LETO XVI., ŠTEV. 186
UUBUm, PETEK, 12. KVGUSTI 1955
Cena 10 din
SLOVENSKI
Izdaja m tiska Casopisno-zaiožniško podjetje Slov. poročevalec
—	Direktor: Rudi Janhuba — Glavni In odgovorni uredniki Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Prane Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526
—	Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon
21-896, za ljubljanske naročnike 20.463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. so-KB-5-2-367	— Mesečna na-
ročnina 200 din
KONFERENCA »ATOMI ZA MIR«
Jugoslovanski prispevek
Znanstveniki nadaljujejo delo v komisijah — Dosežki naših strokovnjakov so vzbudili veliko zanimanje posebno glede doprinosa k iznajdbi novega Geigerjevega števca, ki bi bil bolj trden in praktičnejši od . dosedanjih — Britanski načrti za izkoriščanje atomske energije — Baruhov poziv sovjetskim voditeljem
ŽENEVA, 11. avg. (Tanjug). UDELEŽENCI ŽENEVSKE KONFERENCE SO DANES, RAZDELJENI NA STIRI SKUPINE, ZACELI PODROBNO PROUČEVATI PROBLEME S PODROČIJ MEDICINE, KEMIJE, METALURGIJE, BIOLOGIJE IN TEHNOLOGIJE, KJER JE IZNAJDBA NUKLEARNE ENERGIJE OMOGOČILA VELIK NAPREDEK. — NA POPOLDANSKEM ZASEDANJU STA GOVORILA DVA JUGOSLOVANSKA STROKOVNJAKA O REZULTATIH, DOSEŽENIH V JUGOSLAVIJI.
Dragosiav Popovič je govoril o problemu trajanja procesa razbijanja urana 235. Do sedaj so menili, da je Za razcep jedra urana 235 potreben nenavadno kratek čas, zaradi česar so znan-fiveniki ' le težko dobili pravo sliko o fiziji. To je negativno plivalo na proučevanje dela nuklearnega reaktorja in samega procesa razbijanja jedra.
Popovič je dejal, da je proces razbijanja jedra precej daljši in tovoril o zaključkih, ki pobijajo
Jugoslovanska nota Zah. Nemčiji
Beograd, 11. avg. (Tanjug) Državni podsekretar za zunanje zadeve Srd j an Priča je sprejel opravnika poslov federalne republike Nemčije Guentherija Scholia in mu ob tej priložnosti izročil noto v zvezi z jugoslovanskimi zahtevami do federalne republike Nemčije.
prejšnje treditve ameriškega profesorja Wheellerja, ki je na današnjem zasedanju tudi sam odstopil od svojih prejšnjih zaključkov.
Delegacije vseh držav se ze-
dilo veliko zanimanje predavanje jugoslovanskega strokovnjaka Aleksandra Milovanoviča in skupine jugoslovanskih znanstvenikov. Aplavz prisotnih znanstvenikov, ki je spremljal branje tega referata, najbolje kaže uspeh jugoslovanskih strokovnjakov, ker prevladuje mnenje, da je njihovo delo važen prispevek k iznajdbi novega tipa Geigerjevega števca za odkrivanje urana. Instrumenti, ki jih sedaj uporabljajo za iskanje urana nimajo potrebnih lastnosti za
KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV BO 27. OKTOBRA V ŽENEVI
PARIZ, 11. avg. (AFF). Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo konferenca zunanjih ministrov Velike Britanije, ZDA, Francije in ZSSR 27. oktobra 1955 v Ženevi. V sporočilu je rečeno: »Po diplomatskih posvetovanjih med vladami Francije, Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze je odločeno, da se bo sestanek zunanjih ministrov štirih velesil, o katerem govorijo direktive, ki so jih dali šefi vlad 23. julija, začel v Ženevi v četrtek 27. oktobra.«
lo zanimajo za izgradnjo skupnih naprav za separacijo urana 235 • v Evropi. •
V komisiji za kemijo, metalurgijo in tehnologijo je vzbu-
s linja iaza
jugoslovansko-italijanskih pogajanj o sklenitvi sporazuma o obmejnem prometu v Vidmu
Trst. 11. avg. (Po telefonu).
J .Lgoslovansko-italijanska dele-•.ja, ki vodi pogajanja za .i.enitev sporazuma o malem obmejnem prometu na osnovi 7. *cčke londonskega sporazuma, se je po tromesečnem odmoru ponovno sestaia v sredo zvečer ter danes dopoldne in popoldne v Vidmu. Jugoslovansko, delegacijo vodi Miloš Bučar, italijansko pa dr. Capon. O razgovorih ni bilo izdano uradno poročilo.
Pogajanja so se začela že 3. decembra 1954 ter so trajala z nekaterimi prekinitvami do 26. maja letos. Nato sta obe delegaciji predložili zaključke dosedanjih pogajanj, vsaka svoji v’adi.
Zakaj so se pogajanja tako
zavlekla? Po mnenju »Giustizie« — glasila italijanske socialnodemokratske stranke nosi največjo odgovornost vodstvo tržaške federacije krščansko demokratske stranke. Ta list je pred
kratkim, ostro napadel vodstvo te stranke in ga obtožil, da je sabotiralo sklenitev sporazuma za obmejni promet in drugih sporazumov, katere predvideva londonski memorandum.
Po mnenju dobro obveščenih krogov pa je že samo dejstvo, da se je jugoslovansko-itaiijan-ska komisija ponovno sestala v Vidmu, dokaz, da se je v tem času našla pot za odstranitev težav in bistvenih nesoglasij na poti do sporazuma. Upajo, da se je tako začela v Vidmu zadnja faza razgovorov za rešitev vprašanj malega obmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo» kot to predvideva londonski sporazum. Po vsem tem je možno predvidevati, da morata delegaciji v Vidmu rešiti le še nekatera vprašanja bolj tehničnega značaja in da bo tudi zaradi pospešenega dela v najkrajšem času podpisan sporazum.
S.	Lenardič
hitro delo, ker so nenavadno občutljivi in nepraktični. Poleg tega postajajo neuporabljivi po krajši uporabi. Veliko število znanstvenikov je zato poskušalo iznajti nov tip Geigerjevega števca. Čeprav so o delu na tem področju govorili tudi drugi znanstveniki, je vzbudila največje zanimanje skupina jugoslovanskih znanstvenikov, ker se je izkazalo, da je takšen tip Geigerjevega števca čedalje bolj trden in praktičen kot vsi drugi. Poleg tega je možno ta aparat uporabljati celo leto, kar menijo, da je najdaljši čas za delo takšnega aparata.
Ravnatelj britanskega inštituta za atomsko energijo v Har-v.-ellu John Cockroft je na sestanku, ki je bil v sredo popoldne izjavil, da bo nuklearna energija do leta 1975 zamenjala v Veliki Britaniji vsaj 40 mil!-jonov ton premoga na leto in
Konkretni predlogi
LONDON, 11. avgusta (Tanjug). Laburistični list »Daily Herald« v svojem današnjem komentarju pozdravlja napovedan obisk najvtižjiih sovjetskih predstavnikov in predlaga obnovitev sovjetsko-brkanskega sporazuma o pnrjatelijsrvu, ki ga je odpovedala Sovjetska zveza lani spomladi. List tudi predlaga ukinitev cenzure časopisnih vesti in motnjo komisije radijskih postaj, ter svobodnejšo izmenjavo turistov v obeh smereh.
KITAJSKO-AMERIŠKI RAZGOVORI
ŽENEVA, 11. avgusta (AEP) Peta seja kitajskega in ameriškega veleposlanika se je končala danes ob 11.15. Prihodnja seja bo v soboto ob 10. uri. Danes ne bodo' objavili nobenega sporočila o razgovorih.
Zvedelo pa se je, da je kitajski veleposlanik Vang Ping Nam predlagal ameriškemu veleposlaniku Johnsonu, nai »tretja država« — Indija prouči položaj kitajskih študentov v ZDA in vprašanje njihove repatriacije.
Ameriški veleposlanik je izjavil, da lahko ti študenti prosto odpotujejo iz ZDA, da pa iih je od 5.000 vsega 150 zaprosilo za vrnitev na Kitajsko. Johnson je tudt zahteva!, naj kitajske oblasni repatr»:raio 40 ameriških držav! iano v.
Prevladuje vtis, da se približujeta obe strani kompromisu. Iz krogov, ki so blizu kitajske delegacije se je zvedelo, da so «e stališča precej približala Opazovalci menijo, da bo. če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, sporazum o repatriaciji kmalu dosežen. Ameriška stran bi želela, da bi se dosegel di-
VREME
Vremenska napoved za petek: Deloma sončno vreme z vmesno
Shodno pooblačitvlio V severno-odni Sloveniji popoldne nag-lie h ^.ajevnim ploham. ]
rekten sporazum med obema državama, brez posrednikov, toda ne izključuje možnosti, da bi zaupali neki tretji strani repatriacijo kitajskih študentov, ki bi hoteli odpotovati domov. Tretja stran bi mogla biti tudi komisija, sestavljena iz predstavnikov Indije, Velike Britanije, Švedske ali pa Svice.
V vsakem primeru ZDA ne bi želele, da bi $, nalogo prevzela samo Indija. T-eba je torej še določiti sestavo in pooblastila komisije za repatriacijo. Vang Ping Non je zahteval 24 ur časa, ko se je posvetoval « Pekingom. Menijo, da je danes dal odgovor svoje vlade, kar je po izjavah kitajskih krogov omogočila korak naprej.
Kot se je zvedelo Iz krogov, ki so blizu konference, prevladuje pri njih mnenje, da tudi, če bo prišlo do sestanka med Cu En Lajem in Dullesom, tega še ne bo tako kmalu, in sicer zato, ker to vprašanje še ni popolnoma zrelo in zaradi diplomatskih 'eznosti, ki obstajajo.
P-> -menju istih krogov, morata oba veleposlanika pripraviti pot za takšen sestanek. Seznam vprašanj, ki bi jih morala ministra proučiti, bi moral biti sestavljen v Ženevi. V Ženevi bi lahko obe strani tudi dali določena jamstva in pojasnili svoja
dajala okrog 40 odstotkov energije za električni tok. Po njegovih besedah je tona urana enakovredna milijonu- ton premoga. Velika Britanija namerava zgraditi 12 atomskih central, ki bodo začele obratovati v letih med I960 in 1975. Tudi v Kanadi bodo do leta 1970 zgradili atomske centrale, ki bodo imele zmogljivost več milijonov kilovatov in bodo proizvajale okoli 10 odstotkov vse energije.
Stari ameriški državnik Ber-
Eisenho wer jeva priljubljenost raste
New York, 11. avg. (Tanjug). Po ženevskih razgovorih, velike četvorice se je priljubljenost predsednika Eisenhowerja v ZDA znatno dvignila.
Gallupov inštitut za proučevanje javnega mnenja je nedavno napravil anketo o Eisenhower-jevi zunanji politiki glede na ženevske razgovore velike četvorice. Po podatkih inštituta je 79 odstotkov Američanov odgovorilo, da se popolnoma strinja z Eisenhowerjevo politiko, 8 odstotkov ni imelo svojega mnenja, 13 odstotkov pa jih je bilo proti.
Ko komentira te rezultate, piše »Christian Science Monitor«, da je Eisenhowerjeva priljubljenost »fantastična« in da se ji »umikajo vsi notranji politični dogodki v ZDA«.
List pojasnjuje to z Eisenho-verjevo politiko miru, za ka' -ro pravi, da predstavlja »davno željo vsega ameriškega naroda«. List pripominja, da si je.v volilni kampanji Eisenhower postavil za glavni Cilj- konec vojne v Koreji in nadaljnje delo za okrepitev miru. »Eisenhower je mnogo prispeval k dosegi tega cilja,« piše list, »kar je nedvomno prispevalo k dvigu ni—	?
priljubljenosti«.
nard Baruch je v sredo po radiu pozval sovjetske voditelje, naj sprejmejo sistem popolnega atomskega nadzorstva. 84-letni Barucl je bil svetovalec več predsednikov ZDA. V svojem pozivu je dejal, da se ne sme čakati, da bi postala atomska energija takšna, da je ne bi bilo možno več nadzorovati. Ne opustite priložnosti, je dejal Baruch je bil svetovalec več nad atomskim orožjem, s čimer bomo preprečili, da bi se v nas vseh zakoreninil strah.«
Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Lewis Strauss je izjavil, da so na področju termo-nukleame energije dosegli napredek, da pa so načrti v zvezi s proizvodnjo energije s pomočjo spajanja vodikovih jeder zelo dolgoročni. Strauss je tudi dejal, da se bliža čas, ko bodo ZDA mogle dobavljati drugim državam obogateni uran.
Predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko izroča odlikovanja bivšemu našemu partizanu, novo zelandskemu državljanu Johnu Denvierju - Frenku, ki ga je vrh ovni komandant maršal Tito imenoval za častnega majorja JLA- (Beri članek na 2. strani!)
Celovški velesejem
Lepa manifestacija koroškega in avstrijskega gospodarstva — Priznanje jugoslovanskemu paviljonu
(Od našega stalnega dopisnika v Avstriji)
Celovec, 11. avg. (Po telefonu). Danes dopoldne so slovesno otvorili celovški velesejem. Otvoritve se je udeležilo veliko število domačih, in tujih političnih in gospodarskih predstavnikov. Slavnosti se je udeležil tudi zvezni kancler dr. ing. Julius Raab, ki ga je ob prihodu čakala policijska godba in četa policajev v paradnih uniformah in s čeladami na glavah. Številni govorniki — predsednik velesejemskega odbora in mestni svetnik Rudolf Novak, celov-
ški župan Peter Graf, deželni glavar Ferdinand Wedenig — so pozdravili v svojih govorih številne goste ter inozemske trgovinske in gospodarske delegacije, ki so organizirale posamične ali kolektivne razstave v okviru celovškega velesejma. Poudarili so predvsem velik pomen sodelovanja obeh sosednih držav, ki mejita na Koroško — Jugoslavije in Italije — kakor tudi velik pomen posebne nemške razstave, na kateri sodeluje nad 400 razstavljalcev, za av-.
Samoupravljanje v obrti
Teze za predpise o obrtništvu, ki jih morajo do začetka septembra proučiti
republiške obrtne zbornice
Na praga sporazuma?
Obe strani se približujeta kompromisu o vprašanju repatriacije — Veleposlanika bi morala pripraviti tudi sestanek med Dullesom
in Ču En Lajem
stališča. Kitajska bi že sedaj želela dobiti obljubo, da bo ukinjen embargo na ameriški izvoz na Kitajsko. Znano je, da ameriške zasebne industrijske družbe izvajajo določen pritisk v tej smeri ter ne želijo, da bi jih druge zahodne sile prehitele na kitajskem tržišču. Peking bi želel to izkoristiti, da bi prepričal Washington o potrebi nadaljevanja trgovinske izmenjave.
Na drugi strani pa bi ZDA želele, dobiti natančna jamstva kitajske vlade, da bo Kitajska spoštovala status quo v formo-ški ožini in da ne bo uporabila sile za reševanje vprašanja Formoze.
O vseh teh vprašanjih bodo govorili, ko bodo dosegli sporazum o prvi točki dnevnega reda. in sicer verjetno prihodnji teden.
Lohija snuje svojo stranko
New Delhi, 11. avg. (Tanjug) Pristaši odstavljenega socialističnega voditelja Lohija so ustanovili prvo krajevno vodstvo nove socialistične stranke z izvolitvijo njenega odbora za državo Utar Pradeš. Nova stranka se imenuje Socialistična stranka Indije. To je prva pokrajinska organizacija stranke, katere popolno formiranje je Lobija napovedal do konca leta.
Beograd, 11. avgusta. Obrtne zbornice razpravljajo te dni o tezah za Teševanje problemov obrtništva, ki jih jim je poslala v proučitev skupna komisija zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta za izdelavo predpisov o obrtništvu. Ta komisija, ki ima nalogo pripraviti predloge teh predpisov o obrtništvu, je proučila izčrpen elaborat strokovnjakov In sprejela stališče, da se uvede delavsko upravljanje v vseh obrtnih delavnicah, v katerih so zaposleni več kot trije delavci. To pomeni, da bi se delavsko odločanje o najbolj bistvenih zadevah obrti uvedlo tudi v privatnem sektorju obrtništva. Po predlogu komisije, ki še ni končen, bi upravljanje delavcev v privatnih obrtniških delavnicah obstojalo: 1. v pravici do sodelovanja pri razdeljevanju čistega dobička; 2. v kontroli nad stroški, in 3. v kontroli nad skupnim prometom delavnice.
Lastnik privatne obrtne delavnice bi ostal še nadalje la :k delovnih sredstev, kakor ; bilo poudarjeno v komisiji. Imel bi pravico do prej er ;a edšked-nine za okoriščanje teh sredstev. bi bila nekoliki večja kakor obresti na hranilne '-ge. Plačo lastnika delavnice, ki bi ostal še nadalje strokovni vodja dela, bi sporazumno določali krajevni odbor sindikata, obrtna zbornica in ljudski odbor.
Kar se tiče delavskega upravljanja v obrtnih delavnicah družbenega sektorja lastništva, je bilo izraženo mnenje, naj bi v delavnicah z največ 10 delavci opravljal kolektiv posle upravljanja» medtem ko bi moral v delavnicah nad 10 do 30 delavcev kolektiv obvezno Izvoliti upravni odbor. V obeh primerih bi se volil tudi predsednik delavskega sveta. KomisHa jem e-nja, da hi bilo potrebno ekonomske obveznosti privatnih in družbenih obrtnih delavnic do skupnosti urediti tako, da bi delavnice obeh sektorjev lastništva poslovale z enakimi pogoji. Poudarjeno je bilo, da so zasebne obrtne delavnice trenutno v mnogo bolj ugodnem položaju,
zlasti glede obdavčevanja. Prav tako je bil sprejet predlog obrtnih organizacij, da se obvezno predpiše enoten postopek za pavšalno obdavčevanje ob ri 'h gospodarskih organizacij, ker so mnogi ljudski odbori smatrali predpis o pavšalnem obdavčevanju delavnic družbenega sektorja kot zelo ugoden vir večjih dohodkov.
Skupna komisija za obrtništvo je sprejela prav tako stališče, da bi bilo treba ustanoviti posebne sklade za investicije v obrtništvu. V zasebnih obrtnih delavnicah. v katerih bi se uvedlo delavsko odločanje, naj bi se investicijski sklad ustanovil iz do-
bička teh delavnic pred obdavčenjem, medtem ko bi se investicijski skladi za zagotovitev razširjene reprodukcije v delavnicah družbenega sektorja ustanavljali pri ljudskih odborih.
Zveza obrtnih zbornic Jugoslavije bo imela v začetku septembra sestanek; na katerem bo proučila mnenja republiških obrtnih zbornic o tezah za reševanje teh problemov obrtništva. Zatem bo •* za podala- svoje končno mnenje in ga poslala skupni komisiji, v: bo nadaljevala svoje delo meseca septembra in bržkone jeseni končala priprave za nove predpise o obrtništvu.
Potrošniški krediti
Uredba zveznega izvršnega sveta
Beograd, 11. avgusta. Zvezni izvršni svet je te dni izdal uredbo o podeljevanju potrošniških kreditov delavcem, uslužbencem in drugim kategorijam. Na podlagi te uredbe morejo Narodna banka in hranibv e dajati potrošniške kredite ne samo za industrijsko blago in kurivo, temveč tudi za pokritje stroškov letnega dopusta, porodov, bolezni, smrtnih primerov, popravil v stanovanjih ln preseljevanja. Krediti se ne morejo 'ajati za nakup živil.
Poleg bank ln hranilnic morejo kredite za nakup industrijskega blaga dajati tudi trgovinska podjetja na drobno in trgovinske prodajalne, ako imajo samostojno knjigovodst in strokovni ka.’. r za poslovanje s temi krediti.
Pravico do teh kreditov imajo delavci, uslužbenci, upokojenci, invalidi, socialno zavarovane osebe samostojnih poklicev, lastniki privatnih obrtnih delavnic, kakor tudi pripadniki JLA. Individualnim kmetijskim proizvajalcem se bodo krediti dajali po posebnih predpisih.
Potrošniški kredit z? pokritje stroškov pri porodu, bolezni, smrtnem primeru, popravilu stanovanj preselitvi ne morejo presegati 20.000 dinarjev ne gle-
d ■ to, kdo se poslužuje kredita. Krediti ne morejo biti manjši kakor 6000 dinarjev, razen — nakup kuriva, knjig, ' 1-skega in risalneg -ibora. Obresti za te kredite ne morejo biti manjše kakor 6 odstotkov in ne večje kakor 9 odstotkov na leto. Roki za vračanje potrošniških kreditov ne «mejo biti daljši kakor 10 mesecev (za kurivo :n letne oddihe), nadalje ne nad eno leto za pond, bolezen, smrtni primer, popravilo stanovanj in pr selitev. Za nakup industrijskega bla,. le ik vračila dve leti, za pohištvo 'n glasbene inštrumente pa do treh let.
S to uredbo -> . J ' ani tud! drugi pogoji za podeljevanje kredita, kakor tudi kazni za gospodarske , sk« n prekrške v zvezi z uredbo.
Na podlagi pooblastila, ki ga je Narodna banka FLRJ dobila s to uredbo, je bilo izdano tudi navodilo Narodne banke o uporabljanju uredbe. Med drugim je s tem navodilom določeno, da se krediti za pokritje stroškov letnega oddiha dajejo od 1. septembra t. 1. do 31. marca 1956 zaključno. Narodna banka je s svojim navodilom predpisala pogoje za podeljevanje kreditov za poedine namene.
strijsko ln še posebej za koroško gospodarstvo.
Preden je kancler Julius Raab prerezal trak — avstrijsko trobojnico — ki je zapiral vhod na velesejemski prostor, je imel krajši govor, v katerem pa je izredno samozavestno . orisal vlogo Avstrije z ozirom na njeno zgodovino in zemljepisni položaj. Dejal je tudi, da leži Avstrija sredi starega kontinenta, Avstrija, ki je bila nekoč jedro velikega gospodarskega področja in nosilec nemške kraljeve krone. Avstrija je tudi danes poklicana — je nadaljeval konc-ier Raab — da odigra vlogo pomirjevalca med silami, ki si stoje nasproti, v korist miru in kulture. Dejal je tudi med drugim, da bo Avstrija še nadalje pomirjevalni element v mednarodni politiki, da se zaveda svojega kulturnega poslanstva in da bo vsem sosednim narodom prijateljski in miroljubni sosed.
Otvarjajoč velesejem je zvezni kancler posebej pozdravil udeležbo Zahodne Nemčije na celovškem velesejmu in dejal, da je že to dokaz krepkega utripanja srca Evrope«.
Ob slavnostni otvoritvi so bili od naših predstavnikov navzoči: člani izvršnega sveta Slovenije Zoran Polič, šef urada za zveze FLRJ v Celovcu Dušan Bravničar, gospodarski svetnik jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju dr. Gavrilovič in več drugih političnih in gospodarskih predstavnikov.
Kancler Raab si je pozneje ogledal tudi jugoslovanski paviljon in se zelo pohvalno izrazil o njegovi ureditvi. Splošno mnenje je, da je to najlepši paviljon, kar jih je imela doslej Jugoslavija na razstavah in velesejmih v Avstriji. Razstava v našem paviljonu je zgolj komercialna in v okviru vnaprej določene kontingentne liste za izmenjavo ter zato ne kaže niti naše gospodarske moči niti vseh naših zunanjetrgovinskih zmožnosti. Razstavlja le 36 podjetij iz Slovenije in Hrvatske.
Na celovškem velesejmu je še posebna vseavstrijska razstava lesa in posebna razstava ročne kovaške obrti. Velesejem daje lep vpogled v zmogljivost in razvoj avstrijskega in posebno koroškega gospodarstva, kjer je viden velik napredek v proizvodnji najrazličnejših poljedelskih strojev.	D.	Robida
Odhod ambasadorja dr. Gregoriča iz Rima
Rim, 11. avgusta. (Tanjug). Včeraj je odpotoval iz Rima dosedanji jugoslovanski ambasador dr. Pavle Gregorič. Poslovitvi na postaji Termini so prisostvovali predstavniki italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, člani diplomatskega zbora in osebje jugoslovanske ambasade v ‘Rimu. Dr. Pavle Gregorič odbija na novo dolžnost v Jugoslavijo.
Za cenejšo preskrbo industrijskih središč «»•«» *« »' štipendija
Tudi zadružna trgovina na Dolenjskem bi lahko k temu prispevala
Okrajna zadružna zveza Novo
mesto je sklicala za 9. avgust v Novem mestu predsednike in poslovodje kmetijskih zadrug na posvet, o najbolj aktualnih problemih kmetijskih zadrug in njihovega poslovanja.
Uvodoma so na posvetu poudarili, da nova teritorialna razdelitev ne more vplivati na kakršnokoli združevanje kmetijskih organizacij, Se tega ne narekujejo čisto gospodarski razlogi. Po združitvi je včlanjenih v OZZ Novo mesto 43 kmetijskih zadrug.
Lani so zadruge prejšnjega novomeškega okraja zajele do 83 odstotkov odkupov kmetijskih proizvodov. Stremeti je tre'ba, da zajamejo vse presežke, tako je bilo poudarjeno na posvetu in o tem so veliko razpravljali. Kot najvažnejšo odkupno nalogo so postavili odkup mleka, ki je šel dosedaj mimo kmetijskih zadrug. Tovarna za predelavo mleka v Novem mestu bo stekla v dveh mesecih in do tega časa je treba organizirati odkupno mrežo mleka. Sedanji odkup ne zajema niti polovice razpoložljivih količin mleka, ponekod pa sploh ni organiziran. Na posvetu so bili mnenja, da naj gredo vsi odkupi kme‘:jskih proizvodov izključno preko kmetijskih zadrug in potemtakem tudi odkup mleka. Hkrati z organizacijo odkupa mleka, morajo zadruge s pomočjo živinorejskih odsekov pripraviti organizacijo prevoza
do večjih središč in kamionskih cest. Ugotovili šo, da xav«o kamionski prevozi- na dolge relacije In še majhne količine mleka povzročajo veliko razliko med odkupno in prodajno ceno mleka. Z dobro organizacijo prevoza lahko živinorejci sami znižajo te stroške in tako povečajo odkupno cen' mleku.
S trgovsk’—' podjetji, ki odkupujejo od kmetijskih zadrug, se ej tretoa pogovoriti o točnej-šem plačevanju dobav. Čestokrat trgovska podjetja obratujejo s sredstvi kmetijske zadruge, ker ne vnovčujejo sproti faktur. Kritizirali so tudi . re-velik zaslužek trgovskih podjetij nà račun proizvajalca in potrošnika. Poslovodja KZ Škocjan je povedal, da je pri njih ponudba zgodnjih jabolk zelo velika in to po ceni okoli deset din kilogram, vendar jih ne morejo vnovčiti. Navzlic tako nizki ceni jabolk pri kmetu, so na trgu In v trgovinah v Novem mestu lepa zgodnja jabolka še vedno okoli 35 din kilogram. Kmetijska zadruga Dol. Toplice je kupila industrijsko sadje po 4 din kg. Ponudila ga je novomeškemu zadružnemu trg. podjetju, toda to ji ni hotelo priznati nikakršnega zaslužka. Nato ga je zadruga ponudila' tovarni Belsad, ki ga je plačala po 8 din Iranko vagon. Tako dragega posredništva kmetijske zadruge ne želijo imeti, odjemalci pa tudi ne.
Vroča debata se je razvila pri
Tndi v Borovnici so že izvolili ljudski odbor komune
V sredo, 10. t. m. je bilo v Borovnici prvo zasedanje ljudskega odbora nove občine Borovni-cSj Temu zasedanju je prisostvoval tudi: tov. Stane Kavčič, sekretar Glavnega odbora SZDL za Slovenijo, dalje zvezni poslanec Andrej Petelin in drugi gostje ter domačini, ki so se zanimali za to zasedanje.
Zasedanje je pričel najstarejši ljudski odborik, Franc Grdina.
V imenu iniciativnega odbora je o delu in pripravah za ustanovitev občine Borovnica poročal predsednik iniciativnega odbora, Janez Čerin, ki je navedel, da Ima nova občina 4.295 prebivalcev ter 10.111 ha površine. Občina spada tako po številu prebivalcev kot tudi po površini med male občine v okraju. Nova občina ustvarja skupno 297 milijonov 175.000 dinarjev narodnega dohodka, ali 65.000 din na prebivalca ter spada sedaj med gospodarsko šibkejše občine, vendar pa ima lepe možnosti gospodarskega razvoja predvsem v predelavi lesa in v razvoju turizma ter bo lahko v razmeroma kratkem času okrepila gospodarsko osnovo za svoj obstoj in delovanje.
Na zasedanju je ljudski odbor sprejel vrsto organizacijskih ukrepov, kar bo omogočilo čim uspešnejši pričetek poslovanja
T Podrinju pričakujejo dobro letino koruze
Kmenje v Podrinju pričakujejo letos znatno boljšo letino koruze kakor lami. SteMa koruze so zaradi obilnega dežja izredno visoka, nekatera celo dva metra in pol. In kar je še važnejše, na stefolib se vrste številni storži. Kmetje pravijo, da je sedaj treba samo 'e sonca, da se bodo zdebe-liia zrna.
Ne samo predivo, temveč tudi olje in krma
Z 10.000 ha bodo letos makedonski kmetje pospravili okrog 10 milijonov kilogramov surovega bombaža. Pričakujejo, da bo mogoče s tem bombažem zadovoljit; potrebe velike bombažne predilnice v Stipo.
Kmetje spoznavajo rentabilno« te industrijske rastline in jo sejejo vsako leto več. Bombaž koristno porabijo ne samo za predelavo v tekstilni industriji, saj tudi seme služi kot odlična živinska krma. Poleg 1500 ton najboljšega semena, ki ga bodo porabili za setev, bocb kmeti« letos dobili okrog 1500 ton tega semena za živinsko krmo. Okrog 3 milijone kilogramov bombažnega semena pa bodo predelali v jedilno olje, ki ga bodo letos iz te količine dbbiilii več kot pol milijona kilogramov.
Cene gostinskim storitvam so znižali
Gostišče »Pod lipo« v Brestanici je znižalo cene hrani za a-bonente. Medtem ko je prej stal celodnevni obrok 150 dfn, stane sedaj samo 1‘35 din. Gostišče je lahko znižalo ceno hrani zategadelj, ker ima olabave pr,i piače-vanjiu lokalnega prometnega davka in ipa zato, ker ima svoj vrt, na katerem zraste vsa potrebna zelenjava.
Ceno hrani za abonente jé znižala tudi; Delavsko-uslužbenska resta v radija na Senovem. Kosilo je znižala od 82.50 na 75 dinar-
nove občine. Za sedaj so zadovoljivo rešili tudi vprašanje potrebnih strokovnih kadrov, medtem ko je mesto šefa uprave za dohodke ostalo za sedaj še nezasedeno.
Za predsednika ljudskega odbora občine so izvolili dosedanjega predsednika ljudskega odbora Borovnica in predsednika iniciativnega odbora tov. Janeza Čerina, za podpredsednika pa tov. Antona Umeka, ljudskega odbornika bivše občine Podpeč-Preserje.
Za tajnika ljudskega odbora je bil imenovan dosedanji tajnik OLO Podpeč-Preserje, tovariš Vinko Krašovec.
Zbranim odbornikom je na koncu spregovoril tudi tovariš Kavčič, ki je dejal, da bo nova občina lahko uspešno izpolnjevala svoje naloge, če bodo vsi ljudski odborniki in tudi drugi javni in politični delavci vložili svoje delovne sposobnosti povsod, kjer bo to v delu komune potrebno. Tov. Kavčič je nadalje omenil dva momenta, ki nudita in povečujeta realne možnosti teko za uspešnejše delovanje komune in njenega utrjevanja kot sistema, kakor tudi za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva, na kar daleta realno upanje že dosežena stopnja našega notranjega razvoja na eni strani ter občutno olajšanje težkega mednarodnega vzdušja in popuščanja napetosti mednarodne politične situacije na drugi strani.	z — ek
vprašanju mlatilniške merice, ki je letos spet uvedena kot "je bila v času obveznega odkupa. Ta mlatilniška merica povzroča, kot so povedali, obilo negodovanja med pridelovalci žit. To toliko bolj, ker zadeva predvsem malega pridelovalca. Vsi večji kmetje 'majo v večini lastne mlatilnice in zato jim ni treba plačevati mlatilniških uslug. Zato so prizadeti le tisti
GOSPODARSKE VESTI
Rekordna žetev pšenice v Turčiji. — Predvidevajo, da bo
letošnja žetev pšenice v Turčiji dosegla cca. 7 miiijo'nov ton. V kolikor bodo vremenske razmere še nadalje ugodne, bo žetev boljša za 45% od lanskoletne slabe žetve. Cenijo, da je bilo zasejano s pšenico okrog 6.6 milijona ha.
Mednarodni trgovinski sejem v Osaki. — Trgovinska in industrijska zbornica Osake je objavila, da bo v tem mestu organiziran 15-dnevni mednarodni trgovinski sejem, ki bo odprt 8. aprila 1956. To bo drugi mednarodni sejem v Osaki po sejmu, ki je bil leta 1954 in na katerem je sodelovalo 2000 raz-stavljalcev in trgovcev iz 17 držav ter več tisoč kupcev in obiskovalcev iz 35 držav.
Švedska zunanja trgovina. — Švedski uvoz v prvem polletju tega leta je znašal 5109 milijonov kron napram 4395 milijonom kron v istem razdobju lanskega leta. Izvoz je v istem času znašal 4124 milijonov kron v primerjavi s 3795 milijonov kron v prvem polletju preteklega leta.
Zahteva po osvoboditvi čilske trgovine. — Centralna čilska banka priporoča stvarno In svobodno trgovinsko Izmenjavo, ki bi pripeljala do prenehanja kontrole nad zunanjo trgovino. Sedaj uporablja čilska vlada večkratne stopnje v odnosu na vrsto uvoženega in izvoženega blaga.
Rekordna žetev pšenice v Mehiki. — V Mehiki predvidevajo letos rekordno žetev pšenice.
Japonska uvaža kitajski riž. —
Japonsko trgovinsko ministrstvo je objavilo, da bo dovolilo uvoz
50.000	ton riža iz Kitajske na bazi kompenzacije. Do te odločitve je prišlo potem, ko se je Kitajska odločila, da bo ponovno dovolila kompenzacijo poslov, medtem ko je dosedaj zahtevala plačilo v gotovini. Pred tem je Japonska dovolila uvoz
50.000	ton soje iz Kitajske za plačilo v funtih.
Vpliv devalvacije pakistanske valute na cene čaja. — Sekretar pakistanskega združenja proizvajalcev je izjavil, da bo devalvacija pakistanske rupije pospešila izvoz čaja. Rekel je, da bodo sedanje cene pakistanskega čaja mogle uspešno konkurirati drugim državam proizvajalcem čaja.
Nemci In Švicarji so kupili 3 rudnike boksita v Grčiji. — Zahodnonemško podjetje Verr-einigte Alummiumwerke je skupno z neko švicarsko skupino kupilo 3 grške rudnike boksita, ki se nahajajo pri Delfih. Ti rudniki so bili pred tem last nekega kanadskega podjetja ter od konca vojne niso obratovali.
pridelovalci, ki so vezani na mlatilniške usluge bodisi večjega kmeta ali pa kmetijske zadruge.
Da bi čimbolj podrobno obdelali probleme posameznih zadrug skupno s strokovnjaki, so sklenili sklicati v prihodnjih dneh posvete predsednikov upravnih odborov in posameznih odsekov v vsaki novi občini. Pogovorili so se tudi o izdelavi načrta zadružnih investicij <-.a prihodnje leto. Strojni odseki v več zadrugah niso rentabilni. Posebna komisija bo pregledala strojne parke posameznih zadrug in predlagala nadaljnje ukrepe, da ti odseki ne bodo v breme kmetijski zadrugi. Ni malo primerov, da stroji niso dovolj izkoriščeni in so zato strojni odseki pasivni. (r)
Ker je Zvezna ljudska skupščina dne 5. julija sprejela temeljni zakon o štipendijah, ki je sedaj že v veljavi, smo se pozanimali na Svetu za prosveto in kulturo LRS, kako bo letos s štipendijami pri nas. Zvedeli smo, da je bila v skladu z določili novega zakona že imenovana posebna republiška štipendijska komisija, ki bo upravljala z republiškim skladom za štipendije in vodila obenem vso evidenco in kontrolo nad štipendijami na področju republike. Čeprav republiški sklad za štipendije še ni osnovan, je komisija že pričela z delom. Na svoji prvi seji je predvsem proučila vlogo Sveta za prosveto in kulturo LRS v bodočem sistemu štipendiranja. Ta je bil namreč doslej najmočnejši dajalec šti-
V šolskem letu 1955-56
pendi j, bo pa v smislu načel novega zakona to vlogo izgubil, saj bo štipendiranje z novim proračunskim letom prešlo v glavnem na okraje oziroma občine, ki bodo osnovale svoje štipendijske sklade.
Svet za prosveto in kulturo LRS ima za leto 1955 za štipendije proračunsko postavko 43,000.000, iz katere štipendira 1404 štipendiste tako, da daje posameznim šolam določeni globalni znesek, s katerim razpolagajo štipendijski odbori teh šol. Le štipendisti po čl. 13 (to so tisti, ki zaradi udeležbe v NOB niso mogli pravočasno dokončati študija) in zamejci so prejemali štipendije neposredno od samega Sveta za prosveto in kulturo. (Takih štipendistov je bilo letos 143.)
Glede štipendistov Sveta j è
Vsi občinski
novega goriškega
ljudski odbori
okraja konstituirani
V sredo se je v Tolminu konstituiral ljudski odbor nove tolminske občine.
Po zaprisegi so ljudski odborniki soglasno izvolili za predsednika Cirila Kosa, sedanjega tajnika okrajnega ljudskega odbora v Tolminu in za podpredsednika sedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora v Mostu na Soči Antona Kragelj-na. Za tajnika so imenovali sedanjega tajnika tolminske mestne občine Avgusta Kogoja.
Nova tolminska občina bo obsegala poleg sedanje tolminske mestne občine še občine Grahovo, Most na Soči in Tribuša. Po obsegu meri 38.000 ha in šteje blizu 14.000 prebivalcev.
Trenutno je področje bodoče tolminske občine pretežno kmetijsko - živinorejskega značaja, čeprav izkazuje bilanca narodnega dohodka iz kmetijstva le 36% vsega narodnega dohodka. S kmetijstvom se bavi nad 52% prebivalstva, čeprav je po strukturi zemljišč tudi ta panoga v precejšnjem delu nerentabilna. Gozdovi so večinoma privatni in večjddel opustošeni izza časa ita-
lijanske okupacije. Za dvig in modernizacijo kmetijske proizvodnje bo največjega pomena zgraditev modeme zadružne mlekarne v Tolminu.
Industrija nove tolminske občine ni razvita. Obstojajo samo manjši obrati pretežno obrtnega značaja, kakor čevljarstvo v Tolminu in na Mostu na Soči, gradbeno in remontno podjetje v Tolminu, tovarna pohištva »Km« v Podmelcu, Avtoprevoz-niško podjeje v Tolminu in še nekaj drugih manjših obratov.
V	Tolminu in na Mostu na Soči sta dobro razviti trgovska in gostinska mreža. Po predlogu družbenega plana za tekoče leto bo znašal narodni dohodek nove tolminske občine 704,000.000 dinarjev. Na prebivalca odpade 49.000 narodnega dohodka.
