva,podobeinustvarjanjado-
2Etimološkobesedabontonizviraizstarefrancoskebe-
sedeetiquette(»vstopnica«)(Paternoster2022).
management18(2023)številka1 33

SimonaKustec|Poslovnaetikainbonton
bička v poslovnem smislu (Pang in Shamugana-
than2015).
Konfucij je z željo, da bi preprečil družbeni
nemir, veliko pričakovanje gojil do etičnosti te-
danjega plemstva ter javnih uslužbencev. Verjel
je, da je tisti, ki živi krepostno in razumno, bolj
človeški in da prav to vodi preko razcveta posa-
meznika ter skupnosti do urejenega naroda. Po-
dobnotemujevsvetuposlovanjapokonfucijan-
skietikivrlinveljalo,datopredstavljamrežood-
nosov,odvisnihodzaupanjainpravičnostiravna-
njavdobriveri.Toomogočaustvarjanjebogastva,
naložb in strateško načrtovanje, v poslovni svet
pa vnaša razum in nadzor, kar vse neposredno
vplivanakulturopodjetja,nanjegovokrepostin
tudipodjetniškietosposameznika(ByarsinStan-
berry2018).
Sorodnopredstavljenimsotudivprihajajočih
letih,desetletjih,stoletjihpojavbontonainznjim
povezanih (tudi politično in poslovnoopredelje-
nihprotokolarnih;op.avt.)pravilkrojilerazmere,
potrebe in tudi vrednotni sistemi vrlin tedanjih
družbtersocialnih,ekonomskihinpolitičnihraz-
mer. Tako je znameniti starogrški mislec Aristo-
tel(384pr.n.št.–322pr.n.št.)zarazlikoodKon-
fucijeveskrbizadržavniredvospredjepostavljal
posameznika samega, njegovo etično vedenje in
vrline,3 na katere sta po njegovem mnenjuodlo-
čilno vplivala moralna vzgoja in dobro politično
upravljanje.VodilnavrlinapoAristotelujesreča,
ki je bila sestavljena iz iskanja resnice, oprte na
razumu(GausinD’Agostino2013).
SplošnoprepričanjevantičniGrčijijebilo,da
sta posel in denar na nek način omadeževana,
vendarpaimata lahkopodpogojem,dastavro-
kahkrepostnihljudi,kisezatenamenetudimed
sebojzdružujejo,pozitivneučinkezaživljenje.
Poslovanjemoratemeljitinasvobodniinpošteni
izmenjaviblaga,karpomeni,dasemedsebojpo-
vezujejoneleblago,temvečtudikupci,prodajalci
injavniuslužbenci.Načinzazagotavljanjeetično
neoporečnegazdruževanjajepremišljenodelova-
njeljudiinprevidnostprisklepanjuposlov,kiza-
gotavljačastnodelovanje.Častnibilaletemeljna
vrlina,temvečtudikulturnookolje,vkateremje
3Aristotel je opredelil dve vrsti vrlin: intelektualne in
moralne.Intelektualnevrlinesopridobljenezučenjem
inslužijokotvodilopriravnanju,sajposameznikupo-
magajo odkriti resnico. Moralne vrline so bile prido-
bljene z navadami in so gradile značaj, saj so posame-
zniku pomagale, da si je prizadeval za to, kar je kori-
stno,inseizogibaltistemu,karješkodljivo(Byarsin
Stanberry2018).
deloval antični svet.4 V tem smislu je posebej z
vidikašedanesaktualneprakseposlovnegabon-
tona zanimivo izkazovanjegostoljubnostistarih
Grkovdogostov,kisoseobprvemsrečanjuzne-
komznasmehominneposrednimstikomzočmi
rokovali,zžepoznanimisosepogostotudiobjeli,
poljubilinavsako lice, moškipa sose tudi»uda-
rili«porami(ByarsinStanberry2018).
