•».n.n. DMfan. . Ml* [ eto LXI	y Ljnbljani, v nedeljo 29. okiobra 1933 Štev. 248 a	Cen« 2 Din
Naročnina mesečno	M^M A. ^ ^^^	ček. račun: Ljub-
»r-- ^^	mgr \ Ii » ^
izdaja ce- jm MSB	M3M M M	mKBm	"63
lolernn % Din. za ^^HH^ HM MHV	ftfff Jf H M JlgVflRV	Zagreb
inozeinalvo 120 Din ^HM MKM	MS* Kffltt ^ M» M KB	TEM.
Uredništvo je t JBhF	U p ra v a : Kopitar-
Kopitarjevi ul. 6/111	jeva 6. telefon 2993
Telefoni uredalltvai dnem« »Iniba 2050 — močna 2994, 2994 In 2050	■ Uhaja raak dan ijatraj, razen ponedeljka tn dneva po praznika
Kristus Kralj
in moderni čas
Kakor daleč sega zgodovina človeškega rodu, tako stara je tudi povest o velikem domotožju človeškega srca po kraljestvu sreče in trajnega miru. O njem je peval rimski pesnik, še bolj jasno pa so ga slikali izvoljenemu ljudstvu njegovi preroki, ki »o v določenih besedah govorili o dnevu, ko bo prišel Gospod in tedaj se bodo tako spremenile živalske in človeške nravi, da bosta lev in jagnje skupaj počivala, ljudje pa bodo meče pre-kovali v lemeže. Nastopil bo mogočen vladar, ki ga prerok Daniel slika kot Kralja, ki bo »pod svojim žezlom zbral vse narode, rodove in jezike, čigar oblast bo večna in neminljiva in Cigar kraljestvo ne bo nikdar razdejano«.
Poslej je človeštvo živelo v mrzličnem pričakovanju vse do dne, ko so se izpolnili časi in je v »vet padla beseda: »Jaz sem Kralji« Ljudstvo pa ni sprejelo Mesije, ker je pričakovalo v tvojem nacionalnem ponosu kralja vojne moči, posvetne slave in maščevanja nad sovražniki, medtem ko je Kristus oznanjal resnico in pravico, ljubezen in mir... »Prišel sem na svet, da pričam resnico in kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Judie so bili prepričani, da je v zunanjem lesku in sili meča njihova nacionalna bodočnost. Z nejevoljo so odklanjali Kralja ljubezni in miru, ki oznanja resnico in spravo med narodi. »Nočemo, da bi ta vladal nad namil« in izročili so ga poganskemu sodniku, da ga je dal pribiti na križ.
Odklonitev Kristusa Kralja je za Jude postala usodno. »Prišel je v svoje, a njegovi ga niso sprejeli.« Mogel bi jim biti v vstajenje, ker pa so ga zavrnili, je postal njihov padec. Niso hoteli, da jim Kristus vlada s pravico in resnico, z ljubeznijo in mirom, zato pa morajo vse do danes prenašati gospostvo tujih narodov, ki so često gospodovalni in krivični, sovražni in brez usmiljenja.
Zgodovina judovskega naroda posega s to okoliščino v zgodovino vsega človeštva. Bog, Stvarnik »veta in ljudi, hoče, da Kristus vlada nad narodi. »Posadil ga je na svojo desnico v nebesih, nad vsako vladarstvo in oblast in moč in gospostvo in vsako ime, ki se imenuje ne le na tem svetu, ampak tudi na prihodnjem; in vse je podvrgel njegovim nogam« (Efež 1, 20—221. Naj ljudje priznaio a/i ne, Kristusu, Kralju vesoljstva, ostane »vsa oblast v nebesih in na zemlji« (Mt 28, 19). Poedinci in narodi, ki ga nočejo priznati za svojega reše-nika in odreš^nika, morajo prej ali slej čutiti njegovo moč in oblast kot Sodnika vesoljstva. Narodi in obl-stniki so za svoja dela Njemu odgovorni in nihče tej odgovornosti ne bo mogel uiti.
Blagor ljudstvu, kjer je posvečeno božje ime! Tam vlada Kristus, Kralj resnice in pravice, ljubezni in miru. Tam je mirno sožitje med državljani in med narodi, edino tam je tudi prava svoboda, kajti: ubi spiritus Domini, ibi libertas; kjer vlada duh Gospodov, tam je svoboda doma
Žal, da se v našem veku tako pogosto čuje krik, ki se je prvič dvignil v nebo pred 1900 leti: Nočemo, da bi nam ta vladal! Brezbožne silg so na delu, da odtrgajo od Kristusa ne le poedince, ampak cele stanove in narode. Mogočne sile so na delu, ki smatrajo za svojo najvažnejšo nalogo, da vržejo Kralja miru iz mednarodne politike, Kralja pravice iz zakonodaje in uprave, Kralja resnice iz knjig in šolskih učilnic, ter Kralja ljubezni iz družinskega in javnega življenja.
Temeljnih moralnih zakonov pa ni mogoče rušiti brez kazni. Ura sodbe se za narode, ki se obrnejo proč od Boga, ne steka šele v onostranstvu, ampak že tu na zemlji. Hoteli so brez Boga urediti svet, zato pa imamo danes strašen kaos na področju duha, politike in gospodarstva. »Povsod okrog nas opazujemo neustaljenost in nemir«, je pred kratkim v javnem govoru ugotovil eden evropskih državnikov. Zakaj pa je toliko nemira na svetu? Zadnji razlog leži v tem, da je kraljeva oblast Kristusova v mišljenju narodov, posebno še njihovih vodilnih plasti, premalo upoštevana. Kjer pa je ta duhovna sila pomandrana, tam izgine tudi mir in sreča ljudi. Dandanes nimamo samo krize gospodarstva, hujših kriz bi mogli nešteto navesti, in sicer iz vseh panog človeškega udejstvovania. Povsod se pozna, da manjka skupne ideje, ki bi ljudi družila; drug v drugem pogrešajo tega, kar vzbuja vero in medsebojno zaupanje. Moderni človek živi v neprestanem občestvu s sebi enakimi, ua se v resnici čuti osamelega in zapuščenega. Leden hlad veje okrog človeških src in nezaupanje koplje prepade med njimi. Kot nekdaj v poganstvu, gleda človek v sočloveku le še tekmeca, zato je človek človeku zopet postal volk. Resnica je proglašena za naivnost, tem bohotneje pa tri-umfira intriga in dobro zabeljena laž. Pravica je te še »predsodek slabotnih«, kdor jo išče, je deležen usode hlapca Jerneja. Nasilje se cinično posmehuje naravni in pisani pravici teptanih in ponižanih. 0 ljubezni še celo ni govora.
Zato pa takšna družba tudi ne pozna miru. Ne pozna ga na znotraj, ker se je vedno bati, da izbruhne pridržan srd krivično ponižanih in razžaljenih, in ni miru na zunaj, ker so šibki v neprestanem strahu, ua se bo močnejši sosed brez ozira na pravico poslužil prava močnejšega. Odtod nemirno tekanje državnikov po Evropi — ne, da utrdijo mir, v katerega ne verujejo, ampak, da »urav-aovesijo sile« za primer oboroženih konfliktov, ki jih mrzlično pripravljajo. Vsak namreč računa le Se na silo, nihče več na pravico. Tako se vedno bolj zgoščuje ozračje v zadtišljivo atmosfero, ki i« ležala nad Evropo tik pred izbruhom svetovne voine.
Kakor ob času svojega zemeljskega prihoda, kliče Kristus Kralj todi dane« človeštvu: Brez
29. oktobra I. 1923 je M ust al a Kemal razbil cesarstvo sultanov
Na razvalnah pa je vstala Mlada Turčija
Ankara, 28. okt. (Posebno poročilo.) Dne 29. oktobra 1923, pred desetimi leti, je bila proglašena turška republika z Gazi Kemal pašo kot predsednikom države. Turčija je sklenila proslaviti desetletnico svojega obstoja z narodnim praznikom, ki bo trajal tri dni. Slovesnosti pričenjajo že nocoj in bodo dosegle svoj višek jutri, 29. oktobra, ko bo država kot taka, to je predsednik republike, vlada, ki ji predseduje Izmet paša, narodno predstavništvo, armada, ves diplomatski zbor, nadalje posebni zastopniki inozemskih držav, ki so že prispeli v turško prestolnico, vse državne ustanove, proslavljala obletnico s svečanim aktom v palači narodnega predstavništva v Ankari. Priprave so velikanskega stila. Ljudstvo je v ogromnih množicah prišlo ▼ prestolnico in tabori okrog mesta. Vojska se je koncentrirala v garnizijah. Mesto bo nocoj razsvetljeno na čaroben način, sodeč po pripravah. Z bližnjih višin bodo grmeli topovi. Delegacija sovjetske Rusije, ki jo vodi vrhovni šef rdeče armade general Vorošilov, je bila predmet navdušenih ovacij, ko se je pokazala na ulicah. Prisostvujemo edinstvenemu prazniku, ki se bo odel v vso čarobno lepoto orienla. Stare Turčije ni nikjer več. Mlada slavi svoj god. — J. K.
Sovjetski pos'i
Ankara, 28. okt. (a). Anatolska agencija poroča: Predsednik republike Gazi Mustafn
10 let turške republike
Od vseh strani države se valijo v Ankaro ogromne množice ljudstva
Kemal-paša je sprejel snoči sovjetske goste. Z njimi je ostal v razgovoru 3 ure. Kasneje jim
Ie priredil svečan banket v hotelu »Ankara Palice«. Sovjetsko odposlanstvo je prispelo v Ankaro, kakor je znano, da prisostvuje proslavi 10-letnice turške republike. Na banketu sta govorila predsednik turške vlade Izmet-paša in sovjetski komisar za vojsko Vorošilov. Oba sta slavila sovjetsko-turško prijateljstvo in uspehe
miroljubne politike obeh teh držav.
★
Pred desetimi leti je Mustafa Kemal Paša z državnim udarom v Ankari napravil konec domala tisočletni tradiciji turških sultanov. Prva leta po vojni sta namreč živeli druga ob drugi kar dve vladi, ena v Carigradu, kjer je vladal še sultan Vahidedin s pomočjo zavezniških bojnih ladij, in druga, provizorična vlada Kemal paše v sredini Male Azije, v Ankari. Staro turško cesarstvo Os-manov je izgubilo svetovno vojno in bi moralo svoj poraz potrditi s podpisom miru, ki je bil sestavljen v Sevresu pri Parizu. Sultan Vahidedin je Mu-stafo Kemala poslal v Anatolijo kot generalnega inšpektorja turške armade. To svoje poslanstvo je Kemal izkoristil, da je v Mali Aziji, daleč proč od sultana in od zaveznikov, organiziral upor proti jetični sultanovi vladi v Carigradu. Z velikimi težavami je dosegel svoj. namen in sestavil nacionalno vlado v Ankari, Zavezniki, na katere se je osla-njala Grčija pod vodstvom Venizelosa, ki je sanjal o starem grškem cesarstvu in njegovi starodavni prestolnici v Carigradu, so se ankarskemu državnemu udaru uprli in je prišlo do nove vojne. Mustafa Kemal je porazil Grke, jih vrgel iz Turčije, Smirna je vzplamtela v temni noči in izginila v strašnem požaru. Turčija je bila rešena, in je dne 23. julija 1923 podpisala v Lausanne novo mirovno pogodbo, ki je Turčiji dala sedanje meje.
S* _ ' 1
Kemal paša
Kot zmagovalec je Kemal hotel žeti sadove svojega truda. Odstavil je sultana in proglasil par mesecev pozneje, 29. oktobra, republiko z glavnim mestom Ankaro. Od leta 1912 do 1923 je bila Turčija stalno v vojni, izčrpana, izkrvavela, razrušena. Naslednje desetletje je bilo posvečeno organizaciji nove Turčije in novega blagostanja. Jutrišnji praznik je namenjen, da proslavi ne samo ustanovitev republike, ampak vse delo, ki ga je v razdobju desetih let izvršila republika pod vodstvom Kemal paše, gazija, to je zmagovalca.
Prestolni govor kralja Borisa o
politiki Bolgarije	"e^S*
Sofija, 28. oktobra. AA. Danes ob 11 dopoldne je bila otvoritev tretjega rednega zasedanja sobranja. Zasedanje je otvoril s prestolno besedo Nj. Vel. kralj Boris ob navzočnosti vlade ter ob nabito polnih diplomatskih in novinarskih ložah in galerijah. Kral] Boris je izvajal:
Gospodje narodni poslanci! Prijetno mi je, da vas vidim zbrane že tretjič in da vas moram pozdraviti z dobrodošlico. V skladu s parlamentarnim režimom, ki izvira iz ustave, bo vlada nadaljevala svojo politiko za miren in normalen razvoj države.
Vlada, je nadaljeval kralj, je sklenila trgovinske pogodbe s češkoslovaško in turško republiko ter pripravlja podobne pogodbe tudi z drugimi državami, trudeč se, da dosež,e čim tesnejše mednarodno sodelovanje. Gospodarska kriza ima velik vpliv na državne finance. Vlada bo racionalizirala državni proračun, uvedla kontrolo nad avtonomnimi državnimi podjetji in uredila finančno upravo. Dalje bo vlada predložila sobranju zakon o končni ureditvi dolgov, ki naj olajša položaj dolžnikov in zavaruje štednjo. Razen tega namerava reorganizirati bankarstvo, da se obnovi zaupanje, ta najpomembnejši činitelj gospodarske obnove,
Sestanki z vladarji
Bolgarija žtvi v dobrih odnošajih z vsemi državami, je nadaljeval kralj. Deležna je simpatij in zaupanja velesil. Nalaljcvala bo svojo politiko
in kraljica pri državnih poglavarjih in vladah v državah, ki sva jih nedavno obiskala, sprejem, ki je izraz spoštovanja in simpatij do bolgarskega
naroda. (Tu je kralja Borisa prekinilo burno ploskanje poslancev in občinstva na galerijah.) Nato je kralj nadaljeval: Posebno sva jaz in vlada srečna zaradi obiska, ki sta ga napravila Nj. Vel. kralj in kraljica Jugoslavije meni in kraljici v evksino-gradskem dvorcu. V tem obisku vidimo izraz prisrčnega prijateljstva. (Tudi tu je kralja prekinilo burno ploskanje poslancev in občinstva na galerijah.)
Obiski državnikov
Vlada je bila srečna, je nato povzel kralj, da je mogla v poslednjih mesecih sprejeti predsednika turške vlade in turškega zunanjega ministra, romunskega ministra in predsednika madjarske via-
de in madjarskega zunanjega ministra. Obisk predsednika turške republike je bil nov dokaz prijateljskih zvez, ki združijo dva naroda, zakaj pri tej priliki se je podaljšala pogodba o prijateljstvu, nevtralnosti in arbitraži. Na sestankih z romunskimi in madjarskimi državniki smo mogli razčistiti celo vrsto vprašanj za okrepitev prijateljskih zvez in gospodarskih odnošajev med nami, ki so tako neobhono potrebni našemu vzajemnemu sodelovanju za okrepitev miru in obnovo blagostanja v naših državah.
Sestanek kraljev Karola in Borisa
Bukarešta, 28 oktobra, b. Sestanek med romunskim kraljem Karlom in bolgarskim kraljem Borisom bo jutri. Dasiravno še ni določen točen program in mesto sestanka, se trdi, da se bosta oba suverena sestala na romunski kraljevski jahti »Štefan Veliki«. Romunski kralj bo stopil na ladjo v Dfurdjevu, kralj Boris pa v Ruščuku. Predsednik bolgarske vlade Mušanov in romunski zunanji minister Titulescu bosta sestanku obeh kraljev prisostvovala.
eeren pri kralju
Belgrad, 28. okt. m. Nj. Vel. kralj je danes popoldne sprejel novega nemškega poslanika na našem dvoru von Heerena, ki je ob tej priliki izročil svoja priporočilna pisma. Po avdienci pri Nj. Ve!, kralju je novi nemški poslanik sprejel v svo-miru in reda. Pri tej priliki moram naglasiti, da j jem delovnem kabinetu domače časnikarje, in izjavil, da je še vedno pod globokim vtisom, ki ga je napravil nanj naš vladar. Nato je podal časnikarjem sledečo izjavo:
»Nepobitna je. zasluga narodno-socialističnega pokreta v Nemčiji pod vodstvom Adolia Hitlerja, ki je že v samem začetku priznal, da narod, ki ne ceni samega sebe in ki jc oropan vseh velikih idealov, torej duhovno bolan narod, ne more nikdar razpolagali s potrebno odpornostjo in življenjsko silo, da bi lahko premagal socialno in gospodarsko krizo v takem obsegu in trajnosti, ki je kot posledica svetovne vojne zadela Nemčijo, če torej nova
sva jaz in vlada srečna, ko moreva omeniti prisrčni in iskreni sprejem, ki sva ga bila deležna jaz
PlKEBSVEli
fejot%xkik>-jj<l StiU.
Zastopnik za Jugoslavijo: F. L. Rosenfehl. Beograd. Zeleni renac 8.
mene ne morete ničesar storitil Če je za kako stvar sodobni človek doprinesel dokaz, ga je doprinesel za to večno resnico. Človeška družba je danes kakor velik bolnik, ki bo sam sebi prepuščen gotovo izbiral. Dal Bog, da se to ne zgodil Kristus Kralj sam pravi, da ni prišel na svet, da pomaga zdravim, ampak da reši bolne. Naloga dobrih katoličanov je, da s svojim življenjem in ravnanjem prikličejo kraljestvo božje na zemljo. Da mu pomagajo do življenja najprej v svojih dušah, potem v svojih družinah in da se pogumno bore za uveljavljenje nravnega zakona in božjih postav tudi v javnem življenju. »Kajti Kristus ne vlada,« kakor lepo pravi Bossuet, »ako Cerkev ni vladarica in ako narodi nc izkazujejo Kristusu, njegovim naukom in poetavam svojega narodnega spoštovanja.« Kristus je Kralj »heri, hodie et in taecula«; včeraj, danes in na veke. Odvisno pa je tudi od naše lastne delavnosti, da bo Kralj tudi nad nami, našim narodom in našo državo. Drin.
Nemčija v svoji notranji in zunanji politiki usmerja vse svoje sile v lo, da odstrani vse vzroke duhovnega obolenja nemškega naroda, se to vrši v globokem prepričanju, da je to edina mogoča pot, ki vodi do notranje obnovitve in do odstranitve gospodarske krize. Notranja obnovitev in odstranitev gospodarske krize, to je cilj nove Nemčije. Da je uresničitev teh želj mogoča samo v miru, da noben človek ne pričakuje uresničitve teh vprašanj od vojaških zapletljajev, pač ni potrebno nobenih dokazov. Zato sem prepričan, da si bo resnica teh jasnih dejstev, ki bode v oči, sama utrla pot v svet, kljubujoč vsemu velikemu nezaupanju. Nemčija lahko mirno čaka, da se bo popolnoma razblinila megla in pokazala prava resnica. Nova Nemči:a nc bo svojega prijateljstva vsiljevala nikomur. Narodom pa. ki bodo prvi pokazali razumevanje za nienc želje in življenjske potrebe, bo iz globine srca hvaležna in tega ne bo nikdar pozabila.«
Barikade v Palestini
Novi poboji med Židi in Arabci
Londoa, 28. okt. h. Število mrtvih in ranjenih pri včerajšnjih nemirih v Jaffi še ni točno ugotovljeno. Po poročilih glavnega komisarja za Palestino je našlo smrt 10 arabskih demonstrantov in 1 policist, veliko število pa je ranjenih. Dvn stražnika in 20 Arabcev je prav hudo ranjenih. Po drugih vesteh je našlo pri nemirih smrt 20-22 oseb. ranjenih pa je nad 100. Tudi v Jeruzalemu in Nabludii je prišlo do krvavih nemirov, pri katerih jc policija najprej intervenirala z gumijevkami, nato pa je morala uporabiti tudi strelno orožje. Več oseb je bilo pri spopadu ubitih in ranjenih. Policija je aretiraln v Jeruzalemu številne arabske voditelje, med njimi tudi brata Muftije. Glavni komisar je izjavil, dn je popoln gospodar položaja. kljub temu pa je iz Egipta poslana v Jaffo letalska eskadrila.
Iz Trnnsjordnnije je prišla okrepitev 250 policistov. V bližini Jnffa je stacijonirnn ulstr-ški bataljon, ki je dobil oklopne avtomobile. Popoldne ie priletela v Jalto letalska eskadra
iz Jeruzalema. Tudi med Bediiini se opaža sflno nezadovoljstvo. V Jeruzalemu je ponovno prišlo do demonstracij, ko so Arabci zahtevali, an se aretiranci izpustijo na svobodo. Pri tem so obkolili policijsko poslopje ter se je morala policija ponovno poslužiti strelnega orožja. Runjcuih jc bilo večje število oseb.
Nemiri na Portugalshem
Lishnna, 28. okt. c. V severnem portugalskem mestu Braganzi je nenadoma izbruhnila vojaška revolta. ki naj bi bila signal za splošno vstajo \ vsej državi. Vlada pa je pravočasno zvedela za načrt in prijela glavne voditelje v Braganzi in drugih garnizijskih mestih. Pokret so vodili večinoma podčastniki. V Braganzi so najprej poskušali mirno pridobiti častnike, ko pa so se ti uprli, je prišlo do spopada, pri katerem je bil ubit en častnik. V Lisboni in Oportu ni nemirov, tamkajšnje posadke pa eo r.»iflravtjan« za takojšnji
Od nedelje
do nedelje
Po domovini
Volitve v Delavsko zbornico
so se vršile preteklo nedeljo in so bili včeraj objavljeni uradni podatki o izidu. Številke so sledeče: Za splošno skupino: Na rednih voliščih so dobili rdeča lista 7429, modra 6548 in bela 5188 glasov.
Obratna volišča so dala rdeči listi 10.753. modri 5099 in beli 3917 glasov.
Pismeno glasovanje je dalo rdeči listi 666, modri 1053 in beli 673 glasov.
Skupaj je dobila rdeča lista 18.848, modra 12.700 in bela 9778 glasov.
Za nameščensko skupino: N« rednih voliKih j« dobila rdeča lista 946, modra 2489, bela 449, zelena 759 glasov.
Obratna volitča so dala rdeči listi 146, modri 984, beli 88, zeleni 89 glasov.
Pismeno glasovanje je dalo rdeči listi 35, modri 133, beli 23, zeleni 25 glasov.
Skupaj je dobila rdeča lista 1127, modra 3606, bela 560, zelena 873 glasov.
Neveljavnih je bilo v nameščenski skupini 737 glasov.
Mandati ▼ novi Delavski zbornici,so potemtakem razdeljeni takole:
Sploina skupina: Nacionalno delavstvo (modri) , . . 15 mandatov Strokovna komisija (rdeči) , ... 23 mandatov Jugoslovanska strok, zveza (beli) 12 mandatov
N a m e I e ■ n s k a skupina: Nacionalno nameSčenstvo (modri) . . 6 mandatov Savez privatnih nameščencev (rdeči) 2 mandata Strok, zveza zas. nameščencev (beli) 1 mandat Združeni zasebni nameščenci (zeleni) 1 mandat
Sknpno torej: rdeči 25, modri 21, beli 13 in zeleni 1 mandat.
Zverinski umor v St. Vida
kjer »ta brata Anton in Andrej Mali, doma z Gorenjske, umorila Andrejevo ženo Amalijo, je dobil svoje zadnje poglavje pred sodnim senatom v Novem mestu. Dva dni je slovenska javnost s stisnjenim srcem brala popis dogodkov iz strahotnih nižin, kamor so strmoglavili fantje in dekleta naše dobe, ter se s strahom povpraševali, kje ležijo globlji vzroki tega propadanja. Sodni senat jc razpravo končal, a bo izrekel sodbo šele v torek tega tedna. Komaj smo se oddahnili od tega okuženega ozračja, ki ga zastruplja nemoralno močvirje, |e zadihal drugi mrliški dah iz Trojan, kjer je ničvredna žena nagovorila neko propalico, da je iz zasede ustrelila njenega moža. Sicer bi bilo boljše, ako bi takšen smrad na našem narodnem telesu zamolčali, vendar pa je potrebno, da pogledamo dejstvom v oči, da se ne bomo pustili zavajati v kakšne iluzije o moralni vzvišenosti, v kateri Živimo, ampak da se bomo tej kužni reki uprli, preden se ne bo razlila po našem do sedaj še zdravem in moralnem ljudstvu.
Omeniti je treba,
Se razne katastrofalne požare, ki »o tudi ta teden pustošili kmetske domov« in uničevali delo prid-lih kmetskih rok, tako v Žužemberku, kier io pogoreli štirje kmetje do tal in je škoda cenjena na en milijon dinarjev, in v Apačah, kjer je uničeval ogenj šele pred dobrimi 14 dnevi, ropat uničil požar vse premoženje kmetu Reichu. — G o i ti 1 n i č a r j i so imeli v Belgradu svoj letni kongres. Ugotovilo se je, da imamo v Jugoslaviji jkrog 50.000 gostilniških obratov, ki preživljajo domala pol milijona oseb. — Volitve v P o k o i -n in i ki zavod »o razpisane za 25. november
letošnjega leta. _V gradu Samoboru se je nastanil
kot puščavnik slovenjgraški rojak, ki se hoče odreči svetu in samevati v gradu, kjer ti gradi kapelico.
Po tujini
Češkoslovaška reoablika
j« slavila včeraj svojo petnajsto obletnico narodnega osvobojenja in ustanovitve kot neodvisne države. Po vsej Jugoslaviji so narodni praznik bratskega naroda slavili z iskrenim navdušenjem, ki je ponovno dokazalo, kako trdne so vezi, ki vežejo im na Čehe in Slovake in češkoslovaško državo
na Jugoslavijo. V današnjih dneh mednarodnopo-litične negotovosti nam more zavest tega neven-ljivega prijateljstva le utrditi zaupanje v bodočnost in napredek naše domovine.
Na Goriškem
se oznanja nov val preganjanja naših ljudi. Tako smo v ponedeljek poročali, da so bili številhi slovenski fantje v Postojni aretirani in obtoženi ro-varenja proti državi. Tamošnje oblasti prepovedujejo tudi, da bi naši ljudje peli slovenske nagrobne pesmi na pokopališčih. V Rihemberku pa »o bili aretirani slovenski fantje, ker so doma peli slovenske narodne pesmi. Doklej še, o Bog, doklej bo vse to trajalo, sredi Evrope, sredi »civiliziranega« sveta?
Ameriško-rusko zbližanje
je razgibalo ves svet, kar je razumljivo. Sovjetski komisar za zunanje zadeve je že na potu v Ameriko, da začne pogajanja, s katerimi hoče doseči, da se sklene med Rusijo in Ameriko pakt o prijateljstvu in nenapadanju, nadalje nova trgovinska pogodba ter slednjič neke vrste obrambni pakt proti japonskemu imperializmu, ki ne ogroža samo življenjskih interesov Rusije na vzhodni obali Sibirije, ampak se zajeda tudi v meso in kri ameriških interesov r Tihem morju in na kitajski obali. Katoliški krogi gledajo z nezaupanjem ta proces zbližan ja. ker Rusija do sedaj še ni dala nobenih garancij, da bo opustila svojo protiversko gonjo in svoje rovarenje za svetovno komunistično revolucijo. Če pride do sporazuma, bo imel dalekosežne posledice za bodoči razvoj svetovne politike.
Francoska vlada je pod ta
zadnji torek zaradi politične nezvestobe socialistov. Daladier, dosedanji predsednik, se je hrabro boril, a je moral podleči, ker so se socialisti hoteli nad njim maščevati, da je podpihoval razdor v socialistični stranki. Predsednik nove vlade, ki je po osebah in ideološko ostala domala ista, kateri ie nasledila, je prejšnji mornariški minister. Francoski listi sami pišejo, da je ta vlada že sedaj obsojena na smrt, ker je slaba, in da bo vladala camo r prehodni dobi, dokler da ne se oglasi kakšna nova osebnost, ki bo dala Franciji vlado, primerno za težo sodobnih problemov, ki se z dneva v dan kopičijo in zahtevajo širokih pleč in velike energije-
Na Balkanu
je bil pretekli teden zelo plodovit na lirokopotez-nih političnih podvigih. Romunski zunanji minister Tituiescu se je na povratku iz Turčije zadržal nekaj časa v Belgradu, kjer je izjavil časnikarjem, da je s svojim potovanjem zadovoljen. Posrečilo se mu je pridobiti Poljsko za miroljubna prizadevanja Male zveze. Isto je storil tudi po balkanskih državah. Iz vsega tega se da razbrati, da se na Balkanu pripravlja velik pakt med Jugoslavijo, Turčijo, Romunijo in Grčijo za obrambo statusa quo ali za obrambo mirovnih pogodb in meja, ki so jih te pogodbe potegnile. Vkljub nai-boljšim prizadevanjem od slrani Male zveze se ie Bolgarija izločila iz kroga teh držav in hoče ostali nevezana, kot se je izrazil predsednik Mušanov. Istočasno pa, ko je potoval Tituiescu po Balkanu, se je vozil madjarski predsednik vlade G č m b o s v Turčijo te- se nazaj grede ustavil tudi v Bolgariji, kjer so mu priredili velike slavnosti. Iz tega smemo sklepati, da je Bolgarija odklonila sodelovanje z miroljubnimi cilji Male zveze, Turčije m Grčije, a ne zato, da bi ostala nevezana, ampak da ostane priklenjena na blok držav, ki jih vodi Italija in kateremu pripada tudi Madjarska. Sliši se, da se bosta v kratkem sestala romunski in bolgarski kralj in da se bo še enkrat poskusilo spraviti Bolgarijo med »države rairti« na Balkanu. Pričakovati smemo, da bo ta sestanek uspešen, kajti sicer je verjetno, da bo bolgarsko ljudstvo, ki je za mir in za zbližanje t vsemi balkanskimi državami, prisiljeno, da si mesto sedanjih vodij svoje politične usode izbere druge.
Obletnica pohoda v Rim
Rim, 28. oktobra. AA. Danes dopoldne se je vršila proslava 11-letnice pohoda na Rim i vsem •ijnjem in sredi navdušenih množic ljudi. Ob 13.10 je stopil Mussolini na balkon in zbrane množice bo ga začele burno pozdravljati. Nato je imel nagovor. Na koncu je Mueeolini poljubil prapor Društva in vzkliknil: Na tem trgu, ki je srce Rima, ker počiva v njem trnplo Neznanega vojaka, vam tbljubim, da mora biti slava bodočnosti še večja Vakor slava prošlosti.
Zakon o občinskih gozdovih
Belgrad, 28. oktobra. A A. V ministrstvu za gozdove in rudnike sestavljajo načrt zakona o odtujitvi in ureditvi občinskih gozdov in pašnikov, o odtujitvi zemljišč v korist kmetovalcev, ki jim primanjkuje zemlje in o ureditvi gozdne posesti v bivši Bosni in Hercegovini.
K tem zakonom bodo državni gozdovi oproščeni vseh dosedanjih dajatev. Po drugi strani pa kmetovalci prišli do svojih gozdov, ki postanejo na ta način njihova last. S tem zakonom bodo urejena še nekatera druga vprašanja.
Trgovci! Naročite božične razglednice, ki jih izda škotijski odbor Katoliške akcije! Izidejo 15. novembra. Štiri vratc ▼ itirl-barvnem tisku!
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. okt. m. Premeščena sta na el.
carinarnico v Ljubljano za carinika 8. pol. sk. IJragotin Svaeov, za pomožnega carinika 9. pot. skup. na carinarnico 1. reda v Rakek Konstantin Zisič.
Belgrad, 28. okt. AA. Zunanji minister je 28.
t. m. izročil narodni skupščini v razpravo zakonski predlog o dopolnilnem dogovoru h klirinškemu dogovoru z dne 27. aprila 1932 in 2. novembra 1932 sklenjenem in podpisanem v Belgradu 23. avgusta 1933 med kraljevino Jugoslavijo in švirar-sko konfederacijo. Za »ikonski predlog je zahteval nujnost.
Belgrnd, 28 .okt. m. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom Narodne skupščine eeja sekcije zn modparlamentarno unijo. V imenu naše Narodne skupščine se bosta balkanske konference, ki bo v Solunu 5. in 6. novembra udeležila Mihajlo Živančevlč in Ivo Mohorič.
Belgrad, 28. okt. m. Današnje »Službene Novinec objavljajo odlok prosvetnega ministra, dn se rok, ki je. določen v čl. 30 pravilnika o polaganju praktičr
30. seplemi
ličnega učiteljskega izpita za litijskih šol in tečajev z dne iiodaljša še za 6 meserev, raču-
učiteljice gospodinj?
ilira podala
nnjoč od 19. oktobra 1933. Iste »Službene No-
vine* objavljajo dodatek k pravilniku za mednarodni letalski promet civilnih letal na področju kraljevine Jugoslavije. Čl. 8 tega dodatka se glasi: odstavku četrtemu se doda pri: aerodrom Skoplje Se: aerodrom Ljubljana. Geografska lega: geografska dolžina II stopinj, 13 minut vzhodno, geografska širina 46 stopinj 1 minute severno, lokalni položaj: vzhodno od mesta Ljubljane ob železniški progi.
Zagreblka vremenska napoved. Jasno in nekoliko tople|e.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe in vzhodni rob Alp: Prognoza negotova; južne Alpe: najbrže južno deževno vreuie.
f sforelšlh letih strele In nelzCrpane
morejo ostati samo osebe, ki za časa posvetijo vso pozornost pravilni negi sdravja. K tej negi pa spada predvsem često preosnavljan e in obnavljanje človeškega notranjega ustroja, ki ga je treba od časa do časa očistiti nakopičenih, telesu škodljivih snovi. V to svrho je naiboljše redno uživanje PLAN1NKA-ČAJA, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Ultrnvioletni solnčni žarki in gorska mineralna zemlja dajejo tem zeliščem posebno zdravilno moč za čiščeme in obnavljanje kril. ki tako očiščena, lnhk • in pravilno kroži po zopet prožnih žilnh, kar ima za pos'edico. da si ohranimo svežost. gibčnost in čilost do visoke starosti. — Zahtevajte v apotekah samo pravi PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC v plombiranih zuvitkih in z napisom proizvajalca
LEKARNA MR. BAHOVEC — LJUBLJANA
.Utrinki
RAJ NA MADJAESKEM
V listu *Magyar Hirlap» znani pisatelj G p u l a Illyts popisuje življenje madjartke vasi takole: ■>.Hodil sem skozi vasi, v katerih je skoraj polovica liii imela zabila okna. Prišel sem v vasi, v katerih ob nedeljah niti enega otroka nisem videl na cesti ali dvoriiiu. Pred vrati so sedeli bolniki, izsušene ženske in molteti starci. Enega izmed mož sem vprašal, koliko je star. Odgovoril mi je: Devet in trideset. Zupne malice so mi marsikaj razkrile. V neki vasi sem v malicah našel, da umrje dvajset ljudi v istem iasu, v katerem se štirje rode. Drugod je bilo štirinajst nwličev in le šest krstov. Y tretji vasi je bilo devet smrti in le eno rojstvo. Tako živi, tako propada le kakih nO—100 km od nas celo ozemlje onstran Donave. Mi pa tukaj v glavnem mestu o tem nit ne vemo. Priznati pa moram, da nimam veliko upanja, da bi moje besede slišali tam, kjer bi jih morali.*
NOVI GOSPODARSKI RED
Poljski katoliški sociolog Jan Piicofrarczpk je pred kratkim izdal knjigo o družabni in gospodarski krizi v luči katoliškega svetovnega nazora. F tej knjigi izraža prepričanje, da niti sistem svobodnega gospodarstva, niti kakršnakoli oblika vezanega gospodarstva ne moreta za vse čase veljati kot edina mogoča gospodarska oblika. Nove potrebe zahtevajo ludi novih sistemov, ali vsaj spremembe dosedanjega sistema. Prav za prav noben gospodarski sistem ne živi dlje, kakor nekaj desetletij, vsaj v prvotni obliki ne. Gospodarske težave se nikdar ne bodo dale popolnoma odstraniti, vsekakor pa bodo zahtevale vselej spremembo gospodarskega značaja. Tudi sedanje razmere zahtevajo tako spremembo. Misel takozvanega načrtnega gospodarstva sili vedno bolj na dan, čeprav so jo teoretično skoraj povsod odklonili, ker je z njo zvezanih mnogo težav, carinske meje, prisilno gospodarstvo z devizami, prepoved uvoza itd. — Na
drugi slrani je pa ludi res, da zgolj tehnične spremembe sedanjega gospodarskega značaja in le organizatoričnu sprememba družabne ureditve ne moreta več zadoščati. Socialna preosnova sveta je mogoča le v brezkompromisnem prizadevanju in delu za uveljavljenje krščanskega moralnega zakona. 1lavno zaradi tega, če bodo kristjani lo vzeli zares, bo treba pravičneje izpeljati novo razdelitev lastnine. Pri tovarnah, strojih •» orodju bo popolnoma enakomerna razdelitev kapitala skoraj nemogoča. Pač pa bi se pri razdelitvi zemlje lažje našlo ravnotežje. Sploh bo v bodoče bolj treba paziti na rodno grudo, kakor pa na denarne trge in mednarodno trgovino. Namen potrebne krščanske družabne reforme je, kakor papež Pij XI. tako določno izjavlja, uvedba stanovskega reda. Piten. warczyk se strinja s tem in to potrebo utemeljuje predvsem s stališča države: Javni zastopi v državah se danes šibe pod težo nalog, ki presegajo njihovo pravo območje. Moderna država je prevzela naloge, :a katere je po svojem bistvu nesposobna. Stanovi so torej že zaradi tega potrebni, da državo razbremene ter jo vrnejo njenemu pravemu namenu. Stanovi pa naj ne imajo le organizatorii-nega pomena. V okviru stanov naj se namreč osnuje nova življenjska skupnost.
Cešhi stražniki v Belgradu
Belgrad, 28. okt. m. Včeraj so prispeli t
Belgrad češkoslovaški stražniki. Z ladjo so se, iz Belgrada odpeljali v Zemun, kjer jih je v pristanišču sprejela godba stražnikov iz Novega Sada in gojenci centralne policijske šole v /cmumi. Češkoslovaškim stražnikom so priredili v Zemunu tamkajšnji stražniki banket.
I Danes so odpotovali z avtomobilom na Avalo, kjer so položili venec na grob neznanega rojaka. Popoldne so ee vrnili v Zemun, kjer »o jim ponovno priredili banket. Češkoslovaški » gosti so se nato z avtobusi odpeljali v Subotico.
Kam drvi dolar?
V »Journal de Geneve« je izšel dne 27. oktobra pod gornjim naslovom sledeči zelo poučni članek o Roosevcltovem boju proti gospodarski krizi, ki ga je napisal jnodoičar, P.-fc, B-	,
Do kakšnih uspehov je prišel Roosevelt po tolikem napornem delu? Ali je kmet izbrisa j svoje dolgove? In industrija, ki se je zaradi inflacije razmahnila, ali je mogla vzdržati visoke cene in visoke delavske plače v času brezposelnosti in ko postaja osiromašenje širokih plasti naroda vedno večje?