V	nedeljo sta se konstituirala
občinska ljudska odbora v Kobaridu in Vipavi.	v
V	Kobaridu, kjer bo občina obsegala sedanji občini Kofoarifl in Breginj ter vasi Kamno in Selce v tolminski občini, so izvolili za predsednika sedanjega predsednika kobariške občine
Včevaf in danes
Gojenci grške vojne mornarice v Splitu
Split,' Ш. avg.fc*VečJa skupina "gojencev pomorske šole grške vojne mornarice bo prispela 12. avgusta na petdnevni obisk v Splitu in pri Jugoslovanski vojni mornarici. Bodoči mornariški oficirji bodo prispeli na svoji šolski ladji, fregati »Armatele«. V Splitu si bodo ogledali naše ustanove in objekte Jugoslovanske vojne mornaric^, ladjedelnico »Split«, kulturne in zgodovinske spomenike Splita, Trogira in Stare Salone.
Izmenjava zastopstev z zahodncnemškimi sindikati
Beograd, 11. avg. Sindikalne organizacije državnih uslužbencev, zdravstvenih delavcev, pomorščakov, komunalnih služb, prometnih delavcev m uslužbencev Jugoslavije ter Zahodne Nemčije bodo Izmenjale delegacije zaradi medsebojnega spoznavanja. Vsaka iz-
med teh delegacij bo bivala po 10 dni v Jugoslaviji oziroma v Zahodni Nemčiji.
Sindikalne delegacije Zahodne Nemčije so 'že sestavljene ter so v njih v glavnem ženske in mladinski funkcionarji, ki delajo v sindikalnem gibanju. Tri Izmed teh delegacij bodo obiskale našo državo v začetku prihodnjega meseca, ostali dve delegaciji pa bosta prispeli v oktobru in novembru. obenem bodo odpotovale tudi sindikalne delegacije Jugoslavije v Zahodno Nemčijo.
Jugoslovanski astronomi v Irski
Beograd, 11. avg. Na IX. kongresu Mednarodne astronomske unije, ki bo od 29. avgusta do 5. septembra v irskem mestu Dublinu, bo sodelovalo 9 jugoslovanskih astronomov. Štirje naši astronomi bodo odšli na kongres kot člani posameznih komisij Mednarodne astronomske unije, med njimi akademik prof. Vojislav Miškovič iz Beograda.
Frenk fe dobil odlikovanje
Mirni strmoljski gradič na gozdnatem vznožju Kamniških planin j bil v sredo priča prisrčnemu srečanju starih partizanskih tovarišev in zaslužnega priznanja enemu izmed mnogih borcev, ki so prispevali k današnji svobodi našega in svojega narcla. Predsednik Ljudske skupščine Slovenije tov. Miha Marinko je v majhni, a topli slovesnosti izročil štiri visoka jugoslovanska odlikovanja novozelandskemu drž?r-':"iu in našemu znanemu partizanskemu borcu Johnu Denvierju-Frenku, hkrati pa so mu sporočili, da je bil z ukazom vrhovnega komandanta JLA imenovan za častnega majorja JLA.
Predsedniku Marinku je bila izročitev odlikovanj tovarišu Frenku morda ena izmed prvih uradnih dolžnosti, ki jih je znova prevzel po svoji nedavni operaciji in dobi okrevanja, in čeprav so se goetje zadržali v hiš! delj časa. )■» bila njegova današnja naloga vendar gotovo prijetna in lahka. Br=z protokolarnih formalnosti so se na senčnatem grajskem dvorišču z novozelandskim gostom in njegovo soprogo pozdravili tovariš Marinko in tovarišica Mica Marinkova. član zveznega Izvršnega sveta in predsednik Zveze borcev Slovenije tovariš Ivan Maček-Matija, nekdanja stara Danvierova bojna sodruga narodna heroja Janko Rudolf, predsednik Sindikatov Slovenije, In . likovnik Vasja Klajnšček, sekretar okrajnega komiteja ZKS za Ljubljano tovariš Janez Vipotnik in sekretar Zveze borcev Slovenije tovariš Marjan Bertoncelj. Ce je bilo gospe
jerv in večerjo od 45 na 40 dinar- Denvierovi še treba prevajati
slovenski razgovor v angleščino, pa je tekel pogovor s Frenkom kar naravnost, saj se je v času svojega partlzanjenja po naših hosčah že toliko privadil našemu
jev. TutE -do tega zmžania ;e pililo zarad: olajšave pri plačevali jn ilcfe a! naga davka od prto-meta z alkoholnim; pijačami.
— ne
jeziku, da je v glavnem vse razumel, pa tudi sam je povedal marsikatero po slovensko, oziroma kot so slovenski tovariši v šali pripomnili, češ, Frenk, tl govoriš kar po notranjsko.
Na Notranjskem je Frenk pred štirinajstimi leti tudi res začel svojo partizansko pot. Bilo je spomladi nesrečnega leta 1941 ko So ga Nemci kot vojaka novozelandske armade zajeli na Kreti, od tam pa so ga prepeljali v ujetniško taborišče v Mariboru. Po dveh poizkusih pobega je Frenku, ki je uspel navezati stike z železničarji - terenci Osvobodilne fronte, končno uspelo priti v nekem vagonu premoga v Ljubljano, od tam pa na Samo-torico, kjer se je pridružil partizanom. V partizanih, kjer je bil najpreje mitraljezec, je bil trikrat ranjen, in ob koncu je imel kot komandant bataljona v Sercerjevi brigadi čin poročnika Narodnoosvobodilne vojske. Ob koncu leta 1944 se je John Den-vier preko Barija vrnil v domovino Novo Zelandijo, kjer so ga takrat že pogrešali kot mrtvega. Po desetih letih miru je zdaj prišel kot gost Zveze borcev Jugoslavije na krajši obisk v našo deželo, zlasti v svoje nekdanje partizanske kraje.
Prav na te viharne dogodke so gotovo pomislili vsi, ki so se zbrali v sprejemnici strmoljske-ga gradu k slovesni podelitvi odlikovanj. Tovariš Marinko je poudaril, da mu Izroča odlikovanje v imenu predsednika republike za zasluge, ki si jih je pridobil v narodnoosvobodilni vojni, ko se je kot vojak zavezniške armade pridružil partizanom in nadaljeval z njimi borbo do končne zmage. S tem ni prispeval samo k svobodi naših narodov ter bratstva in enotnosti med njimi, temveč tudi k ustvarjanju bratstva med narodi sveta sploh. Tudi po evoji vrnit-
vi v domovino je ostal duhovno povezan z nami, kar dokazuje njegova knjiga o Jugoslaviji, ki jó je spisal in ki je v visoki nakladi doživela pomemben uspeh. Zaradi teh zaslug je bil na predlog Zveze borcev NOV in z ukazom predsednika republike odlikovan s partizansko Spomenico 1941, Partizansko zvezdo II. stopnje, redom Bratstva in enotnosti I. stopnje ter orden za hrabrost. V zvezi s predajo Spomenice in priznanjem invalidnine so mu bile priznane tudi vse . odgovarjajoče materialne ugodnosti. Hkrati je bila prebrana tudi listina s podpisom državnega sekretarja za narodno obrambo FLRJ generalnega polkovnika Ivana Gošnjaka, na podlagi katere je bil John Den-vier-Frenk povišan v čin častnega majorja JLA.
K odlikovanju mu je predsednik Marinko toplo čestital in ga objel, krepko pa so mu stisnili roko tudi vsi ostali tovariši. Globoko ganjen in v svoji skromnosti nekoliko —'eden — saj, kot je pozneje pripovedovala njegova žena, takih časti ni pričakoval, — se je John Den-vier zahvalil za tolikšno priznanje. Menil je, da mu bo današnji dan ostal vselej v spominu ko* svetel dogodek, ne le zato, ker je dobil tako visoko odlikovanje drage Jugoslavije, temveč tudi.
Po uradni podelitvi odlikovanj sta tovariš Marinko in tovarišica Marinkova povabila novega majorja JLA Johna Den-viera, njegovo soprogo in ostale na skupno večerjo. V prijateljskem ozračju in razgovoru pa so se stari partizanski tovariši zadržal: skupno še tudi po večerji. Ko pa je bila treba družno obuditi toliko starih spominov na partizanske čase, včasih težke, včasih tudi vesele, na to ali ono akcijo ali miting, na komisarje in kurirje, pa še morda tudi na tleče razpravljanje, katera brigada je bila boljša — Sercerjeva, Gubčeva ali druga. Seveda so stari Šercerjevci Frenk, Janko in Vasja spet potegnili vkup. Tudi pesem, stara borbena pesem, je udarila vmes — slovenska, bosanska, ruska, angleška — koliko jih je še bilo in vsaka je bila udarnejša od druge. Gubčeve: so zdaj v tem potegnili nekoliko krepkeje, toda Frenk ni popustil, češ: »Mi Sercerjeva za peti ne časa — mi zmeraj akcija«. Da pa imenovanje ne bi ostalo na papirju, se je major John Denvier ob odobravanju vseh tudi preoblekel v novo paradno uniformo jugoslovanskega majorja z novimi odlikovanji. Ko pa je njegova žena pokazala iz torbice še šest novozelandskih, eno britansko in eno rusko odlikovanje, ki jih je
ker jih je sprejel iz rok tako. svoj čas prav tako dobil Frenk,
pomembnega partizanskega voditelja, kot je tovariš Marinko. Ugotovil je velik napredek, ki ga je dosegla Jugoslavija v desetih letih, odkar je ni videl, ter pribil: »Dokler bo vladal med vami Isti partizanski duh, kot je bil v času NOB, potem boste tudi v mirnodobni graditvi šli samo od uspeha do uspeha naprej.« Dodal je. da bo o vsem tem. kar je videl pri nas, po vrnitvi domov pripovedoval tudi svojim novozelandskim rojakom.
je ta pokazal najprej nanje, potem pa na nove jugoslovanske, in r.kel: »One dohiti ne tako težko, a te dobiti presneto težko.«
John Denvier se bo vrnil v Novo Zelandijo, na tisoče kilometrov daleč preko morja, pa vendar ime Frenk in partizan« ska odlikovanja ga bodo spominjala, da mu nekje ostaija vselej blizu svobodna Jugoslavija.
Ivana Kurinčiča, za podpredsednika pa predsednika breginjske občine Albina Lebana. Za tajnika so imenovali tajnika sedanje kobariške občine Zvonka Uršiča.
Ta občina je po površini precej obširna, saj meri 19.383 ha, vendar je zaradi nerodo vi fnosti nekaterih delov redko naseljena. ' Ima komaj 6356 prebivalcev, ki se jih 77% bavi s kmetijstvom, 23% pa z industrijo, obrtjo in trgovino. Zlasti za živinorejo imajo v tej občini zelo ugodne pogoje. Še letos bo začela delno obratovati velika modema mlekarna v Kobaridu, ki bo ob polnem izkoriščanju lahko predelala 25.000 litrov mleka na dan. V Kobaridu se je zadnja štiri leta razvila Tovarna igel. Poleg nje je pomembna še Opekarna. Letos bo narodni dohodek v tej občini približno 207.600 dinarjev, ali 34.000 dinarjev na prebivalca.
V Vipavi so izvolili za predsednika novega občinskega ljudskega odbora nosilca spomenice iz leta 1941 in sedanjega direktorja kmetijskega gospodarstva v Vipolžah v Brdih Antona Semeniča — Medveda, za podpredsednika Jožeta Kostanjevca, sedanjega predsednika občine. Za tajnika so'imenovali sedanjega občinskega tajnika Martina Jelačina.
Ta občina se za razliko od prejšnje občine poveča samo za zaselek''Sanabor ‘iz občine ' Col' ki pripade Ajdovščini. Ima 11.373 ha površine, prebivalcev pa 6926.
To je izrazito kmečka občina, ki nima niti enega industrijskega podjetja. Dobro je razvita predvsem obrt, kjer dela v 109 delavnicah 252 obrtnikov. Izmed kmetijskih ustanov je pomembna Vinarska zadruga v Vipavi, ki združuje blizu 1400 kmetov in skrbi predvsem za umno vinogradništvo.
Komisije za statute, ki so jih izvolili na prvih sejah novi občinski ljudski odbori, bodo pripravile v prihodnjih dneh statute, ki jih bodo sprejeli vsi občinski ljudski odbori na področju novega goriškega okraja bržkone še pred 12. avgustom. V tem času bodo opravili še druge potrebne formalnosti, tako da bodo začeli 1. septembra že redno poslovati.
m —
* PRVENSTVO FLRJ V ŠAHU
ZA ZENSKE
Dvoršakova pri vrhu
Celje, И. avg. Po včerajšnjem prostem dnevu so bile danes dopoldne na vrsti vse prekinjene partije prejšnjih koi, popoldne pa V. kolo. S peto zaporedno zmago si je Vukovičeva utrdila vodilni položaj. Pomembno zmago je dosegla Celjanka Dvoršakova. Rezultati: Lazič : Dvoršak 0:1, Arih : Vukovič 0:1, Vlnceljak : Ivniik 1:0, Stadler : Timotejeva remi. — Ostali dve partiji sta prekinjeni. Prekinjene partije iz prejšnjih kol: Lazič : Ivnlk remi. Timotejeva : Radekovič remi, Ivnik : Arih remi.
Po V. kolu vodi Vukovičeva 5, Timotejeva in Vinceljak 3 in pol, Dvoršak 3 točke itd.
sedaj republiška komisija sklenila, da bodo vsi upravičenci, ki prejemajo štipendijo, prejemali to še do konca koledarskega leta 1955 tako kot doslej, ker bi nastale prevelike motnje, ako bi hoteli znesek, ki je bil v ta namen določen v proračunu Sveta, porazdeliti na posamezne okraje.
Republiška komisija bo ob- ; vestila šole in okraje, da bo ; Svet za prosveto in kulturo j LRS z 31. decembrom 1955 prenehal s štipendiranjem v dosedanjem obsegu. Okrajnim ; ljudskim odborom bo tudi dostavila imenski seznam štipendistov z njihovega območja ; ter zaprosila, da jih upoštevajo pri dodeljevanju štipendij za šolsko leto 1955-56, študente in dijake pa bo preko šol obvestila, naj se potegujejo za štipendije, ki jih bedo razpisali ljudski o-dbori, podjetja in drugi dajalci štipendij. (Kakor je znano, določa temeljni zakon, da se štipendije dodeljujejo le po razpisu.)
Na proračunu Sveta za prosveto in kulturo bodo v letu j 1956 ostali samo zamejci, šti-1 pendisti po členu 13 temeljne- j ga zakona o štipendijah in pai tisti štipendisti, za katere bo! razpisal natečaj Svet za prosveto in kulturo LRS. Tz pa bo predvidoma razpisal natečaj le za študij na prirodoslovno - matematično - filozofski fakulteti, za študij na Višji pedagoški šoli, Zavodu za telesno vzgojo in Pedagoški j akademiji ter za študij na j umetniških šolah in akademijah.
Vsekakor je, kot pri vsakem : prehodu na nov sistem, pričakovati v naslednjem šolskem letu nekatere motnje. Obstoji nevarnost, da številni dosedanji štipendisti pri nobenem; natečaju ne bodo uspeli (take izkušnje so imeli na Hrvat-; skem, kjer so že lani prenesli j štipendiranje z republiškega j organa na okraje.) Gre pred-: vssm za novince oziroma j mlajše letnike ter za tiste štu-J dente, ki študirajo take discipline, za katere v določenem [ okraju ni kadrovskih potreb.] Zato bo treba vse štipendijske komisije še prav posebej opozoriti na to, da politika, štipendiranja v socialistični družbi ne more biti ozka. enostransko lokalistična, ampak široka, uooštevajoča tudi potrebe večje skupnosti, ter humana e ozirom na posameznika.
Devizni tečaji
Na rednem sestanku so bili dne j 9. aveusta zaključki po naslednjih | tečajih:
US dolar 3000. 3009. 3000, 900ti:j Lste 8383. 8383. 8382.84. 897.95: DM 75.345,	75.345.36.	75.369.64,	955.05:
Bfrs —, 5900, 5900, 883.33; Ffrs 857,1 857.76, 853.31. 895.52; Šfrs—, 68.879.35, 68.587.30 899.73; Lit 634, 634.53, 634.53,1 1221.93; Hfl —, 77.930, 77.93«, 8S7.11; Sv. kr. —, 57.971.59, 57.900, 898.42; Eg Lstg —, —, 3200, 271.45; ob. dol. Avstra. 3.090, 3091.92, 3091.50, 930.50; obr. dol. Fin. 800, —, 890, 166.66; obr. dol. Grč. —, 1638.57, 1688.57, 462.85; obr. dol. Turč. 1400, 1400.13, j 1400,	366.66; obr. doL Izr. 1320, j
1314.87, 1306.38, 335.46; obr. dolar ј Braz. 1220, 1220, 1220, 306.66; obr. j dol. ZSSR —, 2324.80, 2924.80, 874.93; obr. dol. Madž. —,	2787.60, 2770, i
823.33; obr. dol. CSR 2370, 2883.03, j 2881.43, 860.47; obr. dol. Bolg. 2195, j 2195, 2195, 631.66; obr. dol. Kom. —, j 2650, 2650, 788.33.	\
Opomba; številke pomenijo. 1. tečaj v Ljubljani, 2. predhodni srednji tečaj FLRJ, 3. srednji tečaj FLRJ. 4. ažio v odstotkih.
Situacija. Na današnjem rednem sestanku je bila prav živahna ponudba raznih deviz, ki je tržišče poživela in so bili zaključki v desetih raznih valutah. Naj večji zaključki so bili sklenjeni v ameriških dolarjih, angleških funtih, nemških markah, večji v turških, Izraelskih, avstrijskih, čeških in bolgarskih obračunskih dolarjih. Za švicarske franke in holandske forinte ter danske obračunske dolarje ni bilo interesentov m so ostale te devize v celoti neprodane. Delno neprodani so ostali tudi ameriški dolarji in francoski franki. Povpraševanje je ostalo le toliko nepokrito, v kolikor tečaji kupeev niso odgovarjali stvarni situaciji deviznega tržišča. Promet je bil prav zadovoljiv.
JUGOSLOVANSKA LIKOVNA UMETNOST V TUJINI
Beograd, 11. evg. Ob koncu leta bo v Parizu reprezentativna razstava sodobnega jugoslovanskega slikarstva, na kateri bodo zastopani vsi naj znamenitejši jugoslovanski slik.arji. Mesec dni prej bo v Milanu razstava del mladih jugoslovanskih slikarjev, v Parizu pa razstava grafika Marija Me-skarelija. V jesenskih mesecih bodo v Rimu, Milanu in Benetkah velike razstave jugoslovanskih srednjeveških fresk, v Nemčiji razstava »Šestdeset slik sodobnega jugoslovanskega slikarstva«, v Montevideu in belgijskih mestih pä bosta prirejeni dve razstavi »Sto listov jugoslovanske grafike«.
Te razstave bodo predstavljale samo del likovne aktivnosti naših umetnikov letos v inozemstvu. Naši likovni umetniki so prejeli več pomembnih priznanj. Peter Lubarda je préjel na mednarodni razstavi v Tokiu prvo nagrado, Krsto Hegedušič odkupno nagrado na biennalu v Sao Paolu, nekoliko uporabnostnih umetnikov pa je bilo nagrajenih z visokimi nagradami na mednarodni razstavi keramike v Cannesu. Na mednarodnih razstavah in bienalih je sodelovalo večje števido drugih naših slikarjev ih kiparjev, o katerih se je umetniška kritika zelo pozitivno izrazila.
Razstava kopij jugoslovanskih srednjeveških fresk je bila doslej prirejena v desetih zahodnoev-
ropskih kulturnih središčih, razstava sodobne jugoslovanske grafike in razstava »60 slik jugoslovanskega sodobnega slikarstva« pa v večjem številu mest Francije, S vice, Čila in Nemčije. V Nemčiji je bila tudi posebna razstava slovenske grafike, ki jo je priredila Moderna galerija iz Ljubljane. Kazen tega so jugoslovanski likovn umetniki sodelovali na biennalu v Benetkah, sedaj pa razstavlja na biennalu sredozemskih dežel v Aleksandriji svoja dela 25 jugoslovanskih slikarjev in kiparjev. Štirje jugoslovanski umetniki so letos razstavljali v New Yorku, dva pa v Parizu.
S£ov4*sbi
PcpcčovaJlko
UREJUJEJO!
SERGEJ VOSNJAK
(glavni In odgovorni urednik) TOANCEK DRENOVEC (notranja ooliti ka) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo)
1USAN BENKO гтттавИ polKlk*| vitlan Sega dru»tura)
STANE LIBATI (Sport)
Za oel»s» odgovarja BORIS KR MAC
■"ЗГ
^f^Težks preizkušnja
Indonezija ima vlado
Od 23. julija, ko je Sastroa-rn.id.jojo odstopil pa do danes, se je v poskusih za sestavo nove vlade v mozaiku indonezijskih političnih sil napletlo precej variacij, ki so končno včeraj dosegle svoj zaključek. Baphanuddin Harahap, voditelj muslimanske stranke Masdjumi je sestavil koalicijsko vlado. Nacionalisti, jedro prejšnje vlade (Sastroamidjojo) in komunisti, ki so jo podpirali, čeprav v njej niso imeli svojega zastopnika, v novi vladi V>io zastopani.
Pogajanja o sestani none vlade je vodil tričlanski odbor, sestavljen iz zastopnika muslimanov (Masdjumi), nacionalistov in enega neodvisnega politika. Zaradi nejasnega razmerja političnih sil v Indoneziji, kjer ni pravega merila o politični moči posameznih strank, ker od osvoboditve do zdaj še ni bilo volitev, pa tudi zaradi izredno velikega Stella političnih grupacij, je 'nožna samo koalicija. Sama zase nobena od večjih strank, predvsem nacionalisti in Mas-jv.mi, nimata v parlamentu zadostne večine, življenjska sila vlade je odvisna od podpore malih skupin, ki pa zahtevajo svojo ceno.
Namen, vsaj proklamirani namen tričlanske komisije je il. naj bi bili v novi vladi zastopani tako muslimani kot nacionalisti. Vprašanje je bilo, kateri stranki naj pripade vodstvo.
Prva runda. Nacionalisti zahtevajo predsedktvo. Mas-djumi to odločno odkloni, češ na je do krize prišlo prav za-"idi nacionalistične politike. Zonto j.
V drugi rundi predlagajo
r a donatisti izv enstr ankarsko .zoonosi, podpredsednika republike Mohameda Hatto. Hatia je pripravljen sprejeti, oda zaradi spora glede njegovega položaja, odpade tudi 'a možnost. Nacionalisti zahtevajo, naj odloži podpredsednico republike, muslimani pa, vaj ga obdrži, a naj svoje podpredsedniške dolžnosti ne izvršuje, dokler bo predsednik vlade. Zastoj.	'
Tretja runda. Tričlanska komisija se zahvali Haiti. Ta daj, kot vršilec dolžnosti seri države, ne več mandatar, predlaga mandat za predsednike vlade muslimanom. Nastopi Barhanuđđin Harapa, član 'Masdjumi ja.
Četrta runda. Nacionalisti zo še zmeraj kandidati za novo vlado. Toda mandatarju Harahapu niso všeč osebnosti, ki jih predlagajo nacionalisti m posamezne mandate. Pred-7aga nova imena, ki jih nacionalisti odklonijo. Harahap vztraja; nacionalisti odidejo.
Peta runda. Masdjumi zbira ■ male«. Brez nacionalistov je težko doseči večino v parlamentu. V četrtek je čreda končno zbrana, vlada je se-- avl j ena: 23 članov, 12 strank. Masdjumi ima predsedstvo in že tri mandate. Podpredsednik vlade je član Islamske uniie, obrambni minister demokrat, notranji minister iz muslimanske stranke Ulema, finančni je socialist.
Indonezija ima vlado.
Ce smo razvoj krize podali v nekam boksarski obliki, je to zato, ker je razvoj dogodkov tako očitnejši. Od prve runde do pete gre jasno od leve na desno, kljub proklami-rani želji po sodelovanju med muslimani in nacionalisti. Nacionalisti so bili po točkah izločeni iz borbe ...
Tak razvoj je bilo pričakovati. Opora mu je bila nedvomno armada, ki je dejansko izpodnesla Sastroamidjoje-vo vlado, katere obrambnega ministra Kusumasumantrija je obtožila preveč levih simpatij (nekoč je bil predavatelj na nekem moskovskem visokem učnem zavodu). O stranki Masdjumi pa je bilo že zapisano, da naj bi bila jedro »antiko-muništične« frante v Indoneziji. Svetovni konservativni tisk dobrohotno kima in si obeta stabilizacije v Indoneziji. Še en znak,, ki kaže, da gre za razvoj, ki se mu je bilo težko ogniti:	predsednik	republike
Sukamo, nacionalist, je po začetku krize odpotoval na romanje n Meko...
29. septembra bodo v Indoneziji prve volitve v svobodi. Te bodo pokazale pravo razmerje strank v ogromni otoški državi, ki se vse dozdaj še ni mogla rešiti revolucionarnih trzavic in se resno posvetiti graditvi in ureditvi.
Vsaj do takvnt pa ima Indonezija spet vlado.
J.	Štular
Problem Maroka bi po mnenju pariškega tiska lahko povzročil krizo Fanrdve vlade, če se predsednik ne bo odločil za nagle
ukrepe
PARIZ, 11. avg. (AFP). Danes je imel svoj sestanek koordinacijski odbor francoske narodne skupščine, na katerem je poročal francoski generalni rezident v Maroku Grandvai. Na sestanku so bili ministri, predstavniki vseh strank vladne koalicije, francoska rezidenta v Rabatu in Tunisu ter generalni guverner Alžira. Francoski generalni rezident Grandval je sineči prispel iz Maroka.
Pariz, 11. avg. (AFP). Današnji pariški tisk posveča veliko pozornost položaju v Maroku, ki kaže, da bo izzval resno krizo. »Parisien Libere« piše, da ni »za nikogar več tajnost, da so prvotni predlogi francoskega generalnega rezi-
denta v Maroku Grandvaia izzvali ostro kritiko umerjenih političnih skupin, bivših «legalistov in celo nekaterih radikalnih socialistov.« Po mnenju lista ministrski predsednik Edgar Faure ne bo zahteval od ministrskega sveta, naj
Bonn odstopa
Vicekancler Blücher Je v izjavi novinarjem nakazal možnost razgovorov s Paukovom o nemških volitvah — Izrazil je tudi pripravljenost za spremembe pariških pogodb
Bonn, 11. avg. (Tanjug) Vice-kancler Blücher je skupini novinarjev izjavil, da je zahodno-nemška vlada pripravljena pogajati se tudi z vzhodnonemško vlado o splošnih volitvah, ko se bodo štiri velesile sporazumele, da naj bodo takšne volitve v vsej Nemčiji. Poudarjajoč, da Adenauer ne namerava Imeti v Moskvi razgovore, ki bi pripeljali do dvostranske rešitve, je Blücher dejal, da se more nemško vprašanje rešiti samo na osnovi sporazuma štirih velesil. . Blücher j evo izvajo imajo za značilno. Doslej še noben predstavnik uradnega Bonna ni izjavil, da obstoja mo-žnost neposrednih stikov Bonn - Pankov. Tudi ostali del Blücher j evih besed je poln umirjenosti. Izrazil je pripravljenost zahodnonem-ške vlade, da da svoje soglasje spremembam pariških pogodb, ker je nedvomno, da so zahodne velesile pripravljene nekoli-
ko odstopiti v tem smislu. —
To je drugi pomembni odstop, do katerega je prišlo po ženevski konferenci. S tem v zvezi je Blücher poudaril, da je kancler Adenauer pripravljen, v Moskvi ponoviti zahodnonemške garancije, 'ki so bile dane v Bruslju in Londonu, da se bo Zahodna Nemčija odrekla vsakršni uporabi sile in da je pripravljena svojo obvezo potrditi tudi z mednarodno pogodbo.
sprejme Grandvalova predloge, če bi se vlada zaradi tega izpostavila bodisi popolnoma razpadu ali pa nezaupnici strank vladne večine.
»Figaro« meni, da se predsednik vlade Faure v celoti zaveda dejstva, da zahteva poslabšanje položaja v Maroku od vlade, naj hitro napravi vrsto političnih korakov, toda, dodaja list, »predsednik vlade ne meni, da bi morali določiti rok za te korake«.
Radikalnosocialistični »An-rore« piše, da francoska vlada »skoraj soglasno meni, da je bila Grandvalova politika neuspešna«. Ta politika je bila osnovana na prostovoljnemu odstopu Ben Arafa in na soglasnosti »prijateljev Francije v Maroku«. Toda Ben Arafa je izjavil, dà' se prostovoljno ne bo umaknil, marakeški paša El Glaoui pa je odkrito sovražen Grandvalovim predlogom.
»Combat« meni, da je Maroko težak izpit za predsednika vlade Faurea. Vse kaže, da bo usoda vladne večine odločena z odločitvijo premiera Faura o Maroku. Tudi v primeru, da bi predsednik vlade pripravil svoje ministre na kompromisno rešitev glede Maroka, pa bodo morali rešitev sprejeti tudi Marokanci, zaključuje list.
POLOŽAJ V JUŽNI KOREA
Vili. IKMIDfi BO ŠČITILI KOMISIJO
TOKIO, 11. avg. (AFP). Sef KP Japonske Sanze Nosaka je bil danes aretiran na nekem zborovanju, kjer je govoril. Policija je menila, da je Nosaka še vedno v Pekingu, kamor je odšel po čistki, ki jo je ukazal leta 1950 general Mac Arthur. Nosako so obtožili, da je kršil zakon o političnih or. ganizacijah.
SEUL, 1:1. avgusta (AFP). Vrhovni poveljnik oboroženih šil Združenih narodov na Daljnem vzhodu general Lemnitzer se je pogovarjal več kot eno uro s predsednikom Južne Koreje Sing Man Rijem. Pri razgovorih je bil tudli ameriški veleposlanik v Seuilu William Lacy.
Uradno se ni moglo ničesar zvedeni o vsebini razgovora, toda iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da je Lemnitzer skušali precpvonki Sing Man Rija, naj prekliče ultimat, ki ga je dal komisiji nevtralnih držav. Lemnitzer je tudi zahteval, naj se takoij končajo demostracije proti
članom komisije in je obvestili Sing Man Rija, da bodo enote
VIII.	armade ščitile vse člane pred vsakršnimi napadli.
Po vesteh iz istih krogov je ameriški veleposlanik obvesti predsednika Južne Koreje n stališču ameriškega zunanjega ministrstva.
Davi so se v Južna Kareji nadaljevale demostraciije proti komisiji nevtralnih držav za nadzorstvo nad premirjem. Predstavnik ameriške VIII. armade, ki ščiti člane komisije,. je izjavil, da se je število demonstrantov povečalo, da pa so nekoliko mirnejši.
Preprečiti §e treba krčitve
Indijska sodba o izjavah južnovietnamskega zunanjega ministra — južnovietnamsko-irancoski razgovori za sklenitev vojaške
konvencije
New Delhi, 11. avg. (Tanjug). Izjavo južnovietnanaskega ministra za zunanje zadeve, po kateri »zahodne vlade niso izvajale pritiska na Saigon glede spoštovanja ženevskega sporazuma«, so sprejeli v New Delhiju s presenečenjem. Prav tako so s presenečenjem sprejeli tisti del izjave, ki govori o »nezadostnem razumevanju Zahoda za položaj Saigona v odnošaju do sklepov v Ženevi.« Besede odgovornega predstavnika Južnega Vietnama tolmačijo tu kot znamenje nadaljnjega odpora proti svobodnim volitvam v Vietnamu. Če je tako, poudar-
jajo delhijski krogi, bodo morale zahodne sile jasneje formulirati svoje stališče, da bi se tako preprečile nadaljnje kršitve sprejetih obveznosti.
Saigon, 11. avg. (AFP). Iz Saigona je danes z letalom odpotovala v Pariz južnovietnamska delegacija, ki bo sklenila vojaško konvencijo s francosko vlado. Delegacija bo izročila predsednikü francoske vlade Fauru pismo predsednika južno-vietnamske vlade, ki izraža željo po sodelovanju s francosko vlado ter navaja svoje predloge glede vojaške konvencije. Južni Vietnam predlaga, naj bi kon-
mmmm
LONDON. 11. avg. (TaJiJag). — Okoli 3 milijone britanskih tehniških. ladjedelniških delavcev in železničarjev zahteva večje plače. Sindikalni voditelji razlagajo p«i-kteve z vzvišanjem življenjskih
Гtikov v Času, ko rastejo dobič-JAdnstrijalcev.
MOSKVA. Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Iljičev je izjavil, da bodo v kratkem spremenjeni za zahodne dopisnike veljavni predpisi sovjetske cenzure in da tudi ni izključeno, da bo ta cenzura povsem odpravljena. Iljičev je tudi dejal, da so posameznim zahodnim dopisnikom že dovolili, da oddajo svoje novice neposredno po telefonu iz svojih hotelskih sob.
PEKING. Kitajska sindikalna zveza je obvestila centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije, da bo njena delegacija meseca septembra obiskala Jugoslavijo. Kitajski sindikalni predstavniki bodo gostje centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in bodo obiskali najvažnejša industrijska središča jugoslovanskih republik.
HANOI. Predsednik severnega Vietnama Ho Ši Minh je dopisniku francoske poročevalske agencije zatrdi], da bo njegova vlada storila vse, kar je mogoče, da bi bile splošne volitve v Vietnamu zares svobodne. Vlada severnega Vietnama bo jamčila za svobodno organizacijo zborovanj ter za svobodo tiska in propagande. Govoril je tudi o nedavni konferenci predsednikov vlad štirih velikih sil ter o sedanjih kitajsko - ameriških razgovorih v Ženevi, poudarjajoč, da lahko ta dvr. dogodka ugodno vplivata tudfi na rešitev indokitajskega vprašanja. Ob kcncu svoje izjave je poudarjal, da je treba strogo spoštovati in izvajati sklepe azijske konference ter zaradi teg« čimprej sklicati posvetovalni sestanek predstavnikov Severnega jn Južnega Wet-
nama zaradi priprave splošnih volitev.
WASHINGTON. Ameriški zunanji minister Dulles je na tiskovni konferenci prebral izjavo, ki poudarja zadovoljstvo ZDA zaradi podpisa francosko-tuniškega sporazuma. Potem je govoril o Koreji in Vietnamu, poudarjajoč, da ZDA želijo združitev Koreje, pri čemer pa ne sme priti do novih sovražnosti. Izjavil se je tudi za zaščito oseb nevtralne komisije za kontrolo korejskega premirja, čeprav sodi, da so očitki južnoko-rejske vlade proti nekaterim članom te komisije upravičeni. Po njegovem mnenju bo kmalu prišlo do sestanka predstavnikov obeh Vietnamov zaradi priprav na splošne volitve, ker tudi predsednik južnovietnamske vlade načelno ne nasprotuje volitvam.
SEUL. Predstavniki 16 držav, katerih čete so se bojevale pod zastavo Združenih narodov na korejskih bojiščih, so imeli izredno sejo zaradi zaostritve po-_ litičnega položaja v Jnžni Koreji. O poteku in sklepih seje bodo poročali v Vashington.
ANKARA. Glasilo turške republikanske stranke »Ulus« poroča, da bosta predsednik turške republike Bayar in predsednik turške vlade Menderes v kratkem povabljena \ Moskvo.
LONDON. Zveza sindik. strojnih delavcev in zveza sindikatov železniških delavcev Velike Britanije sta sklenili zahtevati zvišanje za svoje člane. Zahtevano zvišanje plač bi znašalo skupno 100 milijonov fnntov na leto. V obeh sindikalnih zvezah je organiziranih približno 3 milijonte britanskih delavcev.
SERGEJ VOSNJAK
15.000 km PO SOVJETSKI ZVEZI
Kremlj in kmečki problemi
Ponedeljek, 18. julija.	dragocenosti — orožje, obleke,
Danes smo sestavili prograiji posoda in razni pokloni nekda-naše poti po Sovjetski zvezi. V njih ruskih carjev.
venci j a vsebovala tudi vprašanje premestitve vrhovnega poveljstva južnovietnamske armade, postopno umikanje francoskega ekspedicijskega zbora ter program vojaškega sodelovanja med Francijo in južnim Vietnamom v okviru pakta za Jugovzhodno Azijo.
London, 11. avg. (Tanjug). — Foreign Office ni hotel komentirati včerajšnje izjave ameriškega zunanjega ministra Dulle-sa o Indokini. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da London še vedno pričakuje odgovor južnovietnamske vlade na de-maršo, ki so jo napravile tri zahodne sile 26. julija in neka pojasnila o zadnjih južnoviet-namskih sporočilih, v katerih odklanjajo predloge zahodnih sil, da bi se takoj začela pogajanja s predstavniki Severnega Vietnama o svobodnih volitvah.
Foreign Office je še vedno za izpolnjevanje določil sporazuma o premirju in je zaskrbljen zaradi odlaganja razgovorov o volitvah, ki bi se morali začeti že 20. preteklega meseca.
desetem nadstropju visoke palače ministrstva za zunanje zadeve smo se sestali in povedali naše žeije. Hoteli smo videti čim več. Pri sestavi programa so naši gostitelji hoteli čim bolj ugoditi našim željam, seveda kolikor to dopušča čas.
Popoldne smo obiskali uredništvo »Pravde«, kjer smo se seznanili z načinom njihovega dela. Za razliko od organizacije v naših uredništvih, kjer je povprečno pet do šest ruhrik, ima »Pravda« 18 ruorik, čeprav izhaja dnevno samo na 4 straneh. Tu so nas tudi povabili, da se odpočijemo en dan v njihovem sanatoriju v Sočiju.
Zvečer smo šli gledat balet »Esmeraldo« v izvedbi novosi-birskega gledališča. Ta prireditev je bila na izredni višini in v razgovoru z neko moskovsko ljubiteljico gledališča smo izvedeli, da v baletu novosibir-sko gledališče nič kaj dosti ne zaostaja za moskovskim Velikim gledališčem.
Torek, 19. julija.
V dlanašnjih .časopisih imo brali, da bo z jutrišnjem dnem-postal Kremelj odprt javnosti. Moskovčani so to vest sprejeli kot izredno velik dogodek, ne samo zato, da si bodo lahko ogledali ogromne zgodovinske zanimivosti Kremlja, ampak so* v tem videli tudi nekaj vsebinskega: Kremelj ne bo več tako izoliran in nedostopen.
Mlada profesorica zgodovine nam je razkazovala posamezne sabore (cerkve), in to arhangel-ski, v katerem so sarkofagi ruskih carjev do Petra Velikega, blagoveščenski, uspenski in druge. Fotografirali smo se ob ogromnem zvonu, ki ni nikdar zvonil ko so ga hoteli pritrditi v zvonik, se je odtrgal, padel na tla in odlomil se mu je del, ki tehta 11 ton. Sam zvon pa ima 200 ton. Imenujejo ga »car zvonov«. Ogledali smo si Te-remnoj dvorec, v katerem so v 17. stoletju živeli ruski carji. V velikem moskovskem dvorcu pa so danes prostori vrhovnega sovjeta, kjer je v glavni dvorani okoli 3000 sedežev. V domu orožja so zbrane ogromne
Še 730 Tržačanov v Avstralijo
TRST, 11. avgusta. ^Včeraj zvečer je odplula iz tržaškega pristanišča ladja »Toscana« s 730 tržaškimi izseljenci za Avstralijo. Velika množica Tržačanov se je
poslovila od domačinov, zapuščali rodno mesto.
ki
S. L.
Ogledali smo si tudi Leninov kabinet — prostore kjer je delal in živel veliki mislec, Vse je tako urejeno, kot je bilo za časa njegovega življenja, kar kaže veliko osebno skromnost Lenina. V Leninovem kabinetu smo se vpisali tudi v novo spominsko knjigo, in to kot drugi
pred nami je bil vpisan predsednik severnega Vietnama H0 Si Minh ki je nekaj dni preje -obiskal Moskvo.