Rimljanskizatonkotuvodvsrednjeveški
preporodpotrebepobontonu
VnasprotjusstarimiGrkisoRimljanipolegvoj-
skovanja(naj)večpozornostnamenjalipredvsem
ritualom prehranjevanja, ki pa so bili po dana-
šnjihnormahzelodrugačni.Rimljanisosevčast
bogovom, za katere so verjeli, da se edini lahko
prehranjujejo stoje, prehranjevali zleknjeni na
blazinahnakavču.Jedlisobrezpribora,zdesno
roko, in se pri tem oprti na levi komolec nasla-
njali na blazine.5 Jedli so do onemoglosti in si z
zatenameneposebejizdelanimidolgimivilicami
pomagali dražiti grlo, da so pospešili praznjenje
želodca,dabilahkonadaljevalishranjenjem.Po-
dobno so tudi pili nepregledne količine vina. V
primerunestrinjanjassogovornikomjebilomed-
sebojno fizično obračunavanje povsem običajen
ritual(Graber2014).
Še v času opisane pozabe bontona je italijan-
skifilozofinteologiz13.stoletjaTomažAkvinski
(1225–1274), rojennekajletpopripraviprvezgo-
dovinske listine pravic Magna Carta Libertatum
(1215), 6kotglasetičnegarazumategaobdobjapo-
4Aristotelskipristopkposlovanjuniobsojalsluženjade-
narja ali kopičenja bogastva. Med nečastna dejanja so
spadala vsa tista, ki so motila osnovni red življenja,
v katerem je imel vsakdo svojo vlogo, vključno z bo-
govi.Aristotelaje priitemskrbelpredvsempohlep, ki
jepredstavljaltistipresežek,kinagnetehtnicopravič-
nosti,povzročiškandalinimakottakškodljiveučinke
naposameznikatermestnodržavo(GausinD’Agostino
2013).
5Vštevilnihkulturahjeuživanjehranesprstiostalopra-
vilo vse do današnjih dni. V Etiopiji npr. je tradicio-
nalnahranagosta,začinjenaenolončnica,kijopostre-
žejo na skupnem krožniku na sredini mize, skupaj s
trakoviploščatega,mehkegakruha,insejesprsti.Ta
običajjeodrazkrepitveprijateljstva,kiseodražavnji-
hovem pregovoru: »Tisti, ki jedo z istega krožnika, ne
bodo izdali drug drugega« (Candace Smith Etiquette
b.l.).
6Listinojeznamenomsklenitvemirumedtedanjimkra-
ljeminskupinoupornihbaronovsestavilcanterburyj-
skinadškof,kardinalStephenLangton.Prvičvzgodo-
vininajbiomenjenalistinaščitilapravicecerkveinba-
ronov pred kraljevo samovoljo, nezakonitim zaporom
34 management18(2023)številka1

SimonaKustec|Poslovnaetikainbonton
dobnokotpredtemAristotelopozarjalnato,da
nečastnoravnanjemečeslabolučnavsevpletene
indajetrebaciljetersredstvazlastipriposlova-
nju uskladiti, da bodo ljudem in zdravju gospo-
darstvazagotavljalipreživetje(Paternoster2019).
Naslednji očitno vidnejši premik v nasprotni
smeriodnebrzdanegaprehranjevalskegavedenja
jevčasurenesansezdelomKnjigedvorjana(1528)
naredilitalijanskidvorjan,diplomatintudivojak
grofCasatico(1478–1529),kijevdeluizpostavljal
vsebinemorale,vljudnostiinvtejpovezavietike
(ByarsinStanberry2018).
Prehodvevropskorazsvetljenstvoinširjenje
vsesplošnekulturebontonapozahodnem
svetu
V obdobju po koncu srednjega veka, ki ga je za-
znamovalapredvsemerahumanističnegarazsve-
tljenstvainprvihvelikihpredhodnikovidejdeli-
tve oblasti, priznavanja ter spoštovanja človeko-
vih pravic in demokratične politične ureditve, je
francoski kralj Ludvik xiv. (1638–1715) s kodifi-
ciranimipravili,kisojihzapisalinaposebne»ve-
denjskekartice«,obudilpozornostnapomenspo-
štovanjainpravilaprimernegavedenja.Tosejesi-
cervprvivrstinanašalonaodnosedopolitičnih
gostovnadvoru,omenjene»kartice«pasoprika-
zovalenpr.,kjeinkakokdosedizamizopriobedu
ter kako se pravilno obleče za posamezne prilo-
žnosti.Glasoopisanempolitičneminposlovnem
protokoluterbontonuinstemnadaljnjirazvojso
tuji obiskovalci francoskih dvorov širili dalje po
vsej Evropi, posebej uspešno v Združeno kralje-
stvoinZdruženedržaveAmerike,samevedenjske
praksepasozželjo,dabisepoistovetilizelitovla-
dajočih,natov18.stoletjuzačeliprevzematitudi
pripadniki meščanstva,da bioznačili svojstatus
medt.i.kulturnoelito(Russel2020).
