nov( ■Stuf 'M rni" Dn 19!' JSH1 icit Sit" ik« odf M' :bei> 0 M okt ie* 0 P Domžale, 1. X. 1990, letnik XXIV., št. 11 poročevalec Glasilo občino Domžale Otvoritev gasilskega in £ godbenega doma vMengšu prva blagoslovitev civilnega OBJEKTA V SLOVENIJI PO VOJNI stoji ^ 'n X e^kci zgradba, nov gasilski in godbeni dom v Mengšu lavije?nn,€Stu nekdanie Rubljeve domačije. Takoj na levi strani, ko ves a,. ° ‘Z Mengša proti Grobljem in Domialam, stoji ves nov, 2e ~ ’ ro}ami na oknih. kr«ie\m- ,ednov Prei smo čutili pospešeni utrip tivljenja v celi je bii0 f‘eskuPnosti. Dela v novem domu so bila zaključena. Treba ozrli n*Vse ,emeljito počistiti in urediti. S kritičnim očesom smo se Prazn(). ZUnan'° Podobo kraja ter ga pripravili za slovesnost in drugih Iz mno8‘h hiš je dišalo po »hvancatih«, piškotih in S a ,cak ~ vse za tiste, ki bodo prišli na praznovanie. it. scpiemora vaja blla vellka sektorska Vesnosti UV0Ci Za začetek sl°* 1990 «mtek- 14, septembra °b fru),° na svečani akademiji 5tva , letn|ei gasilskeea dru- 1990 ie0^' septembra mengeška godba. Ona sprem- »ila velika sektorska Ija naša veselja, praznovanja in uvod za začetek slo- žalovanja. Kako zateglo pojo njihovi instrumenti, kadar žalujemo, kako veslo in razposajeno. kadar je veselica, kako ponosno, kadar praznujemo. Srh nas je spreletaval, ko so v soboto, 15. septembra 1990, zaigrali slovensko himno na slavnostni otvoritvi godbenega in gasilskega doma. V tistem slovenskem trenutku smo se zavedli svojih slovenskih korenin. Tu so bili ešaloni gasilcev, praporščaki sosednjih gasilskih društev, množica narodnih noš. Šest prijateljskih godb iz Kamnika. Domžal. Moravč, Zagorja, Škofje Loke in Gorij, vse pa je obdajala velika množica Mengšanov in gostov. V imenu pokrovitelja občine Domžale je govoril župan gospod Ervin Anton Schvvarz-bartl, nov skupni dom gasilcev in godbenikov pa je odprl zaslužni Mengšan g. Peter Janežič. ... Pojte hribi in dolice... je takoj ob otvoritvi zaigrala mengeška godba. Naznanila je veličasten trenutek blagoslovitve. Pristopil je ljubljanski Škof g. Jožef Kvas in nagovoril vse prisotne. Poudaril je veličino nesebičnega žrtvovanja za bližnjega in tudi veliko in blagodejno vlogo glasbe in godbe v našem življenju. Potem je blagoslovil skupni dom in vsem, ki bodo živeli in delovali v njem. To je bila prva blagoslovitev nekega civilnega objekta v novejšem času v Sloveniji. S tem zgodovinskim dogodkom je bila vrnjena duhovna razsežnost^ v naše javno življenje. Praznovanjne smo zaključili v nedeljo z veliko povorko po mengeških ulicah in veselico. JANEZ ŠKRLEP NAŠE NARODNE NOŠE V BELJAKU Pevci f|odovine. Godbeniki, ^nist e,P8eSkega zvona in feilstv, s roniko mengeškega ,Urni Dr‘ ° sP|ctli čudovit kul- Gr/ 8ram J'1'eta Stare, ki je s takr .Pobudnik in sku-Cem □„tnim županom Lev-NtvaUSt?"oviteli gasilskega aitne na , la tudi danes ime-'n PrXedn,ke- Z gromkim 'Zrazili "lm aPlavzom smo CinikuTcje zda)5njernu Predsednik ^ ^rancu Blejcu in ^t^u Žargiju. V p^emo.dabihga-P^eni način življenja. ev'{neDo»r or8anizirane ne-t N'a5e^i?Ž;tVovalnosti. Sebn° k1i,,vljenju pa daie P°-U 'urno razsežnost 4. avgusta so na veliki folklorni prireditvi v Beljaku sodelovale tudi narodne noše iz Ihana, Domžal, Mengša. Na foMgrafiji: Ihanci DVE LETI 00 PRAZNOVANJA 400-LETNICE BITKE PRI SISKU Igra luči in zvokov o slavni preteklosti Čez slaba tri leta bomo v juniju 1993 praznovali že 400 let od slavne bitke notranjeavstrijske vojske s Turki. V tej, za kristjane zmagoviti bitki je z velikim uspehom sodeloval tudi vitez Adam Ravbar s Krumperka. S svojo četo je odločilno prispeval, da so bili Turki v bitki stisnjeni in naposled premagani v Kolpo, V vodi jih je po nekaterih pričevanjih utonilo celo 18.000, med njimi tudi njihov poveljnik. Domžalski jamarji so letos že 28. pripravili spominsko oz. zgodovinsko prireditev Vrnitev Adama Ravbarja na grad Krumperk. Potem, ko so v prejšnjih letih izrabili različne priložnosti povedati staro pripoved o bitki s Turki šilnTprije^1^ ™ ^ lo,ili Prika'a s sodobnej- V igri luči in zvokov, ko je bila vsa narava hkrati oder in kulisa, pa okolica gradu Krumperk, so z lučmi in zvoki, pa tudi s pirotehniko narisali efektno zgodovinsko fresko o slavni bitki, kakršnih zgodovina slovenskega bojevanja pomni le malo. Veliko truda sinhroniziranega dela s tehniko je bito potrebno, da je vse minilo tako, kot so si Stane Stražar, predsednik Jamarskega društva ter hkrati režiser prireditve zamislili. Žal je bil le obisk zaradi slabega vremena skromnejši kot bi bil, če bi bila prireditev v juniju, kot je do bitke na dan sv. Ahaca - 23. junija 1593 v Sisku prišlo. Gotovo so z igro luči in zvokov, kakršno smo videli y največji meri uporabljene možnosti povedati z današnjimi tehničnimi sredstvi o časih, ki so že 4 desetletja za nami. Veličasten ognjemet je samo sklenil vzneseno razpoloženje ob pogledu in prisluhu na slavne čase naše preteklosti. n. Na prvem taboru slovenskih krščanskih demokratov na Ptuju V soboto, 15. septembra 1990 smo se zbrali na avtobusnih postajah v Mengšu, Domžalah, Viru in Dobu ter se s posebnim avtobusom odpeljali Zdravljici je bil uradni del v najstarejšem slovenskem mestu končan. Kot je bilo opaziti, ni bilo nikomur žal. da je preživel lep sončen dan v tem okolju. In še misel, ki me že nekaj časa teži. Sem proti vsem sporočilom, ki jih ljudje puščale na zidovih. Pa vendar mi klic iz domžalskega zidu ne gre iz glave: Naučili ste na.s sovražiti, naučite nas tudi ljubiti. Kakšno dejstvo! Vsem. ki želite pristne odnose, zagotavljam, da v naših krogih še obstaja ljubezen do narave, do človeka ne glede na njegovo starost, izobrazbo. gmotni položaj. Svetujem vam. naslednjič se nam pridružite. Ne bo vam žal. DARINKA GRUM proti Celju. Naš končni cilj je bil Ptuj slovenskih mest. eno najbolj slikovitih starodavnih Ob prihodu na cilj je vsak udeleženec prejel program prirediteljev. Na različnih mestih, označenih na priloženem zemljevidu so se odvijale okrogle mize in teme: Prihodnost Slovenije, Krščanstvo in slovenska kulturna dediščina. Družina in ljubezen do življenja. Kako preživeti in ostati srečen. V centru Ptuja je bila celodnevna osrednja prireditev s pevskimi zbori, folklornimi skupinami, ljudskimi godci in pevci ter ljudskimi pripovedniki. Starejši so v večini obsedeli ob omenjenem odru. marsikdo pa se je udeležil katere izmed ostalih prireditev, ki so se odvijale na različnih koncih mesta. Za najmlajše je bilo poskrbljeno v ptujskem župnišču, kjer je g. Janez Bitenc vodil slikarsko kolonijo. Zainteresiranim so predvajali tudi glasbene pravljice. Tako smo si starejši lahko v miru ogledali razstavo slovenske kulinarike in lončarstva, igro Alme Karlinove Pod košatim drevesom ali pa prisostvovali odprtju slikovne razstave šestih slovenskih umetnikov in umetnic mlajše in starejše generacije. Ob 13. uri je bila v proštijski cerkvi sv. Jurija slavnostna maša. kjer so nas s svojim čudovitim petjem razveselili pevci zbora sv. Viktorina. Da je bilo njihovo petje res izjemno, nas je prepričal dolg aplavz ob koncu maše. ki pa ni v navadi po opravljenem obredu. Prosti čas. do začetka popoldanskega programa, smo na željo številnih Domžalčanov izkoristili za ogled cerkve na Ptujski gori. »cvetke« slovenske gotike. V popoldanskem delu so nas na osrednjem odru pozdravili predstavniki krščanskih demokracij in ljudskih gibanj iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenci iz zamejstva. Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo... je bilo osrednje geslo 1. tabora Slovenskih krščanskih demokratov in tudi osnovna misel v govoru g. Lojzeta Peterleta, predsednika SKD.Poslušalci so ga za njegove misli nagradili z burnim aplavzom, meščani Ptuja pa so mu poklonili maskoto kurenta, ki naj bi mu pomagal preganjati zimo v političnih sferah. Po EDINOST, SREČA SPRAVA Sporočilo slovenskih krščanskih demokratov občine Domžale Spoštovani člani, sedanji in prihodnji, simpatizerji in volilci, resnično potrebujemo drug drugega. Vam. ljudem vseh generacij, odpiramo vrata naše stranke in vam podarjamo svoj čas ob sredah od 16. do 18. ure v oktobru in v času, ki prihaja. Tokrat vas bomo vedno čakali na Ljubljanski zo. Obljubljamo, da bomo zbrano in zavzeto poslušali Vaše besede, misli, ideje, predloge, želje, prošnje, tudi zahteve, probleme in pričakovanja. Lahko nas boste poklicali tudi po telefonu. Naša številka, zapomnite ali zapišite si jo, je 721-359. Komaj čakamo srečanja z Vami! SKD-Občinski odbor Domžale P. S. Prvi obisk in prvi klic bomo skromno nagradili! Presersko križišče bo varnejše Krajani Preserij - posebno še tisti s Kamniške ceste vemo kako nevarno je križišče cest Domžale-Kamnik ter Menge-š-Radomlje. V zadnjih nekaj letih seje tu kljub prenovitvi m razširitvi križišča zgodilo mnogo prometnih nesreč - 00 lažjih trčenj do tistih z najbolj tragičnimi posledicami. Najpogosteje se nesreča pripeti ko vozniki, ki prihajajo v križišče iz Mengša spregledajo prometni znak STOP in z nezmanjšano hitrostjo zapeljejo v križišče, kjer ponavadi naletijo na vozila, ki prihajajo iz Kamnika - včasih tudi iz Domžal. Vsi vozniki po nesreči trdijo, da prometnega znaka STOP niso videli, pritožujejo pa se tudi nad slabo preglednostjo križišča, še posebno nad cesto, ki prihaja iz kamniške strani. V zvezi s tem problemom sem v mesecu avgustu in septembru letos opravil nekaj razgovorov z odgovornimi na občinskem sekretariatu za notranje zadeve., postaji milice ter občinskem komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja, kjer sem dobil sledeče podatke in zagotovila: - Do konca meseca oktoba 1990 se bosta obstoječa pro- AKCIJA 4000 TELEFONOV PRED KONCEM Hočem obljubljeni telefon Mnogi občani, odpisniki pogodb za pridobitev telefonskega priključka z vsemi plačanimi pogodbenimi obveznostmi se jezijo (nekateri tudi prav glasno in to večkrat), ker jim še niso zagotovili obljubljenega in plačanega telefonskega priključka. Izmed 4000 pogodb, nosilec projekta je bil nekdanji SKIS. je dvema tretjinama podpisnikov telefonski priključek že montiran, eni tretjini upravičencev pa še ne. Tačas potekajo intenzivna dela na Viru. v Jaršah, R^omljah. Preserjah. na Homcu in Rovih, kjer v izvedbi PAP Ljubljana potekajo sklepna dela. da bi dogradili potrebna krajevna omrežja v predvidenem roku do konca leta. Dokončanje del do tega obljubljenega roka v razvojnem zavodu tudi obljubljajo. Intenzivno pa v teh dneh opravljajo tudi dela v KS Dob in sicer v Zejah. na Trojici. v Krtini, kjer so obeti, da tx>db praktično skoraj v vsaki hiši imeli posebej tejpfonski priključek. Tudi v Mengšu in na Dobenem je položaj bistveno izboljšan, saj so dela kabelskega omrežja praktično sklenjena, v Radomljah pa bodo ob koncu tega meseca in začetku oktobra dokončali montažo kontejnerske telefonske centrale, skratka na področju telefonije se je povsod premaknilo krepko naprej. V domžalski občini bo tako v štirih letih t.j. od leta 1986 pa do konca letošnjega leta naraslo število telefonov z 2800 številk na 8500. to pa pomeni preskok z albanskega poprečja na taven razvitih evropskih držav. Na 100 prebivalcev bo imelo telefon, to neobhodno komunikacijsko sredstvo več kot 30 ljudi. S tem pa smo v Domžalah kolikortoliko uredili največjo komunalno oz. komunikacijsko hipoteko minulih let. pred nami pa so obsežne, zahtevne, predvsem pa drago uresničljive naloge s področja varstva okolja. Ta zalogaj pa je v primerjavi s telefoni še mnogo zahtevnejši. na žalost pa tudi mnogo dražji. ~ar~ ~Y~ rr OBČINSKA KONFERENCA ZSMS Liberalna stranka Ljubljanska 70/11, 61230 Domžale, telefon: 711-790 ODPIRA POSLANSKO PISARNO z željo navezati neposreden stik s prebivalci domžalske občine Sprejemamo predloge, pripombe, mnenja, ki jih bomo skušali vključiti v delo skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov naše občine. Poslanska pisarna je odprta vsako sredo, od 15.30 do 17. ure. v prostorih OK ZSMS-LS Domžale. Ljubljanska 70/11. nadstropje. Poslanski klub ZSMS-Liberalne stranke Domžale metna znaka STOP -premera 6()cm. zamenjala z večjima dvema - premera 90cm. (P°' dobni so na avtomobilskih cestah) - V križišču se bo postavilo ogledalo (za boljši pregled na cesto, ki prihaja iz kamniške smeri) sredstva zanj pa bo za gotovil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Domžale. - Kot dolgoročna rešitev pt° metne varnosti pa se preov| deva - najprej namestitev utn pajočih - opozorilnih sveti nad križiščem in pozneje sen>a forizacija križišča. Vendar so za ti dve rešitvi potrebna ze° velika finančna sredstva. ta da jih zaradi tega v prihod"'1" dveh letih še ne bo možn uresničiti. Za konec bi rekel le še to. se bo kljub večjim zna*,,04[Vijenja' v ospredje, tudi v areno političnega -- fUi vernim in nevernim pa povrne deluj0 veSij, izvirnih krščanskih postavah, moč ost ^ sočutja, razdajanja, žrtvovanja. Za: “ 1 ^ajo te lastnosti na lestvici družbenih vret > . nikakršne cene in da pravzaprav > v0dij° praksi veljajo za negativne vre(‘note' a uspt^a naravnost stran od splošno pojmov n g šO in sreče v vsakodnevnem življenju l]lt< vedn° neetična izhodišča kljub novi °blas" *Si za^ zasidrana v naši družbeni ureditvi u p0litika sti, ki pa so za kristjana in hrščansKeg e veliki izziv. Problem je v tem, m' ... posta'' prihodnost ustvarjali na tamelju ’< Lov.eka a ki so vgrajene v naravo, v aru. ' r.iudnostj bomo spoznali in priznali notranjo ' .^gajanl1*’ soodvisnost, ki terja ponižnost v J..,javern Pre. ali pa bomo oblikovali svet v aom^ l pričanju, da ga lahko sPn’m!n,f' foSti, * zamislih, ne glede na notranje za nujno vodi v katastrofo. „„,ineo, ^ u. Resnično ne vidim nobenega '. . nCI po' ne bi kot kristjan udeleževal dogt / , . 5 p ličnem prizorišču našega vsakdt , ^ dobno mislečimi pa se Povez“le,'f„,i, rali •' ^ med Slovenskimi krščanskimi ‘b"u . r() BOGDAH V* Vasi Spodnja in Zgornja Brezovica imata asfalt Z? vaško skupnost Brezovica KS Dob je bila sobota, 25. ax'gusta 1990 velik praznik. Uresničil se jim je velik cilj: ob-can,- gre ,a pnhilino ]00 ijudl "eh vasi (Spodnje in Zgornje °rezovice) so dobili asfalt Že pred več kot letom dni so ustanovili dva gradbena odbora: za vsako vas svojega. Dela, ki jih je čakalo, ni bilo malo! Sami so opravili vsa zemeljska dela, izkope, poskrbeli za odvoz zemlje na deponije, pripravili vse za odvodnjavanje terena. V Zgornji Brezovici je bilo treba položiti 8 vodnih propustov, zabetonirati vhodne jaške za vodo, prav tako iztočne glave. V vasi Spodnja Brezovica so za meteorno vodo položili 25 metrov kanalizacijskih cevi. Za delo so poprijeli vsi: na Spodnji Brezovici ljudje 9 domačij, na Zgornji je domačij, do koder so pripeljali asfalt 7. Vsi so združili tudi denar; vsi sicer niso prispevali enakega deleža, vendar so denar dali vsi, pač vsak po svojih možnostih. Tako so ob pomoči Komunalnega podjetja Domžale, občinskega sklada za ceste (vsega skupaj gre za 300 tisoč din) uspeli zastavljeno tudi uresničiti. Spodnja Brezovica je dobila 180m asfaltne površine, Zgornja Brezovica 600m. Vsega skupaj je položenega 1800m2 asfalta. Na otrovitvi 25. avgusta 1990 je bilo zato upravičeno svečano. V imenu investitorja KS Dob je spregovoril Jože Josi-povič, predsednik. Poudaril je delavnost ljudi, ki so sami opravili dela, vredna 220 tisoč din. Le na tak način je bilo moč uresničiti velik sen ljudi, ki so jim neurja desetletja odnašala cesto... Sedaj tega ne bo več. novi časi so nastopili tudi zanje. V svet, življenje bodo odhajali - po asfaltu. GRADIŠČE DOBIVA NOVO CESTO Cesta skozi vas... Sredi poletja so vaščani Preserja in okolice z manjšo slovesnostjo odprli cesto Gradišče--Preserje, ki je bila sicer asfaltirana le spomladi, je pa zaradi preobilice dela tedaj ni bilo mogoče otvoriti. Vaščani, ki so s svojim prostovoljnim delom in prispevki v denarju sami uredili spodnjo podlago cca. 1.500m dolge ceste, so se v velikem številu zbrali, da bi ob zvokih godbe iz Moravč, prisotnosti narodnih noš in gostov slovesno prestrigli vrvico in se vsi skupaj odpeljali na vaško veselico v Preserjah. Cesta, ki jo je asfaltiralo Cestno podjetje Ljubljana pomeni bistveno boljšo povezavo te manjše vasi z Lukovico, obenem pa pomeni tudi bolj zdravo okolje za polja in njive, ki ležijo ob njej. Ob tej priložnosti so se domačini najzaslužnejšim zahvalili s spominskimi priznanji. Nova velika pridobitev pa je tudi podaljšanje že zgrajene asfaltirane ceste v vasi Gradišče. Podaljšek ceste, ki je tačas v asfaltni prevleki zgrajena do cerkve, je sklenil dolgoletna prizadevanja občanov. Letos pa je nemogoče postalo mogoče. Cesta je asfaltirana skoraj na vrh hriba. Najbolj sta vesela njavišja gospodarja, saj sta mnogo časa porabila za popravilo makadamske ceste. Največ skrbi za gradnjo te ceste pa je imel predsednik gradbenega odbora Marjan Vesel, tesno pa mu je stal ob strani Tone Cerar. Vsa zemeljska dela so uredili z lastnimi sredstvi. Komunalno podjetje-Kamnolom Lukovica je podarilo mnogo peska, občina pa je zagotovila asfaltno prevleko. Ob otvoritvi zadnjega preostalega dela ceste, ki sta se je udeležila tudi gospod Ervin A. Schvvarzbartl s soprogo ter član Izvršnega sveta g. Matjaž Kar-lovšek so se na priložnostni svečanosti zahvalili vsem. ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji ceste ali kako drugače pripomogli, da bo življenje v vasi poslej drugačno... Ureditev krščanskih demokratov v domu upokojencev v Domžalah v Odvečnost je predvsem pomoč sočloveku krščanski demokrati manr‘i v domu upokojencev hitarno prireditev za ostarele. Prior '/7’“'“ uernoKrau SO ob koncu avgusta v domu upokojencev v Domialah odmevno hu- odbo S" “Se Ja žetega katere osnovno sporočilo je krčanski etos - misel na bližnjega, se je v tem času kadrovsko in tudi sicer okrepila, morda ravno zaradi njenih temeljnih vrednot in humanega sporočila, ki ga uveljavlja. Slavnostni govornik je bil domžalski župan gospod Ervin A. Schvvarzbartl. Poudaril je našo skupno dolžnost, da izkažemo človečnost, sposobnost pomagati drug drugemu, se medsebojno spoštovati in izkazovati pozitivna čustva, ljubezni do bližnjega. To izkazovanje spoštovanja iz ljubezni - kot čustva nas dviguje nad druga bitja. Posebej to spoštovanje iz ljubezni izkazujmo starejšim, ki so nam dali življenje, svoje znanje, delovne moči, da mlajši lahko ustvarjamo. Ob zahvali ostarelim za vse. kar so dobrega storili v življenju se je prireditev prelila v lepo. včasih intimno ganljivo kulturno doživetje. Prireditev so skelnili z mašo. ki jo je daroval arhidi-akon g, Merlak. m g ** k^eCkega kota Draga dedek in babica! ^ejrni Ko ' tp j Pe pozdrave iz Moravč, kjer preiivljamo čudovite počitnice! ^fli ob ^0 glavni cesti iz smeri Celja do odcepa za Moravče smo : w„ c,• ImeliU n> *0~°1C11- ki nam je postregel z. obilo informacij o Moravčah i °Pust 1 s»io občutek, da nas čaka urejena turistična pokrajina in zanim, a,>evu s°doi "hess Mo Sl v ■ f0j v0; najemo r prenovljenem gradu, ki se imenuje Tustanj. Grad je sredi čudovite doline. Domači imajo tudi kmetijo. Prav včeraj so zaklali prašiča in pogostili so nas s svelimi jetrci in motgani. Saša mama je pomagala gospodinji pri pakiranju mesa za i skrinjo. Imamo sobo s kopalnico. Jaz zjutraj vstanem in fak a me gorsko kolo Zapeljem se >■ Moravče na sladoled in grem nato s prijateljico iz Ljubljane na igro badmintona. Ona stanuje i turističnem penzionu v Moravčah. Prejšnjo nedeljo so domačini imeli svoj praznik. Mladi kmetje so pripravili povorko. > kateri so nam prikazali razna kmečka opravila iz preteklosti. Kmečke lene so istočasno pripravile bogato ponudbo domačih specialitet, katere smo lahko tudi preizkušali. Povedali pa so, da je blizu Ljubljane tudi muzej starih avtomobilov in strojev. Ce bo del se odprapvimo tja. čaš Janezek bo ob koncu dopusta končal tečaj jahanja. Gospodar ima tudi ponije na katerih uči otroke jahanja in ravnanja j konji. \7 kaj, r Moravčah se imamo zares dobro in ko bodo uredili še jezero bo sploh Slovito. Vaša Ange,u ZA S LOV ES S KO KMEČKO ZVEZO Jurij BERLOT SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA OBČINSKI ZBOR DOMŽALE VABI: Pridružite se nam... PRIDRUŽITE SE NAM... Po poletnem navideznem političnem mrtvilu nas Čakata pestra jesen in zima. Vsi skupaj se moramo zavedati, da dejansko živimo v usodnem času za naš, slovenski narod. Pripravlja se nova. prva resnično demokratična slovenska ustava, ki bo dokončno utrdila našo absolutno suverenost in samostojnost. Nova vlada je pripravila niz osnutkov ,sprememb zakonov, ki jih mora potrditi še slovenski parlament. Večina teh neposredno zadeva prav Vas, spoštovani občani. Gospod Lojze Peterle je na prvem taboru Slovenskih krščanskih demokratov na Ptuju 15. septembra dejal, da vlada dobro ve, kaj dela in kaj hoče. Mi ji popolnoma zaupamo in verjamemo. Domžalski demokrati smo kljub počitnicam delali in se pripravljali na pričakovano vročo politično jesen. S skromnimi sredstvi smo uredili našo pisarno na Ljubljanski cesti št. 70 v Domžalah, aktivno smo se vključili v delo občinske skupščine in njenih organov ter komisij, predsednik našega izvršnega odbora gospod Anton Tomažič je eden najaktivnejših poslancev republiškega parlamenta - je tudi predsednik zakonodajno-pravne komisije Skupščine republike Slovenije. aktivni smo tudi pri delu izvršnega odbora republiške zveze (g. Anton Tomažič), pa tudi pri delu Mlade iniciative pri Slovenski demokratični zvezi - MLIN-u. Pripravili smo program našega dela do konca leta 1990. ki izhaja iz že sprejetega Programa SDZ za Domžale in iz kongresnih dokumentov 2. kongresa Slovenske demokratične zveze v Ljubljani, konkretne aktivnosti pa predvsem iz lokalnih potreb ter dnevnega reda Skupščine občine Domžale. Prisluhnili bomo Vašim kritikam, željam in pripombam in jih preko naših poslancev posredovali naprej predvsem v občinsko, po potrebi pa tudi v republiško skupščino. Zaradi vsega naštetega smo se odločili, da bomo imeli uradne ure vsak torek in četrtek od 16.30 do 18.30 v naši pisarni v Domžalah na Ljubljanski 70/L nadstropje. Če pa želite, nam lahko tudi pišete. Veseli bomo vsake Vaše pošte in vsakega Vašega obiska. Po pošti Vam bomo poslali naš program ali pa pristopno izjavo, če boste Vi tako želeli. Skorajda sem pozabil omeniti telefon - 721-359 je naša številka. Zavrtite jo kdaj. pa se bomo pomenili o vsem. Pridružite se nam, prav vsakega bomo veseli! Lepo podzravljeni, domžalski občani! Izvršni odbor zanj: MATJAŽ VOVK Predsedstvo Skupščine občine Domžale razpisuje splošni javni anonimni natečaj za izdelavo idejnih osnutkov grba in zastave občine Domžale. Od oblikovalcev pričakujemo, da bo nov simbol izpolnjeval naslednje pogoje: 1. da bo označeval pomen slovenstva 2. da ne bo politično obarvan s simboli določenega časa 3. da bodo zajete geografske, zgodovinske, kulturne ali gospodarske značilnosti občine 4. simbol naj bo oblikovan tako, da tvori estetsko celoto 5. simbol mora biti tudi v pomanjšanih oblikah jasno razviden Razpisno komisijo sestavlja Predsedstvo skupščine ter dva strokovna sodelavca, ki ju bo imenoval Izvršni svet Skupščine občine Domžale. NAGRADE 1. nagrada 7.000 din 2. nagrada 4.000 din 3. nagrada 3.(XX) din Vse predlagatelje, ki bodo izdelali simbol in ga posredovali do 31. 10. 1990, bomo nagradili s knjižnim darilom. Vse potrebne informacije lahko dobite na telefonsko številko 721-320. Vse predloge pošljite na naslov: PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE (simbol) -Ljubljanska 69 Prefarbanci! Življenjski vrtiljak se vrti naprej - včerajšnji dogodki postajajo predvčerajšnji, naše skrbi, bojazni, težave, ki smo jih Uveli in nosili v sebi, nadomeščajo današnje. Z vsakim novim dnem. ki vzide k sreči še r miru, pa se bolj spreminjajo poti, ravnanja in vsebina našega dovčerajšnjega dntibenega življenja. Politika je zamenjala obraz, in zamenjali so ga tudi posamezniki, ki so Živeli z njo in od nje. Mar res? Smo tisti, ki hočemo delati naprej-prefarbanci? Morda resnični ali pa se pretvarjamo - do prve priložnosti, ko se bo treba prefarbati vnovič? Prepričan sem, da se mnogim dela krivica, ker želijo le delati, ustvarjati, da na barve - takšne in drugačne - zaradi obilice dela nimajo časa niti pomišljati... - Res pa je tudi, da je vendarle med nami nekaj takih, ki so i’ novi oblasti spoznali nove možnosti za osebno, materialno, poslovno - predvsem hierarhično uveljavljanje. Med temi, ki skušajo r novih časih najti nove poti, prikupiti se novim oblastnikom je iskati tiste »prefar-bancc", člane nekdanje stranke, ki so se odločili, kot člani novega reda hoditi r cerkev, pa četudi r hribe, sprejemati zakramente, zlesti izpod ene zastave - rdeče barve pod drugo tokrat črno ali kar pod modro bandero. Tu gre za moralo posameznika! Delati svoje delo na strokovnem področju naprej ni prefar-banost, je nuja. ki jo družba od vsakega posameznika še kako potrebuje; od vsakega, ki je na svojem delovnem področju delal dobro in recimo strokovno poprej in ki to želi. zmore in hoče; pravijo pa. da mu bo oblast tako delo omogočala tudi vnaprej. Stvar morale je tudi, da se ob vsakodnevnem predoča-nju hudih travm pretekle in polpretekle dobe ne oklepamo teh časov z apriorno ideološko vehemenco realsocialističnega izročila in nepremakljive doktrine, ki jo zelo neprepričljivo zmore le še malokdo uveljaviti: da je bilo vse tako. kor je treba. Videti in spoznati vso resnico na levi. videti in priznati tisto, kar je objektivna resnica na desni. Zločin sc ne more uveljaviti in trajati kot vrednota kadarkoli in kjerkoli se je zgodil - in izza katerekoli mušice na puški se je zganil prst. Samo pravica naj bo resnica - in obratno. Nikjer ni rečeno, da hodi poslej vsa pravica pod črno zastavo, če je bila doslej v celoti skrita pod rdečo. Pristati na drugo skrajnost, verjeti vanjo ali pa iz preračunljivosti prisegati nanjo - to je prefarbanje. Če pa mi je bilo objektivno pokazano, kaj se je vse dogajalo, potem vprašam, kdo ima pravico zapreti oči in reči - Ni res, tega nočem videti, ne priznam, lažete!?? Kdo je torej resnicoljuben, kdo pa iz egoističnih pobud - prefarban. Odgovor na to temo si piše vsak sam. Tudi podpisani'.’ Pišem si ga z delom, ki ga opravljam s poštenostjo, zagnano in z veliko ljubezni. Z veliko ljubezni (prav to!!) sem svoje delo opravljal prej, s povsem enako zagnanostjo ga opravljam sedaj in morda ga bom tudi r prihodnje. Delati pošteno, prizadevati si iskreno za obveščenost ljudi, ne meneč se za to, kaj o piscu in tekstu, ki zleze izpod peresa menijo na levi ali desni. In če je temu luko. potem je osebna subjektivna krivda le v tem, da sem delal in živel prej in da moram po neki logiki časa in usode živeti in delati tudi poslej... M. li ROJ A N V PROJEKTIVNEM BIROJU KARLOVŠEK SO PRIPRAVILI NAČRTE Društveni dom Domžale pred prenovo Društveni dom v Domažalah, kasneje snu/ stc\bo imenovali kar KINO. so zgradili r dobrem letu. gradnjo pa so prič' li leta /VOS. dokončali pa dobrem letu Te dni poteka osemdeset le', ko se je po slovesni blagoslovitvi Društvenega doma v Domžalah 2fš. avgusta 1910 začela r njem odvijati bogata kulturnoprosvetna, telesnovzgojna in druga društvena dejavnost. Pobudnik zu njegovo gradnjo je bilo Katoliško izobraževalno in podporno društvo in je postopoma širilo krog svojega članstva ter bogatilo svojo dejavnost od izvajanja humanitarnih nalog z dajanjem podpor svojim članom v stiskah preko prirejanja iger in glasbenih prireditev ter ureditve društvene knjižnice do organiziranja najrazličnejših oblik izobraževanja. V okviru društva je leta IH97 začel delati tudi strokovni odsek slamnikarskega delavstva, ki si je zadal nalogo, da pribori izboljšanje gmotnega in delovnega položaja slovenskega delavstva v tedaj svetovno znani slamnikarski industriji tirolskih pojdetnikov v Domžalah, in je torej opravljal nalogo prve krščanskosocialne sindikalne organizacije na domžalskem območju. Leta lb(W se je kot poseben odsek ustanovil tudi Orel. s čemer so v društvenem okv iru začeli gojiti tudi telovadbo. Vsa ta razvejana dejavnost Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva je za nadaljnji razmah terjala ureditev prostorskih pogojev. Z gradnjo svojega Društvenega doma je začelo spomladi leta ld(W in že do srede naslednjega leta so bila gradbena dela končana. Ta izsek iz osemdesetletne zgodo- vine doma je predstavil na priložnostni prireditvi dr. Miroslav Stiplov-šek. projektant Matjaž Karlovšek in sodelavci pa so predočili projekte in podali celo vrsto informacij, kakšen naj bi dom bil po obnovi. Osnovno v stavbi bo velika dvorana. ki bo sprejela po novem 180 obiskov alcev. Dosedanji balkon bodo zamenjale lože. sicer pa bo v bistveni meri povečana kvadratura odra. ki bo segal globje v prostor dvorane. Ob prostorih za igralce z garderobami, sanitarijami bo pridobljen še fover. v kleti pa manjši prostor za gostinsko ponudbo. Sicer pa so po načrtih biroja Karlovšek predvideli prostore za nemoteno delo Glasbene šole z vrsto kabinetov, dvoran m prostorov za upravo. r Kakorkoli že: opravljeno je veliko delo! Vprašanje pa je. kje in kdaj predvsem pa kako bo družba za obnovo te naše edine preostale secesijske stavbe (poleg MULLERJEVb DOMAČIJE) zmogla najti 3 milij°ne DEM. kolikor naj bi popolna obnova Društvenega doma stala. Odgovorit' na to vprašanje pa na predstavitvi gotovo ni mogel Še nihče... PO VRSTI VELIKIH USPEHOV Župan sprejel trzinske strelce Po vrsti velikih uspehov, ki so jih dosegli trzinski strelci na republiških in državnih tekmovanjih, je 13. septembra 1990 delegacijo športnikov in trenerjev SD France Kmetič iz Trzina sprejel domžalski župan g. Ervin A. Sclnvarzbartl. Na sprejemu, ki so sc ga udeležili vsi športniki in strelci, trenerji in vodstvo je poudaril, da je šport poleg vsega tudi šola altruizma, poštenja, osebnega obvladovanja, zadržanosti, prenašanja porazov, pa tudi komuniciranja in sodelovanja. Res je. važno je sodelovati, vendar tudi zmagati! Ne le zaradi slave ali osebnih ambicij, ampak tudi zato. ker se ob tej želji krepijo borbenost, volja, iznajdljivost, načrtnost, sposobnost, realne ocene zmožnosti in sposobnosti. To so pa maksime našega časa. ki ga živimo. Ob koncu je vsem športnikom in športnim delavcem še enkrat čestital za dosežene rezultate... M. BROJAN Posvetovanje domžalskih obrtnikov in podjetnikov o vključitvi v poslovno informacijski sistem DRAVA Domžalski obrtniki in podjetniki si v zadnjem času prizadevajo vključiti se v poslovno informacijske mreže, še zlasti tiste, ki pokrivajo zahodnoevropska tržišča. V podporo in konkretno pomoč takšnim prizadevanjem je Izvršni svet SO Domžale organiziral in uspešno izvede! posvet domžalskih obrtnikov in podjetnikov s predstavniki firme DRA V A iz Celovca in podjetja ŠPIK iz Šentjurja o poslovno informacijskem sistemu DRAVA, ki vključuje desettisoč članov - podjetij iz Avstrije. Nemčije, Švice, Madžarske. Češkoslovaške in tudi iz Slovenije in Jugoslavije. Posveta se je udeležil tudi republiški sekretar za drobno gospodarstvo gospod Viktor Brezar, ki je na kratko predstavil program slovenske vlade na področju drobnega gospodarstva in pojasnil predvidene spremembe obrtne in davčne zakonodaje ter druge ukrepe za zagotavljanje ugodnejših gospodarskih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva. Preko informacijskega sistema DRAVA poteka ponudba in povpraševanje blaga in storitev S tem DRAVA omogoča vzpostaviti poslovne zveze med podjetji oziroma obrtniki, ki blago oziroma storitve prodajajo in tistimi, ki blago oziroma storitve kupujejo. DRAVA je priključena na avstrijsko banko gospodarskih podatkov in posluje tudi v slovenskem jeziku Podjetnik ali obrtnik se lahko v ključi v banko gospodarskih podatkov oziroma v poslovno informacijski sistem DRA\ A preko podjetja ŠPIK iz Šentjurja, ki zastopa DRAVO na jugoslovanskem trgu ali s sklenitvijo pogodbe neposredno s firmo DRAVA in plačilom letne članarine 15.000.0(1 din. Z vključitvijo pridobi pristop do tržnih podatkov iz celotnega informacijskega sistema DRAVA. f ak način poslovanja je potreben predvsem obrtnikom in manjšim podjetjem, ki nimajo svojih služb za marketing niti predstavništev v tujini, sa; jim omogoča, da najugodneje nabavljajo osnovna sredstva in reprodukcijski material icr prodajajo svoje blago in storitve. Z vključevanjem v. poslovno informacijski sistem DRAVA bodo domžalski obrtniki in podjetniki posku- šali vzpostaviti in razširiti svoje poslovanje s partnerji iz možnosti in pristojnosti vedno v podporo in pomoč-razvitih gospodarstev Nemčije. Švice. Avstrije in tudi je ena izmed njegovih prednostnih nalog tudi pospe5C drugih tržišč. Izvršni svet jim bo pri tem v okviru svojih vati razvoj obrtništva in podjetništva. IZ DELA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Uveljavljanje kolektivne pogodbe je prioritetna naloga sindikata Konec dopustov. Obrazi, ki jih je obarvalo poletno sonce, so zopet vsakdanje resni. PogoV°rl 1 redkeje vračajo r počitnice, čedalje pogosteje pa pristajajo pri delu in skrbeh. jril^e' Čas. ki ga živimo, gotovo ne dopušča prevelikega optimizma pri napredovanju razvoja naše ‘ flf, Tako dolgo pričakovane tržne zakonitosti, ki so končno zarezale tudi našo skupnost, !<0 ■ n(lših povzročile skrb zaposlenih, da bodo že jutri iskali novo zaposlitev ali celo ostali brez nje. V .''-jtivč1 podjetij so sc resno lotili podjetniškega prestrukturiranja. Dolgoročno gotovo to pomeni PrA^tU preobrat in rezultate, vendar pa na drugi strani povzroča socialni nemir in brezposelnost-management pridobiva vedno večjo veljavo, sam delavec pa... .. k(lj sl Delavcem - članom sindikata naše občine želim r tem prispevku nanizati nekaj inforintidb v tem času dogaja in kakšno je stanje našega sindikata. j in ^' Racionalizacija službe OS ZSSS, /u ki rcdno p^^jo olivc/"os"._„ izvajanje programskih obveznosti zagotovljeno Zaradi uskladitve kadrovskih in organizacijskih vprašanj v sindikatu ter zagotovitve izvajanja programskih obveznosti občinskega sindikata, je predsedstvo OS so člani naše organizacije. . za tlo^ Ne pozabimo, sindikat podjetja ne more n' n)()č.';' sam sebi zadosten. Slej ko prej bo potrebova P^ostj £ pa je ne ho mogel pričakovati, če svoje ob' a bo poravnal. Resda živimo v novih časih. K< pujeC" kalnem področju vlada dobršna zmeda m 0 . tj - l nad močjo sindikata, vendar pa - sindiK;^ ^itr pozabimo svoje odgovornosti do ljudi, ki s*oi trenutku edina opora delavcu, pa knkršenko i že je. Uveljavitev kolektivne pogodb6 naša prioritetna naloga ZSSS na avgustovski seji sprejelo sklep o deprofesiona- Dolžni smo opravičiti zaupanje, ki so nam 't j,, tcH’ hzaciji predsednika OS ZSSS in ukinitvi enega delov- Morda sicer ni videti, pa je vendarle res: šinoj.i^^tiio nega mesta. ‘ Občinski svet ZSSS Domžale bo še naprej članom sindikasta zagotavljal: - zaščito pri kršenju pravic delavca. - brezplačno pomoč in varstvo. - sindikalno pomoč po pravilniku. - organizirano nabavo ozimnice. - pomoč v sindikalni hranilnici, (le-ta je v ustanavljanju! - vse pravice po kolektivni pogodbi Organi občinskega sveta ZŠSS bodo tudi v bodoče načrtovali in izvajali programske obveznosti v skladu s statutarnim sklepom občinskega sveta ZSSS. Včlanjevanje v sindikat V občini Domžale se je do 31. avgusta v ZSSS in sindikate dejavnosti vključilo 7.(111 delavcev. Večina članov je že prejelo članske izkaznice. Za nekatere pa so na poti ali pa so v izdelavi. Včlanjevanje v sindikat ni zaključeno. Delavec se včlani v sindikat s podpisom pristopne izjave Izjavo lahko dobi pri predsedniku sindikata podjetja ali na Občinskem svetu ZSSS Domžale Na podlagi le-te dobi član člansko Izkaznico. Njegova dolžnost pa je da redno plačuje članarino, ki znaša od neto plače Ker je naša sindikalna organizacija odvisna od lastnih sredstev iz članarine, je zelo pomembna disciplina pri nakazovanju članarine. Pri spremljanju le-te ugotavljamo precej nedoslednosti in samovolje. Zato izvajamo zaščito in varstvo ter druge sindikalne ugodnosti samo 27. julija je bila po težki borbi sindik^fika^b vIS generalna kolektivna pogodba. Pravo š' goRkl'\i> pa se za sindikat šele pričenja. V genera pogodbi so zapisane minimalne Pra,vicf-. ,ai'vO pciJ-cjl jih dolžne spoštovati vse organizacije .\l, o, Sm^o-bo marsikje nastal problem uveljavitve |L ,jCe uv^L. bo tisti, ki ho moral poskrbeti, da sc te p 1 a|j z vi jo. Kako? V pogajanjih z vodstvom P‘>°J ginu oblikami sindikalnega boja. -ec« v ll,'3|l’ jemanju splošnih aktov v pomoč tudi P^!v druge aktivnosti, ki smo jih v Prelc, t,nančac organizirali, vendar je to odvisno ov . , Jop’, gr nosu Zato je zelo pomembno da sc v čilpfdljlJJ glede financiranja in da je naše elan j vilčno. l-Čv . Mlajši in ljudje srednje generacije ne razmišljamo veliko o starosti, problemih starejših ljudi, njihovih stiskah in dilemah. Starejši ljudje se velikokrat znajdejo pred teikim vprašanjem: Kje bom živel, ko bom onemogel, bolan? Kdo bo skrbel zame?. Ali bom moral v dom upokojencev? Bom imel dovolj sredstev za plačilo oskrbnine v domu? Ravno tako skrbi njihove svojce: Kako bomo poskrbeli za starše, strice, tete, če v času njihove delovne obveznosti ne bodo mogli ostati več sami doma. Izkušnje Centra za socialno delo Domžale, ki deluje na Ljubljanski 70 in, ki se v okviru svojega dela srečuje tudi s problematiko starejših ljudi, kažejo, da so takšna razmišljanja velikokrat življenskega pomena za celo družino. Predvsem zaznavamo, kako so ta vprašanja in reševanje le-teh težka za starejšega človeka in tudi njihove svojce. Večkrat se sami ne znajdejo, ne vedo s kom se posvetovati o teh težavah, kakšne možnosti pomoči so sploh na voljo. Ravno zaradi tega želimo s tem člankom predstaviti vsem, ki jih ta vprašanja zanimajo, možnosti, ki jih lahko ponudi sam Center za socialno delo Domžale in reševanja teh težav ter informacijo, kakšne oblike varstva, pomoči in družab-nega življenja obstajajo v občini Domžale. v naši občini kar 20 % od vseh Demografski podatki nam a«:jo, da število starejših ljudi ^rašča, življenska doba se a>jša, zato smo dolžni kot ružba ta gibanja upoštevati in udi družbeno pomoč ter delo uružbenih služb naravnati ako, da bodo upoštevane po-rebe ljudi. Tudi v Domžalah mamo po demografskih meri-1 staro populacijo. Center za socialno delo je v letu 1987 Pravil Širšo analizo življenskih Pogojev starejših ljudi, iz ka-s o/C ,zhaja. da živi v naši občini V® ljudi starejših nad 70 let. večina teh ljudi živi doma sk k0JC' (67'6%)- lahko še sami Cev 1)0 Zase °*5 Pom°Č' svoj-'.^odar pa imajo tudi svoje rHir,Clx^n-e Potrebe. V današ-ne k taS'*1 naJ starost nikakor v. Predstavljala le strah, ča-reJe,,na smrt kot včasih. Sta-bji ovelt> upokojenec naj bi v e dolgo aktiven, vključen dni*k ie* svojo družino in spoLk' Kot pravimo, naj bi bil lepi !rn uživati sadove minu- stareT a' ^ naš' občini največ si ni h - živi s svojo družino in k/er Vzajemno pomoč, do- stareki0kr^°-, Kvauteta živlicnja ali 1 ,udl v občini ni visoka Pretirano zadovoljiva, kar oknk«^°g0-i^no.2 objektivnimi drauoČlniam' ("'^e pokojnine, krear UsluSe- drage oblike re-*jenh\Vn!8a in kulturnega živ-da s oudariti pa moramo. samo7JeHV,eČina s,arcj*ih ljudi njo „.Z delom zagotovila seda-nin0 Slstenco in imajo pokoj-blem ik6, stanovanjski pro-bJh'So ali stanovanje). Pa ie °čen del starejših ljudi Odvisnikrad* različnih vzrokov (starostni. °d pomoči drug|h zen onemoglost, bole- sebno vkJk brez svojcev). Po- ki živijoslPOtrebujejo 'jutlje- čakov-,,' am' m ne morejo pri-1 Pomoči od svojih so- r°dnikc Takšnih občanov je starostnikov starih nad 70 let. Delavci Centra za socialno delo Domžale pri svojem vsakdanjem delu zaznavamo vse raznovrstne težave starejših Kakšno pomoč lahko nudi Center za socialno delo starejšim in njihovim svojcem? Center za socialno delo Domžale je v prvi vrsti svetovalna ustanova. Ne moremo nuditi konkuretnih uslug v zvezi s pomočjo, vendar pa smo ustanova, ki lahko nudi in je dolžna nuditi pomoč in svetovanje v stiski ter vse informacije v zvezi s pomočjo. Opažamo. da starejše večkrat pestijo stiske, zaradi različnih skrbi, potrebovali bi le razgovor. nasvet, pa ne vedo kam se obrniti. Ravno tako je s svojci starejših, ki jih ravno tako pestijo skrbi kako bo s starši, če zbole, oni pa bodo morali v službo. V takšnih situacijah se tako svojci kot starejši ljudje lahko obrnejo na Center za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70 II. nadstropje. Lahko se obrnejo na socialno delavko, ki opravlja svetovanje za njihovo Krajevno skupnost ali na delavki, ki sta še posebej zadolženi za delo s starejšimi ljudmi v najem in s tem pridobijo dodatna sredstva za oskrbo. Če je urejeno zemljiško-knjižno zavarovanje premoženja se manjkajočo razliko pokrije iz družbenih sredstev, po smrti oskrbovanca pa družba od oskrbo-vančevih dedičev zahteva povrnitev sredstev v tolikšni višini, kot je prispevala sredstva zanj. V zvezi s premoženjem so možne še druge rešitve, ki pa jih je potrebno v vsakem posameznem primeru dobro pretehtati in urediti tako, da bo za vse najbolj ustrezno. Pri reševanju premoženjskih razmer in plačilu raznih uslug večkrat pride do spora med svojci, ker predlagajo različne rešitve, pa se ne morejo uskladiti. Starejši ljudje (navadno starši) so zaradi tega prizadeti in nočejo izraziti svojih potreb, težav zaradi bojazni pred izgubo stikov z otroki in povzročanjem sporov. Predlagamo, da se v takšnih primerih čim prej obrnete na našo ustanovo in bomo skušali skupaj iskati najustreznejšo rešitev za vse. -ri l M MOČ IN NEMOČ CENTRA ZA SOCIALNO DELO Kako vama je jesen življenja (in tudi življenje samo) ljudi. Spoznavamo, da je želja večina starejših ljudi, da bi starost preživeli doma v domačem okolju. Ko smo se ob zbiranju podatkov za analizo pogovarjali s starejšimi, je večina na vprašanje »Ali bi radi odšli v dom upokojencev odgovorla: »Ne želim si v dom, vendar se zavedam, da bom moral(a) oditi ko ne bom več mogel skrbeti zase!« Ta stavek bi nam moral biti vodilo pri organizaciji skrbi za starejšega človeka in vse moči bi morali usmeriti v to, da bi starejši lahko živeli čimdljc doma. Včasih pa se vendarle ne da mimo tega in starejši človek mora od doma zaradi bolezni, ker mu je potrebna vsakodnevna strokovna zdravstvena pomoč in nega. V takšnih primerih pa je tem ljudem kot njihovim svojcem potrebna strokovna pomoč, nasvet, priprava enih in drugih na spremembe v njihovem življenju. partizan domžale lyD PARTIZAN Domžale v,abi stare in nove člane vadbi rekreacije 0§^.lK VADBE: PonedehS>Ve briRade JLk- cicmani od 16.45 do 18. ure Pionirke od 18. do 19.30 t0rek- član'ce od 19.30 do 21. ure Petek; S °d .19'30 do 21. ure Ure 'rP ,n n,Iadinci - gimnastika od 18.15 do 20. U^^elja perka v;-banice od 19. do 20.30. črka ~ mala telovadnica I. nadstropje - vadi S,M' M#?', VSFv :iJ'1 Vabu^e S! pričnejo s OKTOBROM 1990, Izvršni odbor TVD PARTIZAN Domžale Anka Zdovc in Majda Hrovat (tel. št. Centra za soicalno delo Domžale 721-814, 715-680). Katere najpogostejše težave starejših ljudi zaznavamo na Centru za socialno delo? 1. Odločitev za odhod v dom upokojencev Starejši ljudje se težko odločijo za odhod od doma. Ponavadi je to pogojeno z boleznijo, vendar je kljub temu potrebno človeka na odhod pripraviti. Velike občutke krivde lahko doživljajo svojci, zlasti otroci, ki morajo oddati svojo mamo ali očeta od doma. V takšnih primerih se lahko odločijo za skupni razgovor z delavcem Centra, ki jim bo ponudil svetovalno pomoč pri prebroditvi teh kriz. 2. Informacije v zvezi s plačilom oskrbnine Delavci Centra lahko ponudimo tudi vse informacije v zvezi s plačilom domske oskrbe. Usluge doma naj bi poravnal oskrbovanec s svojimi dohodki. Vsak oskrbovanec ima za lastne potrebe tudi pravico do »žepnine« v višini 10% svojega dohodka. Večinoma pa starejši s svojimi pokojninami ne morejo pokrivati celotne oskrbnine v domu (trenutna oskrbnina v Domu upokojencev Domžale in Mengeš znaša: najvišja približno 5.800.00 din in najnižja približno 3.200.00 din). V teh primerih so po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni staršem pomagati otroci, po svojih sposobnostih. To pomeni, da so otroci za starše dolžni prispevati določen prispevek. Višina tega prispevka naj ne bi ogrozila eksistenčne varnosti otrok in njihove družine, kar najbolj pogosto skrbi starše. Če starši in otroci skupaj ne morejo pokriti oskrbnine se lahko pogovorimo o premoženju staršev. Razpolaganje v zvezi s premoženjem je možno reševati na več načinov. Delavci Centra za socialno delo največkrat predlagamo »zemljiško-knjižno« zavarovanje premoženja. To pomeni, da starejši ljudje ostanejo lastniki premoženja, le odtujevati ga ne morejo. Posestvo, hišo ali zemljišče lahko še oddajo Vsi se moramo zavedati, da je najprej potrebno poskrbeti za ustrezno pomoč človeku, ki ne sme biti nepreskrbljen zaradi raznih nesporazumov. 3. Prepis premoženja Starejši ljudje iščejo rešitve za varno starost tudi v tem, da prepišejo svoje premoženje nekomu. ki naj bi kasneje skrbel zanj. To so navadno starostniki, ki nimajo otrok. Predlagamo, da se pred takšno odločitvijo posvetujete v naši ustanovi, saj se je že večkrat zgodilo, da so bile pogodbe neustrezno formulirane in starostnik je ostal brez varnosti. Za plačilo oskrbnine za ljudi, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, zavezancev za preživljanje (otroci ali drugi, ki so se zavezali po pogodbi) in premoženja, se poravnava oskrbnina iz družbenih sredstev. V tem primeru se prosilcu odobri družbeno denarno pomoč kot plačilo domske oskrbnine. 4. Generacijski spori Ko starejši in mlajši živijo skupaj, lahko pride do konfliktnih situacij, ki jih eni in drugi težko rešujejo sami. Konflikti prihajajo zaradi generacijskih razlik - mlajši težko sprejmejo staranje svojih najbližjih, njihove specifične potrebe in včasih tudi reakcije in obratno. Tako prihaja do mučnih situacij, ki jih eni in drugi niso več sposobni sami reševati. Predlagamo, da se tudi v takšnih primerih obrnete na našo ustanovo, saj nekdo tretji lažje razumsko usklajuje dileme prizadetih. 5. Vprašanje pridobitve družbeno-denarne pomoči Starejši ljudje, ki žive na robu eksistence, težko prosijo za denarno pomoč, velikokrat pa ne vedo kakšni so sploh pogoji za pridobitev le-te. kam morajo vlogo oddati in podobno. Na Centru za socialno delo sprejemamo vloge za pridobitev družbeno-denarnih pomoči iz socialnega skrbstva, otroškega varstva - otroški dodatek in oprostitev zdravstvene participacije. Družbeno-denarne pomoči iz področja socialnega skrbstva so: 1. edini vir preživljanja - do te pomoči so upravičeni tisti prosilci, ki so nesposobni za delo (nad 65 let ali morajo predložiti zdravstveno potrdilo), nimajo lastnih dohodkov, premoženja, otroke, ki so jih sposobni preživljati ali drugih zavezancev, ki sojih dolžni preživljati. Trenutni znesek enkratne družbeno-denarne pomoči je 1.800.00 din mesečno. 2. dopolnilni vir preživljanja - upravičeni so občani, ki so nesposobni za pridobitno delo, so brez premoženja in živijo v domači oskrbi. Lahko imajo minimalne lastne dohodke in tudi zavezance za preživljanje, vendar pa skupni dohodki ne zadoščajo za preživetje oz. ne dosegajo zagotovljene socialne ravni glede na določila Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic. 3. začasne in enkratne denarne pomoči - prizna se jih občanom, ki pridejo v stisko zaradi kratkotrajnih in trenutnih težav pri zagotavljanju socialne varnosti (smrt v družini, bolezen, nesreča, ipd.). 4. plačilo oskrbnine v tuji družini - do te pomoči je upravičen občan, ki živi v tuji družini in izpolnjuje ostale pogoje za pridobitev denarne pomoči edinega ali dopolnilnega vira preživljanja. 5. oprostitev plačila zdravstvene participacije - upravičenci do oprostitve zdravstvene participacije so lahko glede na zdravstveno stanje in glede na socialno-ekonomske razmere. Oprostitev zdravstvene participacije glede na zdravstveno diagnozo se ureja v Zdravstvenem domu in jo potrjuje zdravnik. Oprostitev zdravstvene participacije glede na socialno-ekonomske razmere pa se uveljavlja po Samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialno varstvenih pravic in je odvisna od povprečnega dohodka v SRS v preteklem letu. Občan je upravičen do oprostitve zdravstvene participacije, kakor tudi njegov družinski član, če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 45 % čistega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu (to je 531.00 din). V kolikor pa občan živi sam, pa njegov dohodek v preteklem letu ne sme presegati 55% čistega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu (to je 649,00 din), da je upravičen do oprostitve zdravstvene participacije. Pohod na Blegoš Planinsko društvo in društvo upokojencev Kamnik sta organizirala enodnevni izlet s pohodom na Blegoš, za svoje člane in za člane - planince. Med Kamničani so bili tudi Moravčam. ki so člani PD Kamnik. Izlet in pohoti na Blegoš je bil enkratno doživetje za vse. posebno pa za tiste, ki so prvič stopili na vrh 1552 metrov visok vršac. Vreme je bilo lepo in družba tudi. Naj omenimo. ua je bil izlet dvojno doživetje, prvič zaradi krajšega kulturnega programa, drugič pa za tiste, ki še niso stopili na vrh Blegoša. Sledil je seveda krstni običaj: s planinsko palico po zadnjici. Srečni in zadovoljni smo se v popoldanskih urah istega dne vrnili v Kamnik. Sklenili smo. da se bomo takega srečanja še udeležili vsako leto. zato naj ostane tradicija. JOŽE NOVAK GORIČICA PRI MORAVČAH Ajde je vse več... Ugotavljamo, da kmetje iz KS Vrhpolje-Zalog vsako leto posejejo več površin ajdovega zrna. Tako je letošnje leto posejanega zlatega ajdovega zrna tod okoli na površini od pet do osem ha. Največ je pridelovalcev iz Spodnjega in Zgornjega Tustanja, Vrhpolja in Stegen. Tudi kmet Martin Prašnikar iz Goričice pri Moravčah je po desetih letih posejal ajdo na površini skoraj pol hektara. Ob obisku mi je povedal, da se je odločil za setev ajde sorte »siva«, ki jo je kupil v semenarni v Ljubljani; pač za pokušino. Njegov pokojni oče Janez je ajdo sejal vsako leto, zakaj pa bi je tudi sam ne, si je dejal. Ajdo je posejal na tisto površino, kjer je že pospravil obilen pridelek pšenice. Med ajdo je zasejal še rdečo deteljo, za krmo živine. Svoje njive vedno pognoji s hlevskim gnojem, zato je pridelek tudi dober. Mladi Martin je že izkušen gospodar in zatrjuje, da bo letošnji pridelek ajde zadovoljiv, če bo vremo ugodno, brez »slane« in pozebe. Pravi tudi. da bo parcelo pravočasno ogradil, da do posevka z ajdo ne bo prišla divjad, da bi uničila pridelek. Ajda ja tačas že zrela. Po žetvi jo bodo zložili v domače kozolce, suho pa na mlatilnicah omlatili. Suho zrno bo romalo v mline, v predelavo za moko. Gospodinje bodo moko uporabile za domače specialitete, pa tudi za krmljenje živine. JOŽE NOVAK V DU MORAVČE SE VSAK DAN KAJ DOGAJA Na Zasavski gon srečanje štirih upokojenskih društev Pred dnevom vstaje slovenskega naroda so se moravški upokojenci - kolesarji zapeljali s svojimi konjički pod vznožje Zasavske gore. kjer so v vasi Kostrevnica odložili kolesa. Po bližnjici pa se peš podali na Zasavsko goro. kjer je bilo srečanje upokojencev iz štirih društev: Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ob Savi in Moravč. Organizator srečanja DU Zagorje ob Savi. Tako se je zbralo na ploščadi Planinskega doma 822 metrov nadmorske višine - skupaj 78 upokojencev obeh spolov. Vreme je bilo lepo - sončno, razgled čudovit. Saj na vrhu stoji še Marijina cerkev. okrog katere je še precej ohranjeno taborsko obzidje, okoli cerkve pokopališče in župnišče. Vse to smo si imeli čas ogledati, saj upokojencem naj bi se nikoli ne mudilo nikamor. V kulturnem programu se je predstavila ena članska vo-kalno-instrumentalna skupina DU Trbovlje, katere vodja je talentirani glasbenik - harmonikar in upokojenec Tine JE- LEN. Za petje pa so skrbele tri simpatične upokojenke Anka, Jelka in Pepca. Naj omenimo, da ta skupina pod imenom VIS že uspešno nastopa nekaj let. V letu 1989 je imela 30 nastopov in letos že 15 javnih nastopov. Ob lepi glasbi in petju so se nekateri pari zavrteli, da je bilo veselje. Ob izdatnem kosilu v prostorih doma, ni manjkalo prijaznih pogledov in besed zadovoljnih upokojencev. Predstavniki posameznih DU so predlagali, da naj srečanja postala tradicionaln • vsako leto v drugem kraju. N slednje leto naj bi bil or8anlJ tor srečanja DU Moravče, * Čanje pa naj bi bilo na Limb ski gori nad Moravčami-veda ga brez temeljitih pr'Pr:'0 financ in skupnega dela ne mogoče izvesti. e V popoldanskih urah smo zadovoljni s stiski rok raz5lna si zaželeli »na svidenje« Limbarski gorL^ Sredi julija so v cerkvi na Češnjicah obhajali dva jubileja. Zlato mašo je imel domači župnik MIHAEL TRDIN, srebrno pa v češnjiški fari rojeni FRANC BALOH. Farani so se (na fotografiji), prisrčno zahvalili .zlatomašniku za dušnopastirsko delo v teh odročnih krajih naše občine in mu zaželeli še veliko zdravja. Radomlje .Radomlje so majhna vas, kjer se ni ustavil čas; zida se naprej, gradi, trgovini dve, gostilne tri. Radomljani so veseli, le med cvetjem hi Uveli, na vseh oknih rož okras, Radomlje so lepa vas... Tudi šport je v vasi tej, tenis, nogomet in glej, modeli avionov tu imajo pisto in nedeljske mitinge takisto. Vsem pošiljam lep pozdrav, mislim, da tako je prav, da ta pesem je za vas, Radomlje pa moja vas. ZLATKA LEVSTEK Ob prireditvah v domu upokojencev v Domžalah V Domu upokojencev Domžale smo imeli različne prireditve, na katerih so nastopali H1 , sodelovali številni gostje. ———— —---------------------------------——----------------- " ' ------------------------—------■ . V oktobru 1989 so imeli pri nas nastop pevci Stobljanskcga okteta! Program jc povezovala dr. Mojca Zajc. Njihovo ubrano ^ navdušilo tako kot vedno ob njihovih nastopih pri nas vse zbrane prebivalce doma. Na martinovanju so skrbeli za prijetno vzdušje ^ ^ Svetlinovi fantje, ki so igrali na: kitaro Aleš. bas kitaro Tomaž in harmoniko Andrej. Z veseljem smo jih poslušali, nekateri pa s° zavrteli ob njihovih melodijah. Razstavo in predavanje o krasiini umetnosti je pripravil Ivan Razboršek. Prikazal nam jc uporabnost in postopke pri svojem ustvarjanju. Že kar tradicionalen jc nastop ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Domžale. Tokrat so v svoj program vključili tudi humoristične točke in solo nastop pevke ter harmonikarja, kar je vse skupaj dodalo k prijetnemu kulturnemu doživetju. Ob novem letu in za 8. marec nas je razveselilo'z obdaritvijo Društvo prijateljev mladine. v priložnostnem programu sta sodelovala prof. Janez Ulčar in prof. Stane Habe. K prijetnemu razpoloženju in silvestrovanju je prispeval ZAHVALA! Krajanom - sosedom Rozmanove ulice iz Domžal se za izvajanje del v zvezi s PTT in kabel. TV omrežjem, opravljeno v lastni režiji, brez najine prisotnosti, lepo zahvaljujeva. J. IN P. P. HABJAN Stane Kreča s svojo harmoniko. Kulturni praznik smo počastili z otvoritvijo razstave slik dr. Mire Capuder in kulturnim programom, pri katerem jc sodelovala Jožica Jerman, ki jc ob zvokih svoje kitare zapela nekaj pesmi. Za 27. april in L maj sta na proslavi sodelovali pevka Angela Sedcljšak. na harmoniko pa je igrala Breda Horvat. Preko celega leta prinašajo v naš dom veselje in radost svojih mladih dni učenci in učitelji OŠ Šlandrove brigade in OŠ Venclja Perka. Da- jc letos piknik uspel kljub čemernemu vremenu, so veliko pripomogli člani ansambla Planika s svojim živahnim nastopom. V ansamblu igra trobento Matjaž. Žibert, harmoniko Damjan Tomažin, klarinet Dejan Kovač, kitaro Ine Žibert. bariton Mirko Rogo- jCga vič, pri nas pa je nar"estgnsain' igral Peter Pavli, čla ‘., jga-bla Mladi kovinarji. Pela J()jSter taša Tomažin, tonski pa je bil Drago Brojart. Vsem. ki so tako a'* na nastopili pri nas, se c |ep0 ta način še enkrat Pr‘vat,juia zahvaliti, obenem Pa |j jc k sodelovanju tudi (-,rll^,‘1 joil' kakorkoli udejstvujete turnem in zabavnem P ^ Domska ‘ Doma upokojencev Deževno popoldne prihajajoče jeseni so oskrbovancem Doma i>P° __ rl’vij° v Domžalah popestrili člani Foto-kino kluba Mavrica iz Radonu’J diapozitivov »Jesen v Arboretumu«. (Foto: lg<>r Za ljudi dobre volje vanju pridnih članov ves čas dobro uspevala. Zato upam. da bodo za naprej vsi ljudje dobre volje, pa naj bodo verniki ali komunisti, složno in pridno sodelovali. Pristaši posameznih strank pa lahko dokažejo, da spoštujejo drugače misleče. Danes nekateri pretiravajo in mečejo vse v en koš. v eno vrečo. Poštenim komunistom, tudi taki so bili. je le treba reči hvala. Vseh udarniških ur. vsega za- Časi se spreminjajo - to je star pregovor, poznajo pa ga tudi drugi evropski narodi. Za slovenski narod je tokrat že tretja velika sprememba. Prva se je dogodila po prvi 5ve-tovni vojni, ko so se Slovenci znašli v SHS oziroma v poznejših letih, tretja pa je nastajala vzporedno z demokratičnimi volitvami oziroma že ob rojevanju nepartijskih strank. Se drugi pregovor: Sita vrana lačni ne verjame. Kadar sem na primer še pred desetimi leti sodelavcu omenil, kaj je narobe, sem bil takoj deležen dolge pridige: "Ja, kaj bi pa rQd> ali ti kaj manjka? Imaš hišo, avto, delo, socialno Zavarovanje..,, vodi nas največji sin jugoslovanskih narodov. Z vsega sveta hodijo k nam študirat gospodarski sistem ‘n samoupravljanje... Prava sramota je, da Tito še ni dobil Nobelove nagrade.