fn pošti prejeman: ta ailo leto naprej 26 K — h ;jol leta , 13 , — , četrt , , 6 , 60 , •tesec , 2 „ 20, V upravništvu prejeman: za tfllo leto naprej 20IC — h pol leta , 10,-, ««trt , , 6 , - , «esec , 1 „ 70 , Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Al Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n* vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-ruških ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne- Štev. 283. V Ljubljani, v torek 11. decembra 1900. Letnik XXVIII. Izjava. Imel sem poštene namene, ko sem prevzel na posvetovanju v Kranju kandidaturo v gorenjskih kmečkih občinah za državni zbor. Ker sem se pa prepričal, kako hinavsko dajepostopala liberalna stranka, ki je hotela mojo kandidaturo izrabljati le v svoje namene, in zbegati poštene volivce, odpovedujem se s tem kandidaturi Ko se zahvaljujem možem, ki so hoteli meno voliti, za zaupanje, kličem : Našo geslo ostane : Kmet za kmeta ! Oklenimo se kmetje tesno eden druzega, da dosežemo svoj cilj, to je — p o 1 a j š a n j e naših hudih bremen. V Olševku 9. grudna 1900 Jakob Koželj. Govor doktor Iv Šusteršiča na volivnem shodu v Idriji. Volivni shod doktor Iv. Šusteršiča se jo vršil dne 4. decembra t. 1. v dvorani g. Fr. Didiča ob obilni udeležbi volivcev; bilo jih je dobro nad 3 0 0! Shod sam so je izvršil po § 2, ker v Idriji naši stranki radi znanili izkušenj ni mogoče prirediti že sedaj javnih shodov. Zastopani so bili na shodu vsi stanovi, v ogromni večini seveda delavci. Vabili so se možje vseh treh strank; kajpada se je gledalo na to, da kričačt niso zraven prišli, ampak le mirni ljudje. Vsaj je bilo pred gostilno Didičevo dosti prostora za take možice, ki radi kravale delajo. Pritisnili so bili seveda pristaši kvedrovega zistema in soc. demokratje na gospode sklicatelje, da bi dobili vstop v dvorano, to je gotovo, ali vendar ni šlo. Ostati so morali pred hišo. Marsikteri lep dovtip idrijskega humorja so slišali g. sklicatelji na stopnicah pred zborovalno dvorano, videli so pa tudi marsikaterega moža, od katerega bi bili pričakovali več olike, kakor jo ima v resnici. Ob '/i »a 5. uro popoldne otvori khod g. Lovro B r u m e n, pozdravi navzoče volivce ter predlaga, naj se izvolijo predsednikom shoda č. g. dekan Ar ko, podpredsednikom rudar g. Fr. Svetličič in zapisnikarjem učitelj g. J. Novak. Predlog se je enoglasno vsprejel. Č. g. dekan Ar ko na to zahvali za obilni obisk na shodu ter prosi, naj vdele-ženci mirno poslušajo program kandidata. Besedo bode lahko potem vsak dobil. Pove tudi vzrok, zakaj se je shod po § 2 sklical, ter predstavi kandidata V. skupine doktorja Iv. Šusteršiča na shodu zbranim volivcem. Dr. Iv. Šusteršič povzame na to besedo ter začne približno sledeče govoriti: Staro geslo delavskega stanu se glasi: »Moli in delaj«! Na teh dveh besedah temelji deloma tudi krščanski soc. program. Vsak kristijan prične svoje delo z molitvijo xr je tudi tako konča. Molitev ravno nam daje spoštovanje do dela. Molitev je temelj, na katerem se delo vzvišuje. Od tega starodavnega gesla sc je odstranila današnja človeška družba. Tudi državo so se pogosto ločile od tega načela. Molitev in delo daje ravno delavcu spoštovanje do samega sebe in ga moralno ukrepi. Ko je bila človeška družba še s kršjanskim duhom prepojena, takrat se je pošteno delo tudi spo Hovalo, spoštoval se je tudi delavcc. A v sedanjih '»rezverskih časih je delavec izgubil svoje spoštovanje, izgubil je svoje imenitno stališče kot