V Združenih državah Amerike so se kodeksi
vedenja oz. »pravila vljudnosti« pojavila v času
prvega predsednika Washingtona (1789–1797).
Njihov glavni namen je bil vzpostaviti in razši-
riti določena pravila bontona v ameriški družbi.
Kako veliko težo se je namenjalo tem vsebinam,
pakažedejstvo,dasejedo19.stoletjabontonza-
čelovključevatikotsmernicepraktičnonavsapo-
dročja in v vse vsebine vsakodnevnega življenja,
tudi npr. glede tega, kako naj se obnašajo otroci
drugdodrugega,dosvojihučiteljevinstarševter
ter zagotavljala hitre sodne postopke. Ker nobena od
stranisvojihzaveznipodprla,jepapežInocenc iii.li-
stinorazveljavil,karpajeprivedlodoprvevojnebaro-
nov(BreavyinHarrison2014).
drugih odraslih. Bonton se je v obliki pravil in
smernic dotikal praktično vseh vidikov življenja
dorazsežij,kibijihdanesmarsikdooznačilkot
absurdna(ByarsinStanberry2018). 7
Zvidikasplošnegadružbenega,političnegain
tudi ekonomskega razvoja je omenjeno obdobje
od 16. stoletja dalje zaznamoval razcvet najprej
merkantilizma, posledično pa tudi prvih oblik
kapitalizma. V nasprotju s kapitalizmom, ki kot
ključ gospodarske rasti in blaginje vidi ustvarja-
nječezmejnegabogastva,somerkantilizem(16.–
18.stoletje)instempovezanoprevladujočivzorci
poslovnegavedenjatemeljilinaidejisamooskrb-
nostidržaveterstempovezanipotrebipokrepi-
tvilastnihgospodarskihinvojaškihzmogljivosti,
a prav preko preko pridobivanjain kopičenja bo-
gastva na račun drugih z uporabe grobe sile in
kolonizacije. V tem obdobju je kot odziv na na-
stale razmere angleški pravnik in filozof Jeremy
Bentham (1748–1832) razvil metodo utilitarizma
oz. merljivo metodo za ugotavljanje, kaj je kori-
stnoinstemprinašanajvečkoristiterdobregaza
največještevilovključenih.Nekajletkasnejejeto
vprvivrstiposlovnousmerjenometododopolnil
Benthamov varovanec John Stuart Mill (1806–
1873) zopozarjanjemnautilitarno načeloškode.
Po njegovem se odločitve doseganja največje ko-
risti nanašajo na to, kaj koristi največjemu šte-
vilu zainteresiranih strani, kar pa ni avtomatsko
nujnovdobrovsehljudi.Kotodločilnadejavnika
poMilluštejeta:(1)izidinnenamenvposlovne
odnose vključenih skupin ter (2) humano ravna-
njezljudmi(Singer2016).
Že pred Millom je na pomen obravnave ljudi
kot »ciljev samih po sebi« in ne kot »živih oro-
dij«opozarjaltudinemškifilozofImmanuelKant
(1724–1804).Kantjeverjel,daljudjenisovsotare-
akcij na dražljaje, ampak kompleksnabitja s pri-
rojenimi strukturami razumevanja in prirojeno
moralnoobčutljivostjo.Kantovadeontologijaoz.
etika dolžnostisicer v klasičnih managerskih te-
orijah mnogo uporabnejši utilitaristični teoriji
ni konkurenčna, vendar pa z vidika razumeva-
nja poslovne etike zagovarja pomembnost soču-
tnihinhumanihdejanj,nakaterekasnejeopozar-
7Leta 1894 je Robert Louis Stevenson npr. napisal esej
Filozofijadežnikov,vkateremjeopisovalpravilnoupo-
rabo dežnikov. Naslednje leto je lady Constance Ho-
ward napisala delo Bonton večerij, v katerem je zago-
varjala,dasemedvečerjoniprimernopogovarjatiopo-
litiki,religiji,celoglasbiinumetnosti.Vtistemčasuje
kotobičajnasmernicabontonaveljalotudiizogibanje
predolgemunasmehu(ByarsinStanberry2018).