« Včasih je bilo prav zanimivo. Naročniki, ki so prihajali, so več-krat tekoča dogajanja pokritizi-'n moj sodelavec je vmes tudi ^kritiziral. tim sva bila sama in sem jaz aJ pripomnil, je bil pa takoj ogenj v strehi. Končni razplet: sodelavec, dolga desetletja .^-odstotni Pr'staž svoje stranke Uo sem mu ob neki priložnosti omenil, da se Tito včasih obnaša uržujsko, sem zaradi te besede ookaj mesecev slabo spal...). je Pred tremi leti stopil iz Partije se je pač obrnil po vetru. Mevilni člani partije so bili ozi desetletja tako zaverovani svoj PRav. da niso videli ne a desno, ne na levo. Kot papa-s° ponavljali vse, kaj je bilo lik'6!!0 na vr^u- kar je rekel Ve-f 'brat. Znanec, visoki vojaški »T i,C10nar' m' ie večkrat rekel: tako MI mislimo.« Torej je bil človek v tem političnem me-'amzmu samo figura in številka. Urwellu: Misli Veliki brat. on ves čas tudi opazuje ... Kdor d P,0,svoje mishl. je avtomatsko stj a sovražnik režima in obla- v ^anes je glavna sprememba jej0m' da v novi oblasti sodelu-Sev ,ra^'čne stranke, s tem pa 2 ra? 3 .razl'^no misleči ljudje V.^L^Pknni svetovnimi nazori. ohl> ki drugače misli kot tudi '■ ni yeč nien sovražnik in sprotne'3"^' S° S' Samo na' naV aaših mestih in vaseh deluje in n ?tlnc vsakovrstnih društev so k'Ubo';.' Nj'hovi člani so bili in zorov TS,,razl,čnih svetovnih na-va|: ^ ' Pak' so delovali in sodelo-vseiei VSeh teh 45 'et Povsod in duševiV3 'Jlane teh društev nav-nost 3 U ln Povezovala pripad- Stvr- V<:SeljC stonj opravljenega dela se ne da skriti. Vse. kar je kdo naredil tako za domači kraj kot za širšo skupnost, moramo pošteno in pohvalno ocenjevati. Da kakršnakoli organizacija ali skupnost obstaja, deluje in živi. mora biti zraven toliko in toliko aktivnih delovnih članov, sicer sčasoma vse premine in razpade. Vsi ti ljudje delajo v glavnem vse zastonj. iz navdušenja ih v svojem prostem času. Nekaj drugega pa je seveda to. da se je na račun članstva v partiji okoriščalo toliko ljudi. V tem pogledu je bila tudi Slovenija zelo širokogrudna, če so zastonj dobivali gradbene parcele in velika stanovanja, če so napredovali na delovna mesta, za katera sploh niso bili sposobni, če so dobivali izredne kredite, ki drugim niso bili dostopni, če so bili plačani za nedelo, ob tem pa leta in leta kimali, da smo tudi zaradi tega daleč zaostali za normalnim razvojem, so seveda sokrivi in so med ljudmi in v javnosti izgubili ugled. Za nekatere bi lahko rekli, da sp bili (ali pa so mogoče UXTVQ , ,. posamezne v sne dejavnosti. so bili drugače misleči desetletja neštetokrat de- skozi zl^nihVSak0Vrstne kritike in raso ki,-pnP,omb. posebno verniki občani vCkakšni drugorazredni slišati inVSK t0 ie bil° treba Pre- bi,o Skoda bHte? po,rPeti- saj bi štva ra, ' bl zaradi 'ega dru-hfna a paddala- Moralno-poh-tudi v °porečnost je delovala *eniu so rt ruftv'h. kljub vsemu fuštva in klubi ob delo- Vzemimo (izmišljeni) primer iz ekologije: Na skupščini je predlagano, da odpremo smetišče na Homcu. Odločanje po starem: - družbenopolitični -zbor sprejme prgdlog (15 ZA. 12 PROTI). - enako zbor združenega dela, saj se tovarne dušijo v smeteh, mnogi delegati tega zbora pa sploh niso naši občani (20 ZA. 7 PROTI) - zbori krajevnih skupnosti glasujejo 6 ZA. 21 PROTI Po starem smetišča na*Homcu ne bi imeli, saj je en zbor proti. Odločanje po novem: za predlog je 41 (15 + 20 + 6). proti pa 40 delegatov in smetišče BO stalo na Homcu. Podobni rezultati bi bili tudi pri odločanju o podružničnih šojah (na prvi pogled drage, socialno. kulturno in nacionalno pa VČešnjicah so pridni Medte h101"]6 ali n- ° SO v Pasj'b dneh eni na cesto stopili le toliko, da so se odpeljali na ^arnišk0 k P1?. njej °dšli do prvega bifeja s točenim pivom, so v KS Češnjice dobili prvj ^P3'1- navažali, rili, betonirali, odvažali in ravnali, da bi v svoj kraj le še) žrtve svoje ideologije. (Karl Marx bi mogoče omenil opij). V težje primere in večje ribe se tu ne da spuščati. Posamezni so pravočasno spregledali, nekateri v zadnjih letih. nekaj pa jih je. ki še danes ne dojemajo in ne razumejo, da to spreminjanje ni zajelo samo naš. pač pa celotni Balkan in vso vzhodno Evropo. Torej ne glede na svetovni nazor. ne glede na barve in simbole. ljudje dobre volje bodo v raznih organizacijah, društvih, klubih in skupnostih delovali in sodelovali kot doslej. Po novem jih različnost ne bo ločevala, pač pa združevala in povezovala. Saj se ljudje v bistvu delijo na poštene in nepoštene, na pridne in lenuhe, med posameznimi, ki so zagrenjeni, pa so ljudje dobre volje- in teh je. upam. največ. FRANCE CERAR Občinski odbor ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV Domžale vabi na SREČANJE NA LIMBARSKI GORI Vabimo borce, aktiviste, pohodnike po poti spominov, planince, tabornike, šolsko mladino in vse ostale ljubitelje narave in prijateljskih srečanj, da pridejo v soboto. 29. 9. 1990 ob 11. uri na Limbarsko goro. Za prijetno vzdušje, poskrbeli! Pridite, ne bo vam žal!! hrano in pijačo so DELEGATOM IN OBČANOM V PREMISLEK Ne vzemimo krajevnim skupnostim samostojnosti! Septembra se bodo delegati v občinski skupščini odločali, ali naj (vsaj vsebinsko) vse tri zbore združijo v enega. Ideja ima veliko podpornikov, čeprav jo vsi utemeljujejo edino Z večjo enostavnostjo odločanja. Enostavneje bi bilo res. Kaj pa bolje? zelo pomembne), podeželskih kulturnih domovih____ Osrednji del občine ima namreč prepričljivo večino delegatskih mest. Mislim, da sem uspel dokazati, da bi bil novi način odločanja slabši za KS kot dosedanji. Zanalašč sem se izognil vprašanja. če bo nova slovenska ustava sploh še ohranila takšno občino s tolikšnim (po moje prevelikimi) pristojnostmi. Glede na italijanske in avstrijske izkušnje ne! Mogoče bo pa zdajšnja občina razpadla v sedem manjših, ki bodo s še petnajstimi kamniškimi in litijskimi povezane v okraj od Grintovca do Save. Možno je celo: kjer se prepirajo Kamnik. Litija in Domžale, Mengeš sedež okraja dobi! Zato predlagam, da z nekaterimi spremembami (pristojnosti zborov. grb občine____) počakamo do nove ustave. IGOR LIPOVŠEK LIP RADOMLJE Lesno industrijsko podjetje p. o. Radomlje, Pelechova 15 telefon: 061-721-915, 721-922, Vabimo vas na: Razprodajo hrastovih in borovih stolov iz izvoznega programa primernih za jedilnice, lovske in kmečke sobe. Obenem vas obveščamo, da bodo v času razprodaje po znižanih cenah na razpolago tudi izdelki iz rednega programa: - JEDILNIŠKI STOLI IN MIZE IZ HRASTA IN BORA - POČIVALNIKI TAPECIRANI V USNJU IN BLAGU - USNJENE SEDEŽNE GARNITURE - RAZNA LUŽILA IN LAKI IZ UVOZA Prodaja bo v naših prostorih v Radomljah od 27. 9.-13. 10. 1690 vsak dan od 8. do 17. ure. Ob sobotah od 8. do 12. ure. ZNIŽANJE CEN DO 50%. Foto-kino klub MAVRICA, Radomlje VABILO NA FOTO TEČAJ Ljubitelje fotografije, zlasti začetnike vabimo, da se prijavite v enotedenski večerni intenzivni tečaj, ki bo v mesecu oktobru letos v kulturnem domu v Radomljah. Predaval bo priznani mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič. Prijave pošljite na naslov: Foto-kino klub MAVRICA, Radomlje, 61235 Radomlje. O začetku tečaja, ceni, itd. bomo prijavljence obvestili po pošti. Slovenija, moja dežela! Za temi besedami vidim prelepo naravo s polji, griči in dolinami, visokimi mogočnimi gorami, rekami, jezeri, živalmi ... V tej deželi so tudi ljudje, ki imajo dolžnost sodelovati z naravo. Tu pa besede zvenijo malo drugače. Zakaj tako? Znani politik in duhovnik Janez Evangelist Krek je svoja prepričanja in svoje politične cilje gradil na krščanski veri, ki jo je stalno preverjal ob osebni in družbeni izkušnji. Slovenci danes ponovno odkrivamo moč njegovih besed in temeljev, na katerih je gradil, in iščemo smernice za reševanje današnjih osebnih in narodnih stisk. Krek je dokazal z vsem svojim življenjem, da je laž tista beseda o dvojni morali, temveč da je morala povsod in vedno samo ena, doma, na cesti, na razburkanem shodu, na zaupnem sestanku in v državnem zboru. Narod hitro občuti laž, kdo mu daje in kdo jemlje. Za Krekov zagon pri narodnopolitičnem delu je značilen optimizem, ki ga je odeval v geslo: »Začeti je treba, to je vsa umetnost!« Ta optimizem izhaja iz Krekove globoke vere. iz čiste slovenske krvi, iz duha Cerkve. Vse te verske korenine in socialno čuteče srce je dobil od svoje matere, ki je kot vdova sama skrbela za šest otrok. Kot vemo. je danes družina v krizi, kajti družba družini ni naklonjena. Rojstvo otrok ne podpiramo s socialnoekonomsko podporo staršem, ki želijo in so pripravljeni vzgajati in skrbeti za več kot enega ali dva otroka. Slovenske zibelke so vse bolj prazne. Postajamo narod starcev. V Sloveniji je rodnost že nekaj let pod tisto kritično mejo. ki zagotav- lja enostavno obnavljanje prebivalstva. S tem kaže tudi problem socialne varnosti upokojencev. Za družbenopolitično delo je prvi pogoj izobrazba. Izobraževalni program pomeni tudi soočenje z novimi tokovi in preverjanje dotedanjega življenja in dela. Pomembno je seznaniti slovensko ljudstvo z družbenimi tokovi po svetu in mu dati smernice za krščanskosocialno delo. Podobno velja tujce seznaniti o položaju majhnega naroda ob vznožju Alp in Karavank. Da lahko človek spremeni svoj osebni in družbeni položaj, je potrebno dvoje: srce. ki se zna vživeti in razumevanje položaja, ki ga človek pridobi s študijem socialnih razmer. Potrebno je prikazovati in usmerjati, ne pa kritizirati in obsojati. Pridobiti in vzgajati je treba sodelavca, pri čemer je treba porabiti vsako priliko, da bi seme obrodilo sadove. Zato je treba seme sejati v človeška srca. Ker je človek po naravi kristjan, se pravi, ker je Bog vsakemu položil dane možnosti v njegovo naravo, je vsak človek poklican, da jih uresničuje v svojem življenju. Zato lahko vsakdo presoja in spoznava, da mora živeti po teh resnicah, če hoče, da bo sam srečen in bo prispeval tudi k oblikovanju pristne človeške družbe. Zato je izredno pomembno osebno in družbeno življenje, ki bo omogočalo vsakemu človeku, najbolj pa malemu in zatiranemu, da si bo lahko zagotovil vsaj najnujnejše za življenje. Ker se danes vedno bolj širi sebičnost posameznikov, stanov in narodov, se je treba ponovno vrniti h krščanskim temeljem, ki sebičnost premagujejo in omogočajo pristne družbene odnose, ki vsakemu posamezniku ali družbeni enoti zagotavljajo možnost življenja in dela. Razvoj industrijske družbe je prvotne,- na krščanstvu utemeljene družbene odnose, močno razmajal. Duh sebičnosti se je polastil vladarjev in ljudstva. Vsa človeška dela so nepopolna in treba jih je vedno popravljati, zato je prav. kjer duh pravi in smer dobra, sodeluj! METKA ZUPANČIČ Šajni res—pa je Tako kot se glasi naslov, prav gotovo ne more biti. To vemo, predvidevamo vsi odrasli ljudje. Vendar pa je iz vsake pravljice nekaj le mogoče, če ne drugega dobri nauki, ki mnogo ljudi spremljajo v življenju, tako zasebno kot na delovnih mestih. Pa smo tu. Naša pravljica se prične 9. 6. 1990 v Lukovici, za katero kot občan vem, da si dovolj prizadeva za napredek. Tega 9. junija je na območju celotne občine Domžale divjalo močno neurje. Razume se, da Lukovica in drugi kraji naše KS ležijo na razgibanem hribovitem terenu. Posledica neurja so bile uničene makadamske ceste, kot tudi ta na fotografiji, s katerih je odneslo vse. Drugega tudi ni bilo pričakovati. Voda je drla v potokih. Najboljša struga ob vsaki nevihti je seveda cesta. Rezultat - katastrofa. Tudi pri peš hoji si moral skrbno paziti, da ti ni zdrsnila noga. Obrnili smo se na KS Lukovica, ki ob takih primerih pokliče SOS v Komunalno podjetje Domžale. Prišli so s tov. Zalokarjem in si zadevo ogledali. In horuk! Odšli so v kamnolom, ki ga upravlja Komunalno podjetje Domžale. Nekoč je bil last in stranska dejavnost KS Lukovice. Pripeljali so torej gramoz! Samo kakšnega! Skale in skalce so bile, tako da se cesta po najboljši volji ne more nikakor utrditi. Z avtomobilom lahko vijugaš kolikor hočeš, vendar hriba ne boš nikoli dosegel. Kdor se vozi po tej cesti, se vozi z lastnim avtomobilom, ki si ga je moral prislužiti z rokami. Pri peš hoji navzdol se kljub pozornosti dričaš zastonj, kot po melišču. Material je tak, kot da je Komunalno podjetje v Lukovici hrib kamnoloma skoraj prepolovilo. Vidi pa se na odlagališču odpadnega gramoza, ki je pomešan s prstjo, ogromno kubičnih metrov za take primere prav primernega materiala. In ne samo za take primere! Tudi nasploh za nasutje makadamskih cest, ker ta material »veže« sloj in se ga laže utrdi ali izvozi. Sicer nam je že nekaj časa tudi znano EPIGRAM Prekajena Kadilci si MOJO DEŽELO lastijo, kjerkoli jih piči. prižgejo, kadijo; ni mar jim za zdravje in ekologijo, požvižgajo se na kulturo z - adijo. FRANCE CERAR Vlada v senci Kaj Slovar o vladi v senci nam prinaša: »Ta, da pravo nam oblast spodnaša.« Zraven vpije, spet oblast bo naša in skrbi... da zmešana je kaša. FRANCE CERAR odrejanje kakovosti materiala za nasutje cest. Posebno se kaže to takrat in to mnogokrat, ko morajo občani seči v svoj žep in kupiti gramoz v našem kamnolomu. Takrat se izkaže tov. Jure, ki zagotovi ustrezno kakovost. Morda on misli, da moramo imeti Kamniške planine malo bližje in umetna melišča tudi. Sprašujemo se tudi, kaj prejme naša krajevna skupnost od prispevka za kolektivne komunalne storitve, iz katerih se uresničujejo komunalne potrebe oz. zadeve v krajevnih skupnostih. Prav vsi zaposleni jih plačujemo iz BOD. SIS-i so ukinjeni, vendar mi še vedno ne vemo, kje je ta »žakeljček«, v katerega bi popolnoma upravičeno posegla tudi naša krajevna skupnost. Ne hudujte se prehitro in ne besedičite, da je za take zadeve treba razpisati samoprispevek, ker prav naša krajevna skupnost to obliko zbiranja sredstev že kar nekajkrat ponavlja in izvaja vse po planih samoprispevkov. A to ni vse: do lani nam je sredstva samoprispevkov žrla inflacija, letos pa SIS-ov ni. Kaj sedaj? Ne moremo se načuditi, da v Domžalah krajevni samoprispevki sploh ne uspejo, ulice pa so vseeno asfaltirane. Ne štejte tistih redkih, k' niso, so pa zato te ulice na rav nini, na pozidanih kmetijskih vi sokorodnih zemljiščih in jim no bena nevihta ne more do živega Ja, pravljice in sanje so skoraj isto! In mi v krajevni skupnost Lukovica sanjamo, da bi bilo res lepo, če bi se uredilo lastništvo kamnoloma v Lukovici, potem bi vsaj dohodek ostal tam, kamor spada in je pred mnogimi leti že bila resnica. Vemo, da se boste »spotaknili« ob to resnico, ker je Komunalno podjetje vložilo »ogromna« sredstva v ta kamnolom. Vendar: če pogledate. Koliko hriba je manj, so to samo znatna sredstva, ki tudi sedaj nimajo pravega učinka, saj velikokrat marsikatere vrste gramoza ni moč dobiti. In smo spet tam! Zakaj ne bi šlo tako naprej, saj je šlo tudi do sedaj. Pošteno in prav bi bilo. da se marsikaj uredi, ne samo z besedičenjem. ampak tudi z dejanji, saj smo vsi prebivalci domžalske občine. Ker nismo pozidali ravnin, še nismo za »odmet«. Pridite, radi vam bomo pokazali in dokazali, samo čas si vzemite. Občani Lukovice in Sp. Prapreč (podpise hranimo v uredništvu) '•M Wm: c« c - • ->; *• „ ;■*/ 1 S! a Kaj pravijo v Komunalnem podjetju Domžale Naslov »SAJ NI RES - PA JE!«, je kar pravi. Tudi za nas, ko upravičeno lahko podvomimo v dobronamernost prispevka v nevihti 9. junija namočenih krajanov Lukovice. Namočilo jih je tako, da jim je še resnicoljubnost odneslo skupaj s cestnim nasutjem. Komunalno-stanovanjsko podjetje Domžale izvaja vzdrževalna dela na cestah in ulicah mestnega značaja na osnovi naročil investitorja, oz. nadzornega organa g. Tonklija. Dejstvo je. da za vsa vzdrževalna dela, ki so nam naložena, vodimo gradbeni dnevnik, ki ga kontrolira nadzorni organ. Seveda je to osnova za izplačilo opravljenega dela. Glede poškodbe makadamskega vozišča vsled neurja je posebna komisija pri občini Domžale opravila ogled stanja in seveda tudi opredelila potrebna vzdrževalna dela. Predvsem se strinjamo z vami, da samo krpanje nastalih korit v makadamski cesti ni zadovoljiva rešitev, predvsem v predelih, kjer ima voda ob nalivih precejšnjo erozijsko moč. Torej je ta problem nemogoče rešiti s kvalitetnim mešanim (blatnim) materialom, kot navajate v članku. Prav bi bilo, da bi nam vaše pripombe takoj posredovali, saj bi le na ta način lahko delo popravili ali bolje zahtevani vzdrže- Svet krajevne skupnosti Preserje poziva krajane Preserij Da predlagajo kandidate za volitve v nov svet krajevne skupnosti Preserje, ter za novega predsednika sveta KS Preserje. Kandidat je lahko vsak polnoleten občan, ki ima stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Preserje. Kandidati se lahko predlagajo tudi sami. Volitve Članov in predsednika sveta KS Preserje bodo predvidoma v mesecu novembru 1990. Predloge kandidatur pošljite na spodnjem obrazcu na naslov: KRAJEVNA SKUP- NOST PRESERJE, 61235 Radomlje, naj kasneje do 31. oktobra 1990. Opozorili bi vas še, da morate pred oddajo predloga od predlaganega občana pridobiti podpis, s katerim potrjuje, da se strinja s kandidaturo. Vse dodatne informacije lahko dobite vsako sredo med 10. in 13. uro pri tajniku KS Preserje, telefon: 721-067. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI PRESERJE Za svet: Martin Grošelj. I. r. \ PREDLOG KANDIDATURE PREDLAGATELJ: Ime in priimek: rojen------------------- naslov: Podpis: ZA ČLANA/PREDSEDNIKA (ustrezno obkroži) SVETA KS PRESERJE PREDLAGAM NASLEDNJEGA KANDIDATA: Ime in priimek: rojen: _________ naslov: Podpis s katerim se predlagani strinja s kandidaturo- valni ukrep dopolnili. Dosedaj pa je bilo prav gotovo še nekaj nalivov, ki so opozorili na pomanjkljivost - odvodnjavanje cestišča. Komunalno-stanovanjsko podjetje opravlja dejavnost pridobivanja dolomitnega drobljenca v kamnolomu Lukovica od 18. 3. 1970, to je od dne, ko se je Cestno podjetje Domžale, ustanovljeno leta 1954, priključilo k nam skupaj s kamnolomom. Pred tem so bili 'astnik kamnoloma družina Kersnik, Krajevna skupnost ni bila torej nikoli »lastnik« tega kamnoloma. Vsa zemljišča za širitev kamnoloma je Komunalno-stanovanjsko podjetje pridobilo izključno na osnovi odkupa parcel od Gozdnega gospodarstva. Vsa strojna oprema in poslovni prostori so pridobljeni z dejavnostjo in ne s prevzemom od krajevne skupnosti. Glede lastništva kamnoloma lahko vselej položimo račune na mizo. Nikomur ga nismo vzeli, zato ni nobene potrebe po urejanju lastništva. Resje, da občasno ni možno dobiti vseh vrst materiala, vendar se trudimo, da bi separacijo opremili do takšne stopnje. da bo tudi »malte« dovolj. Toda, kot so bila potrebna leta za razvoj do te stopnje, je potreben tudi čas in denar za optimalno strojno opremo, ki smo jo opredelili z investicijskim programom. Pa saj vendar Krajevna skupnost Lukovica ne potrebuje kamnoloma. Od leta 1987-1990 smo vsakoletno krajevni skupnosti brezplačno nudili od 250-300 m’ materiala za vzdrževanje krajevnih cest. Krajevna skupnost razpolaga z dokumentacijo, ki prikazuje tudi, kakšen delež materiala je bil podarjen pri obnovi rekon- strukcije cest (Preserje, Gradbišče, Koseze, Brdo). Poleg tega plačuje naše podjetje krajevni skupnosti 3% od cene miniranega materiala. Hočemo reči, da smo vselej prisluhnili potrebam krajevne skupnosti, nc glede na to, da smo za delovanje separacije v letu 1986 pridobili uporabno dovoljenje, torej smo morali zadostiti vsem pogojem dajalcev soglasja... Za ostale pripombe, oz. težave, ki jih navajate, boste odgovor morali najti drugje, kot tudi »žakelček«, v katerega želi poseči tudi vaša krajevna skupnost. Seveda pa, v kolikor bi si pisci članka »vzeli čas« za razgovor z vodstvom krajevne skupnosti Lukovica (tam je shranjena vsa dokumentacija) in nenazadnje tudi z vami, tako »zanimivega« članka prav gotovo ne bi bilo. za Komunalno-stanovanjsko podjetje Domžale Janez Repnik, gradb. inž. MEŠANI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA VABI Domžalski pevci, kje ste? Vabimo vse tiste, ki bi želel' sodelovati v pevskem zboru- • Lc-tega želimo razširiti in okrepiti z novimi pevci in PcV' kami. Prijavite sc lahko v Knjižnic' Domžale ali pa na prvem sestanku zbora v torek, 2. oktobra 1990 v Glasbeni šoli Domžale, na ljubljanski 61- Salon zdravja in lepote BODTFORM Kamnik, Salon Vrhpolje 41, telefon doma (061) 831-291 Akupresura proti apetitu, nervozi, utrujenosti, Z prebavo in pri raznih boleznih, najnovejši kozrnetičn aparat MYDREN za pasivni BODVBUILDlNO, proti celulitu, edemom, slabi prekrvavitvi in za litnjnc drenažo celega telesa, ročna limfna drenaža in ,na saža, SLENDERTONOV1 APARATI za odstrani^ vanje maščobnih blazinic in krepitev mišic ter pr0 gubam, protibolečinski aparat, inštrukcije vaj in die ter solarij. Salon deluje pod vodstvom diplomirane fizioteta pevtke s strokovnimi nasveti zdravnika specialista- ■ ■‘tizv ifa HJH KMETIJSKA ZADRUGA EMONA p. 0. DOMŽALE Priznanje za uspeh Milanu Prašnikarju V občini Domžale le je v peeleklih letih hidromelioriralo kar ISflO ha V. tat^Ča preverjanje vloženih investicij, smo na melioraciji Radomlja 4 v KZ Emona 0,..,0Jnj°' ^ njU enota Lukovica s sodelovanjem Kmetijskega zavoda organizirali poizkusno l’r" " / izvaj0'.^, smo ugotovili, da je kooperant Milan PRAŠNIKAR prav zaradi svoje doslednosti poVr» priporočenih agrotehničnih ukrepov dosegel več kot 40 dt/ha zrnja pšenice na Rezultati so vzorni in pričakujemo pravi odziv tudi od drugih kmetov. Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma bralcev • Pisma Pozabil nas je bog, našel nas ie Jus... Na obrobju centra Domžal se nahaja Poljska pot, ulica, ki je bila nekdaj podaljšek Stobovske ceste, potem pa, ko se je ta uredila in opremila (pri tem mislimo na kana-nzacijo, asfalt, razsvetljavo...) so P to staro ime vzeli in ji dodelili nolj primerno. In resje to pot, ki je nogu za hrbtom, polna jam (včasih 50 jo komunalci obiskali vsaj pred v°l|tvami), brez kanalizacije (kljub temu, da je v neposredni bližini vodovodnih črpališč), razsvetljavo. 1 so10 jo že imeli po vojni, pa so Pred leti brez pojasnila odstranili, p .e pa odpeljali. Toda prav vsi olJske poti niso zgrešili. Kot poli-8on za učenje bodočih šoferjev jo namreč uporabljajo nove avtošole, »j 0Pazni so tisti iz AVTO-Lt Jug Krajani sicer vemo, da o ceste javne, pa vendarle tega “tagoslova nismo prav nič veseli, še Posebej takrat, ko vlada suša in se ,. avtomobili dvigujejo visoki akt prahu. Ustno smo inštruk-■ rJe prosili, da bi se nas tudi oni “gnili (morda bo bolje pozimi, ko tno spet po več dni čakali na «.Td«rs«o,on'‘)'pa Vi iK,ei: POZABITE NAS TUDI POTI SE IZOGNITE POUSKE CV£TA ZALOKAR ORAŽEM. Poljska pot Jlsma bralcev: samopostrežno zapeljevanje... fr8ovino skočim po kruh in hram reeem hčerki in ie oknico L*0^0 v roki v samopostrež-rici rv*-11*1 !n m'eko sta že v koša-lice u ' ^v'8ajo od police do .a, kaj vidiml In s a Sl se še f.enVeda ‘“tl' v moji košaric pt(»j " za hčerko. Oči švigajc zrele 5nane’ rumene, ravno faradi!. kličej°- da iih ku v mreži w via- seveda! St S"'1* ■111' Pa gotovo drajjaO Na Hr. 1 ^ Fv'l,,,Kain * oia niačie i?1 Strani za8,edani pa imam Hk0nZerve' SPoninijo n se iz vtTa-?Sa m mačko 2 P'm na „ ristemu za man mi (p Pr5*6 “Oprostite, pro nerodno. Konzerve Nekajfe Se nazaj k bl gajn0 kapcev Protestira. Pri 'ežko kozTri1 d%agncm na n'ca ia,i„an^°' 2ato je Pa V nos m 2av'jem mimo me Prijetno zaščeget vica bi se mi prav prilegla. Zanjo odštejem zadnje fičnike. Ah, kaj! si skušam potolažiti slabo vest. Kdo ve, kaj lahko še pride? Jaz se držim pregovora: kupi danes, da ne bo jutri prepozno. Po mleko in kruh pa hodim zdaj v mlekarno. MAJDA BAUER V razmislek delavcem v zdravstvu Kanček organizacijskih sposobnosti ne bi škodoval modrim v Zdravstvenem domu Domžale Kot vsak občan tudi jaz tu in tam potrebujem zdravstvene usluge v ZD Domžale. Najprej čakam v vrsti pred ordinacijo, kar povsem razumem. Potem plačam ob pregledu pri zdravnikovi sestri participacijo, kar razumem že manj. Republiška uprava si je pač zagotovila ogromno število strokovnih usposobljenih brezplačnih in-kasantov. Še manj pa razumem, da mi v ordinaciji, kjer sem že plačala participacijo, dajo napotnico za laboratorij v isti hiši, kjer moram še enkrat plačati participacijo, še enkrat čakati, da mi napišejo potrdilo, ko bi to zlahka pobrala istočasno že sestra v ordinaciji. Pa še za blokce - potrdila bi lahko letno prištedila kar lepo vsoto denarja. Le svinčnik v roke, pa malo računajte. Mogoče pa v ZD Domžale razmišljajo še po starem: zakaj bi bilo enostavno, če je lahko komplicirano. Ali pa: saj imajo pacienti dovolj časa in živcev in prihajajo k nam zaradi nas! Izgleda, da so nekateri še vedno navajeni upravljati na stari »družbeni« način. Daj bog, da bi jih bilo čim manj! OBČANKA M. K. iz Stoba (naslov hranimo v iiredništvu) V Jugoslaviji naj se gradijo le nezastrupljajoče avtoceste Pred nedavnim je bilo na Štajerskem več demonstracija, katerih zahteva je bila nujna zgraditev avtoceste Celje - Ljubljana. Odgovor na to zahtevo je bil objavljen v dnevnem časopisu in se glasi, da trenutno še ni sredstev za to investicijo. Oba ta podatka dasta slutiti, da hoče spet kvantiteta prevladati nad kvaliteto. Pri tako važnem vprašanju, kot je avtocesta, bi moral biti glavni poudarek na kvaliteti, prva zahteva na transparentih bi se morala glasiti: »Hočemo nezastrupljajočo avtocesto!