t-.:melj vsej človeški družbi. Vzdigniti se moramo zopet; zavest nas bode povzdignila, da je človeško delo vir napredka, kulture, civilizacije in blagostanja. Pošteno delo je temelj, na katerem vse človeštvo stoji. Kapitalisti bi ne mogli vegetirati, ko bi delavcev ne bilo. V premoženju kapitalistov tiče znoji in srago delavcev. — Delo tvori bogastvo. Iz tega sledi načelo: Za pošteno delo poštena m e z da, ker delo vso vzdržuje, ker je delo vir vsega blagostanja. Kdor dela, mora imeti užitek od bogastva, užitek od kulture in omike. Ker je delo vir vse navidezne sreče na zemlji, zato nas pa naša vera še kaj druzega uči; ona pravi: »Prikrajšati mezdo de 1 a v c u , je v n e b o v p i j o č i greh«! Ko bi se delo pravično upoštevalo od delodajalca, bil bi raj na zemlji. Ti pa so so odstranili od vere in nočejo več slišati njenih zapovedij. Delavca družina lakoto trpi, bogatin pa za mizo šampanjca pije. Saj to vidimo dandanes jasne. Vidi se, kako se tistim dobro godi, ki žive od tujega dela. Naša vera pa ne dela razločkov. Naša vera pravi: »Ložje bo šel vel-blod skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebesa«. Vidi se tedaj iz tega, da bo oster odgovor dajal, kdor odtrga mezdo, kdor ne da delavcu, kar mu gre ! Ne bo pa zboljšanja teh nezdravih razmer, predno država no stopi na kršč. soc. stališče. Soc. demokratje zastopajo pravice delavcev. To je prav. — llujskajo pa čez verska načela. — To pa ni prav in je v kvar delavca. Soc. demokratizem zastopa d a r v i -nize m današnjih učenjakov. In glede tega znanstvenega stališča vidijo podjetniki — bi rekel — v delavcu tudi nekako vrsto višjih živali j. — Mi pa pravimo: Človek, ne tako! — Človek ni žival, ampak je po Božji podobi ustvarjen in bode dajal za svoje delovanje odgovor! Čim višji je, tem večji odgovor ga čaka. Ali je kak nauk človeka bolj vreden, kakor ta? Večinoma ste možje delavskega stanu ! Veste, kako trd in suh je kruh delavca. — Razlagal sem preje dolžnosti delodajalca proti delavcu. On naj ga spoštuje, mu daj pošteno mezdo, gledaj na njegovo zdravje! To je dolžnost vsacega podjetnika. Še večja dolžnost pa je države nasproti delavcu. Država ne sme gledati, koliko bo prihranila pri svojih delavcih. Ona mora do pičice iz-polnovati svojo dolžnosti nasproti svojemu delavcu. In vendar vidimo, da ni vsikdar tako. Žalibog vidimo, da tudi država ne razume znamenja časa. če že vežejo ostre dolžnosti delodajalca pri raznih drugih podjetjih, kolikor bolj so zanj obvezno glede delavcev v rudokopih in topilnicah, kjer jo delo zdravju škodljivo! V prvi vrsti jo dolžnost glede pravične mezde. Mezda naj bo taka, da more delavec svojo družino brez skrbi preživeti ter da si lehko se nekaj prihrani. — Če rudnik ali topilnica dobro uspeva, naj imajo delavci boljšo mezdo in tudi od dobička naj še nekaj dobe. Ustanoviti se mora postavnim potom določena mini m a 1 n a mezda. — Drugače je vse prizadevanje zastonj, če se ta ne vpelje. Seve če revež no dobi boljšega dela, primo za vsako tudi najslabše, da se le preživi. Zato se mora zakonitim potom uvesti minimalna plača. — Potem naj se tudi delavni čas zakonitim polom določi. — Pri rudnikih in topilnicah se mora skrbeti, da so vse naprave uredijo v telesno varnost, v varnost življenja in zdravja delavca. — Posebno država mora za to skrbeti. — V to svrho treba strogega nadzorstva, da se vsi varnostni predpisi tudi natančno izvršujejo. Treba za to posebnega nadzorstva, v katerem naj so tudi zastopniki