management18(2023)številka1 35

SimonaKustec|Poslovnaetikainbonton
jajo številne teorije in koncepti, od podjetniško-
poslovne etike (Pullen in Rhodes 2015; Heath,
KaldisinMarcoux2018)inkadrovskegamanage-
menta (Boselie, Van Harten in Veld 2021) pa vse
do teorij korporativne morale (Wilmot 2001) in
teorijnačrtovanegavedenjskegadelovanja(Ajzen
1988)alipateorijevljudnosti(BrowninLevinson
1987;KatzJameson2004).
Valovitehnološkihinovacijterrazvoja
sodobnegabontonavsvetuvobliki
»kozarcapenine«
Sredi20.stoletjapomenvljudnegavedenjapreide
z izbranih skupin družbene elite na vse skupine
v(pod)sistemihnekedržave.Naprehoduvaktu-
alno obdobjerazvojni primat prevzemajo tehno-
loškoinovacijskicikli8inznjimipovezanepotrebe
terposledice.Poslovniprocesipostanejogonilna
sila tako posameznega kot tudi svetovnega sis-
tema, njihov cilj pa še vedno ostaja nespreme-
njena težnja po ustvarjanju še večjega bogastva
ter iskanje novih načinov kopičenja premoženja
in kapitala. Skrb za potrebe ljudiin skupnosti je
(bila) postavljena na stran. Ta obdobja pričajo o
izjemnemu razvoju znanosti, medicine, tehnike
in tehnologije, a so z vidika poslovne etike in
spoštovanjavrednotterpotrebčlovekaindružbe
mnogomanjprepoznavnatersekažejotudiskozi
splošnovelikosvetovnoneenakostvporazdelitvi
bogastva,ki jonazornoilustrira podobakozarca
penine:20najbogatejšihprebivalcevnasvetus
svojimpremoženjemzapolnjujevečkot80pro-
stora najširšega dela kozarca, 20 najrevnejših
pa1,4delozkegapeclja(Conley2008).
Takšno stanje je skozi svoje delo obravnaval
predvsem ameriški filozof John Rawls (1921–
2002), ki je razvil teorijo pravičnosti. Na temelju
teorije o družbeni pogodbi namreč naravno sta-
nječlovekaopredeljujetanjegovasvobodainne-
podrejenostkomurkolidrugemu.Ljudjesopona-
8Skozi zgodovinodosedajlahko prepoznamo petglav-
nih valov inovacij, ki so jih spremljale tehnološke in
družbenespremembe(Seebode,JeanrenaudinBessant
2012).Prvivalinovacijjebilaindustrijskarevolucija,s
prevladozačetkaizkoriščanja vodneenergije,tekstila,
železa(1785–1848),drugivalzaznamujedobapare,že-
leznic, jekla (1948–1900), tretji doba elektrike in mo-
torjevnanotranjeizgorevanjeterkemije(1900–1950),
četrti doba množične proizvodnje, petrokemije, letal-
stvainelektronike(1950–1990),petivzponinformacij-
skeinkomunikacijsketehnologijeteromrežijinnovih
medijev (1990–2020). Kot šesti se prav sedaj pojavlja
val, ki ga zaznamuje razvoj umetne inteligence in ro-
botovterzeleneenergije.
ravidobriinnagnjenikmoralnemuravnanjuter
delovanju,a,kottrdiRawls,sohkrati tudizaviti
v »tančico nevednosti« (Singer 2016). To dejstvo
neopravičujeizkoriščanja ljudi,asezdi,dasluži
kotpriročnopojasnilozašedanesobstoječesta-
njeneenakostiinznjimipovezanihkonfliktov,ki
vodijov soočanjessituacijami, kibijihAristotel
opredelilkotnajvečjonevarnostsreči–»pohlep«.