Kremelj preurejajo. Odstranjujejo asfalt in mesto njega nameščajo kamnite kocke, Šot je bilo to nekoč. Saborne kupole pozlačujejd. Tudi tu smo ee zanimali, koliko bo stala ta restavracija. Vodič nam tega ni znal pojasniti. Dobil sem vtis, da je profesorico to vprašanje celo začudilo. V raznih razgovorih kasneje sem dobil občutek, kot da v Sovjetski zvezi vprašanje koliko bo kaj stalo in ali je to ekonomično, splo-h ni važno. Tako je.pač odrejeno in tallo se dela.
Odšli smo še v mavzolej. Ker smo bili gostje, so nas z druge strani pripeljali k vhodu, da nam ni bilo potrebno, čakati. Trikrat na teden namreč, ko je mavzolej dostopen občinstvu se vije 2 do 3 km dolga kolona ljudi od mavzoleja do Kremeljskega parka, kjer čakajo tisoči in tisoči... Čaščenje osebnega kulta je v Sovjetski zvezi še vedno zelo močno.
Popoldne smo si ogledali moskovsko univerzo na Leninskih gričih, kjer nas je sprejel prorektor V. V. Azarov in nam pojasnil sistem univerzitetnega študija v Sovjetski zvezi, potem pa smo odšli v ministrstvo za kolhoze, kjer nas je pomočnik ministra seznanil z najaktualnejšimi problemi kmetijstva v Sovjetski zvezi.
Načrt sovjetske vlade je, da se proizvodnja žita poveča za 10 milijard pudov, da se obdela 28 do 30 milijonov ha ledine in da se poveča tako število živine kot proizvodnja mesa in mlečnih izdelkov z boljšim krmljenjem živine. To nameravajo doseči z večjo mehanizacijo kmetijskih del, s sajenjem koruze kot zelene živinske krme, z večjo materialno zainteresiranostjo kolhoznikov za povečanje proizvodnje in z dajanjem materialnih sredstev onim, ki gredo obdelovat ledino.
Kolhozi sami nimajo strojev za obdelavo polj. To imajo lahko samo sovhozi (kmetijska državna posestva), kolhozom pa strojno obdelujejo polja strojno-traktorske postaje, ki jih je v
Priprave za demonstracije
Portugalske oblasti omilile ukrepe proti demonstrantom — V okolici Bombaya se že zbirajo skupine Indijcev — Protestne stavke v bombajskem pristanišču in industrijskih podjetjih
NEW DELHI, 11. avg. (AFP). Iz dobro obveščenih virov se je ^ zvedelo, da so portugalske oblasti v Goi umaknile z meje topništvo, tanke in vojaštvo. Na meji bo ostala samo policija, ki je dobila ukaz, naj strelja v zrak, če se prikažejo indijski mirni demonstranti.
daljnje akcije, če bodo portugalske oblasti poslabšale položaj na mejah«.

Večino indijskih demonstrantov, ki so jih zaprli v Goi, so preselili v zapor v Altinhu, ki je nekoliko boljši. Te ukrepe pripisujejo prizadevanju portugalskih oblasti, da bi napravile dober vtis na večje število tujih dopisnikov, ki prihajajo v Goo.
Davi je Iz Delhija odpotovalo 120 ljudi, ki bodo sodelovali v nenasilnih demonstracijah za osvoboditev portugalskih posesti. To je prva skupina demonstrantov, ki je iz države Delhi odpotovala v obmejne pokrajine Goe, Damane in Diuja.
V okolici Bombaya pa se zbirajo skupine demonstrantov iz raznih pokrajin Indije. Le-ti bodo 15. avgusita, na obletnico indijske neodvisnosti, odšli čez mejo Ctee, oboroženi tamo s parolami proti! 400-letni oblaeti Lizbone v Indiji. §tevila demon-
strantov se še -ne more oceniti, verjetno pa jih bo okoli 5.000,
V podporo tem demonstracijam so bombajske sindikalne organizacije pristaniških delavcev, avtomobilske industrije ter tovarn tekstila napovedale za jutri protestno stavko, na kateri bo sodelovalo okoli pol milijona članov, pridružilo pa se jim bo okoli 80.000 študentov in dijakov iz Bombaya in okolice.
Prizadevanje stranke Kongresa in vlade, da bi dogodki ostali v okviru nenasilnih demonstracij, je videti po stališču kongresnih sindikatov, ki se stavki ne bedo pridružili. Krogi, ki so blizu vlade, pripominjajo, da je nadaljnji razvoj dogodksv v veliki meri odvisen od stališča portugalskih oblasti 15. avgusta in dodajajo, da Ima Indijska vlada kljub odločenosti, da bo uporabljala izključne nenasilne ukrepe, »izdelani načrt zg na-
New Delhi, 11. avg. (AFP). Delegacija članov »Fronte za osvoboditev Goe« je obiskala davi predsednika republike dr. Prasada ter mu izročila spomenico, ki zahteva, naj ukrene indijska vlada nekaj učinkovitega za rešitev problema Goe.
Gersteiunayer v Egiptu
Kairo, 11. avgusta (AFP). — Predsednik zahodnonemškega Bundestaga dr. Gerstenmayer, ki je prišel včeraj na kratek obisk v Egipt, je davi' obiskal egiptovskega ministra za zunanje zadeve Mahmuda Fav-zija. Predsednika zahodneriejn-škega Bundestaga je sprejel tudi predsednik egiptovske vlade Naser.
TEL AVIV, И. avgusta (AFP). Nad 200 zdravnikov v Tel Avivu je predsedniku občine podalo danes svojo ostavko za primer, če jim ne bodo zvišane plače. Zdrav, niki pravijo, da so njihove začetne plače le nekoliko višje od .plač uličnih pometačev.
Sovjetske zvezi okoli 9000. Pre-
ko teh strojnoiraktorskih postaj ima država vso kontrolo nad kolhozi, ker brez njih pač kolhozi ne bi mogli obdelovati svoje zemlje. Kolhozi pa plačujejo strojnotraktorskim posta-« jam njih storitve le v natura-lijah. Sovjetska zveza je razdeljena na 9 con in za vsako cono je fiksno določeno, koliko poljedelskih » pridelkov mora dati kolhoz strojnotrakiorski postaji za obdelavo enega hektarja zemlje. Povprečje v Sovjetski zvezi za obdelavo enega hektarja žitnih polj je 160 kg. V prvi coni (po kvaliteti zemlje) mora dati holkoz za obdelavo enega hektarja zemlje strojnotraktorski postaji '4i0 kg žita, v deveti coni pa 100 kg.
V prvi coni na bombažnih nasadih mora dati kolhoz za oranje in setev enega hektarja zemlje 176 kg bombaža strojnotraktorski postaji, v zadnji coni pa 23 kg.
Razen tega so kolhozi vezani z obvezno oddajo po državnih cenah in kar jim od tega ostane, to bodisi porabijo za svojo prehrano, bodisi prodajo7 državi,
	
18888181 шШР!7	$-3
■*r m	•••; Jpl
»g ■ m m ЏА	il
	J
	*;• j
mi«,	
	
Pajaca zunanjega ministrstva
ki plačuje za proste količine dvakrat več kot za obvezno oddajo, bodisi prodajo na kolhoz-nem trgu.
Dočim so za pšenico, mleko, meso in jajca in volno določene posebne količine za obvezen odkup, ima država nad proizvodnjo bombaža monopol in1 ga je potrebno prodati državi, kolikor ga pač kolhoz pridela. Seveda so tudi tu določene norme in kolikor pridela kolhoz več na hektarju, kot je določeno mu višek plača država po višjih cenah. Seveda te norme niso nizke.
Zvečer smo obiskali še uredništvo, »Izvestij«, katerega organizacija je zelo slična »Pravdi«» »Iz vest j a« še tiskajo v 9 mestih v Sovjetski zvezi, dočim se »Pravda«-tiska v 12 mestih. Matrice razvažajo iz Moskve letali
Preden smo odšli na večer j o* smo se popeljali še s podzemno železnico. To je obvezno. Verjetno ni tujca, ki bi prišel v Moskvo, da si ne bi ogledal podzemne železnice. Moskovčani jo pač vsakemu pokažejo, ker je to najlepša podzemna železnica. Zelo so ponosni nanjo. Toda, ko smo. j o ogledovali, smo imeli isti občutek kot pri ogledovanju vsezvezne poljedelske razstave, velikih palač z vsem okrasjem — ali ne bi ta ogromna sredstva za to izredno luksuzno opremo bila morda bolj koristno za gradnjo stanovanj, saj so nam vsi vodilni funkcionarji, s katerimi smo se raz-govarjali, povedali, da je stanovanjski problem po mestih Sovjetske zveze precej težak. Ko sine te naše pomisleke povedali našim spremljevalcem, so se nekateri strinjali z našim mnenjem, nekateri pa dejali, da mora socializem imeti še bolj monumentalne spomenike kot so jih puščale za seboj razne druge -»obe. pa čeprav še ni v celoti rešeno tisto najosnovnejše, kar dnevno zadeva 'Jakega posameznika — pereče stanovanjsko vprašanje.
O poginu rib v Ljubljanici C
čv
KCLTCRN1 RAZGLEDI
D
Katastrofalen pogin rib in ribjega naraščaja v Ljubljanici in Gradaščici, ki se je pripetil sredi julija, predstavlja tipičen primer nepravilnega odnosa, ki ga kažejo vodni interesenti do ribjega bogastva naših voda in do prizadevanj ribiških društev, da bi ribji stalež povečala na zadovoljivo višino. Ne samo Ribiško društvo Ljubljana, temveč tudi druga ribiška društva v Sloveniji občutijo to nerazumevanje vodnih interesentov in so takorekoč dnevno postavljena pred podobna dejstva, kakor je bilo v mesecu juliju postavljeno Ribiško društvo Ljubljana, ko je bila v ribiškem pogledu uničena Gradaščica od jeza na Bokalcah do izliva v Ljubljanico in Ljubljanica v onem deiu, ki teče skozi mesto.
Zakon o sladkovodnem ribištvu predpisuje vsem vodnim interesentom dolžnost, da vsako nameravano izpustitev vode javijo pristojnemu ribiškemu društvu najkasneje 7 dni pred izpustitvijo vode. Toda izkušnje Ribiškega društva Ljubljana (pa tudi drugih društev) kažejo, da se taka obvestila, če se dajejo, dajejo v zadnjem momentu, največkrat dan pred dogodkom in še to običajno ustno ali po telefonu, tako, da je največkrat nemogoče organizirati kakršnokoli reševalno akcijo v zaščito ogroženega ribjega življa. Se pogosteje pa društvo takega obvestila sploh ne dobi, ampak se vode izpuste ne glede na posledice, ker si nekateri na ta način brezplačno dobavljajo okusno ribje meso. O takih dogodkih, ki so zlasti pogosti na vodah domžalskega področja, predvsem pa na homški oziroma domžalski in dolski Mlinščici. zve društvo po ovinkih in naknadno, ko je dogodek že minil in ko ne more več ugotoviti škode, ki mu je bila prizadejana in ko zato tudi odškodninsko ne more učinkovito prijemati storilcev, ker sodišče pač zahteva za prisoditev odškodnine točne dokaze in ocene.
Položaj ribiških društev v tem pogledu ni vreden zavidanja in so dosedanja opozorila v glavnem ostala brez uspeha, napori društev za poribljavanje posameznih voda pa tudi. ker so dolgoletna poribljavanja bila uničena z eno samo nenapovedano in samciastno izvedeno izpustitvijo vode.
V primeru pogina rib v Ljubljanici in Gradaščici je bil položaj podoben. Ribiško društvo Ljubljana je za namero čiščenja struge Ljubljanice, kolikor teče skozi mesto, sicer vedelo, кет je bilo o tem pisano dne 7. julija 1955 v »Ljudski pravici — Borbi«. V zvezi s tem člankom je upravni odbor društva na svoji seji dne 12. julija 1955 razpravljal o ukrepih, ki bi jih bilo za vsak primer treba pripraviti. Ker pa je bilo v tem članku povedano, da bo voda v strugi Ljubljanice tekla vsako noč ni bilo rečeno, da bo izprta tudi Gradaščica, je bilo ugotovljeno, da ni neposredne nevarnosti za ribe in njihov zarod. Večletne izkušnje društva so namreč pokazale, da priliv vode Gradaščice v sicer prazno strugo Ljubljanice zadostuje za ohranitev ribjega življa tudi v dobi vročih mesecev.
Dejstvo je, da Vodna skupnost za melioricajo Ijubljanske-
Preiskova bo ugotovilo krivce katastrofe
ga' barja m obvestila društva o dnevu, ko bo tok Ljubljanice skozi mesto prekinjen, kar je treba resnici na ljubo posebej povdariti. Ce bi društvo o tem bilo obveščeno pravočasno, bi lahko s svojo reševalno ekipo in tehničnimi pripomočki tudi pravočasno interveniralo. Ker pa takega obvestila ni bilo, se je društvena ekipa s prevoznim sredstvom, hidrobioni in kisikovimi aparati nahajala dne 18. julija 1955 v ribogojnici v Kobaridu, kjer je prevzemala postrvje mladice za vlaganje. Ta dan pa je vodna skupnost zaprla strugo Ljubljanice. Po mnenju društva katastrofa ne bi nastopila oziroma ne bi nastopila v takem obsegu, če ne bi Vodna skupnost istočasno iz-prla tudi Gradaščico na jezu v Bokalcah, kjer je vso vodo Gradaščice usmerila v Mah graben, ki se izliva v Ljubljanico nad takozvano Špico in s tem onemogočila sleherni priliv sveže vode v strugo Ljubljanice, ki se je polnila le s fekalijami mestnih kanalov. Izprtje Gradaščice ni bilo niti napovedano v časopisju, niti javljeno društvu in je društvo zanjo izvedelo šele v četrtetek 21. julija 1955 dopoldne od organov notranje uprave mesta Ljubljane, torej potem, ko je katastrofa tudi v Gradaščici že nastopila. Ce bi društvo za namero Vodne skupnosti, da izpre tudi Gradaščico, vedelo ali vsaj slutilo, bi se taki nameri krepko uprlo, kex mora biti vsakemu laiku povsem jasno, da bodo poginile vse ribe v umazani brozgi mestne kanalizacije, kakor hitro bi bil prekinjen dotok vsaj minimaine količine sveže vode. Tudi je jasno, da hi društvo, če bi vedelo za datume dzprtja Ljubljanice in Gradaščice, ne pošiljalo svoje ekipe, prevoznih in tehničnih pripomočkov v Kobarid, ampak bi jih zaradi sigurnost in eventualne potrebe držalo doma v pripravljenosti.
V toliko torej trditev Vodne zavi z Ribiškim društvom Ljubljanskega barja o vzorni povezavi v Ribiškim društvom Ljubljana ne drži. Res pa je, da je omenjena skupnost ob raznih drugih prilikah (pripiranje Ljubljanice za veslaško prireditev ob 10 letnici osvoboditve) obvestila društvo o svoji nameri. ,
Drugo je vprašanje tehnične možnosti in izvedbe reševanja rib in zaroda potem, ko je katastrofa že nastopila. Društvo se ne more strinjati z nasvetom pisca članka v »Slovenskem poročevalcu« dne 24. julija 1955, da bi moralo članstvo društva v strugo Ljubljanice in s podenjem spraviti ribe iz ogroženih sektorjev. Taka akcija ne bi mogla uspeti, ker članstvo ni požarna milica, ki jo lahko vsak hip mobiliziraš, ne glede na to, da je brozganje po fekalijah in blatu, v katerem se nehajajo eksplozivni predmeti, kaj tvegana zadeva. Saj sta vodja reševalne ekipe tovariš Vizjak in tajnik Ribiške zveze Slovenije tovariš Verče pri požrtvovalnem reševanju dobila zastrup-Ijenje na nogi. Taka akcija, če tudi bi se dala teko hitro organizirati, ne bi niti rodila uspehov, ker bi se ribe lahko kvečjemu napodile v blato in kota-
nje ob kliničnih bolnicah, to je v področje najhujših odplak, kjer bi nujno takoj poginile. Končno pa* društvo meni, da članstvo niti ni dolžno, da bi se na ljubo malomarnim postopkom vodnih interesentov lotevalo tekih dvomljivih in nevarnih akcij in ga upravni odbor k temu ne bi mogel prisiliti. Pribiti pa je, da se del članstva vedno rade volje odzove __ upravnemu odboru društva kadarkoli ga te potrebuje za izvedbo takih ali podobnih nalog, ki na nesrečo niso redke.
Društvena ekipa je v dneh od 19. do 21. julija 1955 poskušala rešiti z mrežami, kar se da, pri čemer se je zavedala, da mora prepustiti poginu ves zarod, ker ni bilo na razpolago niti tehničnih in prevoznih sredstev, niti sveže vode za njegovo reševanje. Tudi Vodna skupnost ni, kljub obljubi, dala na razpolago delavcev za pomoč pri reševanju rib. Nasprotno, po pismenih izjavah očividcev, so ravno delavci, zaposleni pri čiščenju struge, z lopatami in kajenjem na debelo pobijali in pobirali že omamljene ribe. V času, ko bi se večji del škode še dal preprečiti, Vodna skupnost ni hotela spustiti v strugo Ljubljanice vsaj ono minimalno količino sveže vode, ki bi brez škode za očiščevalna dela v
strugi omogočila ohranitev rib pri življenju v času najhujše julijske vročine, čeprav je bila 20. julija 1955 zjutraj opozorjena, da bo sicer nastal katastrofalen pogin rib in ribjega zaroda.
Vse to pa je imelo za posledico,^da je nastala velika škoda zaradi pogina vsega zaroda, ki se je nahajal v izsušeni strugi in pogina odraslih rib, ki tudi niso prenesle zastrupljenja oziroma pomanjkanja kisika. Tudi večina onih rib, ki so bile rešene in vložene v bazene ribarnice, da bi se opomogle, so zaradi zastrupljenja naknadno poginile in so bile nato oddane kot krma ribogojnici Ribarstva Slovenije v Dragomlju. Katastrofa pa je zajela tudi ribe v Gradaščici v podobnem obsegu kot v Ljubljanici.
V teku je preiskava pristojnih organov, ki naj ugotovi krivce teh katastrof in bodo povzročitelji tudi klicani na od- ■ go varnost, ker je res že čas, 'da se tudi interesi sladkovodnega ribištva kot posebne panoge našega gospodarstva in pravice ribiških društev kot upraviteljev dela splošnoljudskega premoženja začno spoštovati. Škodo, ki je nastala Ribiškemu društvu Ljubljani pa ocenjujejo ribiški strokovnjaki in sodni izvedenec in jo bo Ribiško društvo Ljubljana tudi v polnem iznosu izterjalo.
PISMO JZ DUBROVNIKA
Razstava knjig od XV. do XV li. stolet’a
Premalo ali preveč vagonov
V zadnjih dneh je prispela^ na Reko iz ZDA ladja »ERCTA«, natovorjena s pšenico. Ker je bila pšenica okužena z riževim žužkom, je Gbmejna karantenska postaja Reka z odločbo odredila dezinsekcijo vseh vagonov, v katerih se ta pšenica prevaža. V odločbi je jasno povedano, da se mora dezinsekcija izvršiti takoj po razkladanju pod nadzorstvom okrajnega inšpektorja za varstvo rastlin.
Preko 20 vagonov te pšenice je prispelo tudi v Ajdovščino. Mlinsko podjetje Ajdovščina je takoj obvestilo pristojnega inšpektorja in pod njegovim nadzorstvom je ekipa za zaščito fastlin iz Šempetra strokovno Izvršila dezinsekcijo.
Do tu bi bilo vse v redu ... toda pojavil se je sv. Birokracij. Železniška postaja Ajdovščina je Mlinskemu podjetju zaračunala za vsak vagon po 300 dinarjev za izvršeno »dezinsekcijo« (čeprav
postaja pri razkuževanju ni imela nobenega posla), in to s pripombo, da je to le akontacija, dokončni stroški za dezinsekcijo pa bodo zaračunani naknadno. Nato je vsak vagon opremila z nalepnico »Za dezinfekciju« ter ga praznega poslala v Zalog pri Ljubljani, da se tam še enkrat razKuži. Tako so prazni vagoni potovali 164 km yl Ajdovščine v Zalog, da jih tam »dokončno« razkužijo.
Mlinsko podjetje Ajdovščina, ki jfe iz Reke prejelo omenjeno odločbo (prav tako jo je prejela žel. postaja Ajdovščina) se seveda vprašuje, zakaj se morajo vagoni razkužiti dvakrat, ko je v odločbi jasno rečeno, da se izvrši razkužite v na Tazkladalni postaji. Odgovorni uslužbenec žel. postaje Ajdovščina je izjavil, da so prejele postaje, na katerih se bo omenjena wsenica razkladala, telegram iz svoje direkcije v Ljubljani, da morajo vagone odprem-ljati na razkužitev v Zalog. Čeprav je videl, da so vagoni razkuženi in čeprav je Lmel v rokah odločbo, je vztrajal na tem in jih cđpremljal v Zalog, češ da so zanj ukazi iz direkcije »sveti«.
Tipičen šolski primer birokracije!
In kako se je godilo na drugih postajah, kjer so razkladali to telegram? To naj povedo prizadeta podjetja.
Večkrat čitanio in slišimo o pomanjkanju tovornih vagonov, to občutijo nekatera podjetja in cesto nastane zaradi pomanjkanja tudi gospodarska škoda. Toda uri takšnem ravnanju odgovornih žel. uslužbencev se človek res vpraša, ali Ima železnica preveč ali premalo vagonov, ko praznim privošči takšne kilometrske sprehode ...	—nn
12 ŠKOFJE LOKE
Novoizvoljeni občinski odbor se je sestal na prvi sèji'v nedeljo, v okrašeni dvorani kulturnega doma. Prvo sejo je vodil najstarejši član novega odbora tovariš Pla-tuša. Po izvolitvi verifikacijske komisije je bila slovesna prisega odbornikov. Na predlog odbornikov je bil za novega predsednika izvoljen tovariš Cveto Kobal, ki je bil tudi dosedaj predsednik, za podpredsednika Janko Šini?; iz Puštala, za tajnika pa Jože Hafner.
G.
Pogled v nemško kemično industrijo
Pomenek z udeležencem študentske ekskurzije
Obisk v tovarni »Bayer« v Le verkusenu
Pred mesecem so slušatelji kemije s prirodoslovno-matematično filo-zafske fakultete v Ljubljani priredili tritedensko študijsko ekskurzijo po Nemčiji, ki jo je organiziral in vodil predstojnik katedre prof. dr. inž. Ljubo Knop. Namen ekskurzije je bil ogled velikih kemičnih kombinatov in inštitutov, pri čemer so študentje kemije mnogo pridobili v strokovnem pogledu. Pot jih je vodila od Münchena preko Heidelberga, Ludwigshafena, Frankfurta ob Maini, Bona in KčLna do Duisburga in Oberhausena v Porurju.
Miniaturni rudnik in tovarna
s 3Ù direktorji
V Munchenu je pustil v nas najmočnejši vtis Nemški muzej, zlasti pa njegov fizikalni, kemični in rudarsko-metalurški oddelek. Med mnogimi dragocenimi predmeti, ki so razstavljeni v tem znanem muzeju, smo zasledili vrsto originalnih aparatur znamenitih fizikov in kemikov, s katerimi so odkrili zakone, ki veljajo V kemični in fizikalni znanosti. Jelo bogata je mineroloäka rtir-fca posebno zanimiv pa Je tu®
oddelek, kjer so postavljeni miniaturni rudnik, koksarna železarna itd., v katerih se obiskovalec sprehaja z občutkom, kot da je vse resnično, kar je razstavljeno.
Šestdeset kilometrov vzhodno od Münchena proti avstrijski meji smo si v Gendorfu ogledali tovarno »Anorgana«, kjer proizvajajo kot glavni produkt PVC (polivinil klorid) ter okoli 108 stranskih produktov, ki jih uporabljajo v tekstilni industriji, pri izdelovanju mila itd. V osredju tovarne je 200 m dolga dvorana za elektrolitsko pridobivanje klora, kjer je v treh izmenah zaposlenih le 25 kvalificiranih delavcev ter je organizacija dela in mehanizacija posameznih obratov na najvišji stopnji.
V Heidelbergu smo obiskali dr. Freudenbergov kemični inštitut, kjer delajo samo doktorandi, t. J. objekti pa zavzemajo o km» potasti študenti, ki svoje diplomsko delo razširijo v disertacijo. Tamkaj so slušatelji iz vseh delov sveta, ker je ta visoka šola znan» kot elitni zavod te vrste v Nem-
m. i*«	■ - -
m 1аЛ hm tv
V	Industrijskem Ludwigshafenu, ki je bil v nasprotju z Heidelbergom v pretekli vojni močno porušen, smo obiskali tovarno velikanko BASF ■ (Badische Anilin Soda Fabrik). To podjetje, ki je bilo nekoč v sklopu znanega koncerna I. G. Farbenindustrie, ima trideset direktorjev ter trideset tisoč delavcev in uslužbencev, a od tega le 10% žensk, tovarniški vršine. v podjetju zaposlujejo 700 kemikov-strokovnjakov. Tovarna je bila 1345. leta 80% uničena, je pa zdaj povsem obnovljena kljub temu, da je medtem v letu 1918 eksplodiral obrat, kjer pridobivajo sintetični amoniak. Izkoriščanje surovin je popolno brez odpadnih produktov, le za 2000 DM dušikovih oksidov gre vsak dan v škodo, ker je ta izguba premajhna in se jim ne splača postaviti nov čistilni stolp. Za temeljit strokovni ogled bi potreboval najmanj en teden. Zato smo obiskali le oddelek, kjer so prvič na svetu sintetično pridobili amonjak.
En strokovnjak na tri delavce
V	bližini Frankfurta ob Maini smo si ogledali podjetje »Farbwerke Hoechst AG.«, ki je bilo ustanovljeno leia 1842. Iz nekdanje majhne tovarne se je podjetje v 113 letih razraslo do tolikšne mere. da zdaj obsega 11 kmt površine ter zaposluje 42.000 ljudi, od tega okrog 12.000 visokokv. strokovnjakov. 3 ure smo se vozili no
tovarni in obiskali le osem obratov, kajti program omejuje čas ogleda kombinata na tri ure. Zelo poučen je bil za nas tudi obisk v znani tovarni barv in zdravil »Bayer« v Leverkusenu pri Kolnu, ki Je praznovala leta 1953 90-letnico svojega obstoja. V tovarni, kjer izdelujejo okoli 13.000 prodajnih proizvodov ($800 barv, 3700 kemikalij, 1189 farmacevtskih izdelkov itd.), je zaposlenih 33.000 uslužbencev, od tega 652 kemikov, 40 fizikov, 70 magistrov farmacije itd. V tovarni je izredna mehanizacija. avtcmehanizacija in popolna sterilnost obratnih prostorov. saj dela osebje v farmacevtskem cddeiku z maskami na obrazu. V kombinatu proizvajajo ne le množico zdravil in raznih preparatov, temveč tudi izhodiščne organske kemikalije.
Z letalom v reko avtomobilov
Ko smo se vračali, smo bili v dolini Rena, južno od Koblenza, priča tragedije sodobnega prometa. v zraku je eksplodiralo letalo na reakcijski pogon in strmoglavilo na cesto, kjer je treščilo na dva avtomobila, ki sta ravnokar peljala mimo. Nesreča je zahtevala poleg pilota še štiri smrtne žrtve. Letalo in avtomobila sta bila že v plamenih, ko smo se nekaj trenutkov kasneje pripeljali mimo tudi mi z avtobusom. Nesreča se je • pripetila takorekoč pred našimi očmi. Cesta je bila zaprta in zamašena od množice avtomobilov. Zato se je naš avtobus okrenil ter smo na drugi strani Rena nadaljevali pot proti domovini.	* B. L.
V	čitalnici dubrovniške knjižnice in v dveh nadaljnjih prostorih Knežjega dvora je odprta zelo zanimiva razstava iz naše kulturne zgodovine. Uprava znanstvene biblioteke in odbor letnih iger sta organizirala »Razstavo stare dubrovniške knjige«, ki prikazuje stoletno literarno bogastvo Dubrovnika.
Čeprav ima razstava po svojem naslovu lokalno oznako in je sestavljena iz del dubrovniških piscev ter knjig, ki jih hranijo dubrovniške knjižnice, nudi v rqsnici tudi pregled naše splošne kulturne zgodovine. Razstavljenih 117 knjig nazorno priča, kako dragoceno zapuščino so nam ustvarili stari pisatelji in znanstveniki ter stari knjižničarji v razdobju skoraj treh in pol stoletij. Toda razstava ne prikazuje samo pisateljske tvornosti, temveč priča tudi o plodnem delu naših starih tiskarjev iz XV. stoletja, Kotorćana Andrije Paltašiča, Lastovčana Dobriča Dobričeviča, Trogirčana Koriolana Čipika, Slovenca Matije Cerdonisa in Grgur ja Dalmatinca, o katerem razen imena ne vemo ničesar, priča o delu ljudi, ki so bili v času epohalnega Gutenbergovega izuma med pionirji tiskarstva v Evropi. Prve knjige, natisnjene od izuma tiska do konca XV. stol., inkunabule, so razstavljene v posebnem prostoru. To je pravzaprav najdragocenejši del razstave. Če človek obrača orumenele liste ter starih knjig in občuduje imenitne vinjete, bordure, živopisne inicialke in umetniške miniature, ki so skoraj po petih stoletjih ohranile svoje sveže barve, se v njem budi ponos na naše stare tiskarske mojstre, ki so bili med prvimi v Evropi.
V	zbirki prvih tiskanih'knjig je mnogo dragocenih primerkov in tudi nekaj unikatov, ki jih ne premore nobena druga knjižnica. Taka je na primer knjiga, ki vsebuje nagrobni govor senjsko-modru-škega škofa Nikole iz l. 1474, o kateri menijo, da je prvo tiskarsko delo domačega človeka. Posebno kulturno zgodovinsko vrednost ima »Bernar-dinovL lekcionar« (Evangelista-rium illyricum), ki je bil tiskan v dveh barvah leta 1495 v Benetkah kot prva knjiga v živem domačem jeziku. Veliko bibliografsko vrednost imajo tri dela bosanskega filozofa Turja Dragičeviča, od katerih je bilo eno tiskano leta 1499 in ki na je avtor posvetil dubrovniškemu Senatu. Razstavljen je tudi Petrarcov »Kan-conijer«, ki je bil leta 1472 natisnjen po originalnem pesnikovem rokopisu. Iz zbirke inkunabul, ki se nanašajo na Dubrovnik, je treba omeniti drobno knjižico dubrovniškega latinskega elegika Karla Pu-ciča iz l. 1495 in priročnik o zdravilnih zeliščih iz l. 1491, ki so ga rabili v stari dubrovniški lekarni »Male braće«. Ta priročnik je zanimiv tudi zaradi tega, ker je neznani stari lekarnar poleg latinskih zabeležil tudi hrvatska rastlinska imena.
Oddelek, ki prikazuje plodno literarno in založniško dejavnost v XVI. in XVII. stol., otvarja zbirka del Marka Ma-ruliča, med katerimi sta tudi v naši državi edini ohranjeni
Šimuna Rudiniča, ki je bil natisnjen v cirilici leta 1583 v Rimu in ki je opremljen z izredno lepimi lesorezi, ter »Vila Slovinka« Jurja Barakovl-ća iz l. 1682. Med razstavljenimi knjigami iz XVI. in XVII. stol. prevladujejo dubrovniški pisci. Tu se izdvajajo imena Arkandjela Gučetiča, Nikole Sagrojeviča, Nikole Gučetiča, Bazila Gradiča, Ludviga Crije-viča, Sabe Bobaljeviča, Jakova Buni ća, Nikole Nalješkoviča, Anduna Meda, Bene Kotrulji-ća, Dinka Zlatarića, Jakova Lukarevića, Vice Bratutovića, Marina Getaldića, Gjona Pal-motića, Ivana Bunića-Vučiče-vića, Nikoliče Bunića, Petra Bogašinovića, Vladislava Min-četića, Marina Držića, Gjiva Frana Gundulića, Vita Andri-jaševića in drugih dubrovniških pesnikov, ' pisateljev in znanstvenih piscev. Poleg primerkov najstarejših izvirnih leposlovnih del in prevodov iz tujih jezikov srečujemo na razstavi tudi imena mnogih pomembnih dubrovniških znanstvenikov, zdravnikov, filozofov, astronomov, matematikov, fizikov itd.
Ob pogledu na vse to kulturno bogastvo bodo inozemski obiskovalci gotovo izrazili priznanje Dubrovniku kot svobodnjaški oazi in prvemu žarišču naše kulture, pa ■ tudi ustvarjalnemu duhu našega ljudstva, ki je pomembno prispevalo splošni človeški kulturi tudi v časih hudih bojev
za obstanek. Domači obiskovalci »Razstave stare dubrovniške knjige« pa bodo lahko s ponosom ugotovili, da js na primer Marin Getaldič pred Descartesom poskušal uporabiti algebro v geometriji ali da je bil Beno Kotruljič avtor enega izmed prvih traktatov o trgovskem knjigovodstvu in poslovanju v Evropi.
Na razstavi so prikazani tudi nekateri prvi primerki knjig s področja filologije, kot na primer prvi slovar hrvatskega jezika iz 1.1595 in kratka slovnica italijanskega jezika iz sredine XVII. stol., ki je bila namenjena našim ljudem.
Med dubrovniškimi znanstvenimi pisci je vredno omeniti zbrana dela Djura Balji-viča, člana Londonske akademije, razpravo Anseima Bandura o rimski numizmatiki, dalje mnoga zgodovinarska dela kot Orbinijevo zgodovina slovanskih narodov, Racijevo zgodovino Dubrovnika, znameniti potopis Alberta Fortisa itd. V oddelku XVIII. stol., kjer so večinoma zastopani znanstveni delavci, nahajamo tudi imena književnikov Ig-njata Djordjeviča, Anice Baškovič, sestre velikega učenjaka, Rajmunda Kuniča in drugih. Posebno pozornost zbujajo tiski prve dubrovniške tiskarne, ki je bila ustanovljena pred padcem Republike ob koncu XVIII. stoletja.
R. Roter
Sedej Maksim (Jugoslavija); Inter ieur 1955
10 let Glasbene Matice v Trstu
(Od našega dopisnika)
Po, vztrajnih naporih vod
Glasbena Matica v Trstu praznuje letos desetletnico svojega delovanja. Leta 1928 so jo fašistične oblasti prepovedale, leta 194 v jeseni pa je začela ponovno s svojim delom. Prva leta je bilo njeno delo še neorganizirano in nenačrtno, zadnja leta plo-sebno še v času, ko je Glasbena Manica dobila primernejše prostore in ko je pritegnila v učiteljski zbor kvalificirane učne moči in uvedla pouk v vrste novih inštrumentov, stranskih predmetov ter-tečaj za zborovsko dirigiranje, je dobila pravi razmah.
Posebno pomanjkanje je bilo dobrih pevovodij, zato je Glasbena Matica z organiziranj jem tega tečaja napravila veliko uslugo kulturnemu razmahu na Tržaškem. Pevovodski tečaj, čeprav je še začemiškii, se že z uspehom uveljavlja. Mladinski mešani
primerek »Judite« iz l. 1521 in' 'zbor, katerega so vodili mladi
prva izdaja Maruličeve mo-ralno-didaktične knjige, ki je kasneje doživela nad 20 izdaj v raznih evropskih jezikih. V vrsti knjig iz tega razdobja predstavlja veliko bibliografsko redkost »Misal hrvatski«, tiskan l. 1531 na Reki, dalje »Nauk krstjanski« Zadarčana
pevovodje, je nastopal v radiu, na Prešemlovi proslavi, na proslavi 10 letnice Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska. Nastopali so z velikim uspehom ter je pričakovati, da bo to eden najboljših zborov na Tržaškem.
Prav tako je postavila Glasbena Marica temelje za šolski orke-
Äci Bertoncelj nostepii v Salzbugu
«b iMatakj aeejr»6l n»
oeett jožao 04 KOtem
V okviru tradicionalnega festivala v Salzburgu so vsako poletje tudi različni glasbeni tečaji (Sommerakademie). Pod vodstvom vidnih in priznanih umetnikov-pedagogov jih teče letos kar 38. Naj naštejem samo vodje osmih" pianističnih tečajev: Gera Anda (Zürich), Friedrich Gulda (Dunaj), Kurt Leimer (Düsseldorf), Heinz Scholz (Salzburg), Eduard Steuermann (New York), Ida Mar-garitis (Atene), Friedrich Wührer (Mannheim) in Carlo Zecchi (Rim). 2e navedena imena nakazujejo višino ravni, saj je poslednji imenovani Carlo Zecchi tudi pri nas znan kot pianist in dirigent visokih kvalitet. Iz 35 držav se je zbralo 379 udeležencev teh različnih tečajev, v osmih klavirskih tečajih рц Je vpisanih 8J študentov. Najmočnejši je tečaj prof. Zecchija, ki ima kar 17 pri-javljencev, in sicer 8 Italijanov,
4 Argentince, 2 Avstrijca, i Danca, i Angleža In 1 Jugoslovana — petnajstletnega Acija Bertonclja, ki ga je poslal tjakaj Svet za prosveto in kulturo LRS.
Vsak nrofesor priredi s svojimi najboljšimi učenci tudi javen nastop, na katerem izvajajo predelani program. Prvi javni nastop v »dunajski dvorani« Mozarteuma je imel pred dnevi tečaj prof. Zecchila, na katerem je nastopilo sedem d?lakov, in 9icer vsi štirje Argentinci, ki so sijajno pripravljeni, dalje Danec, Italijan in tudi naš mladi Bertone*»!!, vsi nastopajoči so pokazali res solid-
no znanje in veliko, deloma izredno nadarjenost. Najmlajši med njimi je bil naš Bertoncelj, dve Argentinki imata po 18 let, ostali Pa so šest do deset let starejši. Bertoncelj je zelo dobro igral italijanskega predklasika Scarlattina, tako da пш je razvajena in zahtevna publika močno aplavdirala in ga dvakrat poklicala na oder. Prof. Zecchi je z njim zelo zadovoljen ter je y teh dneh iz veselja nad njegovim na zlim napredkom d ’al z njim več kot s katerim koli d-ugim svojim študentom. Bertoncelj je prav častno zastopal svojo domovino.
Dr. L. L.
Dramski in operni studio ▼ Skoplju
Skoplje, n. avg. Z odločbo republiškega sveta za prosveto bo začel v Skoplju v novem šolskem letu delati dramski in operni studio. ki naj bi zamenjal akademijo gledališke umetnosti. Studio bo Imel nalogo, da vzgaja akademsko izobražene ig-alske kadre za Makedonsko narodno gledališče in druga makedonska gledališča. Slušatelji bodo talentirani absolvira-ni učenci srednjih šol, ki bodo obenem študirali zgodovino, književnost ali umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti v SkODlju. Teoretični ln praktični pouk dramskem in opernem studiu,
bo trajal dve " leti ugledni gledališki
.. ki bodo Imeli
ster.
st-va, kajti zaradi svojevrstnih okolišan, v katerih se je razvijalo kulturno življenje v Tbstu, je bilo delo na tem področju trdo in .polno težav. Vendar je bli orkester postavljen in letos je ob sodelovanju nekaterih drugih glasbenikov izvajal Haydno-vo »Vojaško sim&mijo«.