« Kar se tiče sredstev, rabimo v tej fazi predvsem pravilen pristop do projektiranja avtocest. Po prvem načelu projektiranja je začetek vsakega projekta pregledano sestavljeno projektna naloga, v kateri so enakovredno podane zahteve naročnika, investitorja, projektanta, oz. vseh soudeležencev projektirane gradnje. Pri avtocesti so prebivalci pokrajin, skozi katere bo speljana avtocesta bistveni' soudeleženci. Njihova glavna zahteva je. da bo nova cesta bolja od prejšnjih. Prispevek vsake pokrajine za avtocesto je tri do pet ha zemljišč na vsak dolžinski kilometer te ceste. Poleg te škode povzroči cesta še obratovalno škodo, to je škoda zaradi hrupa in vdora izpušnih plinov v okolico. Čeprav to ni zastrupljanje v neposrednem pomenu besede, pa ga ne moremo zadovoljivo opisati z besedo »onasnaževanje«. Izpušne pline s ceste vdihavajo v večji ali manjši koncentraciji ljudi in rastline. Za ljudi je to škodljivo, za rastline načelno neškodljivo, v obeh primerih pa je to biokemični proces. Avtocesto lahko napravimo nezastrupljajočo ali neškodljivo na ta način, da jo lociramo v nSravni filter, gozdni koridor. daleč stran od naselij. Rastoča drevesa (iglavci), ki v zadostni širini obdajajo cesto na obeh straneh. so filter proti hrupu, proti vdoru izpušnih plinov v atmosfero naselij in v rastni dobi s fotosintezo vežejo te izpušne pline v lesno biomaso. Ta biomasa ni v prehranjevalni verigi ljudi in živali. Dolinska varianta avtocest je dovoljeno le npr. v Panonski nižini, kjer lahko obdamo cesto z obojestranskim gozdnim pasom zadostne širine, nikakor pa ne vzdolžno po dolinah, kot so npr. Črni graben. Tuhinjska dolina. Vipavska dolina ali Savinjska dolina. V teh, pravkar melioriranih dolinah ne bo nihče privolil na obojestranski filterni nasad, brez njega pa se bodo izpušni plini vsakoletno vgrajevali v prehranjevalne kmečke pridelke na bližnjih njivah in travnikih. Ta vpliv ni tako raziskan, kot negativen vpliv vdihovanja z izpušnimi plini, zastrupljene atmosfere, ki se bodo tudi pojavila, vsekakor pa ni nevaren. Ob sedanjih številnih gozdnih požarih (tem požarom je vzrok »požigalništvo«, ki ga obsoja vsa strokovna literatura), ima gozdna varianta veliko prednost tudi v tem. da razdeli gozd v požarni coni. Tako je treba k vsem projektnim nalogam avtocest dodati glavno zahtevo, da je dovoljeno graditi le nezastrupljajoče avtoceste, ki naj trajno ohranijo zdravje ljudi, živali in rastlinstva v pokrajini. Drugo pravilo projektiranja (Siemensovo pravilo) pravi, da je vsak projekt sposoben, zrel za izvedbo prototipa šele po najmanj treh variantah (izboljšavah). In vendar hočejo sedaj vsiliti izvedbo po prav tem prvotnem projektu, dolinsko varianto po Vipavski dolini in Črnem grabnu. Varianta po Črnem grabnu je tako zastarana, da izvira še iz časov, ko še ni bilo Brniškega letališča. Danes je ena glavnih zahtev nove avtoceste tudi povezava vzhodnega dela države z letališčem Brnik. Ta povezava poteka sedaj skozi Domžale in Mengeš in bo morala biti nadomeščeno z novo. ki bo nekje prečkala Kamniško-domžalsko ravnino. Tako se pojavi dupliranje avtocest od Želodnika dalje, ena poteka do Brnika in naprej do ceste Jesenice - Ljubjana. druga pa po vzhodno ljubljanski dolini Želodnik - Ljubljana - vzhod. Torej le v smislu drugega pravila projektiranja smiselno graditi cesto Čelje - Ljubljana po že obstoječi, najnovejši gozdni varianti. ki elegantno poveže Štajersko z Brnikom in se istočasno priključi na avtocesto Ljubljana - Jesenice. Ves sistem drugih avtocest na vzhodnem obrobju Ljubljane s tem odpade. Tako je tudi investicijsko gledano ta varianta veliko cenejša. Tretje pravilo projektiranja (Ko-vačecovo pravilo!) pravi: »Učimo se na že izvedenih konstrukcijah in gradnjah«. Velja še tudi v sedanji, računalniški dobi. Mi že imamo zgrajene avtoceste po najmodernejšem principu gozdnega koridorja, naj omenim le avtocesto Vrhnika - Postojna ali avtocesto po zahodnem robu Ljubljane. Čeprav smo v zamudi z gradnjo avtocest, pa s tem ni rečeno, da moramo biti v zamudi tudi pri kvaliteti projektiranja. Avstrici so npr. že pred več kot 20 leti zgradili cesto Beljak - Špital po dolinski varianti, danes so jo nadomestili z novo v gozdnem koridorju po vrhu hribovja. Torej tudi pri nas dolinske variante avtocest niso več dopustne. Danes vsi strokovnjaki priznavajo, da je pri vsaki investiciji najceneje opustiti zastarel, slab projekt in ga nadomestiti z novim boljšim. Zato naj naročnik, v interesu vseh soudeležencev, preden se gradnja začne, naroči take izboljšane cestne projekte opisane v tem članku. JOŽE OBERVALDER, Domžale ZAHVALA Zahvaljujem se vsem gasilcem - prostovoljnim in poklicnim, ki so 27. julija letos z večurnim delom uspeli pogasiti požar na našem hlevu. Posebno bi se radi zahvalil GD Pšata, še zlasti pa GD Podgorica, saj so jim poklicni gasilci prepustili vodenje gašenja, kar so opravili zelo požrtvovalno in strokovno. Prav tako se zahvaljujem tudi vsem sovaščanom in številnim krajanom sosednih vasi. ki so pomagali pri gašenju požara. Še posebno pa se zahvaljujem vsem tistim iz vasi ter bližnje in daljne okolice, ki so mi tako velikodušno podarili seno. LUKA MIVŠEK. Pšata Končno! Nakupovalni vozički v samopostrežni trgovini Emona Vir Več let smo kupci želeli nakupovati v samopostrežni trgovini na Viru s pomočjo vozičkov. Končno se je želja uresničila in sedaj že dva meseca in pol. kdor želi in ima večji nakup, vzame voziček in v miru izbira. Predvsem matere z manjšimi otroki in starejši ljudje s pridom uporabljajo to novo in v skrajnem času pridobljeno posodobitev. Poleg tega ugotavljam, da je trgovina dobro založena in prodajalke skrbne in prijazne. ZASLUŽIJO JAVNO POHVALO. Za lažje opravljanje svojega fizično in psihično zahtevnega dela, bo potrebno posodobiti tudi celo trgovino in skladišče. Prostorska zmogljivost je sigurno premala za ta širok izbor artiklov in število kupcev (tudi traniznih) ki dnevno prihajajo v to lokacijsko dobro načrtovano trgovino, je tolikšno, da opraviči razširitev. Pozdravlja vas vse, ki se trudite! DANICA STRAŽAR Življenje je »Ufe« Domžalski center je zaživel tudi ponoči. Diskoteka LIFE je s svojim pestrim in kakovostnim programom poživila dogajanje v Domža- lah. Nesporno je. daje v Domžalah v zadnjih nekaj mesecih gostovalo toliko različnih glasbenikov kot jih ni prej v nekaj letih. To dogajanje in ime Domžal tako tudi preko radijskih, TV ter drugih medijev odmeva širom po Sloveniji. Domžale so tako postale ena od postaj jugoslovanskih glasbenikov in umetnikov. Vendar je to šele začetek, saj bi z raznimi sponzorji zadeve še izboljšali. Kot vedno je to nekaterim všeč, drugim seveda ni. Stari in novi »metalci polen pod noge« na več načinov ovirajo delo diskoteke. Na številne laži o odpovedi gostovanja (odpovedi praktično ni bilo), in raznih negativnih pojavih, je diskoteka LIFE odgovarjala le z dobrim delom - seveda pa so pri množici vedno možne tudi izjeme. Še vedno bo vstopnina le ob petkih in sobotah. Ostale dneve v tednu so vsi občani vabljeni na poslušanje dobre glasbe, ples, ogled filmov iz VIDEO programa ter na klepet s prijatelji. Za red in varnost je temeljito poskrbljeno. Glasbeni program vsebuje moderno in drugo glasbo, radi pa v diskoteki LIFE ustrežejo tudi ljubiteljem starejših glasbenih zvrsti. V dogovoru z NAPREDKOM bodo poskusili organizirati še naslednji dnevni program: - poslovne razstave in srečanja ter izlete s ponudbo restavracije, - program za vrtce in mladinski klub. V diskoteki LIFE poteka prenavljanje in obnova prostorov. Vsem obiskovalcem želijo v diskoteki LIFE nuditi prijetno počutje podnevi in ponoči, poslovnim kolektivom in obrtnikom pa atraktiven prikaz njihovih dejavnosti v ožjem centru Domžal, kjer diskoteka tudi je... JANEZ STIBRIČ od nekdaj lepe so Slovenke slovele aV boljše od ULTRE bilo ni nobene PO UGODNIH CENAH - beton - vgradnja betona - dostava apnene malte za zidanje in ometavanje - cementni izdelki - opravljanje gradbenih del Tel. (061) 737-063 Gorenjska cesta, Mengeš O S u ^ S ^ S < 9 NI 2 O S > H O Q Z Zborniki na taborjenju Geta »Moravske doline« v Bohinju Jurij i/° P^okovan 13. julij je bil tu. Pred osnovno šolo °lSpi ' Varovali so jih dežurni, ki so se menjavali R I! s« je začelo n™1 so Cuval' zastavo in skrbeli za ogenj. Drugi za*,1' 'aborniken ° taborn,>zn meniti« posnetek. JOŽE NOVAK Ansambel KRT ponovno med invalidi INČE Na vsakoletnem piniku za člane Društva za pomoč duševno prizadetim se je zbralo 123 otrok v spremstvu svojih staršev na svojevrstnem Ž1V-ŽAVU vil nepozabne trenutKc veselje vsem prisotni j Prav tako je mladi ansarn , PLANIKA že drugič v INČE. Vsem članom^ ansamblov se prisrčno z ,j valjujemo, enako P3.1^. vsem delovnim organ'2' jam in obrtnikom ter p° ,j meznikom, ki so prispeV svoje izdelke za src^°j^LAl POMOČ PRI RAZMISLEKU OB POMEMBNIH ODLOČITVAH Tujci v Domžalah Začelo se je na Brdu pri Kranju, ko je prišlo do prve odločitve: »v roke bomo dali tujcem...« Sledili so nekateri drugi donedavno protokolarni objekti, pa tudi že gradovi. Tudi mi se odločamo, da Krumperk predamo v roke tujcem..., pravzaprav oddamo - za nekaj desetletij. Iz starih arhivov, t. j. iz časopisa Kamničan iz dne 28. septembra 1907 smo izbrskali tale članek za razmislek pri odločanju - komu bodo dali, za koliko časa in pod kakšnimi pogoji, dosedanje, sicer razpadajoče ampak naše objekte. Preberite, zanimivo branje je to! Tirolski izkoriščevalci v Domžalah V lepo slovensko vas Domžale so se pred par desetletij priklatili ponižni možički iz nemških Tirol. Ugnezdili so se, prav kakor se pripoveduje v basni od ježa in lisice, in sedaj se držijo svojega gnezda liki klopi. Se več. Tudi so že na tem, da bi še dalje posnemali ježa in se popolnoma polastili krajev, ki so bili od pamti-veka naši. Svoje grabežljive roke že segajo po naši domačiji hoteč jo nam ugrabiti. V te svoje namene se kaj uspešno poslužujejo kapitalov, ki so jih prav izželi iz slovenskega ljudstva. Imajo pa še tako drzno čelo, da se bahajo po širnem svetu, kako skrbijo za blagostanje v Domžalah in kako jim je pri srcu krajevni blagor. O da, da, je dokazano, a seveda se nanaša ta skrb le na njihove žepe. Za te skrbijo prav v izdatni meri. ne zmenijo se za to, da jih polnijo slovenski žulji. Iz nekdanjih ponižnih in skromnih možicev so r par letih nastali ošabni in prenapeti mogočneži, kateri hlepijo samo za tem. kako bi popolnoma zasužnili domačine. Kakor jim raste njihovo bogastvo, ravnotako jim raste tudi njihova ošabna mogočnost in prizadevajo si tirolsko kolonijo kar mogoče razširiti. Tem razmeram ošabnih Tirolcev krvi so pa tudi domačini sami. Mnogo jih je. ki krivijo hrbte in se valjajo v prahu pred mogočneži, ki postajajo vsled takega vedenja še bolj domišljavi. S sužnjskim vedenjem pač ne bodo ugnali v kozji rog teh izkoriščevalcev našega ljudstva. Kmalu se prične zopet sezona za izdelovanje slamnikov. Kakor ptice selivke so tudi naši Tirolci odleteli čez poletje v svoja gnezda v nemških Tirolah. a so se že zopet jeli vračati k nam v obljubljeno deželo, da se odpočijejo od napornega dela, ki so ga opravljali v domačih hribih. Sicer jim ni zavidati, tega počitka, saj tudi v Domžalah sprevidimo, da ni lahko delo znositi ves gnoj v koških po hribih. Ker služijo baje čez poletje v svojih domačih vaseh kot pastirji ter v tem svojem poslu preganjajo živino po paši, na vzame jo se tako tega mogočnega poklica, da ga opravljajo tudi čez zimo pri nas. Razloček je le ta, da priganjajo v tirolskih hribih živino, tukaj pa služijo za priganjače naših domačih ljudi. Na ta posel se res izborno razumejo. Priganjati znajo tako kot nihče drugi in ako mu kak delavec ne stori dovolj, poslužuje se tak priganjač vseh mogočnih prijemkov, na katerih je nemški jezik tako bogat, da ne najdeš kmalu para. Za svoja zmerjanja vleče ■•Herren - volk" lepe, lepe plače od enako olikanih in enako mislečih tovarnarjev, domačinom pa mečejo za njih trudapolno delo le - kosti! Delavske razmere so za domačine delavce res silno slabe. Naravnost neznosne pa so za delavke. Mnogokatera se naravnost sramuje povedati, v kakšnih razmerah mora služiti bori kruhek, koliko mora preslišati grdih priimkov in bogve kaj Še vse. Znano je, da morajo kupovati sukanec za Šivanje delavke same in da že pri tem dajo tovarnarjem toliko zaslužka, kolikor znaša njihova dnevna plača. Tovarnarji računajo sukanec celo po 20 vinarjev dražje, kakor ga prodaja trgovec v prodajalni. Ker je gotovo, da tudi trgovec ne more zastonj delati in mora imeti svoje odstotke pri blagu, je jasno, da je tovarnarjeva zahteva naravnost oderuška. Pomisliti pa je. da dobi tovarnar sukanec ceneje nego trgovec, ker ga naroči naravnost v tovarni velike množine..med tem ko ga trgovec naroča šele iz druge roke! Na tak vnebopijoč način pridobi toliko dobička, da plača iz njega delavke. Kogar pa delavske moči nič ne stanejo, lahko spravlja oderuške obresti v svoje žitnice in kupi zlata rastejo sami od sebe. Zgodilo se je. da so se nekatera zavednejša dekleta predrznila kupiti sukanec v prodajalni in so z njim šivgla. Toda niso se dolgo veselile dobička, ki so ga naredile pri tem. Priga- jačke, ki so zato uposlcne, da strogo Pa2lje a vse take »nerednosti«, so kaj hitro zapu 3 in zagnale krik in vik, kakor bi bil 08 strehi. Dekleta so morala za tako predfZ ositi še posledice, kajti vsaka je morala P ati denarno kazen. S takim brutalnim .. r0g i tovarnarji seveda ugnali dekleta v kozji ^ i se nobene več ne upa kaj takega stor!t'qDa. najo priganjačke ložje delo in da takoj ijo, jeli sukanec kupljen od tovarnar^narji lorda pri kakem trgovcu, pustili so tovar apraviti na vrtcnca sovje firme. Na ta način znajo izkoriščati delavke U,p0 »doščajo svojemu oderuškemu nago ’v0 rhu pa še zahtevajo, da bi jim bilo de ^ valežno in sc bahato bijejo na prša n0 mi damo zaslužek. Pa je ravno na p :snica. Iz DOMŽAL. V nedeljo, 22. t. ni. i^/je as v župnišču nekak shod, na ka '>sp. beneficija! povabil vse delavce w ^je, : slamnikarskih trgovin. Ker se dela ^ ^ a bi jih Tirolci ne zapodili iz tov01'?-"' se je hoda le.? ali 4 delavci udeležili’ Na s ,atnni-izmotrivalo vprašanje, kako Pr‘b0[‘'‘i0 se je arskim delavcevm boljše plače K“‘_ (leiav-a velike krivice, ki se gode domač em. Tako dobi domači delavec po 70 Ječi dan, v tem ko imajo najslabši ,,r j Jo ivci takoj prvi dan svojega nastopa P j kron na dan, pa jih morajo a0,!,aL je b‘1 de poučevati v slaminkarstvu. ^ e ■, ..a pril' hod, katerega je g. benificijat ten1 ici, od možkih delavcev slabo om' gveril1 ogumnejše pa so bile ženske vrf,n‘L '.,rcjkone. • bilo na shodu precej. Tirolci n°an P 1[Hli stali na svojem oskosrčnem r naprej domače delavce pritiskali k siabeje prilog tirolskim strokovno m_n"K . slcet vežbanim delavcem. G. ben.nl^‘!‘„ie dela'". Ismeni prosil tovarnarja zazb.ollh Lelo M. 'cih razmer, upati pa pač n‘' t a . 1 reanizira l speha, dokler se ne bodo de civci' i nastopili vsi za enega in eden za 65 let pihalne godbe Moravče , Pihalna godba Moravče v tem letu slavi 65-ietnico delovanju. Ob lem visokem jubileju je godba priredila slavnostni koncert, ki je bil v petek, 8. junija 1990 ^VeJjer v Partizanskem domu v Moravčah. Kljub zares slabemu vremenu se je v Podzemskem domu zbralo dosti (a vendar premalo) gledalcev, vabilu pa so se odzvali tudi številni povabljenci. Kaj smo izvedeli o zgodovini aodbe? V tem. ne tako kratkem obdobju so se orali godbeniki odreči marsikateri stvari težt™' na Va-*e tuc*' ta*crat' to ko. Vendar pa so bili za svoj trud vedno Sake"' Z zac*ovo*jstvom njihovih poslu- PGM je bila ustanovljena že leta 1924. ® ova*a jo vse do leta 1943, ko je bila dei®ana tecianja šola, v kateri je godba ovala. Skupaj s šolo so zgoreli namreč p' ln5trumenti. ki so bili takrat v njej. igi'Pvno je godba začela delovati v letu ■ ko je kapelnik Miro Capuder zbral okrog sebe peščico zanesenjakov in ponovno začel z vajami. Rezultati trdega dela niso izostali in godba je kmalu začela redno nastopati na proslavah, pogrebih in povorkah ter samostojnih in novoletnih koncertih. V obdobju zadnjih šestnajstih let se je v godbi zamenjalo kar nekaj članov, ki zaradi različnih vzrokov ne sodelujejo več aktivno. Vsem smo hvaležni, da so s svojim delom prispevali svoj delež k razvoju godbe. Trenutno v godbi aktivno sodeluje 32 članov. Godba je močno pomlajena in to nam daje upanje, da bo predvsem s prizadevnim delom mlajših članov, v glasbeni šoli in pri godbi, ter z izkušnjami starejših članov godbe, še naprej izpolnjevala svoje glasbeno in kulturno poslanstvo. Po pozdravnem govoru predsednika godbe Miiana Močilnikarja je sledil prvi del koncerta, v katerem smo posiušaici slišali skladbe predvsem koncertnega značaja. Po tem delu programa je Pihalno godbo in poslušalce pozdravil predsednik ZKO Slavko Pišek, ki je planom godbe podelil tudi bronaste (nad pet let delovanja) in srebrne Galussove značke (nad petnajst let delovanja), ki jih podeljuje ZKO Slovenije prizadevnim članom ljubiteljskih skupin na področju kulture. Stane Habe je v imenu odbora za kulturo pri Skupščini občine Domžale Pihalni godbi Moravče za njen dolgoletni trud podelil posebno priznanje. Sledil je drugi del koncerta, za katerega so godbeniki izbrali skladbe, ki so jih v zadnjih letih sprejeli v železni repertoar. Kar prehitro se je končal tudi drugi del koncerta. Pihalna godba Moravče pa se je poslovila še, s skoraj obvezno »Moravško dolino«. BOŽENA GROBOLJŠEK Idnigovj fi akvareli v lizinu pri Narobetu saniosfo mSki kipar Joie Tdnig (1954) iz Stoba se redko odloča za gostilnj !ue ■ Predstav‘rve- Tokrat smo bili navzoči v Narobetovi kateri n Baznik, Trzin pri njegovi peti samostojni razstavi, na obdobja”1 *e P°kazal ciklus njegovih del - akvarelov iz zadnjega Joie ■ n,g je na Akademiji za likovne umetnosti diplomiral leta 1980 z dokončanjem študija grafike. Pa grafika čal ni mogla postati temeljna Joietova umetniška preokupacija, razpel se je na različne tehnike, na raznorodna izrazna področja, koder se išče - in izroča. V zadnjem času predvsem v tehniki akvarela. Tematsko se tej tehniki na tej predstavitvi krajinskih motivov Domial in okolice in Velike planine, razstavil je okvarelne obdelave cvetličnih kompozicij. kar nekajkrat pa se je ^skusil pri obdelavi motiva čebulove kapelice, ki jo je pred letom dni ,z lastimi sredstvi restavriral in obnovil. Jote Tdnig pove, da je v svoji ustvarjalni orientaciji v prvi vrsti kipar in grafik, vendar mu pogoji dela zaenkrat ne dopuščajo, da bi se na tem njegovem osnovnem delovnem torišču tudi obširneje dokazoval. Pač zato je iščoč v različne smeri in ustvarja nove svojevrstne plastike v novih materialih. Včasih tudi presenetljivo nenavadne in doslej še ne uporabljene. Uspeh, ki ga je dosegel na razstavi (prepolno gostišče obiskovalcev) je vzpodbuda za delo vnaprej. »Zakajpa ne,« pravi, »ne bi šli med ljudi? Če obstoja razumevanje kot pri Maji Breznik, je prav, da ustvarjalci pridemo med ljudi, torej tja, kjer se zbirajo. Če oni če ne hodijo za nami, pa pojdimo mi tja, kjer so ljudje. V tem ni nič slabega, delo približati ljudem pomeni smisel vsake ustvarjalnosti. Za koga pa pravzaprav ustvarjamo?! Za ljudi menda!« Razstavo Jočeta TČNGA je polepšal kratek, toda lep kulturni spored s Stobljanskim oktetom, recitatorko dr. Mojco Zajc, citrarjem Tomažem Plahutnikom in baritonistom Rokom Lapom... jJ^SnTAVA GLEDAUSKm AMATERJEV KUD MIRAN Kekec s Studenca pr ' --------------------------- 8°ri poj} 'pCJa ie Pravi Kekec Josipa Vandota doma v vaseh pred čason,,Sanj,0tn' Kdove, če je to res, saj smo ga srečali na Mudencu. > ^niškem Jf>S,pa Vandota ?bral in dr? fant,ču Kekcu Je n0,i T0ne pmat,UrSko zlil v ee-? ProstemPan J,č- uPr'zoritve e'skidra??aSOse lo"l' ;|ma- an Jarc s !? 'SraIci KUD Mi- vrSpela''>frcskCra' Kak°jini pJetliu? ka<< 0 gorniškem fak^Stal6, reŽiser L°ize ZaJ° da ie Pred *na. široko«, li^ela P^m. razsežno fce z f -iška vas in njeni dariceni u t ant'Podobama Pehto (na levi) in Kosobrinom visoko gori na skali (na desni). Vmes pa je bil Kekec, starši, vrstniki - in ovce. Prave žive ovce na Studencu! Dramaturško razgibana zgodba, ki jo poznamo, vanjo vpleteni drugi motivi iz Kekčevega življenja, predvsem pa intimno lepo razpoloženje predstave za otroke (pa ne le za njih) so zaokrožili lep vtis o predstavi gledaliških amaterjev v Studencu. Pod režijskim vodstvom Lojzeta Stražarja ob sceni Saše Kumpa, ob glasbi Boruta Lesjaka. koreografiji Iva Kosija, kostumih Nade Slatnar, lektorju Ani Mlakar ter lučeh Marjana Jančarja, Vinka Dvoržeka in Mavricija Grošlja so nastopili: Kekec - Jani Mušič. Kekčeva mama - Zdenka Stupica, Mojca - Anita Stražar. Tinka - Ema Majdič. Rožic - Jure Rupar, Bedanec Vsi, ki Kekca še niste videli! Predstavo bodo gledališčniki s Studenca odigrali še nekajkrat v hali Komunalnega centra. V začetku oktobra - 3. oktobra, 4. oktobra ter S. oktobra - vsakič ob 17. uri jo bodo pripravili za šolsko mladino, odrasli, pa si jo lahko ogledajo še v soboto, b. oktobra ob 19. uri. Vsi, ki Kekca še niste videli, ste vabljeni! - Rajko Majdič, Pehta - Ivanka Mlakar. Kosobrin - Stane Maselj. Menara - Karmen Peterka. Berač - Jože Prašnikar, mama - Mojca Lončar. oče - Pavle Nahtigal. Urška - Urša Ogorevc. Za lepo kulturno doživetje Kekca s Studenca smo ustvarjalcem hveležni! M. Z. Knjižnica Domžale Vas vabi na pogovor in predstavitev knjige PTICE NA KOSOVU avtorja IZTOKA TORVJA, ki bo v petek, 5. oktobra 1990 ob 18. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale. Knjiga PTICE NA KOSOVU, ki je izšla pred kratkim, je pričevanje avtorja o dogodkih od novembra 1988 do konca leta 1989, ko se je po naključju znašel v nesrečni pokrajini. Gre za novinarsko delo, ki je med drugim prejelo tudi nagrado sklada Toneta Tomšiča, z razponom od intimnega pričevanja prek dokumentarnega zapisa do temeljnih, a konciznih zgodovinskih ekskurzov. Ob avtorjevi osebni zgodbi postopoma spoznavamo tudi kosovsko dramo, saj avtor vidi. da na določeni točki ne more več molčati, obenem pa čuti tudi svojo nemoč sredi ciničnega sveta političnih računov. Morda se tudi vam postavlja vprašanje: kako in do kakšne mere se bo razmetal kosovski klobčič - ko boste prebrali knjigo in se pogovorili z ator-jem bomo morda lahko lažje iskali odgovore. PIONIRSKI ODDELEK KNJIŽNICE DOMŽALE S knjigo v šolsko leto Začelo se je novo šolsko leto. Pionirski oddelek naše knjižnice vabi vse manjše in večje otroke, da nas obiščete. Pri nas lahko dobite: - dobro leposlovno knjigo - zanimivo poljudnoznanstveno delo - gradivo za različne teme, ki vas zanimajo - različne informacije iz časnikov in časopisov - govorne in glasbene kasete - videokasete (bogat izbor otroških in mladinskih filmov in risank) - jezikovne tečaje (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina) Ogledovali si boste lahko številne manjše razstave, nove knjige in prelistali najnovejše številke mladinskih revij. Čaka vas tudi nova knjižna uganka, izžrebanca pa lepo knjižno darilo. Tudi na najmlajše obiskovalce nismo pozabili. Vsak torek ob 17. uri bodo lahko prisluhnili novim in starim že pozabljenim pravljicam risali in se igrali. Prva pravljična ura bo praznična, saj nas bo obiskala dramska skupina Glasbene mladine z Jesenic z glasbeno lutkovno igrico Kozliček Meketajček. V naši enoti v Mengšu pa bodo malčki spoznavali svet pravljic vsak ponedeljek ob 17. uri. S prvo pravljico vas bo razveselila pravljičarka Tončka Maligoj v ponedeljek, 8. 10. 