Aktualnoobdobje,kigapoganjajovelikespre-
membe v družbenih, političnih, ekonomskih in
tudi kulturnih podsistemih, z zornega kota po-
slovnega bontona posredno zaznamujeta pred-
vsemoblikovanjeinsprejemštevilnihprotokolov,
kodeksov in drugih vrst smernic ter pravil etič-
negaposlovanja,zaščiteavtorskihpravic,osebnih
podatkov, dosežkov inovacij in patentov, mnogo
manjpapremislekigledetradicionalnihmoralnih
vrlinvsedanjemčasu.Pravzatojesedanjeobdo-
bje polno preizkusov, ki se mora poleg potrebe
popravnopodprtemopredeljevanjudovoljenega
vedenja v poslovnemsvetu upravičeno ukvarjati
tudi z vprašanji prevzemanja odgovornosti, kot
stanpr.korporativnamoralnaodgovornost(Wil-
mot 2011) in tehnološka etika (Powell idr. 2022)
v dinamičnih, inovativno usmerjenih poslovnih
okoljih(KsenzenkoinRobustova2021).
Poslovnibontonskozizornikotteorij,
konceptovinnačel
Poslovnaetikakotdelfilozofije
Teoretsko gledano je razumevanje poslovnega
bontona tesno povezano z vsebinami, poveza-
nimi s poslovno etiko. Slednja je del uporabne
etikeinkotakademskadisciplinapredstavljapod-
lago za različne praktično usmerjene pristope k
razumevanju in izboljšanju poslovnega vedenja
ter upravljanja,vključnoz družbenoodgovorno-
stjopodjetij,državljanstvompodjetijinupravlja-
njeminteresnihskupin(PulleninRhodes2015).
Navsebineetikejetorejmožnogledatistreh
temeljnihzornihkotov,insicerkotna:
1. prepričanja neke skupine ljudi o tem, kako
najživijooz.kakšnajenjihovaidentiteta;
2. vrednote, ki so utemeljene na spoštovanju
drugega, spodbujanju tesnih medčloveških
odnosov,medsebojnegaspoštovanjainzau-
panja;
3. prepričanjaoosebnimoralnostivsakegapo-
sameznikavodnosudoodzivanamoralnost
drugega.
Predmet preučevanja poslovne etike so mo-
ralnerazsežnostiposlovnihdejavnostiinsubjek-
tov,odnpr.tega, kajjeprav inkajnarobe,kajje
36 management18(2023)številka1

SimonaKustec|Poslovnaetikainbonton
poštenoinkajnepošteno,kakšnesoetičneposle-
dicenekeodločitvezaposameznociljnoskupino,
kjesomejepoštenekonkurencemedpodjetji,re-
ševanjakonfliktov,pavsedotega,kakšnesomo-
ralneobveznostiinodgovornostivposlovnepro-
cese vključenih skupin ter končno tudi primer-
nostinjihovegavedenja,kipresegajopostavljene
regulatorneokvire.
Vvsehnavedenihpogledihseetikananašana
določenefilozofsketeorijemoraleinsistemevre-
dnot,9kibijovoblikiformulelahkopovzelivna-
slednjemzapisu(lastenpredlog):
Poslovnaetika=moralnanačela+vrednote.
Kadar etiko razumemo kot filozofsko preuče-
vanjemoralnihpojmov,jeznanstvenogledanoto
vejafilozofije(innedružboslovja)(»Ethics«2023).
Poslovnaetika lahko torej v smislu spoštova-
nja»konvencionalnihpravilvljudnegavedenja«z
vidika filozofskega moralnega preučevanja kaže
tri temeljne skupine obrazov, ki smo jih na nek
načinprikazaližeprekozgodovinskemisliinnje-
nihutemeljiteljev,insicer(Tavčar2002,219):
1. teleološko etiko, z vidika (konsekvenčne in
utilitarne) etičnosti največje koristi za vse
vpleteneter največjegapresežka koristi nad
izgubami;
2. etikodolžnostioz.deontološkoetiko,poka-
teri je etičnost najpomembnejša človekova
lastnost, skladno s katero se tudi s pomo-
čjo pravil in prava ravna pred vsem drugim,
vključnozdobriminapovedmiposlovnihiz-
idov;
3. etiko pravic in pravičnosti, ki na prvo me-
sto kot temeljni pravici ter vrednoti posta-
vljaenakopravnostinsvobodoodločanjaza
vsevključene.10
Poslovnaetikakotdelširšegapreučevanja
družbenega
Kadar etiko razumemo kot enakovredno morali,
je to sestavni del socialnopsiholoških in zgodo-
vinskihpojavov,jepredmetdružboslovnegapre-
učevanja,nepatudidružboslovnaznanostsama
posebi(»Ethics«2023).