Pretekla leta je moralo vodstvo Glasbene Matice veliko svojega dragocenega časa posvetiti iskanju šoSskih prostorov, nabavi instrumentov in iskati nove vdre denarnih «sredstev ter je šele v zadnjih lotih, ko je najnujnejše težave premostilo, posvetilo svoje delo predvsem sistematičnemu pouku m v razširitvi svojega delokroga. K pouku so prihajali gojenci! iz celega tržaškega teritorija in prav letos, ko Glasbena Matica praznuje svoj desetletni obstoj je zabeležila med drugimi uspehi še en dogodek, in to je ustanovitev podružnice glasbene šole v Nabrežini. Z ustanovitvijo te podružnice je Glasbena Matica doprinesla k še večjemu razmahu na glasbenem področju ker je s tem pritegnila k glasbenem pouku številno mladino iz Nabrežine in njene okolice. Ker pa so potrebe po glasbenem pouku tudii v drugih krajih Tržaškega ozemlja, ima Glasbena Matica v načrtu ustanovitev podružnic tudi v drugih krajih.
Gojenci Glasbene šole, katerih je 145, pa niso nastopali samo na produkcijah glasbene šoile, temveč tudi po raznih drugih prireditvah in proslavah; člani učiteljskega zbora pa kot koncertanti, zborovodje, skladatelji, publicisti ter so rudi s te strani ct>-prlnašali k razgibanosti glasbenega življenja v Trstu.
Od leta 1949-50 dalje je Glasbena Marica pristopila k rednemu organiziranju javnih koncertov dtmačh in jugoslovanskih umetnikov in ansamblov. S .pomočjo teh koncertov, je spoznavala Glasbena Matica tržaškp javnost z jugoslovansko glasbeno kulturo. Tako. je v letih 1950-51 <Jo danes pripravila 45 koncertov, med njimi koncerte nekaterih nekaterih najboljših jugoslovanskih ansamblov.
S svojim dosedanjim delom je Glasbena Marica v Trstu dokazala, da je mnogo doprinesla k splošnemu kulturnemu, še .posebno pa k glasim emu razvoju Tržaških Slovencev ter želimo, da bo tudi; v bodoče njeno delo tako plodno in učinkovito.
s. L, J
2>raznik in odkritje spomenika na Muti
Organizacija Zveze borcev na Muci se pripravlja, da dostojno in svečano prosi avi d>rvi občinski praznik, kii je vezan na dogodke iz časa NOB. V tem severnem dalu naše domovine je v težkih časih z vso okrutnostjo gospodoval okupator. To so predvsem obču-
tudč vdati, a lo ob prihodu partizanov spoznali pravo pot. Zato je okupator iz lieta v leto pritiskal vedno huje. Pričela se je prisilna mobilizacija slovenskih fantov im odgon v taborišča slovensko zavednih kmečkih družin. Najhuje pa. je postalo v letu
Sedmega oktobra je prispel na Pernice bataljon Pohorskega odreda, kateremu je poveljeval Pitja. Ogiasilj so se pri Hermanu, Geš-manu in -drugih perniških kmetih. Tod okoli so ostali le par dni in niso lineili nobenih bojev. Vrnili so se nazaj na Pohorje. Za njimi je prišlo 10 partizanov-terencev, ki so pripravljali raren za prihajajoče, to je I. in II. bataljon »Lackovega odreda«. Organizirali so obveščevalno službo po kmečkem prebivalstvu, kjer se je pditikovala predvsem vsa Pečnikova druzina-Hermanova, psa tudi drugi; Riščen, Porčnik, Geš-man, Modrij in Civk na Pernicah, badai je Mezner - Pöknik, Verhnjak, Uršnik, Verdlnek, Glavar in dlrugi na Primožu, kjer so imeli terenci svoje obveščevalne postojanke in varno zavetje ter so dobivali m tudii drugi potrebni material za svoje delo. Med terenci so znana imena: Ivo, Jurček, Ruski, Tone, Bojan, Ančka in drugi. Ivo je danes predsednik OLO v Slovenjem Gradcu. Ti terenci so stalno vznemirjali počivajočo nemško soldatesko na Muri. Nemci p>a so proti njim prirejali tako .imenovane kazenske pohode in požiLgaDd kmečke domove.
V pozni jeseni 1944 sta prispela I. in II. bataljon Lackovega odreda, ki sta se zaradi hude zime in velikega snega — bilo ga
je žez 1 meter — morala držati
le biS. En del je bil nastanjen po hišah spodnjega dela vasi, drugi
del pa je bil nastanjen pri kmetu Škerjancu v Avstriji. Ta drugi bataljon je bi! napaden iz smeri: Sobota — Muta in vrha Kozjaka. Sovražni vojaki so obkrožili Škerjančevo kmetijo in jo zažgali. Razvila se je borba med partizani in Nemci-vlasovci.
Izmučeni in ranjeni partizani so bili presenečeni ter jih je kljub junaški, vztrajni in zagrizeni borbi ostalo na bojišču okrog 17 padlih. Ti so pokopani na perniškem pokopališču. Tu je padel tudii komandant II. bataljona Ciril, zgiorali pa so tudii vsi dokumenti, kii bi mogli pričati o delu II. bataljona. Škerjančeva kmetija je zgorela, pobita pa je bila tudi vsa družina.
Padlim, ki so žrtvovali! svoije življenje za domovino, bo v kratkem občinski odbor Zveze borcev v Muti postavil spomenik s pod-, poro, oziroma sodelovanjem vsega prebivalstva m se s tem delno oddolžil spominu padlih borcev.
Svečanp odkritje spomenika padlim bo 4. septembra 1955, kjer se bodlo zbrali preživeli borci »LACKOVEGA ODREDA«.
Ob spomeniku bo tudi grobnica. kamor bodo na dan proslave m odkritja preneseni posmrtni ostanki padlih borcev.
Tolmin
Prvi tabor primorskih študentov
Živahne priprave za kulturni teden v Senovem
d okoliški kmetje, ker so jih iemci skušali z vsemi silami in vsemi mogočimi sredstvi prišiti k nemštvu. Nekateri so ob '.tisku raznih komisij ki so klitje ljudi na Muto in kjer so bili . av zoži znani Nemci iz Mute,
Kako v Zagorju vanjski
V zadnjem času so v Zagorju
• :ecej razpravljali o tem, kako bi anovanjski problem kar se da tro rešili. Vsak Zagorjan lahko e. da tega problema ni mogoče •piti čez noč; saj terja rešitev :anovanjskega problema velike s šote denarja. V Zagorju imamo :ri večja podjetja: Rudnik rjave-; premoga. Tovarno konfekcije Sava* in Industrijo gradbenega vateriala. Ta podjetja bi na eni •rani lahko gradila za svoje decree in uslužbence stanovanja oziroma stančvanjske bloke. Na drugi strani pa bi lahko ta pod-'etja dala članom kolektiva potrebno posojilo za gradnjo individualnih'stanovanjskih hišic. To zidanje privatnikov — članov de-nih kolektivov bo treba v bo-e še bolj podpirati, če bomo ve; čimpreje ublažiti stanovsko krizo. Mnogi privatniki.
pričeli z gradnjo hiš, a nimajo redstevt da bi dokončali vsa de-
Ponavadi gradijo v Zagorju vostanovanjske hiše, večina gra-: it e! jev pa se potem, ko dovrši eno stanovanje vseli v hišo, obe-em pa ustavi vsa ostala dela. ^edaj daje rudnik Zagorje posolio svojim delavcem in name-éencem za gradnjo stanovanjskih
Mlin bi radi modernizirali
Delovni kolektiv enima v Rigon-cah pri Dobovi se bori z raznimi ležavami. Tako ima na primer dotrajane kamne, ki bi jih rad zamenjal z valji. Tako bi povečali kapaciteto od sedanjih 700 na 2.500 knogramov pšenice na dan, povrh tega pa bi- izboljšan tudi kvali-:eto meljave. Treba je vedeti, da so v bližini sa.mo manjši vodni mlini z majhno kapaciteto, ki še daleč ne zadovoljujejo potrebe kmetijstva v tem kraju. Ti mlini pa so povrh vsega tudi nehigienični in je že skrajni čas, da dobi Dobova sodoben mlin, kar se bo vsekakor pozitivno odrazilo tudi v kmetijstvu.
Delovnemu kolektivu Je bilo obljubljeno, da bo dobil potreben investicijski kredit. Iz svojih lastnih sredstev je že nabavil plansko sito in ves potreben les. Za nabavo valjev bi potreboval še približno 80D.009 dinarjev, ki bi jih v dveh letih z obrestmi vred vrnil. V tem primeru gre prav gotovo za objekt, k.1 se izplača!
1944. 2e prej je окц>агог odnašal vse, kar mu je bùio potrebno, največ živila in volno, a v letu 1944 je pričel to delati z največjo brezobzirnostjo.
Skofraj vsak je bal bandit ali vsatj v zvezii z banditi.
rešujejo stano-problem
hiš in pa za dozidavo in dokončno ureditev. S tem bo rudnik pomagal po svojih močeh pri rešitvi perečega stanovanjskega problema v Zagorju.
Drugo, kar pa naj bi vodilo, da pri gradnji stanovanjskih hiš ne smemo pozabiti tudi na izgled Zagorja. Lahko rečemo, da stanovanjska kolonija ob Cesti talcev prav nič ne kiasi izgleda Zagorja. saj so stavbe nametane kot gobe po dežju. Letos so pričeli z gradnjo stanovanjskih hišic na drugem delu Ceste talcev. Treba bo paziti, da se bodo zemeljska dela izvedla tako, kot predvidevajo lokacije.
Ob tej priložnosti moramo omeniti tudi prizadevanje zelo agilne stanovanjske zadruge iz Zagorja. Zadruga zelo pomaga svojim članom, večkrat pa naleti pri svojem delu na ovire.
V okviru proslave 10-obletnice osvoboditve v Senovem se bo poleg ostalega praznovala tudi desetletnica kulturnega in prosvetnega delovanja v tej rudarski dolini m sicer v obliki kulturnega tedna, ki bo v dneh od 14. do 21. avgusta.
DPD Svoboda, ki je iniciator in glavni organizator prireditev v okviru kulturnega tedna, je že pripravila spored. Kot najprivlač-nejša stvar bo prav gotovo gospodarska in kulturno-prosvetna razstava v Senovem, ki bo odprta vse dni v tednu in ki bo prikazala ves napredek v industrijski, kmetijski, obrtni, kul turno-prosvetni in ostali dejavnosti po osvoboditvi do danes. Otvoritev razstave je predvidena na nedeljo 14. avgusta, isti dan bo tudi koncert pevskega zbora v Senovem. V ponedeljek bo šahovska simultanka in telovadna akademija, ki jo pripravlja domače društvo TVD Partizan iz Senovega. V torek bo v okviru Ljudske Univerze zanimivo predavanje iz tematike partizanskega življenja v Bohorju, ki ga bo imel Miha-Maks Berčič. V sredo prireja SKTJD Brestanica igro »Vaška komedija«, v četrtek pa samostojno nastopi domača delavska godba DPD Svobode z izbranim koncertom. V petek zvečer prirede člani Svobode Senovo in SKUDa Brestanica »Veseli večer« — kar bo prva prireditev te vrste v Senovem.
Predzadnji dan kulturnega tedna. v soboto, se bodo domači igralci Svobode predstavili z Kreftovimi »Celjski grofje« v povsem.
novi inscenaciji. Za zaključek, v nedelj p 21. avgusta, pa je predviden še posebno bogat program. Istega dne popoldan bo na igrišču Partizana v Senovem svečano odkritje prapora DPD Svobode, nakar bo tudi ljudsko rajanje.
Izgleda, da'bodo Senovčani v resnici dostojno proslavljali letošnje jubilejne svečanosti ob 10-letnici osvoboditve, ter istočasno prikazali dosežene uspehe v kulturnem, prosvetnem in gospodarskem pogledu, prav tako pa bodo tudi lepo proslavili značajno obletnico obstoja svojega delavskega. kulturno prosvetnega društva v Senovem.
Ko so se v soboto popoldne začeli v Tolminu zbirati prvi študentje, je bilo za njihov sprejem že vse pripravljeno. Skupine, ki so prihajale z vseh strani Primorske na prvi študentski tabor, so z veseljem ogledovale lepo gorsko pokrajino. V soboto je bilo krasno vreme. Snidenje s tovariši je bilo prisrčno in v pravem taborniškem vzdušju. Čeprav študentov ni bilo veliko, je njihovo število vseeno doseglo predvidevano številko. ‘ Nekateri so prišli celo peš in s kolesi, večina pa je prispela z vlaki in avtobusi.
Ko se je zvečer prikazal izza hribov prvi krajec lune, se je dvignil visoko proti njemu plamen taborniškega ognja. Po njegovem obsegu je bil to pravcati kres, okoli katerega se je zbraia v razgibanem veselju pisana družba študentov in študentk. Ker so bili na taboru mnogi pevci kluba PŠ, pesmi ni zmanjkalo. Šele večerni hlad je napotil tabornike od dogorevajočega
ognja v zaprte prostore, kjer se je zabava nadaljevala.
V takem deževnem poletju, kakor ga imamo letos, bi bilo skoraj preveč ' upati, da bo tudi v nedeljo lepo vreme. In res so se proti poldnevu privalili težki oblaki čez verigo Julijskih Alp in grozili z dežjem. Vendar pa ni hilo hudega. Rahel dež, ki je nekaj časa škropil nad Tolminsko, ni v ničemer spremenil ali pokvaril programa tabora.
Ob 11. uri so imeli študentje na grobu padlih borcev komemoracijo. Pred odhodom so taborniki položili na spomenik venec. Ostal je tam kot tihi dokaz spoštovanja in ljubezni primorskih študentov do nemih, svobodnih grobov.
Po kosilu je bil na sporedu izlet tabornikov v bolnišnico »Franja« v Cerknem. Pridružili so se tudi številni domačini in razgibana druščina je odšla na pot. Ves čas vožnje je odmevala pesem po obronkih dolin, skozi
katere so se vozili, in skupno z velikim napisom na kamionu opozarjala ljudi, Ra so mimoidoči taborniki s prvega zbora primorskih študentov.
Zanimivosti bolnišnice »Fra-. n j a« so pritegnile vso pozornost študentov. Nekateri, ki so že bili tam, so drugim razlagali pomen posameznih stavb, naprav in drugih stvari. Med taborniki je bilo ves čas popolno razumevanje. Važnost tega tabora je bila za skupnost primorskih študentov velika. Prisotni so se spoznali med seboj, tisti, ki so se že prej poznali, pa so utrdili svoje prijateljske vezi. Razen tega so uspeli, da je severna Primorska z zanimanjem spremljala njihovo početje. Ljudstvo je videlo, da bo v bodoče imelo trdno oporo v svoji inteligenci, saj je nemogoče, da bi ljudje tako prijetnega vedenja in tako tovariškega razpoloženja ne vložili vseh svojih sil za napredek in uspešen razvoj tega dela naše domovine.	bef
CZ
Od blizu, in daleč
Trgovinska zbornica ža okraj Murska Sobota
razpisuje po sklepu upravnega odbora naslednja delovna mesta;
MESTO RAVNATELJA
»Šole za učence v trgovini« v Murski Soboti. Pogoji za sprejem:
Končana ekonomska fakulteta ali višja pedagoška šola ter najmanj 3-letna praksa v pro-svetno-znanstveni stroku
MESTO STROKOVNEGA REFERENTA
pri Tajništvu zbornice.
Pogoji za sprejem:
Končana ekonomska fakulteta ter najmanj S let prakse v gospodarskem podjetju.
DVA DEKORATIVNA ARANŽERJA
Kvalificirani trgovski pomočniki z najmanj 3 leta prakse v aranžerstvu.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja najkasneje do 1. septembra 1955 na naslov: TRGOVINSKA ZBORNICA za okraj Murska Sobota, poštni predal 44.
JZ MEDVOD
Dne 8. avgusta Je bila prva seja novega občinskega odbora v Medvodah. V novo komuno Medvode spada ozemlje dosedanje občine Medvode in del občinskega odbora Smlednik, skupno 34 naselij v 15 katastrskih cbč.nah s 7114 prebivaiici. Novi občinski ljudski odbor šteje 35 članov, ki bodo delali v štirih svetih ln raznih komisijah. Občina je sedaj zaokrožena teritorialna enota z močno gospodarsko dejavnostjo, ki se bo ob podpori komunalne politike lahko dobro dalje razvijala.
Na seji je bil potr j en občinski statut, s katerim pa bo treba seznaniti še vse vcđivce.
Sedež komune bo ostal v Medvodah, v Smledniku pa bo posloval krajevni urad. Za predsednika navega občinskega ljudskega odbora je bil izvoljen dosedanji predsednik občine Franc Mravlje. Novi podpredsednik je Stane Grčar, dosedanji predsednik občine Smlednik, tajnik pa bo tudi v bodoče Tone Pleš ec.	M. T.
IZ KROPE
K roparski kovači so praznovali svoj občinski praznik 5. avgust. Preteklo nedeljo je doseglo praznovanje svoj višek z žalno svečanostjo na grobu heroja Staneta Žagarja in padlih borcev na Lipnici, s slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora, z odkritjem spominske plošče padlim delavcem tovarne »Plamen« in s plavalnimi tekmami.	J a Jo
IZ HRASTNIKA
Nova naselbina bo nastala nad Raševino. Lansko leto je .postavil ljudski odbor hrastniške občine
dve enost a nova n j ski hišici iz ce- 5 nenega gradiva kot vzorec in ju letos Izgotovil. Obe na zunaj prav prikupni in znotraj praktično izrabljenimi prostori sta kajpak že zasedeni. Ker je zamisel za delavce in uslužbence, ki nimajo stanovanj ali se stiskajo z drugimi sorodniki v malih stanovanjih, res posnemanja vredna, se Je javilo na občini okrog 10 ref-lektantov za gradnjo takih mirnih stanovanjskih hišic. Občinska »uprava jim je dala na razpolago brezplačna stavbišča, kjer si bodo že letos začeli graditi svoje domove. In tako bo nastala nad Raševino kar mala naselbina malih stanovanjskih hišic.
*
Blazovje na levem bregu potoka Boben v bližini nove občinske hiše je dvignilo v zadnjih letih hrastniško cesto skoraj za meter, in je nastal tu majhen klanec. Voda potoka Boben je na tem mestu zajedala oba bregova ln je pretila nevarnost za cesto. Letos je* dal ljudski odbor to nevarno mestom temeljito urediti. Najprej so na te$n kraju regulirali potok Boben ter zavarovali oba bregova z močnimi piloti in namestili v strugi več jezov, ki zabranju-jejo razjedanje bregov. ' Vzporedno cesto so znižali skoraj za meter in jo precej razširili, hrib pa zavarovali z močnimi opornimi zidovi. Ker se je plaz v zadnjem letu umirii, upamo, da je minila ' nevarnost in da bo ta del ceste stalno urejen. Z vsem tem se je ta kot Hrastnik zelo olepšal.
*
V novi hrastniški občini ima začasni ljudski odbor 18 odbornikov. Nedavno so si izvolili za predsednika, Staneta Brečka, za podpredsednika Maksa Jakopiča, za tajnika pa Toneta Klemena.
Litijski otroci ob morju
Letos je mlada družina »Počit-nišlke zveze« • v Litiji 4 priredila svoje prvo taborjenje v Ankaranu pri Kopru. Cez 50 mladih ljudi je tu uživalo nad tri tedne lepote našega morja in si krepilo svoje zdravje. Dnevni program so Izpolnjevali pf. a vanje, odbojka, nogomet, namizni tenis in nadvse prijeten taborni ogenj. Imeli smo tudi tečaj za neplavalce,. tako da so postali vsi taborniki dobri plavalci. Od dobri hrani in učinkih morja so se vsi precej okrepili in le prehitro je minil čas, ko smo se morali posloviti od našega lepega morja. Da so se taborjenja lahko udeležili tudi socialno šibki, se moramo zahvaliti v veliki men SPK— OLO Ljubljana-okolica in inšpektorju S KP—OLO tovarišu Maziju za njegovo prizadevanje in trud, okrajni zvezi Prijateljev mladine za Ljubljano in okolico in glavnemu odboru »Počitniške zveze« LRS, ki so nam s svojo podporo in šotori omogočili taborjenje. Vse podìpore so bile koristno naložene, saj bodo litijski otroci s svojo marljivostjo dokazali, da znajo ceniti skrb ljudske oblasti za njihovo zdravje in okrepitev.
Gasilski nastop v Brežicah
Prostovoljno gasilsko društvo v Brežicah je v nedeljo organiziralo velike vaje, na katerih so sodelovala poleg domačega tudi društva iz Vidma, Bukošek, Zakot, Čerina in Obrežja na Dolenjskem. Posebnost nastopa so bili pionirčki — najmlajši gasilski naraščaj, ki so svoje vaje^ in naloge zelo resno opravili, kar so številni prisotni toplo pozdravili. Tako so pionirčki imeli vajo k orodju, ki je brezhibno potekala. Pionirke so nastopile kot sanitetna ekipa,
Pri planšarjih pod Stolom
Tako nižinski kakor tudi planinski pašniki pomenijo mnogo za Tolmince. Pomembni so zlasti planinski, ki se razprostirajo v visokih legah, nekako med 1000 in 1500 metri nadmorske višine, često pa tudi višje. Tu takorekoč ni meja. Začenjajo se tam, kjer prehaja drevje med nizko grmičevje, in se marsikje končujejo tam, kjer krasijo gore očnice in druge planinske cvetke, — med skalovjem in pečinami, med katerimi štrlijo proti nebu goli gorski vrhovi. Ce je narava Tolmincem le nekoliko naklonjena, pasejo lep del svoje živine na teh pašnikih od srede junija pa tja do septembra.
Med mogočnimi vrhovi — od Triglava, Velikega vrha in Kanina preko Trente, Stola in Krna, pa vse do Matajurja, Mije, Črne prsti in Porezna — si je poiskal tolminski kmet v preteklosti zelenih trat in si Jih s svojimi pridnimi rokami ogradil s plotovi z bodečo žico, z ograjami iz ruševja ali pa s kamenjem. Kot skrben planšar si je v krajih, ki so bili varni pred plazovi in v bližin*, gorskih studenčkov s tako mrzlo vodo, da človeka že po nekaj požirkih zaboli v čelu. zgradil skromne staje. Okrog niih so se vse poletje ponoči in podnevi razlegali glasovi zvončkov. Da ž!v*na ne bi kvarila plodnih t**l, je zeradil po pašnikih st*»ze, po kotanjah, ka mor priteka ob deževju voda. pa Je izkopal, jame in zgradil za-oiJna napaiallAča. ki	kiju
huje jo tudi n«Jvečji suši. Raz metano kamenje in od strele uničeno drevje je spravi! na kupe •hranfl pa je redke gozdove, kajti • njih je nudilo vejevje košatih
bukev dobro senco in varstvo živini.
Do danes so se razmere po tolminskih pianinah že močno spremenile. Majhne zasebne pašnike so povsod združili v večje, majhne in preproste staje pa so že marsikje zamenjali moderni hlevi in mlekarne. Iz leta v leto se zaostalost umika splošnemu napredku. Da se bo dokočno umaknila, pa bo treba še veliko truda, volje in denarja.
Tokrat me vodi pot na eno najobsežnejših in najlepših planin na lolminskem, na Božico pod Stolom, tistim Stolom, ki je bil v februarju 1952. leta tako usoden za vasico Borjano pod njim. Na Srpenici sedem v kamion, ki hitro zdrvi po lepi asfaltirani cesti proti Žagi. Tu zavije na levo po gorski cesti, ki vodi ob bistri Učeji skozi Rezijo proti Vidmu.
Avto brzi po ne preveč strm cesti po obronkih Stola, pod nami se peni Učeja, na njenem ’event bregu pa Je opaziti na strmih pobočjih Kanina ospehe večletnega pogozdovanja in urejanja hudournikov. Po nekaj kilometrih prispeva s šoferjem do majhne planine s sila preprostimi in majhnimi stajami. Tu skrbi marljiv pastir za čredo ovac. Le dober streljaj pred nama poteka tik pred prvo rezijansko vasjo Učejo sedanja jugoslovansko-italijanska meja.
Z voznikom kreneva ponovno na levo po dokaj slabi in precej strmi gorski cesti. Voznik mora na n.1ej pokazati vso svojo spretnost in iznajdljivost. Čeprav je že velikokrat prevozil to pot, mi tu pa tam zastaja dih, posebno, Če pogledam po strmih pobočjih navzdol.
Pred nama je še zadnja večja strmina. Zaradi tovora jo komaj zmoreva in že sva na prostranih senožetih. Kolesa se sumjivo udirajo v zemljo razmočeno od dežja, in kamion se nevarno nagiba. Voznik se smeji moji zaskrbljenosti. In res sva že kmalu ponovno na trdi, kameniti cesti, ki se le za spoznanje dviga navkreber. Se пгкај minut in pred seboj zagledala obsežne staje. Vozilo zapeljeta prav do njih. Tu naju z nasmehom pričakuje mlekar ln vabi v mlekarno, da bi nama postregel z okusnimi mlečnimi izdelki.
*
Iz prijetnega dremanja v hladu pod košato bukvijo me zbudi zvonkljanje kravjih zvončkov. Popoldne se že nagiba k večeru in pastirji vodijo svojo čredo, ki šteje kakih 150 govedi, proti stajam, Čeprav je živina šele mesec dni v planini, že pozna svoj prostor, saj se kar sama napoti do njega. Le tu pa tam je slišati kak napotek od sonca očrnelih pastirjev. Skoraj ne morem dojeti, da je za vso to živino v stajah dovolj prostora, medtem ko ga včasih celo za molzne krave in bilo.
Včasih so bile tu le manjše, s pločevino krite staje, danes pa sta dve veliki in moderni. V manjši je prostora za kakih 50, v večji pa za okrog 100 govedi. Poleg teh naj omenim še mlekarnico, vodovod za njene potrebe, več strelovodov, ki uspešno varu i e jo naprave pred strelo, dve zidani gnojišči, do katerih hi prevažali gnoj \t staj v za to prirejenih vozičkih po tiru, če ga pred nekaj leti ne bi neznanci ukrartti, in končno še betonska napajališča oh naravnem izvirku nedaleč od staj, kjer
napajajo živino, če po kotanjah na planini ob šuši zmanjka vode. Kljub vsem tem številnim napravam, ki so veljale Srpeničane že v prvih letih po osvoboditvi poleg številnih prostovoljnih delovnih ur še okrog milijon dinarjev, bi bile danes - potrebne nadaljnje izboljšave. Ker planšarski odbor pri kmetijski zadrugi pridno skrbi za planino, je le upati, da bo, ko bo le mogoče, poskrbel tudi za te.
Medtem ko so bile staje do povratka živine s paše povsem izumrle, je sedaj pred večerom v njih in okrog njih vse živo. Kako bi ne bilo, ko pa se največje delo šele začenja. Pastirji, ki jih je znatno utrudilo delo na paši, kjer morajo živino na pripekajočem soncu nenehno odvračati od nevarnih strmin in jo voditi na trate, ki jih sama ne bi našla, morajo pomolzti po 15 pa tudi do 20 krav. To ni majhno delo. Ker pa so ga vajeni« jim gre kar pridno izpod rok. Pomolženo mleko nosijo v mlekarno, kjer ga mlekar stehta, vlije v že pripravljen kotel in poskrbi za vso potrebno administracijo. Po opravljenem delu povečerjajo. Polenta, mleko, skuta in deloma sir to je njihova vsakdanja hrana. Se pred nočjo utrujeni poležejo po pogradih, ki so si jih uredili nad mlekarno. Povabijo me s seboj, toda vabilo svežega gorskega zraka je bolj vabljivo. Sele čez dobro uro se kakor tat tiho približam svojemu ležišču, da ne bi zbudil spečih, 'kajti že pred zoro bodo morali biti ponovno4 nä nogah.
•
Iz spanja me prebudi glas budilke. Ko sl še malo pretegnem ude in pom an e m oči, pogledam «kozi majhno okence. Komaj oparim prve znake prebujajočega se dneva. Medtem ko so obotavljam pastirji hitro poskačejo z ležišč. Se sam sledim njihovemu zgledu hi kmalu se umivamo s mrzlo,
osvežujočo vodo pri vodovodnem izlivku. Prvo jutranje opravilo pastirjev je spet molža in šeJe nato zajtrk, ki je močno podoben večerji. Tokrat čaka mlekarja najodgovornejše delo — izdelava sira in skute. Ker sem si vse to ogledal že v dolini, me bolj privlačuje paša in pridružim se pastirjem, ki krenejo z živino na prostrane pašnike. V stajah ostane poleg mlekarja le še pastir, ki poskrbi, da se živina na večer lahko vrne v očiščene prostore.
Zadovoljen sem, da ženejo tokrat pastirji na pašo proti vrhu Stola. Ob najbližjih kotanjah z vodo napojimo živin 6 in počasi stopamo po pobočju navzgor. V začetku delo pastirjev ni težko, kajti lačna živina se pridno pase. Težje Je, ko se nasiti in polega, toda pastirji so vsega tega vajeni. Cez čas jih zapustim in se napotim proti vrhu Stola. Ko prispem nanj, si nekaj časa ogledujem rdeče strehe nove Borjane in druge kraje pod seboj, leno Nadižo, v soncu se kopajočo Beneško Slovenijo, Centralne Alpe z velikim Klekom in drugo. Res čudovit Je razgled s tega našega najzahod-nejšega vrha. Njegova strma pobočja so že v znatni meri zasajena s sadikami raznovrstnih gozdnih dreves. Za to je poskrbela naša ljudska oblast, da v bodoče vasem pod Stolom ne bi več grozili snežni plazovi. V jeseni 1953. leta so pogozdovali ta obsežna pobočja in uredili na planini manjšo drevesnico, v kateri gojilo sadike za izpopolnitev pogozdovanja.
Po krajšem počitku si poiščem par lepih planik, ki jih je tod izredno mnogo, žal pa jih zadnje čase obiskovalci Stola le preveč trgajo, in že se vračam k pastdr-lem. Na povratku si utrgam še par, po naših gorah zelo redkih močnb dišečih i4*nib murk, ki jih po paš^kih .žIvaM neusmiljeno teptajo. Od pastirjev se kmalu
poslovim in vračam k stajam. 'Spotoma se nekoliko pomudim še pri oglarjih, ki so tu pridno na delu. Po planini se namreč stalno razrašča razno grmičevje in drevje. Vse to je treba odstranjevati, kajti sicer bi postopoma preraslo pašnike. Kmetijska zadruga je letos našla pameten izhod. Pogodila se je z oglarji, da žgejo oglje iz drevja, ki raste po pašnikih. Pri tem imajo koristi oboji. Oglarji pridejo do svojega zaslužka, planšarji pa bodo imeli očiščene pašnike. Ne bi bilo napačno, če bi se tudi po drugih planinah poslužili takega čiščenja, kajti potrebne so ga skoro vse.
Ko se vrnem k stajam, mlekar že opravi svoje delo in me ponovno postreže, tokrat s še toplo skuto. Ponovno me sprejme v svoje okrilje senca košatih bukev, kmalu pa me zbudi iz prijetnega dremanja obiskovalec, ki ga je privedla na planino skrb za živino. -Skoraj sleherni dan se vrstijo taki obiski. Planšarji so jih veseli, saj jim prinašajo novice iz vasi in časopise. Slehernega vodi skrb izpred staj še naprej do živine na paši. Tej prinese za priboljšek nekoliko osoljenih otrobov, jo potreplja po hrbtu in ko ugotovi,, da se dobro redi in da se ni bati zanjo, odide ponovno k mlekarju, se v stajah nekoliko odpočije, izbere hleb priznanega planinskega sira za svojo lastno uporabo in že stona z njim na hrbtu nazaj proti domu.
Da bi mi hitreje mineval čas, se pridružim ob povratku takemu obiskovalcu. Se na planini spotoma natrga nekaj notrebnih zdravilnih zelišč zase in za živino, za klobuk pa si zatakne par črnih murk, sam pa v tem času pozobam nekaj okusnih gozdnih Jagod, M jih -je okrc^r planine na profek. Cas narja v pogovoru hifro mineva in po poldrugi uri hoje se že znajdeva v dolini.
Dušan Trebše
ki je prihitela na mesto nesreče po eksploziji, vestno obvezala ranjence in nudila prvo pomoč.
Glavna točka so bile verižne vaje-gašenja požara v mestu. Nato je sledil mimohod vseh gasilcev z godbo na čelu. Navzoče sta nagovorila predsednik brežiške občine Ivan Kolenc in višji gasilski častnik Kolšek iz Vidma. Prireditev je vsestransko dobre uspela. Delo brežiških gasilcev je uspešno, pomembno pa še posebej, ker posvečajo vso pozornost gasilskemu naraščaju.	TOM
Izvoljen je komite LMS za litijsko komuno
V	nedeljo'7. t. m. je bila v Litiji mladinska konferenca, na katero so prišli delegati omladinskih aktivov iz Šmartnega, Gabrovke, Kresnic in Jevnice.
Predsedniki posameznih mladinskih aktivov so povečali o delu mladine. IZ poročil j<$ bilo razvidno, da je mladina * teh krajih precej aktivna. Najbolj se zanima za dramatiko in šport. Delo mladine ovirajo predvsem slabi materialni pogoji in pomanjkanje prostorov. Kljub težavam je mladina uprizorila mnogo dramatskih dea in izvedla tudii nekaj športnih tekmovanj. Manj je mladine v krožkih Ljudske tehnike. Povečati bo treba tudi zanimanje mladine za politiko.
Na tej mladinski konferenci pa ni bilo nobenega delegata iz aktiva LMS v Litiji. To je pri vseh mladincih izzvalo nezadovoljstvo in so soglasno zahtevali, naj se vodstvo LMS v Litiji pokliče na odgovor.
Na koncu mladinske konference so delegati izvolili 15 članski odbor LMS za Litijsko komuno, v katerem so zastopanj, vsi aktivi litijske okolice.	L. M.
'IZ ZAGORJA
Lahko rečemo, da so prireditve, ki so bile na sporedu ob 200-let-nici rudnika, zasenčile vse dosedanje. Dejstvo je, da so hoteli dati Zagorjani s temi prireditvami poudarek novemu človeku in novemu duhu, ki prihaja v zagorsko občino.
V	okviru praznovanja tretjega občinskega praznika mesta Zagorje-so bile na sporedu tudi kul-turno-prosvetne prireditve. Kot uvod v začetek proslav je bila slavnostna akademija s sodelovanjem ženskega in moškega pevskega zbora ter godbe na pihala, nastopil pa je tudi zagorski rojak Ladko Kprošec.
Na letnem igrišču Partizana je bila ob prisotnosti 1500 ljudi ponovljena igra Bratka Krefta »Velika puntarija«. V nadaljevanju sporeda praznovanja praznika je bil tud; koncert mešanega pevskega zbora »Loški glas«, Finžgar-jeva drama »Razvalina življenja« in komedija »Skupno stanovanje«. Komedijo si je ogledalo nad 2000 Zagorjanov.	M. L.
Kulturni leder v Kamniku
Delavsko prosvetno društvo »Solidarnost« v Kamniku priredi v okviru kulturnega tedna dva koncerta vokalne glaso«, m sicer 13. avgusta ob 20. uri in 14. avgusta 'ob 16. uri v prostorih kulturnega doma. Nastopili bodo sopranistka Marija Sedejeva in baritonist Samo Vremšak ter Nada Zrimšek in Janez Triler, ki ju je pravkar angažirala avstrijska televizijska mreža za enomesečno gostovanje. Na òbeh koncertih bo sodeloval tudi znani beograjski pianist Zdenko Marasovfč. Naslednjo nedeljo. 21. t. m., pa bo ob 16. ur! ha sporedu »pevska tekma« mla-di% pevcev in nevk Za to orire-ditev se je priglasilo že precejšnje Število vd*»’ežencev iz raznih krajev Slovenije.
ANJ §A».IA ZA ZGAAJB,
ZA PREHRANO
Sadja imamo letos, kot pravilo naši sadjarji, v obiiici, imamo tudi nekaj tovarn, ki sadje konzervirajo aii predelajo v marmelado'ali brezalkoholne pijače, vendar je to vse premalo. Njihova zmogljivost je tako majhna, da ne morejo predelati vseh razpoložljivih količin sadja, zlasti letos, ko ga je mnogo. Prav zaradi tega gre pri nas v Slovenji vsako leto po zlu mnogo sadja. Zato je treba letos to sadno letino dobro, načrtno izkoristiti z drugimi načini — s keatsereviranjem sadja v individualnih gospodinjstvih. Marsikje so se s pomočjo tečajev, ki jih vodijo gospodinjske učiteljice že mnoge gospodinje in dekleta seznanile s pripravljanjem sadja za zimske mesece. Kljub temu, da je sedaj trenutno pomanjkanje sladkorja, vendar se da pripraviti razne sadne sokove in marmelade tudi brez večjih količin sladkorja ali celo brez njega (Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani Izdaja mesečnik »Sodobno gospodinjstvo, kjer je vedno dovolj tovrstnih dobrih in preizkušenih receptov, a tudi na družinski strani v uašem listu vara bomo v prihodnjih tednih postregli z njimi).
Za zimo pa lahko pripravimo sadje tudi tako. da ga posušimo. Suho sadje vsebuje namreč silno mnogo hranilnih snovi, kljub temu pa ga na trgu skoraj ne vidimo.
Pri nas na kmetih sicer suše
gospodinje jaboika in kvečjemu še hruške, vendar pogosto na zelo nehigieničen način in vedno !e slabše vrste. Prav z enostavnimi pripomočki pa bi lahko tudi doma uredili odgovarjajoče lese, a tudi popravili manjše sašiinice, kakršne imajo marsikje po vaseh.
Pr: predelavi sadja lahko prinašajo veliko korist tudi razne predelovalnice sadja pri kmetijskih zadrugah, kakršne že imajo ponekod. Prav bi bilo, da bi si take predelovalnice oskrbelo čintveč zadrug, kajti tudi
opreme, ki je potrebna, in treba zveza Ljubljana od februarja več uvažati in lahko vse pripo- do maja letos »Emajlirko« v močke, ki jih pri predelovanju Celju, da bi izdelala Baumanov sadja rabimo, izdelamo doma. lonec. To so tam že napol oblju-Mnogo enostavnejše in hitrejše bili, a konec koncev so izdelavo pa je pridelovanje sadja z Bau- lonca odklonili. Tako bo Okraj-manovim sterilizatorjem. Žal pa ni zadružni zvezi pomagal iz za-za njegovo izdelavo ni razume- gate neki zagrebški obrtnik... vanja pri naši industriji. Tako Predelovalnice sadja in sušil-je prosila Okrajna zadružna nice bi torej lahko mnogo pri-
pomogle k temu, da bi bilo izkoriščenega kar največ sadja — predelanega v sadne sokove, ne pa v žganje, kar je pri nas še globoko vkoreninjcna navada.