1990. KNJIŽNICA DOMŽALE POZIVA: vse, ki imate doma za vas neuporabne knjige, ki ste jih prerasli, knjige, ki so napoti, knjige, ki jih več ne potrebujete, revije, ki so odveč, stare CICIBANE, otroške ČEBELICE, knjige, ki ste jih brali za obvezno čtivo (KONDOR) - če imate torej doma kakršnokoli knjigo ali revijo, ki bi bila lahko še zanimiva za druge, vam pa je postala breme, jo PODARITE knjižnici. Če je teh knjig veliko, nas lahko tudi pokličete (telefon 721-204), pa bomo knjige prišli iskat na vaš dom sami. VIDEOTEKA KNJIŽNICE DOMŽALE: Obveščamo vas, da smo pričeli izposojo VIDEOKASET - ORIGINALOV po enaki ceni (8 din, 10 din preko vikenda) kot ostale, da presnemavamo na vaše ali naše kasete filme in risanke, ki so podnaslovljene v slovenskem jeziku. Spisek teh kaset je že kar obsežen (preko 200 naslovov), da si v čitalnici lahko ogledate tujo revijo VIDEO WEEK, ki vas sproti seznanja z najboljšimi filmi na videotrgu, da si že lahko izposodite naslednje filme: 860 Bird on the wire - Ptica na žici (komedija) 858 Die hard 2 - Umri pokončno 2 (akcijski) 854 Courage mountain - Pogumna gora (otroški: Heidi) 852 The VVizard - Čarovnik (otroški) 856 Always - Vedno (drama: režija S. Spielberg) 853 Critters 2 (znanstvena fantastika) 828 Child’s play - Otroška igra (grozljivka) 790 Power of the lens - Moč Lensa (otroški ZF risani film) 767 The dream team - Sanjska ekipa (komedija) 722 Krištof Kolumb (zgodovinski) /97 Panda in mavrična kača (otroški risani) 800 Tistega lepega dne (slovenski) 861 Žogica marogica (lutkovna predstava) Knjižnica Domžale vas vabi na poslušanje glasbene pravljice »Kozliček - Meketajček« Pridite na glasbeno pravljico Janeza Bitenca KOZLIČEK MEKETAJČEK. Namenjena je najmlajšim, v režiji Saša Kumpa jo je kot glasbeno lutkovno igrico pripravila dramska skupina glasbene mladine z Jesenic. So čisto zaresno malo gledališče z živo muziko, odrom, lučmi in lutkami. Mladi poslušalci pa v igri tudi aktivno sodelujejo. Predstavica bo v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Vstopnice lahko dobite na pionirskem oddelku Knjižnice Domžale. VABLJENI NA NAŠO PRVO CICIBANOVO URICO LETOŠNJE JESENI. Hrast stoletnik (ob stoletnici Gasilskega društva Dob) »Dobsko društvo je kot stoletni hrast, ki je globoko pognal svoje korenine in kjer na koncu njegovih številnih vej odganjajo novi, mladi poganjki, ki delajo krošnjo še bogatejšo in dokazujejo, da ta mogočni hrast - stoletnik, živi in bo živel svoje žlahtno in koristno življenje«, je zapisal v posebni bilten, ki gaje dobsko društvo izdalo ob svoji stoletnici Aleksander Rihtar, predsednik Občinske gasilske zveze občine Domžale. In društvo, ki zlasti po tekmovalnih dosežkih sodi v sam vrh ne le naše republike temveč tudi države, je svojo stoletnico obeležilo z vrsto prireditev, ki so svoj vrh dosegle na slavnostni akademiji, ki je bila konec junija v Osnovni šoli Martina Koželja Dob. Stoti občni zbor. postavitev mlaja, velika medsektorska vaja, prisrčen sprejem prijateljev-gasilcev iz Avstrije, gasilska razstava, izdaja BILTENA, ki v besedi in sliki prinaša stoletno zgodovino gasilstva v Dobu, in meddruštveno tekmovanje so le nekatere aktivnosti, ki se iin je vseskozi udeleževalo veliko krajanov iz Doba in okolice in tudi na tak način dokazovalo, da Dob živi z gasilstvom. Najbrž ne bo nič drugače tudi v prihodnje. To dokazujejo številne desetine, v katerih najdemo vse, od najmlajših, ki uspešno delajo prve korake v okviru društva Mladi gasilec, pa do mladincev in članov, ki uspešno nastopajo na državnih, mednarodnih in olimpijskih tekmovanjih in do gasilcev-vetera-nov, ki s svojimi bogatimi izkušnjami pomagajo vodstvu društva. Če smo začeli z besedami iz BILTENA, pa še končajmo z njimi: »Za člani Gasilskega društva Dob je sto let dela, ki je in rojeva bogate sadove. Žanjemo jih vsi. zato naj bo v naših iskrenih čestitkah društvu za stoletnico tudi drobec hvaležnosti vsem, ki so kadarkoli in kakorkoli prispevali k uspešnemu delu društva, obenem pa velika želja, da bo tudi v prihodnje naše skupno sodelovanje temeljilo na skupnih prizadevanjih, da bi v Krajevni skupnosti Dob živeli složno in lepo.« JO ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale objavlja po sklepu izvršilnega odbora JAVNO ZBIRANJE PONUDB za odprodajo poslovnega prostora v pritličju stanovanjsko-poslovnega objekta v Mengšu, Kolodvorska 2B, površina 106,58m2, izhodiščna cena je 1.556.000 din Pisne ponudbe pošljite na naslov Ljubljanska banka - Banka Domžale d. d.. Domžale. Ljubljanska 62, v zapečateni ovojnici z oznako »pisna ponudba - ne odpiraj« najkasneje v 15. dneh po objavi tega oglasa. Morebitne informacije dobite na sedežu banke - Ljubljanska 62, Domžale ali po telefonu (061) 721-731. Začetek šolskega leta 1990/91 - otroci in promet Zopet je zazvonil šolski zvonec in oznanil, da je čas brezskrbnih počitnic minil. Za otroke se je pričel čas učenja, za starše in nenazadnje za celotno našo družbo pa velika odgovornost, kako obvarovati dragocena življenja in zdravje naših otrok, ki jim na vsakem koraku, ne samo na poti v šolo in iz šole, temveč tudi pri igri grozi vsakodnevni utrip prometa - z njim pa mnogo nevarnega. Tako kot vsako leto se starejšim šolarjem oziroma učencem višjih razredov priključi lepo število prvošolčkov, njihovi prvi samostojni koraki v življenju pa so še dokaj negotovi. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da starši te otroke spremljajo v šolo samo nekaj dni, končno pa prepustijo skrbi šoli. Vse prepogosto pozabljamo, da je otrok najbolj dovzeten za mnenje in obnašanje staršev, zato jih je treba z lastnim zgledom vzgajati v zavestne udeležence cestnega prometa. Tudi tu vam bo v veliko pomoč šola. saj ima vsaka šola izdelan načrt varnih poti. po katerih naj bi otroci hodili v šolo in domov. DOLŽNOST vsake šole je. da učence in starše seznani z načrti najbolj varnih poti. OPOZARJAMO vse voznike oziroma druge udeležence v prometu, da še posebno paz- ljivo vozijo mimo oziroma posebno pozornost posvetijo prehodom preko cest v bližini šol. Da je stanje na cestah za otroke še kako nevarno, lahko zasledimo v dnevnem časopisju, v katerem poročajo o vedno večjem številu prometnih nezgod s smrtnim izidom. Žal tega tudi na območju naše občine ni malo, zato moramo storiti vse, da bi preprečili, da ne bi ugasnila komaj začeta življenja na naših cestah. Na nek način smo vsi odgovorni, v primeru nesreče pa tudi nekako vsi krivi... SPV HA-NI MENGEŠ Vse na enem mestu. Trgovina otroške in odrasle konfekcije HA-NI Mengeš. Delovni čas: vsak delovnik od 9. do 12. ure in od 14. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 18. ure. Cene so zelo ugodne, pridite in se prepričajte sami! Jezikovni tečaji v Mengšu V mesecu septembru bodo v Mengšu organizirani začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaji angleščine in francoščine za male šolarje, osnovnošolce in srednješolce. Vpis bo od 3. do 7. septembra od 17. do 19. ure v prostorih Krajevne skupnosti Mengeš, Kidričeva 30, oziroma za zamudnike po telefonu 061/841-442, Doeps d. o. o. Ljubljana. Domžalska požarna obramba najstarejše dmštvo v občini Letos mineva 110 let od ustanovitve Gasilskega društva Domžale ali, kot so jo tedaj imenovali, Požarne hrambe Domžale, ki je hkrati tudi najstarejše društvo v naši občini. Sama »požarna hramba« pa sega seveda več deset let nazaj, saj je morala za gašenje požarov skrbeti občina. V letu 1878 je bila kupljena prva preprosta ročna brizgalna, v letu 1881 pa še ena boljša. Društvo se ni zaprlo samo vase, ampak so mladi fantje v njem našli dovolj prostora za kulturno delovanje. Štiri leta pozneje se je v okviru društva ustanovila godba, ki se je pozneje osamosvojila in je med najstarejšimi na Kranjskem. Ljubljane. Ponovno se je izkazalo, da bi bila v primeru požara takšna lestev v Domžalah še kako potrebna. Poklicni gasilci so prikazali reševanje ljudi iz zgornjih nadstropij z lestvijo in dvižno košaro. Kljub malce deževnemu vremenu je Godba na pihala Domžale v počastitev visokega jubileja na ploščadi pred gasilcev iz Koprivnice, s katerimi Domžalčani sodelujejo že deset let, občini pa sta pobrateni. Skupščino občine Domžale, ki je bila poleg občinske gasilske zveze, Heliosa, Tosame in Induplatb tudi pokrovitelj praznovanja, je zastopal magister Ervin Anton Schvvarzbartl. Že ob pogledu na bližajoči se veličasten sprevod je prisotnim na Škoda, da kljub bogatemu društvenemu arhivu in številnim poročilom v časopisju, ne moremo z gotovostjo zapisati, kolikokrat so domžalski gasilci v teh 110 letih gasili požare, reševali premoženja in življenja domačinov ob požarih, poplavah in ob drugih nesrečah. Nekaj se jih je pri opravljanju humanega dela pod geslom bližnjemu v pomoč celo ponesrečilo, da so ostali invalidi, ali pa so posledice imeli vse življenje. Veliko ur prostega časa so namenili za vaje in izpopolnjevanje. Zanimivo bi bilo tudi število ur. ki so jih gasilci prebili pri gašenju in številnih drugih reševalnih akcijah ter pri iskanju pogrešanih. Veliko bi bilo tudi v teh 110-letih od domžalskih gasilcev obvarovano premoženje. Navsezadnje pa. kam bi s temi podatki; saj ne gre, da bi se hvalili. Gotovo pa je prav. da so se visokega jubileja spomnili in ga lepo praznovali. Svoj praznik so začeli v nedeljo. 17. junija dopoldne, ko so imeli v športnem parku tekmovanje posameznikov in trojk v troboju. V petek zvečer je bila v društvenem domu v Domžalah - v stari kinodvorani, slavnostna seja društva, ta je bila še najbolj namenjena gasilcem samim, mnogi so za svoje dolgoletno prizadevno delo prejeli priznanja in odlikovanja, med njimi prav ličen jubilejni društveni znak. V imenu občanov občine Domžale se je gasilcem za njihovo skrb za požarno varnost zahvalil podpredsednik skupščine Jure Berlot. Gasilsko zvezo Slovenije je zastopal Vili Tomat. tu so bili tudi predstavniki občinskih gasilskih zvez iz Litije in Kamnika, medtem ko so ljubljanski gasilci prav tedaj praznovali svojo 120-letnico delovanja. Občinsko gasilsko zvezo Domžale sta zastopala Jože Žargi in predsednik Aleksander Rihtar. V soboto opoldne so imeli na stolpnici port zahtevno reševalno medsektorsko vajo z vodo in peno iz kombiniranih gasilskih avtomobilov ter lestvijo. Reševanje ljudi iz ogroženega poslopja so prikazali z drsnim prtom in spuščanjem po vrvi. Pri vaji je sodelovalo okoli 20 gasilskih in reševalnih enot. Prvič so pri taki vaji sodelovali tudi jamarji, ki so prikazali reševanje ponesrečenca iz zgornjega nadstropja po vrvi. Izkazalo se je, da bi bilo takšno sodelovanje tudi tedaj. kadar bi šlo zares, še kako koristno. Lahko pa bi seveda sodelovali tudi alpinisti. Z lestvijo je pri vaji sodelovala gasilska brigada iz n /4 Veleblagovnico priredila promenadni koncert. Osrednja jubilejna slovesnost je bila v nedeljo, 24. junija popoldne. V slavnostnem sprevodu je nastopilo več kot 400 gasilcev v uniformah, okrog 50 avtomobilov s sodobno gasilsko tehniko. Seveda so slovesnost, tako kot ob drugih priložnostih, popestrile narodne noše, okrog sto jih je bilo. Jubilejnega zborovanja pri športni dvorani se je udeležilo tudi številno zastopstvo tribuni zaupal, da ga Pr.for. neča tolikšno število um miranih gasilcev in bogata dobna gasilska tehnika. Med slavnostnim na^°Vna rom je V društvu v visok jubilej poklonil sli ° Florijana, ki velja za za nika gasilcev in proti 08^e zavet' Po več kot 45. letih svo ^ se je ponovil ta, če ne e platna ganljiv prizor. Oljno sliko ““ r pri-(90x80cm) je prav za}°Xat ložnost naslikal domači STRANK AVTOOPTIKA meritev in nastavitev podvozja VULKANIZERSTVO montaža centriranje gum UGODNA PRODAJA GUM Delovni č;\s od 7. do 19. ure JOŽE SKOK Veselovo nabrežje 16 Mengeš, tel.: 737-300 Bistrica naša bistra nim aVl,°’ da vodabo,i kot karkoli drugega simbolizira tivljZnje, sino-Pos> Z*-naS obst°'j Z njsnirri propadanjem zagotovo izginjajo osnovni Zdr'- ^* * * * v^enia na zemliL čudno zato, da ob pomenu, ki ga za n, tnJe dajemo vodi tedaj, ko za nekoga povemo, da je res zdrav, P^mo, da je tak, kot riba v vodi... utel ]°da' Pa še Bistrica Povrhu! Kot lastno ali kot občno ime naj bi Sama ar‘StOSt’ neskaljenost, iivost, neomadelevanost, neoporečnost. njjr e, vrHne, prispodobe lepega, neobhodnega v tem času - in prihod-pa ’ ‘Prihajajo. V ekološkem najprej, pa tudi v humanističnem smislu. stnrtTs ‘Z te Blsnice v minulih časih naredili mlako, odtočni kanal, oh*. e 0 m sluzavo leno valečo se brozgo, ki se vali iz severne v juinejšo najL Pa vsaka od obeh po svojih najboljših močeh dokazuje, da je edm razvi.ta ‘n temu primerno velik je tudi njen delet pri uničevanju ega večjega vodotoka, zdrutujočega obe občini. dar" n ose s Plašno, a gotovo, ven-kakS| a. majhnih projektov in tako smo se tabora tudi lotili. Maloštevilna 2 rezultati 8^Ca’ ^,alijan- Irka. Nemca, Avstrijka in sedem Slovencev) je Odločanju ^Voj.08a dela prispevala k boljšemu poznavanju in stanja in lažjemu 51,10 Prispevah'^oza’k le sestavljen iz drobcenih delcev, enega od njih grelne ugotovitve: - Rtrv,*iaVe S0 Potekale v dveh sklopih: S*'ka nam pokaže primerjavo rezultatov obeh znanstvenih disciplin. *loioskl vendarle ni tako dokončno izgubljena. Ta ugotovitev, ki je podprta z znanstvenimi, čeprav ne vrhunskimi izsledki - pa je tisti pozitivni rezultat, ki pomeni vzpon za ekološke posege vnaprej, sanacijska vlaganja in druga prizadevanja. Le-ta bodo ob potrebnih nemajhnih sredstvih morda še v naših časih doprinesla k temu, da bomo na vsem porečju Bistrice kdaj doživeli dvig kakovosti vode - denimo za en razred. Za to so, kot kažejo izkušnje razvitih držav, potrebna ogromna sredstva, gotovo pa jih odtehta občutek, da se vnovič kot družba oklepamo pravih vrednot življenja ... M. BROJAN :e analize: i '"cna mesta s ^dna in AMNlSKE B,str,ce >ilagoiennČJ? V°?a dovoljuje le majhno število organizmov različnih vrst. ki kj v°da vsebu ?3 'ak*ne razmere. drn0'Ver)etnoUne.r C,Caj raztoP*jen'^ organskih snovi in anorganskih nutrientov, 8’ kakovostnj razred 'ZVOra' Zaradi njihove prisotnosti, sodi voda v prvi do 'lro,)n' indeks je tUdj0V°s,ni razred^ gos,oto naseljenosti organizmov in raznolikost vrst. Drugi °nesnaženostiJe ver^ctno posledica naravne vsebnosti hranljivih snovi pa Sanr^e Es • G • n 2Q,n = 1-80 (II. razred) : 1.50 (I.-Il. razred) ^iMeksj, orSaruktUra ^ Ba ,in ic v'deti precej onesnažena. Na kamnih se kopiči °l'čino kisik-, ,'Va ,~ki smo jih tukaj našli, so prilagojene na zelo ^ (npr. Tubifex tubifex). Saprobni indeks je Ss-G-n ^ =3.28 (III.-IV. razred) 2.0 ■ n 5. MLINŠČINA (v Študi) Na tem mestu smo dokazali relativno čisto vodo, čeprav je to tovarniški kanal. Zs-G-n Saprobni indeks je =2.04 (II. razred) ZG - n Ihtiološke raziskave kjer smo število vrst rib uporabili kot indikator onesnaženosti so pokazale sledeče: Mesto ribolova 1. Izvir Salmo trutta (potočna postrv) 2. Kamnik Salmo gairdneri (šarenka) Thymallus thymallus (lipan) Salmo trutta (potočna postrv) Cottus gobio (kapelj) 3. Radomlje Salmo trutta (potočna postrv) Thymallus thymallus (lipan) Tottus gobio (kapelj) 4. Vir (Rača) Chondrostoma nasus (podust) Leuciscus cephalus (klen) Salmo trutta (potočna postrv) Salmo gairdneri (šarenka) Barbus barbus (mrena) Thymallus thymallus (lipan) Gobio gobio (globoček) Leuciscus leuciscus (klenič) Barbus meridionalis (pohra) 5. Izliv Rače v Kamniško Bistrico Salmo trutta (potočna postrv) Chondrostoma nasus (podust) Thymallus thyma!lus (lipan) Leuciscus cephalus (klen) Alburnoides bipunctatus (pisanka) 6. Bišče nič Kemijske analize: Analize so obsegale: 1. Enkratne zajeme vzdolž Kamniške Bistrice Vzorce smo zajemali v nedeljo in torek in primerjali onesnaženost med delavnikom in nedeljo. Glede na rezultate fizikalnih in fizikalno kemijskih analiz lahko razvrstimo posamezne odseke Kamniške Bistrice na naslednje kakovostne razrede: 1. IZVIR L kakovostni razred razlika med nedelovnim in delovnim dnem v kvaliteti vode se kaže na vsebnosti raz-topljivih organskih snovi, kar se vidi v večjem ostanku po sušenju in višjem KPKb 2. STRANJE L-II. kakovostni razred razlika med nedelovnim in delovnim dnem se kaže predvsem v pH in KPKb, ter ostanku po sušenju 3. DUPLICA dela prost dan kaže vzeti vzorec na L kakovostni razred, na delovnik pa III. razlika med nedelovnim in delovnim dnem je v izgledu. pH, ostanku po sušenju in vsedku po Imhoffu, ki je na zgornji meji za odpadne vode 4. VIR 111. kakovostni razred razlika med nedelovnim in delovnim dnem je vidna v izgledu vode. suhem ostanku, skupni trdoti in KPKb 5. DOMŽALE III. kakovostni razred razlika med nedelovnim in delovnim dnem je v suhem ostanku, skupni trdoti, KPKb, vsedku po Imhoffu, ki na tem mestu preseže dovoljene koncentracije za odpadne vode 6. BIŠČE IV. kakovostni razred visoka vrednost olj in maščob, razlika mednedelovnim in delovnim dnem ni opazna 7. BERIČEVO IV. kakovostni razred razlika med nedelovnim in delovnim dnem je KPKb 8. PODREČJE (Mlinščica) IV. kakovostni razred razlika med nedelovnim in delovnim dnem je v vsedku po Imhoffu, ki močno presega dovoljeno koncentracijo za odpadno vodo 9. ŠTUDA (Mlinščica) L in II. kakovostni razred (zaradi pH) 10. DOL IV. kakovostni razred razlika med nedelovnim in delovnim dnem je v vsedku po Imhoffu in skupni trdoti 2. Štiriindvajset-umi vzorci Glede na rezultate fizikalnih in fizi-kalno-kemijskih analiz smo na naslednjih točkah ugotovili naslednje kakovostne razrede vode v Kamniški Bistrici: 3. DUPLICA L-II. kakovostni razred (nekaj večja je količina nitratov) 5. DOMŽALE IV. kakovostni razred (voda je motna in obarvana, pa tudi smrdi, zelo visok je KPKb, višji pa je tudi vsedek po Imhoffu) 6. BIŠČE III. kakovostni razred, voda je motna in obarvana, visok je KPKb, nekaj višji pa je tudi BPKs 9. ŠTUDA 11. kakovostni razred 3. Analiza podtalnice zajete iz vodnjakov na Kamniško Bistriškem polju 1:2B HOMEC V vzorcu so bile opravljene kemijske analize glede na vsebnost kloridov, nitratov, fosfatov in sulfatov. Razen vsebnosti nitratov, ki je na zgornji dovoljeni koncentraciji, so ostali parametri daleč pod dovoljeno mejo. Za pomoč se najlepše zahvaljujemo: RKVITK-odbor za prostovoljno delo Ljubljana Raziskovalna skupnost Domžale LEK Mengeš UTOK Kamnik Izvršni svet SOb Domžale - Anton Preskar • Inštitut za biologijo - Martin Žcrdin S Kemijski inštitut Boris Kidrič - mag. Milko Novic • Komunalno podjetje Kamnik - ga. Dimeč 9 Ribiška družina Domžale - Matjan Peterka z ekipo • CČN Domžale-Kamnik - mag. Olga Burica • Helios Domžale - Peter Zupan, Andrej Flis # Papirnica Količevo - Stanislav Oražem • Geodetska uprava Domžale - Zmago Čermelj # OŠ Radomeljske čete Presetje - Marija Špendl 9 OŠ Janko Kersnik Brdo - Stana Stopar 9 Sanitarna inšpekcija - Jani Pogačar • V.P. 1267/7 Šendtvid pri Ljubljani 9 Arboretum Volčji Potok - Aleš Ocepek in ga. Dolenc • OIKOS d.o.o., Podatki o okolju, Radomlje - Jože Lenič & Co. 6:7B HUDO Vzorec podtalnice je kemijsko neoporečen 7:8B RADOMLJE Vzorec podtalnice je kemijsko neoporečen 8:9B DOB Fizikalno-kemijske analize kažejo na prisotnost organskih snovi, ki se ne znašajo z vodo. Prisotni so vidni neraztopljeni delci, elektroprevodnost presega mejno vrednost, vsebnost nitratov pa je na zgornji dovoljeni koncentraciji. Voda je kemijsko oporečna. 9:10B VIR Voda je onesnažena s trdnimi mehanskimi delci. Vsebuje snovi, ki se z vodo ne znašajo, vendar ima vsebnost soli in organskih substanc pod največjimi dovoljenimi koncentracijami, a je vseeno oporečna. 1«:11B DOMŽALE Voda je onesnažena s trdnimi mehanskimi delci. Vsebnost nitratov je blizu največje dovoljene koncentracije, kar se pozna tudi pri večji elektroprevednosti. 11:12B MENGEŠ Voda je onesnažena s trdnimi mehanskimi delci. Vsebnost nitratov je nad največjo dovoljeno koncentracijo, pa tudi elektroprevodnost preseže dovoljeno mejo. Voda je kemijsko oporečna. Vsi podrobnejši rezulati (številčno ovrednoteni) so prikazani v biltenu »MEDNARODNI EKOLOŠKI TABOR«, ki ga lahko dobite v knjižnici na Ljubljanski 70, 2:3B HOMEC Kemijska analiza je pokazala preveliko količino raztopljenih organskih snovi, kar smo ugotovili iz previsoke porabe KMn04. 3:4B RA DOMU E Vzorec podtalnice je kemijsko neoporečen. 4:5B HI DO Motnost kaže na vsebnost organskih snovi, ki se z vodo ne znašajo. Na previsoko vsebnost organskih snovi kaže tudi visoka poraba KMn04. Vsebnost soli je pod dovoljenimi koncentracijami. 5:6B HUDO Vzorec ima previsoko vsebnost raztopljenih snovi, prav tako pa tudi ostali fizi-kalno-kemijski parametri kažejo na previsoko onesnaženost: zelo visoka poraba KMn04 (visoka vsebnost organskih snovi), visoka elektroprevodnost, visoka osebnost prostih ionov. Visoka vsebnost NH4+ kaže na razpad organskih substanc. kjer ima sedež ZSMS-Liberalna stranka. Za rezultate tabora ne moremo zagotoviti 100 % točnosti, pač pa so dober pokazatelj za nadaljne podrobnejše raziskave in meritve. Tabor je bil med občani dobro sprejet, tudi finančno ni preveč obremenil naših davkoplačevalcev. Tako lahko upravičeno pričakujemo, da bo ta vrsta dela postala v naši občini tradicionalna. Vodja projekta: Jože Lenič THINK GLOBALV BE ACTIVE LOCALV BILTEN IN VIDEOKASETO z rezultati našega dela, si lahko izposodite v knjižnici Domžale. Za pomoč se zahvaljujemo: MENTORJI: Vesna MISLEJ, dpi. kem. Martin ŽERD1N. dpi. big. Igor LIPOVŠEK, prof. geog. Robert ŠENDL, the Computer man Kaj nameravajo, kaj so obljubili in... dolžni uresničiti Spoštovane občanke in občani! Po nekajmesečnem delu Skupščine občine in prenovljenega Izvršnea sveta so pred vami PROGRAMI odgovornih posameznikov, iz katerih lahko razberete KAJ ZAGOVARJAJO in KAJ NAMERA VAJO URESNIČITI v svojem mandatnem obdobju. Ne trdim, da je iz predloženega pisanja mogoče razbrati vse vaše interese, niti ne verjamem, da so vam s tem nosilci funkcij razkrili vse svoje ideje. Upam pa, da so strateške usmeritve in temeljni cilji skrbno izbrani in jasno opredeljeni. Prav iz tega razloga sem Programe imenoval »pisanje«, ker smo takšnega pristopa vajeni še iz časov, ki niso ravno za nami. Če želimo res kaj spremeniti (na bolje seveda), bodo temu sledili povsem konkretni ukrepi in njihovo modro izvajanje, ki pa ga bo morala Skupščina dosledno kontrolirati. Zakaj, samo rezultati štejejo in vi kot volilci boste svoje glasove dajali za URESNIČENO in KORISTNO. Oblast (kako sumljiva beseda in koliko različnih prizvokov ima) in vlada (občinska seveda) se bosta morali v navskrižnem ognju opozocije in možnosti, ki so jima na razpolago zato temeljito truditi za vaše zaupanje. Da bi ne ostali zgolj pri obljubah, ho Skupščina na vsaki svoji seji zahtevala od Izvršnega sveta poročilo ŽE URESNIČENIH CII J EV in NALOG kot so jih zapisali »' Programih. Prav tako se bodo v tem jesenskem času zvrstili »razgovori« z občani o večjih središčih, na kuieril: bomo REŠEVALI probleme in ODGOVARJALI za (ne na.') obljube. Čeprav se zavedam zahtevnosti takšnega dela, se po svoje skupšinske kontorle in razgovorov z občani veselim, saj sem prepričan, da je odkrit in neposreden stik s prizadetim edino jamstvo za USPEH. To upam trditi iz izkušenj, ki jih imam ob srečanjih z občani ob »govorilnih urah« (od sedaj naprej vsak četrtek od 16. ure dalje), ko svoje sogovornike ne le poslušam, ampak jim zagotovim tudi ustrezno rešitev (seveda, če je sploh možna), sebi pa popolnejšo sliko dejanskega stanja in kakovosti storitev zadolženih organov oziroma posameznikov, ki v preteklosti vedno niso bile ravno povsem korektne in pravične. Kakorkoli boste na Programe gledali vi občani, bom hvaležen za vsako sugestijo ali kritično misel, ker vem, da bo dobronamerna in vedno samo KORISTNA. Predsednik skupščine občine: Ervin Anton SCHVVARZUARTL ANTON PRESKAR, predsednik Izvršnega sveta Naž skupni pogled v prihodnost... Programske usmeritve pomenijo vsebinsko naravnanost delovanja Izvršnega sveta v njegovem mandatnem obdobju. Izvršni svet bo dopolnjeval predlagane programske usmeritve ter pri tem upošteval projekt razvojne strategije Slovenije devetdesetih let, ki ga pripravlja Republiški izvršni svet, določbe nove ustave in zakonodaje ter srednjeročne republiške in občinske planske dokumente. Programske usmeritve predstavljajo sintezo pogledov članov izvršnega sveta, zadolženih za posamezna področja, ki so bili že podani v ustni in pisni obliki ob imenovanju izvršnega sveta ter dodatno oblikovani ob manj kot trimesečnem dosedanjem delu izvršnega sveta. Programske usmeritve prav gotoyo ne morejo prevzeti vloge posameznih operativnih delovnih programov, ki so v fazi nastajanja. To je že opravljeno... Izvršni svet. ki je bil imenovan v sredini junija 1990. je v svojem delu do današnjega dne kljub poletnim mesecem intenzivno delal ter že uresničil določene naloge: - zagotovil nemoteno delo na področju družbenih in material- nih dejavnosti z bogato investicijsko dejavnostjo predvsem na ko-munalno-cestnem področju ter z vzdrževalnimi deli na šolskih objektih v času šolskih počitnic - preko ukrepov razbremenjevanja gospodarstva domžalskemu gospodarstvu zagotovil praktično najnižje prispevne Komisija za kadrovska stanovanja in kredite ter oddajo poslovnih prostorov pri Izvršnem svetu Občine Domžale po sklepu 1. seje z dne 28. 8. 1990 objavlja JAVNI RAZPIS za poslovna prostora 1. v zgradbi Ljubljanska 36. Domžale - podstrešje v izmeri cca 65 m3 - najemnina okoli 28.00 din/m’ mesečno: oddaja za nedoločen čas 2. v zgradbi Ljubljanska 102. Domžale - podstrešje. 4 pisarne v izmeri cca 12.(X) m- s skupnimi prostori, najemnina okoli 21.00 din/m’ mesečno; oddaja za določen čas. do rušitve objekta Na razpis lahko kandidrajo družbeno pravne in fizične osebe, ki naj v primeru prijave z opisom dejavnosti, ki jo nameravajo opravljati, pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: OBČINA DOMŽALE, IZVRŠNI SVET, Komisija za kadrovska stanovanja in kredite ter oddajo poslovnih prostorov. Ljubljanska 69, 61230 Domžale, za javni razpis. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi komisije. stopnje v Sloveniji z nadaljnimi razmišljanji o še dodatnih znižanjih - pripravil program racionalizacije občinske uprave ter sočasno pripravil predlog stimula-tivnejšega nagrajevanja dobrih delavcev državne uprave - tekoče spremlja stanje v gospodarstvu, ki je za razliko od drugih občin po stanju izgub, likvidnosti in blokad trenutno v boljši situaciji kot v večini slovenskih občin - opravil številne razgovore gospodarstvenikov in drugih zainteresiranih z republiškimi ministri za področja kot so: industrija in gradbeništvo, urbanizem in varstvo okolja, turizma. drobnega gospodarstva, trgovine in tržišča, pravosodja - speljali postopek delitve ugodnejših kreditov iz proračunskih virov za razvoj in pospeševanje obrti in podjetništva. Načela, ki jih bomo upoštevali... - Poskrbeli bomo za racionalno organizirano in učinkovito občinsko upravo, ki bo v stanju strokovno in hitro nuditi pomoč vsem svojim uporabnikom. - občanom in različnim institucijam in jim pomagali uresničevati njihove ambicije - ščitili bomo vse vrste lastnine. integriteto posameznika, njegovih vrednot in političnega prepričanja - vsklajevali stališča in hotenja krajevnih in političnih interesov - upoštevali bomo programske usmeritve republiškega izvršnega sveta, tako glede slovenske državnosti, gospodarstva (temelj delovanja, premostitev kriznega obdobja, prenova gospodarstva in oživljanje gospodarske dejavnosti. normalizacija gospodarskega sistema in razvoja) družbenih dejavnosti in javne uprave - osnovna usmeritev nadaljnjega razvoja v občim Domžale mora biti: razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva v najširšem smislu, kmetijstva in turizma. Na vseh teh področjih imamo še velike rezerve in razvito infrastrukturo. To je v bistvu eden od vidikov razrešitve problematike prihajajočih tehnoloških viškov ter dodatnih zaposlitev. - Izvršni svet bo s svojimi postopki in pomočjo republiškega izvršnega sveta ustvarjal razmere. da bo prišlo do velikega prestrukturiranja znotraj vsakega podjetja, tako da bodo z ekonomsko prisilo prešla v tržne načine gospodarjenja - velik pomen dajemo tujim sovlagateljem, s katerimi pridemo do nove sodobnejše tehnologije. novih proizvodov z izvozno naravnanostjo, zaposlovanja domačih zmogljivosti ter do sodobnega stila podjetništva - zavzemamo se za sočasno razbremenjevanje na vseh ravneh od federacije, republike do občine. Začeti je treba predvsem pri prispevkih za JLA in nerazvite ter z strogo kontrolo nad uporabo denarja na zvezni, republiški in občinski ravni. Obremenitve gospodarstva v občini Domžale naj ne bi presegale poprečnih obremenitev v republiki Sloveniji - podpirali bomo rešitve, ki bodo zlile vse prispevke in davke v en sam davek kot velja za Evropo - zagotovili bomo racionalno gospodarjenje z integralnim proračunom (splošni del, družbene dejavnosti, materialne dejavnosti) ter stalno težili za realnim zniževanjem občinske proračunske porabe - glede na strukturno krizo slovenskega kmetijstva (tako struktura proizvodnje kot posestna struktura) mora država imeti večjo vlogo kot v ostalem gospodarstvu in bo potrebno vzpostaviti kombinacijo trga in državnih subvencij - prizadevali si bomo za razvoj družinske kmetije in najracionalnejše oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki edina zagotavlja podeljenost in varovanje kulturne krajine; za učinkovito varovanje obdelovalne zemlje: za prenovo zadružništva: za pravično davčno politiko; izdelavo in financiranje projektov ohranjanja in oživljanja hribovskega kmetijstva; vzpodbujanje privatnih mlekarn in ostalih predelovalnih obratov; za strokovno nadaljevanje melioracij in komasacij v občini ter njihovo učinkovito vzdrževanje - na področju varstva okolja je potrebno izdelati podrobne, strokovne katastre emisij zraka, vode. hrupa, onesnaževalcev tal, izvajati zaščitne ukrepe varovanja podtalnice na Mengeškem polju ter vseh ostalih vodnih virov; razširitev centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in urejanje predčiščenja v podjetjih: ureditev sodobnega odlaganja in tretiranja odpadkov, nadaljevati s plinifikacijo in kanaliziranjem odpadnih vod - nadaljevali bomo z nadaljnjo gradnjo oziroma rekonstrukcijo cestne mreže in realizacijo programov krajevnih samoprispevkov - poseben poudarek bomo dajali vzgoji in izobraževanju vseh učencev kot tudi posebej talentiranim s formiranjem posebnega sklada - tesneje bomo sodelovali s Centrom za socialno delo. Zavodom za zaposlovanje s ciljem stalnega spremljanja socialnega stanja v občini Domžale ter pravočasnega reševanja nastalih problemov - pospeševali bomo oziroma skušali zadržati vsaj na dosedanji ravni bogato kulturno, telesno-kulturno kulturno življenje kot tudi dosedanjo raven na področju tehnične kulture - na področju javnih služb (komunala, dimnikarstvo, vzdrževanje cest. vodno gospodarstvo) bomo morali natančno pregledati dosedanjo organiziranost in delovanje - osnovne dejavnosti (vodoskrbstvo. kanaliziranje, čiščenje odpadnih vod. javno higieno) bomo izvajali preko javnih podjetij z močnim vplivom občinske skupščine, za ostala področja pa bodo postopoma uveljavljene tržne zakonitosti z ustanavljanjem zasebnih podjetij in zagotavljanjem konkurence - posebno težo bomo podali regionalnemu planiranju in vsklajevanju interesov v regiji kot tudi stroki n& področju urbanizma v naši občini - skrbeli bomo za ugled in iz-gled mest. krajev, vasi, podeželja ter še nadalje za enakomerni razvoj vseh krajev v občini Domžale - sodelovali pa bomo s sosednjimi občinami in predvsem z mestom Ljubljana (tudi zaradi 7(XX) dnevnih migrantov), pove- zovali pa se bomo s širšim zaledjem regije, republike in preko meja Republike Slovenije - zavzemali se bomo za domicilni princip zbiranja prispevkov in povračil tudi na komunalnem, stanovanjskem in nekaterih drugih področjih - posebno skrb bomo namenili stari populaciji (več kot 4000 upokojencev) ter skušali razreševati probleme, s katerimi se srečuje mladina - intenzivno se bomo zavzemali za ohranjanje kulturne dediščine - poskrbeli bomo za boljšo informiranost občanov preko občinskega glasila ter podpirali eventuelne aktivnosti podjetnikov za ustanovitev radiopostaje in drugih medijskih sredstev Čeprav bodo ključni projekti podrobnejše opredeljeni po široki razpravi v družbenem planu občine Domžale za obdobje 1991-1995, vseeno želim nanizati nekaj ključnih projektov, ki naj bi bili realizirani v naslednjem obdobju: - razrešitev prometnice M-10 Trojane-Črnuče bodisi preko nove avtoceste ali posegov v obstoječo cesto z zagotavljanjem prometne varnosti na cesti M-10 ter ureditvijo prometnih razmer na potezi od Črnuč do Domžal (v profilu Trzin je več kot 20.000 vozil na dan!) - realizacija programov krajevnih samoprispevkov (do maja 1994) s ciljem rekonstruirati deset do petnajst km cest na leto - dokončanje akcije »4000 telefonov v ravninskem delu občine Domžale«, akcije »Mengeš«, akcije »Krtina« in »del KS Dob« ter pričetek novih akcij na področju telefonije v Črnem grabnu in Moravški dolini - razširitev centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik z dokončanjem sanacije farmskih odpadnih vod iz Ihana v sklopu projekta »zaščite reke Save« - ureditev sodobnega tretiranja komunalnih odpadkov za bodisi celotno ljubljansko regijo ali pa za področje Domžale-Kamnik ter sodelovanje pri realizaciji republiškega koncepta tretiranja posebnih odpadkov - na področju stanovanjske gradnje bomo podpirali organizirano individualno gradnjo preko stanovanjske zadruge, na področju blokovne gradnje pa bomo v kratkem predvidoma zaključili z gradnjo SPB-1 v Domžalah, pričeli pa z realizacijo soseske ob Ljubljanski cesti od Postaje milice do Gostišča »Keber«, realizirali pa bomo tudi policentričnost manjšega števila enot v drugih predelih občine, revitalizirati bomo skušali objekte ob glavni cesti v Mengšu m v Stobu: podpirali bomo tudi aktivnosti vezane na gradnjo najemnih stanovanj in individualnih objektov | - na področju družbenih dejavnosti so potrebni določeni posegi na šolah v Mengšu. Morav čah in šoli Šlandrove brigade v Domžalah, proučiti bo p°' trebno potrebo po nadzida' enega od traktov zdravstveneg doma v Domžalah ter obnovi^ staro kinodvorano ih glas—H šolo v Domžalah - zagotavljali bomo rea\’ večja finančna sredstva kot d slej za obnovo objektov. P? membnih z vidikov spomen škega varstva - realizacija projekta Kru perk, prenočitvene zmogljivo* (lokacija »Alko« manjši pen oni) ter nadaljnja širitev kapac tet športnega parka v Domža - ureditev osrednje občin* tržnice o\. - regulacija Kamniške strice do občinske meje, zadf^ valnik Drtijščicc. melioracija - nadaljevanje gradnje obr cone Trzin, skladišče coneJan^ obrtno-industrijske cone ^e. ^ nik kot tudi na drugih lokaed primernih za razvoj obrtništ podjetništva. razdelaobdeS mezd' Podrobnejšo gramskih izhodišč v svojih prispevkih po*ano[I1. člani izvršnega sveta bvz Žale. zadolženi za določen^, dročja, izvršni svet pa bo L poglede in poročilo o rea‘! ,ayjl programskih izhodišč Pr j tno. skupščini najmanj enkrat Sestavni del programskih 1 (J dišč izvršnega sveta bo P sti tudi analiza razvojnih m° 0ja in smernice nadaljnjega .^, za plansko obdobje l jeki bo prav tako predstavlJ'-^o/]1. legatom skupščine občin« ^ Žale in bo sprejeta v skup*' široki javni razpravi. ZORAN KRAMŽAR, predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj: oinski^ V Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekot^ jr0(jt> voj se bomo zavzemali, da bodo naloge oziroma g aUl L^rO^f10 delovanja tista, ki jih bo možno izpeljati s sedanjo zasedbo in njihovo uresničitev podpreti z ustrezniin' ^0 sredstvi, delo in rezultate dela pa moč vrednotiti ta 0 kot tudi kakovosti. , $e Glavne usmeritve oziroma področja dela za a zavzemal so: - usmerjanje dela in priprave ustrezne dokumentacije potrebne za izdelavo srednjeročnega plana občine za obdobje 1991-1995 - skrbeti zato, da obremenitve gospodarstva (preko prispevnih stopenj, za katere je pristojna občina) ne bodo večja od poprečja gospodarstva R Slovenije, da bomo korist povečanja lastnega kapitala in akumulativne sposobnosti. - zagotoviti čim ugodnejše pogoje gospodarjenja za uspešen razvoj podjetništva, tako da bo le-to konkurenčno na domačem, kot tudi tujih trgih - s sredstvi občinskega rezervnega sklada s selektivnim pristopom zagotoviti ugodne kredite za sanacijo tržno zanimive proizvodnje - pritegniti kar največ sredstev (doma in v tujini) za pospeševanje predvsem gospodarstva, turizma, kmetijstva, drobnega gospodarstva in podjetništva - preko občinskega razvoj- Tiranje gospoda«'^ ,; ra ,,, diti razvoj novih P sJtorj«v .j, boljšanje P‘’nudbLranje ^ proizvodov ter odpT delovnih mest c,edstvi (P'm - z namenskimi ) viški, bank«; ^ Sevati razvoj obrt. .» rCSoob-»»l•^', kmetijskih zemlji« m I^iSkihV^Sj dograj evanjeni /g’"1 : ■uldu libk°& vef skupaj z blagovnim' zagotoviti č|rT1^t ..^i zagoiijvu. .itnr preskrbo občan« |jor3<-P («-P - nadaljevat. Z ^ upOŠ tam. kjer je ‘"izsledku vajoč najnovejše ^ sti • razvoj ..0 •'b"00 sirijskih con . ,0jnOS‘m d(r _ v skladu s Pr', ' ( Večine skrbeti, da ce ro°v, komunale, stanarin...) ne bodo presegali ravni cen v ljubljanski regiji vzpostaviti informacijski si-''tem (preko GZS, ustreznih domačih ali tujih podjetij, bank), ki o nudil ustrezne informacije po-jstjem, drobnemu gospodarstvu ln °brtnikom, informacije, ki so Potrebne za tržen način gospodarjenja ~ podpirati rcprivatizacijo Povsod tam, kjer je to možno oz. pravičeno, kar naj poveča inte-es zasebnega kapitala za pro- duktivne naložbe predvsem v kmetijstvo in malo gospodarstvo zaradi odpiranja novih delovnih mest - povečati kvaliteto dela in ravni storitev pri poslovanju z občani - podpirati banko za čim bolj učinkovito izrabo sredstev in pri oblikovanju rizičnih skladov za prestrukturiranje vseh vrst dejavnosti učinkovito in racionalno usmerjati porabo proračunskih sredstev. FRANCI JUHANT, Mdpredsednik izvršnega JfJla in sekretar sMretariata za občo »Pravo Občinska uprava obstoja »»a« ljudi is Potek P,ravnil< se bom Posebej zavzemal za to, da bo vse naše delo bo s U (' V S^a<^u z veljavnimi zakoni ter drugimi predpisi ter da se ^Poštovala politika in usmeritve naše občinske skupščine. Ijani' °pu ,eh usmeritev kot prvo in prednostno nalogo postav-'eklo ° na vsefl P°drotiih Sekretariata za občo upravo 0Praviem°lenO' Preko spiošnih sluib bomo zagotavljali ustrezno nerno/0^6 sPremljajočih ter pomožnih dejavnosti, potrebnih za nact i Pristopili h konkretnim Pn čemer bodo pred- fr°storskpYa načrtov za rešitev azi zlasa: probleniatike - v prvi Sarne, 1 ureditev prometne pi- oje deG^P^frama racionaliza-leuih delavceVnj5anje 5,evila zaP°- iev'naja*iHje stiniulati o ' MpS^v.v upr s Saniziranj i^dev za ustrezno un r,ni|r obli žbe za vzdrževanje uprave. 0hjekt<'v izven občinske v«vvuprVanvtgana8ra- Organizirdnost na področju družbenih dejavnosti bomo prilagodili novosprejeti zakonodaji, ki se pričakuje do konca leta 1990. V prehodnem obdobju pa bomo zlasti skušali zagotoviti nemoteno delovanje izvajalskih organizacij s tega področja v pogojih zmanjševanja sredstev za skupno porabo. V tem okviru bo naša naloga priprava planskih aktov za obdobje 1991-1995 ter proučitev potreb in možnosti za ustanovitev samostojnega upravnega organa za področje družbenih dejavnosti. Pri tem bomo izhajali iz pristojnosti in okvirov, ki jih bo postavila nova zakonodaja. Z vsemi navedenimi ukrepi in usmeritvami bomo skušali zagotoviti optimalno število delavcev v državni upravi, glede na predpisane zakonske pristojnosti in druga opravila, ki jih izvršuje občinska uprava. Skušali bomo zagotoviti višjo izobrazbeno strukturo, obenem pa tudi bolje in stimulativno nagrajevanje delavcev uprave. Pri tem bomo tudi sistem pravic in obveznosti delavcev v upravi uskladili z novo sprejeto zakonodajo s tega področja. Z dvigom izobrazbene ravni zaposlenih in z računalniško obdelavo podatkov bomo izboljšali metode dela z občani in povečali hitrost posredovanja kakovostnih storitev oziroma informacij. Z ureditvijo prostorskih pogojev bomo izboljšali pogoje za poslovanje z občani ter delovne pogoje za delavce. Glede na dane materialne možnosti pa bomb skušali skoncentrirati upravo na eni lokaciji. tSSSjJjaip/ui, "'"•lataz,«. ljudi ,h.SitU-in*a ^oje v. ^ H javljanju reievania upravnih zadev temelji pi Oin0o v postori inos,i in kakovosti dela. Pri tem Subjekkra' objekt 'd ■ ^ delu zmera> sodeluje občan. / UP'avL ka"retnu upravni,'h delavcev' pos,a,i Pa b 'hfortr 'adeve ? " delavec pomaga reševati pos ^ekre. ac‘jskini sist,, ^ °W Prizadeval, da s sedanjimi Ij ‘P kQLr>u,a Za no,ran0"' Pr'bb*am delo Sekretariata za Pol^°Stne8a opJvifn^6 občanu v smislu hitrega, pr, ^ OSn°vnih us,, an a uPravnih zadev. 'eritev zagovarjam sledeča programsl Področje ljudske obrambe Področje ljudske obrambe je interdisciplinarno in zahteva veliko sodelovanja z drugimi organi, organizacijami in podjetji, zato bo delo organa povezano predvsem z delom Komisije za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve. Sekretariata za občo upravo, organi za notranje zadeve. Štaba LO in podjetji, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo. Samostojno in v sodelovanju z drugimi si bom prizadeval predvsem za: Organizirati moramo prilagajanje koncepta in organiziranja ljudske obrambe v občini, družbenim in gospodarskim spremembam, predvsem na področju obrambnega sistema, oboroženih sil, narodne zaščite ter zaščite in reševanja. S spodbujanjem obrtništva in podjetništva (denarne spodbude, dotacije, krediti) moramo doseči višjo stopnjo, zagotovitev elementov materialne baze za potrebe občanov in organov naše občine. Rešiti moramo problem financiranja organov krajevnih skupnosti (svetov KS in komisij sveta KS) pri delu na področju obrambe (pokritje materialnih in drugih stroškov pri delu). Doseči večjo stopnjo vključevanja redne dejavnosti posameznih podjetij (Komunalno podjetje, Zdravstveni dom Domžale, Center za socialno delo, gradbena podjetja in društva) ter njihovih kapacitet (kadrovske, materialne) v sistem zaščite in reševanja, za primer preprečevanja in odpravljanja naravnih ekoloških in drugih nesreč in s tem zmanjšati potrebne stroške za nakup specializirane opreme in usposabljanja. Na območjih občine Domžale, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo, v sodelovanju z drugimi organi, moramo spodbujati gradnjo infrastrukture (voda, PTT, ceste, male hidroelektrarne, razvoj kmetijstva in živinoreje) za potrebe SLO in širše ter te investicije vključiti v srednjeročni načrt občine oziroma v obrambno razvojni načrt občine Domžale za odbobje 1991-1995. Dograjevati moramo doseženo kadrovsko popolnjenost posameznih struktkur SLO in DS ter s kadrovanjem že usposobljenega kadra izvajati predvsem potrebne specialistične oblike usposabljanja. Doseči moramo širše vključevanje gasilske dejavnosti v reševalno dejavnost in sistem civilne zaščite ter dvigniti kakovost požarnega varstva v občini Domžale, t. j. s profesionalizacijo dela v Centru požarne varnosti na Viru. Dograjevati moramo doseženo stopnjo obrambnih priprav in obrambnega načrtovanja š pripravo kvalitetnega obrambnega razvojnega načrta občine Domžale za obdobje 1991-1995. Področje notranjih zadev Sekretariat za notranje zadeve pokriva upravna področja notranjih zadev v večini neposredno vezano na delo s strankami, organi za notranje zadeve in drugimi službami. Prizadeval si bom: Posodobiti nameravamo delo organa in izboljšati pogoje za delo s prostorsko, organizacijsko in kadrovsko reorganizacijo ter s tem zagotoviti strankam opravljanje večine upravnih zadev na enem mestu v najkrajšem možnem času (registracija vozil, prijavna in odjavna služba, potni listi). S spodbudami, predlogi in mnenji se vključevati v spremembe predpisov za njihovo poenostavitev v korist stranki in-zmanjševanju obsega dela za delavce. Spodbujati nameravamo vse nosilce varnosti cestnega prometa v občini za izboljšanje stanja prometne varnosti. Zagotavljati želimo zadostno kadrovsko popolnjenost in materialna sredstva za delo PM Domžale oziroma organov za notranje zadeve, da bi izboljšali preventivne dejavnosti pri varovanju premoženja, osebne integritete, prometa in preprečevali kriminaliteto. JANEZ KOVAČ, član izvršnega sveta in predsednik komiteja za uitanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja SO Domžale: Kaj je potrebno storiti v našem »prostoru«? Moj pogled na to KAJ, ZAGOVARJAM kot član Izvršnega sveta in kot predstojnik upravnega organa obsega naslednje cilje, ki jih bom s svojim delom skušal prispevati do uresničitve: - čimhitreje možno spremembo, obstoječe zakonodaje (planski akti, prostorsko izvedbeni akti in zakoni), ki ureja posamezna področja delovanja Komiteja. - pridobivanje nepremičnin potrebnih za uresničitev javnih programov je treba urediti po načelu DEJANSKO pravičnih odškodnin. Denarne odškodnine morajo biti takšne, da bodo oškodovanci za te odškodnine lahko pridobili ustrezne nepremičnine tistim, ki jih morajo prepuščati za uresničevanje javnih programov. - uporabo prisilnih postopkov nepremičnin uporabiti res samo v NUJNIH primerih, ne pa v skoraj vseh, kot je sedaj. Razlastitev nepremičnin je opravičljiva samo za uresničitev javnih programov na področjih prometa. komunale, energetike in eventualno še za gradnjo neka-trerih objektov kot so šole, vrtci ipd.. - oddajo zemljišč za gradnjo po načelu javnih natečajev tako za zasebnike kot za delovne organizacije. Zemljišča naj dobi tisti. ki ponudi najugodnejše pogoje za gradnjo na teh zemljiščih. - enakomeren in skladen razvoj mest in naselij. - varovanje zdravega okolja s selektivnim pristopom gradenj industrijskih objektov in naprav ob upoštevanju vseh varovalnih ukrepov, ki onemogočajo škodljive vplive na okolje, - izkoriščanje in širitev komunalne. energetske in prometne infrastrukture po principu kritja iz cene za storitve - opravljanje RES JAVNIH DEJAVNOSTI v javnih podjetjih, opravljanje ostalih dejavnosti pa po načinu proste konkurence, - sprostitev obstoječih stanovanjskih zmogljivosti po načinu povpraševanja in ponudbe (sprememba zakona o stanovanjski) razmerjih in zakona o davkih občanov), Zaradi neustrezne zakonodaje imamo veliko površin neekonomsko izkoriščenih, tako v blokovnih objektih, še več pa v individualnih objektih. - stimuliranje lastnikov objektov za redno vzdrževanje in prenovo z ugodnimi kreditnimi pogoji. V specifičnih primerih pa tudi za prisilno posegaje države, da bodo objekti vzdrževani. - varovanje naravnih in kulturnih vrednot z omogočanjem izbiranja potrebnih finančnih sredstev za vzdrževanje kot tudi spremembo odnosa posameznikov do teh vrednot (vzgoja v družini in šoli), - urejen videz naselij in mest v občini z uveljavitvijo brezhibnega delovanja komunalnih služb, želimo doseči spremembo v odnosu nekaterih posameznikov (popisane fasade, hodniki, dvigala, odmetavanje smeti, plakatiranje kjerkoli), - uvajanje reciklaže na izvoru ostankov surovin pri odjemnikih surovin (steklo, papir, kovine, plastika itd.). - medobčinsko in regijsko reševanje problemov skupnega pomena (deponije komunalnih odpadkov, deponije posebnih odpadkov, varovanje zraka, varovanje voda, prometna, komunalna in energetska infrastruktura. MATJAŽ KARLOVŠEK, član izvršnega sveta, zadolžen za področje stanovanjsko komunalnega gospodarstva: Naše stanovanjske In komunalne naloge... Glede na vsebino dela, ki sem jo kot član IS sprejel opredeljujem svoje naloge, ki se jih lotevam po dveh vsebinskih sklopih. V nadaljevanju prinašam pregled teh nalog po obeh področjih. Stanovanjska dejavnost V stanovanjski dejavnosti gre seveda za izvajanje programskih usmeritev Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Treba je pospešiti privatizacijo in vrnitev krivično odvzetih stanovanj. Za stanovanje in poslovne prostore, katerih lastnik je država oziroma občina, čim-preje najti sposobne gospodarje, ki bi zaustavili nagli propad objektov v družbeni lasti v Domžalah. V samem centru Domžal je več poslovno stanovanjskih objektov, ki imajo že tako močne konstruktivne in fasadne poškodbe, da bo čez čas potrebno ogromno sredstev za revitalizacijo teh zgradb, če bi se obnavljali še naprej s takimi finančnimi sredstvi in s takim tempom kot do sedaj (npr. stavba v Kolodvorski 8). Z odlokom občine ali kako drugače je treba spremeniti podobo Stoba. Ta vhod v mesto Domžale je zelo neugleden, nič lepše podobe pa ne daje Mengeš, nekateri stanovanjski objekti ob glavni cesti Ljubljana-Maribor, itd. Stanovanjski fond in poslovni prostori morajo biti močan vir pridobivanja sredstev za obnovo in gradnjo novih objektov. Republiška in občinska politika mora spodbujati najemniško oddajo stanovanjskih in poslovnih prostorov, pri lastnikih je treba ustvariti interes in odpraviti bojazen pred nevšečnostmi pri odpovedi bivalne pravice. Skupno proučiti smotrnost gradnje hotela v centru Dom- žale. Potrebujemo trg, park, par-king, itd. Komunalna dejavnost Tudi na tem področju je treba zagotoviti v prvi vrsti izvajanje programskih usmeritev Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije za komunalno dejavnost. V podjetja je treba vpeljati kot dejavnost posebnega družbenega pomena tržnost in konkurenčnost ter preprečiti monopolno obnašanje, ki sicer nalahko nastane samo po sebi takrat, če podjetje nima prave konkurence. Izvajati je treba nadzor nad delom komunalnih dejavnosti (občina!!), le-ta pa mora biti konstruktiven, strokoven in suveren. Dokončno moramo opredeliti stališča do onesnaževanja (smradu) iz Ihana - prašičereja. Studa - čistilna naprava, piščančje farme, s strani Heliosa in podobnih industrijskih »gigantov« v Domžalah. O teh problemih pe vedno načenjajo le kabi-netske razprave v pisarnah ali v Skupščini, ki se končajo z ugotovitvijo, da pač tako je, in da se drugače ne da nič narediti. Ustrezne občinske inšpekcije se lotevajo manj pomembnih problemov, zgoraj omenjeni pa ostajajo na trani. Ta tema nam je interpretirana - razlagana vedno s strani strokovnjakov iz omenjenih podjetij. Le-ti pa pač zagovarjajo interese svoje delovne organizacije tako, da nam vedno primanjkujejo pravi realni podatki nevtralnih strokovnjakov. JOŽE LENIČ, član izvršnega sveta, zadolžen za varovanje okolja: Pot iz smradu, blata in smeti... Okolje je temeljna determinanta, s katero se družba v razvoju in snovanju prihodnosti sooča tudi v domžalski občini. Delo, ki ga bom opravil kot neprofesionalni član IS obsega: Aktiviranje znanja in kadrov na področju ekologije v občini. Ekologija je interdisciplinarna veda in v občini so številni strokovnjaki iz različnih področij, ki bi bili ob primerni stimulaciji pripravljeni sodelovati pri konkretnih projektih (predvsem na področju konzultacij in participacije novih idej). Uresničili bomo akcije propagandno vzgojne narave, v kateri bi ekologijo in varovanje okolja osvetlili predvsem kot družbeni problem. Doseči nameravamo ozelenitev učnih programov, pripraviti ekološke dneve (dnevi odprtih vrat, čistilne akcije...), organizirati EKO-kampe, ki bi bili vzgojno znanstvene narave kateri so pobude za izdelavo zasnov, izvedbe in kontrole konkretnih ekoloških projektov. Izdelati je treba strokovne republiške verificirane in kompatibilne katastre onesnaževalcev, te sezname bo treba sproti ažuri-rati. Pridobiti moramo kataster onesnaževalcev zraka, kataster onesnaževalcev voda. kataster onesnaževalcev hrupa, kataster onesnaževalcev tal. Potrebno je aktivno spremljati vseh posegov v prostor, določiti lokacijo za ureditev sodobnega odlagališča odpadkov in rešiti problem posebnih odpadkov. S pomočjo stroge kaznovalne politike želimo doseči ureditev predčiščenja v podjetjih, kar bo omogočalo boljše funkcioniranje centralne čistilne naprave, na ta način bi delno rešili tuoi problem mulja (blata) iz centralne čistilne naprave, ki vsebuje preveč težkih kovin. Organizirati moramo bolje urejene mreže zbirnih centrov vseh vrst odpadkov, začeti s selekcioniranim zbiranjem odpadkov. Doseči postopno sanacijo divjih odlagališč odpadkov, gramoznic, peskokopov in kamnolomov, nadaljevati z uspešno začeto plinifikacijo Domžal, izdelati analize virov netočkovnega onesnaževanja, (uporabo kemičnih sredstev v kmetijski dejavnosti , še posebno nad črpališči pitne vode), vzpostaviti učinkovito merilno mrežo, ki bo vsak trenutek pokazala stopnjo onesnaženja okolja, pridobitev merilne postaje ANAS, redno spremljati stopnjo onesnaženosti v sosednjih občinah in predvidevati možne vplive tega onesnaževanja v naši občini (primer: odlagališče odpadkov v Kamniku), stalno spremljati stanja površinskih vodotokov (trenutno se stalno spremlja le Kamniška Bistrica). organizirati generalno čiščenje strug, rešiti problema smradu iz Farme Ihan in centralne čistilne naprave, temeljito seznaniti javnost o stanju okolja (posebej še o stanju pitne vode) v posebnem dodatku Občinskega poročevalca, vzpostaviti pristni stik med Društvom za varstvo okolja in vsemi ostalimi društvi, ki skrbijo za okolje, poostriti nadzor nad izvajanjem zakonov s področja varstva okolja in brezkompromisno kaznovanje kršiteljev, uvesti izjemno visoke kazni za divje odlaganje smeti in odmetavanje odpadkov na javnih površinah, doseči plačevanje globe, če se v naselju odmetavajo smeti in odpadki na prostorih, ki za to niso namenjeni, izgraditi kanalizacijo v naseljih, kjer je še ni, vzpostaviti učinkovit ekološki informacijski sistem na ravni občine, s pomočjo davčne politike stimulirati ekološko neoporečne dejavnosti. Politiko, ki jo bom zagovarjal kot član Izvršnega sveta bomo dosegli s strokovnim delom in strogo kaznovalno politiko. MILAN JENČIČ neprofesionalni član izvršnega sveta, zadolžen za področje gospodarstva, trgovine in turizma: Trgovina In turizem imata lepe možnosti... Na gospodarskem področju se bom zavzemal za dosledno uvajanje trtnega gospodarstva in razvoj vseh oblik podjetništva, moje področje delovanja sta predvsem turizem in trgovina. Zavedam se, da občina Domžale nima posebnih tradicionalnih pogojev za razvoj turizma, ima pa nekatere druge komparativne prednosti, ki jih velja izkoristiti. Zato bom skušal uresničevati naslednje usmeritve: - razvoj gostinstva kot pomembnega elementa turistične ponudbe, ki ima v Domžalah bogato tradicijo - doseči revitalizacijo starih, napačno izkoriščenih objektov in kulturno-zgodovinskih spomenikov (Krumperk. Jable. Mengeš, Tustanj. ..) in spremembo v turistične objekte visoke kakovosti - v športno-rekreacijskem turizmu, tenisu, golfu in jahanju izkoristiti obstoječe možnosti, ki jih ima občina, da postane slovenski teniški center s celovito teniško ponudbo, najti ustrezno lokacijo za golf, ki postaja šport prihodnosti v poslovnem svetu, nadaljevati tradicijo športnih panog, ki se lahko vključijo v turistično ponudbo - intenzivirati gradnjo prenočitvenih zmogljivosti, zasebni penzioni kot osnovna oblika, hotelski kompleks v Domžalah, prenočišča kot dopolnilo že obstoječih objektih - izboljšati povezave z Ljub- ljano in Kamnikom, izkoristiti moramo ljubljanske turistične in poslovne prireditve (sejmi, kongresi___) ter turistične točke v Kamniški občini (pretok turistov) - spodbujati kulturne, fol- klorne prireditve ter urejati kulturne in zgodovinske objekte (cerkve, spominiki____) zanimive za turizem - razviti kmečki turizem in podeželje (Črni graben. Moravska dolina, Dobeno...) - trgovina, vzpodbujati zasebno maloprodajno mrežo specializiranih trgovskih lokalov, zagotoviti izenačitev pogojev poslovanja zasebnega in družbenega sektorja, prilagoditi odpiralne čase potrebam občanov in možnostim trgovcev pridobiti tuje partnerje za vlaganje v trgovino To bomo dosegli: - z ustrezno davčno politiko ob stimuliranju visoke kakovosti ponudbe - zagotovitev ugodnih kreditnih pogojev za prenove starih objektov in odpiranjem lokalov visokega standarda - s tujim vlaganjem - z organiziranim in stalnim izobraževanjem - s skupno promocijo turizma in gostinstva v občini Zagovarjam načelo, da je pred izvajanjem konkretnih ukrepov potrebno temeljito analizirati stanje in opredeliti razvojne možnosti. Organizirali bomo