9Natemmestuveljaopomnitinaopozorilo,dasedanes
etikoinmoralovštevilnihkontekstihuporabljaskoraj
zamenljivo,vendarpapoimenovanjefilozofskeštudije
ostajaetika(»Ethics«2023).
10Vprvoskupinozagovornikovlahkoumestimo»razsve-
tljene« filozofe, kot sta Benthamin Mill, v drugo sku-
pinoAristotelainkasnejeKanta,vtretjopaRawlsa.
Poslovnaetikasiprekotovrstnega»uporabni-
škega«preučevanjapolegfilozofskihodpirapred-
vsem vrata v discipline psihologije (skozi pogled
na lastnosti in vedenja posameznika), sociolo-
gije(skozipoglednamestoinvedenjeskupinter
skupnosti), politologije in mednarodnih odno-
sov (skozi vedenje politike, države, mednarodne
skupnosti), komunikologije (skozi načine komu-
niciranja), antropologije in kulturologije (skozi
vedenjsko preučevanje ritualov, kulturnih, med-
kulturnih,transkulturnihposebnosti)terseveda
ekonomijein managementa z vidikavlogeetike,
moralnega ter s tem tudi bontona v svetu ma-
nagerskihodnosovinposlovanja.Vprimerusle-
dnjega, ki je seveda tudi osrednji predmet zani-
manja v tem prispevku, se v povezavi z etičnim
delovanjeminbontonomtakoodpiravrstavpra-
šanj,kotsonpr.:kako,skom,kdaj,zakajustrezno
voditi,izvajati,spremljatiterocenjevatidelovne,
poslovne, vodstvene procese in vanje vključene
posamezniketerskupine.
Vsaj posredno o pomenu vsega navedenega
govorijo dejansko vse teorije in modeli manage-
menta, od začetnih klasičnih (procesno usmer-
jenih; op. avt.) teorij managementa do zelo ne-
posrednozanaševsebinepomembnihteorijrav-
nanjazljudmiinodločitvenihteorijternovejših
teorijmanagementa,kiseosredotočajonasitua-
cijske,odvisnostneinnepredvidljivevidike(Pul-
len in Rhodes 2015). V okviru omenjenih je mo-
žno glede na temeljni vidik etičnega izpostaviti
teorije korporativne morale za ravni skupin in
organizacij (Wilmot 2001), teorije načrtovanega
vedenjskegadelovanjazaravniposameznika(Aj-
zen 1988) in seveda splošne teorije managerske
ter podjetniško-poslovneetike (Heath, Kaldis in
Marcoux2018).
Namestozaključka
Splošni bonton in z njim povezan poslovni bon-
ton sta pomemben sestavni del vseh civilizacij-
sko razvitih kultur, družb, poslovnih in seveda
političnih sistemov. Gre za živ fenomen, ki se
spreminjaskupajsspremembamivcivilizacijsko-
družbenem, političnem, kulturnem, posebej pa
tehnološkorazvojnem in poslovnem svetu. Sta
ogledalo vsakokratne družbe, njenih nosilcev in
medsebojnihodnosovpatudivsakodnevnihope-
rativnihprocesovnekegasistemakotcelotealipa
njegovihposamičnihpodsistemov.
Skozi zgodovinski pregled je bilo v tem pri-
spevkumožno prepoznati razlike v obdobjih po-
javnosti bontona na različnih teritorijih, pri no-
silcihbontonaterpoprevladujočihlastnosti.Kot
management18(2023)številka1 37

SimonaKustec|Poslovnaetikainbonton
nespremenjenasejevopisanihzgodovinskihraz-
likahkazala(zgolj)etičnapodstat,nakaterijebil
zgrajenvsakokratnibonton.