delavcev. Glede mezd, temeljne plače itd. imate že posebne zahteve stavljeno. Glede teh zahtev bomvas zastopal pri ministerstvu in v državnem zboru, če bom izvoljen za poslanca v državni zbor. — Jaz ne poznam v tej zadevi nobenega stran-karstva. Ce dobim tukaj večino ali ne, hočem zastopati brez ozira idrijsko delavstvo. Posebno pa je gledati na zdravstveno stanjo delavcev. Skrbeti je treba delavcu za sanitarna stanovanja, da bo domov prišel od dela vesel in rad ter s svojo družino zdrav zrak užival v svojem stanovanju. — Deloval bom v tem smislu, tla bo zidal erar zadosti zdravih rudarskih hiš. Tukaj imate že več stoletij staro bra-tovsko skladišče z bolniškim in pre-skrbninskim oddelkom. Bolniška plačila so malenkostna — Bolnik potrebuje boljše hrane, boljšo postrežbo, to pa stane denar. Po postavi pa ne dobite niti temeljne plače ob bolezni. Ta postava se mora popraviti tako, da bo dobil zavarovanec vsaj toliko plačila ob bolezni, kolikor znaša njegova navadna mezda na dan. Po novi postavi za bratovske skladnice naj dobiva rudar 100 gold. letne pokojnine. — Ja, moj Bog, človek, ki je služil toliko let pod zemljo, se trudil in žrtvoval, pa naj uživa tako malenkostno pokojnino ! To je kruto! — Vsi delavski zastojiniki in menda tudi vsi drugi zastopniki brez izjeme bodo zato, da se ta postava izboljša tako, da se pokojnina zviša toliko, da bo lahko vsak umirovljenec pošteno živel, kar pa s sedaj določeno pokojnino letnih 100 gold. ni mogoče. Država mora skrbeti tudi za duševni napredek ne le za telesno blagostanje svojih delavcev. Skrbeti mora tudi za rodbine svojih delavcev. Tukaj pri vas vleče država velike dobičke iz tega rudnika, pa kako malo se stori za duševno naobrazbo delavcev ! Mesto je oddaljeno od sveta in toliko dečkov čaka na službe pri tukajšnem rudniku. Pa ker ima rudnik dosti delavcev, še dela ne morejo dobiti. Dolžnost države je storiti kaj, da se temu na kak drugi način odpomore. Če bom izvoljen za poslanca, delal bom na to, da so tukaj v Idriji ustanovi gimnazija, s tem bode omogočeno talentiranim sinovom tukajšnjih rudarjev postati kaj boljšega, kakor so morali biti njihovi očetie. Toliko delavcev je tukaj, toliko uradnikov, ki bodo radi videli, tla se bodo njihovi otroci pred njihovimi očmi izgojevali, če se tukaj ustanovi tak zavod. Zastavil bom vse svojo moči, da so uresničijo te želje! Sedaj pa preidem na politično polje. Zavednost delavskega stanu izvira iz politične zrelosti. Delavstvo ima veliko moč, če jo združeno ter no stavi takih zahtev, katerih ni moči uresničiti. Premislite, ko bi se delo na celem svetu ustavilo, to bila hujša ta nesreča, nego vsaka druga naravna katastrofa. — Kapitalisti bi trpeli, pa delavci tudi. — Delavci morajo biti složni, ker v tem je njihova moč, a ta složnost mora imeti temelj v pravih in pametnih nazorih. Če so združeni vsi delavci, imajo večjo moč, nego kapitalisti. In če je ta organiza- cija na krščanskih načelih utemeljena, ima simpatijo vsakega pravomislečega človeka. In vendar ima delavstvo v občo tako malo državnih pravic. Edino le v V. skupini v Avstriji ima delavstvo v svojih poslancih nekoliko političnega pomena. Vseh teh poslancev je v Avstriji 72. — Na Kranjskem pride na '/s milijona prebivalcev 1 poslanec za V. kurijo, med tem ko ima 90 veleposestnikov 2 poslanca v drž, zboru. To je krivica. Teh razmer je kriv 1 i -b e r a 1 i z e m. Njegovo načelo je bilo : Cim več davka plačaš, toliko več pravic imaš. Mislim, da bi