sestanke in posvetovanja z odgovornimi ljudmi, ki delujejo v turizmu in trgovini (podjetniki, turistična društva____) in pripravili pro- gram razvoja trgovine in turizma v občini Domžale. ZORAN POUŠAK, Član izvršnega sveta, zadolžen za družbeno planiranje in razvoj ter za področje gospodarstva: Kot predstavnik obrtne dejavnosti, zadolžen za področje obrtniška -in podjetništva se bom zavzemal za interese obrtnikov in podjetnikov tako kot ustreza njihovim potrebam in večanju učinko- vitosti dela. Zato bom zagovarjal take usmeritve, ki nas na tem področju vodijo naprej. Želim, da se izenačijo pogoji poslovanja s pogoji, ki veljajo v podjetjih (prometni davki in repromaterial in osnovna sredstva). Prav tako zagovarjam znižanje prispevkov iz raznih osnov na enotno stopnjo iz dobička ter se za stimulativnejšo davčno politiko, menim, da so bile doslej davčne lestvice preveč progresivne in so destimulirale ustvarjanje večjega dohodka in dobička. Ogrevam se za davčne olajšave v začetnem obdobju, ki morajo omogočiti normalen razvoj obrti in podjetništva (obremenitve s prispevki so to doslej omogočale). Menim, da je nesmiselno ločevati davke in prispevke, ker gre za obveznosti, ki imajo enak vpliv na obrtnika in podjetnika. Treba je zagotoviti organizirano in učinkovito davčno službo, ki bo znala ločevati koristno od špekulantskega. Doseči moramo stimulacijo zaposlovanja deficitarnih poklicev in odpiranje novih delovnih mest. pa tudi prizadevati se za odpiranje novih obrti in podjetij na strokovni podlagi in smislu'za poslovanje ter poskrbeti za večjo podporo razvoju storitvene obrti, ker bomo le tako omejili obrt brez dovoljenj. Eden osnovnih ciljev, ki ga je treba doseči, je način organiziranja institucij (v zadrugah ali bankah), katere bi povezale interese ljudi z idejami in programi, ljudi, ki so pripravljeni vložiti sredstva in tiste, ki sojih sposobni uresničiti. Na ta način bi aktivirali prihranke naših občanov in tujcev. V predhodnem obdobju, ko še niso razviti kapitalski odnosi je treba ohraniti vse oblike spodbujanja razvoja obrti in podjetništva, ki so bile že doslej uspešne. Zagotavljati moramo poslovne prostore v novih obrtnih conah in v vseh novogradnjah (bloki, športni objekti), zagotoviti ugodne bančne kredite, sredstva razvojnega sklada ter doseči davčne olajšave. Prav tako moramo iskati nove oblike ter jih predlagati v sprejem na vseh ravneh občine do republike. Pospeševal bom organizirano delovanje in krepitev vezi med velikimi podjetji v občini in izven nje ter med obrtjo in malimi podjetji (prenos neproduktivnih programov z osnovnimi sredstvi in tehnologijo v manjše obratovalnice). V svojih prizadevanjih ne bom pozabljal povečevati ugleda, ki ga imata obrt in podjetništvo v občini preko informacijskih medijev in usmerjeno propagando. tako da širšo javnost seznanimo z možnostmi razvoja in pogojev. Tako bomo privabili potencialni kapital v naše okolje, hkrati pa približali že znane informacijske sisteme našim obrtnikom in podjetnikom. Zavzemal se bom in zahteval od republiških organov, da pri nastajanju nove zakonodaje (obrtne, davčne in prispevne) prepustijo več pristojnosti občini, da bo lahko glede na razvitost, občinske potrebe in trenutne razmere vodila ustrezno politiko, zagotavljala večje učinkovitosti in izrabo vseh naših možnosti. IRENA GRIČAR, Član Izvršnega sveta, zadolžena za družbene dejavnosti: V okviru svojih pristojnosti se bom zavzemala za razvoj družbenih dejavnosti kot celote za preoblikovanje izvajalskih organizacij v zavode različnih oblik lastnine, ki bodo imeli enake pogoje za uresničevanje nacionalnih in drugih programov, za spodbujanje konkurence in doseganje evropskih standardov na vseh področjih kjer so in bodo podane zakonske možnosti ter za ugotavljanje in stimulacijo dela. Na posameznih področjih družbenih dejavnosti se bom zavzemala za to, da bi uspeli doseči kot sledi po področjih: V kulturnih dejavnostih: - večji' poudarek želim dati oblikovanju nacionalnega izraza v smislu popisa kulturne dediščine ter zagotavljanja ustreznih sredstev za obnavljanje kulturne dediščine (sakralni objekti, spomeniki ...) - poskrbeti za razvoj knjižnice kot edine profesionalne ustanove za zagotavljanje statusa občinske matične knjižnice - podpirati ZKO in spodbujati neprofesionalno delo ter zagotavljati večje prispevke posameznika (vstopnine) - zagotovitev vpliva na oblikovanje programa kinodvorane (spoštovanje dogovorov ob ustanovitvi kinodvorane) - skrbeti za vzdrževanje kulturnih domov, prednostno za uresničitev osrednje naložbe - obnovo Društvenega doma - glede na razpoložljive prostorske možnosti in finančna sredstva spodbujati profesionalne skupine - poskrbeti za nadaljnji razvoj galerijske dejavnosti. Osnovno šolstvo - Zagotovljati kakovost dela in dosegali postavljene standarde znanja (tekmovalnost posamez- nika. konkurenco Šol) - depolitizacijo pouka - oblikovati poseben sklad za štipendiranje najboljših učencev osnovnih šol (dodelitev štipendij na osnovi učnega uspeha in doseganja opaznih rezultatov na znanstvenih tekmovanjih osmošolcev) - zagotavljati enake prostorske pogoje (OŠ Matija Blejca Mengeš. OŠ Šlandrove brigade. OŠ Jurij Vega Moravče) kot potreben element za doseganje kakovosti dela (specialne učilnice) - podatki kažejo, da se je intenziteta priseljevanja zmanjšala in so razpoložljive prostorske zmogljivosti zadovoljive - preoblikovati družbeno strokovno upravljanje obstoječega šolskega sistema. Treba ga je racionalizirati ter dosegati večjo kakovost. Zavod republike Slovenije za šolstvo v preteklosti ni opravičil svojega poslanstva, preurediti je treba v šolstvo ter ohraniti individualnost in razbremeniti šole z opravili, ki niso tesno vezana na izvajanje strokovnega programa - ponovno vzpostaviti status učitelja z spodbujanjem ustvarjalnosti in inovativnosti ter vrednotenje dela - potrebno je prilagajanje evropskemu delovnemu času - uveljavljanje zasebnega šolstva - vključevanje predšolske vzgoje v osnovno izobraževanje - zagotavljanje fleksibilnosti programa srednjega šolstva v občini - proučiti je treba težave v usnjarski industriji, obseg in obstoj usnjarstva v občini. - podpiranje priprav raziskovalnih nalog na republiški ravni tako zaradi prevelikega drobljenja sredstev, kot tudi zaradi sofinanciranja nekaterih temeljnih nalog - zavzemanje za prenos tega dela v prakso - zavzemanje in podporo nalogam, ki so za občino pometnb- Socialno varstvo - Poskrbeti je treba za zagotavljanje socialne varnosti najbolj ogroženim skupinam prebivalstva - dosledno spoštovati kriterije socialno varstvenih pomoči in izdelati lastne občinske kriterije, glede na specifiko občine in potrebe ljudi - oblikovanje strokovnega tima. ki bi vključeval vse strukture strokovnjakov, ki kakorkoli skrbijo za človekovo blaginjo (Center za socialno delo. Zdravstveni dom, šole, podjetja, postaja milice...). Tako organizirani tim bi z več vidikov in bolj kvalificirano reševal probleme, ki se povečujejo spričo težke gospodarske situacije (mladoletno prestopništvo, alkoholizem, izrazito povečanje stisk, ki se odražajo na medsebojnih odnosih v družini...) - organiziranje pomoči na domu in dnevno oskrbo v domu počitka za vse ostarele in onemogle, ki so pomoči potrebni - vključevanje mladine v humanitarne akcije pri pomoči starejšim - vzgajanje in osveščanje ljudi za spoštovanje in uveljavljanje pravic in dolžnosti staršev do otrok, kakor tudi otrok do staršev - ohranjanje inštituta rejništva (zaradi tradicije in že dosežene kakovosti) istočasno pa zagotavljanje sistematične ureditve pokrivanja nastalih stroškov (šolstvo, otroško varstvo...) - za zaposlovanje različnih invalidov (telesnih, duševnih ob konkretnih potrebah je treba razmisliti o ustanavljanju delavnic pod posebnimi pogoji - reševanje tehnoloških viškov preko Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Sklepa o kriterijih, pogojih in postopkih za uporabo sredstev iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Osnovna socialna varnost naj izhaja iz dela. Raziskovanje - Uveljavljanje selektivnosti pri potrjevanju raziskovalnih nalog - Okrepiti skrb za lastno zdravje s poudarkom na preventivnih dejavnostih - reorganizirati zdravstveno službo in sprostiti zasebno zdravstveno prakso - izpeljati optimizacijo zaposlitev v Zdravstvenem domu (v skladu z veljavno zakonodajo) i'1 urediti prostorske probleme. Otroško varstvo - Uveljavljanje zasebnega varstva in vzpostavitev ustreznega nadzora družbe ter spodbujanje varstva na domu - reorganizacija vrtcev v smislu razbremenjevanja vrtce(1 z opravili, ki niso tesno povezan s programom vrtca - prilagajanje evropskemu de lovnemu času v smislu vsebin* in časovne razporeditve. Telesna kultura - Podpirati množični in rekre ativni šport * - najti ustrezno obliko fcojs nizacije preko javnega Pp^e!. ali preko dajanja koncesij P0^ meznim podjetnikom (baZ hala, športni park) - razvijati tradicionalne, uveljavljene vrste športa - zagotavljati ustrezen s ^ vrhunskim športnikom Prekor;n. gotavljanja štipendij, hran oto stanovanj itd. (alpinizem-šport, kotalkanje). j„ - podpirati tekmovalne športno rekreativne dfj‘1/vn|,j$, - predvsem v Alpe-Adria (te konjereja, teki) „„ - zavzemati se za (g|eu jZ. tradicijo) organiziranje 'n , vedbo vrhunskih športnih' turnih prireditev v Priredi v<_(n(, centru ter izvajati perma'('1'r(,,v' izobraževanje nekaterih sp (n. v centru preko izobraževa1" stitucij -janje - zavzemati se za finilt. 0 po-vrhunskih prireditev PrC djetij, ki so za to. Tehnična kultura - Spodbujati intenzivne d ) nosti . • mčin fi' - urediti sistemski n naneiranja s samoudele ANTON DEMOJZES, član Izvršnega sveta, zadolžen za področje kmetijstva: Zemlja je večja dobrina, kot smo jo priznavali... ^ Kot član Izvršnega sveta zagovarjam kmetijsko P0^!.‘^nje 0,r>C ske kmečke zveze, ki bo spodbujala in omogočala nas ritve: ^ pO'r Trajno varovati in pravno zaščititi kmetijske obde joN1'1 šine, da bo obdelovalna zemlja trajno zaščitena kot s UP z ustrezno zakonodajo in občinskim prostorskim P an‘ pogoj^L Usmeriti razvoj kmetijstva na zakonitostih, ^a!C,C.^vaii N*' (| naravne danosti: na nižinskem območju bomo P°SP pfjboS^ tržnih poljščin in vrtnin v kombinaciji z živinorejo. > ^ z najemom državnih ^ japiji in gozdnih zernjl.^ ^ območju pa živinorejo. Izjemen poudarek bomo namenili razvoju družinske kmetije kot najučinkovitejše in najracionalnejše oblike gospodarjenja v kmetijstvu, ki hkrati edina zagotavlja poseljenost in varovanje kulturne krajine. Želimo doseči podobno ekonomsko-socialno razmerje ljudi, ki živijo od kmetijstva kot v razvitih kmetijskih gospodarstvih. Zagotoviti je treba razvoj in ustavno varstvo družinske kmetije, zato moramo vrniti krivično odvzeto zemljo in hkrati povečati na optimalno velikost družinsko kmetijo: tudi skih kmetijah kmetijskih pridejo dod r.. ,1,-invnosti naj Te dejavnosti vir dohodka na v k1 $ 11.. -.jovnlne ukrej , tn|£o, ^ metij'v imetij Pospeševalne ^reptj , ^ stvu moramo zasn^ .„^,311^. I V 11 ,..w - tnn U1' podbujamo |0Vanje I. ..K.Unn sodci1' medsebojno eš< tov. . , posP^aflj*' Oblike in nač ne P ^ k- treba usmeriti^ in f*7' poklicno uspos .1. h" ;8bljanjC «vanje, sistemsko zagotavljati ^aterialna sredstva, doseči avčne olajšave in oprostitev raz-I'1'' prispevkov, sofinancirati iz-clavo projektov in strokovno Pomoč. Tudi delo družbenih služb za roetijstvo naj omogoči spremembo invalidskega, pokojnin-s ega in zdravstvenega zavarovala, da bodo člani kmečke dru-me popolnoma in resnično ize-ene z ostalimi zaposlenimi dnK°S^0C*arstvu' zag°toviti so" nejše programe v šolstvu. To s. Ja Posebej za kmetijsko šol-0 m enakopravno vključeva-Je V ce'°ten izobraževalni si-nnt?- ta*t0 kmetovalec tudi ■ lc- Gospodar kmetije naj bi tavale? 'Zobrazbo ~ Poklic kme' ustrezno zakonodajo in v oh«nim odzivanjem nanjo ni-.bomo zagovarjali pre-p0.evat?je monopolov na vseh (mlekarskem, klavni-skem' s ^ovskem, gozdar-retn.i, 'zmeujejo kmetijsko no« i-ltlV° in razv°j ter iniciativ-Pol • etova*cev. Lovski mono-Dria^f treba spremeniti v prid Pr,d 'ovjmju hrane. gov-ir °r °^u ob^'nc bomo za-sl(e„.ja.1 nujno prenovo kmetij-JtvaB m gozdarskega zadružni-karslr šlršem območju pa mle-ai§tv?a 'n klavniškega zadružnih 7. J50 že|j' kmetov po klasičnih ev rUŽn!h n;K'elih in sodob-zavzern°r S^lb sP°znanjih ter se zadn,* 3 ',za vrn'tev vse odvzete Kružne lastnine. Post?net,jska svetovalna služba la|a 2„e .)avna služba, ki bo de-sedan; ln,eres kmetov, delavci pospeševalne službe se prerazporedijo v kmetijski zavod Ljubljana, v enoti občine Domžale. Enako bomo reorganizirali tudi selekcijsko živinorejsko službo. Veterinarska služba se mora organizirati tako, da bo postala učinkovita in racionalna, zato jo bomo približali kmetom uporabnikom in sicer tako. da bo sedež veterinarske službe v Domžalah. Gozdarska služba bo postala javna državna služba, ki bo imela nalogo pripravljati strokovne podlage za načrtovanje in izvajanje dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju gozdarstva, republiška uprava pa bo imela svojo enoto v občini. Družbena kmetijska in gozdarska gospodarstva katera so nastala s krivičnim odvzemom kmetijskih in gozdarskih zemljišč, morajo vrniti prvotnim pravnim lastnikom. Ostala državna kmetijska in gozdarska zemljišča pa bo treba dati v dolgoročni najem po optimalnih velikostih družinskim kmetijam. Pripraviti moramo izhodišča in ekonomsko rešitev za reorganizacijo in razselitev prašičje farme Ihran na manjše obrate po kmetijah v obliki mini farm. tako kot je to primer v ekološko razvitih kmetijskih gospodarstvih, kjer gnojevko uporabljajo kot gnojilo na kmetijah. Naša posebna skrb oziroma naloga bo pospeševati razvoj manj razvitih območij občine in podeželja, posebej izboljšati življenjske in delovne pogoje kmečkih ljudi; ob ustrezni izboljšavi infrastrukture in ob učinkovitejšem informacijskem sistemu, prilagojene potrebam podeželja. SS^eta, Cc™ “ »»imele denar je blago... d Ivanja ? ,0' Področje financ ni v neposredni funkciji zadovo-°^r‘ieniljj °,rc^ občanov v predstavitveni besedi ne morem biti finance Zq° °be!aven- l>a n,dl sicer- na Prv’ pogled občinske ^rnČUnsk'11 ltie,ost' v Zakonske podlage (viri!) in dogovorjeno ^ntivno ?.pora^° (plan!) ne nudijo prav dosti motnosti za bn<,n(no p e,/> ^ajbrt prav tu tiči razlog, da nekatere občine za ,0 hnkcij(<>l "><'ie nimajo posebej zadolienega člana v IS, ampak ^aniranje i’rePu^čajo kar predsedniku komiteja za druibeno Tako aa|°g v nr'm eno svojih prvih ?°trebe Do kCrjan'u objektivne ^ in \P ’t°bstoJu tak^ne funk-ir!^roČja. c.r!n,ran!u Plovnega 2 a občinsv;e J3 dilemo, ali naj bo0) svetov ' f'nanCni minister ? 'ndi k()' !no vlogo ali pa naj rT. Cniljanjc rc'no zadolžen za ^eni ^''Poslovanja.. - kar 7n°sti kom?, P°seganje v pri- t%kapi,alni pC,r'tSe bo!i pojavlja < a',riso nos, "er Ustanovi-Vah m drugih fSt v reg'jskih ban-Mi Pr|naša ti,,i nanenib ustano-dolgoročne predno- Na področju zbiranja investicijskega kapitala: Z marketinškim in davčnim in-strumentarijem je potrebno pritegniti v občino svež investicijski denar (tuj in domač) predvsem za poživitev športne, turistične in hotelske ponudbe. Kar zadeva čiste finančne posle: Na denar gledam kot na vsako drugo tržno blago. Treba ga je poceni kupovati in drago prodajati, Tu ni prostora za socialo. Kratkoročne finančne transakcije je možno povečati in z dosego alternativnih virov prihodka zmanjševati pritisk na davkoplačevalce. «fetCERMEU Geodetske Skina 0<* 7« Sluiba je Sirot kovnega značaja, ki deluje nepretrgoma (,oife^e‘lna nal0f., P° 8e0(ietskihst(l)f,S, Planinskega društva D°. Žale (pri bazenu). Šolo ho _ pričeli //. oktobra, voda P jo bo Rok Kralj. VA DRUŠTVO NOVIH VOZNIKOV Karate sekcija Jarše vpisuje nove člane, članice in pionirje v karale šolo in samoobrambo. Treningi so prilagojeni za vse kategorije, posebej imamo organizirane treninge za pionirje. Program treningov: športni karate, samoobramba, trening z nunchaku (palice), full contact in dihalne vaje, katere se trenirajo v modernem karateju. Treninge strokovno in organizirano vodi trener karateja Ivica Mršič, 1. dan, pomočnik Tadej Herga 2. kyu. Vpis in informacije so na voljo v stari osnovni šoli na Rodici vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure do 15. 10. 1990. IZ AMD DOMŽALE Kakovost Tečaje CPP organiziramo vsak mesec enkrat in po potrebi tudi pogosteje ter z zelo ugodno ceno 200 din. Znižali smo tudi ceno praktični vožnji na 150 din za vsa vozila enako. Društveni izpit je brezplačen in prav tako tudi vožnja na zak- ljučnem izpitu. Kandidati se lahko psihično bolje pripravijo na izpit, ker ima izpitna komisija poslovne prostore v naši stavbi in se izpitna vožnja prične in konča na našem dvorišču. Po želji pridemo po kandidate tudi na dom oziroma v službo. Tečjaniki si lahko izposodijo naše šolske knjige. Za kavliteto dela skrbi šolska komisija, ki jo vodi Jernej Per, član ljubljanske izpitne komisije. Kandidati si lahko sami izbirajo avto oziroma inštruktorja po svoji želji. Posebno »SAM« Domžale - Moravče razpisuje tečaj za voznike kategorij6 A in B ter traktorj6' Kandidati se prijavijo na nasl°v’ Društvo novih v°z nikov »SAM«-na Čebulovno Moravče. a ndn°s0 krb posvečamo tud' jjcl8' icd inštruktorjem 'n ‘ ure<> om. Pri nas so uradn SObO‘{ sak delovni dan raze uro aed 9 in 11 ter Ib ' ,■ po 'okličite nas lahko s tradicijo Domžalsko avto-moto društvo obstaja že nad 43 let in je med najstarejšimi pri nas. Že 40 let pa je njihova dejavnost usmerjena tudi na področje avto šole in v neprekinjeno izobraževanje novih voznikov. K hitremu vzponu društva, še predvsem na športnem področju, je v zadnjih nekaj letih, največ pripomogel nekdaj odlični športnik in večkratni državni prvak v cestno hitrostnih dirkah Peter Verbič, ki je bil letos izvoljen za predsednika društva. O dejavnosti in ukrepih za zagotovitev uspešnega poslovanja v njihove avto šole v novih razmerah nam je g. Varbič povedal naslednje: »Naše društvo se je na novo nastali položaj z odpiranjem zasebnih avto Šol hitro odzvalo in ukrepalo tako. da ne pričakujemo motenj v poslovanju in smelo zremo v prihodnjost. Z lastnimi prostori na Krakovski 18. kjer imamo kar tri učilnice in smo med najbolje opremljenimi t učnimi pripomočki ne vidimo posebne nevarnosti konkurence, ker se hitro prilagajamo tržišču z novimi prijemi in ekonomsko logiko pri izka-nju skritih rezerv v racionalnejšem gospodarjenju. Za pouče- vanje imamo na voljo deset avtomobilov različnih znamk in od tega pet novih ostali pa so vsi iz lanskega leta. Trenutno poučuje devet inštruktorjev. Z najdaljšim stažem nad 30 let poučuje Alojz Bucik z vozilom renualt 5 Campus. Slavko Ša-uer z golfdiesel. Janko Grilj z zastavo 128 ter Friderik Majhenič, Janez Klopčič. Matija Golob. Janez Kuhar. Matjaž Esih in Sašo Moneta vsi na vozilih vugo 55. Edini v regiji imamo med temi tudi dva inštruktorja za poučevanje z motorjem. Na voljo imamo dva lastna motorja znamke MZ in čelado z vgrajenim sprejemnikom. za sodobnejši in varnejši način poučevanja na motorjih. Tokrat drugače Če se še niste odločili, kako bi si popestrili oziroma bolj koristno preživljali svoj prosti čas, vas vabimo v naš klub. Čeprav je temu klubu ime »KARATE KLUB DOMŽALE«, se vam ni treba bati, oziroma razmišljati o tem, kako težko in nevarno je trenirati karate, kajti z gotovostjo lahko trdim, da so poškodbe v drugih športih veliko bolj pogoste in nevarne kot pri karateju, kajti veščina karateja je ustaviti in nakazati udarec. Težko je z besedo prepričati človeka, kot se je težko odločiti, da bi svojemu že tako prenatrpanemu dnevu dodali še tako nevsakdanji šport, kot je karate. Lahko pa vam povem, da je vsak član. ki je treniral vsaj pol leta. kot traja uvodni tečaj, spremenil svoje mnenje o karateju. S postopnim dvigovanjem kondicije, s pravilnim pristopom trenerja, pravo mero razumevanja in pravo besedo, boste začutili in spoznali. da je vaše življenje vredno veliko več. ne glede na to. kako ste živeli do sedaj. V sebi boste našli večji mir in samozavest. Poleg tega naj povem tudi to. da je karate tudi šport, v katerem boste poleg telesnega napredka dosegli tudi duhovni napredek, kar daje še večji smisel treniranju... Res pa je tudi. da brez truda in rednega dela ne dosežemo več. zato iz vsega srca želim. da poiščete in tudi najdete pot, katere se boste držali vse življenje. Del tega mi je pokazal Slavko Šoro-tar. mojster karateja 3. dan in sedanji predsednik Karate kluba Domžale. Dolgo časa je bil trener našega kluba, sedaj pa je to mesto prepustil meni in s tem tudi veliko dolžnost, ki jo zahteva ta funkcija. Nadaljevanje moje poti pa mi je osvežil moj tehnični mentor Vlado Paradižnik, mojster karateja 5. dan. ki je vsej stvari dodal globlji pomen in pravilni pristop, katerega bom tudi sam poskušal prenesti na druge. Kot je težko izraziti hvaležnost nekomu. ki ti je pokazal pravo pot, je tudi težko vztrajati brez pomoči na tej poti. Vse to. kar sem napisal, nisem napisal samo zaradi tistih, ki se boste odločili, da se nam pridružite, ampak tudi :e, ki še vedno dvomite o e sploh je. To, kakšno 0 o(j je o tem športu, je odvlS”rTlefl :i vodimo ta šport, kakšen ” ^ stop imamo... Če pa si i’0 za na jasnem o kaki stvari, a • je vprašate katerega od va-1 se :v. ki že trenirajo karate a^ ^,1 enostavno priključite in se ajte. (,0ste najte eno stvar in spozn. ne pa boste hoteli spoznat' ,rav! poznali nič. Šp°rtn'P ^ mer: DARKO KOT^Rvsl,k to-S NOVIH ČLANOV b° cdi-:etrtek od 18. do 20. ure porn-tale Komunalnega eentr uči se lahko vsak - P' ja|1j itf , mladinci, mladinke, , ne glede na starost. a skakalcev v veno republiško pr' < >kih. . gfirej0 ■e želimo obvestith y duh Termit Moravce. urh Lj) I. septembre K) REPUBLIŠKO j, Carskih skokih. dogot O lep, množičen V" Polemika • Polemika • Polemika • Polemika • Polemika • Polemika Po sklepu uredniškega odbora z dne 20. 9. 1990 objavljamo prej zavrnjeni članek. Bralci si bodo o njegovi vrednosti sami ustvarili lastno sodbo... SAJ SMO SAMO LJUDJE Življenje se vrača kalf{S*U^': >> ^'' zdaj Se'e vem-Tal ne *JUd' 'mam okoli sebe. j 6'?a5 Janez je bil doslej ves na / e^’ da se ie Pač obdržal *Vojern stolčku, potem se je ne v°l'tvami prelevil v zele- črne ZdaJ Pa se Je vP'sal nied A , fmo da ne bi ostal zadaj. Plat V k'. se ugr'zn'l v zadnjo čain se mogel, take zna-Jneže imam okoli sebe.« šoli; »Dragi otroci, vsi ti- sti, kjer so doma glasovali za Pučnika, dvignite roke! Ja, tako. lepo, lepo... No, zdaj pa še tisti, kjer so doma glasovali za tistega Kučana, ali kako se že piše... Ja. ja, lepo... No, zdaj bom pa spraševala... Začeli bomo z malo težjo snovjo... K tabli pa bom klicala vse tiste, kjer so doma glasovali za Kučana... Zmagovalce pač... Ponižani in razžaljeni pa bodo prišli na vrsto ^Jovenska demokratična zveza p.DBOR DOMŽALE ljubljanska 70/1 61230 Domžale Okrogla miza: Neopravičeno odvzeto PREMOŽENJE v 'ploski odbor Slovenske demokratične zveze vas vabi Pravič eljek’ nkbihra ob 17. uri na okroglo mizo o neo- nodv,. n°.odzve,em Premoženju. Prireditev bo v novi ki-uvoram v Domžalah. svSb0 te^la Prcdvsem o premoženju, ki je bilo po drugi ljudem nH°^ni Pod.Pr'sdo ali na kakšen drugačen način n'h in n- 'IT- Vs' vemo- da Je to ena izmed zelo aktual-Se tren , ,h zadev- zato smo kot gosta povabili osebo, ki Rajko p"0 naiboii sP°zna na to problematiko. To je dr. Zveze rsnv\a*' P°dpredsednik Slovenske demokratične Tomažič ' ' i’ rePobliški minister za pravosodje ter Anton Ščine Rv Predsednik zakonodajno-pravne komisije Skup-PovrniteV ^r,ISOtn' bodo tudi predstavniki Združenja za večera sk, razlaSeenega premoženja, ki bodo v drugem delu Žale, PaJ z vam' ustanovili podružnico za občino Dom- Vabij ■ 1 ste vsi. ki vas omenjena tema zanima. Domžalski odbor SDZ Niansa tel. 712-012 vsak dan od 10. ure. 12. j^bilans NIANSE dela z učenci: - 'tar zna pa zna h}, 5oli tuJih jezikov \ Dom: )bijo vS' PrvololčJ"^'^ P'?Pueslr;liz običajem Domžalah, so ki so ga >rn;r<*°, tako inv.'' ncm§kih šolah: na prvi solski dan >o,niPnili starjj sC('1"v,ano »SchultUtc«. ki so jo z bon- .... kdaj drugič... Že tako in tako morajo preveč trpeti...« V klubu: »Ampak tega pa nisem vedel, da Fancelj resno misli s telim prenoviteljstvom! Mislil sem. da je v partiji samo zato. da vleče boljšo plačo, zdaj pa vidim, da bi bil res rad še kar naprej komunist... Če njemu ne kaplja nekaj na možgane! No, saj drugače je kar fejst fant, ampak na politiko se pa res ni nikdar spoznal...« Na cesti: »Ali ga vidiš, Toneta. kako hodi! Niti hoditi ne zna, pa naj bi nejgova stranka zmagala na volitvah. Ni čudno, da so zgubili, ko pa imajo v svojih vrstah takšne bebce. Na volilno listo pa so ga uvrstili samo zato, da bi zafrknili rdeče. Ampak s takimi si pa tudi ne bomo kaj dosti pomagali. Tale naš Tone ne zna šteti niti do pet. Na hitro bo propadlo pod takšnimi še tisto, kar je gledalo iz vode...« V tovarni: »O. tovariš bivši gosod! Ste se vrnili med nas. kaj! Lepo, lepo, smo mislili, da ste čisto pozabili na nas, pa na občini naenkrat ni več stolčka za vas... No. ja. v skladišče vas bomo dali ali kam drugam na stran, da ne bote delali preveč škode... No, saj je tudi za vas glavno, da imate službo... Takšne plačke in takšnih privilegijev, kot ste jih imeli prej. seveda ne bo... Socialno varnost s tremi tisočaki pa boste le imeli... Če bi bili maščevalni, vam še tega ne bi dali... Pa smo. kot sami veste, dobrega srca...« Na uradnem mestu: »Poglej, kakšno svinjarijo si je upal napisati v časopis! Če bi bilo to samo dva meseca nazaj, bi takoj poskrbel, da bi izgubil službo. Ampak nikar ne misli, da bo zdaj samo po nas svinjak Trenutno smo res v manjšini, in tudi v opoziciji, toda naša opozicija bo na prihodnjih volitvah zagotovo zmagala. Tedaj pa bom dal temu hudiču po riti. da bo vedel otresati svoj jezik po nepotrebnem čez nas!« »V sosedstvu: »No, ja, saj smo drugače kar dobri sosedje, le Miha je Še vedno rdeč. prenovitelj, Filip se dela zelenega, pa je v duši črn kot hudič. Željko hodi spet k maši. čeprav je bil ves čas na drugi strani. Marjana je nehala hoditi v cerkev. ker jo je sram sedeti ob takšnih, ki so čez noč zamenjali barvo, Pepe pa je stopil med kmete, čeprav ima zemljo samo v »tegelčkih«. Kaj dosti res nimamo več skupnega, drugače pa smo odlična soseska!« V gostilnnZa liter dam vsem tistim, ki ste v Demosu, hk! Komunisti, bivši in prebarvani, pa ven! Tudi če ne bo nič boljše, sem zadovoljen, da sem vsaj to dočakal, hk! Zdaj lahko srečen umrem, hk!