Etika kot moralni razsodnik vsakokratnega
stanjavrednotvposameznemsistemunekegara-
zvojnega časa zato prav temu sistemu samemu
nastavlja ogledalo. Ko se nosilci moči v sistemu
zavedajosvojemoralneodgovornosti,povezanes
primarnoskrbjoza»koristi«ljudi,sovodilnevre-
dnotesistemovpravilomanajprejpovezanezvr-
linamiinsspoštovanjem(mnogoboljkotspravi-
cami).Tospoznanjeseskozizgodovinskipregled
prekopodobharmoničnejšihinmanjkonfliktnih
družbpotrjujevobdobjih,kosejerastcivilizacij
vprvivrstigradila»naračun«razvojaterspošto-
vanjačlovekainmedčloveškihodnosov(obdobje
starekitajskeingrškecivilizacijeterrazsvetljen-
stva), obratno pa obdobja vojn in nenadzorova-
nega industrijskega ter tehnološkega razvoja, ki
človekarazumejo kotsredstvo za dosego lastnih
ciljev, prej zagovarjajo selektivni bonton za iz-
brane nosilce moči ali pa celo njegovo nazado-
vanje (srednji vek, merkantilizem, valovi, osre-
dotočeni izključno na industrijski in tehnološki
napredek).
Zaradi vsega navedenega je vloga poslovnega
bontonavsvetu,kigavodiposlovniinteres,osre-
dnjega pomena, saj deluje kot zagovornik spo-
štovanja človeka, njegovih potreb, zmožnosti in
vrlin,ki namesto zgoljpravneregulacije pri delu
potrebujejo trden družbeni in poklicni moralni
kompas.Tovrstnoetičnorazmišljanje,kigradina
vrlinahzaupanja,bimoralozaradisamokontrole
poiskati način, da bi njegova pojavnost postala
(iz)merljiva in domišljenoodprta za preverjanje.
Pravtospoznanjenasskupajzusvojenimiznanji,
predstavljenimivtemprispevku,vodikposkusu
izdelave posebnega modela za merjenje poslov-
negabontona,kigabomoempiričnopreveriliin
predstavilivnaslednjištevilkirevijeManagement.
Literatura
Ajzen, I. 1988. Attitudes,Personality andBehavior. Mil-
tonKeynes:OpenUniversityPress.
Benedetti,K.2008. Protokol,simfonijaforme.Ljubljana:
Planet gv.
Boselie,P .,J.VanHarteninM.Veld.2021.»AHuman
Resource Management Review on Public Manage-
mentandPublicAdministrationResearch:StopRi-
ghtThere...beforeWeGoAnyFurther...«Public
ManagementReview23(4):483–500.
Breavy,C.,inJ.Harrison. 2014.»Magna Carta: AnIn-
troduction.« British Library, 28. julij. https://www
.bl.uk/magna-carta/articles/magna-carta-an
-introduction.
Brown,P.,inS.Levinson.1987. Politeness:SomeUniver-
salsinLanguageUsage.Cambridge:CambridgeUni-
versityPress.
Byars,S.M.,inK.Stanberry.2018. BusinessEthics.Ho-
uston, tx:OpenStaxCollege,RiceUniversity.
CandaceSmithEtiquette.B.l.»ATasteofEtiquetteHi-
story.«EtiquettefortheBusinessofLife.https://
www.candacesmithetiquette.com/etiquette
-history.html.
Conley,D.2008. YouMayAskYourself:AnIntroductionto
ThinkingLikeaSociologist.New York: W. W. Norton.
»Ethics.« 2023.Encyclopeadia Britannica, 20 julij. ht-
tps://
www.britannica.com/topic/ethics-philosophy.
Flannery,K.2019. 50EssentialEtiquetteLessons:Howto
EatLunchwithYourBoss,HandleHappyHourLikea
Pro, and Write a Thank You Note in the in the Age of
Texting and Tweeting. Emeryville, ca:Althea.
French,M.M.2010. UnitedStatesProtocol:TheGuideto
OfficialDiplomaticEtiquette.Plymouth:Rowman&
Littlefield.
Gaus,G.,inF.D’Agostino,ur.2013. TheRoutledgeCom-
paniontoSocialandPoliticalPhilosophy.London:Ro-
utledge.
Graber,M.2014.»EtiquetteofRomanEmpireDining.«
Etiquipedia.https://etiquipedia.blogspot.com
/2014/03/dining-etiquett e-in-roman-empire.html.
Heath, E, B. Kaldis in A. Marcoux, ur. 2018.The Rou-
tledge Companion to Business Ethics. London: Rou-
tledge.
Kadič, E. 2013.Govorica telesa in osebna karizma. Lju-
bljana:ZavodzanapredneštudijeDelta.