Vtisi pravijo, da ne. Rooseveltov pokret do sedaj ni prinesel uspehov, ki bi jih moral in ki so jih pričakovali. Blago, ki je ležalo nakopičeno no skladiščih, se je sicer prodalo in novo blago, ki je bilo izdelano, odkar je Roosevelt vpeljal inflacijo, prihaja na trg ravno sedaj. Toda nove cene nikakor nt morejo prepričati kupca, da bi blago kupil, ker cene so previsoke. Roosevelt in njegov pobočnik general Johnson st. imela namen zvišati cene »na veliko« v tovarni, zato pa kolikor mogoče stisniti cene v podrobnostni razprodaji. 7. drugimi besedami rečeno, oni ki naj nosijo breme Rooseveltove akcije, naj bi bili posredniki, trgovci, ki posredujejo med tovarno in med posameznim kupcem. Če se recimo prodaja v tovarni blago po 100 Din in ga v podrobnostni razprodaji prodajajo po 200, potem to ni prav, je rekel Roosevelt. Tovarna ne zasluži in ne more zato delavskih plač zvišati. Kupce blaga ne more kupiti, ker je zanj predrago. Zato naj tovarna zviša cene »na debelo« od 100 na recimo 125, ki jo bo kupec lažje zmogel. Roosevelt je torej podpiral tovarno in delavstvo ter kupca in je zahteval, da se za nje žrtvuje posrednik, lo je trgovec. Trgovec naj kratkoumlo prodaja na drobno po tovarniških cenah. Vsa propaganda »Modrega orla« je bila in je seveda še naperjena proti trgovcu, ki naj bi postal žrtev. Trgovce, ki se niso vdali, so pribil i na sramotne stebre ali jih enostavno bojkotirali, če niso privolili v to, dn napravijo patrijotični samoumor.
Toda ves tn boj uspehov ni dosegel. Cene so ostale še vedno previsoke in blago se zopet kupiči po skladiščih, novo zaposlevanje brez-
poselnih je na kar čez noč prenehalo,
Brezposelnost je srce gospodarske krize v Ameriki. Roosevelt je obljubil, da jo bo od-odstranil šc to leto. Res je, da je našlo 2 in pol milijona delavcev dela in zaslužka, ali ostane jih še vedno 1( milijonov, ki čakajo. Kam s temi? Zima prihaja in Roosevelt ho moral najti sredstva, dn preživi najmanj 15 milijonov ljudi. 700 milijonov dolarjev, s katerimi razpolaga, te armade brezposelnih ne bo mogel prehra-niti. In kaj potem? To je poloin prve vrste. Zakaj ves ta strahoten neuspeh? Lipmann
Ie o tem napisal poučen članek v »Nevvvork lernldu«, ki izzveni v ugotovitev, do so se sicer delavske plače zvišale, a da temu primerno kupec nli konzum ni povečal svojega dosedanjega kupnega količnika. In to ni čudno, saj dve tretjini blaga, ki ga izdeluje ameriško industrija, ameriški delavec sploh ne more porabiti in jc zato tudi ne kupuje, čeravno in ti je bila plača zvišana. Kuj pomaga torej razmah industrije zn predmete, ki jih delavski kon/.u-ment ne rabi.
Po našein prepričanju Je temeljni vzrok za In očividcu neuspeh Rooseveltovih poskusov tn, da široke mnse ljudstva vendar le niso popolnoma zaupale predsednikovim načrtom. Roosc-veltovo akcijo označuje predvsem stremljenje, da bi pomagal revnim slojem s pomočjo in s
VICHY-ETAT
GRAM DE GR1LLE -K OP«TAL ^ CELESTINS-
JETRA
ŽELODEC IN ČRE VA LEDVICE
žrtvami premožnejših. Zgodilo se je pa »eflaj
to, da so revni sloji sicer prišli deloma na svoj račun, med tem ko so premožnejši sloji, ki bi morali plačati račun Rooseveltovega poskusa, svoje žepe zavezali in iz nezaupnosti napram predsednikovi politiki sedaj manj kupujejo, manj trosijo. Revni sloji dve tretjini industrijskih izdelkov ne rabijo, premožnejši jih pa nočejo. Konec mora biti ta, da to blago zopet zaostaja v skladiščih in morajo tovarne svoje obrate zopet omejevati.
Poglejmo samo naslednje številke. Industrijska produkcija je v avgustu dosegla 85% produkcije, ki jo izkazuje leto blagostanja 1929 v avgustu. V septembru pa je že zopet padla na 72%. V primeru z 1. 1929 je število zaposlenih delavcev naraslo od julija do septembra 1933 od 69% na 74%, njihove plače pa od 46.4% n« 55.7%. Iz tega sledi, da je nekaj delavcev našlo novega dela, med tem ko sc splošna kupna moč delavskega stanu ni dvignila v istem razmerju. In čimbolj s« rastle plače, tembolj so se dvigale tudi cene.
Vsi napori, da se vzpostavi blagostanje let« 1929, so zadeli torej na nepremagljive ovire socialnega značaja. Zakon o vrednostnih papirjih je omrtvil trg, zakon o industrijah ga je vklenil v verige. Rooseveltovo socializiranje je res odgovarjalo zavestni zahtevi naroda, rodilo se je iz obupa, <t sedaj ubija obnovo. Rooseveltov poskus končava sedaj z neuspehom načrtnega gospodarstva, kot ga je zasnoval on sam, kajti z zakoni narave je vsaka igra nevarna.
V poljedelstvu je kriza znova izbruhnila z vso silo. Vsi načrti, da bi se kmetska produk-cija umetno znižala, so padli v vodo. Letošnja žetev je mnogo večja kot prejšnje in cene zopet neznosno padajo. Kmetje zopet ne_ morejo ničesar kupiti, se razburjajo, protestirajo, stav-kajo in zahtevajo novo inflacijo v veri, da jih bo rešila kot jih je začasno postavila na noge spomladna.
Po inflaciji vpijejo tudi drugi sloji. Pritisk na Roosevelta postaja vedno hujši. Toda on, kljub otipljivim in poraznim rezultatom svojega poskusa, še vedno ni pripravljen, da bi se ustavil. A inflacije se junaško brani. Vsled pritiska od zunaj bo moral iskati kompromisa. V svojem zadnjem govoru po radiju je namigoval zelo tnjinstveno tako na načrtno gospodarstvo kakor na zlato valuto. Obljubljal jc zvišanje cen za surovine, toda kako naj to obljubo izpolni brez inflacije. Na drugi strani pa go. vori o ustanovitvi »commodity dolarja«, to se pravi denarja, ki bi sc oslanjal na celokupno narodno bogastvo. Začel je zbirati zlato in je prepovedal prodajo v inozemstvo. Torej bo dolar vendar le podpiral iu ne bo dovolil, da gn nova inflacija zopet zruši. Polagoma prihaja do spoznanja, da mora biti denar trden in da jc ncstalnost v vrednosti dolarja krizo le šc povečala. Nikdo ne ve kaj in kako. Inflacija, nc inflacije, podpiranje dolarja. Morda misli Roosevelt napraviti kompromis in najprej izpeljati inflacijo, dn pomngn kmetom, potem pa z nakopičenim zlatom dolnrjcvo vrednost utrditi. Ne bi mogel povedati, kakšni so Rooseveltovi nameni v tem pogledu.
Imamo pa vtis, dn sc je Roosevelt vendar le razvil, mnoge razvil od julija sem in dn je uvidel, »la Amerika ni samo upnik inozemstva, ampak dn mu tudi svoje blago prodaja. Načrtno eospodarstvo torej ni čisto ameriška zndevn, ker zadira v mednnrodno-gospodnrske interese. Zdi se, da je vse, kar se je sedaj zgodilo, samo mahanje po praznem zraku, mimo osnovnih in bitnih problemov.
Revolta v Mosltii?
Moskva. 28. okt. e. Snofi je Izbruhnila med vojaštvom revolla, kalem pa je redarstvo takej preprečilo. Aretirana sta dva kapelana in pel poročnikov, pričakovati pa je šc nadaljnjih aretacij.
dtev. 848.
>SLOVKNEC<, dno 18. oktobra reoB.
Stran S.
Potrebe našega vseučilišča t
Vsettčiliška knjižnica v Ljubljani
Ena prvih in temeljnih potreb vsakega vseučilišča je lastna knjižnica. Bogato založena z znanstvenimi deli more nuditi podlago temeljitejšemu in globljemu študiju akademskega diijaštva in široko polje umstvenega ustvarjanja znanstvenikov. Sleherni univerzi je priključena tudi knjižnica. Tudi Belgrad in Zagreb se moreta ponašati s svojimi univerzitetnimi knjižnicami. Edino Ljubljana dosedaj še ni prišla do te prepotrebne znanstvene institucije. V zadnjem času pa postaja klic po ustanovitvi vseučiliške knjižnice v Ljubljani čedalje glasnejši. Stvar je dozorela in čaka samo realizacije. Ker pa ni zahteva po ustvaritvi univerzitetne knjižnice v Ljubljani samo zadeva naše akademske mladine in kroga naših znanstvenikov, marveč javna zadeva, je prav, da pride tudi pred slovensko javnost.
Misel in potreba po vseučiliški knjižnici v Ljubljani je zrastla obenem z ustanovitvijo vseučilišča samega. Toda začetek našega vseučilišča je zahteval osredotočenje vseh sil in delovanja ravuo pri utrjevanju tega našega najvišjega kulturnega zavoda. Misel po vseučiliški knjižnici pa ni zamrla. Na plan je stopila, kakor hitro so bile razmere na univerzi urejene. L. 1930. se je tedanjemu rektorju dr. Metodu Dolencu posrečilo, da je zainteresiral za ostvaritev te knjižnice vBe merodajne činitelje r Belgradu. Po njegovem vsestranskem prizadevanju je vlada odobrila postavko 7 milijonov dinarjev, ki naj bi se vnesla v državni proračun v desetih letnih obrokih. Prva dva obroka sta se v drž. proračunu že vnesla, žal pa ne izplačala. Vlada je namreč zahtevala, naj se prične takoj z zidavo knjižničnega poslopja. V to svrho je tudi odobrila posojilo, ki naj bi ga izplačala za zidavo poslopja drž. hipotekama banka. Začeli so se delati načrti za zgradbo. Komisija, ki je ocenjevla posamezne načrte, pa je vse odklonila, ker niso ustrezali potrebam modernega knjižničnega poslopja. Naprosili so tedaj našega mojstra, arhitekta Jožeta Plečnika, da napravi po svoji zamisli načrt vseučiliške knjižnice. Ker se ni pričelo takoj z zidavo, je vlada postavke za zgradbo tega poslopja v nadaljnjih letnih proračunih brisala.
Arhitekt Jože Plečnik je izdelal svoj idealni načrt zgradbe vseučiliške knjižnice. Načrt je izdelan po najmodernejših principih in zahtevah vseučiliške knjižnice. Mogla bi se kosati s sleherno knjižnico svetovno znanih univerz. Zgradba sama bi stala na mestu, kjer je stal svojčas Auerspergov dvorec ob rimskem zidu v Vegovi ulici. Ta prostor je še 1. 1930. odkupila v to svrho mestna občina. Vseučiliška knjižnica bi bila po Plečnikovem načrtu najlepša estetska rešitev za zazidavo praznega
Mohorjeve knjige so izšle
Knjige Družbe sv. Mohorja so dotiskane in se začno razpošiljati te dni. Vse gg. poverjenike pro-Bimo, da blagovolijo potrpeti, ako bi težko čakali knjig. Odprava se bo vršila kar najhitreje po določenem redu. Ker prihaja mnogo vprašanj, ali se je Se mogoče naročiti na letošnje knjige, ponovno ob-veSramč? da se še vsak lahko naroči, in sicer v L/uDl/anl'tudi pri Novi založbi, povsod pn pri svojem poverjeništvu. Najkrajša pot pa bi bila, da pošlje član po nakaznici 20 Din v Celje Mohorjevi druibi, in pove, kateremu poverjeništvu naj knjige ob skupni pošiljatvi priložimo.
Mohorjeva druiba v Celju.
Jubilej dela, zvestobe in ljubezni
Kranj, 27. okt.
Na Hujah pri Kranj« bo te dni praznoval ugledni in daleč okrog znani tovarniški mojster pri tvrdki »Standard« (prej Kari Pollak) in hižm posestnik g. Ivan Brez ar trojni jubilej: 50 letnico, odkar deluje v strojarskem poklicu, 40 letnico, odkar službuje v imenovani do lanskega leta Polla-kovi tovarni in 40 letnico, odkar iivi v srečnem takemu z ljubljeno soprogo Marijo.
prostora v Vegovi ulici in bi postala kras ljubljanskemu mestu. Proračun za zgradbo je predviden na 14 milijonov dinarjev.
Z ustanovitvijo vseučiliške knjižnice v Ljubljani bi se spremenila tudi funkcija dosedanje drž. študijske knjižnice (licejske), ki je sedaj nastanjena v poslopju poljanske gimnazije. Pretvorila bi se v vseučiliško in se dopolnila s knjižnicami posameznih vseučiliških institutov. Ta knjižnica je stara že 150 let, je izredno bogata in že dejansko vrši vse funkcije vseučiliške knjižnice, kolikor je to seveda mogoče. Poudariti moramo na tem mestu, da prostori, v katerih je ta knjižnica nastanjena, daleko ne odgovarjajo ogromnim potrebam, ki rastejo ix dneva v dan. To deloma zaradi premalega osebja in premajhne dotacije, v prvi vrsti pa zaradi silnega pomanjkanja prostorov. Vsi prostori so že dobesedno prenabasani. Neverjetna, naravnost ogromna škoda pa se dela s tem. da stoje ravno vsled pomanjkanja prostorov celi skladi knjig v kleteh, ki so docela vlažni. Kakšno škodo povzroča na knjigah vlaga, pa ve vsakdo. Knjižnica je dobivala do prevrata izvode vsega, kar se je tiskalo na ozemlju bivše Kranjske, od prevrata dalje pa izvode vseh izdanj v naši kraljevini. Letni prirastek knjig, revij in časopisov je torej ogromen, prostori pa vedno enako majhni.
Vseučiliško knjižnico bi najbolj rabila naša akademska mladina. S tem bi ji bila dana večja možnost znanstvenega poglabljanja. Akademska mladina trpi sedaj najbolj v tem, da ji manjka prostorov, kjer bi lahko neovirano in nemoteno študirala. Prostori na univerzi so majhni, seminarji sobice, kjer stoji komaj nekaj mizic, strokovne knjižnice posameznih fakultet se stiskajo po hodnikih in ne morejo tako ustrezati svojemu namenu, v drž. študijski knjižnici pa je komaj osemnajst sedežev! Najbolj pa potrebujejo in pogrešajo primernih prostorov naši tehniki Zato se ni čuditi, če je zrastlo med njimi v zadnjem času močno in razveseljivo gibanje, da se načrti o vseučiliški knjižnici še enkrat ostvarijo in se tako postavijo temelji vsestranskemu in globokemu študiju. To njihovo gibanje moramo z vsemi silami podpreti, saj bolj kot kdaj prej potrebuje ravno sedaj naš narod v svoji stroki dovršenih inteligentov.
Viri, pomoči, podpore? Ljudje se boje teh besed, narod in država ne! Kjer gre za koristi države in naroda, prenehajo vsi pomisleki. Blaginja domovine mora biti naša največja zapoved. S skuj> nimi žrtvami in s skupnim delom si bomo zgradili in ustvarili tudi to našo veliko kulturno institucijo, pri čemer na j sodeluje država in zasebniki I
B. V.
skupaj z vrlo soprogo praznovala 40 let zakonske sreče, zvestobe in ljubezni. Bog živi Ivana Brezar-ja in njegovo soprogo v krogu ljubečih otrok še dolgo let.
— Pri nagnenjn k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« gren-čica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
Možje legajo v grob...
Ivan Breaar se je rodil 1. 1869. v Šenčurju. L. 1883. se je šel učit strojarske obrti, za katero je trajala učna doba 4 leta. Kot pomočnik je nato delal po Koroškem, Štajerskem in sp. Avstrijskem do vojaških let. Jeseni 1893 je prišel v sluibo Karla Pollaka st. v Kranju. Obenem se je Brezar Se isto jesen, poročil s svojo izvoljenko Marijo l omšek, doma iz Nove Štifte na štajerskem. V srečnem zakonu z ljubljeno soprogo se mu je rodilo 6 sinov in 1 hčer. Trije sinčki so umrli v otroški dobi, sin Rudolf, izučen čevljar, je umrl pred 2 leti, Karel je mojster v tovarni čevljev Ivana Prešerna, Mirko, izučen trgovec, je sedaj pri vojakih, hčerka Matilda pa brva s svojim možem orožniškim r; ednikom in poveljnikom postaje na Kaki pri Krškem.
S prištedenim denarjem in s pridnostjo svojih rok si je Brezar na Hujah postavil lično hišico in «i ustvaril fxrijetno domačijo.'
Jubilantovo življenje pa je bilo nerazdružljivo zvezano s Pollakovo tovarno. To je povsem razumljivo. Kot 24 letni fant je stopil v službo podjetja, kateremu je posvetil vso življensko silo in moč. On sam je prisostvoval in z lastnim delom pomagal, ko se je razvijala, ustvarjala ter modernizirala »loveča Pollakova tovarna v Kranju.
Ob tej priliki nam je prijetna dolžnost, da vseskozi vernemu krščanskemu možu in poštenjaku ter pridnemu delavcu mojstru Ivanu Brezarju, ki s ponosom gleda na 50 let vztrajnega dela in še danes neumorno hodi v službo, k tej petdesetletnici iskreno čestitamo. Čestitati mu moramo pa tudi k 7-vestobi 40 letnega udejstvovanja v enem jo istem podjetju, saj so se večkrat nudile drugod lepše prilike in večje ugodnosti, pa zvesti Brezar ni zapustil Bollakove tovarne, s katero je vzrastel. Prav posebno tople čestitke pa naj veljajo k njegovemu intimnemu družinskemu iubdeju, ko bosta
Možu, ki Vam ga kaže slika, je bilo ime Aleš G ril. Bil je veleposestnik velike, po vsem spodnjem Koroškem znane Mentlnove kmetije v Ovbrah pri Velikovcu. Pred 35. leti se je preselil iz Šmartna pri Slovenjgradcu na Koroško s svojo pridno ženo, resno in umno Mentlnovo materjo. Šoštanjski g. župnik Pavel Gril, preds. kor. slov. kmečke zveze in znani posestnik Jehartove kmetije na Plaznici, občina Bela pri Železni Kapli, Anton Gril, France in Matej, sedanji posestnik Mentlnove hiše, ter še tri dobro vzgojene, ugledne hčere so dika in ponos slovenske Mentlnove hiše. Dne 16. oktobra so tega podjetnega, uglednega moža ob veliki udeležbi ovberske in sosednjih župnij pokopali. Osem duhovnikov mu je izkazalo zadnjo čast in lepe slovenske nagrobnice mu je zapel ovberski cerkveni zbor.
Zglednemu gospodarju, vzornemu očetu Mentl-novih sinov in hčera ter očetu svojega tovariša v I kmečki zbornici in svetnika Antona Grila je ško- ! cijanski župnik g. Poljanec govoril v slovo pretres- j ljivo in globoko zamišljeno nagrobnico. Naj počiva v miru veliki dobrotnik ubogih, blagi in šaljivi ' Mentlnov oče, trdna krščanska in slovenska kore- ' nina, domače pa potolaži Bog. Koroškim Sloven- 1 cem pa naj vzraste veliko takih mož, potem se jim j ni treba bati za obstanek.
Za 25%
večjo kupno moč ima vaš denar, ako kupite blago za obleke, plašče, suknje in sploh manufakturo pri nasi
Novosti za jesen ravnokar dospele — Velika krasna izbera. — Izredno ugodne cene. —
Specialna trgovina
NOVAK. Kongresni trg 15
nasproti Nunski cerkvi
Novo milo, ki nudi res nekaj novega!
Poglejte njegovo opremo, preizkusite njegov vonj prepričajte se o njegovi obilni peni. In poslušajte, kaj pravi veda: posebno voljno, idealno za polt, ker ima veliko lepotno moč.
ELIDA
MILO
17. metrov visoki jubilejni križ v sjx>min 1900 letnice smrti Gospodove, ki so ga [»stavili v Gornji Sv. Kungoti na visokem hribu g. grofa Pachta-Rayhofen. Dne 8. oktobra t. 1. je križ slovesno blagoslovil monsignor Mihael Umek, dekan, stolni župnik mariborski, in opravil daritev sv. maše v navzočnosti številnega ljudstva, ki je prišlo iz vseh sosednih krajev na goro »Kalvarijo«, kakor ta hrib sedaj imenujejo. Največ zaslug imajo pri postavitvi tega ogromnega križa grofovska družina Pachta-Rayhofen, družina Hlep in oerkv. ključar Jožef Gamser. Na levi vidimo msgr. Ume-ka, grofico in grofa Pachta-Rayhofen.
Avstrijski Nemci
se učijo slovenščine
Apače. 28. oktobra.
Časi se spreminjajo in z njimi padajo tudi razni predsodki. Čcstokrat se zgodi kaj takega, česar bi človek, ki gleda na sedanje razmere še s predvojnimi očali, skoraj ne mogel verjeti. Tako se bo morda tudi ta novica zdela marsikomu neverjetna, zlasti v dobi, ko hoče kljukasti krii podjarmiti svet. In vendar je resnica, da se je v obmejnem Murecku letos z oktobrom otvoril slovenski tečaj, ki ga obiskuje izredno veliko število avstrijskih Nemcev — pomislite! — kar devetdeset. Za prvi tečaj je to vsekakor izredno veliko število. Tečaj vodi tamkajšnji mladi in agilni kaplan g. Kojnik. Po imenu sodeč bi človek mislil, da je Slovenec. Toda v resnici je trd Nemec, ki pa se je z izredno marljivostjo naučil že prav dobro slovenščine. Zanimal se je za slovenski jezik že v kn.-šk. dijaškem semenišču v Gradcu. Tamkajšnji ravnatelj je namreč nemškim dijakom toplo priporočal: »Lernen sie auch die zweite Landcs-sprache!« (sc. slovenščinol). Te besede si je gosp. Kojnik vzel k srcu in se že v dij. semenišču začel učiti slovenščine ter se vedno izpopolnjeval. Graški škof ga je namestil pred letom v obmejni Mureck, kamor zahajajo tudi z naše strani ljudje k maši in k sv. spovedi. Obenem pa mu je s tem bila dana prilika, da se je lažje izpopolnjeval v slovenski konverzaciji. Zdaj torej obvlada slovenski jezik že toliko, da si je upal otvoriti prvi slovenski tečaj, ki se vrši dvakrat na teden v šolskem poslopju. Tečaja se udeležuje zelo veliko inteligence, zlasti učitelji, železniški uradniki, finančni in orožniški nastavljenci, ki pridejo seveda z našimi ljudmi ob meji pogosto v stik. Vsekakor je to vesel pojav za nas, ki kaže, da v Avstriji veje nov duh in da obmejni Nemci hočejo navezati tesnejše stike z nekdanjimi »Windischarji«. Mi jim k temu čestitamo, obenem pa želimo, da bi se tudi naši Nemci na tej strani s tako vnemo lotili slovenščine kakor njihovi bratje na oni strani.
Dva strela skoz okno
Kamniik, 27. oktobra.
Nn kamniški orožniški postaji se je zglnsil neki delavec iz Tunjic in pripovedoval zanimivo-žnlostno zgodbo o streljanju. Imel je močno obvezano levo roko in se je opravičeval, češ, malo smo streljali okrog gostilne v Tunjicah, pa mi je razneslo puško in skoraj odtrgalo palec na levici.
Poizvedbe na drugi strani pa so dognale, dn 9tvar ni bila tako enostavna. V Tunjicah so otvo-rili novo gostilno in v večernih urah so se duhovi že precej razgreli, da bi kmalu nastal prepir med mladimi fanti. Gostilničar je najbolj goreče pre-pirljivce krutkomalo odstranil iz gostilniške sobe. S tem pa se je seveda hudo zameril trem bratom, ki so zopet smatrali za potrebo, da ae osvetiio go-
stilničarju za to žalitev. Eden izmed trojice je baje doma zagrabil staro puško, ki je bila že dalj časa nabita, in je šel pred gostilno ter ustrelil skozi okno v sobo, da so svinčene šibre kar v roju od-skočile od zidu. Za prvim strelom se je razlegel še drugi, ki pa je razgnal puškino cev in nevarno ranil strelca. Ta se opravičuje, da je bil tako vinjen, da skoraj ni vedel, kaj dela. Orožniki pa se le čudijo, zakaj ni razgnalo zarjavele in nabite puške že pri prvem strelu in sklepajo, da sta bila pod oknom najbrž dva strelca.
Gerberjevo stopnišče
Ljubljana, 28. oktobra.
Vse poletje so predelavali prehod pri Gerber-ju in tako je j>očasi zraslo okusno stopnišče, ki veže Kongresni trg z nabrežjem Ljubljanice. Gradbena dela je izvršila tvrdka Mavrič prav solidno in pogled na stopnišče s Cankarjevega nabrežja je prav ličen. Stopnišče samo je zgrajeno v dveh nadstropjih. Prvo stopnišče vodi z Wolfove ulic. oziroma Kongresnega trga na nabrežje, z nabrežja
pa vodita dve stopnišči še nižje k bodočemu pristanišču ob Ljubljanici. Stopnišče je ob nabrežju zgrajeno iz rezanega kamna. Oboki in stopnice v pristanišču, kakor tudi ograja pa so iz umetnega kamna. Izredno okusna je tudi ograja nad pristaniščem, lej>a j>a bo tudi razsvetljava stopnišča. Sredi stopnišča bo na nabrežju stal na kockastem jMdstavku siebrast kandelaber iz umetnega kamna in dva prav taka bosta na vogalih ograjenih hod-I nikov nad stoprnjičem. ki vodita k pristaoitča.
Ljubljanske vesti:
Plemenito delo za naše brate po
Širnem svetu	Občni zbor Družbe sv. Ralaela
Pretekli torek, na praznik sv. Rafaela, se je vršil letni obini zbor Družbe sv. Rafaela v Delavski zbornici. Udeležba je bila majhna, zato je bilo pa toliko večje delo, o katerem je družbin odbor polagal svoje letne račune in poročila. Tragika naša je, da se za tako vitalni) vprašanja našega narodnega življenja, kakor je ravno izseljensko, narod kot masa še tako malo zanimal In vendar šteje naše izseljenstvo nad petino vsega naroda. Enaka brezbrižnost za to vprašanje vlada še vedno tudi med vodilnimi krogi, posebno med našo inteligenco.
Vendar pa naj bo glede tega kakor hoče, dejstvo pa je, in ta občni zbor je to posebno jasno pokazal, da je izseljensko vprašanje eno izmed najbolj perečih naših vprašanj, in da vrši Družba sv. Rafaela tiho in skoraj neopaženo ogromno narodno, versko in karitativno delo, da zasluži zanimanje iin sodelovanje vsega naroda.
Iz poročil predsednika p. Kazimira Zakraj-ška posnemamo, kako misli družba na prav vsako, tudi najmanjšo fazo našega izseljenstva, in skrbi z enako skrbjo za naše naseljence po našem jugu, kakor za našo najbolj oddaljeno izseljensko naselbino kje v Honolulu ali v Novi Zelandiji. Z vsemi vzdržuje tesne zveze. Skuša jim pomagati versko, narodno in gospodarsko, poskuša vse, jjh braniti pred izkoriščanjem, v raznih nevarnostih tujine, jih bodriti k pametnemu in treznemu življenju. Iz tega poročila se je pa tudi razvidelo, koliko ogromnega truda družbo stane to delo. Koliko zaprek in neprilik srečuje pri tem delu. Zlasti zadnja leta naraščajo te težave skoraj v potencirani meri. Družba vidi po svojih bogatih skušnjah »snovni pogoj reševanja izseljenske oskrbe v tem. da oskrbi vse naselbine 2 izseljenskimi duhovniki in učiteljicami, šolskimi sestrami. Toda razmere doma, nerazumevanje tega osnovnega predpogoja izseljenske oskrbe v onih krogih, ki vodijo našo izseljensko oplitiko, posebno pa razmere, ki so nastale vsled novih gospodarskih prilik po svetu, postajajo take, da je ravno v tem svojem delu zadela Družba na ogromne težave in zapreke. Delovanje izseljenskih duhovnikov postaja od dne do dne bolj težavno, zahteva vedno večjih žrtev. Vsa prejšnja finančna podpora jim je odvzeta. Da se morejo za svoje rojake žrtvovati, si morajo z raznimi službami med tujimi narodi iskati svojega kruha in svoje strehe. Tako je danes vse njihovo ogromno delo za naše izseljence samo delo njih prostega časa, zato pa toliko težje. Nasprotovanja,
sumničenja in denuncijacije najpodlejše vrste so njih dnevnu plača za to delo. Poleg tega je veliko naselbin, kjer tisoči naših rojakov versko tonejo in gospodarsko poginjajo, ker nimajo varuhov duhovnikov in vodnikov. Toda, kje dobiti duhovnikov? Kje dobiti sredstva, da bi jih poslali tja na pomoč? Družba sv. Rufaela vidi vse to in dela, kolikor more, da vsemu temu odpomore.
Tajnik g. A. Marinček je dal izčrpno tajniško poročilo, iz katerega se je enako razvidelo to ogromno delo in pa tudi ogromna potreba Družbe sv. Rafaela. To poročilo je jasno pokazalo, da družbin odbor vrši svojo nalogo vzorno in z velikimi žrtvami. Ogromne so vsote, katere družba rešuje za sorodnike umrlih izseljencev tu doma, ki bi bile izgubljene, če bi so ona za nje ne zavzemala. »Izseljenski vestnik« vrši svojo nalogo krepko. Veliko težav povzročajo družbi naši izseljenci, katere vračajo tuje države domov brez vsakih sredstev. Dokler so množili tuj kapital s svojimi krvavimi žulji, so jih radi imeli. Sedaj, ko so brez dela, jih brez srca pehajo domov v bedo in pomanjkanje. Pri vsem tem delu pa najde družba vsekdar krepko podporo v ravnatelju g. Finku, ki zasluži ime očeta izseljencev.
G. kanonik Vole, blagajnik družbe, je podal jako zanimivo linančuo poročilo. Ogromne naloge ! novih razmer so sicer našo blagajno znižale z Din 19.000.—, kolikor je bila bilanca lanskega leta, ! na Din 12.000.—, kolikršna je letos. Popolnoma prav pa je dostavil g. blagajnik: »Prav nič ne žalu- I jemo, če se je njeno premoženje zmanjšalo, ko so i se pa njeni uspehi toliko dvignili.« Vsega denar- i nega prometa je imela družba to poslovno leto celih Din 211.801.—, kar pomenja trikrat toliko i vsoto kakor minulo leto. Dohodkov je imela družba nad Din 35.000.—, stroškov pa Din 40.000.—.
G. min. n. r. Gostinčar in svetnik Gašpcrič sta račune pregledala in jih našla v najlepšem redu, nakar je občni zbor sprejel to poročilo z iskreno zahvalo g. blagajniku za tako vzorno delo.
Nato so še poročali o delu poverjeništva Družbe na Jesenicah (g. svetnik Kastelic), o delu poverjeništva Družbe v Mariboru (g. p. Vel. Lander-gott), o izseljenskem kongresu v Sarajevu (g. dr. Pegan), a o	razmerah med slovenskimi
delavci po Srbiji (g. dr. Dokler).
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor razen g. svetnika Kalana, na čigar mesto je prišel g. dr. Dokler.
Sedaj pa N SV E A
Nadrgnite se nalahno. To zadošča. Le tedaj ne zapuščajo gospodinjska dela nikakih sledi. Vaše roke bodo postale nežne kot baržun, mehke in lepo negovane, kar Vas bo vedno veselilo. Nivea-Creme prodre popolnoma v kožo in ne zapušča na površju nikakega sijaja.
Nivea je poceni: Doza Din 3"50, Din 6 —, Din 12'— in 25'—.
skih gledališč. Letos jo imamo tudi v Ljubljani. Prva vprizoritev je drevi ob 20 kot izven predstava po znižanih cenah. Režijo ima g. Skrbinšek.
i^HH! DflMSKE PLAŠČE
pri
DRAGO <SQRUP&Co.
Miklošičeva cesta 16, prvo nadstropje
LJUBLJANA
Prava dobrota
današnjih dni so izborna oblačila in izvrstni štofi za gospode v tako fini kvaliteti in po tako nizkih cenah kakor jih nudi tvrdka
Drago Schwab v Ljubljani
Spored dijaške proslave
1900-letnice Odrešenja na praznik Kristusa Kralja dno 29. oktobra 1933 bo pol šestih popoldne v
ljubljanski stolnici:
i. Slovesen vhod prevzv. g. škofa; med vhodom se poje: Usmiljeni Jezus (ljudsko petje): vse tri kitice. — 2. Pridiga prevzv. g. škofa. — 3. Pesem na koru (solo-spev). — 4. Litanije presv. Srca Jezusovega s posvetilno molitvijo. — 5. Tebe Roga hvalimo (ljudsko petje). — 6. V zakramentu vse sladkosti (koralni napev). — 7. jPovsod boga (1., 2.. 3. in 7. kitica).
Jubilejni koncert
Pevske zveze
Spored obsega pravzaprav tri deJe. Prvi je nekak uvod v veliko dramo na Golgoti. Začenja ga Kristusov poziv: »O vi vsi, ki mimo greste, poglejte, ali so bolečine, kakršne so moje!« Napev je Travnov, star že več desetletij, harmoniziral ga je na novo St. Premrl.
Njo, ki je ob Sinu največ trpela, predstavi druga pe.;em, ki je tudi starejšega kova, zložil jo je nežni lirik p. A Hribar. Kako bolestni eo sklepni akordi, ki morda predstavljajo (7 jih je) sedem ostrih mečev Ž a 1. M. B. Martin Železnik je mlad talent, ki je zložil že več zelo krepkih cerkvenih in svetnih pesmi. »Nesrečno ljudstvo judovsko je kratka pesem 8 taktov, a je v 4 kiticah zelo karakteristična in ima krepka dramatična mesta.
Uvod zaključi Gallusova, ritmično ne baš lahka skladba: »Glejte, kako umira pravični.« Namen ji je, da nam dvigne pogled na Golgoto, tja, kamor nas bo povedlo najdaljše delo sporeda: Tomčev oratorij. Strašna je drama, pre-tresujoče trpljenje, ki ga jc moral pretrpeti On, da je naše! mesto miru še le na Sionu, kjer bo večno živel, kamor tudi nas vabi po prestanem trpljenju.
Naslednja pesem Levičnikova; Zadnja večerja v Kimovčevi harmonizaciji pa pomeni začetek drugega dela, drame same. Gospod izroči učencem svoje zadnje naročilo: »Kot jaz Vas ljubim, se ljubite!« Na to se poslovi in gre v trpljenje. Pred Pilatom ga najdemo v oratoriju, ki sledi tej pesmi. K tretjemu delu bi pa smeli šteti Premrlovo »Križu povišanemu in Kristusovo velikonočno zmagoslavje: Alelujal
IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK.
liOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU).
Odvetnik dr. Kandare Fr.
naznanja, da se je preselil s svojo pisarno
v Cigaletovo ulico št. 1 (poleg sodišča, vogal Tavčarjeve ulice).
8 Specijalist zn ušesa, nos in grlo
dr. Svajger
sc |e preselil
; v GledoliSho ul IG n (i>„utov i.ioki
ter ordinira od 10—12 in 3—4
Žalno slavje
in slovesna zadušnica
v spomin vsem padlim bojevnikom ter v zadnjem času umrlim borcem.
Na Vseh svetnikov dan bo žalno slavje na pokopališču pri Sv. Križu in sicer ob 3.40 popoldne, v gaju judenburških žrtev. 1. Godba otvori svečanost z religioznim koralom. 2. Ljubljanski pevski zbori zapojo žalostinko pod taktirko g. Prelovca. 3. Kratek žalni nagovor g. kurata F. Bonača. 4. Godba zaigra padlim v slovo. 5. Bivši vojni kurati intonirajo: »Reši me Gospod!« 6. Pevci zapojo »Oj Doberdob*. 7. Godba zaključi slavje s tretjo žalostinko.
Prosimo vse, naj se brezpogojno pokoravajo navodilom stražnikov in rediteljev. Dostop v gaj imajo ob 3.10 pop. naprej zastopniki oblasti, pevci, bojevniki-člani skupin, vojni invalidi in zastopstvo vojnih vdov. Ne teptajte grobov! Usmiljene roke naj prinoso svečk in cvetja na najbolj zapuščene vojne gomile I ' ■ Ravnotako vabimo najvljudneje spoštovane Ljubljančane k slovesni maši zadušnici, ki bo za vse naše padle in tudi v povojnih letih umrle fante in može, na vernih duš dan, 2. novembra, v frančiškanski cerkvi ob 9. Tovariše po deželi prosimo, naj sc zbero okoli vojnih spomenikov in naj se oddolže dragim pokojnikom, Nekateri prirede še posebne spominske dneve.
Združenje vojnih invalidov in bojevniki v Ljubljani.
© Mlinar in njegova hči na odru Rokodelskega doma. Društvo rokodelskih pomočnikov vprizo-ri tudi letos priljubljeno žaloigro »Mlinar in njegova hči«, Predstava bo na praznik Vseh svetnikov 1. novembra ob pol osmih zvečer. Predpro-daja vstopnic je v torek od 6—8 zvečer in v sredo od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica št. 12.
© Parsiial v ljubljanski operi. Na praz-nik Vseh svetnikov se poje v ljubljanski operi Wagnerjeva opera: Parsifal v isti zasedbi kakor se je pela mi-nolc Velikonočne praznike. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
PRED NAKUPOM
KRIZANTEM
si oglejte mojo veliko zalogo v cvetličarni na Miklošičevi cesti št. 7 ali pa na domu Kolezijska ulica 16
IVAN BIZOVIČAR — vrtnarstvo Mariborske vesti:
0 šišenski gledališki oder otvori svoje delovanje prod javnostjo na praznik Vseh svetnikov ob 8 zvečer v samostanski dvorani z alegoričnim misterijem ^Slehernike. — Igra popolnoma odgovarja resnemu času ter bo prav lep zaključek dneva spomina mrtvih. Vstopnina 6 in 5 Din. Ker vlada za prireditev veliko zanimanje, si rezervirajte vstopnice pravočasno. Predprodaja bo v sredo po 8. in 10. maši ter eno uro pred začetkom predstave.
© Kegljišče prvovrstno — z gumijastimi kroglami, je kegljaškim družbam za skromno odškodniuo na razpolago vsak četrtek in petek v Rokodelskem domu, Komeuskega ulica 12. Cenj. gostom je na razpolago tudi izborna pijača in dobre jedi.
BREZ SUMNE IN DKAGE K E K L A M B «0 damskl plužfctt najotpgantnejSi in najcenejši
pri K. Pucnik-u
Šelenburcova nltoa 1, nasproti kavarne »Zvezda«
ZA GOSPODE po mori vsakorSna oblačila krasna izbira vrhnjih sukenj za šport ugotovljeno specijaliteto
© Ljubljanica je predvčerajšnjim in včeraj znatno narastla, vendar pa k sreči ne v taki meri, da bi ponovno grozila nevarnost povodnji na Barju. Barjanski potoki in jarki so sicer polni vode, toda nikjer ni voda prestopila bregov. Zatvornica v Trnovem je zaprta ter teče vsa voda skozi Gruberjev prekop. Ker se je včeraj popoldne pričelo jasniti in je dež ponehal, je upati, da voda ne bo več naraščala.
© Dunajsko pranje, svetlolikanje. — Šimenc, Kolodvorska 8.
© Dr. Dereani, Kongresni trg 14, zdravi zopet redno očesne in ušenc bolezni.