V Sloveniji imamo že več večjih sušilnic. — V Mariboru pri Sadjarskem inštitutu, v Sevnici in dve v Ljubljani. V Medvodah in Brežicah pa bodo zgradili novi sušilnici. Marsikje pa imajo sušilnice, ki niso rentabilne, ker porabijo izredno mnogo kurija. Zato mislijo odgovorni faktorji vedno bolj na gradnjo električnih sušilnic, ki porabijo malo električne energije, a posuše velike količine sadja.
Se na nekaj ne smemo pozabiti — na tople sadne pijače. To so razni čaji iz olupkov in drugih »odpadkov«, ki jih navadno zavržemo. Drugod po svetu, zlasti v severnoevropskih in ameriških državah znajo tndi te odpadke izvrstno Izkoristiti, saj je znan sadni čaj, ki ga prodajajo v ličnih zavojčkih, vsebuje pa največ posušene jabolčne olup-ke in šipek. Koliko denarja pri na« ■ tem zavržemo, čeprav bi lepo sortiran in embaliran, tovrsten čaj tndi lahko prinašal lepe dohodke.
Več gadja v sušilnice ln predelovalnice, več za zimsko zalogo, manj pa v kotle za žganjekuho.
V. K.
UTRINKI
Cas za vkuhavanje sadja jz tu, saj je sedaj1 največ in najbolj raznovrstnega sadja v obilici. Na ljubljanskem trgu pa to gospodinje skoraj ne opazimo. Predvsem so cene zelo visoke, sadje, ki je na razpolago, je pa pogosto tako, da ne veš, ali bi ga medil še nekaj dni ali bi pojedel že kar trdega. Take so prav često hruške in breskve, a tudi drugo blago ni tako. da bi bilo pravšno za vkuhavanje. Naj tu omenim primer, kako je sadje na trgu sortirano:
Kupila sem 1 kg hrušk. Zanje sem plačala 56 din. Mudilo se mi je in sem jih pogledala šele, ko sem prišla domov. Na moje veliko začudenje sem imela pred seboj pravo zbirko najrazličnejših sort hrušk — ođ najdebelejše in sočne do najmanjše in mokaste hruške, da ne omenim poleg še nekaj nagnitih in črvivih. Toda za vse je bila ista cena. Ta se mi zdi dovolj visoka, da bi se podjetje, ki nudi potrošnikom tovrstno blago, lahko tudi potrudilo in sortiralo boljše od manjvrednega blaga ter temu primerno tudi določilo cene.
Zdi se mi, da je v naši trgovski mreži še kar preveč vkoreninjena misel, da je za potrošnika vse dobro, drugo je seveda za izvoz. Da, prav gotovo nam ne sme biti vseeno, kakšno blago izvažamo v tujino, a tudi ne, kakšno blago ponujamo svojemu domačemu potrošniku, ki plača zanj razmeroma visoko ceno. -ra
Mako fe z otroško
ohromelostjo pri na«?
Zadnje tedne vedno pogosteje slišimo med znanci ali na ulici: »Ta ima paralizo, oni jo je dobil na počitnicah: Ne grem na morje, jaz pa v hribe ne ...«
Zaradi takih in podobnih govoric. ki se širijo po Ljubljani, smo se obrnili za pojasnilo na infekcijsko kliniko v Ljubljani. Tov. asistent dr. Rado Zargi nam je v odsotnosti šefa klinike takole pojasnil:
Foliomielitis ali otroška paraliza je bolezen hladne klime. Predvsem je doma v ZDA, Angliji, Skandinavskih deželah in v Nemčiji. Pri nas smo imeli do 1. 1932 redke primere. Tega leta in pa
1.	1953 sta bili v Sloveniji manjši epidemiji otroške ohromelosti. Zato je postala bolezen zdravstveni problem kot je že desetletja v zgoraj omenjenih državah.
Povzročitelj otroške ohromelosti je eden od najmanjših virusov, ki ga običajno najdemo v črevesju ali pa v žrelu bolnikov ali bacilo-noscev. Teh zadnjih je mnogo, zlasti med mestnim prebivalstvom. Prav iz tega vzroka, ker je pre-kuženost med mestnim prebivalstvom velika in kot posledica te prekuženosti večja ali manjša odpornost proti bolezni ne dobimo veliko primerov iz gosto naseljenih krajev oz. mest, pač pa iz podeželja. Včasih so mislili, da se širi bolezen samo s kapljično infekcijo, medtem ko danes vemo, da so prebavne motnje (diareje) vzrok poliomielitisa gn v večini primerih glaven predznak bolezni.
Poliomielitis začne z nejasnimi znaki kot večina nalezljivih bolezni. Temperatura lahko traja 1—
2	dni z ev. glavoboli in slabim počutjem. To začetno obdobje ni prav nič značilno za bolezen. Po dveh dneh pa temperatura pade in nastane nekakšen prosti presledek brez vsakih težav. Po 2,
3	ali pa tudi več dneh pa ponovno poraste vročina z vsemi značilnimi znaki za meningitis. Med temi je najvažnejši znak otrplosti tilnika z visoko temperaturo in glavobolom. Včasih dobimo v tem stanju
POMEN MLEKA
Jabolk* и dozorel*
Poznati je treba nego bolnikov
V torek zvečer se je končal v babiški šoli v Ljubljani tečaj za hišno nego bolnika, ki se ga je udeležilo trideset babic. Mnoge med njimi imajo za seboj že več let naporne babiške službe, nekatere celo že po dvajset let. Na tem tečaju, .za katerega je dai pobudo glavni odbor EK Slovenije, so si osvežile svoje znanje, ki jim bo prav prišlo pri njihovem delu, ki se mnogokrat odvija v zelo primitivnih razmerah. V torek so babice navzočim pokazale nekaj zelo praktičnih načinov, kako sl pomagajo s preprostimi sredstvi pri bolniku. Tako je ena izmed babic prav spretno napravila iz odeje haljo, ne da bi jo kjerkoli prirezala ali sešila. Dalje copate iz časopisnega papirja, ki jih uporablja že okrevajoči bolnik, odpadno vrečico prav tako iz starega časopisa, primitiven predpasnik iz brisače in vrvice, ovoj za termofor in obveze in še vrsto drugih praktičnih načinov, ki so potrebni pri negi bolnika, vendar ee je marsikatera babica seznanila z njim šele na tem tečaju.
. Doslej se je na tovrstnem tečaju (ki je uveden že v reden pouk na bahiški šoli, in sicer za učence drugega letnika v II. šolskem polletju, za tiste babice, ki že delajo na terenu, pa tako imenovani podiplomski tečaj) usposobilo že okoli 90 babic. Za vodstvo takih tečajev pa je usposobljenih v Sloveniji že 36 medicinskih sester,- ki tudi po V2seh učijo dekleta in žene, kako je treba negovati bolnika.
Tako se širi to znanje med ljudstvom sicer počasi, a vztrajno, k čemer mnogo pripomore prav RK, katerega naloga je prav zdravstveno prosvetljeva-nje človeka, zlasti v oddaljenih, primitivnih krajih, kjer je
najbližji zdravnik oddaljen tudi po več ur hoda.
Lahko el mislimo, kako dragoceno je tako znanje in prav bi bilo, da hi bil v vsaki družini vsaj en član, ki bi si znal pomagati tudi v težjih primerih.
Fotrotaja mleka v naprednih državah je močno nara&la, ko je bilo prebivalstvo obveščeno o znastvenih odkritjih glede izrednega pomena, ki ga ima mleko za človeški organizem. Kmalu Je dobilo mleko skupno s sadjem ln surovo zelenjavo naziv »zaščitno živilo«.
Znano je, da Jo т deželah, kjer
Je mlekarstvo dobre razvito, smrtnost otrok znatno nižja kot v deželah e slabo razvitim mlekarstvom, kjer Je mleko slabo in potrošnja nizka. Tu so otroci tudi slabše razviti ter manj odporni proti raznim boleznim.
Katere 60 tiste snovi, ki dajejo mleku tako veliko biološko vrednost, da Je po svojem sestavu najpopolnejše živilo, ki ga poznamo? Po tabelieah, ki Jih je leta 1930 Izdalo ameriško ministrstvo za poljedelstvo vsebuje 100 g polnomastnega svežega mleka 69 kalorij, 3,5 g beljakovin, 3,9 maščob, 4,9 g ogljikovih hidratov, 118 mg kalcija, 93 mg fosforja, 0,1 mg železa ter vitamine C, BI, B2, PP in vitamin A.
Res je sicer, da Je na tabeli označena le kakovost ameriškega mleka, na katerega vplivajo kli-
ma, zemljišča, močna krmila, higiena hlevov, različne pasme itd. Dokler pa nimamo lastnih analiz, nam vendar lahko tudi te služijo za orientacijo.
Kljub Izrednemu pomenu, ki ga ima mleko za človeško zdravje in kljub tenui, da se to dejstvo stalno poudarja, je potrošnja mleka prinas v primerjavi z nekaterimi
Ob potoku
E'rg nam nudi že prve kumarice za vlaganje. Njih cena se giblje od 50 do 70 din. Prve kumarice so najboljše, kasneje dobe rjaste madeže in take, ki niso popolnoma čiste in zdrave niso primerne za
Biološka vrednost mlečnih beljakovin je izredno velika in dobra. Mleko vsebuje: kazein, lakto-globulin, lakttalbumin.
Vrednost beljakovin v mleku Je velika tudi zaraSi tega, ker je v majhni količini mleka velika količina beljakovin; V« litra* mleka Ima toliko beljakovin kot 30 g mesa. Tudi posneto mleko je glede na beljakovinsko vrednost zelo cenjeno živilo. Znano je, da mora biti « hrani približno 50% beljakovin živalskega izvora, pri otrocih in nosečnicah pa celo dve tretjini.
Maščoba *e nahaja v mleku emulgirana v obliki zelo drobnih kapljic. Zaradi te fine emulzije je ta maščoba zelo lahko prebavljiva in jo telo laže izkorišča.
Poleg v masti topnih vitaminov (A, D, E, K) vsebuje mleko še razne vitamine topne v vodi (5 B komplex in C).
Vitamini so organske snovi, ki so v malih količinah neobhodno potrebne organizmu za pravilno izkoriščanje hrane in za urejanje drugih življenjsko važnih proce-
koprom. Usti višnje ln vinske trte. vendar pa smejo v tem primeru sov v orSanizmu. Od rudnin, ki
drugimi državami 5e vedno izredno majhna. Medtem, ko ga potrošijo n. pr. v Kanadi, Svici, na Finskem povprečno 1 liter do liter 200 g dnevno na osebo, znaša naša potrošnja 100 do 300 g dnevno na osebo. Toda slabe prehranbene navade so pri nas tako zakoreninjene, da bo potrebno v bodočnosti še mnogo dela na tem področju. Naš cilj pa mora biti proizvodnja in potrošnja zadostnih količin zdravega mleka in njegovih proizvodov.
Damjana Bebler (»Sodobno gospodinjstvo«)
že različne bolečine in nemoč v okončinah, to se pravi v tisti nogi ali roki, kjer bo pozneje nastala ohromelost. Diagnoze ni možno postaviti drugače, kot v bolnišnici s preiskavami možganske tekočine, krvi in blata.
Ko nastopijo ohromitve ene ali druge окопшле (največkrat je pri-zacieia ena noga) mora bolnik strogo ležati in mirovali, dokier trajajo bolečine v hromi okončini t. j. okoli 2—3 tedne. Sele po j-em času začnemo z zdravljenjem in sicer s kopelmi, masažami in elektrlziranjem pod strokovnim ortopedskim vodstvom.
Vse ohromitve se do neke mer« popravijo. 50% ohromelih mišic se popravi v razdobju 1 leta po začetku ohromitve. Največ se jih popravi že v prvih dveh mesecih. Najtežje oblike poliomielitisa so tiste, pri katerih ohromijo pomožne dihalne mišice in ti bolniki navadno umrje j o. Za take težke oblike bolezni imajo v inozemstvu posebne aparature s pomočjo katerih ohranijo bolnike pri življenju z direktnim uvajanjem mešanice zraka v dušnih. Naša klinika je prav v poslednjih dneh prosila pri pristojnih oblasteh za nabavo teh aparatov, ki so pa zelo dragi.
Otroška ohromelost je sezonska bolezen. Največ primerov dobimo od julija do konca septembra; v tem zadnjem mesecu je navadno največ obolenj.
Ob koncu julija letošnjega leta smo sprejeli na našo kliniko prve primere otroške ohromelosti. Do danes imamo pri nas 10 bolnikov s poliomielitisom. Ce pregledamo bolnike po starosti vidimo, da jih je največ od 1.—5. leta, z izjemo pacienta starega 19 let. Med temi bolniki jih je več iz Ljubljane, pri katerih pa se je pokazalo, da so zboleli izven doma; tako n. pr. je 5 let stara Darinka zbolela v Slovenskih goricah, kjer je bila na počitnicah, 4 leta stara Tatjana je zbolela v Šiljevici, triletni Rene je zbolel v Portorožu, petletni Marko pa se je inficiral na Hvaru. Torej vsi štirje primeri ix Ljubljane, ki pa so zboleli na štirih različnih krajih. Drugi primeri so iz podeželja, z izjemo dveh, pri katerih nismo mogli zaslediti, da bi bila na počitnicah izven Ljubljane. To sta štiriletna Majda in devetnajstletni Igor, oba doma iz Stožic. Omembe vredno bi bilo, da imamo iz Loga pod Mangartom 2 primera, od katerih eden je bil samo na počitnicah v tem kraju. Iz sežanskega okraja imamo dva primera.
Virus poliomielitisa Je vsepovsod. Nikakor ne moremo reči, da je v tem času razen Loga pod Mangartom kakšen kraj bolj okužen od drugega. Neumesten jo preplah ljudi zaradi dveh primerov iz Stožic.
Za preprečevanje boleri hi bilo prav, da prebivalci vedo za gotove pogoje, s katerimi je možno do neke mere preprečiti infekcijo s poliomielitiČnim virusom. V času, ko ima otroška ohromelost sezonski višek, t. j. v avgustu in septembru, naj bi starši pazili na svoje otroke. Predvsem je predpogoj za preprečitev poliomielitisa osebna higiena. Otroci naj sl zelo pogosto umivajo roke, zlasti pred jedjo. Preprečiti je treba, da ne jedo otroci nezrelo sadje in pri tem ne dobe prebavnih motenj (drisk), ki močno povečajo sprejemljivost za poliomielitičen virus. V tem času tudi niso priporočljive operacije na nebnicah (mandljih), a tudi izdiranje zob pri otrocih, kajti virus ima skozi tako rano v ustih lahko pot do vdora v organizem. Tudi vsako čezmerno športno udejstvovanje je treba preprečiti, kajti prevelik naper poveča pri otroku nagnjenost do infekcije (dolga kolesarjenja, utrudljiva hoja po hribih in slično). Ob vsakem vročičnem stanju, združenim z istočasno potekajočimi driskami pri otrocih od 1. do 5. leta naj pa se starši po* svetujejo z zdravnikom.
Sudi roke negujmo
Nekaj lepih vratnih izrezov za popoldansko ali večerno obleko
КШРНАКИСЕ ЖА Ж1НО
Posebej zavremo vinski kis, ki vreti le nekaj 'minut, ga malo razredčimo z vodo, primerno osolimo, dodamo šalotko, cer poper, lorberjev Ust in malo na koleščke zrezanega hrena. Kis
»Le kako naj imam lepe roke, ko pa vsak dan opravljam tudi umaizana dela,« potoži marsikatera gospodinja in pri tem ostane. Koža na rokah, ki pri delu razpoka zaradii velikih toplotnih spiremenb kaj hitro otrdi, če jo sta v mleku, sta brez dvoma naj- stalno ne mažemo s hral jlvo kre-
Ko pripravljamo kumare po tem vafnei5i kalcij in fosfor. Za člo- m0. R0ke moramo večkrat na -• Р)«»чапш xumare po tem veka predstavlja tudi mleko m j ,	• ,	,	г i
njegovi proizvodi najmočnejši vir °an> z‘,asn> kadar opravljamo ka-teh rudnin.	ko umazano delo dobro zdrgniti
vseh prstih enakomerno prekrvitev žil, koža bo prožnejša, kef ne bo ostala hranljiva krema le na površini, temveč jo bo koža vsrkala. S tem bomo preprečile suho kožo na rokah in globoke
vlaganje. 2e ena sama nezdrava Popolnoma ohladimo ter ga nali-kumarica nam pokvari celo za- lesno čez kumarice toliko-, da. stoji logo, ki smo sd jo pripravile za vsal 2a prst visoko nad njimi.. Na zimske mesece.	koncu dodamo kisu še galun (do-
Ce nimamo rade premočno oki- biš v lekarni), za .4 do 5 litrski sanih kumaric, si jih bomo pri- kozarec vzamemo noževo konico pravile na sledeči način:	ali pol kavne žličke galuna. Ko-
Lepe, popolnoma zdrave kuma- zarce dobro zavežemo, ih stirani-rice operemo, zbrišemo in vloži- mo na hladnem m suhem promo v kozarce. Vmes po okusu štoru.
načinu, Jim moramo na konceh odrezati rezino in poskusiti, če niso grenke, v tem primeru gren-ge dele odstranimo. M. V.
vložimo nekaj malih paprik — feferonov. Kumarice pokrijemo s
Tako pripravljene kumarice niso prekisle, so lepo trde in se zelo lepo drže.-Uporabljamo jih že lahko po približno treh tednih. V začetku bo tekočina postala malo belkasta, toda to naj vas ne plaši, ker se sama lepo izčisti.
vsiiušitb
Fosforju in kalciju pripada približno 2 kg od celotne teže odraslega človeškega telesa. Poleg tega, da gradita okostje, imata ti dve rudnini še razne naloge pri presnovi, funkciji živčevja, itd.
Dnevne potrebe po teh rudninah so približno 1 gram dnevno. Višje pa so v mladosti, nosečnosti, med dojenjem, v starosti. Da zadostimo potrebam, namenjenim za življenje tako važnih snovi, moramo urediti svojo prehrano tako, da se bodo količine mleka in njegovih proizvodov čim bolj približevale tistim količinam, ki jih priporočajo razni mednarodni fo-
1 kg telečjih prs, 6 dkg masti, ru™i za prehrano.
Vse kozarce, v katerih hranimo	®°1> 15 dkg telečjih ali	gove-	Mleko in njegovi proizvodi so
zelenjavo vloženo v kisu, mo.	jih jeter, 1 do 2	žemlji ali ista	tore'i nuin0 potrebni človeku v
mo večkrat pregeldati. Ce še kis	količina kruha 1	čebula	zelen	Y-leh njcsovih življenjskih obdob-
čez nekaj tednov posuši, ga do- __________ГиЛ?’1	сеоша>	zelei)	Jih, od rane mladosti do pozne
Ujemo, toda vedno le prevreloga ln popolnoma ohlajenega.
ANGLEŠKE KUMARE
z ne pretrdo, doib-ro namiljeno ščetko, da izgine iz kožne površine vsa nesnaga, nato jo še zdrgnemo z limono io namažemo s tanko plastjo dobre kreme. ' Seveda, če moramo takoj nato mesiti kruh ali sploh pn-ipravl jati kako jed, ne bomo namazale rok s kremo, temveč šele pozneje. Na prvem mestu je pri negi rok važna snagn, kajti grda je le tista roka, ki ni čista.
Poleg večkratnega temeljitega umivanja roke vedno zvečer namažemo z mastno kremo, lahko pa tudi glicerinom in jiih obenem tudi temeljito zmasiramo. Z masažo začnemo na mezincu in sicer tako, da z namaščenim palcem krožimo večkrat na istem теми
peteršilj, malo majarona, 1	starosti. Se bolj važno pa je	mle-
јзјсе.	ko za bolnega človeka, zato za-
Iz mesa izločimo kosti in na- vz®ma v terapevtični dietiki zelo ---------- .—
pravimo z ostrim nožem zarezo, ^"žemdčnih^iedvuinih; ј?Д 0,(1 noh^ пггтас1о1>	v Lis“
Popolnoma dorasle,	olupljene	03 dobimo žep za nadev. Meso	žolčnih in - drugih	boleznih.	Tndi	smem.	Ko smo	to storile na obeh
kumare zrežemo na štiri	dele, jim	tudi nasolimo. Nadete prsi za-	v rekonvalescenei	po težkih	obo-	rokah,	obrnemo roke z dlanmi	na-
otrebimo pečke, jih osolimo in šijemo z belo nitjo ali jih spne-	.[j0 ]' tel° »gabelo, bodo vzgor in ponovimo masažo na tej
pustimo nasoljene 24 ur, medtem mr, » .„k,-.,____u ■____,	-, mleko ln njegovi proizvodi poma-	'	.	.	1
jih nekajkrat premešamo. Nato	* botrebci, nato pa de-	gau h krepitvi in	ponovitvi	dela-	strami	prstov,	spet od vrha	na-
raze, v katerih se umazanija najraje skriva.
Predvsem velika snažnost, zvečer pa le nekaj minut za masažo in kljub vsakodnevnemu gospo-dlinskemu delu bodo naše roke take, da se nam jih ne bo treba sramovati!	-ra
jih dobro zbrišemo s snažnim pr- ne™° v pekač in Р°Ијето * zmožnosti, tičem in po potrebi še stisnemo vročo mastjo ter spečemo v pe-preostalo vodo iz njih. V dobro &ci- Ce pa pečemo pečenko v pološčeni posodi zavremo vinski pečnjaku, tedaj pa podlijemo kis, zmešan % ostrejšim kisom za malo vroče vode, da se lepše vlagenje, dodamo oel poper, malo SDeče in se ne važne paprike, šalotke m primerno oso- 7	,	, ° '	, .
цто.	Za nadev nastrgamo jetra,
v ta kis zložimo kumare ter jih i™ Primešamo v vodi ali mleku pustimo, da vro pet do sedem namočene in ožete žemlje, se-minut. Nato jih odstavimo, ohla- sekljamo peteršilj in čebulo, ki dimo ter s kisom vred vložimo smo jo preje	zarume-
V kozarce. Popolnoma ohlajene	J
dobro zavežemo in shranimo na suhem ln hladnem prostoru.
Na enak način pripravimo tudi kumare, katere zrežemo na liste,
vzdol. S tem bomo dosegle na
nili. Začinimo še s strtim majaronom in soljo. V vse vmešamo še jajce in s tem nadenemo pripravljeno meso.
132 KOSOV K0TL0VSKIH CEVI
za Volfov kotel,
zunanji premer 63.5 mm, notranji, 57.5 mm in dolžine 2.85 m, nujno kupimo. — Ponudbe na Tovarno dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška cesta 280. telefon št. 27-01 aii 22-286.
FINANČNEGA
KNJIGOVODJO-KINJO
s potrebno prakso in finančnega manipulanta
vodjo p?-'	— sprej-
ie Gozdno gospodarstvo '■’“l.ie. Službeno mesto fi- 1 nančnega manipulanta je ro gozdnem obratu Slov. Konj-ce. V obeh 'primerih -vžinsko sta-'err—!e zagotovljeno.
PROBLEMI
PRAVZAPRAV
mnRIBORSKEGfl SPORTA
VIDI PROBIEN DRUGIH NEST
Ш&ШШ

Na izrecno željo uredništva petkovega »Športnega poročevalca« nam Je tov. Zdeno Vantar iz Maribora poslal daljSi prispevek o mariborskih športnih problemih. Objavljamo ga v celoti z željo, da bi mu sledili še drugi, vsi pa z namenom, da bi s Čim podrobnejšimi razpravami in raz-tìtfetó.*;	členitvijo do jedra prispevali k izboljšanju.
Vsi problemi, ki se nanašajo na mariborski šport, so pravzaprav v širšem pogledu tudi problemi drugih mest v Sloveniji, le da imajo neke svoje posebnosti glede na specifične pogoje, tradicijo in cilje športnikov ter športnih funkcionarjev v tem mestu. Kakor povsod drugod, je namreč tudi v Mariboru skoraj vedno na prvem mestu pri obravnavanju problematike športnega življenja finančno vprašanje, nato kiubaštvo med obema vodilnima kluboma Branikom in »Mariborom in slednjič vprašanje pritegnitve delavske mladine, ki je v neki meri povezano z vprašanjem, kako bi zadržali akademske športne kadre v mariborskih društvih po njihovem odhodu na
fakulteto.
Osnovni problemi: finance, kiubaštvo, delav. mladina
Kljub tem trem osnovnim problemom, ki so precej ostro zarisani, so mnogi mnenja, da izvira »vse slabo« v mariborskem športu iz tradicionalnega klubaštva med belo-čmimi in belo-modrimi. Čeprav je to vsekakor prestroga ocena, v mnogočem le drži. Dejstvo je namreč, da konkurenca med tema kolektivoma ni toliko zdrava, da bi bila v vsakem pogledu gibalna sila v težnji za dosego boljših uspehov s čisto športnimi sredstvi. Tu in tam zasledimo primere, ki so nedvomna potrditev prepričanja, da ta konkurenca društvoma bolj škodi kakor pa koristi. Seveda bi bilo popolnoma napačno, če bi sedaj sklepali skrajno nepopustljivo, da namreč v obeh društvih ni dobrih športnikov, dobrih funkcionarjev in tudi dobrih stikov. To nam najzgovorneje potrjuje tesno sodelovanje posebno obeh smučarskih klubov. ki sta se doslej skupno lotevala in tudi uspešno rešila marsikateri zamotani problem v mariborskem zimskem športu. Na splošno lahko opazimo, kar je morda značilno tudi za medsebojne odnose rivalov v drugih mestih, da so odnosi vse dotlej dobri, dokler ni neposredne in odločujoče konkurence za primat. Brž ko pa je treba dati odgovor na vprašanje, katero od obeh moštev je boljše, se odnosi že začnejo počasi ohlajati in postajajo vse bolj napeti. Svoj vrhunec (slab seveda!) dosežejo, če pride celo do najkočljivejšega vprašanja: katero od obeh moštev se bo kvalificiralo v to ali ono ligo.
Mariborski šport je sicer po vojni dosegel velike uspehe, kljub temu pa v mnogočem vse preveč zaostaja za ljubljanskim in jugo-
slovanskim na splošno. Preveč zato. ker ima navsezadnje enake — vsaj teoretično — možnosti za napredek. Toda iz leta v leto vse bolj pažamo, da manjka končnega zagona, za katerega iz nerazumljivih vzrokov zmanjka energije ail določenih pogojev. Zmerom znova ugotavljajo mariborski športni funkcionarji, da znajo sicer vzgojiti izvrstne mladince, da pa nimajo potem dobrih članskih ekip. To velja tako za nogomet, kakor za atletiko, plavanje in vse mogoče druge športne panoge. V Mariboru prav radi zvračajo krivdo za to študentom, ki odhajajo na univerzo v Ljubljano. Toda če natančneje pregledamo stanje, pridemo do zaključka, da to le ni glavni vzrok, vsaj v vseh primerih ne. Mnogi od teh študentov namreč ostanejo še naprej člani svojih domačih društev, vprašanje pa je seveda, koliko imajo v Ljubljani možnosti, da trenirajo z enako intenzivnostjo kot gostje na ljubili uskih Športnih terenih. Samo po sebi se zato v Mariboru pojavlja vprašanje pritegnitve čim-večjega števila delavske mladine v športna društva, kar glede na tako razvito industrijo v našem mestu ne bi smel biti problem. Resnica pa je popolnoma drugačna, o čemer nai glasneje govore statistike o udeležbi delavske mladine v športnem življenju Maribora, ki so več ko porazne.
To bi bili na grobo problemi, ki tarejo mariborske športnike, ali o katerih so vsaj prepričani, da jih najbolj ovirajo v težnji po večjem razmahu, tako kvalitetnem kakor tudi množičnem. Če pogledamo sedaj vzroke za tako stanje, pa pridemo do naslednjih ugotovitev.
Dve društvi — dva bloka
Хахог smo že omenili, imajo \ Mariboru za enega glavnih vzrokov nezadovoljivega stanja v športu nezdravo rivalitelo med Branikom in »Mariborom«. Zaradi te rivalitete so športniki v mestu razdeljeni na dva bloka, ki ljubosumno čuvata svoje tradicije in položaje v posameznih športnih panogam To stanje je pravzaprav podedovano izpred vojne in se nam zdi nerazumljivo, da ga niso odpravili takoj po osvoboditvi, ka-Kor se Je to zgodilo v drugih krajih гше republike. Ce vzamemo za osnovo povojni ljubljanski šport, vidimo, da je bilo že od •.ega početka onemogočeno staro
k.uoaštvo med Ilirijo in Primorjem s tem, da so športniki ustanovni res popolnoma nova društva.
k.	niso imela s starima prav ni-kake zveze. Vse do zadnjih dni v Ljubljani tudi ni bilo čutiti med vocLinimi društvi kake posebne »nelojalne« konkurence, kar jima ;e bilo prav gotovo samo v korist. V Mariboru pa je bilo staro kiubaštvo takoj po vojni oživljeno, saj sta se takoj nato pojavili prav isti društvi Maribor in Železničar in vse je ostalo pri starem. Poznejše preimenovanje Maribora v Polet ni imelo pravega učinka že •»sto, ker so funkcionarji ostali isti, medtem ko so se v Ljubljani porazdelili na razne kolektive, ustanovljenih pa je bilo tudi več novih. Rešitev iz te zadrege se je v Mariboru zdela zelo verjetna
l.	11H8 z ustanovitvijo tretjega društva — Branik, toda njegova fuzija s Poletom je v tem pogledu zopet preprečila ustanovitev »tretje sile«, ki bi bila nekak vmesni faktor pri ublaže vanju rivalitete dveh klubov Zal je zaspal tudi nekaj let zelo agilni Kovinar, ki Je imel vse pogoje za razvoj in
bi v mnogočem lahko pozitivno učinkoval pri težnjah za boljšimi odnosi med mariborskimi športniki.
Se druga slaba
POSLEDICA
Toda kiubaštvo v Mariboru nima slabih posledic samo v neposrednem odnosu obeh društev na tekmovanjih ali pri drugih stikih, ampak tudi v splošnem gledanju na te odnose po predstavnikih oblasti, delovnih kolektivih in prijateljih Sposta nasploh. Kjer koli pride do razpravljanja o športnih razmerah, leti največ graje vedno iznova vprav na te nezdrave odnose. Zavoljo tega v mariborskih športnih društvih v vodilnem kadru tudi ne boste zasledili skoraj nobenega predstavnika naših oblastnih forumov, skoraj nikakega zastopnika tovarn, čeprav jih na tekmovanja prihaja precej, kar priča o njihovem zanimanju za telesno vzgojo it« šport, po drugi strani pa tudi o nezanimanju za notranje delo v društvih — prav zaradi takih razmer. Jasno pa je. da soričo ta-kesa nezanimanja vse boli in boli mineva dobra volja do dela tudi tiste najvztraineiše šoortne delavce. ker ne vidijo nikjer razumevanja za svoja prizadevanja.
S temi problemi se ukvarlata Drav7.anrav tudi obe mariborski društvi sami. toda ker se doslej nista omijell reševarHa skuono. fud< nista mr*dj doseči nikakega usoeha. In kakšne so možnosti, da se s tako orakso enkrat za vselej Drekine? O tem novem o lahko samo evo j e mnenje, s katerim se morda mnoef ne bodo strinjali, ki na naj bo vsaj neka obnova za reševanje tega vprašanja.
REŠITEV: FUZIJA ALI VEČ DRUŠTEV
Rešitvi sta v glavnem dve. Eno je že večkrat predlagal Branik in $loey fuzijo obeh klubov. »Maribor« na to doslej ni pristal, pri čemer se ne bi dotikali vzrokov, ker je to naposied njegova zadeva. Naši najvišji republiški športni forum tudi ni nikoli kazal kaj preveč veselega obraza do take rešitve, ki bi bila najbolj podobna operaciji. Toda stanje postaja vse resnejše že zaradi nemogočega finančnega stanja v
Funkcionarjev je zaradi takega stanja vedno manj, ker jih je velika večina popolnoma upravičeno mnenja, da je »žicanje« za oglasi stvar večjega ali manjšega osebnega ponosa in so konec koncev funkcionarji za to, da vzgajajo mladino. Brez dobrega vodstva pa tudi ne more biti dobrih kolektivov. Funkcionarji računajo zategadelj, da bi eno samo društvo porabilo znatno manj denarnih sredstev, ne da bi zato trpela kvantiteta, po drugi strani pa ni treba prav nič dvomiti* da bi bilo veliko lažje, priti do finančnih sredstev, če bi deloval en sam klub. Skoraj pri vseh podjetjih zadevajo namreč na pripombe, da bi navsezadnje društvo podprli, da pa ne bodo prodrli s predlogom pri delavskem svetu, ker so tam tudi člani konkurenčnega društva, ki bodo gotovo glasovali proti njemu. Ta problem nikakor ni brezpomemben in odkriva tudi druga ozadja raznih sporov. Hkrati pa posebno tekmovalci obeh društev sami ugotavljajo, da bi združeni vse resneje posegali v dogodke v našem športu, zdaj pa po nepotrebnem razbijajo moči na dva dela.
Združitev ne bi bila preprosta
Kljub temu pa taka združitev ne bi bilia preprosta stvar in bi jo bilo treba prej — kolikor bi st res odločili zanjo — temeljito premisliti, da ne bi rodila še slaDših razmer. To posebno še zato, ker fuzija nikakor m edini izhod iz sedanje zagate. Ce gremo z vidika. da večji razvoj obeh klubov po eni strani ovira nezdravo kiubaštvo, po drugi pa neurejene finančne razmere, ki so posledica preštevilnih sekcij, tedaj pridemo do zaključka, da morda ne bi bilo napačno, če bi v Mariboru rajši ustanovili več klubov kakor pa zreducirali še ta dva na enega samega. Kako naj bi se to izvedlo?
Popolna naslonitev
Dejstvo je, da mariborska podjetja in tovarne sicer dajejo precejšnje vsote raznim športom, vendar vse to tako neurejeno, da ima znatno manj haska, kakor če bi to potekalo bolj smotrno. Tega pa ni mogoče urediti, dokler se bo ta ali oni kolektiv bal zamere bodisi na levo, bodisi na desno, če bo dal morda enemu klubu, čeprav bolj ali manj slučajno, nekoliko več podpore. Mnenja smo, eia bi bila edina rešitev v tem, da bi se športna društva popolnoma naslonila na posamezne tovarne in podjetja ter si morda nadela tudi njihova imena, če ne drugačna, pa vsaj taka, da bi lahko vsakdo takoj uganil, da pripada društvo n. pr. tekstilni industriji ali pa morda kovinski. Mislim, da bi imele tovarne v tem primeru dosti boljši odnos do teh športnih kolektivov, kar lahko sklepamo že iz nekaterih primerov, v katerih so — sicer manjši klubi — res že tako navezani na svoje delovne kolektive (»Sidro, Kovinar, »Partizan« MTT). Ce bi sedanji dve društvi nekoliko skrčili število svojih klubov ter jih nekaj opustili, da se opredelijo v nove kolektive. ki s tem vsekakor v precejšnji meri razbremenili ne samo svojo administracijo, ampak tudi skrb za finančno vprašanje, ki bi se vsaj delno normaliziralo. V tem primeru bi namreč lahko dosegli, da bi se posamezna društva oslanjala na povsem -določena podjetja ali tovarne, le-te pa bi ta društva zopet imela za svoia In jih gotovo podpirala z večjim veseljem kakor doslej, ko so šle podpore brez kakršnega koli sistema in nadzora na levo in na desno, ne da bi darovalci pravzaprav vedeli, čemu služijo In kdo Jih bo
deležen. Da ne bi naenkrat dobili zopet celo vrsto društev s številnimi klubi, bi se bilo treba že poprej razgovoriti o tem, katere športne panoge naj goje posamezna društva glede na možnosti razvoja v Mariboru po kvaliteti. Nikakega pomena n. pr. ne bi imeio ustanavljati pri sedanjem stanju pet atletskih klubov, ko ni dovolj kadra niti za dva. Zelo verjetno pa je, da bi imeli morda lahko vsi klubi dobre namiznoteniške sekcije, če bi bilo delo v njih bolje organizirano kakor doslej, kar je navsezadnje samo vprašanje finančnih sredstev.
S tem, da bi se športna društva usmerila po naših delovnih kolektivih, bi Vsekakor zamrlo kiubaštvo v sedanjem obsegu, ker bi bilo več društev. Obenem pa bi bilo lahko ugodno rešeno tudi vprašanje delavske mladine v maker je voditeljem v športu ne-riborskem športu. Zelo verjetno je, da bi bilo v tem primeru mladino laže pritegniti v športna društva, veliko laže pa bi jo bilo tudi obdržati, saj funkcionarji ne bi porabili vsega svojega prostega časa samo za tekanje za denarjem. ampak bi ga lahko koristneje uporabljali za vzgojo. V Mariboru skoraj ne poznamo sestan-
kov športnih kolektivov, razen morda pred važnejšimi tekmovanji ali na občnem zboru. Vsako^ m ur, ki se količkaj ukvarja s športno vzgojo naše mladine, pa je gotovo jasno, da ji primanjkuje tudi osnovne vzgoje, ki bi jo mladini lahko posredovali na društvenih sestankih s predavanji, katerih osnova bi bila bodisi strokovna bodisi informativna in tudi politična. Na kaj takega doslej v praksi skoraj nismo mogli pomisliti, čeprav smo si tega želeli, ogibno potrebno. Vse pogosteje ugotavljamo namreč, da mladine ne moremo držati, saj jo je treba skoraj prositi, da gre na stadione. To je vsekakor posledica sedanjega stanja, ki traja že nekoliko predolgo in lahko v najkrajšem času privede do popolne abstinence sedanjih športnih funkcionarjev. Slednji se namreč že dalj časa sprašujejo, ali so lovci za oglasi ali vzgojitelji naše mladine. Prav tako pa tudi ugotavljajo, da zadene krivda — čeprav neupravičeno — za sedanje stanje njih same. Vsakdo namreč gleda samo »grešnika«, nikogar pa ne zanimajo vzroki za tak način dela v naših športnih kolektivih, ki nikakor niso v čast naše socialistične stvarnosti,
Zdeno Vahtar

■шмжтШШтШт&мш::
>.	-i?
rw <	\ t > ;
		
Џ,;		
m	ШШм£	
f		•
		
Wx-		

$Mr.& <>% .m IlÉiSw шж
..........
*	• s
■	'V;:,;	v
Avto-moto dirke na UubelJ privabljajo vsako leto v to romantično divjino čedalje več gledalcev, ki z velikim zanimanjem spremljajo napete borbe med številnimi domačimi in tujimi tekmovalci.
Pristranska prizadevnost
»Ljudska pravica« je pred dnevi objavila poročilo o tiskovni komeienci, ki jo je sklical predsednik SD »Ourea«, poa gestom »pet klubov na cesti«, stvar je taka, oa je treba o njej nekaj reči. Značilna je ze zar&cu tega, ker naši ostali časopisi, ozir. športni novinarji, ki so Diii prav tak o navzoči na tej konferenci, niso stvari objavili na tako zaletav način. Kakšna zmešnjava pa bi tuoi nastala, če naši športni novinarji ne bi znah zreio presojati problemom in bi kar tja v en dan nasedali raznim klubaškim tendencam, ki jih v nekaterih naših društvih, žal, še srečujemo. Zaradi tega mislim, da je bilo pisanje »Ljudske pravice« v tej zvezi nekoliko neodgovorno, še bolj neodgovoren pa je bil način predsednika »Odreda«, čeprav smo na račun Odredo-vega nogometa že marsičesa nava. jeni. Posebej je treba povdariti, da gre tu le za Odredov nogomet, saj drugim sekcijam ni kaj očitati. Nasprotno, ostali Odredov! klu-. bi in sekcije so na račun nogometa celo prikrajšane, ker daje Od-redovo vodstvo preveliko prednost nogometu in vse preveč samo skozi to prizmo gleda na ostale klube.