Katz Jameson, J. 2004. »Negotiating Autonomy and
Connection through Politeness: A Dialectical Ap-
proach to Organizational Conflict Management.«
WesternJournalofCommunication68(3):257–277.
Križaj,M.2009.»Poslovniprotokolinbontonnalokal-
nemnivoju.«Diplomskodelo,UniverzavLjubljani.
Ksenzenko,O.A.,inV .V .Robustova.2021.»Dynamic
ProcessinProfessionalandBusinessEtiquette:Sci-
entific Research and Development.« Modern Com-
municationStudies10(5):58–63.
Langford,B.2005. TheEtiquetteEdge:TheUnspokenRu-
lesforBusinessSuccess.NewYork:Amacom.
Mausehund, J., R. N. Dortch, P. Brown in C. Bridges.
1995. »Business Etiquette: What Your Students
Don’t Know.«BusinessCommunicationQuarterly58
(4).https://doi.org/10.1177/10805699950580040.
Meier,M.2020. ModernEtiquetteMadeEasy:AFive-Step
MethodtoMasteringEtiquette.NewYork:Skyhorse.
Okoro,E.A.2012.»Cross-Culture Etiquette andCom-
munication inGlobalBusiness:TowardaStrategic
Framework for Managing Corporate Expansion.«
InternationalJournalofBusinessandManagement7
(16).https://doi.org/10.5539/ijbm.v7n16p130.
Osredečki,E.1994. Novakulturaposlovnegakomunicira-
nje.Lesce:Oziris.
Pang,K.K.,inG.Shamuganathan.2015.»EngagingEn-
trepreneurialEtiquette:DrivenbyaTheoryofPlan-
38 management18(2023)številka1

SimonaKustec|Poslovnaetikainbonton
ned Behaviour.« Prispevek predstavljen na AeU –
InternationalResearchConference,KualaLumpur,
Malezija,4.november.
Paternoster, A. 2022.HistoricalEtiquette:EtiquetteBo-
oks in Nineteenth-Century Western Cultures. Cham:
PalgraveMacmillan
Post,L.,inD.PostSenning.2017. EmilyPost’sEtiquette,
19th Edition:Manners for Today.New York:William
Morrow.
Powell, A. B., F. Ustek-Spilda, S. Lehuedé, in I. Shklo-
vski.2022.»AddressingEthicalGapsin‘Technology
for Good’: Foregrounding Care and Capabilities.«
BigData&Society9(2).https://doi.org/10.1177
/20539517221113774.
Pullen,A.,inC.Rhodes,ur.2015. The Routledge Com-
paniontoEthics,PoliticsandOrganizations.London:
Routledge.
Roberts,J.1998. Q&A:WorldofWork;BusinessEtiquette
(QuestionsandAnswers:WorldofWork).Richmond,
va:Trotman.
Russel,P.2020.»AShortHistoryofEtiquette.«Linke-
din,7.december.https://www.linkedin.com/pulse
/short-history-etiquette-paul-russell/.
Sanchez, S. 2002. »Corporate Courtesy – Using Busi-
nessEtiquetteinaProfessionalEnvironment.«Se-
niorResearchProjects65.https://knowledge.e
.southern.edu/senior_research/65.
Seebode,D.,S.JeanrenaudinJ.Bessant.2012.»Mana-
ging Innovation for Sustainability.« R&D Manage-
ment42(3):195–206.
Singer,P.2016. EthicsintheRealWorld:82BriefEssayson
Things That Matter.Princeton, ca: Princeton Uni-
versityPress.
Snyder,H.2019.»LiteratureReviewasaResearchMe-
thodology: An Overview and Guidelines.« Journal
ofBusinessResearch104:333–339.
Tavčar,M.2002.»Etikamanagementa.«V Management:
novaznanjazauspeh,uredilS.Možina,206–234.Ra-
dovljica:Didakta.
Wilmot,S.2001.»CorporateMoralResponsibility:What
Can We Infer from Our Understanding of Organi-
sations?«JournalofBusinessEthics30(2):161–169.
Zhou,J.,inZ.Guobin,2022.AStudyofDiplomaticPro-
tocolandEtiquette:FromTheorytoPractice.Springer.
management18(2023)številka1 39