Napredek Ciriiove tiskarne
Vsak napredek naših domačih podjetij moramo v sedanjih težkih časih z veseljem pozdravljati. In to s tem večjim veseljem in zadovoljstvom, kadar gre za podjetje, kakor je Cirilova tiskarna, naša prva in najmočnejša trdnjava katoliške in slovenske misli na področju celega Spodnjega Šta-jerja. Podjetje, ki se je iz skromnih začetkov razvilo do današnjega obsega, ki mu ,je na položenih temeljih gradil stavbo nepozabni msgr. dr. Anton Jerovšek, beleži zopet nov lep napredek. Danes se blagoslavlja nova knjigoveznica, ki si jo jc tiskarna pod skrbnim svojim predsednikom stolnim dekanom dr. V fa b e r j e m in strokovno-ve-ščini vodstvom ravnatelja Hr as tel j a zgradila
z velikimi žrtvami in opremila tako, da bo v ponos in napredek podjetja in vsega mesla.uiNpva knjigoveznica Ciriiove tiskarne, ki sc z današnji«! dnem preseli iz Koroške 1, je nameščena v nekdanji staroslavni »flosarici«, kateri se je v predvojnem Mariboru po večini odigravalo krščansko društveno življenje. Opremljena jc najmoderneje. Poslopje je čisto prenovljeno, zvezano neposredno s tiskarno, ki je obenem nekoliko povečala svojo strojnico. Na ta način je zagotovljena knjigoveznici, ki jo že danes največja svoje stroke na Štajerskem, šc lepša prosperiteta. Cirilovi tiskarni iskreno čestitamo na novi pridobitvi!
Nailepšc clam§!$€ plašCe
'n največjo izbiro dobite v damski konfekciji
mum
i.fHfcigann. Kongresni <rg 2 Kai bo danes?
Drama: Ob 15: »Mlinar in njegova hči«. Izven. \ Znižane cene. - Ob 20: »Zajec«. Izven. Zniž. cene.
Opera; »Tosca«. Gostujeta ga. Zinka Kunčeva ! in g. Ivan Franci. Izven.
Kino Kodeljevo: Ob 3., 5., 7. iti 9. »Pred poroko« (Liane Haid) in smešnica.
Zvočni kino Št. Vid: ob 6 in 8: zvočni velc-film -Beli vragi«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
Zvočni kino Poije: Ob pol 5 pop. in 8 zvečer: Leseni križi verdunskega bojišča (Douamont). Naj-pretrcsljivejši vojni film iz svetovne vojne.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Zaprta.
Opera; Zaprta.
Kino Kodeljevo: Ob 8: »Pred poroko«.
Nočno službo imajo lekarne: danes: dr. Pjc- 1 ! coli, Dunajska c. 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba ! trg 9; — jutri: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, 1 mr Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Cclov- i ška c. 34.	|
0 Združene skupine bojevnikov Ljubljana— I Moste, Ljubljana Sv. Peter, Hružioa, Bizovik in 1 Štepanja vas prirede v sredo 1. novembra žalno proslavo v spomin v vojni padlim in umrlim vojakom šentpetske fare. Ob pol 11 bo v' šentpelrski I cerkvi žalna sv. maša. nato pred vojnim spomenikom molitve za umrle, govor in petje žalostink. Pri maši iu pred spomenikom bodo peli združeni pevski zbori >Zveeda«. »Moste-, -Hugolin Sattnerc [z Most, »Danica« iz Bizovika, »Skrjančck- iz Smartnega, »Kavac iz stopanje vasi ter člani-pevci šcntpelrske skupine. Vabimo vse. da se udeleže Žalnega dno in tako poČaste spomin borcev. Svojce padlih in umrlih, pa ludi druge župljane prosimo, dn okrase ta dan spomenik in da prižgo ob njem svečico v spomin onim, ki so žrtvovali svoje življenje na razuil' bojiščih.
© Mlinar in njegova hči jc dratna, ki ic že ' 100 let o Vseh svetih na repertoarju vseh dram
□	Vsi svetniki. Na praznik bo v tukajšnji stolnici slovesna pontifikalna sv. maša, ob koncu katere podeli prevzvišeni vladika apostolski blagoslov. Ob 15 slovesne večernice, nato mrtvaške ve-černice in procesija na staro mestno pokopališče. V frančiškanski župni cerkvi bodo ob 15 večernice, nato procesija na frančiškansko pokopališče. — Na vernih duš dan bodo na starem mestnem pokopališču od šestih naprej tri tihe sv. maše.
□	Za moške delovne moči ni dela. Zadnje čase se neprestano množi naval brezposelnih iz okolice in celo iz področja bivše Kranjske v Maribor, kjer upajo dobiti zaposlitve v tukajšnjih tekstilnih tovarnah. Razočarani potem odhajajo domov, ko izvejo, da je za moške delovne sile zelo težko dobiti zaposlitve v tekstilni industriji. Tovarne jemljejo za delo po veliki večini le ženske ki so pri tkanju in preji spretnejše od moških. Na delo pa lahko računajo le že izučene predice ali tkalke. Za učenke sprejemajo tovarne le mlada dekleta v omejenem številu. — Poleg tega je zaslužek tekstilnih delavcev z izjemo nekaterih podjetij tak, da se delo vsaj nekoliko izplača le onim, ki so doma iz mesta ali neposredne okolice, kjer jim postranska zaposlitev na posestvu ali dTUgjc nudi možnosti lažjega življenja.
Ni kovine, ki bi nudila toliko prednosti kakor
Pustite vse kovinske predmete pokroniati pri i
MARIBORSKI AFINERIJI ZLATA
Orožnova ulica št. 8
□	Predavanje p. Šebestc. Izredno zanimiv večer jc nudila Ljudska univerza s predavanjem znamenitega učcnjaka-raziskovalca afriških in azijskih pritlikavih plemen p. Šebestc. Predavanje je na- i polnilo v petek zvečer veliko predavalno dvorano
z izbranim občinstvom; med drugimi jc posetil I predavanje prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef l Tomažič v spremstvu stolnega kanonika in seme-niškega ravnatelja dr. Mirta. Ob predvajanju krasnih skioptičnih slik jc predavatelj podal obsežno snov izredno umljivo in zanimivo. Predočil jc zunanje in notranje življenje pritlikavih plemen ter prikazal pomen svojih dolgoletnih raziskovanj za modemi razvoj etnološke vede. Za svoja izvajanja ja žel toplo priznanje.
□	Kaj bo z vrtnarsko šolo. Mestni gradbeni urad jc izvršil točno ocenitev zemljišča in naprav v nekdanji Džamonjevi vrtnariji, kjer naj bi se osnovala vrtnarska šola. Zemljišče jc ocenjeno na Din 884.645, ogrevalne naprave in ostalo pa na ' pribiiino 130.000 Din. Naprave >o že zelo zastarele ter jc baš radi tega bil obrat nerentabilen. Potrebne bi bile Jc znatn« investicije, da bi sc
lahko šola primerno uredila in opremila. Vsekakor pa je potreba po taki šoli velika in tudi vsi pogoji za osnovanje so ugodno podani. Ker bi st vrtnarija uredila z lastnimi šolskimi močmi, bi se morebitne investicije znatno znižale. Med banovino in občino sc bodo začela na podlagi omenjene ocenitve tozadevna pogajanja.
□	Bolnišnica se prenavlja. Zunanjost upravnega poslopja splošne bolnišnico so pričeli prenavljati. To delo jc bilo spričo slabega stanja poslopja že nujno potrebno.
□	Zanimanje za gozdarsko šolo je letos izredno. Kljub kratkemu prijavnemu roku sc jc doslej oglasilo žc nad 20 prosilcev za sprejem, prijave pa še dnevno prihajajo. To veliko zanimanje jc pokazalo, da jc bila ohranitev šole nujna potreba.
□	Za poplavljence bodo pobirale članice tukajšnjega Slovenskega ženskega društva na dan Vseh svetnikov na tukajšnjih pokopališčih.
d Štednja v Šolskem proračunu. V petek zvečer sc jc vršila seja mestnega šolskega sveta, na kateri se je razpravljalo vprašanje r.ovega šolskega proračuna. Sklenilo sc je, naj se po možnosti vse postavke zmanjšajo, prištedeni denar pa naj se uporabi za nujno potrebne investicije v nekaterih osnovnih šolah.
□	Za napravo lesenih ramp pri carinskih skladiščih v Einspielerjevi ulici sc bo vršila ponovna licitacija 31. oktobra ob II na mestnem gradbenem uradu.
□	Diplomirana učite!; ca bi prevzela inštrek-cijo ali mesto domače vzgojiteljice, oziroma nii-teljicc. Nasljv v upravi ..Slovenca«
□	Usmiljenim srcem! Revna žena, mož in\ a-lid, že dolga leta brezposeln, trije nepreskrbljeni otroci, se priporočajo usmiljenim ljudem. Darove v blagu ali denarju sprejema uprava ^Slovenca«, Koroška 1.
□	Trgovina z južnim sadjem otvorjena! Vc-
trinjska 8. Glej oglas!
— Opozorilo. Ker je vezanje vencev iu šopkov po novem obrtnem zakonu zaščiteno in je nf,. čen za izdelavo v ta delokrog »padajočega dela samo tisti, ki ima obrt, opozarja spodaj imenu.ura zadruga vse liste neupravičence, da se izognejo neprilik in nepotrebnih izdatkov, du se bo preti njim poslopnlo po obrtnem zakonu ter sc bodo prijavili obrtni oblasti. Cenjeno občinstvo pa se nuproša. da kri.ie svoje potrebščine pri simdaj navedenih upravičencih, ki pridejo v pošte* kut trgovski vrtnarji in izdelovatelji vencev tn »upttov za mesto Maribor in okolico. — \Vutolftn Franjo, Gosposvetska 11 (Samostanska). — .lomeč Ivan, Prešernova 10. — Mestno vrtnarstvo, Koroščevu 29. — Mejovšek. — Požar Anion, Pobrežje, pokopališče. — G. Tirševa, Batiovinska palača. — Puiten-šlager Ivan, Betnava, Rndvanje (14. — Urhanek Franjo, Kralj Matjaževa ulica. — Oblasti se naprošajo, da ščitijo imenovano obrt v okviru zakona
□	Dilce na ramo! Prvi sneg, ki pokriva že od petka zjutraj teme Pohorja, ni dal miru najfcoll navdušenim smukarjem. Žc vierai zjutraj je odpotovala prva večja skupina z dilcami na ramsh ua Klopni vrh in Senjorjcv dom v upanju, da hodn naifi dovoli snega za Drve letošnje Dik*.
O regulaciji Kamniške Bistrice
Kamnik, 27. oktobra.
Poročali smo že o veliki škodi, ki jo je napravila Kamniška Bistrica pri zadnji povoidnji. Že pri površni oceni je bilo ugotovljeno, da trpi samo kamniški okrajni cestni odbor nad 1 milijon škode na porušenih mostovih in cestah. Kamniška mestna občina bo morala še to jesen izvršiti številna popravila po razdeijanju Bistrice in Nevljice, ki bodo stala najmanj 51.000 Din.
ž« težke milijone. Če bi se takoj sproti popravila vsaka najmanjša škoda in bi se redno skrbelo za vzdrževanje zgrajenih nasipov in jezov, bi danes ne bilo treba načenjati perečega vprašanja o regulaciji Bistrice. Toda razmere nas silijo, da se tega resno poprimemo, dokler je še čas. Pred leti smo še govorili, da je v nevarnosti obrežje in zemljišča posestnikov, zdaj pa je obrežje že porušeno, Bistrica je odnesla cele komplekse zemljišč, prestavila na mnogih mestih strugo in ogroža
Največja škoda je nastala v Stahovici po razdejanju Erjavškcvega jeza, ko se je struga Bistrice znižala za 2 metra in izpodkopala vse obrežje vzdolž struge. Naša slika iz zbirke cestnega nadzornika g. Novaka nam kaže razdejanje pri gostilni Malenšek v Stahovici. Bistrica je tu odnesla veliko z opeko krito senčnico, izpodkopala in podrla gospodarsko poslopje in elektrarno, ki se je nagnila proti desni in kmalu nato zrušila. Deset metrov nižje je voda odnesla leseni most in povzročila znano nesrečo, par sto metrov pod jezom pa je porušila in odnesla leseno hišo nekega posestnika.
»Slovenec« je že 21. marca 1931 priobčil iz Kamnika daljši članek, v katerem poudarja potrebo po nujni regulaciji nekaterih delov struge Kamniške Bistrice. Kot poseben vzrok, da na-pravlja Bistrica ob poplavah toliko škode, je bHa takrat omenjena malomarnost posestnikov, ki se izogibajo vsakemu popravilu po povodnji poru-tenih obrežnih nasipov in čakajo samo na prispevke in podpore, katerih pa od nikoder ni, in tako raste škoda od leta do leta in je zdaj dosegla
99
Zaščita"
Kaj pravite ?
Gospod urednik! Najbrie ste opazili, kako prihajajo vedno bolj in bolj v modo »tujsko prometni* ociri. če gre za to, da kakino stvar napravimo ali jo ne napravimo, je eden najvainejiih argumentov. Kaj bodo rekli na to tujci P Glejte, naie ceste so blatne, kaj ti mislijo tujci o nasP Nimamo telefonskih govorilnic na cestah, kaj bodo rekli tujci, te jih ne bodo mogli uporabljati'!' Nimamo centralne znanstvene knjitnice v Ljubljani, katn naj peljemo tujca, le hote kaj videti v LjubljaniP Povsod so najvažnejii tujskoprometni oziri. Tudi pri nas doma pospravljajo velesejm, in hitro ga pospravljajo, kakor mama doma, ko pospravlja stanovanj«: ie kdo pride, kaj si bo mislil o nas, le ie nimamo pospravljenega in urejenega stanovanja.
K« taki argumenti napravljajo name slab vtis. Menda moramo vendar listiti cesle tato, da ne bodo blatne tudi ta nas. Telefonskih govorilnic potrebujemo menda tudi Ljubljantani, ta nas jih naredile! Od centralne znanstvene knjiinice bi imeli najvel koristi naii znanstveniki. Da bi t njimi paradirali pred tujci, za to jih ni treba l Samozavest nam je potrebna Slovencem v vseh tadevah, pa tudi v argumentaciji naiih kulturnih in drugih potreb. Argumentiranje s *tujskoprometnimi< oziri, da jih tako imenujem, je postalo le dolgnlasno in ne vlele vel. Odkriva pa nam pomanjkanje samozavesti!
Nameščencem
in nameščenkam!
Za seboj (mamo dni trdega vollvnega dela. Volitve v Delavsko zbornico so kocčane. Končana )• preizkušnja, katero je morala prestati omi* mlada organizacija, ki je komaj pričela delovati V teh dneh napetega boja ste pokazali toliko zavednosti, vstrajnosti in ljubezni do organizacije in njenih načel, da ste bili vredni občudovanja. Posebno tovarišice nameščenke so v Ljubljani, pa tudi drugod pokazale tako požrtvovalnost, da so v najtežjih razmerah vztrajale, da je društvo lahko ponosno na svoje članstvo. Vsem iskrena hvala za tol Pri volitvah ste manifestirali za načela, katera izpoveduje naše društvo. Ta manifestacija je dokazala, da Je ogromna večina krščanskih nameščencev pripravljena žrtvovati in se boriti za ta načela brez kompromisov in ovinkarstva. S tem je naše društvo od Vas dobilo iavno legitimacijo za nadaljnje delo. Tam, kjer Je naša organizacija dobro izvedena, ste si priborili domala prednost pred drugimi barvami
Zato naj bo ob tej Javni zahvali izrečeno tudi geslo: Sedaj pa na delo za organizacijo, ki naj postane učiteljica našega mladega krščansko socialnega gibanja po vseh delih domovine)
Bog pa naj nale skupno delo blagoslovil Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije.
Tržič
Dentist-tehnik Vekoslav S m i d je začel izvrševati zobno prakso v Tržiču, Glavni trg št. 19, in se priporoča cenj. občinstvu.
feg. zadruga z o. z. v Ljubljani, vpisana v zadružni register glasom Služb, lista 77-33, ki za svoje člane posreduje med dolžniki in upniki, daje gospodarske nasvete vseh vrst, vrši inkaso, zbira in daje informacije ter urejuje knjigovodstva, posluje v Ljubljani, Masarvkova 14-11 — palača •Grafika«.
hiše in številna industrijska podjetja vzdolž struge. Zdaj ni več odprto samo vprašanje o zavarovanju obrežja, ker v prihodnjih poplavah preti katastrofa industrijskim podjetjem, ki so zgrajena ob Bistrici in uporabljajo njeno vodo kot pogonsko silo.
Da pomeni še nadaljno zanemarjanje regulacije Bistrice usodepolno nevarnost za ves kamniški okraj, je razvidno že iz tega, da razdelijo industrijska podjetja, ki so navezana na pogonsko silo iz struge Kamniške Bistrice, samo na plačah delavcem letno nad 27 milijonov dinarjev. Vsak denar, ki bi se izdal za regulacijo Bistrice bi bil torej dobro naložen. Za popolno regulacijo bistriške struge od Stahovice do Domžal bi bilo potrebnih najmanj 12 milijonov dinarjev, kar pa je seveda za današnje čase skoraj bajna vsota. Za najnujnejše potrebe, da se vrže tok Bistrice v sredino struge in se ukrene vse potrebno za obvarovanje industrijskih podjetij in najbolj ogroženih zemljišč, bi bilo potrebnih najmanj 2 in pol milijona dinarjev. S temi prvimi najnujnejšimi deli pri regulaciji Bistrice bi se tudi nekoliko zmanjšala brezposelnost, ki vedno bolj pritiska tudi kamniški okraj.
To se pa priležel
Mošt je sicer priltubljena pijača toda mnogim vsled svote oslastnosti ne ugaia Ta nedn^tatek in vsi drugi priukusi mošta se lahko odpravijo na ta način, da mu primešamo eno tretjino Raden-ke zdravilne vode. še raie a Radenske tiizela vode ali Radenske Kraljeve vode. Taka mešanica nima samo i>olnega osvežujočega in kot šumeče vino pri-, jetnega ukusa, temveč je tudi cena pijača, ki se vsakomur dobro jirileže
Osem križev
vzornega moža
Danes obhaja svojo 80 letnico eden izmed slovenskih mož, ki so v vsakem slučaju znali pokazati priprosto, toda neomajano ljubezen in spoštovanje do Boga in slovenske domovine. Ta jubilant je Počivalšek Janez, posestnik v Imenem pri Podčetrtku. Da je vas Imeno tako znana in spoštovana, je to brezdvomno zasluga jubilanta. Kajti
Počivalšek je občino Imeno vodil kot župan nad 25 let. Njegov dom je bil in je še danes središče vaškega življenja S svojim bistrim umom ter spretno in delavno roko je vodil občinske posle v največjo zadovoljnost vseh občanov. Pa ne samo njegovi rojaki, temveč ves kozjanski okraj pozna Počivalška kot odličnega katoliškega in slovenskega bojevnika, ki se ni vdal nobeni sili, ampak jo je spretno zavrnil. Poleg četrtstoletnega župano-vanja je bil soustanovnik in načelnik posojilnice v Podčetrtku, načelnik krajnega šolskega sveta, član cestnega odbora itd.
V vseh omenjenih in še mnogih drugih korpo-racijah je bil današnji slavljenec res pravi steber. Poleg ogromnega dela pa ni pozabil na najvažnejše m najsvetejše — na vero in verske dolžnosti. Njegove žuljave roke so rade prebirale jagode rožnega venca. Svoje sinove in hčere je vzgajal strogo, toda v pravem krščansko-narodnem duhu. Kakor jubilant nekdaj, so danes njegovi sinovi pravi in povsod spoštovani boritelji — res vredni sinovi svojega očeta. Največjo ljubezen in spoštovanje do Boga pa bo jubilant pokazal danes, ko se bo z vso svojo družino, s sinovi, hčerkami in vnuki posvetil božjemu Srcu.
Zaslužnega jubilanta, ki še vedno čil in krepak objema svoje vnuke in se zanima za vse dogodke ter se veseli svojega jubileja, naj božje Srce ohrani zdravega in krepkega v svoji milosti do skrajnih mej človeškega življenjal
Poizvedovanj
Zgubljena je bila rokovička in 2 klopkn volne. Odda w w v trgovini Škof, (Pred Skotijo 16.
Cemu bi se mučili, če se da
drugače napraviti!
pere sam
To je prednost Schichtove« ga Radiona. tn v tem Hči njegova skrivnost: na milijone kisikovih mehurčkov »e razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi tkanino. Tudi povsod tam, do kamor nikdar ne seže krtača. V 15 minutah Vam je perilo belo ko sneg, ne da bi ga bilo treba drgniti in mencati. Prizanesljivo in hitro opravi Schichto* Radion za Vas delo, kadar imate žehto, če uporabljate Schichtov Radion.'

Koledar
Nedelja, 29. oktobra (21. pobinkoštna nedelja): Kristus Kralj; Narcis, škof; Ida, devica.
Ponedeljek, 30- oktobra: Alfonz Rodriguez; Angelu«.
Novi grobooi
+ Na Golniku je umrl g. Boris Hrova-tin, stud. iur. in konservaiorist. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na pokopališču v Kranju. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožalje!
-j- V Ljubljani je umrla v petek gospa Pavla Pleničar roj. Karlingar. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrla gdč. Adela Planinec, hčerka železniškega nadrevidenta g. Planinca. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj v miru počivata I Žalujočim svojcem našo iskreno sožnlje!
■f- V Mali Slovnici je umrl v starosti 73 let g. Jože Hočevar, posetnik in gostilničar. Pogreb bo v torek ob 9 dopoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše sožaljel
Osebne vesli
—	Na višji pedagoški šoli v Zagrebu je bilo diplomiranih 16 slušateljev absolventov, od teh je 11 Slovencev, in sicer: Bandel Marija. Konc Alojzij, Koren Marija, Kotnik Ana, Novak Josip. Piškur Stella, Srebe Božo (abs. phil.), Šajna Lud-
! mila, Žagar Serafija, Žargi Dolorosa in Kunst Viljem. Čestitamo!
—	Poroka. V Šoštanju se je poročil trgovec g. Gvido Premelč z uradnico gdč. frmo Konča novo. Obilo sreče!
Od leta 1813 odličen bel šifon
Ostale vesti
—	Ali bo9te pri vas res popolnoma pozabili
na skoraj pol milijona naših bratov in sestra na tujem? Izseljenci jim pravimo., Ni jih doma. Pa ali so prenehali biti naši, če 30 odšli iz domače vasi, če so odšli čez mejo na tuje, čez ocean? Je naša bratska ljubezen tako kratka? Ne! Na izseljensko nedeljo, 3. decembra (prvo adventno) bo vsaka naša župnija pokazala in dokazala, da nismo pozabili nanje in proslavila to nedeljo s posebno prireditvijo. Za to prireditev pa ni primernejše igre kot je »Za srečo v nesrečo«, izdala in založila Družba sv. Rafaela. Iztis stane 10 Din, s tem je pa dano avtorjevo dovoljenje in so plačane tantijeme. Naroča se: Družba sv. Rafaela, Ljubljana, Delavska zbornica.
—	Pri boleznih srca in poapnenju žil,
nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Jose!« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Jose!«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi
—	Splitski mestni uradniki bodo izenačeni z državnimi. Občinski svet v Splitu bo v kratkem začel razpravljati o novem občinskem statutu. Načrt je že gotov in so ga predložili društvu občinskih uradnikov, da stavi svoje predloge. V novem statutu je določeno, da morajo biti občinski uradniki prav tako plačani kakor državni uradniki. Doslej imajo uradniki splitske občine mnogo boljše plače kakor državni uradniki.
—	Zračni promet na progi Ljubljana—Zagreb —Belgrad ukinjen do aprila. Včeraj zjutraj je za letos zadnjič odletelo redno letalo iz Ljubljane v Zagreb in od tnin dalje v Belgrad. Čez zimo bo letalski promet počival. Z rednimi vožnjami bo <iruih« »Aeraoui« utela aooet avrila 1834. Na
Čuden slučaj
Prevoznik dobi naročilo vinskega trgovca, da mu prepelje z vinskih goric tri sode mošta. Usluž-beni šofer pelje ponoči po strmi cesti. Na hudem ovinku mu odpovedo zavore. Avto se zaleti v nasproti prihajajoč voz, ubije konja, rani voznika. Šofer dobi težke poškodbe, avto pa je zelo poškodovan. Težka nesreča — veliki stroški. Šofer v bolnišnico, avto v popravilo, voznik v posteljo pod zdravniško oskrbo, sodi razbiti, vino razlito. A poglejmo konec!
Šofer in voznik sta bila zavarovann proti nezgodam. Avto je bil zavarovan, avtopodjetnik je imel jamstveno zavarovanje. Police, ki so bile vse v redu plačane, so se znašle v zavarovalnici in ta je kulantno izplačala zavarovano vsoto in poravnala vso nastalo škodo. Vse gorenje je bilo namreč zavarovano pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.
progi Ljubljana—Zagreb je bilo letos 73 poletov, na progi Ljubljana—Sušak pa 12 poletov v obeh smereh. Letalo je prevozilo na teh poletih 448 potnikov.
—	Prepovedan tisk. Službene novine od 27. t. m. objavljajo, da je državno jiravdništvo v Zagrebu prepovedalo prekinjati in razširjati knjigo »Od tri iniljuna trojica< izpod peresa Leonharda Franka. Knjiga je izšla v Zagrebu.
—	Krajevni odbor Rdečega križa v Tržiču jc nabral za jioplavljence v Strugah v gotovini 7.H9.50, v platnu in čevljih blaga za 2100 Din in še nekaj obleke. Vse to je odpremil Pomožnemu odlioru za poplavljence v Strugah.
—	Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčicel Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josef«-voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zlioljšitje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo.
—	Velika sapuščina. Ljudevit Kulmer, ki je nedavno umrl na svojem posestvu v Popovcu pri Krapinl, je zapustil vse svoje premoženje banski upravi v Zagrebu z namenom, da na tem posestvu ustanovi sadjarsko-vinogradniško šolo za Hrvatsko Zagorje. Posestvo obsega 158 oralov obdelane zemlje, in sicer 75 oralov njiv, 65 oralov travnikov, 10 oralov vrt« in 8 oralov vinograda. Poleg tega je še 170 oralov gozdov in 3 orale pašnikov. Vse posestvo cenijo na tri milijone dinarjev.
DAMSKI PLASCI
še vedno najcenejši pri tvrdki
TOMSIC - LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 38.
Oglejte si cene!	Oglejte si cene!
—	Slaboumne* ranil brata. V Lazah pri Planini je prišlo včeraj dopoldne do nenavadne družinske tragedije. 32 letnega posestnika Alojzija Pleskovca je nenadno napadel njegov slaboumni brat Vinko ter ga udaril s sekiro po glavi. Prizadejal mu je znatno rano. Nezavestnega Alojzija so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer sedaj visi med življenjem in smrtjo.
—	Zgradarina. Za napoved zgradarine, katero je treba vložiti pri davčni upravi do 30. oktobra t. 1. so potrebne sledeče tiskovine (ima jih v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani): Davčna prijava dohodkov od zgradb (zgradarina) pola
Din 1, potem se mora tej prijavi priložiti: Spisek najemnikov in podnajemnikov, komad 50 par, in katerega izpolni hišni gospodar po podatkih strank. Dobi se tudi vzorec »Kako Je izpolniti spisek najemnikov in podnajemnikov« za ceno 50 par. — Za vsakega hišnega posestnika je važno, da pozna vse predpise zakona glede tega davka (zgradarina). To dobi opisano in pojasnjeno v knjižici: Zgradarina, katero je spisal kontrolor L. Novak. Vsebuj« vse zakone in dopolnila tega davka ter razne ključe (tabele) za preračun osnovnega, dopolnilnega davka, zamudnih obresti in za izločitev mestnih davščin. Knjižica stane Din 25. Dobi m v Jugoslovanski k n udarni v LrabUaoi.
OGLJENE SČEIKE
(KRTACICBl
za vse vrste električnih strojev in aparatov dobavlja domača tvrdka
IVAN P ASI* AI SINOVI
ZAGREB I. PRETINAC 60
—	Pozor pred vlomilci! Blagajne vseh vrst, lajne tresorje, pulte za juvelirje, omare za knjige, ročne kasete, varne pred ognjem in vlomom, tehnično dovršene ključavnice in ključe izdeluje Tu-varna blagajn, d. i o. z., Maribor, Koroška c. 31. Zahtevajte gratis prospekte.
—	Opozarjamo na današnji oglu* tvrdke F. I. Goričar, Ljubljana.
Nogometna senzacija
Danes nastopi »majstor sa mora« proti Primorju.
Težko pričakovana tekma s Hajdukom se bo danes odigrala. Kako važnost polagajo Splitčani na današnjo borbo, je najboljši dokaz to, da so poslali vse »kanone«, kar jih trenotno premorejo. Od famoznega strelca Kragija v napadu do gol-inana Culiča, dalje kompletna krllska vrsta, ki jo tvorijo naši drž. reprezentanti, skratka najboljša zasedba, ki jo jma na razpolago Hajduk.
Proti tej enajstorici se ne bo lahko boriti. Zatorej kličemo našim fantom še enkrat: Držite se!
Tekma prične ob 14.30, predtekma, ki jo odigrata Primorje 1 in Ilermes I pa prične ob 13.
Vstopnice je dobiti od 9—12 v kavarni Emona. Tekma se vrši ob vsakem vremenr
G. Podupski Im) sodil. Za današnjo tekmo Ilaj-duk:Primorje je bil določen — kakor znano — sodnik g. Petkovič iz Belgrada. za namestnika pa g. Willer. Po poročilu belgrajskega »Vreme-nac sta oba sodnika odklonila sodelovanje. Zato je .1. N. Z. določila g. Rosenfelda, ki je tudi odklond sodelovanje, no in končno je bil nomjniran za o tekmo g Fabris. Po brzojavnem obvestilu jz Zagreba je 'udi g. Fabris zadržan, tako. da bo sodil današnjo borbo g. Podupski, ki Je v Ljubljani lo-bro znan, In ki je s svojo objektivno nreso o zapustil v<-dno dobre utise. Zato upamo, da bo potekala današnji' tekma vsestransko zadovoljivo.
Ilirija t Concordia
Zanimiva haienska tekma danes oh 11 na igrišču Ilirije.
Hazena je lep šport, a žal med našimi dekleti še mnogo premalo poznan. Danes bomo imeli priliko občudovati vse fineso te igre, saj nastopita
najboljši družini v državi: državni prvak zagrebška Concordia in naš podzvezni prvak Ilirija. Nikogar ne sme biti med nami, ki si ne bi ogledal današnje borbe, kj bo zelo zanimiva in vseskozi napeta in to tembolj, ker gre za finalno državno-prvenstveno tekmo.
Tekma bo ob vsakem vremenu in jo sodi g. Kušar. Zatorej še enkrat: IPridite, ne bo vam žal!
Pokal ne tekme rezerv
(Službeno.)
Danes se prično tekme rezervnih moštev »a prehodni pokal SK Ilirije. Prvi dve tekmi bosta ll.rija I Mleka, ki se prične ob 0.15 na prostoru Ilirijo (sodnik g. Galič, služb. odb. g. Drašler), in Korotan :Slovan, ki se prične ob 14.30 na istem igrišču (sodnik g. Pfundner, služb. odb. g. Božič). — Medklubski odbor opozarja, da mora prinesti vsako moštvo s seboj predpisano žogo ter postaviti j.rimernega stranskega sodnika in 2 reditelja. — M. 0.
¥
Miting Ilirije odpovedan. Radi skrajno neugodnega vremena je miting Ilirije preložen na poznejši termin. — Ilirija.
Članstvu SK Ilirije. Redni občni zbor kluba bo jutri ob 19.80 v dvorani Delavske zbornice. — Ilirija.
Tudi japonski smučarji se gibljejo. Mednarodnih akademskih smučarskih tekem, ki se bodo vršile 8. februarja 1934 v Švici, se bodo udeležili tudi japonski akademiki-smučarji.
Kako bodo tekmovali švicarski smučarji v letošnji sezoni? Občni zbor švicarske smučarske zveze je sklenil, da se izvedejo prvenstva leta 1934 v kombinaciji štirih disciplin in sicer: tek na dolge proge, tek—skok, slalom in smuk.
terpentinovo milo
je izboren domači izdelek
—	Slabo ste volili, ako za vsa zavarovanja niste izbrali domače Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
—	Nova založba v Ljubljani — knjigarna in trgovina s pisarniškimi potrebščinami, ima vedno v zalogi najnovejše in prvovrstne modne revije in posreduje pri naročilu vseh drugih revij in knjig iz inozemstva, da se vsako naročilo izvrši čim točneje in čim hitreje.
—	Pri slabosti je naravna »Fran« Josefova« ▼od« prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjSuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno
—	Začetek obratovanja. Z moderno napravo za pokromanje in poniklanje je začela obratovati tvrdka »Unitas« ing. Manda, Šelenburgova 7, telefon 2219. Obrat se nahaja v tovarni Ljubljanske komercijalne družbe, Celovška c. 90 a, tel. 29-64.'
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 87 od 28. t. m. je objavljena »Uredba o sodnih pologih (depozitih), o izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postopanju z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem«, dalje »Razpis o uvoznih ekspedicijah blaga iz št. 172, carinske tarife. — Dopolnitev razpisa št. 170-19'Jtk, »Odločba o izvozu svežih postrvi brez potrdila o zavarovanju valute«, »Seznnmek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v l. 1933.«.
—	Cernetov poslovni koledar in Poslovni adre-sar Jugoslavije 1934 izide 2. novembra. Cena 30 Din. Stalnim naročnikom bo dostavljen oz. poslan po pošti. Dobi se v vseh knjigarnah-
—	Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice.
Ne pozabite, da Vas bo samo
„PHILIPS" RADIO
zadovoljil. Pismena garancija. Dobite ga tudi na 12 obrokov samo pri urarju M. W A H T E R , Novo mesto. Prepričajte se!
Celje
0 Združeni moški ibori »Celjskega Zvona«, »Oljke« in »CPD« imajo skupno vajo za nagrob-nice v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 8 zvečer v Narodnem domu. Pridjte vsi in točno. Arhivarji, prinesite note s seboj.
J3 Z a veleposestnika jc kupoval razno blago... K nekemu celjskemu trgovcu je prišel v Četrtek dopoldne neki moški in se Je izdajal za šoferja Zorčiča Ivana, uslužbenega pri veleposestniku Baumanu v Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Nekaj časa si je ogledoval blago, nato sta se pa domenila, da bo kupoval za svojo firmo vse, kar je potrebno za avtomobile. Najprej sta se dogovorila za pošjljko olja v vrednosti 1570 Din. katerega je tvrdka res odposlala na naslov Bauniann v Slov. Bistrici. V petek je pa temu celjskemu trgovcu nekdo telefoniral iz Slov Bistrice — izdajal se je za veleposestnika Baumanna — in telefo-nično naročil, naj mu pošljejo plašč za kolo. v vrednosti 3150 Diu, katero sj je prejšnji dan o£e-dal njegov šofer. Gosjiod in kontoristinja sta tu*oj spoznala, da moški, ki govori ni Bauman, temveč je identičen z gospodom, ki je bil prejšnji dan pri ujjli. Trgovec se je takoj obrnil v Sv. Lovrenc na Dravskem polju z vprašanjem, če je tam kak veleposestnik z imenom Bauniann; dobil je odgovor, da takega veleposestnika ni, pač pa neka druga oseba. Nato je trgovec telefoniral v Slov. Bistrico, naj blago, ki pa je poslal, takoj ustavijo. Toda veleposestnik je blago ze vzel in ga poslal dalje v Maribor. O zadevi je bila takoj obveščena tudi mariborsko policija. Trgovec je bil odposlal že tudi plašč iu se sani peljal v Bistrico, da bi ga dobil nazaj. Včeraj dopoldan je bil »veleposestnik« Bauniann v Slov, Bistricj že aretiran. Le previdnosti •e ima zahvaliti celjski trgovec, da ni trpel pri le . 4720 Din škode.
Dve nesreči. Valentin Kaker, 35-letnl drvar iz Luč, je 27. t. m. delal v gozdu v Solčavi; na njega se je zrušila lesena koča in mu zlomila desno nogo. — Alojzija Mastnak, 44-letna dninarlca iz Megoinice pri Grižah je 27. t. m. padla na poti in si zlomila leve roko.
er Nogometna tekma med SK Atletiki in SK Laškim bo danes ob pol 2 popoldne na Igrišču SK Olimpa v Gaberju.
Ptui
Proslava 1900-letnice Odrešenja. V nedeljo 29. t. m. na praznik Kristusa Kralja, se vrši v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla mladinska proslava v spomin 1900 letnice odrešenja. Ob 8 sv. maša z otroškim petjem, poje mladinski /bor. govor. skun»o obhajilo, posvetitev inln-dine Kristusu Kralju, zahvalna pesem. Po sv. maši prireditev' v društveni dvorani minorit-skega samostana.
Požar v Hajdošah. Pri posestniku Juriju Krlaču, je izbruhnil požar, ki je upepelil hleve in Kdarnico. Zgorelo je tudi nad 2000 kg sena in slame ter razno gospodarsko orodje. Gasilcem iz Gerečje vasi se je posrečilo ogenj omejiti. Škoda znaša nad 7000 Din. krito pavje le z malenkostno zavarovalnino. .
Jesenice
Ne pozabite, posebno okoličani, da se danes popoldne ob treh ponovi v Krekovem domu na Jesenicah originalna opereta »Miklova Zala« in ki bo dokončana do večernih vlakov iz Jesenic.
»Konec poti,« Sherriffovo dramo v 3 dejanjih, bo vprizorilo glasbeno in jievsko društvo »Aljaž« na praznik Vseh svetnikov ob 8 zvečer v Krekovem domu. Dejanja se godijo na bojnem polju v zakopih. Drama nam bo živo priklicala v spomin vojne grozote, ki so zahtevale toliko človeških žrtev. Obiščite vprizoritev, da skupno počastimo spomin na vse jiadle vojake.
Trbovlie
Proslava Kristusa Kralja bo danes popoldne v Društvenem domu. Na sjioredu je predavanje s skloptičnimi slikami o Mehiki in njenih verskih razmerah; za uvod in sklep bodo deklamacije in petje. Pridite!
Iz Francijo se vračajo zdaj eden zdaj drugi, navadno imajo vsi družine, v bližnjem času se jih obeta še več. Vsi se obračajo na občino, kateri so že tudi usahnili vsi viri Zima trka na vrata, delo dobitj bo izključeno. Vendar bo pomoč nujno potrebna.
Cerkveni vestnih
Člani Križanske moške kongregacije se vljudno vabijo k sveti uiaši-zadušnici, ki se bo opravila za rajne družabnike v križn.nski cerkvi v petek, dne 3. novembra ob šestih zjutraj. Med sv. mašo bo skupno obhajilo zn rajne.
Celodnevno češčenje v ljubi j. stolnici. — V noči od 2. na 3. novembra (prvi potek) bodo nočni častivci od. 9. ure dalje molili iz knjige Večna molitev 20. uro: V tolažbo vernim dušam. Vjudno vabimo može in mladeniče, ■ da se v velikem številu udeleže tega nočnega če.ščenja. Na novo došli častivci se lahko izbero poljubno nočno uro.
zato naj velja kot načelo:
„Svoii k svojim"
Dobi se v vsaki trgovini Naznanila
Katoliška akcija v Novem mestu priredi danes na praznik Kristusa Kralja, dne 29. oktobra ob 4 pop. v dvorani Prosvetnega doma v Novem mestu skioptično predavanje »Apostolska vera v slikah«. Govoril bo g. prošt K. Če»in.