Ta, v nekam čudno smer speljana tiskovna konferenca, kot protest zaradi odločbe Zveze Športov Slovenije, da je treba na stadionu ob Titovi cesti zasaditi travo, nikakor ni na mestu. Taka zaletava reakcija oziroma napad na Zvezo Športov kaže celo na to, du Odred zelo pristransko pojmuje stvari. Res. je, da. v Ljubljani primanjkuje športnih objektov. Res pa je tudi, da sejanje trave in v zvezi s tem začasna zapora centralnega stadiona za nogometne tekme, tega problema ne bo bistveno poslabšala. Vprašanje za-sejanja trave na stadionu tudi ni bilo sproženo kar čez noč, kakor bi človek sklepal po reakciji, temveč je to že dolgo odprto vprašanje. Zveza športov se ukvarja s tem problemom že tri leta in prav tako dolgo ima v ta namen v rezervi že sredstva. Zaradi tega je soglašala tudi z zadnjim tekmovanjem s konji na stadionu. Sicer' pa tega ne bi bila napravila, niti ne bi bila dobila za nastop potrebnega dovoljenja od zdravstvene inšpekcije.
Zaradi stalnega zaviranja Odreda je bila vsa ta zadeva potisnjena v stran. Zmerom je bilo polno izgovorov in prošenj —, počakajmo, ker smo v ligi, odložimo še za nekaj časa, ker nam bo šla sicer prva liga po vodi in podobno. Zdaj pa Je spet vzrok odlašanja tekmovanje v conski ligi in razen tega še grožnja, da se bo Odred razpustil, če bo Zveza športov vztrajala pri tej svoji odločitvi. Zanjo ne more biti odločilno tekmovanje v ligi. Važnejše so druge okoliščine, ki terjajo, sicer nekoliko zakasnelo rešitev, prav se-
daj. Jesen Je po mnenju strokovnjakov najprimernejši čas za sejanje travè. Ce bo to opravljeno v septembru, bo prihodnjo spomlad nogometno igrišče že uporabno. Najpozneje v maju bodo na sodobnejšem in s higienskega stališča boljšem travnatem igrišču zopet kvalitetne tekme.
Trenutna težava, da bo tudi nogometno igrišče na stadionu ustrezalo. zahtevam modemih igrišč in propozicijam prve zvezne lige, čeprav je to za Odred brezpredmetno, pa se da vsekakor drugače rešiti. Rešiti jo j è mogoče z dobro voljo, predvsem pa s pravilnim sodelovanjem z vsemi ljubljanskimi športnimi društvi. Odred ima razen tega še dve pomožni nogo? metni igrišči za trening. Eno od teh se da po izjavi ing. Bloudka v 14 dneh usposobiti tudi za tekmovanja. Športno društvo Ljubljana pa je za tekmovanje v conski ligi in za druga morebitna važnejša srečanja v tem času, pripravljena Odredu pomagati s sv o* jim igriščem. Tekališče in vsi drugi pomožni prostori na stadionu bodo pa tako še naprej neovirano služili svojemu namenu.
Ali ne bi bilo po vsem tem razumljivejše, da bi bil Odred vsaj z razumevanjem sprejel tak ukrep Zveze Športov, če ga že ne bi
podprl, saj je namenjen le razvoju in ustvaritvi boljših pogojev za naš šport. Namesto omenjene tiskovne konference pa bi bil sklical raje društveni sestanek in na njem preudarno skušal najti rešitev. Kolikor sam tega ne bi zmo* gel, bi pritegnil še druga društva in. v tesnem sodelovanju z njimi premostil to začasno težavo. S tem bi vsekakor pokazal večjo zrelost in napravil zelo koristen korak v smeri pravega tesnejšega sodelovanja med športnimi društvi v Ljubljani.
Problem pa Je v tem, da težnje za prestižem In klubaške tendence razvoju našega športa nikakor ne koristijo. Nimajo in ne morejo imeti mesta v naši socialistični družbi, saj pobijajo idejo o splošno družbenem leastništvu in izkoriščanju vseh športnih objektov. Kolikor nam teh objektov danes še primanjkuje, je to tesno povezano z vso našo stvarnostjo, odvisno od naše splošne zmogljivosti. v veliki meri pa tudi od pravilnega ocenjevanja vloge in Domena množične telesne ifzgojr — množičnega športa pri našem ustvarjanju. Prav sedaj, ko je v ta namen na novo ustanovljen zvezni organ, ko smo sredi novega koraka naprej v našem družbeno političnem razvoju, je treba
to ponovno povdariti. Problem Športnih objektov, ne samo v Ljubljani — čeprav je Ljubljana v tem nekoliko zaostala — je problem novih družbeno upravnih organov. Naloga športnih društev in športnih forumov pa je, da a tehtnimi in objektivnimi zahtevami priborijo temu problemu enako težo in enako važnost z vsemi drugimi družbenimi problemi. V to smer bi morali torej zasukati svoja prizadevanja in mobilizirati sile, saj vemo, da bo potrebno še precej prepričevanja in še veo dokazovanja, da bomo športu priborili tisto mesto, ki mu v naši stvarnosti gre. To bedo najlažje napravila le športna društva, športni forumi, športni delavci in aktivisti, kajti vlogo in pomen športa le-ti najbolje poznajo in jo torej najlažje utemeljujejo.
L.	J.
*
NOGOMET
Registracijska komisija: Za NK Branik se registrira po čl. 22-1 Meglič Pavle s takojšnjo pravico nastopa na vseh tekmah. Iz registra registriranih igralcev tuk. podzveze je brisan igralec Ošlov-nik Rudi, dosedanji član NK Kovinar (Maribor).
obeh klubih, ki funkcionarje ponovno spravlja na to zamisel. S sedanjimi pogoji finansiranja športnih društev z oglasi bo namreč nemogoče, še dolgo uspešno voziti barko številnim klubom mariborskih društev. Kriza, ki traja že dolgo, se ostri in dneva v dan. Na sejah je že davno glavna točka samo vprašanje denarja. To je verjetno sicer tudi drugod tako, toda zdi se, da je v Mariboru to vprašanje pereče po nepotrebnem.
Za dvobol mladinskih reprezentanc Hrvatske : Slovenija, ki bo
21.	t. m. v Kočevju, je Atletska zveza Slovenije določila naslednjo slovensko reprezentanco mladink: 60 m: Unterreiter (Mar), Pristavec (Lj), Lubej (Mar.);	100 m:
Stamejčič (Odred), Unterreiter, Lubej; 600 m: Slamnik (KI.). Bo-rovič (Lj.), Kovač (Odred); 80 m: Stamejčič, Krajnik (Mar.), Šumak (KI.); višina: Šumak (KI.), Rozman (Lj.), Javornik (Br.); daljina:
Stamejčič, Rečnik (KI.), Škerjanec (Odred); krogla: Škerjanec, Erman (Svoboda), Zadravec (Br.); kopje: Škerjanec. Ocvirk (KI.), Koren (Mar.); disk:	Zadravec, Kozina
(Kočevje), Oblak (Mar.); 4 X 100 m: Stamejčič, Unterreiter, Lubej, Pristavec, Nedeljkovič (Mar.).
Reprezentanca mladincev bo določena po končanem republiškem mladinskem prvenstvu, ki bo 14. t. m. v Ljubljani.
M1MIJT11-8 0 ŠAL
TOTI TEATER priredi
dne 13. Vlil. ob 19.30 in cb 21.30 * dne 14. Vili. ob 19.30 in ob 21.30
• VESELI VEČER
z novim sporedom št. 3
m prireditvenem prostoru »GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA«
V sporedu sodelujejo: Božo Podkrajšek, Zlatko Zei
Člani mariborske Drame: L. Mlakar — Tijek, A. Tovornik — štef,
J. Haberl, J. Samec
Poje baritonist mariborske Opere: Marcel Ostaševski Glasbena spremljava: Vlado Golob
Predprodaja vstopnic pri blagajni »GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA«
PETEK, 12. Vili. od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure SOBOTA, 13. Vlil. od 10. do 12. ure in od 17. ure dalje NEDELJA, 14. Vili. od 10. do 12. ure in od 17. ure dalje
TOTI TEATER je imel s tem sporedom v času »Mariborskega tedna« 24 predstav, pri katerih so bili vedno vsi prostori že v naprej razprodani.
Oče, ki je imel tri
Verjetno poznate tip stare zgodbe, M se je navadno pričela takole: »Živel je oče, ki je imel tri sinove...« Najprej so bratje živeli v slogi, nato pa so se pričeli prepirati. Oče jih svari: »bodite složni, pomagajte si med seboj, le tako vam bo uspelo ▼ življenju«. — Sinovi pa ko nalašč, vsak po svoje. Približno tako, kakršni so njihovi značaji, tako lahko vidimo v zgodbi, kako doživljajo bratje vsak svojo usodo. — Na koncu vsake take zgodbe »stare« vrste, pa smo že bili vajeni na običajni »moralni nauk«. Vendar pa ni bil vselej brez jedra. Prav gotovo je bila pozitivna vrednost takih zgodb z »moralo« vsaj v težnji, naj bi v življenju zmagala dobrota nad zlobnostjo, poltenost nad nepoštenostjo, plemenitost nad krivičnostjo...
Prone«Im o to misel in primero na dobo, ki ji pravimo, da J« »modema«, da ni solzava in da ni neživijenska. Poskusimo napravjti nek prototip »modernizirane« zgodbe, ki bi jo v jeziku sedanjost: t. j. športnem Jeziku obdelali za nek resničen primer nekako takole:
»Živela j« športna zveza, ki )e imele tri klube ...« Najprej bo živeli med seboj v slogi, nato pa so se pričeli prepirati. Iz umeAka majhnega kot makovo sme, j« zrasel prepir, velik ko bota. Sedaj se skoraj ne pogledajo več. Mat: (Zvez?) pa jih •zatri : »bodite vendar složni, le Mko boote uspevali — celo v ligi. W« bodite »klubaši!« Pomagajte Л otd seboj 1 Privoščite drug
drugemu »prostor na soncu«. Vse zaman. — Vsi nauki, naj bo starejši, pametnejši, srednji recimo — naj uvidevne j ši in najmlajši — najdelavnejši, če hoče, da mu bosta brata pomagala, vsi ti nauki ne zaležejo dosti. Sinovi (klubi) kot nalašč vsak po svoje. In vendar se starejši in mlajši pri tem dobro razumeta in sl, če st že ne moreta vselej pomagati, vsaj med seboj ne škodujeta- Srednji brat pa ubira po svoje ko da ni iz iste družine. In vendar je to ugledna druž:na, saj so njen! prababici dali celo vzdevek »kraljica športov«, čeprav je bila krščena za Atletiko.
Zal, ta modema zgodjba Se nf končan«. Moralni neuk la p re-
sinove...
pira pa Lahko že sedaj zaključimo: »če bo en sam od sinov
—	(klubov) ostal še naprej trmast in nepopustljiv, mu vsa bratovska dobrohotnost ostalih dveh ne bo segla do srca. Ce misli, da bo lahko sam uspeval v življenju, naj poskusi. Kdo ve, kdaj bo še potreboval vsaj dobro besedo od bratov.«
Najprej ko srednji brat še ni prebrodil pubertete, se je z njim še nekako dalo živeti pod isto družinsko streho (Zvezo). Ko pa je pričel doraščati v krepkega mladeniča (kdo mu pa krati njegove mladostne uspehe,) — se je pa čez noč čudno spremenil. Ostala dva brata (kluba) ga skoraj ne prepoznata več. Zavrtelo mu je glavo od prvih uspehov In že si dovoljuje ukazovati bratoma — predvsem starejšemu
—	od matere (Zveze) si pa tudi ne pusti več dajati nobenih naukov.
Za zdaj sta pri prvih njegovih izbruhih ostala dva brata potrpela, ker upata, da se bo še iztrezn.il. Stopila sta zato skupaj in si pomagata kolikor moreta. Da ne bi bila zadrega družine prevelika, sta imela — ker sta
tako morala — svojo prireditev zase, on pa, ki je sedaj že močan in nič več nebogljen, se pa odslej igra samo še s »sosedovimi«, ki kaj pomenijo. Domači mu niso več zanimivi...
Bilo je tako, da so se vsi trije bratje dogovorili s sosedovimi, da se bodo skupaj igrali in tekmovali- Rekli so si: »tisto in tisto nedeljo, se bomo pa pomerili skupaj. Prišlo pa je tako, da je bil starejši brat zadržan in se je vnaprej opravičil, da ga tisto nedeljo ne bo, ker pač ne more priti. Res je, da bi bilo prav, če bi vsi trije skupno s sosedovimi nastopili hkrati, ker bi se moči merile z enakimi merili. Tudi je res, kar naknadno o-čita srednji brat starejšemu, da se med tednom lahko vrem^ spremeni in nastanejo za tekmo drugi pogoji. Tudi je lahko res, da se med tem nekdo opomore in da njegov naknadni uspeh ni čisto tak, kakršen bi bil prav tisto nedeljo, ko so bili vsi skupaj. — Do tu je vse res tn po pravici.
Dajmo vsakomur kar mu gre. No, po tisti nedelji so se pa sosedovi zmenili s srednjim bratom: »prihodnjič se pa dobimo na vašem travniku in se še enkrat skupno pomerimo med seboj«. Razume se, da je bil srednji brat ponosen na to. da so mu zaupali tako nalogo. Začel
je urejati travnik in se tudi začel pripravljati na sprejem gostov. Na ostala dva brata pa je kar »pozabil«. Pravzaprav celo več kot pozabil, dejal je — (in sosedovi so mu pritrdili): »če starejšega prvič ni bilo zraven, ga pa še sedaj ni treba«! Celo doma mu ni povedal, da bo imel goste in da njega ne pusti zraven. Starejši je vse to zvedel šele od drugih (vabila, plakati). Dva dni pred novo nedeljo je starejši poprosil domače (Zvezo) za posredovanje. Srednji je na ta posvet kaj nerad prišel. Dolgo so se pogovarjali. Iz nočnih ur so že vstajale jutranje in še ni bilo pravega zaključka. Starejši brat je tisto nož upošteval pameten rek, da modrejši popusti, zato je požrl očitke in lepo prosil srédnjega brata naj ga v nedeljo pusti zraven- »Brat sem ti, kaj bi se pred’, drugimi kazali nesložni«. Srednji brat pa je ostal neizprosen. Ne samo to, dal Je celo nekaj upanja, kar ni bilo lepo, ker je drugi dah še tisto nakazano besedo požrl. Iz njegovega cincanja bi povzeli takole: »saj bi te navsezadnje pustil, toda kaj, ko boš pa škodoval. Na vsak način bi jaz (!) rad prišel med tistih šest najboljših v domovini, zato mi ni prav, če se siliš poleg.« Res je ostalo pri tem. Srednji brat je
sprejel sosedove v goste, ostala dva brata pa sta isto nedeljo na drugem travniku, sama, z grenkim občutkom o bratovski neslogi nabirala točke za isti koš (finale zvezne lige), kamor so jih potem stresli tudi srednji brat in njegovi gostje. V zadnjem hipu bi mlajši brat sicer lahko »milostno« prišel z gosti k srednjemu, je pa vendarle držal s starejšim in mu je z razumevanjem pomagal iz težav.
In glej, ko so po tisti nedelji stresli iz skupnega koša nabrane sadeže (točke), jih posteli in postavili po vrsti, se je izkazalo, da jih je tudi starejšemu bratu — kljub tako »bratovskemu« stališču—srednjega brata, uspelo nabrati toliko, da bo vseeno tudi on med tistimi šestimi izbranci, ki se bodo že kmalu srečali skupaj na istem travniku, v isti borbi za isti cilj. — Srednji brat si sedaj od zadovoljstva nad uspehom, da je tudi on med izbranci morda misli: »glavno je, da sem tudi jaz zraven, drugo ni važno. — Morda bo sedaj celo »pozabil«, kar je prizadel hudega bratoma. Pa le ni tako preprosta vsa stvar. Ali ne bi bilo neprimerno lepše, če bi pokazal tedaj, ko ga je starejši brat prosil odpuščanja, malo več modrosti in malo manj sebičnosti (klubaštva)? BO bi
moralni zmagovalec in bi povzročil starejšemu bratu celo to nerodnost, da bi se sramoval še kdaj .zakrivati tak greh. Ker pa je starejši uvidel, da se je srednji brat sam od sebe postavil v vlogo tožnika in sodnika, nastaja sedaj res vprašanje, kdaj bosta spet sedla za domačo mizo in si podala roke v spravo?
In »moralni nauk« za zaključek te »modeme, sododbe« zgodbe? Ce že ne moralni nauk, ja potrebno vsaj odkrito vprašanje: »Kdaj bodo v našem športu zmagale toliko opevane športne vrline — nesebičnost, skromnost in športno gentlemansttvo? Kdaj bodo poraženi njihovi moralni sovražniki, — klubaška sebičnost, opitost nad uspehi in nestrpnost?
Majhni smo po številu, lahko pa bi bili veliki vsaj po resnični šprotni morali in iskrenem medsebojnem sožitju.
Zal slutimo, da tale »moderna in sodobna« zgodba ni poslednja, ker kaže, da kaj malo gane tiste, ki jim je namenjena. Zagotavljamo pa, da bomo prvi, ki bomo radi zapisali, da seme ni padlo na kamen, če bomo videli, da je pognalo vsaj majhno kal, 1z katere utegne pognati lepši »'vet, ki pa ne bi imel samo ispe ba:«/e, temveč tudi prijeten vonj. •.	(ajsa) j
T'iTT
-->$\.$^»--.'.
Т-§Ј
... AWWx^tCXmW ^V
S*l f s-
letegsiBattM
NBKAJ O LETOŠNJEM PRVENSTVU LRS V WATERPOLU
Prerez po prvenstvu v Kranju
rv. MEDNARODNI AERO RALLY
Dva „Matajurja“
V Športnem letalstvu (motornem tn Jadralnem) se zmerom bolj uveljavljajo razna tekmovanja, na katerih jnorajo piloti pokazati kar največ svojega znanja, spretnosti, hrabrosti in natančnosti. Eno takih tekmovanj je aeroraily motornih športnih letal, ki morajo skupno s piloti in njihovimi spremljevalci prestati vrsto najtežjih preizkušenj v borbi za člmboljše mesto.
Vsekakor eden najtežjih aeroral-lyev v Evropi je švicarski, glede na visokogorske in gozdnate predele. Letošnji, po vrsti že četrti mednarodni aerorally, pa bo zaradi predvidenih slabih vremenskih razmer še toliko težji, kajti ponekod bodo morali tekmovalci preieteti planinske vrhove, ki so tudi nad 3.000 metrov visoki, kar je pri večini športnih letal, ki sodelujejo na aerorallyu, le nekaj sto metrov pod maksimalno dosegljivo višino ali plafonom, kakor letalci imenujejo to višino. Tu bo treba razen znanja in izkušenosti tudi precej drznosti m predvsem jeklenih živcev.
Z veseljem smo sprejeli vest. da bodo na IV. mednarodnem aerorallyu v Svici letos sodelovali tudi
NASI LETALCI
ln sicer z dvema odličnima letaloma domače konstrukcije »Matajur«, ki ju je izdelala ljubljanska letalska tovarna »Letov«. Na prvem »Matajurju« bosta tekmovala znani športni letalec in letošnji prvak II. jugoslovanskega aeroral-lya Arpad Farkaš ter sekretar Letalske zveze Slovenije Cedo Mo-kole na drugem pa upravnik letalske šole ljubljanskega Aerokluba Martin Poznič s spremljevalcem — so p: lotom Ivanom Kocijančičem, ki so se pred odhodom v Švico nekaj dni v Ljubljani marljivo pripravljali, da bi * na tem elitnem tekmovanju in v konkurenci najboljših evropskih športnih letalcev jugoslovanski letalski šport kar najbolj častno zastopali. »Matajurja«, opremljena
Z NOVIMA MOTORJEMA
in pa vešče roke naših športnih
mz?	T'*' '■ ’	1
sti, brez katerih prav gotovo ne moremo računati na uspehe. Tako bo uspešen nastop naših športnih letalcev afirmacija našega .letalstva, hkrati pa tudi naše mlade letalske industrije, v kateri marljivi delovni kolektiv tovarne »Letov« in člani konstruktivnega biroja Letalske zveze Slovenije nedvomno že dosegajo razveseljive rezultate svojega nesebičnega delovanja. Naši letalci bodo iz Ljubljane v Svico, na tekmovanju in na povratku preleteli skupno okrog 2.400 kilometrov, ne vštev-ši pri tem letenja, ki so ga opravili med pripravami za sodelovanje na rallyu v Svici.
Preko Celovca, Salzburga ln Münchena bosta naša »Matajurja« iz Ljubljane letela v Balemtihl-house, mednarodno letališče na švicarsko-francoski meji, kjer bodo prireditelji aerorallya 13. avgusta slavnostno sprejeli r.ad 40 udeležencev tega mednarodnega letalskega tekmovanja in tekmovalce seznanili s pogoji in nalogami, ki jih bodo morali izpolniti.
Štirinajsti avgust Je dan, določen za začetek rallya in sicer z etapnim poletom z letališča Ba-lemiihlhouse v Altemhein—St. Moritz— Luzern. Naslednji dan tekmovanja bodo nadaljevali polet iz Luzerna v Locamo. nato pa še izvedli tekmovanje v trikotniku Locarno—Agno Lugano—Ascona, pri čemer bodo morali poleg pristanka na črto in hitrostnega preleta trikotne proge izvesti še
v Švici
VRSTO PRECEJ TEŽKIH
lzvkiniških in borbenih nalog, ki bodo terjale vzarajnost, manje ln izkušenost tekmovalcev. Po tem delu tekmovanja se bodo udeleženci aerorallya v Svici zasluženo odpočili ob prelepem jezeru Lago Maggiore ter se pripravili za zadnji del tekmovanja, ki ga bodo absolvirali s poletom na progi Locarno—Lausanne—Ženeva. Na ženevskem letališču Conitrin bo naslednji dan zaključna slavnost z razdelitvijo nagrad, nakar se bodo jugoslovanski letalci spet vrnili v domovino, upajmo — z lepimi usd ehi.
Želeti bi bilo. da bi naše pilote na »Matajur] ih« spremljala na aerorallyu v Svici sreča in lepo vreme, da bodo tako lahko s svojim plasmajem dali jugoslovanskemu športnemu letalstvu tisto mesto, ki mu v mednarodnem merilu zasluženo gre.
V dneh S., C. In I. t m. je bilo v organizaciji PK Triglav v Kranju republiško prvenstvo v waterpolu. Nastopilo je vsega 7 moštev, ki so igrala v dveh skupinah. Le-te so se formirale na podlagi Izločilnih tekem tako, da so lanskoletnim štirim najboljšim klubom z žrebom določili nasprotnike. Zmagovalci teh izločilnih tekem so igrali v prvi skupini, t. j. za plasma od L do 4. mesta, premaganci pa od 5-tega mesta dalje.
I. REPUBLIŠKO PRVENSTVO JADRALNIH LETALCEV
V Ptuiu se zbirajo junaki višav
2e nad 25 let Je minilo, odkar
se je v Sloveniji začelo polagoma razvijati jadralno letalstvo. To je pravzaprav že kar lepa doba. ki je kljub temu, da se je v prvih letih razvijala v zelo kritičnih možnostih, posebno po osvoboditvi prinesla našemu jadralstvu takšne pogoje za razvoj in napredek, da se je dobro uveljavilo že tudi na nekaterih mednarodnih in svetovnih jadralno-letalskih prireditvah.
Nekako v skladu z 10-letnico delovanja Letalske zveze Slovenije po osvoboditvi, se je tudi porodila misel, da bi bilo primerno organizirati jadralno republiško prvenstvo. na katerem naj bi slovenski jadralni letalci pokazali vse svoje
dveh skupinah in sicer: v A skupini že bolj Izkušeni jadralci, po večini na visokozmožnih letalih »Vaja«, v B skupmi pa mlajši jadralci na prehodnih jadralnih letalih, seveda tudi v različno težkih disciplinah, ki pač ustrezajo njihovim Izkušnjam in izurjenosti. Udeleženci v A skupini bodo tekmovali v naslednjih disciplinah: v hitrostnem preletu v trikotniku dolžine 100 km, v preletu na določen cilj m v preletu na določen cilj s povratkom na izhodišče, tekmovalci na prehodnih jadralnih letalih pa se bodo. pomerili v dolžini jadranja ob pobočju ter v pristajanju na črto. Vse te discipline so posebno za jadralce, ki še nimajo dovolj izkušenj, precej zahtevne, vendar pa je upati, da bo tekmovanje, posebno če bo tudi vreme za jadranje ugodno, zelo zanimivo in bo jadralcem prineslo novega znanja za bodoče tekmovanje.
Za zaključek I. republiškega prvenstva jadralcev Slovenje bo na letališču v Moèkanjclh pri Ptuju velik letalski miting, po katerem bodo najboljši jadralci prejeli prehodna pokala, in praktična darila. Med tekmovalci, ki se bodo »dajali« za republiško prvenstvo, bo v Moška nje ih tudi sve-
tovno zn ani jadralec M. Arbajtar iz Celja, ki bo na priznanem domačem letalu »Orel« poskušal izboljšati višinski in daljinski jadralni državni rekord. Tekmovali pa bodo na prvenstvu jadralci iz vseh slovenskih Aeroklubov, od katerih bo ljubljanski poslal na tekmovanje v obeh skupinah kar štiri tekmovalce.
Skratka, želeti bi bilo, da bi naši mladi jadralni letalci imeli ugodne vremenske razmere v katerih jim tekmovalne naloge ne bo težko izpolniti in tako že na svojem prvem tekmovanju razviti vse sposobnosti ter tako pripraviti plodna tla za bodoča republiška prvenstva.	J. C.
Ne bi se hotel spuščati v probleme, ali je ta oblika tekmovanja koristna za nadaljnji razvoj slovenskega waterpola, all ne, vsekakor pa moram pripomniti, da je bil s takim načinom najbolj prizadet Kamnik, ki bi po svoji sedanji kvaliteti vsekakor zaslužil, da igra med najboljšimi, namesto mariborskega Branika. Toda žreb mu je v kvalifikacijskem tekmovanju določil za nasprotnika Triglav iz Kranja, ki ga je izločil lz tekmovanja za najboljše mesto. Sodim, da bi bilo za razvoj slovenskega waterpola koristnejše, če bi Plavalna zveza Slovenije v bodoče spremenila način tekmovanja za naslov republiškega prvaka tako. da bj vsaj šest najboljših moštev igralo med seboj vsak z vsakim. Ali bi bilo tako tekmovanje enokrožno ali dvokrožno, ali v obliki lige, je pač presoja Plavalne zveze in pa finančnih možnosti, kar bi bila verjetno glavna ovira za izvedbo takega načina tekmovanja. Vsekakor pa bi bila podoba na koncu takega tekmovanja realnejša, kakor pa je se-
daj. obenem pa bi tak način vplival tudi na kvaliteto našega waterpola.
Letošnje prvenstvo je torej končano, naslov prvaka pa je zasluženo osvojilo moštvo Ilirije iz Ljubljane, ki je na tem prvenstvu pokazalo kvalitetno najboljšo igro od vseh nastopajočih, razen tega pa se odlikuje tudi po tehniki obvladanja žoge. Največja pomanjkljivost moštva pa je premajhna fizična kondicija. kar je verjetno posledica letošnjega muhastega vremena. Moštvo je kot celota dobro vigrano ter imajo vsi igralci zasluge pri osvojitvi naslova prvaka, posebno se odlikuje vratar Kanc, ki je trenutno nedvomno najboljši v Sloveniji ter Loos v napadu. Mislim, da bi to moštvo z nekoliko več resnosti pri treningu lahko doseglo še večje uspehe kot pa je osvojitev republiškega prvenstva.
Lanskoletni prvak 2PK Ljubljana je z enakim številom točk, toda s slabšo razliko v golih osvojilo drugo mesto. Kaže. da moštvo Ljubljane od lanskega leta kvali-
tetno in tehnično ni napredovalo. Moštvo se odlikuje po veliki borbenosti Najboljši je napadalec Volkar, ki je tudi najuspešnejši strelec letošnjega prvenstva.
Tretje mesto je zasluženo osvojila ekipa domačega Triglava, ki je od lanskega leta najbolj napredovala ter se resno približala obema. ljubljanskima kluboma. C# bodo Kranjčani tudi v bodoče tako napredovali, bo prihodnje prvenstvo še zanimivejše, borba za prvo mesto pa ne bo samo domena obeh ljubljanskih klubov. Odlikuje jih dobra kondicija in požrtvovalnost, manjka jim pa še tehnika obvladanja žoge.
Mariborski Branik, doslej večno tretji in resen pretendent za prvaka, nas je letos razočaral, saj niti od daleč ni pokazal tistega, kar smo videli na dosedanjih* prvenstvih. Moštvo ni vigrano. To je posledica pomanjkanja treninga. Zasedel je sicer četrto mesto, vendar na račun načina tekmovanja. To mesto bi po svoji kvaliteti zaslužil Kamnik, ki je bil mnogo boljši od Branika. Kamnik je enako s Triglavom od lanskega leta precej napredoval ter bi zaslužil, da bi igral v prvi skupini.
Moštvi Prešerna iz Radovljice in Celja za omenjenimi klubi mnogo zaostajata, saj se njihovi igralci borijo še z osnovami waterpola. Kvalitetno je bil Prešeren precej boljši od Celja, vendar še precej za prvo petorico, vendar imajo Gorenjci glede na starost igralcev vse pogoje za napredek.
Lahko rečemo, da je letošnje prvenstvo pokazalo kvalitetni napredek nasproti dosedanjim prvenstvom. Če bodo posamezna društva tudi v prihodnje posvečala pozornost treningom in vzgoji naraščaja, lahko upamo, da se bo tudi naš waterpoio, saj deloma približal kvaliteti obmorskih klubov. Pogoji za to so dani. le pričeti je treba z resnim delom.
Celotna prireditev je. razen razveljavljene tekme med Ilirijo in Triglavom, potekla v redu. Organizacija je bila brezhibna.
Sb
Konjske tekme v Domžalah Ш
Klub za konjski šport Bežigrad iz Ljubljane je preteklo nedeljo organiziral v Domžalah konjske tekme pod pokroviteljstvom predsednika občine Domžale narodnega heroja tov. .Franca Avblja-Loj-ka. Prireditev je v celoti dobro uspela, slabo ozvočenje je tudi tokrat odpovedalo, tako da številni
Nemci pod eno zastavo na olimpijskih igrah?
p.«atov, ki ju bodo vodile na tekmovanju po Svici, nam jamčijo, da naši piloti, kljub težkim pogojem v tekmovanju ne bodo odigrali stranske vloge.
Tekmovalna proga letošnjega mednarodnega aerorallya v Svici Ш sicer nič daljša kot 774 km, vendar pa je zavoljo tega ne smemo podcenjevati, kajti vodi nad visokogorskimi področji, zaradi goste naseljenosti pa se bodo tekmovalci na njej tudi zelo težko orientirali. Tu jim bodo predvsem pomagali inštrumenti in kompas, nič manj pa njihove pilotske izkušnje in navigacijske sposobno-
sposobnosti Ln znanje. Ta misel je postala dejstvo in tako bomo 'letos od 14. do 21. t. m. v Ptuju že lahko priče zagrizenim borbam naših mladih jadralcev za naslov republiškega prvaka v jadranju za leto 1955. Organizator tega prvega prvenstva Slovenije — Letalska zveza Slovenije pa je za prizorišče prvenstva izbrala Ptuj, kjer zelo požrtvovalno in marljivo deluje eden slovenskih Aeroklubov z letališčem v Moškanjcih.
Pričakovati je, da bo na letošnjem jadralnem prvenstvu Slovenije tekmovalo nekaj nad deset jadralcev, ki bodo tekmovali v
Nemški športniki iz obeh Nem-čij so z nekaj bojazni čakali na sklepe nedavnega kongresa Med-narodnéga olimpijskega odbora, ki naj bi bili po njihovem ustvarili temelje za izbiro enotnega nemškega zastopstva na prihodnjih olimpijskih igrah v Cortini in Melbournu.
To se ni zgodilo, pač pa so se Nemci kmalu potem sestali v Garmischu, da bi vsaj samj med seboj proučili možnosti, kako bi se dalo to doseči. Sestanek se je končal z razočaranjem. Odgovorni človek v Zahodni Nemčiji in predsednik nemškega olimpijskega odbora dr. Halt je prejel tik pred to konferenco obvestilo, da njegov sobesednik z vzhodne strani meje med obema Nemčd-
V nedeljo 14. t. m. ob 10 dopoldne bo na stadionu Odreda republiško prvenstvo v atletiki za mladince. Vsi atletski sodniki naj se zglasijo najmanj pol ure pred začetkom tekmovanja na stadionu Odreda.
PO VESLAŠKEM DR2AVNEM PR VENSTU V SPLITU
MURNAft- najmočnejši v državi
Konec zadnjega tedna Je b Ilo v Splitu po 22 letih spet tekmovanje za državno prvenstvo v veslanju, v kraju torej, ki Je naš4 daleč najmočnejši veslaški center v državi. To je pokazal tudi domači veslaški klub Mor nar, ki je letos že tretjič zapovrstjo zmagal v tem prvenstv u, obenem z njim pa so tudi veslaški delavci Splita res vzorno organizirali to veliko prireditev.
To tekmovanje je -pokazalo več posebnosti, kd so značilne za razvoj te športne panoge pri nas. Predvsem je razveseljivo, da se je letos zbralo v Splitu skoraj 500 veslačev iz 22 domačih klubov, kar kaže, da je po državi, in sicer tudi v manjših krajih, zraslo precej novih klubov, ki so že letos nastopili z uspehom. Mednje prištevamo lahko Partizana iz Beograda, Ošjaka iz Vele Luke, Ta-miš iz Pančeva in še nekaj drugih. ki so že posegli v borbo za najboljša mesta v naj višjem razredu. Naj večji uspeh je prav gotovo dosegel četverec s krmarjem iz Pančeva, ki je zasedel prvo mesto, in to že po drugem letošnjem nastopu. To je najboljši dokaz, da se dajo z dobrim trenerjem in vztrajnim treningom doseči najboljši uspehi, medtem ko brez trdega dela in z raznimi Izgovori ni mogoče priti do takega cilja. Kot posebnost letošnjega prvenstva je vredno omeniti tudi. da so bile posamezne ekipe precej izenačene, poseono v zveznem in mladmskem razredu. Tako je prišlo, da so bile pri marsikaterih odločitvah na tehtnici samo pičle sekunde.
Splitski Mornar je tudi letos pokazal, da je najmočnejši klub v državi in je zato tudi zasluženo zmagal. Ta uspeti «= veda ni naključen niti ne rezultat prednosti, ki jih uživajo njegovi veslači, marveč predvsem in samo plod smotrnega in nenehnega treninga. Klub je vzgojil v zadnjih letih kar tri prvorazredne osmerce, od katerih lahko dva štejemo med evropski razred, saj je odličnemu osmercu članov uspelo le za nekaj metrov zmagati pred drugim moštvom. Slednjič se je Mornar letos uveljavil uidi v disciplinah, ki jih do sedaj ni gojil, in sicer v četvercu s krmarjem, kjer je bil enakovreden veslačem Ošjaka, in pa v dvojKl s krmarjem, kjer je bil prav tako prvi.
Zdaj -pa še nekaj besed o Perici Vlašiču! Zdi se, da je tudi njega doletela enaka usoda, kakor že prej nekatere evropske prvake. Po enkratni zmagi se je moral preusmeriti na drugo disciplino. v kateri pa mu za zdaj ne gre tako gladko. Res je. da je z lahkoto zmagal v sKlffu. vendar tu ni imel konkurence, pa tudi pokazal ni toliko, kolikor smo pričakovali. Strokovnjaki mu ne
prisojajo kvalitet za nastop na evropskem prvenstvu. Boljši je bil v double scullu z mladim prvakom Lučinom, s katerim bo tudi nastopil na evropskem prvenstvu. Skoda je vsekakor, da smo tako izgubili skiffista svetovnega razreda in ga tudi za prihodnje leto verjetno še ne bomo imeli, da bi nas uspešno zastopal na Bledu.
Po končanem tekmovanju je bila določena tudi državna reprezentanca, ki nas bo zastopala v Gentu na evropskem prvenstvu. Na pot pojdejo' osmerec, double scull in dvojka s krmarjem Mornarja, dvojka brez krmarja Crvene zvezde in četverec brez krmarja Krke. Ekipa Je letos precej močna, da bi tako dobili prihodnje leto čim močnejše nasprotnike za tako tekmovanje na Bledu.
Izmed slovenskih klubov so bili v Splitu veslači Savice iz Li ubijane in Branika iz Maribora. Uspehov niso dosegli, dasi niso brez znanja, manjka pa jim treninga in kondicije	B. B.
Tekme za pokal maršala Tita
na Hrvatskem so dospele v zaključno fazo, kajti v nedeljo nastopijo že moštva iz I. lige. Na sporedu so tale srečanja: Dinamo-Proleter (Osijek), Zagreb-Teksti-lac (Varaždin) , Metalac-Borovo, Hajduk-Lokomotiva.
Jama Schöbel zaradi važnejših poslov ne more priti na razgovor. Ozadje tega uradnega obvestila je bržkone precej obsežnejše, vendar podrobnosti o tem javnosti niso znane.
To zbližanje za skupen nastop na olimpijskih igrah bo torej že po tem prvem poskusu sodeč sprožilo še prenekaiere težave. Čeprav mednarodni olimpijski odbor načelccna ni bil proti temu, da Nemci samii poiščejo obliko in pogoje, s katerimi bi laftko nastopali skupno, kažejo zdaj mnogi znaki zmerom bolj, da.do pmtečfca zdmske olimpiade tega problema bržčas ne bo mogoče premakniti z mrtve točke. Ker pa so termini — posebno za italijanski del olimpi j skih iger -precej kratki, je predsednik dr. Halt iz Zahodne Nemčije odrinil stvar v reševanje kar smučarskima organizacijama, ki bosta morda laže prodrli v podrobnosti za tako sodelovanj e, predvsem pa prijeli vse težave samo s praktične strani. Potem bi lahko morda ujeli tudi še dovolj časa za skupne priprave za tak zahteven prvi nastop združene nemške smučarske reprezentance. Pravijo pa, da bo pri tem imelo veliko — morda celo nerešljivo — vlogo vprašanje enotne opreme, enotnih državnih emblemov, enotne himne, kakor tudi spremljevalcev in tehničnih vodij obeh reprezentanc. Vsekakor bodo poskusili vse ...
gledalci niso mogli slediti posameznim točkam (8) sporeda.