« In tako naprej in tako naprej. Manca je imela takrat na srečanju z novinarji prav: Življenje se vača. Življenje se vrača v krajevne skupnsoti in v občino. Posebno po volitvah. Postaja veliko bolj pestro. Ne bo nam več dolgčas. Za začetek bomo kmalu vsi med seboj skregani... Smo mislili, da je vsaj drobec božjega v nas, pa kaže, da smo res vsi samo Iju-die- IVAN SIVEC Opravičilo Ivanu Sivcu Globoko se Vam opravičujem, ker sem v Vas izzval tako jezo in srd. Opravičujem se Vam, ker Vam ne bom vrnit na enak način (ljudje bi mogoče uživali). Žal ne znam polemizirati o tistem, kar jaz mislim, da Vi mislite; jaz polemiziram 0 tistem, kar je napisano, izrečeno ali narejeno. Tudi pisateljem Mengšanom in novinarjem nisem gorak, da bi jim neplačane dolgove poravnal na Vaših plečih. Še posebej pa spoštujem Vas in sebe; zato se zmerjati ne grem (zmerjavec 1 svojim obnašanjem ponavadi več pove o sebi kot o zmerjanem). Zato se vam le opravičujem. Čeprav sem v uredniškem odboru šele pol leta, se Vam opravičujem za vse neobjavljene in cenzurirane članke. Sprejmem vlogo spravnega žrtvenega backa. Zakaj bi po tolikih letih iskali prave krivce! Nikoli nisem bil član nobene vlade ali Odbora za kulturo. Opravičujem se Vam za vse njihove grehe. Tudi to, da Vam je pomen pojma ideologije neznan in da je po Vaše dobra polovica lahko tudi slabe tri četrtine, je moja krivda. Opravičujem se za izjavo na uredniškem odboru, da je Vaš članek: ali pre- Oh, no, koliko prelitega črnila, koliko nepotrebnega besnila, vse samo za to, da bi Lipovšek in njegov uredniški odbor dokazal, da edini prav ima, da se edini na vse spozna... Pa ima vsak ravno toliko prav, da mi je papirja in ljudi okoli njega -žal... SIVEC malo smešen ali pa premalo konkreten. Tako sem povsem zavedel vrednostni kompas ostalih članov ter jih zmanipuliral, da so bili soglasno proti objavi. Opravičujem se Vam, ker sem prebira! stare Občinske poročevalce. Sedaj vem: to so vohunske metode. Opravičujem se Vam tudi za američane, ki svoj kip še vedno imenujejo LIBERTV (= svoboda). Zahvaljujem se Vam za stavek, ki ste ga zapisali na koncu. Naj ga ponovim: Bogastvo je strpnost do drugače mislečih. Ko sem ga prebral, sem doživel ZENOVSKO RAZSVETLITEV in sem vam dolžan še tole opravičilo. Opravičujem se vam, ker niste bogati. Jaz sem kriv, ker nisem pravilno drugače misleč. S spoštovanjem Igor Lipovšek Polemiko zaključujemo... Ker so v polemiki, ki je bila začeta že pred nekaj številkam vsi povedali, kar so imeli povedati in ker menim, da z novimi refleksijami na povedano ne bi v ničemer prispevali v njej, je z objavo zadnjih prispevkov le-ta sklenjena. Odgovorni urednik nato polje Ko so lani novembra krajani Krajevne skupnosti Zlato polje dobili asfaltno povezavo z dolino, si najbrž večina od njih ni mislila, da bodo že letos jeseni dobili tudi avtobusno povezavo z Domžalami. Pa seje zgodilo in v za- v Zlato polje pelje le štiri-četku septembra 1990 je krat dnevno in tako zago- Delovna organizacija Ljubljanski potniški promet iz Ljubljane prvič omogočila, da je avtobus zapeljal proti Zlatemu polju. Tako so Brdo, Čeplje, Obrše, Preserje, Tr-novče, Podgora, Zlato polje, Brezovica nove postaje v avtobusnih voznih redih, krajevna skupnost pa je z ličnimi tablicami označila celotno traso, na tavlja prevoz šolarjem in delavcem - vendar le v dopoldanski izmeni. Zlatopoličani bi seveda radi avtobus tudi zvečer, če pa bo, je to predvsem odvisno od njih samih. Namreč, če avtobus ne bo vozil prazen, potem nove proge bodo. Zato krajani Zlatega polja koristite avtobusno progo. Vsem skupaj srečno vožnjo, ing. Pa- i . j j . iju, ing. / a- kateri pa bo do zime po- vhču in vsem šoferjem pa trebno odpraviti še neka- iskrena hvala za razume-tere manjše pomanjklji- vanje. Pa še vozni red, da nas avtobus bo več! vosti. Trenutno UNIJA: BREZOVICA-RAFOLČE-DOMŽALE 1 2 3 4 KM POSTAJE 4.45 - 7.10 13.00 0 BREZOVICA 4.46 - 7. II 13.01 1 Zlato polje 4.47 7.12 13.02 1 Podgora 4.48 7.13 13.03 2 Trnovce 4.40 - 7.14 13.04 2 Obrše 4.51 - 7.16 13.06 3 Preserje »K« 4.53 2 7.18 13.08 4 Čeplje 4.56 .7.21 13.11 7 Brdo, šola 5.00 6.20 ■ - 13.15 0 RAFOLČE 5.02 6.22 - 13.17 10 Vrhpolje »K« 5.06 6.26 - 13.21 12 Dolenje 5.04) 6.20 13.23 13 Žiče 5.12 6.32 13.26 14 Rova 5.16 6.36 13.30 15 Radomlje 5.10 - 13.33 16 Količevo 5.22 - 13.36 Vir 5.25 - 13.30 - DOMŽALE 5.27 - - - _ Rodica 5.30 6.30 - - 17 Preserje 5.28 6.40 - e— 18 Jarše Boštnar 5.31 “ - - Mengeš. Lek 5..M — - - - Mengeš. Pavovec 5.34 - - - Mengeš, Lovec 5.36 6.41 - - 10 Rodica 5.38 6.43 7.31 - 20 DOMŽALE 7.05 6.15 6.00 6.45 7 8 12.58 15.01 12.57 15.00 12.56 14.59 12.55 14.58 12.54 14.57 12.52 14.55 12.50 14.53 12.47 14.50 12.43 14.46 12.41 14.44 12.37 14.40 12.34 14.37 12.31 14.34 12.27 14.30 - 14.28 12.24 14.24 12.23 - - 14.22 - 14.21 - 14.20 12.22 14.17 12.20 14.15 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE DOLNIČAR roj. Ložar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Farkašu in sestri Bredi za vso pozornost in pomoč, ki sta jo nudila naši mami. Hvala tudi gospodu župniku iz Male Loke in pevcem iz Ihana. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala. Vsi njeni. »Spolnil lad je vsakemu želje, dur odprl mu je srce; bi prijateljev je vselje njim oči po njem rose.« (F. Prešeren) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka FRANCA CERARJA iz Doba se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja, nudili finančno pomoč ali kakorkoli drugače pomagali. Iskreno se zahvaljujemo DO Helios, njegovim sodelavcem iz Oljarne, govornici za lepe besede slovesa, sosedu Tonetu Ažmanu za vsestransko pomoč in vsem ostalim sosedom, praporščakom in godbi na pihala za čutno odigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame FRANCKE ERDANI iz Kraigherjeve ulice se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izraženo sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostnike v slovo in tudi za ganljivo melodijo Tišine na trobenti. S hvaležnostjo v spominu nanjo se vsem še enkrat zahvaljujemo! Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica MIRA BIRKA iz Dol pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala družini Šimenc in Kurdeljnjak ter Tomažu Cerar in Silvotu Ribič. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen oogrebni obred. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Nisi podal nam roke, ne rekel besede v slovo. Ostal pa si v naših srcih in nikdar pozabljen ne boš. V SPOMIN FRANCIJU SMOLNIKARJU 24. avgusta je minilo žalostno leto, ko je nepričakovano zapustil naš topli dom dragi mož, ati, zet, brat in stric. Vsem, ki ste ohranili spomin nanj, postojite ob njegovem prerapem grobu ter prinašate cvetje in svečke, iskrena hvala! Žena Saša in otroci. Utihnil je Tvoj glas, obstalo Tvoje je srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da ne vrneš se nič več. V SPOMIN Dragi IVAN HAFNER letos mineva 10 let, odkar si nas zapustil. Spomin nate pa je ostal še vedno živ. Vsi tvoji. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega sina DARKO! A TROŠTA iz Domžal se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, ki so mi stali ob strani. Posebno se zahvaljujem njegovim sodelavcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Mama in Andrej. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA ROKAVEC roj. ŠKRJANC iz Kranjega brda nad Krašnjo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje, sveče in prispevke za svete maše, izraze sožalja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Faniki Gabrovec, Viki Sušnik, prijateljicama Ivanki in Francki za vso pomoč, ki so jo izkazali. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Petru Avblju za poslovilne besede ob odprtem grobu, dr. Farkašu, ki se je tako zavzemal za njeno ozdravitev. Hvala tudi vsem, ki ste jo v času zdravljenja v nevrološki kliniki tako pogosto obiskovali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nam tako dragega moža, očeta, ata, tasta, brata, strica in svaka VINKA CAPUDRA se zahvaljujemo vsem, ki ste mu življenje naredili lepo in bogato, vredno ustvarjalnega človeka in tudi vsem, ki ste mu v zadnjem mesecu življenja z optimizmom stali ob strani in ga opogumljali, ko se je spoprijemal s tako težko boleznijo. Posebej naj to velja tudi za požrtvovalno osebje Koronarnega oddelka UKC in zdravnika ter prijatelja Igorja Kranjca. Hvala tudi za cerkveni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali toliko cvetja, ustna in pisna sožalja, ter pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Vsi, ki smo ga imeli radi, ga bomo neizmerno pogrešali kot razum- vrednote postavljal toploto družinskega kroga in domače hiše ter iskreno prijateljstvo. Vsi njegovi. nega in nesebičnega človeka ki je iznad vse življenjski ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi oče, brat in stric JANEZ URANKAR iz jelš nad Blagovico Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem za izrečeno sožalje, posebno sosedom za pomoč, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi dr. Pipu, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, tov. Tonetu Florjančiču za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hčerka Milka z družino. ZAHVALA V 91. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče, ded in stric FRANC KOŠIR Mala Loka 9 Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za spremstvo na njegovi zadnji poti, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Za čas njegove bolezni se zahvaljujemo dr. Cerarju in sestram sv. Križa - s. Lojzki in s. Evha-risti za nesebično pomoč pri dolgoletnem zdravljenju. Hvala tudi organizaciji ZB Ihan, pevcem iz Domžal in ihanskim pevcem za lepo zapete pesmi ter sosedu Andreju Zajcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo pa se tudi gospodu župniku Zaplati in g. Bogdanu Dolencu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sin Franc, hčerki Francka in Vida z družinami. In so ptički žvrgoleli in so rekli, da te ni, pa so cvetke zajokale in so rekle, da te ni. (narodna) ZAHVALA V 77. letu je po hudi in kratki bolezni ugasnilo plemenito srce dragega moža, ata, dedka, pradedka, brata in strica ANTONA MAVA mizarskega mojstra v pokoju Ob boleči izgubi pokojnega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih žalostnih dneh stali ob strani, nam pomagali in nas spodbujali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili besede tolažbe, darovali cvetje, nam kako drugače pomagali in ga pospremili na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala dr. Marku Pippu za pomoč v času bolezni. Prisrčna hvala gospodu župniku iz Krašnje za lepo opravljen obred, pevskemu zboru KUD lanko Kersnik, lepa hvala govornikom, hvala gasilskemu društvu Lukovica za spremstvo in organiziranje pokopa, hvala vsem ostalim društvom za izraze zadnjega spoštovanja do našega ata. Če smo koga pozabili omeniti, iskrena hvala. V globoki žalosti vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka JANEZA PESTOTN1KA Kamniška 8 Domžale Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Iskreno zahvalo izrekamo gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala. Vsi njegovi! ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubi sin, brat, stric in svak ZDRAVKO SLAKAN iz Trojan Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti se iskreno zahvaljujemo, kakor tudi za izrečena pisna in ustna sožalja in darovano cvetje. Posebna zahvala kolektivu Servis iz Litostroja, pihalnemu orkestru iz Litostroja za zaigrane žalostnike, pevskemu zboru Lipa iz Trojan za čutno zapete pesmi in gospodu župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi gasilskemu društvu Trojane ter lovskemu društvu Trojane - Ožbolt za poslovilna govora ter pogrebni sprevod in pokop. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob nenadni izgubi drage sestre MARIJE KRŽAN Birtove Minke iz Serjuč pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, za maše in za cerkev. Zahvaljujemo se govornici - upokojenki Slavki Srenj-šček, duhovnikoma gospodu Primožiču in Šlibarju za cerkveni obred, pevcem, zastavonošu in praporščakoma, patronažni sestri Slavki, dr. Džuriču ter Milki Slapnik za pomoč. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi in dobri mož, ata, stari ata, brat in stric MARTIN CERAR iz Kranjega brda 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in darove za maše. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala dr. Farkašu za nesebično pomoč pri zdravljenju, gasilskemu društvu, združenju zveza borcev, nosilcu praporja, govorniku Francu Novaku pri odprtem grobu ter pevcem iz Mengša za lepo zapete žalostnike. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ko, ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. 4^ ^ M ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega sina, brata, vnuka in nečaka MARKA ŽEKARJA iz Nožič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prlla' teljem in znancem, ki so nam ob težkih urah stali ob strani, darovali cvetje in darove za cerkev, izrekli sožalje ali nam kako drugače lajšali žalost. Posebna zahvala gospodu župniku Lojzetu Golobu, ministrantom in mladinskemu pevskemu zboru za IsP® opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilcem, sošolcem in tovan šicam, tabornikom in vsem, »j ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi sošolki in g. Pavliču za njun poslovilna govora ter Vink Kavčiču za vso pomoč. Žalujoči vsi njegovi. Nožiče, september 1990. Ljubila si polje, družin0 dom je prekmalu odzvonil ti vas zvon. Skromno in tiho, L.ura vela, je odšla od nas d mama, babica, prababica, stra in teta HELENA VODNJOV roj. Loboda Kosova mama iz rv berka Iskreno se zahvaljujeta® rodnikom, sosedom, 5 je|av nom, prijateljem M|in<>' cem DO Tamiz m D postroj za darovano tvC U l> spevke v dobre ,|Vo 0* izraze sožalja in spre . va|ju-njeni zadnji P0,l‘ r.rju,se' jemo se tudi dr. , )P|anU' stri Bredi in gospodu ^ i0-pevcem, praporščak ^jjjpo. listu za lepo zaigcan" hva|a. Vsem še enkrat iskren* Vsi njeni- "Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok 'n .u,° spoznanje, da se ne vrneš več...« (ljudska) ZAHVALA PJ5 ner|adni in boleči izgubi, i.e za vedno zapustil ofagi mož, ati in stari ata . IVAN MALIN lis^o° zahvaljujemo vsem ^odn.kom, prijateljem, '» vsem dobrim so-a,/>m za izrečena sožalja, le“v?n°i cve,ie in maše. iz n "V-a ? Rospodu kaplanu obr..!lm2al za ,eP° 0Pravli<‘n ne«, ,n Poslovilne besede, troh*'!’ /3 ubrano potjo in Iran cu za čuteče odi-Vai-? "Tišino«. Lepo se zah-ža L ,eni0 DO TERMIT Dom-Term-!3 .vsest,'ansko pomoč, častno";;"1. .rudar'em za nej-v s,razo m tov. Petru |a-njP„ " za Poslovilni govor ob jPgovem grobu. Hvala vsem, vil.. v tako velikem šte-Pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. 0b hoiočHzgubt mojega dra-gega sina Rega ! STANKA 5 ls*AJA PROMOCIJSKEGA PAKETA .TERME, v HOTELU DOBRAVA V ZREČAH - ZAHTEVAJTE PROGRAM V VAŠI POSLOVALNICI GOLETURIST V DOMŽALAH. RENT-A-CAR , , Najem osebnih vozil z voznikom ali brez. CENE UGODNE, vse informacije na tel.: 711-587 ali 721-014 ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE IN SPREJEMAMO NAROČILA ZA AVTOBUSNE PREVOZE - Tel.: 711-587 ali 721 PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH LETALSKIH VOZOVNIC DOMAČIH IN TUJIH PREVOZNIKOV^ Tel.: 721-014. POKLIČITE NAS. NE BO VAM ZAL. NOVA ODVETNIŠKA PISARNA v prostorih Obrtnega združenja na Viru, Šaranovičeva 21. Obveščam vas. da s 1. oktobrom 1990 odpiram odvetniško pisarno, ki bo odprta za stranke vsak torek, sredo in četrtek od 16. do 19. ure ter dopoldan po dogovoru. Telefon: 713-743. EMIL TOMC 4 DOMŽALE d.O.O. V. VLAHOVI6A 2b CENTER ZA TUJE JEZIKE, RAČUNALNIŠTVO IN DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE prireja ZA OTROKE MLADINO IN ODRASLE tečaje ANGLEŠČINE NEMŠČINE FRANCOŠČINE RAČUNALNIŠTVA MATEMATIKE FIZIKE MEHANIKE ELEKTROTEHNIKE v prostorih Srednje usnjarske in kovinarske šole. Domžale, C. talcev 19a. Na željo organiziramo tudi strokovno pomoč za druge predmete osnovnih, srednjih in drugih šol. Informacije po tel.: 722-619 vsak dan od 18. do 22. ure razen sobote in nedelje. Prijave osebno na sedežu podjetja Domžale. V. Vlahoviča 2b/IV - za prvi semester do 28. 9, 1990. PREVAJALSKI IN PISARNIŠKI SERVIS - prevajanje strokovnih in tehničnih besedil - vodenje korespondence v tujih jezikih - oblikovanje reklamnih besedil v domačem in tujem jeziku - lektoriranje besedil - tipkanje vseh vrst besedil Informacije in naročila storitev na sedežu podjetja. Domžale. V. Vlahoviča 2b. tel.: 722-619. DOMŽALE, d.o.o. tel. 061/722 585 KNJIGOVODSKE STORITVE ZA MAJHNA PODJETJA AVTO MOTO DRUŠTVO Domžale, Krakovska 18 tel.: 713-584 Če hočete vozniški izpit, morate.•• AMD Domžale vabi vse kandidate za voznike motornih vozil na cestno prometnih predpisov iz A in B kategorije ter na teiaj P pomoči. Pričetek tečaja bo 8. oktobra 19*81 ob 18. uri v prostorih Avto mot društva Domžale na Krakovski 18. Cena tečaja je 200.00 din, poudariti pa velja, da je izpitna v0 brezplačna. Cena moto ure je 150.00 din. Prijavite se lahko vsak dan od 9. do 11. ure ter od 16. do oziroma po telefonu 713-584, kjer lahko dobite tudi vse podro informacije. . .ctVO AVTO MOTO JOŽE BRODAR Loka na gmajni I, 61234 Mengeš tel.: 738-469 ’ ZADRŽITE TOPLOTO DOMA! Zaradi slabo tesnjenih oken in vrat izgubite do 80% toplotne energije. Energija ima svojo ceno. Tesnjen je oken in vrat so vedno priporočali modri ljudje. Kdor je znal varčevati s pridobljenimi dobrinami, je dosegal nove življenjske in delovne uspehe. Ponujam vam v svetu že preverjen in priznan način tesnjenja iz obstojne in estetsko ustrezne silikonske gume z 10-letno garancijo. Spoštovani! Tesnjenje oken in vrat opravimo na vašem domu. Prepričani smo, da boste zadovoljni s to izboljšavo, ki bo iz doma pregnala zimo in prinesla pomlad. N.*vvW Mali oglasi Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko Angleščino. Pridi, preden zaš-5['Plje! Telefon: 722-266. Domžale. »KROJAŠTVO« Marjan DHLIN iz Škrjančevega 20 Pr' Radomljah izdeluje tek-no in usnjeno konfekcijo po naročilu. - Serijsko izdeluje amc °' žensko in otroško JE-konfekcijo. Za ljudi, ki ls° po »JUS-u« pa izdela ex-lil^gdele po lastni izbiri. ^ Domžalah ali okolici naja-n P garsonjero. Nudim nekaj PJačila- Tel-- 721-711 int dopoldan. EPIGRAM Je križ brez križa Že nova viža vse bolj se Evropi bliža. Ni stvar prestiža, če ves Mengeš se nam križa. Je križ. če zdaj mrliška veža nima križa. Vrh kimavcev se niža. čas pa se jih odkriža. Z Borčevska mednarodnega pokojnina studenca Saj poznate Lojzeta... mož kulture, ki počitka ne pozna. Kekca zdaj na oder nam postavi, na kulturnem polju sušo - brž odpravi. Prijatelj me še vedno prepričuje: ••Boril sem se le za pošteno stvar. Je nihče ni zavrnil?! - dokazuje, da se boril je tudi za - depar. FRANCE CERAR V ceni Zastavo 750, letnik 1982. po UGODNO prodam. Šifra: t0lf,ap?s,!ni kvalificiranega av-K 'z okolice Domžal ali Pro!frdam v najem poslovne zlan»°S'm Poštenega najditelja bi|a ^aPestnice. ki sem jo izgu-Lekar' av8us,a 1990 na poti lehi, na 7 Parkrini prostor Ve-gradi^0Vn'ca nai m' 1° Prot' na-ftvu Vrne' Naslov v uredni- ran^i'1^' hrastov parafini-dam i • 'n s'amoreznico pro-RadomiP0VSek- Prešernova 14. -^Je^telefon: 722-941. Za Prot!!OVa ‘OOgO3« ~ prodam 7l'-686Vre^nost enega " tc,-: ?iko ;'rU'ram roatematiko, fi- !!l!CS738-6e62lektr0tehnike- r3Žo T°walah Pr°dam ga-ZabreJn C °,n; (064) «"‘-496. nica ,ca 44 c- 64274 Žirov- © mizarstvo KOCJANČIČ 61230 DOMŽALE, Dragomelj 83 Tel.: 061/337-058 Razpisujemo prosta dela in naloge: 1. KV mizar 2. priučen mizar 3. komercialist - notranja oprema Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. - poklicna šola lesne smeri, zaželjene delovne izkušnje pod 2. - končana osnovna šola, izkušnje v mizarski stroki pod 3. - višja ali srednja šola lesne ali ekonomske smeri, izkušnje na področju trženja notranje opreme. Informacije na zgoraj navedenem naslovu, osebno ali po telefonu (061) 377-058. ‘hštruira S0"" ZAHVALA Ob požaru, ki je uničil del našega gospodarskega poslopja v Zagorici se želimo zahvaliti za vso pomoč pri gašenju, za pomoč pri obnovi ter ra vse, kar ste nam dobrega storili ob nesreči, ki nas je zadela. Družina Globočnik Zagorica pri Rovih GRADITELJI HIŠ - STANOVANJ Marketing trgovina na debelo vam nudi po konkurenčnih cenah okna, vrata, obloge, izolacije, keramiko, radiatorje in stavbni les z dostavoI na vaše gradbišče., Eokjičile na telefon (Ofil) 712-993. Istočasno vam jamčimo strokovnost in montažo prvim kupcem zastonj. Trgovina »SMREKA« Usnjarska 1 61230 Domžale RJ matematiko za šole. Telefon: 711- Ročni voziček, sod 50 in 100 1 prodam. Jenko. Cankarjeva ulica. Domžale. VIDEO TEČAJ oktobru letos 0rEani/'10|k Radomlje bo v mesecu i tehnika^r 'n nadaljevalni tečaj za vse. kijih zanima video •“pl in! nCa‘ ,0 v kulturnem domu v Radomljah, predaval pa bo Intere Pe‘er Požene|. KLUB da Pijejo prijave na naslov: FOTO-KINO 8ICA, Radomlje, 61235 Radomlje - do 12. oktobra P0 P<>šti'U ,e'a‘a’ ceni' ','a' banka v SPB), res pa je tud" da brez celovite akcije ne o' bilo uspeha - le zmeda in »e večji problemi. IGOR LIPOVŠEK Utrinki pasjih dni Kdor mora v pasjih dneh ob pasji vročini tekati okoli kot pes in iskati po trgovinah pasjo hrano, zraven pa še pasjo ovratnico za odgajanje pasjih bolh, katere pa nikjer nimajo, ima pasje življenje. Na to prisegam, pa Bog. Jaz ga imam. Sicer pogojeno še s celo vrsto drugih faktorjev. Pa kljub vsemu raje živim pasje življenje kot človek, kot da bi bil še tako rodovniški in kdove kakšen pes s človeškimi lastnostmi. Nisem pa gotov, če pasji dnevi vplivajo na razpoloženje trgovcev, konkretno »ŠPORT« Napredek Domžale, da v »Špici« turistične sezone zapirajo trgovino od 12. do 16. ure, ko bi ljudje precej kupovali. Pa tudi sicer v tej »špici« ni mogoče kupiti moških kopalk, ker imajo na zalogi samo troje, za petletne fantiče. V anketi prodajalcev, ki so jo morali izpolniti, zakaj da je tako malo prometa ni razvidno, ali so vzrok pasji dnevi ali kaj drugega. Zagatnost, ki jo pasji dnevi prinašajo in povzročajo, pa se nedvomno pozna na obiskovalcih disko kluba »Life« v Domžalah. Sicer bi fantiči in tudi punce, ko se v zgodnjih jutranjih urah vračajo v svoja gnezda, z ne preveč nežnimi glasovi, ne prebujali sosedov hiše veselja. Če pa je še premalo prirojenega in privzgojenega in to za kulturno obnašanje. je razumljivo, da mladi fantje od veselja do življenja tolčejo s pestmi in čevlji po avtomobilih, ki jih ima sosednji zdravstveni dom več kot dovolj. pa so zato prepuščeni na milost fantom, ko se vračajo z zabave. Tudi. če včasih izpraznijo kakšen tank bencina, kar spretnim »črpalkarjem« ni težko, gre življenje mirno naprej. Dokazov ni. Na opozorila pa ponavadi rečemo: »mi nismo. so verjetno drugi«. Sicer pa bencin na naročilnico niti ni tako drag. V pasjih dneh pa celo ne. Pasji dnevi in tudi življenje pa vzpodbujajo stanovalce dva-najstnadstropnih stolpnic sredi Domžal k najrazličnejšim aktivnostim. In tako si je nekdo, malo za šalo. malo zares na vrhu na terasi posadil pravi »preklasti« fižol, s pravimi »preklami«. ki mu imenitno uspeva. Ker to nikogar ne moti in nikomur ne škoduje, gre spretnemu biologu samo čestitka. Kdor pa hodi mimo. naj le pogleda navzgor, samo. da se mu vrat ne zlomi. Hujši od pasje vročine pa je sklep novih poglavarjev Domžal, da so sklicali kakih trideset starih oblastnikov in jim na kulturen človeški, skoraj na »tovariški« način dali vedeti, da je njihov čas potekel in da naj se počasi pripravijo na »spokanje«. Demokracija pač. Dovolj razumni so ta udarec, ki jih je zadel pričakovali in iepo stisnili rep, v globokem upanju, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, medtem, ko si intenzivno iščejo eksistenčne položaje. Drugi, bolj razžarjeni, so na slabšem. Strašno so jezni na vse. predvsem pa na tiste, ki se jim drznejo reči kot nedotak-Ijivcem. da niso za večno in ne najboljši kot mislijo, da bodo zdaj prišli ljudje druge barve, čeprav ne tako za dolgo kot so bili ti doslej. Pobili in potolkli bi se z vsemi, ki jim odvzemajo kar je njihovega. Vzrok »niksfer-šten« bo zdaj krojil njihovo usodo, pravijo! Kot. da je partijska šola samo za dve leti, kolikor so hodili vanjo. Za večno! Demokracija? »Bla-bla«. last in oblast! Predvsem oblast, ki je vendar tako pri- vlačna - in donosna. Zato se gre. In tako zdaj srebajo vročo juho žlico za žlico, počasi, da se ohladi cela skleda! Pojesti pa jo bo treba. Pasji dnevi, vročina in vse, kar jc z njo povezano, pa očitno ne spreminja življenja v reprezentančnem teniškem centru v Domžalah. Pravljično lep. beli lepotec, ki. z obrambnimi stolpi in strelnimi linami obrnjenimi tudi navznoter, rahlo spominja na srednjeveško utrdbo, še vedno pokončno, mogočno stoji in čaka na osvajalce. ki jih ni in ni. Pa nič zato. Poleg premožnega stadiona, centralnega stadiona, imamo končno, tudi teniški stadion, ki mu ni enakega. Kaj pa, če imajo v Mengšu razvito, urejeno, zasebno, podjetniško kanadsko teništvo, Domžale so pred njimi. Beli lepotec stoji in ljudje, zaposleni v njem, se ne pritožujejo, ker dobivajo vredne plače. Pretirana radovednost tisega, ki ni kupil delnic za TEN-TEN kot se lepotni center imenuje, odkod denar za izgradnjo in nadaljnje funkcioniranje objekta ni priporočljiva. Važno je, da hiša v Domžalah stoji in bo ostala. Menda Radoslava vas res ne bo plačevala nekaj, ki ji nič ne koristi. Zato smo tu MI. Pasji dnevi se iztekajo, vročina pa ne popusti. Čudno. ANDREJ ZAJC TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU V LUKOVICI BO TRADICIONALNO Pokal gorjača rokovnjača^ ------------- Bistro FURMAN ,zZfr kovice organizira 1 ((ie-v malem nogometu v ” vf)j Ijo, 30. 9. 1990 pri o f 0 šoli Janko Kersni* Brdu. . Prijave sprejeniaa’0 ^ 28. ■ 9. 1990 do ls- -,5. osebno ali po te^effn!l/u) ()0 102. Prijavnina jr .Ljft din, žrebanje nastopaj ? ekip ho v soboto, 1990 ob 19. uri. 1 Ekipe, ki bodo °sJ°jelt prva tri mesta bodo P J pokal v trajno last, ag. jeno 4. in 5. mesto po P lične nagrade. Na voljo bosta kala: eden za vsako1** zmagovalca, drugi r(. leta v leto POn,enl valeč> hodni pokal. / jjjr ki ga bo osvojil 3-k ^ poredoma, oztron v petih letih, ga bo osv ",'Sro nx'N Prireditev ADAM RAVBAR so podprli noplasllka, Trzin. Marija Ško/lc. noplastika, Mengeš, Peter Kose '.jje, sivo, Mengeš, Drago Pevec, ‘ZxaVt,i-Domžale, Drago Javornik, čarstvo, Domžale, Andrej / o elektroinstalaterstvo, Domžale, j(ine* Gegorc, servis avtogum, ’c \laf' Kosec, roletarstvo, Mengeš, tr“n pragO tinjak, galvanizacija, \t0- Burja, kovinoplastika, Donu ’ rija Javornik, Ključavničarstvo, Žale, Vinko Jerman, splošno ^(trt, Depala vas, Emona - Praštčerj ^argo Delavska univerza Domza t, ^ Ravnikar, Jamarski dom, jpeV ostali, ki so z dobitki podprh pr ^ oz. sodelovali pri organiziranj lova. Kemična industrija Kamnik, Termit Domžale, Peter Oblak, stavbarstvo, Domžale, Horjak, kovinostrugastvo, Domžale, Anton Skok, lesna galanterija, Domžale, Marjan Laznik, kovino-strugarstvo, Domžale, Janez Grčar, Strojenje kož, Dragomelj, Stane Erman, mizarstvo, Domžale, Janez Vode, kovinostrugarstvo, Podgorica, Ciril Koritnik, Čevljarstvo, Domžale, Stane Šubelj, avtomehanika, Domžale, Dane Klander, roletarstvo, Domžale, Vinko Cerar, vodovodne instalacije, Domžale, Franc Plešec, izdelovanje pecivu, Depala vas, Stane Koristnik, kovaštvo, Depala vas, Anton Arnuš, ključavničarstvo, Depala vas, Franc Mušič, čiščenje stekla, Trzin, Marija Supej, kovinoplastika, Trzin, Ivan Virjent, kovi-