Godbeno društvo v Domžalah otvori letošnjo gledališko sezono z lepo dramo »Vest«. To pretresljivo povojno delo je globoko zajeto iz duže človeka, ki je občutil vso strahoto svetovne vojne. Predstava je danes zvečer ob 7.
Bled. Igro »Domen« ponavlja blejsko prosv. društvo drevi ob 8 v dvorani Ljudskega doma na Bledu. Prijatelji lepih iger prijazno vabljenil
/Vaše dijaštvo
Vsi akademiki se opozarjajo in iskreno vabijo na dvadnevne duhovne vaje, ki se bodo vršile pri oo. jezuitih ob vseh svetih, t. j. od 31. oktobra zvečer do 3 novemb*a zjutraj, v Domu duh«vni:i vaj, Zrinjskega cesta 9. Udeleženci se naj zbero v Domu v torek zvečer, dne jI oktobra, vsaj io 19. Vsan ude eženec bc imel svojo sobo, kjer se bo lahko nemoteno posvetil duhovnemu življe-p;u. — Celdna oskrba znaša za oba dneva samo 25 Din.
Radio
Programi Kadio-LluhHana»
Nedelja, 29. oktobra: 8.15 Poročila, 8.30 Gimnastika (Lojze Vrhovec), 9.00 Versko predavanje (dr. Rant), 9.30 Kaj moram vedeti o Okrožnem uradu (Smersu R.), 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11.00 Radio orkester 11.80 Prenos koncerta z' Dunaja (dirig, Artur Toscanini) 12.00 čas, plošče, 16.00 Francoski kmet (ga. Jerasova), 16.30 Fantje na vasi — 17.80 Plošče — 20.00 Samospevi g. Marjana Rusa — 20.45 Harmonika solo, gosp. Kovač — 21.30 Čas, poročila — 21.45 Radio orkester in Radio-jazz.
Ponedeljek. BO. oktobra: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 18.00 Čas, plošče — 18.00 Gospodinj-ska ura: O kurivu v gosjiodinjslvu (ga. Kraigherjeva) — 18.30 Krompir kot hrana (prof. Pengov) — 19.00 Slavonija v šegah (H. Marjanovič) — 19.30 Plošče — 20.00 Pevski koncert tenorista g. I. Francla iz Zagreba — Vmes duet harmonikarjev Kosec — 2130 Cas, poročila — 21.45 Radio orkester.
Angleško in češko blago
v naimo(lerneiš'h vzorcih ter
trolskt loden S a obleke m Oubertus plošče
nudi po uvodnih eenah tvrdka
9ramo fflojer
Maribor, Olavni trg 9
Za zimsko sezono plišl
že od 30 Din naprej v TrD'novem bazarju
Maribor, Vetrinisba u Ica štev. 15
Najnovejši modeli dvokoles, otroSkth In igračnih vozičkov. | reveznih tricik-IJev. motorjev in šivalnih strojev Velika izbera — Najnižje cene. — Ceniki Iranko
Tribuni' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovika renta It. 4. 191
N E V E S T EI	GOSPODINJE!
Najlepši okras Vašega doma ie perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Naifineiše in naitrpežneiše <Sa okrasite i vezeniem od tvrdke
MATEK & MIKEš, LJUBLJANA,
poleg hotela Štrukelj.
Izdelujemo gumbnice. prebadamo šablon«, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela, imamo spe-ciielni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve. da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico '<er sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato Vas najboljše postrežemo
VI 4.7687-1933.
Razglas
Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo ca 33.000 kg zdravega, suhega, rešetnnega ovsa ter en 31.000 kg zdravih, suhih, srednje debelih pšeničnih otrobov
oboje na odpoklic, oziroma Inknjšnjo dobavo.
Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra. II. nadstropje.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu na (pozneje do dne 6. novembra 1933.
Mestno nsčelstvo v Ljubljani.
dne 27 oktobra 1933.
Zavarovalna družba
za življenje „Fenihs"
Bilančni pregled
Zavarovalna družba na življenje »Feniks« ob javlja bilančne podatke za poslovno leto 1932 it katerih posnemamo naslednje važne podatke (v,e je preračunano na dinarje):
V letu 1932 je bilo sklenjenih novih zaviro-valnlh jiogodb v skupnem znesku 4.162,921.000,— Din. Skupno stanje ob koncu leta 1032 obstoječih življenjskih zavarovanj je znašalo 2(1.024,909.000.— Din (2(> milijard in 25 milijonov dinarjev). Pri zavarovalnih družbah, s katerimi je »Feniks« v tesni zvezi, bodisi po posesti delnic ali na temelju jiozavarovanja, je znašalo stanje obstoječih življenjskih zavarovanj ob koncu leta 1932 nad 12 miljard, lako da znaša skupno stanje pri »Feniksc-ovem koncernu ob koncu leta 1932 nad 38 miljard dinarjev.
Z življenjskim zavarovanjem v skupinah, ki ga »Feniks« izvršuje skupno z »Metrojiolitan Life Insurance Company« v Ne\v-Yorku, je dana zaščita 42.439 privatnim nameščencem in delavcem v Avstriji, Češkoslovaški, Madjarski in Nemčiji v višini 620 milijonov dinarjev.
Pogodbe o pozavarovanju z največjo evropsko zavarovalnico »Prudential Insurance Company Limited« v Londonu, dalje z »Legal and General Assurance Society Ltd.« v Londonu, z »Compagnie d'Assurances Gčnčrales« v Parizu, z »Miinchner Riickversicherungsgesellsehaft« v Mtinchenu in z raznimi drugimi velikimi zavarovalnicami v Švici, Italiji, Španiji in Skandinaviji so se znatno razširile.
Prejemki nn premijah so znašali v preteklem letu Din 1.458,462.219.—, dohodki od plasiranih kapitalov pa Din 278,408.360.—. Zavarovancem in njihovim družinam je bilo v letu 1932 izplačanih Din 583,157.700.—.
Od družbe podeljena hipotekama posojila so dosegla višino zneska Din 2^,706.000.—, posojila na police so se pa povečala na Din 535,922.800.—.
Skupna garancijska sredstva družbe so znašala 81. decembra 1032 Din 5.106.110.000,— (5 miljard in 1(16 milijonov dinarjev).
Družbino nepremično imetje, ki obstoji fj 117 realitet v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Egiptu. Češkoslovaški, Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Madjar-Bki .Nemčiji, Poljski, Romuniji in Španiji, predstavlja vrednost Din 801,580.000.—.
Posest vrednostnih papirjev je znašala ob koncu leta 1932 Din 2.331.630.000.—, od tega od-pade Din 2.219,609.000.— nn vrednostne papirje z zajamčenim obrestovanjem, Din 112 021.000,— pa na deleže pri emisijskih bankah, na razne delnice in deleže pri raznih zavarovalnih družbah Od čistega dobička v znesku Din 7,630.954.-se jo porabilo Din 1,038.000,— za izplačilo 5% di vidende, iz ostanka pa se je po dotaciji rezervnega fonda preneslo Din 1,789.357.— na nov račun.
Delokrog zavarovalne družbe na življenje »Feniks«, ki je druga največja zavarovalnica na kontinentu, obsega naslednje države:
Jugoslavijo, Avstrije, Belgijo, Bolgarijo, Egipt, Češkoslovaško. Francijo, Grčijo, llolandsko, Italijo, Lichtenstoin, Madjarsko, Nemčijo. Palestino, Poljsko, Romunijo, Sirijo, Španijo, Tunis in Turčijo.
Skupno stanje v kraljevini Jugoslaviji obstoječih življenjskih zavarovanj je znašalo koncem leta 1932 približno eno miljardo dinarjev, V Jugoslaviji deponirane premijske rezerve pa so znašale 31. decembra 1932 Din 132,769.610.—.
Nadalje se v Jugoslaviji udeležuje »Feniks« z zelo znatnim deležem pri finansiranju gradbe železniške proge Kučevo—Požarevac, ki bo stala nad četrt milja rde dinarjev. Značilno je, da podjetje, ki spada med največje finančne zavode v Evropi, kaže v zvezi s svojim poslovanjem v naši državi tako velik interes za naše narodno gospodarstvo.
V upravnem svetu za kraljevino Jugoslavijo sledeči gospodje:
Dr. Stoiadinovič Milan, finančni minister v p., kot predsednik;
Vasa U. Jovanovič, industrijalec, kot podpredsednik.
člani upravnega sveta:
Lazarevič Vasa, načelnik notranjega ministrstva v p. in podpredsednik belgrajske' občine.
Maister Rudolf, častni odjutant Nj. Vel. kralja in divizijski general v p.
Dr. Radosavljevič Milan, glavni tajnik belgrajske borze. / Dr. Vrbanič Milan, senator, predsednik zbor niee TOI in generalni .ravnatelj Sveopče hrvatske kreditne banke v Zanrrebu.
Dr. Windischer Fran. podpredsednik centrale Industrijskih korporaclj. generalni tajnik zbornice za TOI v p. itd.
Jovanovič Djordje, ravnatelj centrale za Jugoslavijo.
Zolgar Zvonko, ravnatelj centr. za Jugoslavijo. ★
Splošna maloželezniška družba v Ljubljani je imela občni zbor 27. t. m. Iz bilance je razvidno, da so investicije bilansirane s 38.97 milj. po stanju 31. dec. 1932, stare investicije pa s 0.257 milj. Investicije so bile izvršene deloma, s posojili pri denarnih zavodih, ki so znašale dec. 1932 32.55 milj. ter s kreditiranjem po upnikih, ki so znašali 9.58 milj. Ker so bili izdatki višji kot dohodki, je izkazala bilanca 008 milj. izgube. Podjetje inia največ izdatkov za plače in obresti, davke ler električni tok. Gleda investicij omenjamo, da odpade na progo Vič—Št. Vid 15.55 milj., 15 motornih voz 7.12 milj., ostalo pa nn nepremičnine, podštacijo, tlakovanje, disažjo itd., končno je bilo podano poročilo o sedanjem stanju del.
Potrdila o izvoru blaga v Grčijo. Grško finančno ministrstvo je odredilo, da mora biti blago jugoslovanskega, romunskega in turškega izvora, namenjeno za uvoz v Grčijo, opremljeno s potrdilom, katerega bodo izdale pristojne trgovinske zbornice. Toda ta potrdila morajo biti vidirana po najbližjih grških konzulatih.
Borza
Dne 28. okt. 1933.
Denar
Promet je znašal ta teden na ljubljanski borz.' 3.878 milj. Din v primeri s 3.493, 7 805, 2.355 in 2.23 milj. v prejšnjih tednih Naiznatnejši je bi' promet v ponedeljek in četrtek. Največ prometa je bilo v šilingih in Din.
Ziirich. Pariz 20.225, London 16.425, Newyork 349. Bruselj 72. Milan 27.215, Madrid 43.20. Amster liani 208.3"), Berlin 123,20, Dunaj 72.58 (57.50), Stockholm 84.70, Oslo 82.45, Kopenhagen 73.35, Praga 15.325, Varšava 57.85, Atene 2.97, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05.
Pari«. Ob 11.45. Nevvvork 17.82, London 81.30. Zlato v Londonu 120/8.
Les
Tendenca jc neizpremenjeno živahna. Znatni povpraševanja po sirovi bukovini, hrastovih pod-
nirah in neobrobljenih plohih.
V zalivu »Zlatih vrat« pred mestom S. Franciseo je otok Alcntrez. Američani so p« zgradili na njem jetnišnico za najhujše zločince. Prostor« je v njej zu 600 jetnikov. Otok je za ječo oripruven, k r jetnii. pač težko z njega zbeži.
Me.i tn iKOjila v
v ko s ameriških rudnikih jc v Ambridgeu prišlo do hudih nemirov. Redna policija ui eč krotiti stavkajočih, zato so poklicali nn pomoč izredno oddelke, ki so • puškami
nastopili proti delavce«*.
Boj za Daljni vzhod
Vlada Združenih držav je te dni sprejela sklep, v smislu katerega se bo ameriška mornarica povečala za 39 vojnih ladij. Te bodo stale milijonov angleških funtov, japonska bo izdala za nove vojne ladje 60 milijonov angleških funtov in Anglija bo temu primerno tudi suma zvišala svojo mornarico.
Oboroževanje na morju je torej v polnem teku. Vse tri države so vezane s takozvanim londonskim sporazumom, v katerem je določeno, naj razmerje med posameznimi mornaricami ostane 5 (Anglija): 5 (Amerika): 3 )Ja-
mornarice izpopolnijo do skrajnosti, ki jih določa londonski sporazum, pač pa se je An-olija zavzela za minimum. Radi poostritve v mednarodnih odnošajih, predvsem radi položaja na Daljnem vzhodu, se je pričela med Ameriko in Japonsko prava tekma v oboroževanju na morju. Po tem sporazumu se smatra vsaka podmornica za obrabljeno, če je v službi 13 let, križarka pa 20 let. Radi tega sklepu angleške vlade, da tudi sama prične izpopolnjevati svojo mornarico, bo na tisoče brezposelnih delavcev, ki so bili zaposleni prej
Solnčna radijska ura
Ameriški inžener Edvard Spickmann predvaja na čikaški razstavi genialno enostaven izum: solnč-no uro, ki oddaja točno vreme s pomočjo radijskih valov. Spickmann je opremil številčnico solnčne ure s preprosto fotoelektrično stanico. Senca kazalca, ki se premika s solncem vred, pada na stanico in sproži električno strujo, ki je kakor vedno pri sličnem postopanju izvor radijskih valov. Slednji naznanjajo do ene desetinke sekunde točen čas slehernemu lastniku radijskega aparata.
Trda voda iz vodnjaka ali iz vodovoda je za pranje neprikladna. Če dodate tej vodi pred uporabo nekaj prgiSč H en k a, postane mehka kot deževnica Henko pospešuje penjenje, s čimer se milo bolj izkoristi, ter Vam tako olajša pranje.
masMERaom
ponska). Sporazum je bil sklenjen 1. t930 in velja do 1. 1936. S tem, da sta Amerika in Japonska sklenili zgraditi veliko število novih ladij, nista še prekršili londonskega sporazuma, pač pa sta dovoljeno količino popolnoma izrabili. Anglija se je radi tega zelo vznemirila. V njenem namenu nikakor ni bilo, da se
v ladjedelnicah, zopet našlo delo. Okoli 90.000 takšnih delavcev je danes na Angleškem brez dela. Angleži bodo zgradili i križarke in 4 podmornice, nadalje 4 rušilce v nadomestilo tistih, ki se vse v smislu londonskega sporazuma obrabijo v letih 193", 1938 in 1939.
Z letalom na južni tečaj
Kihard Byrd se pripravlja na nov polet na južni tečaj. Za to si je naročil posebno morsko letalo. V njem je prostora za 16 ljudi. Pri poizkusih se je dvignilo iz vode v 20 sekundah. Leti z brzino 160 km na uro. Letalo nad New-Yorkom.
„Prodana nevesta44 v filmu
Popularna češka opera »Prodana nevesta«, ki |e bila že večkrat vsa posneta na gramofonskih plo-Sčah, se je minuli teden prvikrat predvajala v češkem filmu, in sicer v praškem kinu Alia, v režiji Innemanove.
Tri bogoslovce
pogrešajo
Bogos lovci Anton Knoppen, Edvard Rer-berger in Josip Witheg so iz Inomosta napravili izlet v gore v nedeljo po maši. Napotili so se proti Kemmacherju. Toda niso se vrnili. Verjetno je, da so se vsi trije ubili v gorah.
Iz podmorskih grobišč izvira nafta
O nastanku sirovega olja ali nafte sta obstojali do zadnjega čas dve razlagi. Prva razlaga je trdila, da je nafta nastala iz hribin — od tod tudi ime kameno oljel Globoko v notranjosti zemlje naj bi nastajali ogljikovodiki, med katere sodi »eveda tudi nafta, ob kemičnem spajanju kovinskih karbidov z vodnimi hlapi. Druga razlaga pa je učila, da je nastala naita ob razkroju morskih živali in rastlin. Novejša raziskovanja so potrdila to drugo domnevo in ovrgla drugo. Zlasti v zadnjem desetletju so številna raziskavanja odkrila tudi razlago, ki omogoča razumevanje, kako bi mogle nastati tako velikajuke množine nafte pod zemljo iz morskih živali. Predvsem geološka raziskavanja so potrdila domnevo, da so se v davnini dvigala morska obrežja razmeroma naglo, ter so pri tem nastajale kotline, v katerih so bile odrezane velikanske površine morja od ostalega vodovja. Ker je iz takih celinskih in slanih jezer voda večinoma hitro odtekla ali celo pronicala, so poginile vse živali, ki jih je taka katastrofa zajela. Poleg tega I so najnovejša raziskavanja večjih morskih globin ! dognala, da se na določenih krajih v oceanih na-j hajajo prava grobišča neštevilnih kitov, somov in 1 drugih morskih živali. Ta grobišča krijejo neiteta i telesca niižjevrstnih mehkužcev in jih zagrinjajo | vedno bolj in bolj. Radi tega se vsa ta masa po-| časi strjuje in čez stoletja ali tisočletja bo pokrila j ta grobišča trdna plast, ki se bo morda bogve kdaj dvignila iznad vode; med tem pa bo pod trdno skorjo nastalo iz razkrojenih tele« mrtvih morskih prebivalcev kameno olje.
Kako neznansko velika so taka skupna grobišča morskih živali, nam dokazujejo nekateri znani primeri. Znanost sicer šc ni ugotovila, zakaj nastajajo v morju taka skupna grobišča, vendar nas posamezni primeri lahko prepričajo, da na mnogih krajih v morskih globinah gnijejo v mnogo metrov debelih plasteh nagromadena trupla morskih prebivalcev. Tako je n. pr. L 1890. vozil neki parnik 57 ur skozi nepregledno množico mrtvih kobilic, ki jih je pognal močan sever v Rdeče morje. V poletju 1. 1880. je bilo v Mehiškem zalivu pokrito morje v razsežnosti 275 kvadr. kilo-
; metrov s samimi bolnimi želvami. L. 1897. so opa-
-
zovali med izlivoma sibirskih rek Ob in Irtiš 250 kilometrov dolgo gručo mrtvih rib. Ta plast rib je bila ponekod celo 5 metrov debela. L. 1882. je pa neki parnik voxil 230 km dolgo pot med »ami-mi mrtvimi ribami. Četudi posumimo, da je v teh številkah nekaj mornarske latinščine, in postavimo, da so le deloma resnične, nam vendar dokazujejo, da so bolezenske epidemije med mor-tkimi živalmi in druge naravne katastrofe vedno obilno zalagale naravo z živalskimi sirovinami, ki jih je ta v svojem tajinstvenem snovanju predela-vala v za nas tako dragoceno olje. Nastanek olja traja več stoletij, vendar je sam po sebi precej enostaven.
Na kakršenkoli način nastala velikanska grobišča morskih živali pokrije najprej, čeprav počasi, pesek in ilovnato blato. Ko je grobišče morda šele po mnogih stoletjih neprodušno zaprto od morja z debelo plastjo peska in ilovice, »e začno razkrajati telesa. Po dolgotrajnem razkrofu, v čigar končni obliki nastaja nafta, odtekajo pod ne-produšno zaprto plastjo tekoče snovi skozi špranje in razpoke naprej. Na ta način se napolnjujejo podzemeljske votline s pravimi jezeri nafte,
Tudi v Črnem in Kaspiškem morjti so novejSa raziskavanja dokazala pogin velikanskih množin rib. Vsa petrolejska polja na Krimu, v okolici Karpatov, v vsej Romuniji in ob Črnem morju »o bila v tercijarni dobi pod morjem. Čeprav to morje ni bilo zelo globoko, in morda prav zato, ft bilo izredno boagto živalstva.
Glavne sestavine nafte so ogljikovodiki z malenkostno primesjo žvepla. Sirovo olje navadno destilirajo tako, da najprej izhlapijo iz njega la£je hlapljiva olja, nato pa težja. Med prvimi moramo omeniti gazolin, bencin in petrolejev eter, med drugimi pa ligroin in petrolej. Ostanek navadno predelajo v asfalt in podobne izdelke. Zanimivo je, da vrtajo na petrolejskih poljih v Galiciji m severni Ameriki celo 1800 metrov globoko, kat dokazuje, kako velikanske so morale biti plasti, ki so pokrile grobišča živali, in kako dolg« deset-tisočletja so morala miniti, da je mogla pokriti tako debela plast grobišča.
Slika zadnjih morskih vaj na Angleškem. Letalo, ki nosi s seboj torpedo, leti nad vojno ladjo.
Za Wagnerjev jubilej so odkrili na hotelu »Hungariac v Budimpešti spominsko ploščo. Pred 61 letom so v tem hotelu ustanovili Wag-nerjevo društvo, ki še dane« uspeva.
Sueški prekop že pred 35001eti?
Arheološka ekspedicija, ki jo vodi Hypo-lyte Boussar in ki raziskuje pokrajino okoli Sueškega kanala, je prišla do zanimivih zaključkov. Odkrila je strugo starega prekopa, ki so ga izkopali še stari Egipčani in ki je vezal Nil z Rdečim morjem. Egipčanske galere 1 so plule iz Sredozemskega morja po tem prekopu v Rdeče morje. Iz napisov in raznih okraskov, ki so jih odkrili na stenah tega prekopa sklepajo, da je prekop dala zgraditi neka mogočna egipčanska kraljica, ki je vladala za časa Mojzesovega rojstva. Podrobno bodo poročali o teh odkritjih, ko sestavi ekspedicija natančno poročilo za arheološki zavod.
mm.
.........IM

MLADI SLOVENEC
J. V.:
Mirko Kunftič:
Vseh vernih duš dan
Nad tvojim grobom lučki dve prižgal nocoj bom, mati in tibo, tiho se mrl, zaprl v sijaj njun zlati.
Tako svetlo, tako gorko oči so jasne tvojo nekoč gorele, utrinjale se v dneve mlade moje.
Ugasnile so. Veš, tako ugasne solnce roži... Ne vem zdaj kam — tako sem sam —, po tebi se mi toži.
Iz gnezda toplega je ptič negoden pal sred inraka; vso noč te išče, kliče zdaj — a tebe ni — in plaka —--
Nad tovojini grobom lučki dve prižgal nocoj bom, mati in kakor da v oči ti zrem, ml bo v tej uri zlati.
Gašperček se uči boksanja
Prvi prizor.
Gašperček (pride na oder in potegne za zvonec): »Bim, lwm. boni, dober dan, otroci! Bim, bani, bom. dober dan, strici in tete, babice in dedi! Zaigral vam bom igrico, ki se imenuje; »Kdor aam pade, drugim jamo koplje« — ali, napak! Imenuje se: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade«. Tako. Komur {Ki 6e ta naslov zdi predolg, naj se zadovolji kar s prvini naslovom: »Gašperček se uči boksanja«. To jc kolo6alna igrica, vam rečem. Če pa se komu ne bi dopadla, naj si izmisli boljšo, liche! Začnimo torej, ampak takoj pri zadnjem dejanju, da bo hitreje končano! Na svidenje torej! (Odide.)
Drugi prizor.
Gašperček (se vrne): Zdaj mora biti učitelj boksanju vsak hip tukaj. To bo imenitno! Če sc začnem danes učiti, postanem drugi teden golovo že boksarski svetovni mojster ali svetovni boksarski jiojstcr ali mojster v svetovnem basanju. To bo imenitno! Ampak zdajle moram ie prej pogledati, če mi je Špel-ca skuhala kavo. Pokličite me, kadar pride učitelj boksanja! (Odide.)
Tretji prizor.
Roparski poglavar Kosmatin (pride in se oprezno ozre): Tako, zdaj sein pred Gašporčkovo hišo. Jaz sem najmočnejši in najgrozovitejši roparski poglavar na 6vetu. Moja tolpa ima v načrtu velik roparski napad. Izropali bomo Gašperčkovo hišo. V njegovi kleti je vse polno debelih klobas in drugih dobrih reči za ham. — Pst, zdi se mi, da slišim Gašperčkovc korake. Res, že prihaja. Pred stavil se mu bom in se nalagal, da sem reven popotnik.
Četrti prizor.
Gašperček (pride): Tako, kava bo Amalu kuhana. Tudi učitelju boksanju lahko postrežem s skodelico, kadar pride. — (Zagleda Kosmntina.) Hopla! Saj je menda že tu? — Dober dan, gosi>od ...
Kosmatin (s potvorjenim glasom): Nan-de Kovač ee pišem.
Gašperček: To ime ee mi pa nekam znano zdi. Gotovo sem ga že kje slišal.
Kosmatin: Seveda! Saj jih je vse polno, ki se pišejo tako. Jaz sem reven popotni mož.
Gašperček: Pa ni videti, gospod Nan-dc. Torej vi ste učitelj boksanja? Dobrodošlil
Kosmatin: Učitelj boksanja? Jaz? Kdo vani je pa to rekel? Ne, to pa nisem jaz! Jaz hodim po svetu s trebuhom za kruhom...
Gašperček: Po svetu hodite s kruhom za trebuhom? Kako pa to napravite?
Kosmatin: Ne norčujte se iz mene. gospod. Zelo slabo se mi godi.
Gašperček: Ali imate kakšno potrdilo prt sebi?
Kosmatin: Nobene pravice nimate, zahtevati od mene potrdilo! Saj niste policaj.
Gašperček: Ja, ampak če boste beračili, pokličem policaja!
Kosmatin (z naravnim glasom): To vam resno odsvetujem, gospod!
Gašperček: No, no! Nc bodite nesramni, mož!
Kosmatin (ga grozeče pogleda): Če bo-«te še kaj dosti klobasali...
Gašperček (ga prekine): Klobas pn ne nam delati, gospod. Saj nisem mesar.
Kosmatin (nadaljuje prekinjeni stavek) ... boste spoznali, s kom imnte opraviti! Jaz sem razbojnik Kosmatin.
Gaiperček: Eja? Ne recite mi tego ''vnkrat rompompom! Tu je moja pest, vidite
bums! In šc enkrat — nums! (Začne obde-I. vati razbojnika s pestmi.)
Kosmatin: To jc nekaj nc/aslišanega! Tukšna predrznosti fSe znčne boksali z Gospe rekom
Oroslava:
Krizantema
Bajka.
Živela je deklica, dobra In mila, pa zelo siromašna. Že davno sta ji umrla oče in mati in sedaj ni imela na svetu človeka, ki bi jo ljubil. Samo drobna ptica, katero je nekoč našla v snegu in ji rešila življenje, jo je imela rada. Vsak dan je poletela pred okence njene kamrice in ji žvrgolola najslajše pesmi, ki jih je znalp. In deklica je vselej pritekla k oknu, se veselo nasmejala in ji nasula drobtinic.
Toda nekoč je ptička zaman žvrgolela pred dekličinim oknom. Ni se odprlo, ni pritekla deklica in ji nasula drobtinic. Kajti je ležala v beli kamrici na prebeli postelji vsa bleda in mrzla — mrtva.
Prišli so štirje mrki grobarji in njeno belo telo zabili v krsto. Pri njenem pogrebu niso peli zvonovi in nihče ni jokal za njo. Samo drobna ptička jo je spremljala iu njena tožnomila pesem je bila lepša in slajša od mogočnega donenja zvonov.
Na pokopališču so grobarji spustili njeno krsto v črno zemljo in jo zagrebli. Na grob so ji postavili majhen, lesen križ in odšli. Niti imena deklice niso zarezali v križ, niti ene rože niso utrgali in jo vrgli na njen grob. Čemu? Saj je bila deklica siromašna in ni imela na svetu človeka, ki bi jo ljubil in jokal za njo... Okoli njene gomile pa so se razprostirali grobovi z visokimi spomeniki in blestečinii zlatimi napisi ter vsi pisani od najlepših, najbujiiejšili rož. Gomila te deklice pa ne bo nikoli imela takega spomenika, namesto rož jo 1)0 prerasel plevel, leseni križ bo strohnel iti kmalu ne bo nihče več vedel, kje počiva dobra, plemenita deklica, ki' je ubogi ptički v mrzli zimi otela življenje.
Ptička je sedela na lesenem križu in žvrgolela. Njena pesem je kot ona sama postajala vedno otožnejša. In ko je slednjič utihnila, ji je grenka solza kanila iz svetlega očesca in se vpila v črno zemljo. Potem pa je razpro-
Gospod Balonček
v
Koncc:
Tedaj pa so pobesnelega mojstra mesarja nenadoma zgrabile trde roke za rame in strog uradni glas je zagrmel nad njim:
»V imenu postave — z menoj!«
Mojster mesar je bil sicer hraber mož, ob pogledu na strogega moža postave pa mu je srce takoj ušlo v hiače. Mirno se je pustil odgnati na stražnico.
Gospodu Balončku se je težek kamen odvalil od srca in globoko se jc oddahnil, ko je videl, da je razjarjeni mojster mesar v varnih rokah. Medtem, ko si je brisal potpo čelo, pa se je kuža Pazi zadovoljno režal. In kako se tudi ne bil — Namesto da bi njega, ki je mojstru mesarju klobaso ukradel in povzročil svojemu gospodarju toliko strahu, doletela zaslužena kazen, se bo moral zdaj mojster mesar pokoriti v ječi zaradi njega . . . Ilolaj, na svetu se godijo res čudne reči!
Nehaj drugih rešitev:
Metka Duhovnik, učenka IV. razreda v Preski pri Medvodah:
Oni mojster mesar je klobase namesto iz prašičjega mesa delal iz pasjega. Ko jc z mesarsko sekiro v rokah dirjal za gospodom Balončkom, mu ni šlo za to, da bi ujel njega, ampak njegovega psa,
Gašperček: Kakor ti meni, tako jaz tebi, dragi moj Kosmatin. (Ga boksa tako dolgo in tako silovito, da razbojnik pade na tla in obleži.) — — Tako! To ni bilo lahko delo, vam rečem, to jc bilo naporno delo! Zdaj pa spravimo knjomi s poti, da se učitelj boksanja nc spotakne ob njem, kadar pride. (Potisne Kosmntina v stran in so obrne proti občinstvu). Kaj pravite, ali se je boksanja kaj težko naučiti? Jaz se še nikoli v življenju nisem boksal Radoveden sem, če sc bom sploh mogel naučiti. Če sc bom. me bodo gotovo kar osipnli z medaljami in častnimi priznanji in darovi. Otroci, takrat vas vso skupaj povabim na skledo kisle repe. Ali si bomo posladkali /elodčke! Na svidenje torci drugi tedenl
Kadar \az umrla bom
Kadar jaz uanrla bom, naj pri nas jesen dehti, dan naj rahlo se zmrači, v Ustju velem vetrček počaka.
Radar jez umrla bom, v krsto belo me denlte, mehkih eveč krog nje prižgite, moja mamica naj plaka.
Kadar jaz umrla bom, v grob me boste zakopali, nanj pa venec rož dejali, belih, svežih krizantem.
Ko bo spet jesen dehtela, sapica bo k vam priveia, Seipnila kot vetre tih h groba moj proseči vzdih:
K grobu mojemu pojdita, sveč in cvetja prinesite in molite, da bom spala, sladko, sladko počivala,..
strla krila ter odletela daleč, daleč preko devet visokih, snežnih planin, v dalnjo, neznano deželo.
Cez tri dni se je vrnila in prinesla v drobnem kljunu zrno, ki ga je vsadila v dekličin grob. In takoj je zopet odletela. Tako je drobna ptička letela dvajsetkrat preko devetih visokih, snežnih planin, dvajsetkrat so njene male peruti preveslale brezkončno pot v dalnjo deželo in dvajsetkrat se je vračala vsa trudna in izmučena z zrnom v drobnem kljunu.
Ko je vsadila dvajseto zrno v črno zemljo dekličine gomile, je dvignila drobno glavico in zapela najlepšo pesem, kar jih je znala. In ta pesem je bila tako eladkomila, tako neskončno žalostna, da so celo kanieniti spomeniki ua pokopališču vzdrhteli, ko da so oživeli.
Ko pa je pesem izpela, je nagnila glavico, drobne peruti so ji vztrepetale in obležala ja mrtva na črni gomili.
Pretekli so dnevi, tedni in meseci. Zrua, ki jih je vsadila ptička, so pričela kaliti. In jeseni, ko so na grobovih zvenele in se posušile vse rože, so na grobu uboge deklice j vzcvetele prelepe, neznane cvetke. Rdeče, modre, bele in rožnate.
In ko so ljudje ob Vseh svetih prihajali na pokopališče, so strmeč obstali pred dekličinim grobom in izpraševali grobarje:
>Kdo je pokopan v tem grobu, ki ima rože, ki v jeseni cveto?«
In grobarji so jim pripovedovali o ubogi deklici, katero ni nihče ljubil na svetu razen drobne ptičke, ki je iz daljnje dežele prinesla seme in vsadila na njenem grobu prelepe jesenske cvetke — krizanteme.
Od takrat so se pri nas udomačile krizanteme. Ob Vseh svetih jih spletamo v vence in šopke ter nosimo na grobove naših dragih.
da bi ga zaklal in naredil iz njega klobase. To sklepam iz tega, ker na tretji sliki ni več psa.
Ko je gospod Balonček čez nekaj časa pogledal j nazaj, ni bilo ne mojstra mesarja ne Pazija nikjer več. Mojster mesar je Pazija s sekiro pobil ter ga odnesel v svojo mesarijo ...
E d i C e n g 1 e , učenec II, razreda v Štepanji j vasi št. 100 pri Ljubljani:
Tedaj pa je odnekod prihitel velik stražnik in rešil gospoda Balončka iz škripcev. Zgrabil je moj- I stra mesarja za roke in ga odvedel v umobolnico, j misleč, da se mu je zmešalo ,., Gospod Balonček | pa jo je s psom Pazijem veselo mahnil domov, Doma je pogostil sebe in Pazija s pečenko, da bi si tako opomogel od prestanega strahu. Tako je ; tatinski kuža Pazi namesto kazni dobil nov, masten I zalogaj za svoj nenasitni želodec.
Vera Ferbežar, učenka (2) razreda na Malem Vrhu:
Med begom je gospodu Balončku od strahu padla palica iz rok. Mojster mesar s"c je spotaknil ob njo in udaril z glavo ob tla, da je videl milijon zvezd pri belem dnevu. Preden sc jc spet dvignil na noge, je gospod Balonček žc izginil za bližnjim oglom in tako srečno utekel svojemu preganjalcu...
Stanko G o m i o n i k , učenec 1. razreda meščanske šole na Otoku:
Tedaj pa se jc mojster mesar spotaknil in te-lcbnil v odprl cestni kanal, da sc mu je kar za-bliščalo pred očmi, sekira pa mu jc v širokem loku odletela iz rok deset metrov daleč.
Kakor bi trenil, jc bil stražnik pri njem. Ostro ga je vprašal, kaj dela v kanalu. Mojster me8ar se je začel opravičevali, da je padel vanj. Stražnik mu ni verjel in odvedel ga jc s seboj.
Gospod Balonček si je obrisal pol s čela in se oddahnil. Šel jc šc večkrat na izprehod, ampak Pazija ni nikoli več vzel s seboj. Saj bi bil zaradi njega kmalu žrtvoval življenje ...	.
Tinka Por me, učenka II. razreda v Trbovljah:
V trenotku, ko se je gospod Balonček že hotel vdati mojstru mesarju na milost in nemilost, se jc krvoločnemu mojstru zamotala palica med noge. Padel je tako nesrečno, da se je s sekiro močno ■ ranil in so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer i so mu odrezali roko.
Gospod Balonček je bil tako rešen svojega krutega preganjalca. Vesel, a še vedno ves zbegan, jc tekel domov in povedal ženi — da je bil tako-rekoč že na drugem svetu in da je prišel drugič na ta svet...
Zvonimir Thaler, Jesenice: Tedaj pa se je gospodu Balončku posvetila v glavi dobra misel. V hipu, ko jc mojster mesar zavihtel nad njim sekiro, se je naglo pripognll in sekira mu je namesto glave — odsekala edini las na glavi. Pri zamahu jc mojster mesar izgubil ravnotežje in trdo poljubil mater zemljo. Medtem, ko je ležal na tleh, jc privihrala roka postave in odpeljala oba — mojstra mesarja in gospoda Balončka — na policijo. Kuža Pazi pa jo je židane volje ucvrl proti domu ...
Franc Gričar, učenec (2) razreda v Bri-njah pri SI. Rupcrtu na Dolenjskem:
Medtem, ko jc razjarjeni mojster mesar zasledoval ubogega gospoda Balončka, jo jc kuža Pazi ubral nazaj pred trgovino in hitro polulil šc pav klobas z droga. Na krik in vik mesarskega vajenca sc moister mesar med tekom obrnil in ko |e
STRICKOVJKOTn^EK
562. Dragi strlčekl — D.ines se prvič oglašam v Tvojem kotičku in prosim, da mc potisneš vanj. Vem, da si dober striček in fant od fare, zato Te imam zelo rada. Kadar pridem v Ljubljano, Te obiščem in se Ti zahvalim za prelepe pravljice, ki jih pišeš. Najlepša pravljica, ki si jo napisal, sc mi zdi »Pravljica o materinem srcu«. To smo ludi v šoli čitali in sc jc naši č. sestri Kerubioi zelo dopadla. Škoda, da se Ti, preljubi striček. nikoli nc oglasiš v radiu.
Tvoj kotiček prav rada čitam, Če nisem pridna, mi očka noče kupiti »Slovenca«, zato sem zadnje dni v tednu zmerom zelo pridna...
Pridi kdaj v Celje. Silno sem radovedna, 2e res nosiš brado in bele lase. Strašno in na vso moč bi bila vesela, čc bi mi poslal svojo sliko. Če jo težko pogrešaš, Ti jo potem pošljem nazaj. Tudi moji prijateljici, Vera KlajnSek in Dora Dečko, bi jo radi videli. Upam, da se bosta potem tudi oni dve oglasili v kotičku.
Čc me sprejmeš v kotiček, postaneva najboljša prijatelja, kakor se spodobi. Prav lepo Xp. pozdravlja Trudica Keršbaumer, učenka IV. razr. v Celju.
Draga Trudlcal — Pravljica o materinem srcu. ki je bila — če se ne motim — objavljena v »Mladem Slovencu« na materinski dan, Ti je močno všeč, praviš. Ni najlepša, kar sem jih napisal, najslabša pa tudi ne. Veš, to jc tako: komur je lučka materine ljubezni tako zgodaj ugasnila, kakor je meni — komaj sedem let mi je bilo —, temu ni težko kaj dobrega in ljubega napisati o njej. Kako bi Ti to stvar razložil, da bi me razumela? Približno tako je s to stvarjo, veš, kakor s ptičkom v zelenem gaju: dokler ima zlato prostost, ima vse: vso srečo, lepoto in radost tega sveta. On pa se vsega tega šele potem do kraja nauči ceniti, ko ga v tesno gajbico zapro. Vse dni in noči sc s kljunčkom zaganja ob klinovje kletke, prepeva pesmi domoložja in si želi nazaj... Vidiš, s človekom je prav tako. Dokler ima še mamo, sprejema njeno dobroto im ljubezen kar tako — iz navade in potrebe, kakor sprejema roža blagodejno roso in solnčno toplote z neba, ker misli, da drugače pač biti ne more. Kadar pa mamo izgubi, takrat se mu šele odpro vse duri spoznanja in ve, kaj mu je bila: je bolan — in mu nihče lako mehko postelje ne zrahlja kakor ona; je razočaran — in nima nikogar, ki bi mu njeno tolažbo nadomestil; je sam in je ni več, h kateri bi sc zaupno zatekel in izjokal v njenem naročju vso žalost srca. Takrat, veš, se mu kar samo na papir zlije in sam ne ve kdaj, sam ne ve kako: pesem o materinem srcu jc porojena in je lepa, ker je v njej košček njegove duše, košček njegovega srca.