Mladi KKS Bežigrad, ki deluje že četrto leto, se je s to svojo tretjo samostojno prireditvijo lepo predstavil ljubiteljem te športne panoge. Vsi njegovi člani — do pionirčkov — so pokazali, da že zdaj zadovoljivo obvladajo elementarne prvine jahanja. — Z vztrajnim delom pa si bodo kmalu pridobili še več potrebnih izkušenj, tako da bodo brez težav konkurirali izkušenim jahačem iz ostalih republik. Ob tej priložnosti gre pohvala komandi VP 4385, ki Bežigrajčanom vsestransko pomaga bodisi s konji ali opremo. 2al, da se povabilu prireditelja nista odzvala kluba Ljubljana in LM iz Ljubljane. Podrobni rezultati s te tekme so naslednji:
I. Pionirska tekma »Domžale« 8 skokov, viš. 0.90 m, šir. 1.5 m:
1.	Buda Marjan na kobili Bibl v času l.ll, kazenskih točk 0;
2.	Jeklič Jože na Vampirju v času 1.31, kazenskih točk 7;
3.	Remškar Dane na Orliču v času 1.49, kazenskih točk 7.
II.	Kasaška dirka v sedlu: dolžina steze 1200 m:
1.	Sorli Janez na Moranu v času 3.08;
2.	Sušnik Vili na Pastorju v času 3.12;
3.	Bratina Blažka na Igarju v času 3.25.
III.	Tekma »Dan vstaje v Domžalah« 12 skokov, višina 1 m, širina 2 m:
1.	Bratina Blažka na Igarju, čas
1.22,5	kazenskih točk 0;
2.	Sima Boris na Nemešu, čas 2.10, kazenskih točk 3;
3.	Javornik Deso na Dečku, čas 1.43,5, kazenskih točk 12;
4.	Sima Sonja na Draganu, čas 2.00, kazenskih točk 12.
V tej konkurenci je Marčan Jože na kobili Bibi izven konkurence zasedel drugo mesto v času 1.34, kazenskih točk 3.
IV.	V šaljivi točki »lov na stole« Je zmagala Sima Sonja na konju Sokolu.
V.	V galopski dirki »Bežigrad« je tekmovalo 6 jahačev. V tej točki je zmagal zadnji, to je tisti, ki je šel ves čas v počasnem, čim krajšem in čistem galopu. Zmagal je kapetan Bajič Jovo na konju Arapu.
VI.	Tekma »Toko«, Domžale, 14 zaprek, viš. 1.20 m, šir. 2 m, tempo 350 m/min.:
1.	Marčan Jože na kobili Bibi, v času 1.38, kazenskih točk 0;
2.	Spremič Svetisav na Nemešu v času 1.46 .kazenskih točk 0;
3.	Bratina Blaška na Igarju v času 1.43, kazenskih točk 7.
VII.	Kasaška enovprežna dirka za 3-1 etn e in starejše konje na 2400 m dolgi progi:
1.	Prešeren France s konjem Plik, v času 4 min. (kilometrski čas 2 min.);
2.	Krušič Matevž s Piko v času 4.11 minute;
3.	Gabrič Justin s Savico v času 4.17 minute.
V tej točki je publika s predčasnim aplavzom pokvarila Rozmanu 2. mesto s Silvino, ki se je zaradi tega razburila in skočila tik pred ciljem v galop ter zato bila diskvalificirana.
VIII.	Dirka domžalskih fantov na lastnih konjih v ravni galopski dirki na 1200 m:
1. Zen Milan na Mukici v času 2.56 minute.
Po končani prireditvi so bile zmagovalcem razdeljene lepe nagrade v obliki praktičnih daril, za katere gre zahvala kolektivu tovarne TOKO Domžale. Zal, da takšnih prireditev ni večkrat, ker bi se le na ta način kvaliteta še bolj dvignila, po drugi strani pa so takšne prireditve pomemben faktor naše konjereje. Dr. H. H.
Podjetje »Telekomunikacije« Ljubljana - PržanJ
< > * ’
sprejme takoj v službo:
verzironega knjigovodjo
z večletno prakso,
:: referenta za uvoz
fakultetna izobrazba in praksa v zunanje-trgovin-skih poslih in znanje najmanj enega tujega jezika (angleški, francoski),
stenodaktilografa
ustrezna praksa in znanje najmanj enega tujega jezika (angleški, francoski),
inženirje in tehnike elektro in strojne stroke - tehnologe, konštrukterje, razvijalce
Interesenti naj se osebno javijo ali pošljejo pismene ponudbe na poštni predal 376. Ljubljana.
KOBARKA
Mednarodni turnir v šiški
Jutri in v nedeljo bo na stadionu v Šiški zanimiv mednarodni turnir v košarki, na katerem sodelujejo belgijska ekipa KVGO (Ostende), prvak Makedonije Ra-botnički ter domača kluba Olimpija in Ljubljana. Belgijsko moštvo, ki je član tamkajšnje lige, bo okrepljeno z državnim reprezentantom — srednjim napadalcem. Tekme bodo vsekakor zanimive že zaradi tega, ker je ta turnir za Ljubljančane zadnja večja preizkušnja pred nastopom v novi sezoni. Začetek tekmovanja bo obakrat ob 19.30.
*
Finalist letošnjega tekmovanja za evropski pokal, enajstorica UDE iz Prage, je v sredo visoko izgubila prijateljsko tekmo s Crveno zvezdo v Beogradu. Pred 15.000 gledalci so Beograjčani že do odmora prevzeli z enim golom vodstvo. končni rezultat pa je bil 4:0 v njihovo korist. Zanimivo je, da je v tej tekmi močno ugajal Toplak. ki je bil obenem tudi strelec treh zelo lepih golov. Cehi so pokazali dovolj tehničnega znanja, pred golom pa so bil popolnoma neučinkoviti.
Splitski Hajduk je sklenil z italijansko Fiorentino prijateljsko tekmo, ki bo 4. septembra v Firencah.
Na ljubljanskem mednarodnem turnirju so si preizkušeni mednarodni mojstri in mladi uveljavljajoči se mojstri in kandidati številčno v ravnovesju. V vodstvu se sicer izmenjavata za sedaj oba velemojstra z našim letošnjim prvakom Karaklajićem, drugače pa je med igralci silna gneča ter mladi prav nič ne zaostajajo. Smemo upati, da se bodo tudi nadalje neustrašeno borili z izkušenejšimi ter dosegli lepe uspehe. Posebno nas veseli, da se dobro držijo tudi naši domači igralci, od katerih nas zlasti letošnji slovenski prvak Gabrovšek lepo preseneča na poti proti mojstrskemu naslovu.
V	9. kolu se je Gabrovšek uspešno uveljavil proti mlademu bolgarskemu prvaku Fadevskemu. Njuna igra kaže zrelost za policijsko igro, čeprav sta v marsikateri partiji tudi ostro napadala.
KRALJEVO INDIJSKI NAPAD Z. Gabrovšek — N. Padcvski
I.	Sf3 d5 2. g3 Sc6 3. Lg2 e5 4. d3 Sf6 5. 0—3 Le7 6. C4
Imamo kraljevo indijsko obrambo z zamenjanimi barvami in sedaj na dc4 podobno sledil odgovor 7. Da4.
6	. . . 0—0 7. edo S:d5 8. Sc3 Le.
9.	Ld2 Sb6 10. Del fG
Sedaj pa se je vse skupaj preobrazilo v zmajsko varianto sicilske obrambe z zamenjanima vlogama. Tako se sorodne moderne strateške ideje prelivajo ena v drugo, da često ni mogoče otvoritve točno poimenovati.
II.	Se4 Dd7
Cmi s tempom manj ne more posnemati običajnih napadov iz sicilijanke, zato se mora omejevati bolj na obrambo. Vendar je bilo sedaj in v naslednji potez, aktivnejše Sd4 in na S:d4 ed4 ter c6 in T::d8.
12.	Tel Sd5 13. Sc5 L:c5 14. D:c5 Tfd8 13. Taci Sde7 16. b4
Beli pritiska na nasprotnikovo damsko krilo in pričenja z nekakim minoritetnim napadom.
16... аб 17. a4 Tac8 18. b5 SbS 19 Tbl ab5 20. ab5 c6 21. Db6 Ld5
22.	La5 cb5
Cmi prenagljeno sili v končnico, kjer se hitreje razgalijo slabosti njegove pozicije. Poizkusiti se je dalo Sf5—d6.
23.	D:b5 D:b5 24. T:b3 Te8 25. Sd2 L:g2 26. K:g2 Sbc6 27. Sc4 S:a5 28. S:a5 Sc6
Kmet je izgubljen In ker beli še dalje ohrani boljši razvoj figur, more odločili partijo.
29.	S:b7 Sd4 3C". Tb2 Te7 31. SdS Td8 32. Sc4 e4 33. de4 T:e4 34. e3 Sc6
Na Sf3 35. Kf3: Tc4: 36. Tb7 Tc2 37. Tal bi se beli hitreje polastil
7.	vrste kakor črni 2. vrste, kar bi moralo odločiti. Isto bi šlo na 35 . . . Se5.
35. Tei Se7 36. Sd2 Te6 37. Sf3 Tc6 38. Tal Sf5?
V	časom j stiski črni pozabi zasesti s trdnjavo 7. vrsto, kar omogoči belemu nagel zaključek.
39. Ta7 Sd6 40. Sd4 Tcc8 41. Se6 Te8 42. S:g7 Te5 43. Td2
To potezo je beli kuvertiral. Sledilo je samo še: 43 ... Tc6 44. g4 Tg5 35. Sf5 in črni se je vdal, ker ni več kos vsem grožnjam.
A. Preinfalk
Med kralji atletov
Sredi marca so bile v Mehiki tako zvane »Vseameriške igre«, kjer je bila zastopana vsa atletska elita Severne in Južne Amerike. V prelepem mehiškem stadionu, ki leži nič manj kakor 2200 m visoko nad morjem, je padla cela vrsta skoraj neverjetno obetajočih rezultatov.
Brazilec Da Silva Je v troskoku dosegel bajno daljino 16.56 m in v treh skokih odjedel svojemu naj hujšemu nasprotniku Rusu Cerbakovu svetovni rekord. Kdor si hoče nekoliko predočiti to daljino. naj jo skuša prenesti na vrt ali na cesto, pa bo videl, kakšnega spoštovanja je vredna.
Čudovito napeta je bila tudi borba med tremi ameriškimi tekači na 400 m, med katerimi se Je nazadnje najbolj odlikoval Lou Jones, ki je pretekel to progo v novem svetovnem rekordnem času 45.4. pa tudi drugoplasirani Jim Lea je s 45.6 prekosil veljavni svetovni rekord Jamajčana Rho-dena. Ta novica je udarila kot bomba med atletske strokovnjake saj je trajalo dolga leta. preden so spravili to znamko pod 46 sekund. ki jo je branil Nemec Har-blg. Tudi nekateri drugi rezultati na teh igrah so bili presenetljivo dobri in so napovedovali najmanj tako plodno sezono, kakršno smo pozneje res tudi doživeli po Evropi.
Komaj je bil obledel strah lz Mehike, je prišla v Evropo z one etrani Oceana druga važna vest, Je Lon Spurrier v teku na
880 yardov ikar je enako 804 m) postavil čas 1:47.5. Pri tem je minil tablico z 800 metri v času 1:46.8 in tako smuknil mimo Harbigove-ga, še vedno veljavnega svetovnega rekorda samo za dve desetinki sekunde prepozno Kakor Jones, tako je tudi ta mladi Spurrier v starem svetu prav za prav čisto neznan. V ostalem pa spada v kopico talentov, ki rastejo na ameriških univerzah leto za letom. kakor gobe po toplem poletnem dežju. Po vsem tem si bo le treba zastaviti vprašanje, kdo bo podrl ta Harbigov rekord na 800 m. Od leta 1939 si srednjepro-gaši zagrizeno prizadevajo, da b: prevrnili znamko 1:46.6. Saj je navsezadnje res čudno: vsi svetovn-' rekordi v tekih so bili od leta 1945 izboljšani ali pa vsaj izenačeni samo na 800 m Harbigu Se ni mogel nihče do živega. Pri lanskem evropskem prvenstvu v Bernu je bil rezultat skorai senzacionalen, saj je pet tekačev prišlo pod 1:47.8. toda zmagovalec Szentgali (Madžarska) je bil vendarle še cele pol sekunde pod svetovnim rekordom. Vse bliže se torej primi ka tekaška elita tudi temu rekordu in precej verjetno bo letos
Jesse Owens
enemu najboljših atletov ta udarec tudi uspel. Spurrier je bil za las prekratek, pozneje pa Ш mo-
gel več ponoviti tega izredno dobrega teka. Sicer pa imajo Američani doma še celo »zalogo« nadebudnih mladeničev, od katerih bodo verjetno izbrali vsaj enega boljšega od Evropcev, ki jim gredo po glavi enake misli, kakor na primer Belgijec Moens, Angleža Johnson in Hewson, Norvežan Boysen in Danec Nielsen. Vsekakor pripisujemo med temi Moen-su še največ nad, ker ga slučajno trenira zdaj prav isti človek, ki je nekoč učil Harbiga, in sicer nemški trener Gerschler.
(Medtem Je — kakor smo že pisali — Belgijec Moens ta rekord res tudi »obrnil«, in sicer v Oslu s časom 1:45.7, družbo pa mu je delal Norvežan Boysen, ki je bil prav tako boljši od Harbiga z 1:45.9. Op. ur.)
Samo še trije atletski rekordi izpred vojne še niso bili zboljšani od leta 1945 dalje. Zdaj Je edino Še štirikratni olimpijski zmagovalec iz Berlina
JESSE OWENS
Lastnik treh svetoviVh rekordov, ki Jim še ni mogel noben povojni atlet do živega. L. 1935 je Owens v teku treh ur postavil nekje v Ameriki kar štiri svetovne rekorde hkrati, in sicer na 100 yardov 9.4, na 220 yardov 20.3, na 220 yardov z zaprekami 22.6 in v skoku v daljino 8.13 m. Rekorde v tekih Je pozneje izgubil, ker sta ga potolkla Patton in Dillard, njegov skok v daljino je «stal vse do zdaj neprekošen. Leto dni pozne-
je Je isti Owens v Chicagu pretekel 100 m v času 10.2, leta 1936 pa je imel v Berlinu odločilen delež pri svetovnem rekordu v štafeti na 4x100 m s časom 39.8, ki ga še ni mogla do zdaj izboljšati nobena druga štafeta. Vse te številke so še zmerom v seznamih svetovnih rekordov, čeprav so nekateri tekači, med njimi tudi Nemec Fütterer že izenačili Owen-sovo znamko na 100 m
Letošnjo sezono pa prede trda tudi že Owensovim časom in daljinam. V Mehiki sta skočila Američana Range in Bennett 8.03 oziroma 8.01 daleč, trije sprinterji pa so tekli 100 m 10.3, medtem ko je homogena štafeta sprinter jev s teksaške univerze izboljšala čas za 4x110 yardov (402 m) na 40.2 in močno izboljšala ta svetovni rekord na yardskih progah. Vse kaže, da bo ameriški čas v štafeti 39.8, ki niti ni bil dosežen z najboljšimi predajami štafetne palice, med prvimi, ki bo moral iti v pozabo. To potrjujejo tudi vesti iz Amerike, kjer »dela« zdaj cela kopica visoko kvalificiranih sprin-terjev. Naj hitrejši mož na svetu je ta čas mali in. čokati zamorec Jim Golliday. ki ga tudi v Evropi že dobro poznajo. Lani sta se sestala z Nemcem Füttererjem ln je slednji moral prepustiti boljše mesto njemu. Zal se je razvoj tega izredno spretnega tekača na kratke proge zaradi raznih poškodb močno zavWkel. toda zdaj se zdi. da bo le prišel na plan. Dvakrat je že na 100 yardov (okr. 92 m) izravnal Pattonov svetovni
rekord (9.3), kar ustreza približno 10G-metrski znamki 10,2, če ni morda celo boljši. Prav verjetno je, da Goliidaya zdaj ne bo mogel prekositi nihče več in mnogi računajo, da bo dobil v Melbournu tisto
ZLATO KOLAJNO,
ki jo je moral v Helsinkih zaradi nategnjenih mišic prepustiti drugemu. Sicer pa je takih mož, ki tečejo 100 m 10.3 ali 10.4 onstran luže še precej in vsak izmed njih bo hotel poseči v najvažnejši odločitvi na najkrajših olimpijskih progah.
Drug svetovni rekord letošnje sezone Je bil plen metalca kopja Franklina Helda. Ta ameriški pastor je popravil svoje mete od 80.41 m iz leta 1953 na 81.75 m letos. Čeprav je ta daljina skoraj bajna, vendar ni nobenega jamstva, da bo letos ostala nedotaknjena. Od vsepovsod prihajajo vesti o metih nad 75 m. Konec junija je bil s\Tetovni vrstni red v tej disciplini takle:	l. Held
(ZDA) 81.75, 2. Si dio (Poljska) 79.30,
3.	Young (ZDA) 78.33. 4. Vallmann (SZ) 77.90. 5 Miller (ZDA) 77.80, 6 Krasznai (Madžarska) 77.01, 7. Bit-ner (ZDA) 75.00, 8. Cantello (ZDA) 74.76 m itd. Američani so potemtakem letos popolnoma zasenčili dolgoletno premoč Fincev na tem področju.
Mnogo tekate v se je v zadnjih letih zagrizlo za svetovne rekorde tiskih prog, ki niso tako popularne, Tekmovanja na 880 yardov,
1000 m, 20C0 m, 3000 m angleško miljo, dve milji in tri milje so postala v povojnih letih tudi za občinstvo pojem in zato gredo tudi njihove delnice za svetovne rekorde stalno kvišku. Mednarodno priznanje pa so dobile te proge šele ted2j, ko sta S veda Hägg in Andersson med vojno skoraj vse te rekorde potegnila nase in tako precej razdražila Angloameričane. Pozneje je Belgijec Reiff popravil nekatere dobre znamke Hägga, ki pa mu jih je letos v maju in juniju izbrisal madžarski tekač San-dor Iharos. Prav so imeli tisti, ki so videli v tem slokem in skoraj predrobnem tekaču bodočega velikega moža, ki bi utegnil zamajati svetovne rekorde od 1500 do 5000 m. Do dveh tretjin mu je to že uspelo. Najprej je pocirl svetovni rekord na 3000 m (7.55.6) in dve milji (^33,4), pred kratkim pa mu je uspel še krepkejši prijem: polastil se je svetovnega rekorda na 1500 m s časom 3:40.8, ki ga je dolgo branil avstralski tekač Landv. Sicer pa ima Iharos tudi doma precej krepko konkurenco, kar mu samo odpira le še boljše perspektive, da bo prej prišel do zaželeni)i svetovnih uspehov. Madžari in Angleži — slednji tudi brez Bannistra — prevladujejo na daljših srednjih progah in vse kaže, da bedo svoje pozicije prihodnje mesece še fcolj utrdili. Kakor zveni neverjetno, pa svetovni razred v teku na 1500 je vendar res, da se začne danes metrov šele s časi okrog 3:46.0.
Indijanske zgodbe 1 F. COOPRA \	P©	Sl	L	El	D	M	i)	01	M	©	IHH	m	Ш	B	^ Riše MIKI MUSTER
															
TURIST BIRO
TURIST BIRO organizira vsako soboto avtobusni izlet na LIPANCO. Prijavite se za idealni planinski izlet. Zahtevajt$ informacije v TURIST BIROJU Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 39-645.
TURIST-BIRO prosi vse prijav-ljence za potovanje v PARIZ, da se čimprej oglasijo v Biroju zaradi vplačil in nadaljnjih navodil. Potovanje se bo pričelo 21. avgusta. Nadalje obveščamo izletnike, da bo v ponedeljek, 15. avgusta, v sindikalni dvorani DOZ. Miklošičeva 19, ob 20. ur; informativni sestanek o potovanju v Pariz,
Na Dunajski velesejem in v München. TUPJST-ВШО organizira potovanja. Zahtevajte informacije — .prijavite se čimprej v Tu-rist-B;roju, Miklošičeva 17, tele-. fon 30-645.
Vsako soboto z avtobusom na LIPANCO. Udeležite se idealnega planinskega izleta.
RAZPISI
»Nasprotno,« je dejal, »zdaj vam v znamenje hva-
nosti pošilja mene, čudodelnega zdravnika, da bi zdravil vse vaše bolnike.« — »Zakaj pa si veliki beli ovnik barva lice?« je spet sumeče vprašal poglavar, ior pa se je prisebno odrezal: »Tudi vi, Mingi, , ejemaie in nosite naša oblačila, jaz pa sem se po-;al iz spoštovanja do naših rdečih bratov.«
89. K sreči je njun pogovor pretrgalo divje kričanje, ki se je nenadoma razleglo zunaj. Poglavar je takoj pohitel ven in tudi major mu je radovedno sledil. V mraku je zag / dal skupino Mingov in sredi med njimi visokoraslega ndijanca-ujetnika. Nato je videl, kako so se domala vsi prebivalci taborišča, tudi ženske, oborožili s palicami in se postavili v dve gosti vrsti.
90. In med njima naj bi korakal ujetnik, pri čemer ga je seveda čakala neizbežna in kruta..smrt. Mladi ujetnik je brez obotavljanja stopil med špalir,'toda komaj so padli po njem prvi udarci, se je bliskovito pognal in napol predrl, napol preskočil vrsto in že so ga krepke ini^ipe kot veter ponesle proti gozdu. Hitro je dobil precejšen naskok pred' zasledovalci.
Bolnica za tuberkulozo Ar.ka-тап,- p. Koper razpisuje sledeča delovna mesta za otroški oddelek:
1	laboranta
1	medicinsko sestro
2	bolničarki
2	otroški negovalki
1 mizarja.
Nastop službe od 1. 9. do 1. 10. 1555. Ošriovna plača po uredbi, dopolnilna plača za Okraj in dopol-* nilna plača za zdravstvene usluž-. betice. Stanovanje zagotovljeno.
RADIO
SE NEKAJ
omarno poslovanje — leglo gospodarskega kriminala
eij&ka sodna kronika beleži v vem času več novih primerov yodarskega kriminala. Ti pri-: kažejo potrebo po gospodar-•.nšpekcij., ki naj bi razkrinka zanikrno poslovanje uprav e katerih gospodarskih ergani-vah. Očiten primer slabega .vijanja in pomanjkljive kon-c v gospodarktvu kaže primer ve Vengust iz Ljubečne pri
lemovana se je pred sodiščem :	o v ar j al a zaradi nevestnega de-
V službi ter je kot sokrivka 3ročila primanjkljaj okoli pol j ona dinarjev, k čemur pa je -.•omogel tudi direktor in nje-. , namestnik. Malomarno poslove in vodenje poslovnih knjig časoma postalo leglo gospodarja kriminala.
.i razpravi se je razkrilo dokaj :no poslovanje Opekarne Lju-•r.a pri Celju, ki je v nekem slu predstavljalo delniško družici so jo tvorili podjetje, sin-at in črni fond, seveda brez mutnih listin. Podjetje je predviđalo molzno kravo, ki so jo . riščali vsi trije v eni osebi. Гако je s privoljenjem direktor-:n upravnega odbora sindikat j-osloval pravico proizvajanja in »dajanja opeke za sindikalno :gajno. Stvar pa je imela dru-ozadje, zakaj sindikalni name-so bili zelo skriti. Čeprav je -s material, kurivo in delo šlo i stroške podjetja, tudi izkupi-?k .iz sindikalnega materiala, oziroma proizvodov ni šel v sindikalno agajno. Stvar je še sedaj po-
Spet nekaj tatov koles
izsledenih
: dolgo od tega, ko je Zdravko '-ika iz Brezovice pri Ljubljani • raj s Rudijem Prebilom in nacem Gramom v poznih vernih urah odšel do stenovanj-e hiše Marije Majer iz Brezove. Ščuka je najprej razbijal po nih in zahteval, naj mu od-
io.	Ker mu Majerjevi niso ho-. odpreti, so Ščuka in njegova -!daša nasilno vdrii v hišo in .čeli preiskovati stanovanje. h ko so našli nekje tudi jajca in i začeli metati od zid v kuhinji drugih prostorih. Za seboj so ■ stalno zaklepali, da jih ne bi :io presenetil. Ko pa so zaslišali.
-	nekdo prihaja, so Jo vsi trije »pihali skozi okno in zbežali. Ščuka je dobro znan varnostni organom, saj je imel že več-rat opravka s sodiščem. Znano
-	da rad pohajkuje ln se izo-bije delu. 24. julija je pred
d stilno »Pri Ljubljanici« v Podeči ukradel kolo G. F. Skril ga
-	v bližini svoje hiše. nato pa azdrl in nekaj delov odvrgel. Ko -• bil poklican na zagovor, je 'Igo časa trdil, da je kolo našel.
'eie, ko so mu dokazali, da je v usnici izvršil tatvino, jo je tudi :-am priznal.
Ni še dolgo, ko Je bil G. M. na
reki proslavi v Črnivcu pri Staffici. Tam je ves dan popival, j»zno zvečer pa se je odločil, da :e domov. Ker je biia pot dolga, ■«iti se mu ni dalo pešačiti, je odel v neko drvarnico in iz nje ■zel kolo, last domačega sina, ki le bi> pri starših na obisku.
Tudi Ivan Bart olj, ki je v službi kamnolomu v Verdu, je avgusta ukradel moško kolo, redno 37.000 din. Čeprav je po ‘atvlni takoj izginu, so ga var-ostni organi kmalu izsledili.
Tio
Nasedali so znani tatici
Anica Zajčeva je stara šele let, a je bila že pred petimi 'eti obsojena zaradi tatvin. Čeprav je prestala 21 mesecev v za-poru, se n: kaj prida poboljšala. Stalne zaposlitve in bivališča ni 'mela. Potikala se Je v okolici i voj ega doma, pa tudi v Ljubljani. Novem mestu in crugod. Za-tela je zopet s tatvinami. Ko se je v letošnjem maju nekaj dni fiatila po Obrhu pri Šmarjeških Toplicah, je prišla k Z. M. s prošnjo, če bi lahko pri njej stanovala. Ponujala ji je po 150 din na.
dan.	Izjavila je, da se nodi v tamkajšnje topline kopat. Zenica se o je usmilila in ker je mlada Anica tožila, da jo bole noge, jo le peljala v sobo in ji odkazala ležišče, sama pa je šla na njivo plet. Bolnica je kmalu ozdravela, čim je ostala sam«, preiskala .je omaro in odnesla s seboj žensko bluzo in 1000 din. Netcaj dni zatem se je predstavila S. V. v Selih pri Ratežu za daljno sorodnico. Izmislila si je, da je sedaj na dopustu, sicer pa je v službi pri Ljubljani v neki časopisni redakciji. Seveda je bila lepo sprejeta in odkazali so ji posebno sobo. kamor so ji ob deževnih dneh nosili celo zajtrk na posteljo. Ko je odhajala, so ji dali še kruha in moke. Čez nekaj dni je prišla v hišo neka ženska in povedala, da so Imeli pod streho spretno ranco, ki je 2e mnogo okradla. Domači, ki sprva ni*t> hoteli verjeti, da bi dekle kradlo, so se kmalu prepričali, da sta tudi njim zmanjkali dve obleki in toaletne potrebščine. Zaradi naštetih tatvin je bila ©bsojna 11 mesecev zapora.
A. K.
polnoma v temi, ker nihče ne ve povedati glede teh izkupičkov. Res je le, da so ostali listi sindikalne blagajne	neoma dežev ani,
medtem ko nekateri trdijo, da si je nekdo v podjetju lepo opomogel, saj so lepo zrasli zidovi nove hiše na sindikalne ali menda tudi na kakšne druge stroške.
V podjetju Opekarne Ljubečna je bil sicer velik nered, toda iz nekega sindikalnega zapiska je vseno razvidna prodaja materiala v znesku 78.000 dinarjev, iz česar je mogoče sklepati, da je sindikalna trgovina kaj lepo cvetela.
Dasiravno je bilo v tem podjetju opaziti malomarno, slabo poslovanje na vsakem koraku, ni upravni odbor ničesar ukrenil, da bi preprečil napake, ki so nujno pripeljale k zlu.
Iz obširnih okolnosti in razprave same ja razvidno, da je Venguste va kriva za kaznivo dejanje malomarnega poslovanja in protipravnega prilaščanja tujega denarja. Zato jo je sodišče tudi obsodilo na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora.
Poslušalci na razpravi pa so dobili vtis, da bo k tej stvari še kdo poklican na odgovornost, četudi se je dejansko izselil iz Celja.	-an
Z nožem ga Je napadel
Zadnjega julija v jutranjih urah še je iz bara vračala družba treh mladeničeva Vsi trije so jo mahnili do kolodvorske restavracije. Tam so opazili, da se dva moška in neko dekle med seboj prepirajo. Eden izmed mladeničev je pristopil k njim m jih začel miriti. Prepirajočim se to verjetno ni zdelo prav, zato je eden izmed njih izvlekel nož iz žepa in ga zasadil mladeniču v levo pleče poleg lopatice. Takoj zatem je zbežal. Napadenega so reševalci odpeljali na nezgodno postajo. Varnostni organi so napadalca kmalu zasledili in ugotovili, da je bil Vinko Grabar, tesar pri podjetju »Obnova«. Grabar je varnostnim organom dobro znan, saj je bil že večkrat kaznovan zaradi pretepa.
Tio
Ženitbeni goljuf
Pred devetimi meseci Je spoznala v Ljubljani 21 letnega Franca Zefrana. Z njim le začela ljubavno razmerje, vsaj ona. je tako mislila, medtem ko je bil on drugega mišljenja. Kmalu ji je začel obljubljati zakon. Ker mu je verjela, se je kmalu preselil k njej in sta tako začela živeti »zakonsko« življenje. Zefran jo je kmalu pregovoril, naj mu izroči
svoj radijski aparat, da ga bo zamenjal ali prodal, njej pa bo prinesel drugega ali denar. Cez teden dni ji je namesto radijskega aparata oziroma denarja prinesel star gramofon m ji nat vež il, da je mnogo več vreden kakor radijski aparat. Nekaj dni kasneje ji je predlagal, naj bi prodala gramofon, ker ima že dobrega kupca zanj. V začetku se ni strinjala z njegovim predlogom, slednjič je pa le pristala. Nato je Zefran proaal še njeno kolo za 11.000 dinarjev, čeprav Je bilo vredno 25.000 dinarjev. Zanimivo je, da je Zefran obljubljal zakon tudi neki drugi ženski.
Izpred okrajnega sodišča v Celju
28-letni Marjan Podgoršek je
11.	aprila letos vzel izpred gostilne »Kladivar« v Celju moško kolo, vredno 14.000 din, last F. S. Dne 2. junija letos pa si Je podobno tatvino privoščil v Ljubljani pred gostilno »Korošica«,* kjer je vzel moško kolo, vredno okoli 30.000 din, last F. Z. Obe kolesi Je nato Podgoršek prodal ' v Kumrovcu. Podgoršek je bil kot strokovni učitelj zaposlen na gimnaziji, v Šmarju pri Jelšah. Fred sodiščem se je zagovarjal, da je tatvini koles izvršil zato, ker ni mogel živeti z rednimi mesečnimi prejemki. Sodišče njegovega zagovora ni sprejelo. Podgoršek je bil zaradi obeh tatvin obsojen na 10 mesecev zapora.
*
Dokler Frančiška Iz Višnje vasi pri Vojniku ni razlikovala svoje lastnine, od tuje. Na trayniku v.bli-žini svojega gozda je vzela Jelenu Blažu verigo .v vrednosti 5000 dinarjev. Obsojena je bila na tri mesece zapora, pogojno za dobo enega leta.	M. C.
Nočnega ljubčka je okradla
Zadnjega julija zvečer je N. A. šel na glavni kolodvor. V avli. postaje se je spoznal z nekim mladim dekletom. Povabil jo je v Dom JLA in bil z njo do zgodnjih jutranjih ur. Plačeval ji je za jedačo in pijačo in se z njo zabaval. V zgodnjih jutranjih urah jo je nato odpeljal v svoje stanovanje. Ko Je zasipal, se je dekle počasi in previdno splazilo iz stanovanj«, seveda Je s seboj vzela tudi 8.000 dinarjev. Varnostni organi so se za neznano tatico pozanimali in jo še istega dne izsledili. ko se Je z ukraden’m denarjem nameravala odpeljati na Reko. Ugotovili so, da gre za Hildo Peklar, doma iz Sv. Petra pri Trbovljah. Priznala 1e. da je »nosnemu ljubčku« ukradla le dva tisočaka, čeprav on trdi, da mu jih je zmanjkalo šest. Izjavlja-tudi. da je tatvino izvršila zaradi tega, ker ni dobila plačila za »nočno opravilo«.
Najdeno truplo
Miličniki iz Trebnjega so našli 5. avgusta v gozdu pod va-sjo Dolnje njive žensko truplo. Ugotovili so, da gre za trupla 71-letne Terezije Korelc iz Straže'pri Sent Rupertu. Vzrok smrti starke, ki so jo našli v dokaj sKritem kraju, bo ugotovila podrobna preiskava.
Požar v Martinji vasi
V Martinj! vasi prt St. Rupertu je pri posestniku Pavlu Orlu v noči 4. avgusta nastal požar, ki je vpepelil vse gospodarsko poslopje s krmo in orodjem. Škode je nad milijon dinarjev^. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi. kratkega stika v električni na-' peljavi.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročilo o žrebanju srečk 76. kola (Plan I) dne 11. avgusta 1955 v Ohridu
Srečke, ki se	so zadele
končujejo s spodaj označenimi številkami	- dobitek dinarjev
20	600
750	2.000
26230	60.000
187770	100.000
372940	100.000
311	6.000
4251	20.000
208971	100.000
464111	500.000
02	400
82	8C0
602	2.400
6352	10.000
9962	20.000
40672	60.000
327462	100.000
430182	200.800
483962	100.000
577672	600.000
530152	100.000
588212	100.000
3	200
83	1.200
002203	100.200
217783	101.200
362713	100.200
515763	100.200
072514	100.000
145634	100.000
355814	100.000
411934	100.000
Srečke, M se končujejo s spodaj označenimi številkami	so zadele dobitek dinarjev
459814	100.000
85	400
555	2.000
595	4.000
5265	40.000
5285	10.400
54635	80.000
233825	800.000
816	2.0QO
1973	10.000
13596	80.000
25236	80.000
85586	80.000
109916	100.000
188466	100.000
206606	100.000
282576	400.000
747	8.000
2937	10.000
8	200
6908	20.200
45068	60.200
59703	60.200
62998	80.200
064208	300.200
069	2.000
159	4.000
1119	10.000
52619	60.000
176“ :9	100.000
16.020 dobitkov in 6	premij' v
Ponaredil je srečko
Dne 14. julija'se je v prodajal-niči 'državne loterije v Ljubljani zglasil mladenič Radko ln zahteval od prodajalke, naj imi izplača srečko 73. kola državne- loterije. Ta srečka ' je - namreč zradela 15.000 din. Ker je biia tedaj prodajalka brez deharja,vmu je naročila,' naj se-- zglasi ' 'naslednjega dne, srečko pa 'je zadržala:' Naslednjega dne srečnega dobitnika ni bilo od nikoder. Pri pregledu srečke so ugotovili, ’dä je* ponarejena. Radko' j-e pojasnil, kako je srečko ponaredil, in je dejal, da ga je to naučil neki■ njegov prijatelj. Pristavil je-še,, da ni. prišei po denar zaradim tega. da ga ne bi izsledili..
Tio
KOLEDAR
Petek, 12. avgusta: Klica..
12.	avgusta 1&48Де. utori. angleški izumitelj Stephenson, :ki .де leta1. -1814 zgradil pivo železnico ža prevoz premoga, leta 1825 pa prvo železnico za prevoz, potnikov med' mestoma Stockton >in -vDarlington. ■
Danes-s e spominjamo smrti zelo plodovitega in popularnega srbskega pripovednika:;:- • Stevana Sremca. Umrl je 12.. avgusta 1906. Pisati je začel, ko mu .je bilo že skoraj 40 let in je v kratkem času napisal okoli 30 povesti in novel, tri romane in več>-zg o do vinskih prikazov. Po svojem humcH ristienem romanu »Popt- Čira in Pop- Spira« je Srem-ue^rznan. tudi našim- bralcem.. • .• ist , >:
*	. EX "-V
Dne 12. avgusta 1928 -Je umrl
naj večji moravski skladatelj Leoš Janaček. Cehom in vsej Evropi- je prinesel popolnoma nova glasbena spoznanja in vrsto odličnih glasbenih stvaritev. Iztned oper je najmočnejša »Jemifa«. Lepe so tildi Janačkove vokalne skladbe:' moravske narodne pesmi in učinkoviti izbori. : V instrumentalni glasbi je dosegel višek z rapsodijo »Taras Buljtoa«.
popravila 4. od. 15. avgusta do 3. septembra 1955.'zapit za ves vozni promet. Avtomobilski- . promet v tem času.se preusmeti jpo obvozni - cestV'Ptiùj—yidem—1Okie—Bori odnosno Pttij—Ormož—Yratno, za vprežna vozila pa preko broda v Zavrču.	,r\	\ .•
NI SOBOTNIH VESELJU, NI NEDELJSKIH IZLETOV brez; pristnega' jajčnega konjaka ali izbornega ‘Coffee cocktail a »MARKIČ - SPLIT« in Markičevih - priznanih -sadnih sokov! Zahtevajte jih povsod! Tel. 22-165.
Za otroško kožo
ттш
•'»'.najboljša kjemdl ■-
FLÈX <IE POZNAN! FLEX'jamči za kvaliteto! FLEX, zanesljivo očisti mastne madeže! — »FLEX« je nepogrešljiv! Zahtevaj samo »FLEX«!
KAKOR MILO, tako spada k osebni hiši eni »JELA« kopalna sol! Desmtìcira, osvežuje in krepi tvoje živce! Zahtevaj kvalitetno »JELA« sol!
UMRU
ODKRITJE SPOMENIKA
JANEZA TRDINE V MENGŠU
ob .50-1 etnici pisateljeve smrti
Spored:
V	soboto, 13. Vm., ob 20. uri v letnem gledališču- »Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi«. Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani Kfekùixurnega doma.
V	nedeljo. 14. VTII., ob 10. uri odkritje spomenika: govori univ. prof. dr. Slodnjak, recitacija, nastop mengeške godbe in pevskega zbora iz Novega‘mesta.
Po odkritju na vrtu Godbenega doma veselicà mengeške godbe.
Primarij dr. Švajger zopet redno ordinira.
Specialist za otroške bolezni
dr. Tavčar-Konvalinka zopet redno ordinira.
V	dnevni notjci »Obveščamo vse interesente za nabavo mlečnega prahu« je v objavi .pomotoma izpadla pripomba »razen privatnikov«. Le-ti bodo lahko nabavili mlečni prah v trg. omrežju.
V	spomin blage pokojne g. Ro-jina Marije je poklonil Obersnel Pavel za slepo mladino. .2.000 din. Iskrena hvala!
Uprava za ceste OLO. Ljublja-na-okolica ;javlja: zaradi rekonstrukcije ceste IIT. red^.štev. 1211 Dobrova—Horjul »je vradseku Dobrova—Zaklanec 7.100—8.559 km za ves premet zaprta da nadaljnjega. Promet se a preusmeri, v smeri	Dobrova—Brezovica—Dre-
nov grič—Zaklanec.
Uprava za ceste LRS. Tehnična sekcija Maribor, sporoča, da bo most Čez "Dravo v 'Borili' zaradi*
Umrla Je. naša. draga mama, stara mama, prababica
KAROLINA ROTTER
Pogreb bo v petek, dne 12. avgusta 1955* ob 16.30 z Zal iz Krištofove nirUške vežice.
Žalujoča sinova:	Dragotin In
Teodor z družinama ter ostalo sorodstvo.
Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno mamo, staro mamo itd.
ivano Šibenik
na zadnji' poti,.*sočustvovali z nami in ji darovali cvetje, se prav prisrčno zahvaljujemo.
Družine Šibenik,. Klopčič.
SPORED ZA PETEK Poročila:	5.G5, 6.60, 7.00,	12.30,
15.00, 17.00, 19.30 in 22.00.
5.09t-6.30 Debro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored);
6.30	Pregled tiska; 6.35 Domači na-
pevi (sodelujeta Planinški oktet In Mija Vidičeva); 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 7.30 Cicibanom — dnber dan! 7.45—8.00 Igra tamburaški orkester ljubljanskih Svobod p. v. Matka Sijako-viča; 12.00 Josef Haydn: Simfonir ja v «G-duru »Gxfordska«:	12.45
Zabavna glasba, vmes reklame; .13.OČ- Kmetijski nasveti — Anton Seliškar: Bolezni gozdnega drevja; '13.10 Tisoč zabavnih zvokov (lahka, operetna m filmska ter zabavna glasba!) :	14.30 O .V:ortu in
športnikih — prof. Draco Ulage: •Olimpijske igre — Coubertinovo
■ življenjsko delo; 14.40 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet; 15.15 Želeli ste — poslušajte! 16.00 . Utrinki iz litarature Kušvant -Sing: Višnovo znamenje;; 46.20 Blaž Arnič: Koncert za violirip! in orkester; 17.15 Plesna, glasba, ;vm^, reklame; 18.00 Zani-irm:iyosti.’-' Џ.. -znanosti in .tehnike;1 18.10 Naši ; uporni: solisti^ pojjp ^ri-. je iz znanih oper: 18.45 Tz kolektivov.. ±a korektive: O-prvi mednarodni -razstavi embalaže; 19.00 fZa-. bavna glasba;-19:30 Radijski dnev^ nik; 20.00 /Cesar Frančk:"Sonata v A-dura za : Vidlino in klavir;
20.30	Tedenski • zunanje-peditični pregled; 20.45 Glasbena tnèdigsa;-
. 21.00’ Oddaja jo morjü fn-- рспзлр? ščakihV..21.311 igra plesni orkester .. Radia- Ljubljana "p. v. №ria Rijavca; ‘ 22.15—23.00 Nočni komorni koncept ;(W. A. Mozart in Sp:hr).; 22.15^-23/00 UKW progrsnit V plesnem ritmu; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu ’327.1 m (prenos ‘ iz Zagreba).
, MAM GOLŠ Sl
OPOZORILO ! •Strankamf ki pismeno prosijo za naslove oglasov* ki so označeni pod' kakršnokoli šifro ali oznako, ne bomo odgovarjali. — Za zgoraj omenjene oglase morate , poslati ponudbe v oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« in- na kuverti označiti - šifro in številko bglasa. — Uprava »Slovenskega ponočeval* ca«. ”	' ' -H'
NATAKARJA (natakarico), kvalificiranega, išče ..pod ugodnimi pogoji takoj — Gostinsko podjetje hotel Kanin, Bovec. 14653-1 MLAJŠO - pisarniško moč z znanjem strojepisja sprejmemo. — »Ùdami-к«, Vidovdanska testa -štev. 92.	-14631-1
PODJETJE »KEMOFARMACLJA«, Ljubljana, Metelkova ulica'.št. 7, sprejme v službo za.čimprejšnji nastop; samostojnega' korespon-denta s popolnim znanjem'vsaj nemškega jezika ter,.nekaj prak-kse v poslih zunanje trgovine. Honorarnega - uslužbenca-kore-spondenta z znanjem nemškega in angleškega jezika za dopoldansko odnosno popoldansko delo. — Uslužbenca komercialne stroke s prakso v manipulaciji z embalažo.	14691-2
POSTREŽNICO upokojenko, za dopoldanske- ure iščem. Zglasiti se: Levstikova 16, pritličje, od 3.. do 5. ure popoldne. 14704-2
&3
Sporočamo ..vsem znancem in- sorodnikom, da je .nenadoma umrl
FRANC STÖGER
soboslikarski mojster Pogreb pokojnika bo v petek, 12, avgusta 1955, dopoldne na pokopališče .v Brežicah. ;
Rodbine Stöger in Deržič. •:
Nadvse, potrti - javljamo, da- smo izgubili svoj.o .hčerko, sestro, teto
MICKO GOLTAŠ
Pogrebtbo-y petek, 12.- VITI., ob, *16. -uri.; -iz Marijinekapelice . .na ’"ZalahV -	. /	.-
Žalujoči; oče inž.- Hinko, brat Hinko jn sorodniki.
• Ljubljana/ 1J/VIIT.' 1955.
Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo nađ vse žalostno vest, da je umrla po daljši bolezni naša predobra mama	. ДТ	.
IVANA RESNIK roj, KRÖFL
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne -12. avgu-
'h ‘•-•Cš j-
sta 1955, ob 8. uri na pokopališče v Brežicah. V Globoko užaloščeni Resnikovi in ostala irijdostvo.

skupni vrednosti 80,400.0C0.— di narjev.
Nekaj višjih dobitkov v Sloveniji:
V	LJUBLJANI GLAVNA PREMIJA 800.000.— dinarjev na štev. 133825, 100.000,— din v Ptu ju na štev. 362713, po 80.000,— din v Mariboru na štev. 485586 in na štev. 425236, v Postojni na št. 362998 in v Kranju na št. 013596, po 60.000.— din v Kranju na št 259708 in na št. 426230 in v Mariboru na št. 540672.
V	zneskih za izplačilo so ve zani dobitki že sešteti. Dobitke Izplačujejo: zastopniki Jugoslovanske loterije (do 50.000.—), Narodna banka FLRJ (od 3.000.— do 50.000), vse pošte (do 100.000), Jugoslevanska loterija, direkcija za LRS (dobitke nad 50.000.— in vse premije).
ZOBNA AMBULANTA BOVEC
razpisuj e delovno mesto
zobarja in zobne inštrumeniarke
Plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru. —. Stanovanje preskrbljeno. •Interesenti naj se javijo na naslov: »Zdravstvena postaja Bovec«
..«♦«»♦»♦»«♦♦♦♦«♦♦♦»<» »o >«»«»»»<
POSLOVODJO sprejme Splošna ‘ KZ Senožeti. Nastop službe ta-, koj. .Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe.pošljite takoj na navedem naslov.	14632-2
VOZNIKA h konjem po:rebuie takoj »Globus — Špedicija«, Ljubljana, Titova cesta. 33.	14572-2
TAPETNIŠKEGA VAJENCA ’ —
. sprejmem. Kopač Rafael, VSž-marje 221, Šentvid.	14573-3
POSESTVO blizu Novela mesta, tik ob .Krki in bodoči avtocest! Zagreb-Ljubljana, posebno primemo'za rejo perutnine, dajemo v najem in prosto gospodarie-- nje. osebi, ki bi !e-tam oskrbo-vala dve stari skromni ženici.
■ Ponudbe do 20. avtrusta poslat! na: Dr. VilibaM Hrovat, Beograd. Majke Jèvrosime štev. 18. II. nadstropje.	14C77-8
Uprava Tobačne tovarne ,v LjnbljäiÜ sporoča žalostno vest, da je nenadoma preminil naš^dDbiS-1 tovariš in sodelavec ,
LEO BAUMAN
r V	.	t
šef sadnje tobaka mariborskega področja ■'
Dragega tovariša bomo ohranili v častnem spominu! ' Pogreb dragega pokojnega bo 12. avgusta 1955, ob 16. uri na pokopališče v Podbrezju.
•'"■%
'Umrla
mama
je naša dobra
BERTA REVEH
roj. Reimüller
Pogreb bo dne 12. avgusta. 1955., ob 17. uri z Žal-iz Jožefove mrliške veže. Žalujoče hčere: Pepca, 'Lojzka in 'Elzika.
»UNION«; .premiera amer. filma
»Senca preteklosti«. TedniK. Predstavi* ob l<). in 29. uri. »KOMUNA«; acner. film »Ko ženske ljubijo«. Tednik. Predstavi ob 18. in 2J. uri. V gL vlogi: Eleonora Parker in. Jtnth Romen.
»VIC«:	sovjetski barvasti film
»Ana na vratu«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. V gl. vlogi A. Laiionova in Saša Metilkin. »SOČA«; soyjetsia barvasti film »Ana na vratu«. Brez tednika. Predstavi ob 18. in 20-Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih samo od 15. dalje.
»SLOGA«; premiera acner. barvnega filma »Pas za pištolo«. Ted-nik. Predstave ob 16., 13. in 20.33 uri. Ob 10 je matineja istega filma. V gi. viogi:	Georg
Montgomery in Heien Westcott. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje, za mahnejo pa od 9. ure dalje.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«; nem.
film »Fanfare ljubezni«. TedniiL Predstava ob 20,30.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
DOM JLA: francoski film »Pastoralna simfonija« ob 2C.39 uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
»SiSKA«; ìncLijs.Ki film »Dva orala zemlje'^ V gl. vlogi: Ratan Kumar, Balray Sahni in Nipu-ra li у.- Režija: Biinai Roy. — Predstave ob -16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Danes zadnjikrat. Jutn ameriški film »Stalag 17«.
»TRIGLAV«:	amer. barvni film
»Proti vsem zastavam«. Tednik.
V	'glavni -vlogi:	Errol Flynn,
Maureen O’Hara in Anthony Quinn. Predstavi ob 18. in 29. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. Danes za-dnjixrat.
»LITOSTROJdanski film »Zopet sva tu« (Pat in Patašon) ob 29. uri. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
VEVČE: italijanski film »Bandit Musolino«.
DOMŽALE: ameriški film »Julij
Cezar«.
BLED: angleški barvni film »Dr. v hiši« ob 13. in 20.30 uri.
BREŽICE: francoski film »Madam X« in FN: 29.
NOVO MESTO — »KRKA«; francoski film »Plačilo za strah«. KRANJ — »STORŽIČ« : ameriški barvni film »Na gladki površini«. V glavni vlogi Sonja Her.ie; ob 16. 13 in 20.
KRANJ — »PARTIZAN«:	pre-
miera ameriškega filma »Možje«.
V	glavni vlogi Marlon. Brando. Ob 2-9. uri.
JESENICE — »RADIO«:	ruski
barvni film »Arena smeha« ob 13 iri 20.
-JESENICE — »PLAVŽ«: ameriški ‘ barvni film »Daj gas, Joe« ob .13. . in; 29. uri.
JESENICE — LETNI: ruski barv-hi filnf »Aréna smeha« ob 20.33 uri.
' —--■'---•i-Г — Ul T T-|-f 1ЧГЧЧ—I
; DIJAKINJO' vzamem na stanova-'' "rijè- in--hrano. Pogoji ugodni. Po--•'-r.ifd-be pod »Pomoč pri učenju ' Osnovne коТел v ogL cdd. 14673-9 /PRAZNO SOBO iščem, po možno-.... . sti v .mesto ali.Okolici. Dam ie-' ‘po nagrado. Naslov v oglasnem eddellvö.	14655-9
■ SOBO '-išče uradnica pri pošteni ’"družini. Ponudbe'pod »Snažna m mirna«- v -©gl., -odd.	14576-9
DNE.-9. VIII. 1955 mi je bilo ukradeno kolo znamke »Dürkonf« izpred gostilne. »Cinkole«. Kolo je črno, z novimi svetlimi- blatniki, novfmi * plašči in dinamo italij an-. skeai tip a.--. Tistemu, ki mi pomaga dobiti storilca, odnosno kupovale a posameznih delov, dim visoko nagrado. Javite pod »Ukradeno kolo« v oglasni oddelek SP.	14670-10
'OTROŠKO' POSTELJICO s predalčni' iz trdega' lesa, prodam. — Knezova 35ТП.	-	14606-4
. KAV C, -komodo, mrežico, 4 stole prodani zaradi selitve. Javiti od
12.	do 14. ure. Podjunska št. 11, Mlakar.	14659-4
IZGUBLJENO DENARNICO od Gamefj--do ,Črnuč, vrniti na naslov v dokumentih, denar si naj obdrž*. Naslov v ogl. od. 14670-10 KEPIĆ' jAMEZ, Gorjuše 3 pri Do-bu, obžalujem in preklicujem ■ 'žalitve: ki sem jih izrekel proti Miš Tereziji iz Gcriuše štev. 3.
E LEKTR OIN ŽENIR J A in dva radioamaterja sprejmem takoj. — Plača po dogovoru. — Prelogar, Utica Milana Majcena 24. 14549-1 FRIZEPcSKO POMOČNICO, dobro moč, sprejmem. Satošek Drago, Črnomelj.	14359-1
SOBO iščem. Nudim pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	14756-9
ČRNO DENARNICO (polivinil), v kateri je bilo okrog 5000 din in robec, sem izgubila. Poštenega najditelja prosim, da denarnico za nagrado vrne v upravi »Poleta« — Pasaža nebotičnika.
14759-10
IZURJENI NATAKARICI z lepim nastopom iščemo za letoviški kraj na Gorenjskem. — Nastop službe takoj. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pod »Stalna služba« v ogl. oddelek. 24634-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, vajeno otrok in kuhe, sprejmem. Javiti od
16.—18. ure. — Štrajn, Aškerčeva štev. 1.	14667-2
PREKLICUJEM besede, katere sem govorila proti Beton Mariji, Predoslje. — Stillar Sra-kovlje.	14733-11
LEPO SOBO oddam najraje starejši ženski, mogoče upokojenki, kßtera- bi nekaj ur dnevno po-magala v gospodinjstvu štiričlanske družine. Naslov v po-•družnicl SP Kranj.	14733-2
VERZIRANO TOČAJKO v buffet s o rej m emo takoj. Ponudbe pod »Gostinka« v ogl. odd. 14732-1 POSESTVO, srednje veliko, z vinogradom in sadovnjakom v Dobju pri Planini, prodam ali zamenjam za drugo enako vredno. Naslov v podružnici Slov. poročevalca, Celje.	14727-7
IZJAVLJAM, da so moje trditve o Kolar Rudiju neresnične in jih s tem preklicujem. — Rošar Jurij.	14726-11
IZGUBLJENO ribiško ribolovnico štev. 931 na ime Tori Franc pro-•- glašam za neveljavno. 14719-11 KOMERCIALIST z dolgo prakso, dobrim poznanstvom, bi prevzel zastopstvo za Srbijo, Makedonijo, Hrvatsko, Bosno. Ponudbe pod ^Zastopstvo» v oglasni oddelek SP.	14710-2
STAREJŠA ZAKONCA brez otrok iščeta moško pomoč na majhnem posestvu. Pogoji ustno. — Naslov v ogl. oddelku. 14759-2 Za 22.ÒOO DIN prodam omaro, nočno omaro, psiho z lynìvaini-kom, posteljo z novo mrežo ter blazino, tri stole in stojalo za cvetje, trd les. Naslov v oglasnem oddelku.	14766-4
MIZARJI! Železne vijake za furnir ^stiskalnico poceni predam. Jančar. Ljubljana, Rakova jelša štev. 52.	14776-4
POSTREŽNICO za dopoldanske ure iščem. Zglasiti se popoldne. Brumen, Herbersteinova štev. 3, Fondove hiše za Stadion. 7 '757-2 LEPEGA VOLČJAKA, nemega.
• prodam. Naslov z DoIČn.iska cesta štev. 53 (za Rakovnikom prir bajerjih).	-4
Za oživitev turizma na Notranjskem
Na pobudo SZDL, predvsem po prizadevanju direktorja »Bresta« Jožeta Lesarja in znanega turističnega delavca Albina Milavca, je bil v nedeljo 7. avgusta sklican v Cerknici ustanovni občni zbor Turističnega društva v Cerknici za krajevno območje Unec-Rakek - Cerknica - Begunj e-Grahovo.
Na povabL-o iniciativnega odbora sta ptišla v Cerknico dva predstavnika Turistične zveze Slovenije, ki sta prisotne v dvorani Kulturnega doma popeljala s prijetnim predavanjem ob spremljavi barvnih diapozitivov v svet večnih lepot naše Gorenjske, Primorske, Dolenjske in Štajerske. Po končanem predavanju, ki so ga prisotni nagradili s hvaležnim aplavzom, je Jože Lesar orisal smernice in program dela novoustanovljenega društva. Izvoljen je bil odbor, ki je prevzel na sebe' odgovorno, a hvaležno nalogo za oživitev turizma v tem predelu naše domovine.
Turistično društvo v Cerknici, čeprav novi član TZS. trna na tem področju za svojega predhodnika Planinsko
društvo, ki pa je zaradi svojega ožjega kroga dejavnosti pustilo še precej nezorane ledine za novo društvo.
Cerknica je star izletniški kraj. To je treba razumeti tudi tako, da je ta kraj po vojni in nekoliko še tudi prej postal precej pozabljen. Če vprašate danes koga od mlajše generacije tam od Ljubljane dalje kje leži Cerknica, bo le malokdo vedel, da se je treba peljati z vlakom do Rakeka in da je od tam tričetrt ure peš-hoje do Cerknice. Če je že vsaj nekaj slišal v šoli o presihanju Cerkniškega jezera, pa prav gotovo malo ve o kraških jamah, polnih lepih kapnikov, o Rakovi kotlini v neposredni bližini Rakeka, o Križni gori, o lepih smuških terenih itd.
Vsi ti pogoji so narekovali ustanovitev novega društva, ki bo imelo nalogo, da poživi turizem v teh krajih, da poskrbi za dvig gostinstva na ustrezno višino in da z uspehom teh naporov dvigne tudi gospodarsko in politično moč kraja.
V sklopu teh prizadevanj si je novo društvo postavilo v
svojem bodočem delu med osnovne naloge:	dograditev
hotela (bivšega poslopja sodišča), da bo čimprej služilo svojemu namenu, skrb za napredek in vzgojo kadrov v turistični stroki, predvsem, da bi se gostilne preusmerile iz pivnic v gostišča z razumevanjem gospodarskih koristi, dalje skrb za materialna sredstva, izgradnja cest in poti ter izdelava markacij. Da bi bila krožna pot v Rakovi kotlini z vseh strani povezana z glavno prometno cesto, se bo društvo zavzelo za izgraditev ceste iz Cerknice preko Zelš v Rakovo kotlino in za cesto Slivice-Rakova kotlina. Nujno je popravilo dohodnih poti do jezera in do otoka, kakor tudi zveza s cesto za Pivko. Urediti je treba tudi pota od Žirovnice aa Podšteberk in do Križne jame ter od KaiTovice ob vznožju Javornika do Goričice. Markirati bo treba pota do najprivlačnejših točk. kot pot v Pekel, pot preko Po-kojišča v Borovnico, pot do lovske koče na Slivnici in do spomenikov iz narodnoosvobodilne borbe, ki jih je v teh krajih lepo število, saj je No-
tranjska v borbi dala več kot
časten delež.
Pričakuje se gradnja športnega kopališča, ki ga bodo pričeli graditi že letos, pri čemer bo koristno združeno s prijetnim, ker je vodni bazen potreben tudi iz požamoteh-ničnih razlogov za podjetje Brest, eno naših največjih lesnih podjetij v Cerknici. Ta bazen bo velikega pomena za razvoj turizma, kakor tudi za poživitev plavalnega športa, v katerem se dosedaj mladina zaradi pomanjkanja takih naprav ni mogla uspešno uveljavljati.	Žefran
IZ POSTOJNE
Stanje posevkov v okraju Postojna je zadovoljivo. Zal pa Je zadnje močno deževno vreme povzročilo poleganje žit. Tudi sena je mnogo ostalo zunaj neposuše-nega. Letošnji pridelek sena je manjši kot druga leta. Pozna se, da so imeli travniki premalo toplote v najhujši vegetacijski dobi. Koloradski hrošč, ki je vsako leto napravil mnogo škode, letos ni prišel do izraza, posebno na področju onih KZ, ki so imele dovolj sredstev za zatiranje. Izkušnje so pokazale, da je potrebno imeti poleg večjih strojev tudi manjše ročne, kateri so dostopni za vsaTc teren. Ročni prašile! »Sulz« so skoro vsi odpovedali in jih je večina stalno v popravilu.
V .Slovenskem poročevalcu' — tajnovejše veslil
Naše šolstvo na Goriškem
OBVEŠČAMO VSE INTERESENTE, DA SMO ZAČELI S SKLEPANJEM POGODB ZA IZROČILO ZA TRETJE Ш ČETRTO ČETRTLETJE 1955 Ш IZROČILO ZA LETO 1956
ZA NASLEDNJE:
MLINSKIH AVTOMATOV
—	Superior 4C, kapaciteta 10 ton/24 ur MLINSKIH AVTOMATOV
—	Superior 5C, kapaciteta 13 ton/24 ur MLINSKIH AVTOMATOV
—	Superior 6C, kapaciteta 16 ton/24 ur
Dalje sklepamo pogodbe za planska sita 4- in
6-delna, luščilnice in ščetke kovinske konstrukcije z vrtečim pokrivalom kapacitete 2-2500' kg. uro, škropilnice z vdelanim polžem, aspora-terje, mešalke, filtre, metelca otrobov, čistilnice za gris, mlinske čistilnice in ostale mlinske stroje.
Pri odkupu mlinskih avtomatov Superior dajemo zagotovilo za 82°/o izmletja z l°/o pepela in zagotovilo za pravilno delo kakor tudi pri ostalih strojih.
Sklepamo pogodbe za rekonstrukcije mlinov z zavarovanjem vseh potrebnih strojev kakor tudi pnevmatskih ureditev za transport
O
o
$ o
o
O G O G G G
$ O
©
GQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQ ©©©©00©©©©©©©©©©©©©©
MLINSKIH AVTOMATOV IN MLINSKIH ^
VALJEV izdelanih po licenci OCRIM, Cremona Italija.
Sklepamo pogodbe za izdelavo kompletnih mlinov s stroji prvovrstne izdelave, s pnevmatiko domače proizvodnje »Pobeda-Zmaj«, po licenci OCRIM.
KOMPLETNIH MLINSKIH VALJEV
— Dimenzija 600, 800, 1000, 1250 in 1500/250 z avtomatsko vključitvijo in izključitvijo.
Interesentom dajemo vse tehnične podatke in garancijo v pogledu dogovora, glede cene kot tudi pravilnosti dela stroja in uporabe pogonske energije. Na zahtevo interesentov pošljemo naše ’ strokovnjake glede dajanja vseh potrebnih podatkov in napotkov.
Vse mlinske stroje izročamo po tovarniških cenah, ki so zelo ugodne. Vse svoje potrebe v tehničnem materialu lahko zagotovite.v naši prodajalni
гаииЛЕИНА - trooviitskii gredizeÉe. NOVI SAD
Poštanska ulica br. 2 - Telefoni: direktor 23-69, komercialno odeljenje 20-24
Problem šolstva je na Goriškem precej pereč. Šole so stare in marsikatera že davno več ne ustreza sodobnim potrebam. Nekaj šol pa so začeli tudi na Goriškem graditi. Tako bo okoli
15.	t. m. zgrajena šola v Spodnjem Lokovcu. Samo za opremo te šole bodo izdali 6 milijonov in pol, medtem ko bodo znašali stroški okrog 8 milijonov. Tudi v Ajdovščini so dogradil novo poslopje za osnovno šolo, vendar se je zaradi pomanjkanja sredstev delo ustavilo in goli ziddvi čakajo nadaljnje obdelave.
V Kanalu pa je drugače. Tu niti osnovna šola niti gimnazija nimata svoje stavbe in sta primorani gostovati v skupnih prostorih. Za novo šolo sicer že delajo načrte, vendar pa je že ve-
lVI AK IBÜ K
Petek. 12. avgusta.
Dežurna lekarna: »Prt gradu«,
Partizanska c. 1.
KINO
PARTIZAN: nemški film »Privatna sekretarke« s tednikom, ob
15.30,	17.45 in 20. uri.
UDARNIK: amer. film »Slavolok zmage« s tednikom, ob 15.30, 17.45 in 20. url.
SOLA: ameriški film »Mesto Iluzij« s tednikom, ob 20.15. MURSKA SOBOTA:	amer. film
»Rimske počitnice«.
RADIO MARIBOR
5.-8. Prenos sporeda Radia Ljubljana 8,—8.10 Domača poročila in objave. 8.10—8.30 V modernem ritmu. 12.-23. Prenos sporeda Radia Ljubljana.
*
Umetnostna galerija:	Razstava
grafike Franceta Miheliča je odprta od 10. do 16. ure.
*
Mariborski živilski trg je zadnje dni izredno .dobro založen. Spričo obilice blaga cene naglo padajo Le solata in jajca so se nekoliko podražila, ker je večje povpraševanje kot ponudba. Na tržni dan v sredo so bile cene naslednje: krompir 12—15 din. stročji fižol 20—25 din. izluSčen novi fižol 25—30 din, čebula 25—30 din, zelje 15—25 din, kumare 20—25 din, buče 15 din, korenje 20—30 din, paradižnik 50 din. Zelo veliko je na trgu sadja. Cene so naslednje: marelice 60—70 din, breskve 60—70 dinarjev, jabolka 15—30 din. hruške 20—30 din, ringlo 25—30 din, slive 20—25 din. Sveža paprika je še vedno draga. Prodajajo jo po 120 din za kg. Na trgu se je pojavilo tudi že prvo grozd ie. Cena se giblje med 100 in 130 din. Jajca, ki so bila že po io do 12 din, so'poskočila na 12 do 14 din. Se vedno pa je na mariborskem trgu premalo tehtnic in prodajajo še mnogo blaga na kupčke in merice, pri čemer laže operirajo s ceno. Ce je veliko povpraševanje, se kupčki zmanjšajo. Preračunano na kilogram, je cena običajno znatno višja. Na merice prodajajo smetano, pa tudi grah. Merica smetane je bila v sredo po 25 dinarjev. merica izluščenega graha pa 10 din. V zelenjadnih trgovinah so nekatera živila cenejša, nekatera pa dražja. Tako je čebula v trgovinah po 40—55 din, jabolka po 25 din, hruške po 39 din, stročji fižol po 20—38 din, kumare po 30—40 din, zelje je po 15 din, paprika po 100 din, grozdje pa po 130 din. Ker je na trgu vedno več sadja, bodo cene še nadalje padle.
Nad 100.000 obiskovalcev na Mariborskem tednu. Po podatkih statističnega urada Mariborskega tedna je letošnji ХП1. mariborski teden obiskalo 103.512 oseb. Največ obiskovalcev je bilo s podeželja, pa tudi Mariborčani niso zaostajali. Ce bi ne bilo deževnih dni, hi bil obisk še znatno večji. Največji obisk je bil zadnjo soboto in nedeljo. Posebno priljubljene so bile predstave Totega teatra, ki so bile redno razprodane, čeprav sta bili po dve predstavi dnevno.
♦	Upravni odbor Okrajne ^
♦	zadružne zveze Koper
1* razpisuje mesta:	1. za
pravnega referenta OZZ in 2. referenta za živinorejo. Pogoji: pravni refe-J rent s potrebno šolsko X izobrazbo in najmanj dve « leti prakse v pravni služ-X bi; referent za živinorejo,
X diplomiran inženir z naj-X manj 3-letno prakso ali tehnik z najmanj 4-letno prakso v živinorejski stroki. Plača po dogovoru, nastop službe takoj. — Pismene ponudbe poslati -ajkasneje do 1. septembra 1955 na OZZ Koper s kratkim življenjepisom.
dno odprto vprašanje kreditov.
Tudi v Novi Gorici gostujeta gimnazija in osnovna šola v neprimernih prostorih. Za tako središče, kakršno je Nova Gorica, bi bila zgraditev modeme velike gimnazije zelo nujna. Dobre volje je dovolj, ni pa niti sredstev za načrte. Šolsko vprašanje je pereče tudi v Podkraju v Gozdu nad Colom, Črnem vrhu ter Dobrovem v Brdih.
Drugo pereče vprašanje je tudi pomanjkanje strokovnega kadra, predvsem v gimnazijah.
Potrebovali bi okrog 60 profesorjev in predmetnih učiteljev. Tako učijo sedaj na gimnazijah osnovnošolski učitelji, ki bi lah. ko šli na osnovne šole. kjer bi se stanje zboljšalo. Tudi osnovnošolskih moči ni dovolj, saj potrebujejo v goriškem okraju vsaj dvajset osnovnošolskih učiteljev.
Z učili so šole na Goriškem slabo opremljene. Na gimnazijah so učni kabineti zelo pomanjkljivi, ponekod jih pa sploh ni*	D. V.
Poljčane so dobile vodovod
Zdrava pitna voda je v Poljčanah problem, ki je znan in pereč že dolgo Časa. O vodovodu, ki je Poljčanam potreben, so govorili že v Avstriji. Tedaj so pričeli preiskovati vodo, a dlje ko do preiskav niso prišli. V bivši Jugoslaviji se je vprašanje vode pojavljalo v času predvolilnih borb. ko je skoraj vsak kandidat obljubljal Poljčanam vodovod. Izdelani so bili celo načrti, z njimi pa je bilo tudi vse opravljeno.
Preteklo leto v maju pa se je gradnja poljčanskega vodovoda pričela zares. Z majhnimi presledki v zimskih mesecih so nadaljevali delo do konca julija letošnjega leta. ko je po novem vodovodu prvič pritekla voda. Kot prvi jo je dobil mariborski Dom onemoglih v Poljčanah, sčasoma
IZ MOZIRJA
2e takoj po prvi svetovni vojni so letoviščarji iz raznih krajev države v dokaj lepem številu prihajali na počitnice v lepo Zgornjo Savinjsko dolino. Pozneje pa vse do letos, ko se je začel tujski promet znova oživljati, ni bilo dotoka letoviščarjev. Le žal, da se tudi sedaj zaradi pomanjkanja prostorov ne more tujski promet razviti tako, kakor bi bilo želeti. Kljub temu je letos pri nas nad 30 letoviščarjev, ki so z vsem kar zadovoljni. Dnevna oskrba s tremi obroki stane 250 din, s štirimi obroki pa 450 din. Razen tega imajo na razpolago lepo kopališče ob Savinji, a tudi krasne izletne točke v bližnji in daljni okolici.
Razen letoviščarjev preživlja pri nas svoje počitnice pol ure od trga ob Savinji v lepem gozdičku gozdna šola »Partizan« Slovenije. Doslej so se izmenjale že štiri skupine. Tudi slušatelji VPŠ so si v bližini postavili svoje šotore.
Na Mozirski pianini v koči Planinskega društva pa preživljajo svoje počitnice otroci, ki jih jepošlal tja na svoje stroške OLO mesta Celja. Otroci so tam dobro preskrbljeni In zadovoljni.
Z. K.
pa se bodo vodovodu gotovo priključili tudi drugi interesenti, sa; je zdrava voda, ki jo v Poljčanah močno primanjkuje, želja vsake gospodinje.
Zajetje vode je ob cesti Poljčane—Rogaška Slatina v Beli poh Bočem, rezervoar pa je od zajetja oddeljan skoraj 1 km, na dragem griču. Upoštevali so namreč da ima možnost poznejšega priključka tudi Rogaška Slatina.
Razen zajetja, črpalnice in rezervoarja je bilo položenih približno 1500 litoželeznih in azbestne-cementnih .cevi. Gradbena deli ooravlja podjetje »Obnova* Mar-bor. inštalaterska dela pa »Vodoinstalatersko podjetje Maribor . Vsa zemeljska dela so pod vodstvom domačega režijskega odbora.
Vrednost doslej opravljenih d: znaša 15 in pol milijona dinarjev K tej vsoti je prispeval biv OLO Maribor okolica 12 in pc. milijona din, ostale tri milijon:-pa MLO Maribor. K temu pa treba prišteti še vrednost prostovoljnega dela. ki so ga oprav večinoma kmetje z vožnjami v. znaša 1 milijon dinarjev.
Sedaj bi bilo nujno potrebno ? nadaljevanje gradnje vodovoda c naselij Pekel in Maharska vas. : tvorita s svojimi 1000 prebivale pravzaprav središče poličans!-občine. Tu je tudi železniška pc-staja Poljčane, pa tudi zarac klavnice, ki je v gradnji in b.^ kmalu dokončana, bi bil tu vodovod nujno potreben. E. S.
IZ DOBOVE
Znano je. da ima Dobova ki Zadružni dom. ki že služi svg' mu nsmenu. Sedaj urejujejo po:. oderje, kjer bodo prostori z: igralce, kulise in garderoba.
*
Kmetijska zadruga bo na Kova čičevem odprla gostišče. Sedaj v Dobovi namreč nobenega g' stišča. V zadrugi menijo, da b otvoritev gostišča že čez en roseč.	S*
»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦♦j

„Jugoviskoza“
PODJETJE V IZGRADNJI
priredi 9. septembra 1955
javno licitacijo
za izdelavo 26 vagonov cistern vzdržljivosti 45.000 kg, ki so namenjeni za prevoz lužne in žveplene kisline.
Predračunska vsota 190,000.000 dinarjev. Tehnična dokumentacija in pogoji pod katerimi naj se izdelujejo vagoni-cisterne se lahko ogledajo vsak dan v »Jugoviskozi« Ložnica.
Interessane osebe morajo prijaviti svoj prihod tri dni prej, pismeno ali po telefonu, Ložnica št 50, da bi dobili potrebne informacije o prihodu v podjetje.
Pravico do javne licitacije ima vsako pooblaščeno podjetje, ki prinese naslednje dokaze: da je registrirano za opravljanje teh del; da je položilo kavcijo 2°/c predračunske vsote; da je seznanjeno s pogoji licitacije in nanje pristaja.
Bismene ponudbe v zapečateni kuverti se lahko predajo neposredno na dan licitacije ali pošljejo po pošti podjetju
»JUGOVISKOZA« — LOŽNICA najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Zorka je vzela otroka v naročje in si ga čvrsto privila na prsa, kakor da bi ga branila pred nekom, ki ji <*а hoče odvzeti.
3.	POGLAVJE
Cerim, Djordje in Batos, ki so iskali štab korpusa, so prišli davi nad Ribnik, v istem času, ko je Zorka preplašena zapustila vas, bežeč pred partizani v mnenju, da so NemcL
Pod vasjo so srečali starejšega kmeta. Vodil je konja s tovorom, pokritim z volneno odejo. Bežal je v goro z najpotrebnejšimi stvarmi, da bi jih skril pred sovražnikom.
»Stari, ali veš, kje je korpus?« mu je zaklical Čerin na deset metrov oddaljenosti in mu stopil naproti.
Kmet je obstal na ozki poti, ki se je vila proti gori, in potisnil konja v stran, da bi se mogel izogniti rjavkastordeči, sestradani in utrujeni kobili, na kateri je jezdil na tovornem sedlu Cerim.
»Ako iščeš štab korpusa,« je rekel kmet, ko se mu je približal, »tam spodaj je, poglej proti oni cerkvi, v mesarjevih hišah!« in pokazal z roko.
»Ej, da, da, štab, štab iščemo!« je dejal po navadi hudomušno se smehljaje Djordje.
Odšli so navzdol proti Ribniku, ko so zaslišali streljanje, ki ga je slišala tudi Zorka. Vajeni tega, se za to niso mnogo zmenili. Fo streljanju so takoj vedeli, od koga izvira, iz katere smeri je, in tudi približno, iz kakšne oddaljenosti.
»To se je od davi razlajal Švab!« je dejal Djordje, hudomušni Podgrmečnik, v najhujših trenutkih pripravljen za šalo.
No, bil še ni star šestnajst let, ko je odšel z ujpprniki, ki so krenili è vas* ned	vojašnice v Svoetatt, z
vilami, sekirami, nekateri pa tudi s kakšno dvocevko ali pištolo. Radoveden je skakljal poleg njih, ki so ga nekateri sprejeli z nezadovoljstvom in grobostjo kot nezaželenega, vsiljivega gosta.
»Izgini domov, smrkavec! Pojdi k.materi sesat mleko!« mu je zaklical Dušan, vaški svinjar, močen človek, zabuhlega obraza, širokih in od čezmernega pitja okrvavljenih oči, ki so ga kmetje iz ljubeznivosti imenovali Dule.
Tudi drugi uporniki so ga sprejeli z enako grobostjo, vendar pa ne s toliko mržnjo in prezirom, kakor ga je Dušan. Bila je to posledica prejšnjega obnašanja vaške mladine do njega, vaškega svinjarja Dušana. Kadarkoli so ga otroci srečali, so se vedno na isti način obregovali vanj. Tudi Djordje ni bil izjema med vaškimi otroci. Nasprotno, prav njega si je Dule dobro zapomnil. Kadarkoli je šel Djordje mimo njega, se je ustavil, umaknil na primerno razdaljo in zaklical za njim;
»Dule, Dile, Didile, hlače so se ti napihnile!« Deček je kričal na ves glas in se previdno oziral okoli v strahu, da bi ga kdo ne prijel in izročil v Dušanove roke, ki je znal ž njimi stisniti kakor kovač s kleščami železo in s katerim ni bilo dobro šaliti se.
Zato je Dušan sedaj poln strupene mržnje sikal na otroke, ki se jih je vrtelo celo krdelo okoli njih.
Djordje je nekoliko zaostal za njimi in jim sledil dalje v družbi z drugimi otroci iz vasi. Končno se je znašel med bojem v gneči in metežu ter se polastil puške, od katere se kasneje ni več ločil. Bil je ž njo najprej kot kurir štaba odreda, nato pa kot borec Milanove čete v neštetih spopadih dvakrat ranjen. Prestal je tudi vstaško ofenzivo na Kozari, iz katere јв^вотај odnesel živo glavo. Rasel je v boju in se karejal, kakoar
se je krepil odpor .upornega ljudstva, razvrščenega sedaj v čvrste vojaške enote, brigade in divizije, in širil z vsakir dnem bolj proti okupatorju.
Med diverzante je odšel prostovoljno pred dvema letoms ko je prišel Ivan na njihov teren, poslan od »višjega« štaba, da sestavi tukaj diverzantsko skupino. Djordje je bil eden izmed njegovih prvih diverzantov. Zrasel je v lepega mladeniča, ki je bil v boju neustrašen in vztrajen, prav toliko pa slaboten proti ženskam. Zaradi tega so se mu dekleta izogibale in ga skrivaj kazale druga drugi.
»Glej, oni tamkaj!« so kazale na Djordja, stasitega mladeniča, črnih gostih las, od katerih so izpod postrani posajene titovke vedno štrleli nemirni šopki. »Menda se vlači z ono Miljo!« so v zavisti govorile z mržnjo in prezirom o lepi vdovici, ki je bila še izpred vojne na takem glasu. Djordje je pogosto zahajal k njej. Kadarkoli se je znašel v bližini, se je bodisi neopaženo ali s kakim izgovorom umaknil iz skupine: »Ivan, nekoliko ki odšel do hiše, da se preoblečem. Jutri bom že nazaj.«
Tako je to šlo, dokler se niso Ivan in tovariši zavedli neprilike. Imeli so precej dela, da so ga pomirili. Nekoč ga je Ivan hudo grajal, pa se je vmešal stric Nikola: »Pusti, Ivan. Kaj je dečko kriv? Dokler psica ne migne z repom, jo tudi pes ne povoha!«
»Da, da, tako je to stric Nikola, ako pa je ona psica, nismo mi psi!«
»Da, tako je, Ivan,« je rekel popustljivo stric Nikola. »Prevaral se je pač dfčko, k»j hočeš?«
Ko so prišli do vaške cerkve, je Cerim vprašal staro žensko, ki se je prei hišnim pragom mirno grela na jutranjem soncu, kakor da bi se n*6eear ne dogajalo;