Morda razumeš, morda še ne, a pride čas, ko boš razumela do kraja. Takrat si prikliči moj? besede v spomin!
Svojo sliko Ti ob priliki pošljem, ker si jo tako »strašno« in na vso moč želiš. Kaj pa mi tudi drugega kaže, ko me imaš pa tako zelo rada? Čc bi me prosila za mošnjiček cekinov, bi najbrž zastonj trkala na duri mojega srca, takole majhno, skromno željo pa Ti res ne morem in nc smem odbiti, drugače boš rekla: »Oh, kako je lalc Kotičkov striček skop!«
Bog Te živi in še kaj sc oglasi! — Kotičkov striček.
videl, kako jo tatinski pes z novimi klobasami v gobcu reže v nasprotno smer, je začel preganjati njega — in gospod Balonček je bil rešen.
Anžek Strgar, učenec III. razreda v Mariboru:
Ko jc mojster mesar gospoda Balončka dote-kel, je zamahnil s sekiro in mu odsekal glavo, da se je zakotalila nekemu stražniku pod noge. SL<«-niku so se od groze naježili lasje in začel je l»r>-čati na pomoč. Gospod Balonček pa je hitro stekel za svojo glavo, jo pobral in zbežal z njo proti domu. Doma jo je položil na posteljo in začel milo jokati: »Joj, joj, moja uboga glaval« Tedaj pa je pod njim nekaj votlo zagrmelo kakor da se pogreza ves svet _ in gospod Balonček se jc nenadoma znašel na tleh ob svoji postelji, ki se mu je bila udrla. Bil je presrečen, da sc mu je o vsej Uf strahoti samo sanjalo...
Za nagrado sta bila izZrebaoa:
Tinka Perme, učenka II. razreda v Trbovljah, in Anžek Strgar, učenec III. razreda v Mariboru. Prva dobi knjigo »Prigode ma-lega Nonnija«, drugi pa knjigo »Mali lord«.
Čevljarski pomočnik je sedel na svojem stolčku
in v pravem pomenu besede na vse »vize« žvižgal
Mojster: »Za božjo voljo, čc žc žvižgate, žvižgajte vsaj kaj poštenega.«
Pomočnik: »Mar mislite, da vam bom za te vaše bore tri kovače cele opere predvajal?«
DELAVSKI VESTNIK
V zavarovanje niso prijavljeni
Ob priliki zadnjih volitev v Delavsko zbornico
mnogo delavcev, zlasti pa služkinj ni moglo voliti, ker niso bile vpisane v volivni imenik. Padali so protesti na račun OUZD, sestavljavcev volivnega imenika, itd, Pravi vzrok, da niso bili vpisani v volivni imenik, je pa ta, da jih enostavno delodu-jalci niso prijavili v zavarovanje pri OUZD. Volitve so sicer za nami, vendar se moramo za slučaj zanimati.
Vsak gospodar in gospodinja sta dolžna prijaviti služkinjo v zavarovanje, prav tako so zavezani zavarovanju tudi sluge in hišni hlapci, ki prevažajo blago za trgovino ali za gostilno in niso pretežno zaposleni pri poljskih delih. Vsi ti posli imajo že itak skromne plače, njih delo je pa tako in v mnogih primerih tako naporno, da je njih zdravje v nevarnosti. In kdo bo zanje skrbel, ko obole? Kje naj išče pomoči bolni delavec? Saj vemo, kako se prakticira zdravljenje poslov. Dva dni ostane v postelji, delodajalec mu ukaže skuhati lipovca in zdravljenje je opravljeno. K zdravniku pa ne sme, da ta ne bo zvedel, da ga delodajalec ni prijavil v zavarovanje. In čez nekaj časa sc pokažejo posledice, ki poslu in delavcu občutno in za daljšo dobo ustvarijo delanezmožnost.
Dolžnost poslov In delavcev je, dn se takoj po vstopu v delo zanimajo, čc so prijavljeni v zavarovanje pri OUZD. Ta sme in mora dati to pojasnilo vsakemu članu, oziroma vsakemu interesentu, ki je zavezan zavarovanju. Prav tako pa mora tudi urad pomagati vsakemu, da se zanj izvrši prijava, če še ni prijavljen.
Na drugi strani pa bi sc ludi OUZD moral zanimati za stvar in pregledati manjše obrate in gospodinjstva zlasti v mestih. Če more davčna oblast ugotoviti pri vsakem poslu, če ima v redu prijavljen zaslužek in plačan uslužbenski davek, prav tako lahko bi tudi OUZD po svojih nadzornikih ugotovil, ali so vsi delavci in jy>sli prijav-
ljeni v zavarovanje. Finančni uspeh morda ne bi bil velik, je pa s tem dosežen namen zavarovanja, tg je, pomagati socialno šibkejšim, da si tavaru-jejo in ohranijo pridobitno zmožnost, Treba je pa urad pri delu podpirati in zato je dolžnost inteligentnejših delavcev, da svoje stanovske tovariše in tovarišicc opozpre na bolniško zavarovanje in jim pomagajo. Mnogi sami ne upajo urada opozoriti na prijavo, češ, da jim delodajalec rajši odpove službo, kakor da bi moral plačevati zavarovalne prispevke. Kdor bi bil odpuščen iz službe radi tega, naj takega delodajalca javi Delavski zbornici, ki ga bo gotovo odvadila takih »socialnih« metod.
Ker že ravno razpravljamo o bolniškem zavarovanju, naj omenimo, da se isto in v šc hujši obliki dogaja z nameščenci pri pokojninskem zavarovanju. Sicer jc Pokojninskemu zavodu težje prikriti nameščenca, ker zavod ima dobro revizorsko službo, vendar se dogajajo primeri, da nameščenci niso zavarovani. Ko pa urad izvede zavarovanje in je treba prispevke plačati za nazaj, in to morda za par let, tedaj pa delodajalec stavi nameščencu kratko zahtevo; »Ali sam plačaš premije, ki ti jih odtrgam od mesečne plače, ali pa lahko greš in iščeš službo drugje.« In tako je nameščenec v zelo težkem položaju, pa naj sc odloči za karkoli. Gotovo dclodajalcc nc bi stavil take zahteve, če bi ga zavod prijel takoj prvi mesec na-meščenčevega službovanja. V teh primerih pa )e ena glavnih nalog nameščenskih organizacij, da pomagajo nameščencu in store, kar oni sami ne morejo in n» upajo storiti, to je, da opozorc Pokojninski zavod na izvedbo zavarovanja pri nezavarovanem nameščencu.
Dolžnost nas vseh je, da drug drugemu pomagamo in z delom in pri delu podpiramo tudi ustanove, ki skrbe za socialno zavarovanje
ZEN A IN DOM
in kažipot
V času, ko se vse lomi in zapušča dosedanje temelje, ni mogla ostati nepritadeta niti žena. Da, prišla je celo med dva ognja. Z doma jo ženejo za kruhom, ker qi nikogar, ki bi jo hotel ali mogel preživiti, iz uradov, tovarn in drugih pridobitnih poklicev jo pa pode domov, češ, da jemlje zaslužek moškim. Čas in razmere zahtevajo, da stoj žena na isti stopnji izobrazbe kakor moški, da bo mogla sploh umeti svoje velike naloge nasproti lastni družini in narodni ter vsečloveški skupnosti, da bo mogla umeti In podpirati prizadevanja svojega moža in otrok — po drugi strani pa se 6ri zahteva, da naj se žena uči le sukati kuhnlnico in šivanko. Eni propovedujejo skromno, plemenito ženskost, pogreznjeno na znotraj, pripravljeno vselej na žrtve — kino in šport in vse javno življenje pa zažigajo kadilo pred načičkanimi lutkami s cigarcto, psom in avtomobilom, pred ženskami, ki se kosajo z moškimi za rekorde v atletiki in drugem športu. Po eni strani se pospešuje vse, kar ženo odtujuje materinstvu, zahteva se celo samovoljno »urejanje« rojstev, nasilno poseganje v naravne zakone, socialne in splošne razmere, ki one-mogočujejo zdravo družinsko življenje in odbijajo od materinstva, se neovirano razvijajo dalje in so vsak dan huje — po drugi strani pa se oglašajo klici po družinah s številnimi otroci, po ženah, ki vedro in rade volje vrše svojo materinsko halogo, saj le one zagotavljajo narodu lepo in krepko bodočnost. Kako naj se žena znalde v tem navskriž-nem ognju, kje je zanjo izhod iz teh nasprotij, kje enoten cilj, vreden življenja, kje pot do njega?
Iščimo po vsej časnosti in vsej njeni modrosti — na ta vprašanja za ženo ni odgovora. Na zadnja vprašanja časnost in njena modrost nima odgovora niti za moža, a prav posebho ne za ženo. Ker jc resnica, da so bremena življenja neenako razdeljena med moža in ženo, da je v ženskem
ženi odgovor na vse zagonetno in težko v njenem življenju, in vse lepo in blaženo dobiva po njem nadzemski, nebeSki sijaj. Seve pa ne bo našla tolažbe in zadoščenja v krščanstvu žena, ki ji je krščanstvo sicer malo mar in stoji v življenju le prerada na strani njegovih nasprotnikov, a spomni se ga v kaki posebni stiski ali želji pa pride in moli, da bi se to zgodilo in ono nc zgodilo. Krščanstvo se ne daje v izpolnitvi naših želja, pa naj bodo še tako dobre in pravične, marveč vedno le v voljni žrtvi, brezpogojni službi, odpovedujoči se ljubezni. Vse drugo nam utegne biti navrženo, a ne spada k stvari, ni bistveno. Kdor torej kakorkoli išče v krščanstvu samega sebe, bo nad niim razočaran. Krščanstvu se hoče močnih, junaških duš
Vedno in vedno dokazujejo duševno manjvrednost ženstva s tem, da žene ne v znanosti ne v umetnosti niso ustvarile nič velikega. Odrecimo se dokazovanju, zakaj morebiti toga doslej niso mogle (par jih je vendarle že bilo deležnih Nobelove nagrade). Duševna polnovrednost in veličina žene jc priznana in neizbrisno zapisana v drugem, višjem svetu: v krščanskem svetništvu. V ta svet ima žena neomejen dostop, pogoji zanjo niso v ničemer drugačni kakor za moškega. In v tem svetu so žene kar najčastneje zastopane. V njem najdemo predstavnice vseh stanov in poklicev: devioe in matere in spokornice, mučenice in spoznavalk«, cesarice in nižne dekle, učene redovnice in junaške vojevodinje, kneginje, ki strežejo revežem in po svojih močeh lečijo socialne rane, ki sc jim ml-lodari v naročju izpreminjajo v dehteče rože, svetnice najčistejše božje ljubezni, ki segajo že v naš čas in jim tudi moderen človek, najsi še tako globoko tiči v snovnosti, ne more odrekati občudo-
Vsak je svoje sreče
Tako se glasi loterijska reklama. V loteriji zadenejo samo nekateri, v našem
I. delavskem konzumnem društvu v Liublani
• pa dobi meseca decembra izplačano dividendo vsak član od vsega plačanega blaga.
Poklicna in obrtna
obolenja '
A. Z. vprašuje: Pri postavljanju lesenega mostu sem dobil hud revmatizem in mi je leva noga skoraj popolnoma ohromela. Ali imam pravico do nezgodne rente? Ali ni moje obolenje poklicno
obolenje? _ Odgovor: Nezgodno zavarovanje ima
namen dati odškodnino v obliki začasne ali stalne rente za posledice obratnih nezgod. Kaj je obratna nezgoda? Obratna nezgoda je ona poškodba telesa, ki jo nastopila naenkrat in nepričakovano, oziroma vsaj v razmeroma kratkem času radi hitrega učinkovanja zunanjih pojavov na telo. Ta
it«2goda _ da je obratna — pa je morala zadeti
zavarovano osebo pri delu ali pri takem poslu, ki ga opravlja po nalogu delodajalca ali njegovega pooblaščenca ali pa v interesu obrata. Prav tako je obratna nezgoda ona nezgoda, ki zadene zavarovano osebo na poti od stanovanja do obrata in nazaj, ako zavarovanec ne prekine te poti v lastnem interesu ali iz razlogov, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem.
Ni pa obratna nezgoda ona delanezmožnost, i\ se je polagoma razvijala, bodisi radi naravnega procesa v telesu, bodisi zaradi počasnega učinkovanja neugodnih razmer pri izvrševanju dela. Izjemo od lega pravila tvori zastrupitev z živim srebrom, fosforjem, svincem in s plini, kolikor je nastopila zastrupitev radi opravila s temi tvarina-mi v obratu.
Za nezgode se smatrajo tudi bolezni: Anthrax, Malleus, kesonska bolezen in rontgenove opekline. To so tako imenovana poklicna ali obrtna obolenja.
Revmatizem torej ne spada k tistim poklicnim obolenjem — čeprav je nastal pri izvrševanju poklica — ki dajejo pravico do nezgodne rente.
Sicer pa kljub temu lahko poskusite z vlogo ia OUZD. Obrnite se radi tega na Delavsko zbor-lico v Ljubljani, ki bo ukrenila vse potrebno.
Kaj bi nas zanimalo
Doma. Na podlagi rešitve ministra za šume in rudnike bo veliko lesno podjetje G. Feltrinelli et Comp, v Sjetlini, ki ni obratovalo že štiri leta, zopet pričelo v Bosni obratovati. Okrog 2000 lesnih delavcev bo radi tega dobilo zaposlitev. — Z gradnjo velike tekstilne tvornice in predilnice bodo v kratkem začeli v Škofji Loki. — Nemški begunci po sklepu ministrskega sveta smejo bivati v naši kraljevini samo začasno, in sicer brez pravice na zaposlitev.
V Ameriki. Veliko delavsko stranko namera-
vajo ijstanoviti v USA. Njena naloga bo organizirati vse delavstvo, ki se ijedaj nahaja v demokratski ip republikanski stranki. — Rudarski štrajk v Pensilvaniji se je končal, ker sc je 25.000 rudarjev vrnilo na delo.
V Nemčiji. V industrijskih krajih Porenja je večina podjetij, ki so dosedaj plačevala delavce pavšalno, odpravilo ta sistem in sedaj plačujeio delo le po urah, kol je pri nas v navadi. Med der lavci je povzročilo to veliko ogorčenje in velik odpor. Torej Hitler znižuje mezde .,.
Podpore za brezposelne nameščence
Na ponovna vprašanja brezposelnih nameščencev, ali imajo pravico do podpor in kje sc te podpore dobe, ^poročamo tole:
Enako z ročnimi delavci imajo tudi duševni delavci-nameščencl pravico do podpor pri javnih borzah dela. Dalje so za 3voje občane dolžne skrbeti njih domovinske občine.
Poleg teh dveh ustanov, ki so po znkonu dolžne nuditi podpore brezposelnim delavcem in nameščencem, pa nudi podpore brezposelnim nameščencem tudi Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. O teh podporah hočemo spregovoriti nekaj več besedi.
Na zadnjem občnem zboru Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je bilo določenih Din 120.000 za podpiranje brezposelnih nameščencev. Ta v: ota sicer ni velika, vendar je mogoče pomagati z njo mnogim lačnim in raztrganim nameščencem in njihovim družinskim članom. Pokojninskemu zavodu moramo biti hvaležni za ta njegov človekoljubni ukrep,
Pogoji, pod katerimi podeljuje Pokojninski zavod podpore, so pa sledeči: Podpore dobe le bivši zavodovi zavarovanci, ki so bili najmanj 60 mesecev zavarovani, ki so že tri mesece, a ne nad tri leta brezposelni in ki svoje brezposelnosti niso sami povzročili.
Višina podpor je odvisna od družinskega stanja in kraja prebivališča prosilca. Samci dobe 300 do 500 Din, poročeni 800 do 1200 Din. Podpore so enkratne. Oni, ki stanujejo v mestih, dobe seveda nekoliko več od onih, ki stanujejo na deželi.
Brezposelnim nameščencem priporočamo, da »e v primeru potrebe obračajo na Pokojninski zavod s prošnjo, v kateri je treba opisati svoj položaj in dokazati zahtevane pogoje. Podrobne informacije daje radevolje Pokojninski zavod ali strokovna na-meščenska organizacija Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani.
DANSKE PLAŠČE
OtilEITE SI ZALOGO!
Šahisti ! Pozor!
SflHH
Pozor!
Vse vrsto Šahovnice, najrazličnejših velikosti, * lepimi figurami — domač izdelek — dobavlja najceneje tvrdka:
H. Pečjak & drag.
splošno lesostrugnrstvo LJUBLJANA - ZALOKARJRVA ULICA ST. 13.
Zadnje mode, najboljše kakovosti.
I. PREM. MARIBOR
Glavni trg 13
življenju mnogo več zagonetno težkega, obupnega nego v moškem. Za vse to je mogoče najti pojasnila ali vsaj utehe le tam, kjer veljajo drugi zakoni, kjer ne velja ne moško ne žensko, kjer vsa telesnost, pa tudi vsa zgolj človeška umnost odpade: v nadnaravnem, božjem, v veri.
Žena to globoko čuti, nadnaravno je njeni duši bliže in sorodncjc nego moškemu. Krščanstvo s svojo zapovedjo ljubezni in žrtve, s češčenjem Bogorodice, device in matere, je bilo iz vseh početkov vera pravih, močnih žena. Krščanstvo daje
vanja in spoštovanja. Na nebu krščanskih svetnikov se sveti toliko in tako velikih ženskih imen, da more vsaka krščanska žena najti tu poseben zgled zase in svoje lastno življenje. Gotovo so bile zunanje razmere kdaj drugačne, a po svoji bitnosti je bil človek vedno enak, žrtev in odpoved je bila zanj vedno enako težka, krščanska ljubezen je včeraj in danes in jutri ena ter ista.
Če hoče moderna žena v sedanji zmedi najti zase pravo pol, pravi zmisel življenja, naj ga išče v krščanstvu, samo v njem ga more najti.
PUH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Gospodarska zveza, Ljubljana
r. z. z o. b.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, tlamo, koloniialno in soecerijsko blago, kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, cement, premog itd.
Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet
stalno na zalegi.
Kurimo gospodarsiveno
Nevednost in zanikarnost je tudi v gospodinjstvu zelo draga reč. Neverjetno veliko dobrin se tako uniči in nezmiselno zapravlja še tisto malo blagostanja, ki nam je še ostalo. Omejimo se danes na kurjavo.
Po večini hiš imajo lončene peči za ogrevanje sob, ker so vendarle še vedno najbolj varčne in zlasti najbolj higienične. To pa ne velja brezpogojno. Prvič mora biti peč tudi v notranjosti nepoškodovana in drugič mora biti postavljena po novem načinu, da kroži zrak po čim daljši poti v peči in šele nato uhaja v dimnik, Če je opeka v notranjosti peči, ki ureja kroženje zraka, vsa raz-pokana in sesuta, bomo 90 odstotkov kuriva vrgli proč, ker bo vsa toplota uhajala neposredno v dimnik. Zato dajmo peči jeseni, preden začnemo kuriti, preiskati po pečarju ali sposobnem zidarju. Če se pokaže, da je peč znotraj vsa sesuta, je najbolje, da jo damo preložiti in izrečno zahtevajmo, da jo nam v notranjosti zgrade po novem načinu, da zrak dvakrat obkroži notranjost rn šele nato odhaja v dimnik. Če je f>a peč že sploh vsa raz-kolebana, je pa bolje kupiti novo. V obeh primerih se nam bodo stroški pri kurivu že v par letih izplačali. Seveda le tedaj, če bomo razumno kurili in ne bomo z nezmiselnim nalaganjem peči takoj zopet pokvarili.
Če kurimo samo z drvmi, treba paziti le na to, da kurimo s suhimi drvmi, da nalagamo samo toliko, kolikor brez težave spravimo v peč, da s poleni ne okrušimo ometa in ne delamo peči sile; kakor hitro se peč dovolj segreje in so drva dotna-lega pogorela, tako da je ostala samo še žrjavica, potem nemudoma popolnoma zaprimo spodnja vra-tica. Peč ostane potem izredno dolgo topla.
Če pa kurimo s premogom, je treba velike previdnosti. Naložimo najprej nekoliko drvi; ko se te prav dobro razgore, naložimo par kep premoga, a ne veliko, Spodnja vratica morajo biti popolnoma odprta. Šele ko pogori prvi premog do same žrja-vice, smemo v drugo naložiti nekoliko več, a vedno tako, da more zrak svobodno krožiti med novimi kepami, da takoj svetlo zagore. Ako peč zabašemo s premogom, tako da zrak ne more do vseh plasti, se tvorijo pJim, ki potem eksplodirajo in peč vsaj v notranjosti vso razdenejo. Naši stroški za prelaganje peči ali za novo peč so bili vrženi proč. — Kakor hitro premog pogori in ostane samo žrjavica, spodnja vratica popolnoma zaprimo. Če to storimo pravočasno, ko žrjavica še ni bila stlela v ! pepel, ostane ogenj ure in ure in peč je prijetno topla. Vedno tudi lahko znova naložimo premoga, ' le da moramo prej z ražnja odpraviti pepel, tako da ima zrak neoviran dostop. Seveda moramo vselej, če znova naložimo premog, spodnja vratica popolnoma odpreti.
Brikete naložimo lahko takoj na drva, ko zakurimo. Prilagamo, dokler je žareča žrjavica. V ogenj ne smemo nič drezati; pepel moramo previdno odstraniti, ne da bi razdejali žrjavico. Dokler briketi goro s plamenom, morajo biti spodnja vratica ves čas popolnoma odprta. Kakor hitro pa je peč dovolj vroča in ostane samo žrjavica, sjx>d-nja vratica pof>olnoma zapremo in se nnm ni Ircba dokaj ur brigati za nadaljno kurjavo.
S štedilnikom ravnajmo podobno, kakor s pečmi, to jc kurimo umno. Ne zakurimo prej, dokler ni vse pripravljeno in jc mogoče jedi takoi pristaviti; ni treba, da bi nam enkrat ali dvakrat pogorelo, preden pristavimo.
Kjer ni vrta, da bi kuhinjske odpadke in sploh vse smeti porabili za gnoj, jih sežigajmo. V majhnih štedilnikih in železnih pečeh poide z odpadki, ki niso docela suhi, bolj težavno in moramo paziti, da si ognja nc pogasimo. Drugače pa je z velikim štedilnikom in lončenimi pečmi, kjer je obilo žrja-vicc. Vse odpadke spravimo v papirnate vreče, ki jih nato še trdno zavijmo v časniški papir. Ko
ostane v peSi samo še huda žrjavica, položimo nanjo zavoj in zaprimo spodnja vratica. Tako dobimo obilo toplote — zastonj.
Izvrstno kurivo je tudi papir, čc ga polagamo v trdih zvitkih ali skladih. Položimo ga na žrjavico in spodnja vratica dobro zapremo. Papir potem ne gori s plamenom, marveč tli in nam ohrani žrjavico tudi do 12 ur.
Ob sebi je umljivo, da morajo biti peči in štedilniki vedno pravočasno ometeni, kajti če ni dovolj zraka do gorišča, je vsa kurjava prazen trud.
Zakaj ne marate buč?
Po nekaterih deželah vedo buče zelo ceniti, a pri Slovencih na splošno niso v čislih. In vendar vsebujejo buče izvrstna hranilna in celo zdravilna sredstva. Otroci imajo zelo radi bučne peške m otroci navadno nagonsko segajo po jedeh, ki vsebujejo za njihovo telo neobhodno potrebne vrednote. Dejansko so bučne peške redilne in zdrave. Znane so tudi kot izvrstno sredstvo proti glistam. Pa tudi bučno meso vsebuje vitamine in kalorije, sokove in nasičevalne snovi. Če jih pravilno pripravimo, so zelo okusne in lahko prebavljive. Zdai so buče zrele — poskusimo z njimi!
Buče z jabolki. Zrežimo bučino meso na kocke in pripravimo na listke zrezanih olupljenih kislih jabolk. V kožici razhelimo svinjsko mast z ocvirki (še bolje svež špeh) in zarumenimo na njej na listke zrezano čebulo. Potem stresimo v vročo mast najprej jabolka, nato pa še buče. Zdaj zmešajmo v skodelici vroče vode primerno soli, paprike in malo limonovega soka, zlijmo mešanico na buče, pokrii mo in hitro zdušimo na močnem ognju.
Presne buče za zajtrk. Olupimo kos buče na debelo, nastrgajmo na strgalniku, da nastane belkasta sočna kaša, dodajmo limonovega soka, sladkorja in cimeta (kdor cimeta nc ljubi, ga lahko ojrusti), zmešajmo in slednjič oblijmo z zavretim in ohlajenim mlekom. Jed je pripravljena. Zraven prigrizujmo ržen kruh.
MODNE NOVOSTI

Pleten jumpar s progastim vzorcem. Kakor vidimo, postaja jumper vedno bolj tesan, ob telo zlit, športnemu »logu piila.gim«n. Seveda je tak iuraper le za docela vitke posiav*.
99
SLOVENCEV< SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
A. Z. - Lj. Po osemintridesetletnem bolehanju vendar ne kaže, da izganjate bolezen, ki si je že pred osmimi leti priposestvovala bivališče v vas. Zdi se, da je tista vaša bolezen prav krotka, dasi trdite vi, da ste vi tako trdne narave, ki je bolezen ni mogla zrušiti. Bodi karkoli, jaz bi na vašem mestu ne preganjal udomačene bolezni, ki vam v zadnjem času ne prizadeva dosti nadlege. Ali se ne bojite, da bi vam bilo brez nje dolg čas?
Ista. Okrepitev? V vaših letih je zadeva kočljiva, ker je tvegana vsaka znatnejša sprememba v dnevnem redu in vajeni prehrani. V vašem jedilnem listu pogrešam sadja, tudi zelenjave so pre-pičlo zastopane. Solato si belite s kislo smetano. Poskusite z ribjim oljem, po eno žlico na dan.
P. K. — P. Pravšne mere in zadostna teža v vaših letih? Tisti, ki bodo presojali vašo sposobnost »za šajkačo«, imajo širše obzorje in druge vidike, kakor vi, zato prepustite mirnodušno to ocenitev svojega zdravstvenega stanja njim! Vi pa hvalite Boga, da se počutite zdravega in za svoje delo sposobnega in ne pozabite prošnje, da bi vam ne bilo kdaj drugače, namreč huje, ker bolje vam ne more biti!
F. J. — S. Priroda posluje drugače kakor ko-valnica denarja. Iz prirodne delavnice prihaja nešteto vrst raznih prirodnin, prirodnine iste vrste •o ri med teboj bistveno enake, a v posameznostih različne. Niti dveh listov na drevesu, niti dveh biljk na travniku ne najdete enakih. Kovalnica proizvaja več vrst denarja, a vsake vrste novci •o ti točno med seboj enaki. S tega vidika morate presojati tisto brezpomembno različnost.
Isti. Vodila glede zakonskega življenja dobite v Zabretovi knjižici »Sv. zakon — vir življenja«, podrobna vodila pa si poiščite osebno pri katerem tdravniku. Prih. leto izide, če sem prav poučen, poseben kažipot po strminah in čereh zakonskega tivljenja za začetnike in ponesrečence
F. M. - Č. Temna maroga na goleni (vi pravite »nogi«) in sicer spredaj na kosti, ki vam je ostala po udarcu in hudo bolečem vnetju, je sitna zadeva ne samo zavoljo ponavljajočih se bolečin in otekanj* po naporih, ampak še bolj zavoljo zelo verjetne možnosti, da se vam na prizadetem mestu napravi čir, ki sc nerad celi, a rad ponavlja. Kaj »e da napraviti doma z domačimi sredstvi? V tem letnem času je domače zdravljenje nekoliko težje zavoljo bližajočega se mraza in šibkejšega in redkejšega sončnega sijanja. Varujte ud pre-mraženja, zakaj mraz slabi življenjsko silo, mraz ograža z odmiranjem. Toplota pospešuje krvni obtok in veča življenjsko odpornost. Oživljajoče vplivajo razni žarki, ki jih imamo dandanes t raznih umetnih svetilih, prav ugoden ie učinek sončenja. Kadar le vreme dopušča, sončite si bolni ud vsak dan, izprva deset minut, naslednje krati po pet minut dalje, potem pa redno okoli ene ure dnevno. Vsak drugi večer si podveiite bedro, ki je na vzvišeni podlagi, z mehko, široko prožno obvezo pod ali nad kolenom tako močno, da vam spodnji del bedra, glen in noga, pordeči in zabrekne. To delajte zvečer v toplem prostoru, podveza naj drži izprva po eno uro, kasneje podaljšujte »za-jezbo« krvnega odtoka polagoma do treh ur. Zjutraj si morda še zabrekli ud krepko zgnetite in (drgnite navzgor k sebi. da vam oteklina splahne.
Vsak drugi večer si pa napravite namesto »zaje-; žcvanja« tople odkladke s presnim mlekom okoli I vse goleni od gležnjev do kolena. Presno mleko zelo ugodno vpliva na bolečine in odpravlja stare okvare. Izvajajte vstrajno to zdravljenje in poročajte o uspehu čez šest tednov. Morda vara bo prihranjeno dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici?
M. M. - Lj. Nervozen deček? Vedno je nemiren, v šoli ne uspeva več dobro, navadno hrano pušča, hlasta na sadje in slaščice. Vsekakor je potreben zdravniški pregled, če ni morda kakšna motnja v glavi (v možganih ali duplinah). Časih so tudi gliste vzrok živčni razdraženosti, kar se da dognati s preiskavo govna na glistna jajčeca. Ne-redkokdaj vpliva na živčevje zla navada, ki ji za-padajo tudi osnovnošolski otroci kot nalezljivi bolezni. Ena garjeva ovca kmalu okuži vso čredo. Skrbno opazujte dečka, ne da bi se on tega zavedal, posebno materine oči so bistre. Če iztak-ncie ta vzrok, kar sc da kinalu ugotoviti, odpravite razvado resno, a brez strahovanja. Vse to sc da kmalu urediti in nervoznost odpraviti za vedno. Največkrat f>a je otroški nervoznosti vzrok mehkužna vzgoja, razvajen otrok je »nervozen«, na življenjske nevšečnosti (red, šola in dr.) se odziva z umikom v bolezen namesto z ojačeno delavnostjo. Če je tisti vaš nervozni deček celo edi-nec, potem je edina rešitev zanj in za vas, da ga oddaste kateri družini, kjer je več otrok, v oskrbo ali pa v kakšen zavod in če le mogoče daleč preč!
C. Z, - C. Sedemmesečno zdravljenje vam je izčrpalo zadnja sredstva, bolezen pa je prej hujša ko boljša, dasi vam je zdravnik zagotovil popolno ozdravljenje. Kateri postopek vam svetujem proti zdravniku? Ne morem presoditi, če |e vaša povedi a stvarna, dvomim zlasti o vaši trdi-* i, da vam je zdravnik zagotovil ozdravitev, jaz namreč tjga še nisem nikdar nikomur obečal, zato vas svarim pred nepremišljenim postopanjem, ki vam utegne povzročiti poleg razočaranja še novo gmotno škodo. Če pa mislite, da vas je zdravnik oškodoval, potem napravite dobro utemeljeno ovadbo na Zdravniško zbornico v Liubljani in odškodninsko tožbo pri pristojnem sodišču.
I. I. - M. Goltovo vnetje se vam povrača vsak drugi mesec, dasi so vam bile izrezane vse tri drgalke za drag denar, ki ga še po enem letu krvavo pogrešate? Glede denarja je zadeva taka, da se človek dandanes lahko zdravi dobro ali poceni ali drago, v bolnišnicah poceni (prav za prav pod režijsko ceno), zasebno dražje. Res je, da se goltno vnetje pri nekih ljudeh rado ponavlja navzlic »radikalni« operaciji. Takšna občutljivost se da počasi odpraviti s smotrno urejenim utrjevanjem. V tem letnem času je že malce kasno začeti z utrjevanjem, vendar se še velja poskusiti oprezno in po pameti. Ne poznam vas ne vaših navad, ne noše. Zaupam vam pa utis lastnih izkušenj: Odkar nosijo naše »dame«, velike in majhne, stare in mlade kratka krilca, krasne svilene, večinoma prozorne nogavice in šolenčke, primerne za zakurjene plesne dvorane, tudi po ulicah, v zimi in vetru, imamo zdravniki čezdalie l več posla z ženskimi nosovi, golti, ušesi in razni-| mi drugimi organi, dostopnimi za prehlad. Moda, ( ki je rojena nasprotnica higieni, je prijateljica medicini.
Kmetijski nasveti
Apnenje travnikov. L A. S. — Vaš travnik kaže
znake [»manjkanja apna. Radi bi mu ga dali, pa ne veste, kdaj, kako in s čim morate gnojiti. — Apnenje travnikov je j»trebno povsod tam, kjer je zemlja kisla, kar se j»zna po kislih travah, ki tamkaj rastejo. Najbolje je travnik apniti jeseni in ga potem pobranati, da se apno zmeša z zemljo. Kisle zemlje apnimo, da razkisamo talne kisline. Zlasti pa razkrajamo z apnom redilne snovi v zemlji in jo napravimo bolj rodovitno. S samim apnom pa najbrž ne boste dosegli popolen uspeh. Ce travniku mnogo let niste gnojili, tedaj bo tudi apno malo zaleglo. Največji uspeh dosežete, če primešate kompostu žgano apno in ga potem enakomerno raztrosite. S tem bo zemlja dobila dovolj rastlinskih hranil, nadalje bakterij, ki pripravljajo rastlinsko hrano, in apna, ki posluje razkrajanje zemlje v redilne snovi. Izmed apnenih gnojil je pri nas najbolj razširjen apneni prah kot odpadek iz apnenic, še boljše je žgano apno. Mavec se je manj izkazal. Pač pa je dober lapor, kjer ga moremo dobiti v bližini. Daljšega prevoza pa ne prenese.
Knko naj redim gosi zdaj in v zimi? š. J. 8. — V odgovoru na to vprašanje v »Slovencu« z dne 15. t. m. se je vrinila pomota. Čitaj v 30. vrstici odgovora na to vprašanje »V dol >i, ko gosi nesejo« ho ne »V dobi, ko gosi rastejo.«
Kako naj krmim teleta, ki sesajo in so namenjena za zakol, da se boli spitafo7 Ali se tako pitanje izplača? L T. Č.
Sesajoča teleta, ki so namenjena za zakol, moramo tako krmiti, da ostane njih meso — telečje meso ali teletlna. Zato pa jih je treba do zakola krmiti le s celim mlekom. Druga krmila ne morejo priti za tako pitanje v poštev, ako izvzamemo morda jajca. Kakor hitro dobi tele kakšno drugo krmilo, se meso spremeni v toliko, da postane manj vredno In mesar manj nudi zanj. Pitanje z mlekom pa sme trajati le toliko časa, dokler je to gospodarsko ali dokler se izplača. To pa je mogoče ugotoviti le, če teleta redno tehtate in veste za prirastek žive teže telet, če je vam znana množina pokrmljenega mleka, cena živih ali zaklanih telet in cena mleka v tamkajšnji neposredni okolici. Glede pitanja sesajočih telet pomnite, da te pri količkaj dobri ceni mleka le malokdaj izplača uporabiti za pitanje mnogo mleka. Navadno kaže krmiti teleta za zakol le s tolikšno množino mleka, da se teleta pravilno ali normalno razvijajo in jih najpozneje, ko so štiri tedne stara, odpro-damo mesarju. Privarčeno mleko je največkrat več vredno nego dosežena cena za dobro spitano tele. Za prirastek enega kilograma na živi teži porabi tele povprečno deset litrov celega mleka. Iz tega in na podlagi prej navedenega lahko vedno preračunate, kdaj, do kdaj in v koliko se vam izplača ali ne irplača pitati sesajoča teleta s celim mlekom.
J. O. v L. Vprašanje drevesnega kolobarja je zelo enostavno. Sadno drevje rabi — kot druge kulturne rastline — obdelan, kultiviran svet. Knkor zrigolamo (globoko obdelamo) celo zemljišče zn vinograd nli vrt ali hmeljnik. tako moramo obdelati tudi zemljišče, jv> katerem se bodo rnzrnščnle drevesne korenine. Pn tem načinu tudi /rigolnmo zeml jišča, ki jih v vrtni obliki ali obliki strnjenih sadovnjakov zasadimo ? drevjem. Drevesni kolobar je le rncio-nelno nadomestilo zn rigolnnje zemljišča. Z drevesnimi kolobarji, ki jih iz letn v leta širimo okrog prvotne drevesne jame. «čnsoina tudi zrigolnmo in kultiviramo zemlji",e, ki ga
ničja, ki ga imenujemo mlečne žleze. V teh se tvori mleko iz krvi, ki prihaja v vime po mlečni žili pod trebuhom. Vsaka krava-prvesnica ima le majhno vime, ker so žleze še slabo razvite. Njih razvoj pospešuje tele s sesanjem in z butanjem* z glavo, s čemer privleče več krvi v vime. Tudi živinorejec lahko pospeši, zlasti pri prvesnicah, razširjenje žlez s primernim gladenjem in gnetenjem vimena ter na ta način zviša mlečnost krave. Zelo koristno je, če vime pri prvesnici masiramo že pred otelitvijo. Seveda moramo pri tem postopati previdno. Kakih 14 dni prej začnemo njeno vime polagoma gladiti in gnesti, da se temu privadi. V začetku se bo sicer temu protivila, toda s prijaznim ravnanjem jo kmalu na to privadimo. Pozneje ob otelitvi se ne bo branila teleta in tudi ne izmolzenja. Vime bo bolj razvito in imela bo več mleka, nego bi ga drugače brez masiranja. Tele bo dobilo v povečanem vimenu dovolj hrane in se bo krepko razvijalo. Po vsakem sesanju iz-molzemo vime dodobra in ga masiramo, oziroma presvalkamo, da pride vanj več krvi. Mnogokrat zavisi poznejša mlečnost krave od načina, kako smo začeli telico molsti po otelitvi oziroma še prej. Zato bi moral vsak živinorejec posebno skrb obračati molži krav-prvesnic.
Zatiranje plevela »ameriški rogovilček«. — K. P. S. — Rumenocvetoča rastlina, ki ji pravite »vražja trava«, je hud plevel, ki se da težko za-treti, če se je že razširil. Posebno v ljubljanski okolici ga je vsepovsod polno in se naravnost bohotno razvija ne samo po vrtovih in njivah, ampak celo že po travnikih. Ta plevel je bil zanesen k nam iz Amerike. Pred kakimi štiridesetimi leti, ko ga je profesor Cilenšek opisal v svoji knjigi Naše škodljive rastline«, je bil pri nas še maio znan. Toda po svetovni vojni se je tako razpasel, da ga je povsod vse polno. Razširja se s semenom zelo hitro, ker cvete in napravija seme skoraj celo leto. Uničimo ga lahko samo na ta način, da zemljišča. na katerih se je ugnezdil. neprestano oko-pavamo in plejemo ter uničimo vsako plevelno
prepletajo nove korenine. Tekom 20, 30 ali več let ie tnko obdelano celo zemljišče, ki ga bo rabilo odrnslo drevo. Kakor je rigolnnje najprimernejše za stisnjene sadovnjake ali vrtne nasade, tako je zboljšavanje zemljišča najprimernejše s kolobarji na travnikih, pašnikih, njivah, obcestnih nasadih in nasndili nn prometnih mestih. Zn ta namen naj bodo kolobarji do 60 cm globoki, kopani pod kapom vej, nli še bolje, izven lega kapu. Načelo zn širino kolobarja bodi: Drevesne korenine morajo najti vedno obdelan svet. Zato delamo kolobarje za vsako leto sproti nli za več let v naprej. Čas za napravo Kolobarjev je nnjprimer-nejši. predno znčne zemlja zmrzovati. Ko mešamo prst, jo zboljšujemo z gnojem, kompostom. umetnimi gnojili. Kepe prsti pustimo na vrhu kar cele. ker jih razkroji mrnz. Kolobarja ne obsejemo v suhih legah, pnč pa gn obdelujemo z okopavanjem ali pa ga pokrijemo s plastjo gnoja, smrečja ali listja. Le dovolj vlažna, močna in dobro zagnojena zemljišča (zlasti na njivah) lahko [»rabimo (slično. kot na vrtu) za poljske kulture ali travniško rušo. V tem slučaju je posebno važno, dn je dovolj gnojno celo zemljišče kolobnrjn. kakor tudi ploskev, ki jo kolobar oklepa. I.e v tnkem slučaju bo dnlo zemljišče nnjvišje dohodke v obliki sadja in drugih pridelkov, a bo tudi drevje ostalo v lepem razvoju. To je rentabilno, zanikrnost [>a je draga! Zato le dobro »kolobarite«.
Kako je s prezimovanjem čebel v medišču? L. Z. - C.
Čebele prezimijo v medišču prav dobro, vsaj tako dobro kot v plodišču, poleg tega je pa onemu čebelarju, ki nima primernega mesta za shrambo satja čez zimo, to prezimovanje dobrodošlo, ker lahko v plodišču pusti čez zimo prazno satovje, ne da bi se mu bilo treba bati vešče. Odprto je namreč spodnje žrelo, ne zgornje, vsled česar čebele pozno na jesen in zgodaj spomladi zasedajo prazno satje v plodišču. Ker je zgornje žrelo zaprto, mrzli zrak pozimi nima dostopa naravnost v gnezdo, topla zračna plast pa ostaja pod stropom, kjer družina sedi in se nima kam umikati, med tem ko iz plodišča pri količkaj pomanjkljivem pa-ženju uhaja v medišče in se plodišče ohlaja. Ni tedaj odsvetovati medišča za prezimovanje. _
Vendar ima vsaka stvar tudi svoje slabe strani. Čebele imajo iz medišča dolgo pot do žrela, kar je pri trebljenju dokaj neugodno. Za časa trebeža je zato treba odpreti zgornje žrelo, ki se potem »pet zapre. Panji se težko čistijo, ker ni mogoče pod sate porinili lepenke, ki bi prestrezala drobir. Najneugodnejše je pa to, da morajo spomladi iz-lctne čebele skozi rešetko prehajati. Če pustimo gnezdo do prestavljanja v medišču, moramo odpreti zgornje žrelo. V lem slučaju ie pa »ne.daj satje v nevarnosti, da ga čebele ne zasedajo in ga napade molj, ker ga tudi žveplali ni mogoče. Kaže torej družino že preje prestaviti v plodišče.
Komur ugodnosti zazimljenja v medišču odtehtajo te pomanjkljivosti, lahko mirne duše za-zimi svoje čebele v -nadstropju«. Prezimile mu bodo dobro.
Masiranje vimena pri prvesnici. R. P. Č. — Radi bi vedeli, čemu, kako in l<dni ored storitvijo je prvesnici vime masirati gladiti, gnesti, pre-svalkati. — Vime je seslav'jeno iz gobastega sta-
rastlino, še preden pride do cvetja. Cvetočih ali že oevelih rastlin ne mečimo na kompost, kar j« njegovo seme dolgo kaljivo. Ker to drobno Mm« veter kaj lahko raznaša na vse strani, zato ne zadostuje, če ga zatira samo en kmet na evoji njivi, medtem ko ga sosedje puste rasti. Najuspešneje ga uničujemo spomladi s tem, da ga ne pustimo, da pride do cvetja. Če se j* pa do jeseni močno razrasel, tedaj ga je izruvati, na njivi osušiti in tamkaj zažgati. Samo tako se ga izaebtmo.
Polivanje gnoja z gnojnico. — I. R. K. — Sosedje vam pravijo, oa je polivanje gnoja z gnojnico škodljivo, ker 6e ne more gnoj pravilno razkrajali. — Deloma imajo prav, toda snmo tedaj, če leži gnoj v gnojnici. Drugače pa ne, kajti jjfnoj, če hočemo, da bo dobro zorel, mora biti vlažen. Polivanje gnoja z gnojnico torej nikakor ne ovira pravilnega ras-krajairia, ampak nasprotno ga še celo pospešuje. Gnoj mora biti vlažen, toda ne premo-ker. Presuh gnoj se prehitro razkraja ter izgublja hranilne snovi, zlasti dragoceni dušik. V gnojnici ležeč gnoj se pa razkraja le polagoma in neprimerno. Zlasti poleti vročem vremenu ga je polivati z gnojnico, da ostane vlažen. Kar je gnoj ne popije, se itak steka nazaj v gnojnično jamo. Pri polivanju [>a ne smemo škropiti gnojnice s škropilnikom, ker pri tem izpuliti mnogo amonijaka.
Pravilno gnojenje ozimne pšenice. — rt. P. S. — Posejali ste ozimno pšenico in je ta že ozeleneln. Premalo ste ji pa pognojili, zato bi hoteli to nadomestiti sedaj z umetnimi gnojili. Želite vedeti, katera gnojila so za to primerna in kdaj je najpriklndnejši čas za gnojenje. — Sicer nekoliko pozno ste se spomnili, da morate pšenici gnojiti, vendar še ni zamujeno. Izmed umetnih gnojil, ki so nam na razpolago, se poslužite superfosfata in kalijeve soli (nn orni površine 150 in 75 kg). Oboje gnojil lahko zmešate skupaj in že zdaj potrosite na suho pšenico. Tekom zime se obe gnojili v zemlji raztopita in prideta do korenin. Zlasti učinkovit je superfosfat, ki napravi trdno »lamo in kleno zrnje. Manjkalo bo pa dušika, ki vpliva na raščo pšenice. Tega hranila ji dajte spomladi, dokler je zemlja še zmrzla ali narahlo pokrita s snegom, v obliki gnojnice. Po takem gnojenju bo pšenica gotovo dobro uspevala in bogato obrodila.
Pravni nasveti
Vknjiženn dosmrtna oskrba. F. N. Š. Soseda je izročila svojo hišo svoji hčeri in zetu, sebi |ia zgovorila dosmrtno stanovanje in oskrbo. Hčerka in zet ne živita pri materi, pač pa ločeno, torej vsak za sebe. Mati je vsled starosti postala bolehna in bi potrebovala polno oskrbo, vendar se niti hči niti zet za njo ne zmenita. Vprašate, kako bi mogla hčer in zeta prisiliti, da jo oskrbujeta. — Ce je dosmrtno stanovanje in oskrba vknjiženo na prvem mestu. [lotom ne more zgubiti svojih pravic. Soseda naj si preskrbi ubožno spričevalo; s tem nnj toži pri okrajnem sodišču hčer in zeta. kot prevzemnika in lastnika hiše, na dolžno dajatev pojKihie oskrbe. Če kljub pravotnočni sod bi ne bi hotela prevzemnika ničesar dati, potem mora soseda predlagati izvršbo s prisilno prodnjo hiše. Na sodni dražbi bo hišo dobil najboljši ponudnik, ki bo moral prevzeti vknji-ženi prevžitek, in nima soseda pravice na dražbi kupca izbrati.
Pekarija, motor in hranilna knjižica. M. K. Š. Neki znanec je začel s pekarijo, ki je sijajno obetala in si je nabavil motor. Motor je stal 25.000 Din. V gotovini je plačal 10.000 Din, Vi ste mu posodili hranilno knjižico z vlojjo 3500 Din, a ostanek bi odplačeval v mesečnih obrokih. Hranilne knjižice niso vzeli v račun, pač pa so jo pridržali kot kritje do popolnega plačila. Ker gre pekarija 6edaj slabo, ne bo potreboval motorjn in tudi obrokov ne zmore več plačati. Vprašate, če se lnhko kupčija zn motor razdere in ka j Vam je storiti, da dobite svojo hranilno knjižico nazaj. — Hranilno knjižico lahko zahtevate samo od onega, komur ste jo posodili. Vaš znanec je dolžan na Vašo zahtevo vrniti knjižico. Od prodajalca motorja Vi knjižice ne morete zahtevati, čeprav se glnsi nn Vaše ime. Brez pristanka prodajalca motorjn se tn kupčijn ne more rnz-dreti. Če se kupec in prodnjalec ne spornzu-meta nn povračilo motorja in že plačane kupnine j>0 odbitku uporabnine, bo kupec moral celo kupnino izplačati
Na dražbi prodana njiva. K. Z. R. Spomladi je biln Vnša njiva, še ne obdelana, sodno cenjena. Ker ste upali, da boste mogli Vaš dolg poravnati in da do prodaje njive sploh ne bo prišlo, ste njivo obdelali in zasejali. Dne 27., julija je biln njiva na javni dražbi prodana. Kupec njive Vam ne pusti, da bi pridelke spravili Vi, češ, da je njivo kupil s pridelkom, dočim Vi mislite, da je pridelek njive Vaša last, ker je bila njiva cenjena še neobdelann. Kdo ima prav? — Če ni bilo v dražbenih jwgojih izrecno navedeno, da se prodaja njiva brez letošnjega pridelka, je kupec istočasno z njivo zdražbal tudi ve« pridelek, ki se je na dan dražbe še nahajnl na njivi. Pred dnevom dražbe bi mornli pridelek [»spraviti, sedaj po dražbi več ne smete. — Davek od njive ste dolžni plačati le do dneva dražbe, od tega dne dalje ga morn plnčnti kupec.
Neznkonskn mati. M. R. M. Imate nezakonsko hčerko z državnim uslužbencem, ki plačuje mesečno 150 Din za otroka. Vnm j>n je obljubil. da Vas bo čim preje poročil. Pismeno ste sedaj neznkonskegn očetn opomnili na dano obljubo, n nn Vnšo žalost tioče o dani obljubi nič vedeti. Vjirašate, če gn lahko tožite za primerno odškodnino, in koliko časa velja tn pravica? — V treh letih morate zapeljivca tožiti na odškodnino zn vso prizadeto škodo in za zmanjšano možnost ženitbe, ako dokažete, da Vas je z zvijačo, s pretnjnmi ali z. zlorabo odvisnosti zavedel, dn ste mu dovolili nezakonsko združenje. Če Vas je zapeljal pod obljubo zakona, a te obljube sedaj noče izjiolniti, je to zvijača, rodi katere Vam odgovarja.
Dolžnosti otrok. A. B. V|>rašnte. če so otroci. oženjeni. z drnžinami, ki so brez vsakega premoženja, saino držnvni uslužbenci, dolžni vzdrževnti obnemogle in zn delo nesposobne starše, ki so brez premoženju. Ali se smatra plača državnega uslužbenca, zvaničnika ali slu-žitelja. za gornji slučaj kot premoženje? — Po postavi so otroci dolžni, ako njih roditelji obubožajo, da jih dostojno vzdržujejo. Zakon ne zahteva, dn mornjo biti otroci premožni. Brez ožim nn njih premoženjsko stanje jih veže tn dolžnost. Seveda, čim večji so redni dohodki, tem večji morajo biti redni prispevki /a vzdrževnnje.
Pot preko stavbne parrele. A. K. P. Kupiti nameravate parcelo, na kateri bi zgradili hišo. Čez to parcelo pa vodi stara vozna pot. Vprašnte. če bi smeli pol za nekaj metrov prestaviti in če bi
temu lahko nasprotoval tisti, ki ima pravico voziti po tej poti. — Preduo kupite parcelo, se vsekakor dogovorite z onimi, ki so upravičeni- voziti po navedeni poti, glede prestavitve pota. Če boste samovoljno prestavili pot, se lahko zapletete v pravdo, katere uspeh je za vas nesiguren. Kar se tiče oddaljenosti nove hiše od plota, ki srtoji ob meji, je stvar občine, da določi stavbeno črto. Vaša občina namreč spada med one, za katere veljajo odredbe prvega dela gradbenega zakona. Zato morate zaprositi občino za gradbeno dovoljenje. Občina bo sklicala komisijski ogled na mestu, kjer nameravate graditi in bo tam zaslišala vse interesente, zlasti vse sosede. Na podstavi posledka razprave in mnenja gradbenegn odbora izda občina odlok, s katerim dovoli zgradbo ali pa dovoljenje odkloni.	w
Rubežen vloge pri poštni hranilnici. K.^Tf,^ Vprašate, če morete zarubiti dolžniku denar, ki ga ima naloženega v poštni hranilnici. — Na vloge pri poštni hranilnici do vsote 2000 dinarjev se ne more zahtevati prepoved, niti se ne more dobiti na njo zastavne pravice. Lahko pa se zarubi vlega nad vsoto 2000 dinarjev.
Dota is 1. 1933. N. B. L. Zanima vas, če spada dola, ki vam je bila priznann letos, pod zaščito zakona o zaščiti kmetn. — Glede dolgov, ki so nastali po 20. aprilu 1932 zakon krnela ne ščiti in torej doto iz 1. 1933 lahko izterjate. Kar se tiče vknjižbe, mora lastnik posestva dovoliti vknjižbo terjatve. Če je ne dovoli, ga morate pa tožiti in šele na podlagi sodbe se lahko vknjižite. Stroške (kolke) plača predlagatelj vknjižbe, vendar ima v tem primeru pravico do povrnitve istih.
Ubožno spričevalo. I. Z. D. Pri neki kupčiji se vam je zgodila krivica. Neposrednega davka plačujete 80 Din ali ste prezadolženi. Vprašate, če morete zahtevati ubožno spričevalo in kam se vam je obrniti. — Niste povedali, čemu bi rabili ubožno spričevalo. Ako mislite na pravdo, ne rabite >uboi-nega spričevala«, pač pa potrebujete potrdilo o imovinskem stanju, da z njim pri sodišču zaprosite za siromaško pravico. Tako potrdilo izda občina na posebnem obrazcu. Na tem obrazcu mora točno opisati vaše imovinske razmere in izrecno potrditi, da ne zmorete plačati stroškov pravdnega postopanja. Ako občina o tem ni prepričana, vam bo seveda izdajo takega potrdila odklonila. S tem potrdilom lahko daste pri sodišču prošnjo za po delitev siromašne pravice v zapisnik.
Ogroženo hiše radi prometa s težkimi vozovi, č. F. Z. Po ozki ulici mimo vaše hiše se vrši velik promet, ki povzroča tako tresenje, da se je temelj hiše zrahljal in je hiša v nevarnosti, da se zruši. Vprašate, kako temu odpomoči. — Po predpisih mestnega cestnega reda sme uprava policije (v Ljubljani) po zaslišanju mestnega naČelstva prepovedati ali omejiti vozni promet za posamezne ceste, ulice in trge. Zato se obrnite s svojimi pritožbami in željami na upravo policije.
Proprečcn odtok vode. H. I. Mimo njive vodi jarek, ki je ob deževju poln vode. Iz jarka se je voda prosto odtekala, dokler ni sosed napravil plotu preko jarka in pustil le malo luknjo za odtok vode. Pri zadnjih povodnjih se voda zaradi premajhne luknje ni mogla zadosti hitro odtekati in je poplavila njivo ter napravila precej škode. Radi bi vedeli, kdo je odgovoren za to škodo. — Za škodo je odgovoren tisti, ki jo je zakrivil. Ako je prej, ko ni bilo plotu, voda že nad 30 let dobro odtekala in je sedaj to preprečil plot, ki ga je sosed postavil in deloma zaprl odtok vode, vsekakor on odgovarja za škodo, ki je nastala na njivi. V kolikor pa je škodo pripisovati golemu slučaju (n. pr. nenadni neobičajni povodnji), jo mora trpeti pač tisrti, ki ga je zadela.
Bolna služkinja. N. G. Gospodar je dolžan pla« čati bolnišnico za vas za največ štiri tedne, če ste bili v službi vsaj pol leta. Drugače pa ga veže ta dolžnost samo za 14 dni.
Odorana njiva. I. M. St. V. Sosed Vam je pred enim tednom odoral celo mejo, ki je bila široka vsaj 25 cm, jo razkopal in vsejal pšenico, ne da bi Vas kaj vprašal. Mejnikov sedaj ni bilo postavljenih v meji, pač pa sta oba držala mejo kot je pri Vas v navadi, da je vsakega polovica za košnjo, kar na meji trave zraste. Vprašate, kako bi zopet vzpostavili mejo. — Sedaj razorani omejek je bil skupna last obeh mejašev. Ker je tosed preoral tudi Vašo polovico, to ga smete v teku 30 dni tožiti radi motenja posesti. Če ste ta rok zamudili in če se Vam ne posreči soseda z lepim pridobiti, da vzpostavi stari omejek, Vam svetujemo, da predlagate pri sodišču novo sodno zamejičenje, lu je poslalo potrebno, ker je stara meja postala nevidna. Stroške tega postopanja sme sodišče naložiti nasprotniku, če dokažete, da je i motenjem Vale I mirne posesti povzročil spoc.
ČITATELJEM ZA NEDELJO
Viktor Goni u lički:
Nedosanjane sanje
Kaka čuda »e gode zunaj I Kamor pogledam, povsod samo srebro in alabaster! Drevesa iz ala-baatra, hiše iz alabastra in vse ulice s sladkorjem potresene. Človek bi skoro oslepel. Ali se je svet skopal v mleku, ka-li?
Po zraiku pa plešejo srebrne zvezdice. Kadar potegne veter, se zvezdice zavrte in zaplešejo kakor roj komarjev toplega poletnega večera. Včasi se zdi, kakor bi se bilo v višini nekaj odtrgalo, briljanti padajo kar v plasteh. Včasi se pokaže nad strehami v vrtincih sivega dima bela prikazen, kakor smrt, ali pa kakor Mati božja z Jezuščkom.
Nebo je postalo pro-zorno kakor steklo in se svetlo leskeče. Videti je globokejše, skoro ga ni videti. In sonce krasno žari in gleda izza dimnikov zlato kakor monštranca.
Matijevka so vsemu temu silno čudi. St'snlla se je za svojo stojnico in mežika zaradi prevelike svetlobe.
Osemdeset pomladi je že doživela, a že ni videla takega dne. Tak je kot pristni briljanti, poln bliščobe in čara. Gotovo prinese kako nesrečo: ali bo kruh dražji, ali pa se bo kdo obesil. .
Na nasprotni strani ulice ležita dve sfingi. Sneg jima je pokril glavi z belimi kronami. Petnajst let že gleda nanji dan za dnem, a še nikdar se nista oni dve nanjo ozirali tako čudno kot danes. Kdo ve, kaj si neki mislita ...
Kupčija je slaba. Ljudje naglo begajo mimo stojnice ter skrivajo nosove v kožuh ali pa v suknjo. Živa duša se ne ozre na njene okusne mede-njake. In vendar gledajo vabljivo iz štirih košar, lepo ozaljšanih z zlatim in srebrnim papirjem.
Matijevko mori zima. Davi je šla od doma brez gorkega zajtrka. Da se ogreje, je bila izpila samo dve čašici zeliščnega žganja. Dobro žganje, prav okusno, je dobro za slabost, a dve čašici v takem mrazu, to je kot nič. K sreči Je steklenica pod stojnico komaj načeta.
Starka pije »zelenega«, si gTeje roke nad loncem z živim ogljem in svet se ji prične vrteti pred očmi.
To, kar se ji je videlo kot sneg, se ji zdi, da Je samo belo dišeče cvetje. In zvončkanje sani? To je žvenketanje kos in 6rpov, ki se bliskajo na polju. In po sredi ni ulica, to je le potok. Na eni strani senožeti kot preproga, trava in cvetje, na drugi gospodarska poslopja in mlin, ropotajoč in bel od moke.
Največje veselje ima s sfingami. To niso sfinge, to so navadni mlinarski psi. Kadar se nažro, vedno tako polegajo na soncu, drug poleg drugega. Navidez so psi leni, a Bog ne daj, da bi jih kdo drlžil. Edina Minka, mlinarjeva hčerka, jih sme brez kazni vleči za ušesa in dlako.
Glej, glej, tudi ona Je tu. Prišla je na prag. v eni roki šopek cvetočega bezga, v drugi kos kruha z medom. Mati ji je bila zavezala glavo z robcem, da bi ji ne ogorela od sonca. Izpod robca gledajo kodri kot lan belih las, velike sive oči in debela ličeca, z medom pomazana.
Deklica je kruh in z očmi lovi kozio, ki skače okrog parka. Naenkrat prične kričati.
»Kaj ti je, Minka?« vpraša oče, prišedši na prag v beli nočini čepici in s porcelanasto pipo v ustih.
In deklica plaka: »Očka, muha mi je sedla na kruh in mi pojč med.«
Matijevka gleda vse to z rastočo pozornostjo. A zdajci se zgane. Mraz Jo je stresel. Križ božji! Saj to zavaljeno dekletce, z medom pitana mlinarjeva hčerka, ni nikdo drugi, kot ona sama — uboga branjevka.
>Po čem so ta jabolka?« se zdajci oglasi pojoč glasek.
Branjevka odpira oči in vidi dijačka, rdečega od mraza in cepetajočega z nogami, da bi se ogrel.
»Večji po pet, manjši po tri,« je odgovorila, ne vedoč prav, kje je in kaj se godi z njo.
»Tri dam, a za večje,«
»Pa naj bo!«
Rranjevka vzame od dečka denar in mu na-vrže še rdeč bon bon ček.
Potem pa se jezi na Roziko, vnukinjo, ki ji Se vedno ni prinesla kosila.
Nič prida ne bo Iz tega dekleta. LepotiČI se m pači, striže si lase nad čelom in se še ne zmeni za babičine besede. Sam Bog ve, kaj bo z dekletom.
Čedalje svetleje je in čedalje bolj mraz. Matijevka znova seže po steklenici in prebrska oglje v loncu. Mraz jo zbada v noge z milijoni ostrih igel. Ko je bila za trenotek zaprla oči in jih potem zopet odprla, je videla, kako so po zraku mignle škrlatne poje. Ljudje čedalje hitreje hite mimo njene stojnice in čedalje bolj cepetajo z nogami, da bi se ugreli.
Malopridno dekle je ta Roza. Ko bi prinesla vsaj lonček tople juhe!
Sicer pa ji ni dosti zanjo... Sonce zahaja za mlinom, še malo, pa bo mrak. Večer je gorak, skoro soparen. Žabe regija jo v trsju, prepelica se oglaša in voda pod mlinskimi kolesi vre in kipi kaikor v kotlu.
»Nič ne skrbi, Minka I Vse poide prav. Starši nama sicer sedaj še ne dovolijo, a se tud' omehčajo. Ko se vrnem kot častnik na svojem konju e križem na prsih, se ml bosta kar klanjala. Da, Minka, vse bo še dobro in prav!«
Lepo zna govoriti Stanko. Pa je tudi zal kakor slika. Samo škoda, da odide jutri s polkom.
Sonce je ugasnilo, mlin se je ustavil, ptice v šumi so pospale. V vrtu poje slavec, čemž diši in mladi parček se razgovarja za slovo.
Čeden fant je Stanko. Matija mu ni kos. Matija Ima poln obraz rdečih lis, in čez rame tudi ni prelepo zrasel. A Matijo ima oče rad. Za mlin 6krbi in spozna se na vse kot nihče drugi. Nedavno je dejal stari mlinar vpričo vseh ljudi, da hčare ne dn nikomur drugemu kot njemu.
Zn Mfnklno srce so to hude muke. Kako bi se odkrižala neprijetnega žen'na?
»Medenih kolačkov za štiri.«
»Malega kruhka za dva.«
»Orehov.«
»Melisnic.«
Tolpa dečkov je obstopila stojnico, gnete se in sili ter potrkava ob mizo z denarjem.
»Takoj, otroci, takoj.« je dejala Matijevka ter si mela oči. »Vse dobite, kar želite, samo ne kričite taiko. Matijevka še ni oglušela.«
Dečkom deli slaščice in spravlja denar v veliko usnjato vrečico.
Otroci kričeč odhajajo, se prerivajo in posme-hujejo stari branjevki.
Mroz ni odnehal niti za las. Nebo in zemlja, vse set. iskri kot sami kristali. Kadarkoli se odpro vrata v krčmo onkraj ceste, se zavali skozi nje sopara v velikih belih valovih.
Matijevko silno zebe v noge. Kakor odreve-nela je, še gibali se ne more.
Roze pa ni in je nil
Znova mora seči po svoji tolažnici. Samo da to zeliščno žganje, sicer tako koristno, sedaj nič ne izda. Ne gre niti v želodec, n'ti v glavo — samo v noge. Namesto da bi jih krepilo, jih slabi, namesto da bi človeka razveselilo, ga dela otožnega.
Žalcetna usoda, sedeti na mrazu in gledati s starimi očmi, odkod padeta dva ali trije novci.
. V mlinu je bilo bolj veselo ...
Ne, tudi tam ni bilo veselo. Matija je bil po poroki še bolj odljudem in robat. Doma sitiska, srni pa si privošči, pije in zapravlja. V mestu ima dosti tovarišev. Čedalje bolj hodi na veselice, mlin pa pušča v nemar. Dnevi se vlečejo mračni, težki in dolgočasni. Ko bi ne b:,lo otroka, bi poizkusila, kako globoka je voda pod kolesi.
In Stanko??
Njegove kosti je zasul iolti pesek nekje tam na Ruskem.
Bog daj večni pokoj rajniku in mir tistim, ki so ga preživeli!
»ČuJ, ti stara, nikar ne spi; še zmrzneš nam, potem bomo imeli pn sitnosti zaradi tebelr Tako je zaiklical stražnik in potrkal starko po rami. Starka odpira solzne sive oči, ki se motno leskečejo, |
kakor bi Sla preko njih smrtna senca — zatrjuje, da res ni spala.
Potem je uprla oči v sfingi, ki sta ležali nepremično, pokriti z belimi sneženimi plašči.
»Kako so ljudje nespametni,« godrnja starka. Pravijo, da sem zaspala. Jaz sem pa samo zadremala za hipec, nič drugega.
Sfingi jo dolgočasita. Dvigne glavo in gleda visoko čez dimnike. Ljudje kurijo peči, kakor kaže, iz netkega dimnika se valijo sivi oblaki dima. Od sončnih žarkov razsvetljeni se bliskovito kroto-vičijo, in zdi se, da je videti, kakor bi gradili cerkve.
Matijevka bi rada pozabila bolečino, ki ji prehaja iz noge v križ. Zato sledi z očmi tiste razno-fike oblake, ki se razlivajo po zraku. Včasi se po-dero te meglene stavbe In oči gledajo noter. In tam je polno stebrov, oltarjev, svečnikov. Nekoliko je vse to podobno farni cerkvi, samo da je vse ime-
li. Stcguwcit:
Kdor je poznal veliko vnemo in gospodarnost Jana Valanda, s katero je opravljal svoj težavni ribiški poklic, bi mu bil pač privoščil njegovo majhno bogastvo, ki ga je skrivil v trainovju svoje majave ribiške bajte. Vsak drugi dan je zlezel v podstrešje in prešteval svoje cekine iu mastne bankovce, vsak drugi dnn je počastil sv. Petra, patrona ribiškega rokodelstva. Kajpak se je moral Jan ob večerih. ko je sedel s tovariši v zakajeni krčmi, neštetokrat ugrizniti v jezik, da ni izdal svoje sladke skrivnosti. Ko je postajalo žganje nuj-slaje in so se vsi širokoustili in lagnli, da ni bilo za nikamor, mu je jezik migal, da ga je komaj krotil. Hudiča tudi, če eden kvasi, da je ujel črnicc, ki so bile velike kakor rjuhe, drugi pa, da je ujel jegulje, ki jim ni hotelo biti kraja kakor vodovodnim cevem, te to ja neznosno draži in izziva, da bi tudi ti vrgel nn mizo svoj trumf. Ali nnj takole klavrno ždi na robu klopi in molči? Ali naj nobene ne blekne?
Nocoj je Jan Valand slednjič udaril po mizi s svojo kosmato pestjo, da so kozarci in steklenice na mizi zaplesali:
»Ljudje božji, poslušajte! Danos sem ujel tako trsko, da bi bil največji možak v primeri z njo prav pritlikavec!«
Ho. to je bil krohot! Držali so se za trebuhe, se zvijali in kašljnli in iz oči so jim vrele solze.' Kar davili so se:
j »Ho, ho, glejte ga, Jana, še nikoli ni bil b (ivojo razkrečeno skrinjo niti do svetilnika, pa;'pravi, da je ujel trsko! Ho, ho, — ha ha...«
Jana Valandu je hotela jeza raznesti. Gri-zel si je kuštravo brado, napljuval po tleh celo lužo, potem pa zinil — pn naj Ihj, kar hoče:
»Le smejte 6e in vlecite svoje gobce še bolj vsaksebi I Pa je Ie res, da sem dobil za trsko v muzeju tisoč tolarjev!«
»Tisoč tolarjev, hoj, tisoč tolarjev! Toliko denarja Jan Valand še svoj živ dan videl ni!«
Jan je skočil kvišku, bahavo vrgel na mizo celio in zurenčal:
»Kdo gre z menoj?«
»Kam pa, Jan?«
»Kam? Gledat tisoč tolarjev!«
Nikogar ni mikalo, 6aino Jošt Krak je šel z njim; ta je bil pa prevejan lisjak, pegav in rdeče las.
Doma je Jun Valand prižgal svojo lutorno in napravil nezaslišano neumnost: peljal je Jošta pod streho, mu v roko naštel tisoč bankovcev in cekinov, si dal od njega potrditi vsoto, nato pa dennr zopet zmašil za tram.
Nevoščljivci v krčmi so debelo zijali, slavili Jana kot junaka in ga s frnklji spravili pod mizo. Šele drugo jutro ob zori, ko je bril z morja mrzel veter, se je zbudil Jan na svojem vrtu sredi poležanih sleznic in solate. V glavi mu je brenčalo kakor v ulju, in — oh te bolečine v križu, to trganje v krepelih! V
nitnejfte.
In ko je pogledala znova, Je izprevidela, da to niso stavbe, marveč vrtovi. Razločno se vidijo vrhovi dreves, vsako vrsto je lahko razločiti. Košate lipe, akacije, visoki kostanji in bukve.
In vso to izgine pred visokimi topoli, ki so nasajeni v dolgem, ravnem drevoredu Na koncu tega drevoreda sveti sonce ler meče dolge žarko po celem drevoredu. Prah se dv'ga in sega do vrhov topolov. Iz prašnih oblakov so se pojavili jezdeci.
En oddelek jezdi naprej brez Suma. Zdajci se ustavi.
Tisti, ki jezdi spredaj, je nekaj rezko ukazal in ga ustavil. >Tu sem!« kliče veselo ter si viha mehke brke. Skoči s konja in pristavi: »Minka. vse se dobro izteče.«
Sliši se koralno petje, orjfle in duhovnik, ki poje »Veni Creator«. Vse iskri in miglja. Krilate glavice gledajo iz oblakov. Sliika v velikem oltarju se razliva in nekaj krasnega je videti tam zadaj. Tam se iskri zlato in dragulji. Kamorkoli pogleda, je vse rožnato... rožnato... — — —
»Vslanite, babica, kosilo sem vam prinesla.«
A babica spi trdno, ne vzbudi je več niti najglasnejše klicanja
ušesih mu je bučalo in v ustih je imel oko« po česnu. Jan se je ječuje skobacal na noge, našel v jarku svoj klobuk, zazdehal, pretegnil roke in od kesa in klavrnosti renčal. Takoj je odkoracal v podstrešje; spreletela ga je kurja polt: Kje je bilo njegovih grenko prihranjenih tisoč tolarjev? Tu ne, tam ne — izginili so, okraden je!
Jan Valand tega gorja kar zapopaati ni mogel; rjovel je ko bik in tulil ko šakal, »e vrgel nn tla in jokal ko majhno dete.
Ko se je izdivjal in izčrpal, je trdo zaspal in se je prebudil šele zvečer, ko je oeeka že v drugo izsesavala obal in so se grozotno drlo sove. A Jun je bil zdaj zopet miren; zamisli) se je, zvito zažvižgal in si pomel roke:
»To je enkrat ena: okradel me je Jošt Krak! Pegavec in rdečelasec. Samo ta lisjak je vedel za mojih tisoč tolarjev; no, le počakaj!«
Sveže umit in prijazen, da nikoli tega, je stopil Jan v krčmo, v kateri se je bil sinoči tako oslovsko zučvckal. Za mizo, kjer so pili grenkega in puhali proti 6tropu diin iz pip, je sedel med drugimi tudi Jošt Krak in ško-doželno škilil na Jana. Danes je bil ta neki ustrelil galeba z rdečimi kreljuti, drugi je pripovedoval o morskih zvezdah, ki so bile tako velike kakor kolo. Jun Valand pa je zopet udaril po mizi in se v drugo poba hal:
»Ljudje božji, zdaj se pa le čudite: Pravkar sem bil zopet ujel trsko, ki jo je z-a dva moža!«
Uj! so se posmehuje začudili; toda Jošt Krak, tatinski lisjak, je otipaval okrog novega čudesa:
»Jan, potlej boš pa spet dobil tisoč tolarjev od muzeja?«
»Ilja.« se je zvito smejal Jan in zadovoljno puhal iz svoje čedre, »Ilja, kajpak precej jutri zjutraj bodo tukaj.«
»In kam jih deneš, Jan?« je temeljito iz-praševal Jošt.
»I, kam nuj jih denem? K drugim, Jošt, k drugim!«
»Strela ti taka!« so se čudili žganjarski bratci. »Strela ti taka!« In Jan Valand je zopet junak omizja.
Ko so si najbolj krepko splakovali grla z rumom, se je Jošt Krak zmuznil ven, štorkljal do Janove bajte, šel v podstrešje in lam za tram podtaknil včerajšnji plen.
»Če Jan jutri opazi tatvino, potem bo novi tisočak obdržal v žepu; tako pa jutri pouzmnm oba hkrati!«
In pomel si je roke tako premeteno, kakor mulo kasneje Jan, ko je prišel v podstrešje, posegel za tram in ee prepričal, da je rdeče-lasca prekunil. Veselo sc je namuzal, vzel denar iu ga zaklenil v železno skrinjo. Posihmul je pn vsem ljudem pridigal: »Ne opijte se, ne hvastajte in niti angelu iz nebes ne pokažite svojega denarja!«
Ohradeni tat
H. Egge:
Dva učitelja
Od osmih do devetih je bilo v razredu tiho, da bi bilo slišati miš, če bi bila tekla po sobi — od devetih do desetih pa je razred divjal in hrumel in plesal profesorju po katedru. To je bilo zato, ker je imel od osmih do devetih svojo uro prof. Bat, od devetih do desetih pa prof. Golob.
Tako kakor prof. Bat ni znal nihče stopiti v razred; z enim samim velikim korakom se je povzpel na visoki oder, premeril vrste klopi, gospodovalno velel: »Sedite! Dajte mi pero« in odprl rnzrednico. Ta nastop, to obvladanje ljudi na prvi pogled kdo ima ali pa nima, naučiti se tega ne da. Tako stopi rojen krotilec med divje zveri, kakor je stopil prof. Bat v razred. Zdelo se je, kakor da bi žvižgal v zraku neviden bič. Nosil je nizdol obrnjene črne brke, katerih konca pa sta se utegnila iznenada postaviti pokoncu. Črne, blesteče lase je česal nn prečo po sredi glave. Njegove majhne rjave oči so jasno in bodro krožile po razredu; ušlo jim ni nič in če so 6C zameglile, je bil pogled, ki je šinil iznennda, tem nevarnejši.
Z vsem spoštovanjem smo priznavali nje-fovo moč; nismo je sovražili, četudi nas je trdno zgrabila. Gotovo, marsikaterega izmed nus je vzgojiln zn potuhnjenca in klečeplazen 1 usloeeno hrbtenico, močni pa so postali ob "jegovi moči le še močnejši.
Ob devetih je prišel mali dr. Golob. Njegov pogled za velikimi okroglimi očali je bil globok in mehak. Njegov obli, prozorno beli obraz se je čisto neopravičljivo končaval v rdeckasto-pluvi kozji bradici in brezmadežno nlcšasta glava je bila tudi nekako šiLjasta —
često uporabljen model za karikature na šolski tabli. Ko je Golob prvič stopil v razred, Položaj je postal za Goloba še slabši. Če mora zadnjega kota je zaklical neki cepec z enakim glasom: »Dober tek!« To je bilo prvo srečanje — in dr. Golob je svojo igro tudi že izgubil. Njegovo inučeništvo v razredu je bilo zapečateno. Mladi fantje so vohajoča gonska bitja. S trdimi, brezbrižnimi očmi smo gledali na izžarevanje dobrote kakor na nekaj smešnega, slabotnega, kar sc je dalo izlahkn izkoriščati. Najhuje so počeli potuhnjenci, ki so pod Ba-tovim bičem najbolj krivili hrbet. Boljšim nra-vem, najsi so se tudi iz napačno razumljenega razrednega čuvstva udeleževali krutih norčij, pri tem ni bilo prijetno pri srcu.
Nekega dne, ko je prof. Golob zopet zaman skušal obvladati predrzni hrup razbrzdanega razreda, so se mnhoma odpila vrata s tistim odločnim sunkom, ki smo ga poznali. Kukor pribit je stal razred v nenadni tišini. Gotovo je bil profesor Bat že lep čas prisluškoval zunaj pred vrati. »Sedite!« je dejal čarodej, kakor da bi bila to njegova ura. »Dajte mi pero!« In zdaj je znpisnl v razrednicl vsakemu tretjemu, brez izbire, uničujoč red v vedenju. To je bilo obglavljenje v množicah. »Toda morda so pa vendale tudi nedolžni vmes...« je jecljal dr. Golob. Bat se niti zmenil ni za te besede, listal, pisal, vsak tretji je prišel nn vrsto, slepo kogar je doletelo, je doletelo. Prosta mesta in ustanove so padale, pretila so premeščenja. Razred je zgrožen prisostvoval temu uničujočemu, mučnemu postopanju. \suk tretji. Bat je, zložno pišoč, vsako ime glasno navedel. »Janko Jelen«. To je bil sin uradniške vdove. Ko prejme Šolski opomin. lw> vsa žalostna in prestrašena. Vsuk je v mislih štel po abecedi, če zadene tudi njega. Bil jc eden tistih tesnobnih trenotkov, ko visi odkrit upor na lasu. A las
I 6e ni pretrgal.
Upor bi bil utegnil priti tudi s strani dr. j Goloba. Tega rcdovunjn, ki je posegalo v njegovo učno uro, ne bi bil smel dopustiti. Bat iti bil njegov predstojnik, loda namesto tla bi si bil to »kolegialno« pomoč energično prepovedal, jc trpel za svoje učcnce, ki so ga spravili v tak položaj. Zdnj šele jc prav izgubil vsuk ugled. Spoštovanje v uradnem območju, edino, kar človek ima v svojem |K)klicu, je bilo uničeno.
»Tako.« Bat je odložil pero in vstal. Kakor lesen je stal razred, »lako je treba narediti, gospod kolega! Priporočam se.« Tukrat smo bili še premladi, da bi bili čutili, koliko prezira je bilo v teh besedah.
(Xstali del ure ni bilo nereda.
(XI tega dne jih je bilo veliko, ki so Bata sovražili, a nekaj malega takih, ki so ljubili Goloba. Vse to pa ni izpretnenilo razmerja med učenci in obema učiteljema. Pod Bntovo šibo je bil v razredu še vedno vzoren red, ob Go-iobovih nemških urah pn popolna rnzbrzdanost in — po Butovcm nastopu — pridušen nered.
Nekega dne je poizkusil dr. Golob s strogostjo in odločnostjo, posnemajoč Batov nastop, a poizkus se mu je kluvrno ponesrečil. S svojimi kratkimi nožicami sc je hotel mogočno pognali nn oder. du bi stal tam velik in ukazujoč; Sedite! — pa bi bil pri tem kmalu padel. Gromko je vrgel rnzrednico na mizo — mi pa smo se mu smejali. Zn nas je igral le parodijo odločnega profesorja Bala. (XI vseh strani so se oglasili pridušeni klici: Caesnr ante portas. Primus Medenjnk v prvi klopi se je obrnil proti razredu in zakričal: »Bojazljivi cepci, štirideset proti enemu!« Dobil jih je po grbi, Položaj je postal za Golobo še slab«i. Pač mora že Medenjak na pomoč profesorju...
Rdcčkusto-plava kozja bradica jc drhtela;
Golob je stopil z odra, kakor da bi se odpovedal vsakemu povišanju, in majhen in SilMtk je .stal sedaj med nami šcstnnjstletniki. In hodil je semtertja po sredi razreda med klopmi, kakor da bi tekal skozi šibe; oči so mu bile kakor vlažen baržun, obraz bled, žila na čelu sinje nabrekla. Tiho in mirno so zvenele njegove besede: »In vi pruvite, da ste svobodni fantje?! Suženjske duše ste! Samo z bičem je mogoče med vas kakor krotilec med divje zveri. Hajdi — sedite, vslanite, vam bom že pokazal — razrednica — cvek, cvek, cvek, cvek — to je ravnanje, ki se spodobi za vas.« Sovraštvo proti Batu jc butilo na dan, a kmalu zopet izginilo in se izprcincnilo v žalost in tožbo. »Ali je dobrota brezbrambno izročena vašim umazanim podplatom? Ali hočete vsi čutiti vedno zgolj pest, bodisi v poklicu ali doma, — bodisi moški ali ženska? A če je človek enostavno brez pesti prišel nn svet? Zares, ne izplača se živeti v svetu, v katerem ima vedno le močnejši pruv.« V tem je bilo po-stolo v razredu — izvzemši hihita nje par su-rovežev in tepcev — precej tiho in profesor je nc|M)srcdno prešel na svoj predmet, hodeč še vedno sem ter (ja med klopmi. Tedaj se mu je srce polagomu umirilo.
Nikdar mi ni nobenn šolska ura dala toliko kakor ta vakrik. Za trenotek so se mojemu pogledu odkrile globine, iz katerih ne mi je zlila nasproti bleščeča svetloba. Zakaj je dobrota slabotna, zakaj nnč neblaga? O »eni ie nisem bil nikoli razmišljal in tudi takrat še n!aem doumel. Tako sem počenjal kakor drugi in zdelo se mi je ob sebi umevno, da je treba pred Batom kriviti hrbet. Goloba pa imeti z« norca Toda ali je res moralo biti tako?
Mislim, dn živi v učencih, ki so »daj odra-ščeni riiožje, v veliko lepšem spominu kakor Bat — mali dr. Golob,
Joža Herfort:
V beli zimi — rdeč rubin
Kar na urno je slekel sever z divjo, ostro burjo drevju zlatopisano jesensko obleko. Prei živomodro nebo se je prevleklo z žalostnimi, sivimi oblaki, vodne gladine so samevale, v rahli kopreni megle so stale daleč, daleč nekje planine; vesela človekova misel je postal otožna. V tihi noči, v katero so brlele samotne cestne svetiljke, se je zbudil nekje sever in si pel sam s seboj tiho popevko, na Krasu pa se je zbudila burja in prišla k severu v svate. Žalostno sivo nebo je pričelo prav rahlo rositi, pod jutro so se pričele vrteti z večne sivine prve snežinke. Kmalu se je dol in breg zavil v deviški plašč zime. Prav tako se mi je zdelo, kot da so se vsi ptički poskrili pred mrzlim dihom zime, kot da je izumrl gozd. Tam po sadovnjakih je bilo vse tiho in mrtvo, kot da se je drevje odelo še enkrat v svatovsko oblačilo. Pa premrzel je bil strupeni dih severa in mesto pesemce ptičk so le vrane krakaje krožile in se vrabci pretepali za redko zrnje. Smuči so skoco neslišno zarezale v belino, ozka sled se je vlekla v gozd. Na križpotju sem obstal, niti veja ni počila; kar se je spustila tik mene na drevo drobna ptička. Za dobrega vrabca je bila velika in žvižgaje klicala; ozrl sem se. Na belih zasneženih vejicah je sedel kalin. Samček je bil. Teme in zaglavje je imel črno, kljun precej debel, nekako neroden; prsi in trebuh pa je imel krasno cinobrasto karminasto rdeče; perotke črne; hrbet pa siv, kot je bilo sivo zimsko nebo; pod repom in na trtici pa je bil bel.
Mraz je pritisnil in kalini so prišli niž|e v dolino. Vso zimo so pri nas. Kličejo in kliče o, in požvižgavajo ti krasni zimski rubini in iščejo po golem grmovju redkih jagod in semenja. Dobrodušne ptičke so to, krotke in mirne, prav nič se
ne boje zvijačnega človeka. Če jim boš požvižgaval, se ti bodo oglašali in prišli na tvoj klic, krasnordeči samci in ponižne modrikasto sive samice. Pa žal prav tej krotkosti in njihovi dobrodušnosti mora marsikateri kalin pripisati svojo sužnost. Še bolj pa žal, da niso vsi kalini pernati.
Planine so ozelenele, hudourniki so se umirili, stopil se je sneg. April ie jemal slovo. Dolinsko drevje se je odevalo v prelestno svatovsko obleko. Češnje so odcvetale in jablane so odpirale rožnato bele popke. Tedaj so se višje po gorah in planinah ženili kalini. Zamolklo barvane samice so si zvile v zatišju gnezda. Ko so se po štirinajstih dneh iz tistih petih modrikasto zelenih, vijoličasto pikastih jajc izlegli mladički, sta jih pridno krmila oba stara. Ko pa so se zaupali lastnim perotkam, sta se takoj spravila na drugo gnezdo Ko ie bilo tudi to odgojeno in preskrbljeno, se |e po planinskih posekah pričelo pestro življenje Vsa tista drobna krdelca ptičev so gostolela in pela. Kalinom so se pridružili ščinkavci in strnadi, pinože in glasni gorski škrjanci. Druščino so jim delali belorepi muharji, rdečegrle taščice in tresorepi. beločeli. črnobradi pogorelčki.
Jesen se je bližala s svojim zlatim vozom, živina se je s planin pomikala čezdalje niže, vrhove je poljubil prvi sneg. Tedaj so se zaupali škrjančki in pogorelčki svojim drobnim krilcem, posetili za par dni nižje doline, pa se umaknili pred dihom severa na jug. Višje lege je ogrnil sneg z belini plaščem, kalini so šli čezdalje niže, vse dotlej, dokler niso nebeški tkalci prek vse dežele stkali snežnega prta.
Bele doline, beli griči, z mrzlim krasom odete veje, mraz in zima, povsodi smrtna tišina. Zdai, zdaj poči zmrzla veja, zakliče z drobnim glasom drobna sinica; po beli zimski prelesti pa se spre-letavajo rubinasto rdeči kalini, otožno žvižgaje.
Starega ptičarja sem poznal. Bil je eden onih dobrodušnih, kateri ptičk ni samo lovil, pač pa je bil tudi njihov veren prijatelj. Ta je imel starega kalina, ki pa je bil v nasprotju z drugimi, tako imenovanimi kalini zelo bistroumen. Poznal me je. Ko sem prišel k svo emu znancu na obisk sem odprl rdečeprsemu ptiču kletko; zletel mi je na ramo, odtod se spustil na roko, pa me opazoval s svojimi vdanimi, temnorjavimi očki. PeTotke in glava so bile pri tem ptiču tako temnomodro črne, da nisem nikjer še videl lepše barve, posebno ker se je ta barva tako lepo prelivala v modro. Vedno naju je motil v pogovoru s svojo škripajočo pesemco, hoteč naju zabavati. Če mu nisem posvečal dovolj pozornosti, vsaj tako se mi je zdelo, je zletel na ramo in me krepko uščipnil v uho. Potem se je pa tako obnašal, kot da bi se mu to zdelo silno imenitno; takoj nato pa. kot v opravičilo, ljubko zapel, Tole sem vam povedal zato, da ne boste mislili, da so kalini in »kalini« enaki.
Vesela prijatelja
(Iz kitajščine)
Ko je bil Kuang-Fu že čez sto let star in je še vedno bodro učil svoje učence, je za-divjala kužna bolezen. Starčku je prizanesla. Zato je pa pobrala njegovega pranečaka, ki je bil na glasu kot velik prijatelj dobre kapljice, kmalu nato pa še njegovega prijatelja, vrtnarja, ki si je bil pri delu neprestano popeval.
Od vseh strani so se k modrecu zgrnili učenci, da bi mu izrazili sožalje. Našli so ga nepremično sedečega na pragu pred vrati, za katerimi je bil položil na oder oba mrtvcca In obžalovali so usodo teh dveh: iz hrupnega veselja se je moral nenadno posloviti prvi, iz ubrane zadovoljnosti drugi.
Modrec je skomignil z rameni: »Vso noč sem bil presedel pred njunima krstama. ,Zakaj mora ostati živ ravno oni, za katerega so davno minili vsi užitki in vse radosti,' sem zaklical. .Če bi le mogli menjati!'
Tedaj sem opazil, da smrt še ni bila zapustila sobe. Začel sem 6e z njo boriti. In ko sva se tako borila med 6cboj dolge ure do prvega petelinjega petja, ki je naznanjal dan, sem se zopet okrenil proti krstam: .Pojdita!' sem zaklical v omamnem veselju. ,Smrt se je dala omečiti! Pristaja na to, da z enim izmed vaju zamenjam'!«
»In?« so vprašali učenci.
Modrec je sklonil glavo: »Nobeden od njiju ni hotel.«
A. Averčenko.
Moč zgovornosti
Na oglu tihe sevastopoljske ulice, tam, kjer je sonce najbolj pripekalo, je dremal Tatar ter prodajal pomaranče.
Pred Tatarom stoji velika pletena košara, do polovice napolnjena z debelimi pomarančami.
Ves svet tarna zaradi vročine in dolgega časa
—	samo Tatar ne.
Njemu ni niti vroče niti se ne dolgočasi.
O čem neki premišljuje, sedeč nad svojo košaro, v kateri je komaj za dva rublja vrednosti?
Bržkone sploh ne misli ničesar. S kakimi mislimi pa bi se tudi bavil, ko se vse njegovo svetovno naziranje suče priprosto v krogu vsakdanjih pojmov ... To je tukaj dovoljeno, tam pa ni dovoljeno
—	no, dobro! Tatar ju je to dovolj.
Len je pa tako, da se mu niti ne ljubi potihem zamrmrati zaljubljene tatarske pesmi, ko si jo na klarinet zapiska mladi Tatar, kadar v nedeljo spremlja na trg trgovca s sadjem.
Tatar torej kima z glavo nad svojim košem s pomarančami ter se pri tem počuti tako dobro da se mu niti ne ljubi, da bi dvignil glavo ter se ozrl na težki voz, ki se pelje mimo njega.
Nikjer ni videti niti človeka.
Naenkrat se od daleč pojavi opotekajoča se •»stava moža v modri bluzi s slamnikom na glavi. Videti je, kakor bi se opotekal brez cilja, zdelan od vročine in vina.
Ko se priguglja do Tatar ja, se ustavi pred njim ter kolne. zamišljene oči pa upre v košaro. Potem vpraša precej zategnjeno: »Pomaranče prodajaš?'-
»Da-a,« odvrne Tatar ter leno dvigne obrvi. »Ali bi jih rad?«
»Ti si Tatar?« vpraša mož čez nekaj časa.
»Sem,« pritrdi dobrodušni Tatar. »Vsak mora biti od nekod... So Tatarji, pa so tudi Grki, kajne?«
»1 seveda... A povej mi, ali vi Tatari pijete žganje?«
»Ne; ne pijemo, je prepovedano«
»Zakaj pa prepovedano, za božjo voljo?« vpraša mož ter dvigne glavo. »Ali vam morda žganje škoduje — ali kaj?«
»Seveda škoduje, to je napisano v naših zakonih, da žganja ne smemo piti. To je velik greh!«
»Neumnost!« odvrne mož velikodušno. »Kakšen greh? Gotovo niste prav razumeli korana... Daj mi ga, da ti pokažem mesto, kjer je pijača dovoljena ...«
Tatar razžaljen zmaje z ramami. Dolgo premišljuje, ali bi mu odgovoril in kako.
»Ako se človek opijani, meri cesto... Ali je to lepo?«
»O tem nimaš niti pojma... Človek nikoli ne meri ceste iz lastne volje... To dela žganje... proti njegovi volji...«
»Tako je... Opoteka se, poje, riga kot osel, plaši pse in mačke... Ali je to prav in lepo?«
»Zakaj pa bi človek ne pel, ako je vesel?«
»Nič ne de, ako lepo poje... A pijan človek razgraja in nadleguje ljudi na cesti. «
»Brate... Cuj... Tatarče! Kaj se jaz zmenim za ljudi! Ali me razumeš? Da sem le jaz vesel! Ako pa drugim ni všeč, pa naj se še oni napijejo!«
Tatar zopet premišljuje. Premišljuje in ugiba, kako bi mu odgovoril. Naposled se zmagoslavno nasmehne in reče: »A človek, kadar je pijan, se zvali celo sredi ulice, zaspi kot bi ga kdo ubil, in še okrade ga lahko kak nepridiprav!«
»Nimaš prav!« se razvnema zagovornik pijače. »Lažeš, Tatar, veš? Slišiš? Kadar se zvrne pijan človek, takrat je že vse zapil.«
»Nič zato... A čevlje mu lahko kdo vzame.«
»Prosim te! V taki vročini? Dobro... Se vsaj naužije prijetnega hlada . .«
Tatar dvigne glavo proti nebu ter mežika proti temnomodremu, lepemu nebu. kakor bi iskal tam gori odgovora. Nato pa veli: »Gospodar, pri katerem služi lak človek, mu pa reče: Kaj boš ti, opica pijana? Izgubi se mi od hiše!«
»Človek naj pije pametno in naj se ne da ujeti od gospodarja.<.
»Sploh naj ne pije! Sicer pa je žganje grenko, kakor je znano «
»Ti o tem ničesar ne veš! Lahko piješ sladko žganje, če nočeš piti grenkega.«
»Povejte mi vendar, gospod,« pravi Tatar nazadnje, »zakaj pa naj bi pil ako ne čutim prav nikake potrebe?«
To je tehten pomislek, ki je vreden pozornosti. A zagovornik veselega pitja tudi z njim ni zadovoljen.
»Kako ie neki to mogoče, da bi ne imel potrebe? Od kraja .. seveda .. gre težko potem pa se navadi nijače — in lahko gre. Ali nisi nikoli čital statistike?« ga vpraša opotekajoči se.
»Nikoli nisem čital.«
»Ko bi bil čital. bi bil spoznal, da po statis'iki pride na vsakega človeka pol vedra žganja. Razumeš, he? Zato itnaš dolžnost, da popiješ svoj del ali ne?«
Tatar globoko vzdihne, si pomakne čepico na obriti, od solnca nžeani tilnik ter pravi resno: »Kajpada . . res ie taka . seveda .«
»No. vidiš,« pravi mož resno iu tre d-die svojo pot. Ko nride v luko se upre oh stol-pr trr d"l-go, dolgo gleda čez tiho, temno gladino morskega
Kurenčhova Nešha .
m a tud beseda
»0, dobr dan ge-spa Srn že spet tle. Mende ja na ute he-di, ke vas zmeri nadlegujem. Jest vam pu pravic puvem, de se na vem kam djat. Vam ie dobr, ke mate muza duma, de se kei puguvareta, al pa saj kregata Sej je use glih. Sam, de gre čas naprej. Vite gespa, pr men je pa drgač. Ke-ne, moj mož se lepu tam pu Belgrade ".n-terholta, jest morm pa tlela duma brunda toučt in douhčes predajat.«
Tkula m je začela jamrat gespa Mara zadnč pu kusil. ke me je pršla spet ubiskat
»Oh, gespa, nč se na žinirite. Kar pridte, kedr se vam lušta. Mene prou veseli, če me ubišete. Veste, z dedcem je tud en križ. Če ga mate zmeri na glau, de vam pud roka gleda, kua delate, tud ni luštn. Če ga ni pr hiš. je pa spet križ Tku de ni nkol prou. Vite, mo| mož, ke pride dam, ma zmeri kej za puvedat. Jest p tud No, in tku pride hmal kašna beseda naskriž. Moi mož pa nima rad špetera Kar umoukne, uzame klobuk, pa gre h Kulouratari. Veste, tam pr Kulouratari se zmeri sam tak gecpudi zbiraja, ke se nč rad duma na špeteraia« — — —
»Na zamerte gespa, de vam u beseda sežem. Murde sa pa te guspudi tak, ke duma nalaš špe-ter išeja zatu, de greja lolika h Kulouratari.«
»Tud mugoče. Dedci sa z usm žaubam namazan. Jest jm i.č dost na zaupam.«
»Ja, kua sm tla rečt. A ste bral, gespa, unkat Gustlna, kc je tistm dvem revežem prpuroču, de nej svuboda na kruh mažeta, kedr uta lačna? Kua praute vi na tu? A ni tu grdu ud nega, de se z revežu tkurekoč norca dela? Kdu pa je biu še kerkrat ud svubode st?«
»Eh, gespa. Mal ma tud Gustl prou. Veste, jest puznam velik takeh, ke se ud svubode redeia. Pa še fajn redeja. Ampak tu se m pa Iržmaga, de se en dedec u želodčne zadeve meša. Tu je ja naša reč Dedci nej se brigaja za telesna kultura in pa druge kulture Sej mama tulk eneh kultur, de simi ne vemo kam z nim. Ampak želodčna kul-ura je pa naša. Pr te kultur nimaja dedci nč za guvort, Zatu se m tud Iržmaga, de se Gustl u ta reč utika, ke ga nč na briga.«
»Tu mate že prou. Ampak men tu na gre u glava, de b se dal ud svubode žiut, kokr je Gustl tem revežem nasvetvu.«
»Kaj se na u dal, če je kruh zraun. Sevede je bi žajfa, če more člouk ud tega žiut. Ampak kaj se če, če ni druzga. Sej u sil tud hudič muhe je. Jest scer glih na vem, če je tu res. Slišala sm pa tu že večkat.«
»Mugoče je u teh časeh use. Knapi zdela na zim še muh na uja mel.«
»No, vite. Ta star penzjunisti tud ne. In buh-ve kulk je še drugeh takeh Če u še douh tku, kokr je zdej, s uma mogl druh let čez puletje tulk muh naluvit. de jh uma mel tud za zima zadost.«
»Pestima muhe pr gmah. Men se kar grauža, če kdu ud muh guvari Raj m puvejte, kuku se svuboda na krul maže. A je treba kej suli zraun?«
»Dobr je, če se mal s suljo puštupa. Sej še naslanga čluveka edn tešku prenaša. Velik bi se člouk iz no pukrotta, če se ja mal usuli. Pa tud pijača pol bi deši.«
»Pol ie pa murde dobr, če sa ja mal tud po-pricira.«
»Oh, gespa, tistga pa nkar Svuboda je že zdej tku popricirana, d more člouk dobr merkat. de mu ejzika ne sežge, kokr ga ie že marskermu. in ga u še, če na uma previdn. Svuboda še ta nar več zaleže, če se zraun kašna pohana piška prgri-zuje, al pa kej druzga tacga, ke čluvek deši. K pišk p tud sulatca paše, al pa praizlbern. Ub pet-keh in drugeh postneh dneh se pa pušrekan nu-dlčki z vajnzosam prou prležeja. Seveda pa svuboda more bt tud zraun. Tu se tku zastop. En glašček al pa dva dobrga vinčka, tudi ni napčen, če s ga prvošeš. Škodvu t na bo — — —«
je. kot znano, premagal lansko leto Spielmanna v matchu. V tej partiji si je pa Spielmann z izvrstno igro priboril zmago.
Dumski gambit.
Eliskases : Spielmann.
t. d2—d4, d7—d5. 2. c2—c4. e7—eb. 3. Sgl—R, Sb8—d7. 4. e2—e3 (Na tem mestu je bolj smo-Ireno igrati Sc3. da ostane lovcu na cl odprta pot.). Sg8—16. 5 Lfl—d3, d5Xc4. b. Ld3Xc4, a7—ab. 7 .o—o (Poteza a2—a4 sicer prepreči 1)7— bi. toda njena senčna stran je v tem, da dobi črni v popolno oblast polje b4. Beli zato dovoli črnemu r>5 in se odloči z a4 po/.neje napasti črno damsko krilo.) b7—b5. 8. Lc4—b3, Lc8—b7. 9. Ddt—e2. c7—c5. 10. a2—n4, Dd8— bb. ti. Tft —dl. Lf8—e7 (Pogled na pozicijo nam kaže. da je črni bolje razvil svoje figure, kot beli, ki ima svoje domsko krilo še nerazvito.). 12. a4Xb5, a6Xb5. 13. TatXa8+, Lb7 Xa8. 14. Lb3—c2. Sf6—d5,(Črn iskakač stremi na polje b4 in sicer takoj, ker bi mu beli z e3—e4 sicer vzel dostop na točko d5.): 15. Sbl —c3, c5—c4 (Borba bo sedaj zelo ostra, ker ima beli majoriteto pešcev na kraljevem, črni pa na damskem krilu.). 16. e3—e4. Sd5—b4. 17. Lc2—bi, o—o. 18. e4—e5. 178—d8. 19. Sf3—g5, Sd7 —f8. 20. De2—g4, f7—f5 21. e5Xf6 en p., Le7Xf6. 22. Lcl— e3. Sb4—d5 23. Sg5—e4? (Beli bi moral napadati precizno in ga ta popust stane že partijo. Boljše bi bilo 5c3—e4.). Lf6 —e7. 24. Le3-g5 Le7Xg5. 25. Dg4Xg5, Sd5X c3! 26. Sp4— f6+? (Proti tej kombinaciji je imel Spielmann pripravljen uničujoč odgovor.), Kg8—h«' 27. Sfh—h5. Di>6-h7!! (To je Eliskases spregledal. Beli je sedaj izgubljen, ker proti pretnji Td5! nima obrambe.). 28. f2—f3, Td8—<151 in črni se je udal, ker Df4 ne gre radi Se2 + .
Problem št. 40.
Dr. A. Kraemer.
Črni: Ke3, Ta6, La7, P: a3, a4. g3 (6 fig.).
	a b	c d e f	g	h	
a	1" n	■ H	B		8
7	HJ	H H	H		7
(i	m WM s m	H JU	UP		6
5		S S	■		5
4			B		4
3	IIP	IP UP	fM m		3
2	WfS m	H H	& U		2
1	H	BJ S	■ s		1
	a b	c d e f	s	h	
Sah
Beli: Kel, Tal, hI Ld6. Sc5, e4, P: b5 ,c\ g2 (9 fig.).
Beli matira v treh potezah.
Rešilce tega izredno zanimivega problema bomo objavili v šahovski rubriki 12. nov. t. L, če bodo poslali pravilno rešitev vsaj do 6. nov. na uredništvo blovenca (šah).
Ker rešitve študije št. 38 ni nihče poslal, jo prinašamo danes sami: Pozicija je sledeča: Beli: Klil. Tc5, P: d5, lib; Črni: Kg4, Tf7, P: h3. I d5—<16! Na Td" sedaj odloči Id5 inll6—h7. Glavna varijanta je sledeča: 1. ..., Tfl-K 2, Kh2. Tf2+. 3. Kgt. h2+. 4. Khl, 171 + ! KXh2, Tf6! 6 Tc4+!. Kg5 7. d7. TXh6 + . 8. 8. Kg 31, Tdb. 9. Tc5+! in nato Tc6l! in beli dobi damo.
Vlomilec proti branilcu, ki je pravkar dosegel, da so ga oprostili:
»Hvala lepa, gospod doktor, kmalu vas zopet obiščem v vaši pisarni.«
»Zelo lepo, toda prosim vas, podnevi!«, je odgovoril zagovornik.
Uganke
Dva kvadrata
Aljehin se je vrnil iz Amerike in sedaj igra zopet v Parizu. Pred kratkim je odigral
Srijateljski mateh z znanim velemojstrom dr. ernsteinom, ki se je končal z zelo častnim rezultatom za Bernsteina. .Oba velemojstra sta po eno partijo dobila in dve remizirala. Prvo partijo je dobil Aljehin. ker je Bernstein že v otvoritvi napravil grobo napako, zato se mu je pa ta revanžiral v tretji, v kateri je premagal Aljehina v dolgi končnici z damami, kar je toliko bolj nepričakovano, ker je Aljehin v končnicah z damami največji specialist. — Aljehin igra 6edaj na turnirju z desetimi ude-l leženci, ki se vrši v Parizu pod pokrovitelj-] stvom časopisa Petit Parisien. Od bolj znanih ! mojstrov igrajo na tem turnirju dr. Tartako-j wer, Lilienthal. Sursko-Borovskij in Barotz.
Aljehinu najbrže ne bo težko priboriti si na j tem turnirju prvo nagrado. — Iz avstrijskega šahovskega turnirja v Ebensee-u prinašamo danes partijo Spielmanna proti Eliskasesu, ki
zaliva. In premišljuje... Potem pa pravi sam pri sebi: »Pameten človek je ta Tatar... Z modrim človekom sem govoril.. Prav ima ... Ali ni res tako? Res je — čisto nepotrebno je žganje... Po | vsej pravici je dejal: ob zdravje spravlja ljudi, ob denar, nazadnje pa ti še službo poje... Že vem, kaj napravim... nehal bom piti... Kaj? Tiho, brez ugovora ...«
Vzdigne roko ter dolgo stoji tako. nagnjen malo naprej, kakor bi poslušal nejasne, budeče se glasove, ki se mu počasi oglašajo v prsih.
»Odločeno je: ne pijem več žganjal« ★
Ko je bil tuji mož odšel, je Tatar naenkrat čutil nekako nevoljo.
Dolgo kima z glavo, premišljuje, tleska z jezikom ter krili s širokimi hlačami. Potem pa pravi sam pri sebi: »Ta mož mi je res govoril resnico... Tako je. Kaj je komu mar. ako sem se napil in sem pri tem dobre volje?«
In odločno se zravna na svojem mestu in si potisne kapo globokeje na tilnik. Ves vesel in zadovoljen si zadene košaro na ramo ter krepko odkoraka proti nabrežin do vesele gostilne v zalivu, kateri pravijo »Mornarjevo veselje«.
Prestavite tri vžigalice na tej sliki tako, da dobite dva kvadrata.
Rešitve Iz kvadrata zvezda
■ i
U
Devet vžigalic —
trije četverohotniki
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d
podružnica Ljubljana, Gajeva ulica 6 (Dukičev blok)
Telefon Stev. 30-20
daje kredite obrtnikom in obrtnim podjetjem na menice in vknjižbo z odplačevanjem na obroke in na tekoči račun
Ljudska posojilnica
i Celja
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači

sprejeme hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar fe prt nfet naložen popolnoma verno, ker Jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po lastnikov z vsem svojim premoženjem.

Mnogo Hudi boleha vsled ŽivCnlh moteni, toži nad prerano utrujenostjo, nad trganjem tn bod(ja|t v glavt, rokah In nogah, na vratu ali na obrazu, dal]e nad ntri-panjera srca, trzanjem in trganjem v sklepih, upehanostjo nemirom, strašljivostjo, tesnobnostjo, težko sapo, raždrnžljlvostjo raztiesenostio, pomanjkanjem teka, motnjo v prebavi, omotico, pomanjkanjem spanja In brezštevilnim: drugimi poiavi nervoznostl.
Najhuje pa |e pomanjkanje volje za delu ter energije pri živino bolnem Človeku, ki se Cutt popotno nesposobnega za delo, brez odpora se vda usodi, oeraz-položen In oznejevoljen |e In v življenju ne more doseCi veC nobenih uspehov
Ako občutite katero izmed navedenih živCnlh motenj, Ce hočete najti odpo-moc svoji bolezni,
plšile ml takoi
in poslal Vam bom
brezplačno
« o živemu boleznin
vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev telesne odpornosti. PrepriColi se bodete, da se življenje v resnici more podaljšati tn se bolezni morejo preprečiti.
Treba ic samo hoteli!
Vsak dan ml doha|ajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga celo svo|o objavljamo tu spodaj:
stike. Nekatere teh
Gosp. Nlkola S. Brem-kovlč, učitelj Iz Tuzle v Jugoslaviji, piSe:
Gospa Ana Schmled Iz Gmun-dena, Freiigasse 5, v Gornji Avstriji, |e zelo zadovoljna:
G. poStni uradnik Abraham Geora iz Timiso-are I v Rumunijt, piSe:
Po mnogih poskusih z raznimi sredstvi, ki mi niso pomagata, sem zasledil VaSe' odlično sredstvo, ki ml je Izbor-no koristilo. Dolgujem Vam veliko hvaležnost.
Kje bi danes že bta, ko bi se ne bila poslužlta Vašega zdravljenja. UCInck (e bil tako zadovoljiv, da nc potrebujem veC nobenega zdravljenja. Napravili sle ml veliko uslugo tn zahvaljujem sc Vam iz srca.
2e po kratki porabi Vale metode sem opazit nepričakovano dr.ber uCinek. Izrekam Vain zasluženo zaluulo in porabil bom vsako priliko, da Vas priporočim.
Zadošča dopisnica 1 Zahtevajte še danes brezplačno poučno knjižico! Zbiralno mesto za pošto:
Crnsl Pasfernach, Berilu SO
raiclitielkircliplalz 13, MH. m
Dobava
živil za vojaštvo
Na dan 31. oktobra 1933 ob 11 se bo vršila pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Metelkova ulica: Vojašnica Vojvode Mišiča) javna ustmena pogodba za sledeče:
krompirja . . . 21.500 kg
zelja...... 21.000 kg
čebule..... 5.300 kg
Pogoji so na vpogled vsak dan za časa uradnih ur pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti.
Kavcija 5odstot. vrednosti posameznih, zgoraj označenih postavk živežnih količin hrane, se ima položiti pri filijalki Poštne hranilnice v Ljubljani do označenega dne najdalje do 10. ure.
Na pogodbo se bodo pripuščali samo produ-centi, in sicer s sledečimi dokumenti:
1.	s potrdilom o položeni kavciji (od Poštne hranilnice);
2.	s potrdilom o lastnem pridelku (izstavlja županstvo),
Interesenti naj prinesejo s seboj vzorce krompirja, zelja in čebule.
E. Br. 15 509. Od Intendanture Komande Drav-sek divizijske oblasti v Ljnbljani.
Ne zamudite!
Vsi, ki ste rojeni 1. 1859, 1864,1869,1874, 1879, 1884, 1889,1894,1899,1904,1909, 1914, 1919 pristopite v posmrtninsko zavarovanje
KARITAS vsaj do 30. novembra 1933,
Ce pristopite kasneje, bodete pri istem mesečnem prispevku zavarovani za precej manjše zneske
KARITAS izplačuje redno cele zavarovane vsote
palača Vzajemna zavarovalnica
varna s
V zavarovanje sprejemamo samo zdrave osebe v starosti 7 do 80 let
Ugodnosti:
1.	stalno enaki prispevki
2.	dvojno izplačilo ob nezgodni smrti
2. brezplačno sozavaro-vanje otrok
4.	do 60. leta ni čakalnega roka
5.	vpisnina samo 10 Din
6.	izplačilo cele zavar. vsote zajamčeno itd.
PraspeHte SoS iti teplačnel
KARITAS-Ljubliana M KARITAS Maribor
Orožnova 8
podlaga !
ocramagEn

j)rJjt)crjai
Oposzarfamo
na našo oellko Izbiro scimslcega blaga f
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
g Jamstvo Din 45*@0©.©00
IA VLJAMO S TEM
da g. Ludvig I/eršič Lrub/fana, Gledališka ul. 12 ne zastopa več naše tvrdke in da ima edino zastopstvo iste za /ugoslavifo gospod
ROBE h T FLEISCHER v Beogradu, Nemanjina 42.
Plačila se imajo vršiti samo na g. Roberta Fleischerja. Ljubljana, 29 oktobra 1933.
Liegnitzer E/sengiesserei und Maschinenfabrik TE/CMERT & SOMN, Liegnitz - Nemčija
Preskrbite si za zimo
zimske suknje, obleke in perilo iz lastne tovarne „TRIGLAV"
Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri v najnovejši fazoni in po najnižji ceni.
JOSIP OLUP, Ljubljana
STARI TRG 2 (na vogalu) POD TRANCO 1. in K0D0DV0R8KA UL. 8
R^a
Naš preljubi in predobri sin, brat in nečak
BORIS HROVATIN
stud. iur. in konservatorist
je previden s svetotajstvi zatisnil svoje blage oči, strt po neizprosni morilki pljuč, v petgk 27. t. m. ob 23 na Golniku pod snežnimi planinami. V hladno posteljo ga bomo s težkim srcem položili v nedeljo 29. t. m. ob 16 iz pokopališke mrtvašnice v Kranju.
Golnik, Gorica, Ljubljana, dne 27. oktobra 1933.
Žalujoči: Hrovatin Ksist in Irma, starši. Marjeta por. Udovičič, sestra. Radoslav in Joško, brata. Klementina, teta. Henrik in Jožei, strica.

Aleksandra Rahmanova:
Dijaštvo, ljubezen, 10 Ceha in smrt
Dolgo je še pripovedoval Sunduk na ta način; kar je povedal, ni bilo posebno tolažilno. Povedal je tudi, da je tovarnarjev sin po nasvetu stare vedežeivalke neko stvar popil, da bi se oprostil vojaško službe, in je umrl. Drugi znanec je nalil špirita na tobak in ga popil in zdaj umira.
Prenočili smo v prepregališču.
Mati je s kožuhi napravila posteljo na divanu, pregrnila z rjuho in se ulegla. Oče je legel na kožuh, ki ga je pogrnil na pod, in namest« blazine si je del pod glavo Škatlo za cigare. Včasih ga prime muha, da si pripravi, kar more nerodno. Mati je zmerjala, pa ni nič izdalo.
Nisem mogla zaspati. Kar je povedal Sunduk, me jo silno razburjalo, nisem si mogla niti predstavljati, da v tem tihem kotu enako vre, kot med dijaštvom. Slutila sem, da nas čaka nekaj strašnega. Vstala sem in šla ven proti postaji, ki je pač najsamolnejša, najrevnejša postaja v veliki, širni Rusiji. Okna so bila vsa zamrznjena. Buran ic tulil, zvončki na konjskih vratovih so jx>zva-njali v poštueni hlevu, brzovlak je tipkal in skoai okna čakalnice tretjega razreda se je čulo smrčanje kočijažev. Postajno poslopjo ima samo tri prostore. Prvi je službeni prostor brzojavnega uradnika in načelnika postaje, drugi je strašno umazana in popljuvana »čakalnica tretjega razreda,« s kadeoo se petrolejko na nizkem stropu, in tretji, najmanjši je »Dvorana prvega razredne, s tremi lesenimi divani in petrolejko, ki ni bila »e nikoli osnažena; in ki sc od one v tretjem razredu razlikuje samo po lem, da ima senčnik, ki je bil nekoč bel. Nn steni viseči vozni redi so po-Jcčkani; da si krajšajo čas, se čakajoči potniki pod-
pisujejo. Že sem se hotela vrniti v čakalnico, kar mi pride nasproti načelnik. Bil je mrk, nosil je dolgo, zanemarjeno brado, velikanske sive čevlje iz klobučevine in polkožuli; če bi no imel službene. kape, bi ga lehko imela za enega izmed roparjev, ki je o njih pripovedoval Sunduk. Posebno obrvi so vzbujale pozornost; bile so tako goste, da so skoraj zakrivale oči. Roke je tiščal v žepih in jo neprestano vlekel sapo skoz nos, kot bi imel strahovit nahod, pa nobenega robca. Spustil se je z menoj v pogovor. Kot je ie običajno, je pričel s tem, da mi je pripovedoval svojo zgodovino. Bil je načelnik na veliki postaji, toda »ljubezen do pujskov«, ga jo pripravila v ne*rečo. Govoril je o svojih pujskih tako nežno, da se mi je zasmilil.
»Moj Bog, vsak človek ima svojo slabost,« je rekel in neprestano vlekel skoz nos. »Jaz imam slabost do pujskov. Povem Vam, v nobeni živali ni, kako bi dejal, toliko preudarnosti, toliko zanimanja kot v pujskih. In rejal Ce opazuješ, kako se dan za dnem bolj debeli, kot bi se obdajal z zlatom k
Navdušeno mi je pripovedoval o raznih pasmah, o vzreji, o krmljenju,
»Da, imel sem ravno dva čudovita pujska, ko smo dobili novega okrožnega načelnika, ki baš nasprotno od mene nobene živali ni lako sovražil kot pujske. Izdal je ukaz. da se morajo vsi pujski, ki jih ima osebje, stanujoče na železniškem svetu, nemudoma zaklali, češ, da poškodujejo železniški nasip. Vsi so zaklali pujske, samo jaz ne. Skril sem jih v hlevu in vrata zadeial s slamo. Ravnatelj je prišel nadzorovat. Vso postajo je preiskal, vse je bilo v najlepšem redu. Totem si je bolel ogledati še gosjiorlarsko poslopje. Mislim, da me je nekdo ovadil, da prikrivam prešičke. Ko smo prišli v hlev, so začele živalce krulili kot za slavo; mislile so pač. da jim prinašam hrano. Ko je ravnatelj to slišal, je skoraj omedlel. Se istega dne som bil premeščen v lo gnezdo, na konsc sveta. Moui žena
ni zdržala dolgo; stanovanje je bilo vlažno, zbolela je in umrla. Ostal sem sam. Najlepše je pa to, da je ravno mesec dni jx> moji premestitvi ravnatelj zgubil službo zaradi neke umazane zadeve in je njegov naslednik zopet ukazal, rediti čim več prešičev, čemu, ne vem več... Toda moja žena je bila mrtva, bilo mi je že vseeno in še za pujske sem se takrat nehal zanimati...«
S tem je načelnik postaje končal. Otožno je tipkal brzovlak dalje, veter jo tulil, še vedno je hreščalo smrčanje kočijažev in zdajpazdaj so temne senco zagrnile okna dvorane, to so bilo saje, ki so se odtrgale od svetilke. Moj Bog, kako brezupno je včasih na svetu — — —
24. deoembra 1916.
Vendar enkrat pri starem očetu! Odpeljali smo se sicer šele zjutraj, pa smo kljub temu nekaj doživeli. Od postajo drži krasna cesta, eno in trideset vrst dolga, do kraja, kjer prebiva stari oče; toda po zimi si ljudje domišljajo, da se ne izplača uporabljati jo in vsi vozijo r*0 nekaj vrst krajši »gozdni poti« ali »čez jezero«. Nikdar nisem ljubila teh temnih, •/. nepredirnim gozdom obdanih jKrtov in posebno i>o Sundukovem pripovedovanju me je bilo strah, za vsakim grmom, za vsakim ovinkom som nekaj pričakovala. Kaj, sama ne vem. Rilo je krasno jutro. Sonce je oblivalo zasnežene gozde z bleščečo svetlobo, vse se je lesketalo v tisočerih barvah. Trojka, najboljši konji starega očeta, jo vlekla velike potovalne sani starega očeta hitro kot veter. Sedeli smo v njih zaviti v kožuhe kakor mumije in po vrhu smo bili oblečeni v velikansko potovalne halje iz konjskih kož. Samo oči so bile proste; bilo je 30 stopinj Reumirjn. Zvončki in kragulji so peli svojo nnoliČno. pa pri-| jetno pesem. Kočijaž. slari Sunduk je s tenkim, i ženskim glasom pel enolično tnlaraki) melodijo, ki i ni imela konca, Ie zdajpazdaj je prenehal, da je
bodril konje. Hipoma je počil strel v božjo tihoto. Prestrašeni smo planili jiokoncu. Na robu gozda smo videli tenek oblak dima, ki se je dvigal, ravno tam, kjer jo naša pot zavila od jezeru v gozd. Skušali smo so kar mogoče hitro izmotati iz kupa kožuhov. Tedaj jo počil drugi strel, krogla je zletela tik ob konjih. Odskočili so in j)si, ki so nam sledili, so začeli divje tuliti. Preden smo mogli jasno presoditi jx>ložnj, je Sunduk že obrnil sani in že smo drveli v smeri, odkoder smo bili prišli. Nekaj strelov nam je še sledilo. Ko smo bili zopet na široki cesti, je Sunduk ustavil in se obrnil k nam. Bil je bled ko stena in s tresočim glasom je rekel: »Jo,j, kaj počenjnti! Ljudje jiostali hudobni!«
Vozili smo dnlje po cesti. Prišli smo le počasi naprej, ker je jjonoči zapadlo mnogo snega in smo bili prvi, ki so danes uporabljali pot. Kmalu smo prišli do deste vrste; tu je bil kup kamenja in nn vrhu lesen križ, ki ga še nismo poznali. Sunduk 3e jo urno obrnil in rekel šejiclaje, ko d« bi se bal, da bi ga kdo slišal:
»Tukaj nedavno trgovec ubili!«
»Hvala ti, Sunduk! Ko bi zdaj ne bil pravočasno obrnil, bi se z nami bržkone zgodilo isto! je rekel oče. Bil je bled in vznemirjen, vsi smo še trepetali od strahu in groze. Toda ni nam bilo usojeno, dn bi se pomiril. Desni povodnik je nenadoma sjKKirsnil in si zlomil nogo. Kri je brizgnila iz rane, morali smo ga spreči in pustiti tam, kjer ga je čakala gotova smrt, kajti gozd jo bil poln lačnih volkov. Nikdar ne bom pozabila presunljivega pogleda, s katerim nas je gledala uboga Knrka; mislim, dn je prav dobro vedela, da je zanjo prišel konec. Otepala je z lepim dnlgim repom iu težko šepala nn treh zdravih nogah, ko jf Sunduk prepregal konje. Oprostila som se kož.» hov, ko so se sani premaknile in sem se ukrenila. Knrka je gledala za nami, obup se ji je bral v očeh i kot pri človeku
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjski oglasi
Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi •e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petttna vrstico po Din 2*50.
Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Domske plašče
za jesen in zimo od i avadne do najfinejše kvalitete v na modernejšdi fasoniih in sice v cenah od Din 195 — do 880'—, dekliški od sedem let od Din 160 — otroški od 2 let od Din 110'— naprej nudi
F. I. Goričar - Ljubljana Sv, Petra cesta 29
Na zalogi vse številke v otroških in damskih velikostih. — Presno kupite drugje oglejte si pri nas!
IP.
1000 Din nagrade
dam dotičnemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, inkasanta ali kaj sličnega. Eventuelne dopise prosim na podružnico »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiv« 12662. a
Elektromonter
iu kinooperater z večletno prakso in dobrimi izpričevali išče stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Elektromon-ter« št. 12501._(a)
Boljša služkinja
ki zna tudi kuhati, išče službo pri manjši rodbini. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena« št. 12663._(a)
Natakar
Slovenec, mlad, pošten, bučen v zagrebški restavraciji, išče nameščenja. -Po potrebi položi kavcijo. Cenj. ponudbe prosim na opravo »Slovenca« pod .Kavcija« št. 12831. (a)
Mizar
zmožen samostojno voditi vse pohištveno in stavbno mizarstvo in se razume na stroje — išče nameščenja. Dopise v upr. »Slovenca« pod »Samostojen mizar« št. 12817. a
Dobrosrčno dekle
zdravo, pošteno, ljubiteljico otrok, veščo nekoliko šivanja, sprejme boljša družina k dvema otrokoma. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Stalna« it. 12797.	(b)
Postrežkinja
dobi v mestu opremljeno sobo s štedilnikom, da pomaga pri delu. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št 12791.	(b)
Čevljar, pomočnika
takoj sprejmem. Miklav-čič, Št. Vid nad Ljubljano.	(b)
Mlada prodajalka
prosi kakršnekoli službe Ponudbe na upravo »SI.« pod »Mlada in delavna« št. 12776.	(a)
Diplomirana lilozolka
z dolgoletno inšlruktorsko prakso išče službo vzgojiteljice ali domače učiteljice v dobri družini. -Ponudbe s pogoji v upravo »Slov.« pod »Vestna« it. 12764.	(a)
Prodajalka
tudi pletilja, vajena vseh kmečkih del, z dežele — želi kot začetnica službe ▼ trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12739.	(a)
Prodajalka
r enoletno prakso, vešča trgovine mešanega blaga, marljiva in poštena, prosi nameščenja. Lorči Miiller, pri g. Povše, Slov. Javor-nik.	(a)
26 letno dekle
te želi izučiti v kuhanju. Opravljala bi brezplačno vsa dela. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12634. (a)
Mizarska dela
vrata in okna, za novo hišo, oddam solidnemu mizarju. Vprašati: Ljubljana, Močnikova ul. 4. b
Agilnega zastopnika
pekarske stroke - sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Postranski zaslužek«. 12795. (b)
Več apnenčarjev
rabim. Dopise na upravo »Slov.« pod »Apno« St. 12775.	(b)
Pridno služkinjo
za čiščenje hiš, sprejme Sajovic, Fiignerjeva ulica št. 18. (b)
Dobro kuharico
28—30 let, ki bi opravljala tudi druga hišna dela — iščem. Reflektira se samo na take z dolgimi spričevali. Plača po dogovoru. Pielick, Tabor št. 2._(b)
Pridno dekle
poštenih staršev, ki bi bila v pomoč pri gospodinjstvu, v starosti 18 do 24 let, ljubiteljico otrok za lepo krščansko odgo-jevanje — išče trgovina na deželi. Nastop takoj, plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12719.	(b)
Strojnik
in tudi v lesni stroki ver-ziran, pošten, z večletno prakso — se sprejme. Ponudbe pod značko »Lesna industrija« upravi »Slovenca« št. 12659. (b)
mm\
Večja trgovina
z mei. blagom na deželi sprejme vajenko ali vajenca. Prednost hčere (sinovi) železničarjev. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »PoStenost« 12638. v
Vajenca
sprejme takoj Miškec Mirko, brusilnica stekla in ogledal, Šiška, Medvedova št. 38. Dober risar ima prednost	(v)
Pekovski vajenec
pod vso oskrbo se sprejme. Andrej Krošelj, pekarna, Škofja Loka. (v)
Čevljarskega vajenca
takoj sprejmem. Lovec, Glavni trg 4, Maribor, (v)
Mesto vajenca
za kovaško obrt išče zelo dobro vzgojen, nadarjen in zdrav mladenič. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12657.	(v)
Trgovskega vajenca
za trgovino z mešanim blagom sprejme Anton Bibič, Globoko pri Brežicah.	(v)
V boljšo trgovino
z mešanim blagom bi dal učit kot vajenca 14 letnega zdravega, močno razvitega fanta; dovršil je tri razrede meščanske šole s prav dobrim uspehom. Dopise na: Novak, Domžale.	(v)
Trgovino
z mešanim blagom, z vso opremo ki stanovanjem, brez zaloge, oddam v najem 1. januarja 1934. Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro »Gorenjske Jesenice« tt. 12846. (n)
Gostilno in trgovino
ugodno oddam. Steiner Polde, Ljubljana, Opekarska cesta 31.	(n)
Največja zaloga
koluhovine
Gospodična
čedne zunanjosti, pridna, mirna, stara 28 let, želi v svrho ženitve znanja z gospodom od 28—34 let. Ponudbe, če mogoče s sliko, na upravo »Slovenca« pod »Lepa bodočnost« št. 12738.	(ž)
Stanovanje
sobe in kuhinje se takoj odda. Mala čolnarska 4. č
Stanovanje v kleti
oddam mali družini za december. Soba, kuhinja, elektrika, vodovod. Vprašati: Podmilščakova ulica 37 a od 2 do 3 popoldne.
Učenka
poštena, se sprejme v trgovino mešanega blaga. Oskrba v hiši. Prednost: Dobra računarica — poštenost. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12699. (v)
IŠČEJO: Štirisobno stanovanje
iščem za februar. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solnčno, mirno« 12707. c
Mirno sobo
najrajši z vso oskrbo — išče ves dan odsotna gospodična v centru, pri boljši družini. Ponudbe pod »Mirna« št. 12629 na upravo »Slovenca«. (s)
ODDAJO Dvosobno stanovanie
z balkonom, v novi hiši,, takoj oddam. Kozamer-nik, Vič, Cesta na Brdo št. 149	(č)
Absolventka
drž. dvorazredne trgovske Sole išče službo za pisarno ali blagajničarko. Gre rada tudi za prodajalko r kakršnokoli trgovino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna« št. 12570.	(a)
Vlužbodobe
Trgovsk. pomočnika
začetnika — izučenega specerijske, manufakturne, železninarske ter galanterijske stroke, pridnega ter pripravljenega prijeti za vsako delo — sprejme večja trgovina na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mešana trgovina« št. 12643. (b)
Služkinjo
25 do 50 let, pošteno, pridno, za vsa domača dela, sprejmem. Stalna služba. Milka Outrata, soproga postajenačelnika — Nikolinci, Banat.	|b)
Hlapca h konju
iiče Polde Steiner, Ljubljana, Opekarska c. 31. b
Ga. Soklič-Dolenčeva
prične novembra s poukom petja po metodi dr. Zawilowsky, Barlin (učitelj Gitte Alpar, Kiepure etc.). Izredni uspehi pri utrujenih in nepravilno izvežbanih glasovih Pra-j vilen dih. Novi trg l/L u
Šofers1^ šolfl
I. Gsberščik. bivši komisat za šoferske izpile. Slomškova ulica Garaža Stupica
Nemščina za deco
4—7 let. Tedensko 4 ure, mesečno 60 Din. Delavska zbornica, nasproti knjižnice.	(u)
Šoferska šola
E. (V h
htvSa Camt-r ni. va solerska dol« I
I tubltana ilunataka c. 3': Sola ta poklicne Šoferje In nmatcrje Prospekti In po InHnila r.astonj In franko
Enosobno stanovanje
oddam. Mariborska ul. 18, nasproti Stadiona. (č)
Dva kroj. pomočnika
za velike konfekcijske boljše komade — takoj sprejmem. Avberšek, Maribor, Državna 24. (b)
Tehnični vodja
za tiskarno
se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod .Vodja 100« št. 12384. (b)
Šofer
s kavcijo 20.000 Din - se sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12821. (b)
Trg. pomočnika (-co)
zmožnega samostojno voditi trg. z meš. blagom -takoj sprejmem. Kavcija v gotovini 6000 Din. — Ciril Gašperin. Begunje-l.esce.	fl>)
Enosobno stanovanje
oddam. Naslov in cena v upravi »Slov.« pod štev. 12814.	(č)
Mirna stranka
3 oseb išče dvosobno stanovanje s pritiklinami v mestu ali v bližini, za mesec december. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Mirna stranka« 12815. (č)
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, se odda. Verovškova ul. 57, Spodnja Šiška.	(č)
v teh leAlh f »Bih ae mor. *f ni )1ll? je dobili z nalano vitvijo domače plelarne, Mi ilamo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za ple temoe, dobavimo preio in izplačamo zmlttJek zn ple tenje, kar dokazuje mnoop /abvalme. V aluiaiu, aa hočele deiati in zaslutili, .e obrnile po gratia-proapeklr na tvrdko Donata Plelarak., Induitrifa Joaip Tomifič Maribor. Krekova al. 10/11
Citajte in širite »Slovenea«!
Kdor rabi družabnika
za posestvo, gostilno ali trgovino, naj pošlje ponudbo na upravo »Slovenca« pod -Kapital« št. 12839.	(d)
Kdo posodi
državnemu uradniku Din 20.000 proti mesečnemu odplačilu 500 Din? Varnost zajamčena. Odgovor na upravo »Slovenca« v Celju št. 33/12812. (d)
(pm.
Preklic.
Podpisani obžalujem, kar sem neresničnega izrekel o Zlatetu Alojziju, mizarskemu pomočniku na Primskovem št. 132, ter izjavljam, da mu nimam prav ničesar nepoštenega očitati. H kaznjivi neresnični izjavi sem bil zapeljan po drugih ljudeh. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. — Janez Kozjak, železničar v p.. Primskovo it. 131. (o)
Stanovanje
sobe in kuhinje se odda mirni stranki, blizu meščanske šole, za 250 Din mesečno. Naslov v upravi »Siov.« pod št. 12818. (č)
Dvosobno stanovanje
z balkonom oddani Po-renta, Kodeljevo, Povše-tova cesta, blizu Gruber, kanala.	(č)
Dvosobno stanovanje
se odda. Stožice 135. |£)
Dvosobno stanovanje
; oddam za 350 Din. Val Vodnikova ulica 8, Zele na jama.	(č)
Solnčno stanovanje
lepo, soba, kuhinja, pri tikline, se odda v Stoži-cah št. 130, ob Dunajski cesti.	(č)
Dvosobno stanovanje
komfortno, kuhinjo, kabi net, predsobo, pralnico in pritikline oddam takoj ali s 1. decembrom. Tovarniška ulica 25, Moste, (č)
Novo stanovanje
sobo in kuhinjo oddam v Domžalah, 10 minut od kolodvora. Naslov se po-izve v upravi »Slovenca-St. 12698.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico, delom vrta in pritiklinami — iSčem za pozneje. Ponudbe na upravo Slovenca nod l »Mirna družinica« štev I 12724.	(c)
Stanovanje
dve sobi^ kabinet, kopalnica in kuhinja — oddam takoj v Fiignerjevi (Škofji) ulici 12/11.	(č)
Enosobno stanovanje
s pritiklinami oddam takoj v Jenkovi ulici št. 20. Informacije pri Stane Košir, Pollakova 7.	(č)
Sobo
s posebnim vhodom, elektriko, opremljeno ali brez oddam takoj v najem, Rožna dolina cesta VIII. št. 22.	(s)
Opremljeno sobo
ali prazno, s posebnim vhodom, oddam. Podlim-barskega 39, pri Močniku, Šiška.	(s)
Sostanovalca
sprepjmem poceni v prijazno, solnčno in zračno sobico. Sodarska 6-1., nad Florjansko cerkvijo. (s)
Sostanovalko
išče vdova po državnem uradniku v lepo opremljeno sobo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12709.	(s)
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu. Florijanska 31/1. (s)
Prazna soba
se takoj odda. Miklošičeva 2, na dvorišču, Maribor.	(s)
IŠČEJO: Suho skladišče
v sredini mesta, lahko tudi vhod z dvorišča — iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Skladišče in cena« št. 12773.	(m)
ODDAJO:
Lokal
Tyrševa 38, v pritličju hišo Zadružne zveze, se odda s 1. novembrom. — Informacije pri Zadružni zvezi, kjer je vložiti tudi ponudbo.	(n|
Trgovski lokal
se odda s 1. novembrom v palači »Dunav« v Beethovnovi ulici. Vsa pojasnila pri Splošnem Jugoslovanskem bančnem društvu, podružnica Ljubljana, v palači »Dunav«. (n)
Dve njivi
na ljubljanskem polju, blizu Sv. Križa, oddam v najem. Vprašati: Sv. Petra cesta 47.	(n)
Oddam v najem
celo hišo s trgovskim lokalom in skladiščem v industrijskem mestu. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Skladišče« št. 12726.	(n)
Novo hišo
v predmestju Ljubljane, dve parketirani sobi. pritikline, vrt, dam za daljšo dobo v najem. Mesečno 3S0 Din. Naslov v upravi »Slovenca« St. 12837. fn)
Dvostar.ovanjska vila
v Ljubljani, nova, lepa, z vrtom — naprodaj brez posredovalcev za 450.000 Din. V gotovini plačati 277.000 Din, amortizacija 173.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11457.	(p)
Stavbne parcele
blizu Dunajske ceste, Stožice, prodam tudi na knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12640. p)
Hišo z vrtom
zelo poceni prodam. Breg-Ptuj — Plauc, Maribor.	(p)
Posestvo
proda Terezija Verbič — Zgornje Pirniče — pošta Medvode.	(p)
Novo hišo
r bližini Celja, zelo poceni prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju._(p)
Dvostanovanjska hiša
visokopritlična, z vrtom, naprodaj. — StražiSče pri Kranju. Natančen naslov pove uprava »Slovenca« St. 12705._Jp|
Enonadstropno hišo
z dvema stanovanjema in pritiklinami — prodam. Glince cesta XV, št 8. p
Nova hiša
tristanovanjska, nasproti Sv. Krištofa — se proda. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 12810.	(p)
Enodružinsko hišo
novozidano, v Ljubljani, kupim za ceno do 100.000 Din. Ponudbe z navedbo cene in event. hipoteke na upravo »Slov.« pod »Ljubljana 5005« 12811. (p
Parcelo
ob Dunajski cesti — Triglavska ulica — prodam. Naslov v upravi »Slov.« št. 12832.	(p)
Trgovino
s prima odjemalci, dobro idočo, radi družinskih razmer prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »40.000« št. 12783. (p)
Nova hiša
enonadstropna, se takoj proda. Podrožnik c. IX., št. 28. (p)
zmerne cene pri
R0T
krznurstvo
LJI19LJANA
Mestni (rg S
Večstanovanjsko hišo
ob državni cesti prodam. M. Dobre, Podbrefcje — Gorenjsko.	(p)
Malo hišo
z lokalom, če možno tudi z vrtom, kupim. Ponudbe pod »Ljubljana okolica« St. 12732 na upravo »Slovenca«.	(p)

Čebelarji!
Vosek in voščine kupuje Društvena čebelama — Ljubljana, Pražakova ulica 13.	(k)
Več parcel
od 500 m- naprej, po 8 do 12 Din mJ, solnčna lega, proda Mihael Kosem, Brdo 73, p, Vič. (p)
Novo hišo
blizu Škofljice, oddam takoj v najem. Vprašati: Robežnik, gostilna, Škofljica.	(p)
Posestva, gostilne
hiše, trgovine, graščine, vile, žage, mline — prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica št. 21. (p)
Posestvo
10 oralov zemlje, hiša, poslopja, sadni vrt (20 mernikov posetve) — naprodaj. — Weiss Jožefa, Šmarjeta, Dolenjsko. (p)
~Hišo
novo, Stiristanovanjsko — prodam. Prime, Dečkova cesta 15, v Celju. (p)
Hiša z vrtom
gospodarsko poslopje, 10 let davka prosta, naprodaj. Polovico vsote v gotovini, polovico v hranilnih knjigah. Cena 55.000 Din. Pobrežje ŠolsUa 6, Maribor	<«1
Zlato, srebro,
n lati n k,,|m,e
|IBU l III p0 najvišjih
dnevnih cenah Mariborska Afineriia zlata, Oroznova ul 8.
Mošt iz hrušk
zanesljivo dober, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« St. 12838.	(k)
Zlato in srebro
kupujem. — Ure, zlatnino popravljam. IGNAC JAN, urar, Maribor, Glavni trg.
Tehtnico
decimalko, z uteži, nosilne teže 500 kg, že rabljeno, kupi: V. Hmelak, Prisojna ulica 3.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36. vbod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina
Vsakovrstno
zlato ftnpnle
po najviifib cenab
CERNE, iiivelu Liubliao«. Wolfov» ulic« It. 3
Damske plašče,
kostume, moške obleke, zimske suknje izdeluje po najnovejši modi in solidni ceni Jakob Smerajc, Tržaška cesta 5.	(t)
Hubertus plašči
ter vsa r krojaško stroko spadajoča dela za gospode se izvršujejo ceno in solidno pri Fr. Himelreich, Ljubljana, Pred škofijo 9.
Nakup in prodaja vreč
Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene.	(t)
posteljne mreže železne zložljive postelje, otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi naicenel«
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha ta modroce in blaga-t tO prevleke pohiStV^""
Kupim
dobro ohranjene stelaže in pult za špecerijo. — Rudolf Kolarič, Brezovica_(k)
Hlode
borove in smrekove, kupujem. Andlovic Jože, žaga, postaja Škofljica, k
Za preobleko zof
foteljev L t d nailaži« kupite blago 12 krasne zaloge po konkurenčnih cenab ori
R. SEVER
Marijin trg St 2. Zavese, odeie. perie puh.
Usnjene suknjiče
plašče, telovnike itd., izdeluje najbolje Ivan Čer-tanc, Črnuče štev. 71 pri Ljubljani.	(t)
Tvrdka A. Volk
I jnbljnnn. Hesljeva cesta 24, mini najceneje vse vrste pšentčne moko in Irnpe tnlevfke izdelke
Zahtevajte ceniki
fJtaCi c-cjrfa&i
zaiamčno najpopolnejši uspeh
BANKA BARUCH
15. RUI? LAPAYBTTB
PARIŠ
Telef.: Trinitž 81-74 — Telel.: Trinite 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukseuburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukseuburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064 64 Bruxeles FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Lux> mbourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
r.m I.Goritar.lMaiia
Sv. Petra cesta 29
nudi veliko izbiro damskih, dekliških in otroških plaščev po jako nizkih cenah
Damskl plaš8
Damaki
angleški plašč
Temno moder in črn plašč toplo podložen
Din
1Q5"- Din 3SO - Din
450-
Prfporofomo Vam
nalboljSe šivalne strole
In kolesa
Adler -
GRITZiNEIt
Švicarski pletilni stroji
IIUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Breiplatan punk t tm*»Ji. VeNeta« lamstvo.
Zaloga t Kranja: Trgov lan i-entnik
Predno si nabavite obleke, krila in plašče pišite jio novi veliki iluslri rani cenik in vzorce v
J. tkovski • oo» g
Ujwp:kh
_jriBBSs^TT. » .«. nai pk
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev 16 Telefon 33-13
V A TO
v tablah in za odeje — preden naroČil« za Vašo potrebo — zahtevaite moje vzorce in cenik
Arbeiter-Maribor
Nagrobni spomenik
dragocen, za grobnico — poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slov.« pod St. 12789.	(1)
I
Pohištvo
i
Spalnice
b orehove korenine, špe-rane spalnice in več kuhinjskih oprav poceni proda mizarstvo Josip Go-Ijar, Gosposvetska 13. (i)
Ntidimo vam v nakup
zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinj« itd. Najmodernejše, od fin« do preproste izdelav«, po zelo ugodnih tenah in z ugodnimi pla-iilnimi pogoji. Egidij m Karel Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacen-ikega mostu), Št. Vid nad Ljubljano.	(š)
IMBHSE1I
Citre poučuje
Emil Melgollt«, Jurčičev
trg 2-II._(g)
Klavirje,
planin« prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke. V plačilo sprejemam tudi hran. knližice. Uglašuje in popravlja Muzika, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40.
Pohištvo
iz trdega, mehkega in vezanega lesa, kakor tudi tapetniške izdelke, dobite najceneje v zalogi pohištva: Vegova ulica 6. (š)
Spalnico
orehovo, vezano (tpera-
no), proda: Vurnik Ignacij, mizarstvo, Vižmarje št. 36 (pred tovarno Hri-
bernik).	(š)
»
Več voz zdrave pese
zamenjam za dobro krmo ali steljo ali jo poceni prodam. Gerkman, Ljubljana, Poljanska c. 85. (r)
Najboljša
nogavica !
Citre
koncertne, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Citre« št. 12802. (g)
Klavir
močan, z lepim glasom, naprodaj za 3500 Din. — Cerkvena ulica 21, vrata 13.	(g)
Čevljarski stroj dobro ohranjen, poceni
naprodaj. Ivan feimnovec, Strahinj 69, p. Naklo pri Kranju.	(1)
CVETLICE
vence in šopke dobite naiceneje. v cvetličarni
POŽAR, MARIBOR
Gosposka :i<> palača Banov, hranilnice
•IlMiili
Pri nas je vedno lepa
navada ta, da odiranja strank nihče ne pozna. O tem se lahko prepričate v trgovini damskih in moških klobukov
Franc Bernik,
Dunajskn cesta 12 in Šiška :: Aleševčeva c.
Bukova drva
v kolobarjih po 6 Din, mehka po 5 Din — nudi St. Krže-Siard. Trnovski pristan 12.	(1)
Kislo zelje repo, sarmo
prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja Homan, Sv. Petra c. 83.
OTROŠKE VOZIČEK
najmoil,'rne.ie in najcenej. iz et n je Invama otroSkili voiičknv Stanko Kucler, LJubljana, OlovSk« r.«
Nogavice, rokavice
in pletenin* Vam oudi * veliki izbiri naiufiodnet« in oaicenete tvrdka Kari Prelog Liubliana Židov ska ulica in Star trfi III
Elektro-motorji
novi in rabljeni, za vse napetosti vedno naprodaj. Specijalna delavnica za previjanje in popravljanje dynam, autodynam, elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. Franjo Perčinlič, elektro - j>od-jetje, Ljubljana, Gospo-svetska 16, restavracija pri »Levu«. Tel. št. 2371.
Moderni dam. klobuki
najceneje pri Zofi Lauren-čič, Mestni trg 7. Moderniziranje zelo poceni. (1)
Sveče
kavo
caj
rum
priporoča
JOS. JAGODIČ, CELJE, Gubčeva ulica 2 Glavni trg 14
Perje
8 Din kg, gosje jiuh ter
volno In žimo
/.n modroce, prodaja nai ceneje dE O A Ljubljana VVolfova ul. 12, (dvorišče)
odlihonnno ferpenlinnno milo izdelano nu bazi čistega olivnega ot/a
hrani Vaše perilo!
Poskusitei	Prepričajte s«/
Nogavice, rokavice
robce, perilo, torbice,
kravate nitk« eene. samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Posteljo
železno, zložljivo, za dve osebi, po izredno nizki ceni prodam. - Andlovic, Komenskega nI. 34. (1)
Puh za pernice
Ia beli Din 230 — »ivi H 140-— Lepo perje po Din 25--, 35-r, 56--, 95--, 180- kg. Puhaste odej« po naročilu najcenejše izdeluje
nuDOir sinu
MARIJIN TRG ŠT. 2.
100 šolskih klopi
dvosedežnih, rabljenih, dobro ohranjenih, po nizki ceni naprodaj. Škofijski zavod v št. Vidu n. Ljub-Ijano._(1)
Specialno iibiro
modnih hlač in pumparc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e.
Brivski inventar
sestoječ iz 4 ogledal, 4 brivskih stolov, steklene etaže in omarice, električnega stroja za striženje, perila ter različnih zraven spadajočih stvari — prodam. Miškec Mirko, Medvedova cesta 38. Ljubljana VII.	(1)
Psica
nemška doga, eno leto
stara, dobra čuvajka — poceni naprodaj. Privoz št, 16, Ljubljana.	(1)
Otroški vozički
tricikli, igralni vozički -lepi modeli - nizke ceoe. M. Tomšič, Sv. Petra c. št. 52.	(1)
Krompir
lep. odbran, zdrav, vsako količino po Din t>0"— za 100 kg oddaja tvrdka
A. Volk
Ljubljana, Resljeva e. 24
Najlepša izbira
damskih klobukov — po
najnižji ceni. Popravila se sprejemajo in dnevno izvrše. — Stuchly-Maške, Selenburgova ul. 6. (I)
Šivalni stroj
poceni prodam. Kolodvorska 35 (mlekarna). ti)
Žage, pile, sekire
razno orodje, dokler stara zaloga traja — poceni proda: Odon Koutny — Ljubljana—Šiška, Medvedova 28.	(1)
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
Pravi ogrski
Golaž-
ek straht
'Opel proda aio v šjieceri-jah. delikatesah Komad za 6—8 oseb Din 4 — KKSTRAKT dr. i o. i. Ljiihljaua. Iiospnmet-kn VI
take plaSCe
najceneje nudi
(.Tomšič, Liobljoiifl
Sv Petra eesla S8 Izdelava po meri.
Pesa
Približno 4000 kg krmilne pese se proda. — Mala čolnarska ulica 4. (1)
Mizarji
Najcenejše vezane plo šče IeUere bukove. Okrnim«, Panel v velikosti 2SI/1M In Ml« dobite |io n» initjili oenuli v i vornlAkein skln .ISfn
I/.IIJBLJANA, Dunajska
Pozor!
Proda se več dobro ohranjenih motorjev in koles.
ALOJZIJ ZAJC trgovina koles
Zg. Kašelj 105, p. Dev. Mar. v Potiu.
Krasna izbira
damskih klobukov zadnje novosti. Preoblikovanje 25|.J)in. Salon La femme lic, Selenburgova 6, I nadstropje.	(1)
Tkalnico
prodamo ali oddamo v najem. Istotam prodamo pult in stelažo. Ponudbe pod »Jaquard« št. 12763 na upravo »Slovenca«. (1)
Več umivalnikov
z marmornato ploščo naprodaj v hotelu Tratnik Pojasnila daje g Hirsch vsak dan od 9—12 in od 3—5 istotam.	(1
Ugodno prodam
popolnoma nov Mayerjev konverzacijski leksikon zadnja izdaja iz 1. 1929, 12 zvezkov in mali Brock-haus, 4 zvezke. Vprašati pri spedicijski tvrdki A Grom, Kolodvorska ulica
PEME
poceni dobavlja E. Vajda Čakovec. Vzorce pošlje brezplačno.
Gomolje
belih potonk, belih lilij in velikocvetnih dalij pro dam. Kolezijska 6. (ll
Originalne slike
Kremserschmieda, Maul percha; kompleten, krasen brušen servis iz uran stekla — proda: Tizian Sv. Petra cesta 4. (1
Krmilno molto
koruzno in pšenično, do bite svežo in poceni pri tvrdki A. & M. ZORMAN, Lfubljana, Stari trg it. 32,
Na javni dražbi
ugodno naprodaj razno pohištvo, dne 30 X. 1933, ob 16.45, Ormož št. 88;
pisalni stroj, lovska pu ška, daljnogled, večja ko liČina lesa, novih sekir in krampov, dne 31. X. 1933 Vitani« pri Konjicah — ob 9;
24.000 kom. zidne in strešne opeke, 2 železo betonska stroja, 1 pisalni stroj, moško dvokolo In klavir, dne 2. XI. 1933, ob 16, Konjice in Dobro va ori Koniicah.
"^VAKTIA PEBH.A - n - OBLEK
Celje št. 18
Obleke po Din 77 —, 99 —, 110 — Plašči po Din 199-, 250 —, 340 — Kostumi jio Din 320 —, 450 —, 560 — Bluze ji o l>in 33—, 46 -, 52 — Krila jio Din 70 74 -, 128 —
Obleke, kaktir tudi plašči in druga konfekcija se po mori takoj izdela v lastni tovarni. Kar ne odgovarja, s« zamenja ali vrne denar. Cenik zastonj
Velikocvetne
krizanteme
v raznih barvah nudi po najnižji ceni Anton Lap, trgovski vrtnar, Kamnik.
Novo trgovino s klobuki
čepicami, copati Hd. — otvortm do« 30. oktobra t. 1.
v Mariboru, ▼ hiši slikarskega mojstra g. Ivana L o r b e r , Vetrinjska nlic« št. 5.
Priporočam se cenjenemu občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam solidno postrežbo.
Anka A n e r
Šivalni stroj
pogreznjen — se poceni proda. Dvofakova ulica 3/1, levo.	(1)
Ovčarsko psico
nekaj piščancev belih kokoši (tudi noge bele) — teža 2, 3 kg — izvrstne jajčarice — proda Štele, D. M. v Polju.	(1)
Zimska jabolka
sortirana v zabojčkih, in
sadna drevesa
za jesensko saditev, visoka in nizkodebelna, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3.
Pletilne stroje:
pletilni stroj št. 8 70 Du-bie z vzorčnim aparatom, pletilni stroj št. 8 36, 8 22, 7/22, 10 60, entlarico, ra-varico — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12725.	(1)
Ia štajerski kostanj
razpošilja samo po povzetju kg po 2.25 Din — franko Poljčane ali Rogatec — Korošec, Majšperg.
Dražba premičnin!
Dn« 3. novembra t. 1. ob pol 9 se bo vršila T Ljubljani, Stari trg 17, I. nadstropje, sodna dražba v konkurzni sklad zapuščine po pokoj. Fr. Trdini spadajočega pohištva, perila, obleke itd. Izdražene predmete je treba plačati v gotovini takoj in jih tekom 24 ur odstraniti iz stanovanja. — Zaželjena pojasnila daje podpisani upravitelj konkurz. sklada. — Dr. Lovrenčič Ivan, advokat, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 12.	(1)
Z
i a graditev zajamčeno dobičkonosne indus'riie se itfe družabnik z Oin 500.000-

Ponudbe na ogl. oddelek pod I. R. M. štev. 12720
Kdor je malokrven, bled ali slabega zdravja, naj uporablja najnovejiš zdravniški izum
tt
FERRODOVIM"
Sredstvo, vsebujoče kinin, j« zanesljivo in zelo dobro za one, ki žive v nezdravih, močivrnih krajih ter trpe na malariji in drugih raznih boleznih. »Ferrodovim« daje izvenreden apetit, moč, krepost in svežost. Za dober uspeh zadostujeta 2 do 3 steklenice. Cena steklenici 40 Din franko poštnina Ferrodovim »Bogdanoviča« razpošilja Mr. Ph. Ante Mrkušič, apotekar, lastnik apoteke Bogdanovič, Mostar. — Oglas reg. pod S. br. 6682 32
SALDA-KONTE STHAOE - JOUKNALE ŠOLSKE ZVEZKE • MAPE OILJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD
nudi ho izkkiino ugodnih oenah
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBSU
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA « IL NADSTROPJE
4-
Umrl nam je danes naš preljubi mož, oče, stric In stari oče
Jože Hočevar
posestnik in gostilničar
previden s sv. zakramenti, v 73. letu svoje starosti.
Pogreb dragega se bo vršil dne 31. oktobra ob 9 zjutraj.
Mala Sevnica, dne 28. oktobra 1933.
Marija Hočevar z otroci.


Naznanjam svojim cenj. strankam in občinstvu, da sem zopet otvorila svojo
SPECI JALNO
TRGOVINO Z JUŽNIM SADJEM
MARIBOR. VETRIN3SKA ULICA ŠT. 8
Za obilen obisk prosi in se priporoča
S. KOS, južno sadje na debelo In drobno
dinarjev na mesec
plačujete leto dni pri Poštni hranilnici, pa dobite eno obveznico 2'/i% vojne škode s kuponom za 1. 1934., ki dospe dne 1. II. 1935. Ko plačate prvi obrok, dobite številke kupljenih obveznic in imate že pravico do amortizacije in dobitkov pri februarskem žrebanju.
Ugodno za plodonosno nalaganje prihrankov za otroke in rodbine.
Na eno obveznico lahko zadenete
5.000 do 1,000.000 dinarjev.
Razen tega pa se Vam obrestuje vloženi denar po 10% na leto.
Nakup obveznic lahko prijavite Poštni hranilnici, njenim podružnicam ali katerikoli pošti.
POŠTNA HRANILNICA kraljevine Jugoslavije V BEOGRADU.
Potnike (-ce)
za novi patent za štednjo elektrike, iščemo. Potreben kapital 140 Din. Zaslužek siguren. Ponudbe na »Jug« št. 12747 podružnica »Slovenca« Maribor.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne iniormacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne.
+
Vsemogočni je odpoklical v večno življenje, večkrat pokrepčano z Njegovimi tolažili, našo srečo, nenadomestljivo soprogo, mumo, sestro, babico, prababico, teto, taščo, svakinjo itd., gospo
Pavlo Pleničar roj. Karlingar
Vdani v božjo voljo jo bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo 29. oktobra 1933 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1933.
Žalujoči soprog, sinovi: Josip, Franci, Pavel, Edvin, Bogo, Vladimir in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Vsem, ki so z nami sočuvstvovali in izrekli ustna ali pismena sožalju, ko nas je prerano zapustila naša srčno ljubljena iu nepozabna soprogo, mamo, stara mama in tašča, gospa
Amalija Mihlič
roj. Pos piši!
soproga hotelirja
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
Iskreno zahvalo dolgujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom pri-mariju dr. Jenku in njegovemu asistentu dr. Brandstiitterju, ki sta lajšala zadnje ure blage pokojne, »Zvezi gostilničarskih zadrug Dravske banovine«, »Gostilničarski zvezi«, gg. stanovskim tovarišem in tovnri-šicatn, predstavnikom in zastopnikom raznih oblasti, društev in gospodarskih korporacij, domačemu osobju za polnoštevilno spremstvo in poklonjeni venec, gg. pevcem Okteta »Ljubljanskega Zvona« za krasno žulno petje, godbi »Sloga« za turobne žnlostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, končno vsem, ki so nas tolažili v bridki uri in spremili blago pokojnico v res tako častnem številu na kraj večnega miru.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1933.
Globoko žalujoči ostali.
Ženski in dekliški
čevlji iz telečjega boksa z usnjenim podplatom in usnjeno visoko ali nizko peto prej
Din 89'- sedaj # 3F "
Ženski luksuzni čevlji
iz laka, ševroja ali semiša z visoko ali srednjo peto, v raznih kombinacijah prej Din 129'-
Ženski čevlji iz bar-
žuna z visoko ali nizko peto. Priljubljena vrsta naših odjemalcev prej Din 59'-	AQmm
sedaj "T^
ISti Čevlji kombinirani telečjim boksom prej Din 69 —
sedaj
Svileniatlas čeveljčki
črni, beli ali v barvah k vsaki večerni toaleti, za družbo in ples, prej Din 69'-	59""
Fini otroški čeveljčki
iz najboljšega boksa fle-ksibel prošivani, visoki ali nizki za otroke od 6 do 11 let prej CQa Din 69'- sedaj	"
Isti z dvojnim podplatom in močnejšim ma-terijalom prej Din 79'-
Moške galoše najboljše
kvalitete za bagatelno ce-Siroke ali polkoni-časte oblike prej Din 49 — MQaa sedaj
Požurite se, preskrbite se pravočasno, doder so vse prodajalne dobro sortirane. Vaše zadovoljstvo - naš uspeh.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce&
Izdajatelj: Iran Rakove«.
Urednik: Loize Goiobii.