tudi izmed vas vsak rad toliko imel, da bi mogel plačevati 1000 gld. davka na leto. A da bi potem imel pravic več nego morda 1000 drugih ljudij, to je pa nesmisel. — Jaz pa mislim, da kdor dela, taima več zaslug za občno družbo, nego pa tisti, ki je roje n m i 1 i j o n a r. Co imajo vsi tisti dolžnost dajati krvni davek, ki so zato sposobni, naj imajo tudi vsi enake splošne politične pravice. Vsaj neposrednega davka no plača delavec nič manj, kakor vsakteri bogatin. Sploh se pri neposrednih davkih prav nič ne gleda, če si revež ali bogatin. Vsak mora enakega plačevati od vsakega kg. soli, od vsake smodke itd. — Zato mora biti splošna volivna pravica za vse sloje enaka. Posebno pa je splošna volivna pravica vitalnega pomena za delavstvo. Da so to doseže, mora vse delavstvo sodelovati. Hvala Bogu, jaz sem se potrudil in sem pridobil na svojih shodih že kmete za za splošno volivno pravico. — Drž. zbor ni mogel delovati, ker so zastopniki mest in inteligence razgrajali. — In če bo ta na novo izvoljeni drž. zbor zopet nedelaven, tedaj naj se obrne presvetli cesar na svojo državljane, naj jim da splošno volivno pravico, in izvoljeni bodo samo ljudski poslanci, ki bodo imeli srce za svojo volivce in za vspešno delo v drž. zboru. To je po mojem prepričanju edina pomoč, da se država zopet spravi v pravi tir. Glede svojega taktičnega delovanja v drž. zboru omenjam sledeče: Deloma moja zasluga je, da je slov. kršč. zveza vsprejela v svoj program krščansko načelo. Žalibog, da radi obstrukcije ni bilo mogočo delovati. Jaz sem proti vsaki obstrukciji in skrbel bom po svojih močeh, da bom deloval v drž. zboru v prid svojih volivcev in v prid države. — Ako bodo soc.-dem. kaj dobrega v prid delavstva predlagali, bom ž njimi ; — tudi z drugimi poslanci V. skupine bom deloval, ker moramo edini biti glede izboljšanja delavskih razmer. Deloval pa bom na temelju krščanskih načel ter s svojimi tovariši skrbel za to, da se državno življenje polagoma preosnuje v smislu praktičnega krščanstva. Ne bom se hvalil, a povedati moram, da so celo moji najhujši sovražniki me imeli za dobrega poslanca, ko sem odstopil. Hočem se truditi za pravi napredek delavstva, kmeta in obrtnika. O nas »klerikalcih« pravijo, da smo nasprotni vsakemu napredku. To ni res. Kar imamo kulture in civilizacije, to je sad katoliško vere. — Kaj pa delajo misijonarji med divjaki ? Ali jih ne uče poleg vero tudi brati, pisati itd. ? Kar jo na svetu pravo omike, to je vse storila katoliška cerkcv. Mi »klerikalci« so ustavljamo le lažnjivi vedi, pravo pa gojimo. Če hočejo liberalci biti »opice«, naj le bodo, to jim privoščim. — Prosim vas, kaj pa bi bilo nase življenje, ako bi ne imeli upanja v boljšo večnost? Mi smo za pravo omiko, ne pa za ono, ki poniža človeka do živali. Lažnjiva omika pa le poživini ljud stvo ; saj se vidi na gotovih ljudeh, da so čestokrat bolj podobni živini nego človeku Manj je zameriti revežu anarhistu, ki na meri bodalce proti komu, kakor pa tistemu učenjaku, ki iz varnega zavetja morebiti še z visokim dostojanstvom uči, da ni Boga da ni večnosti. Le prava vera more človeka ublažiti. Naj upelje država kar hoče, naj se naredijo vse mogoče reforme, vse ne pomaga nič, če v nas ne pride živa vera Vse je zastonj ! Saj so že bili taki časi, ko so ljudje mislili, da so na vrhuncu omike brez Boga, takrat pa so vedno začeli propadati. Na Francoskem so slovesno odstavili Boga ter postavili neko sprideno žensko za boginjo in jo nosili okoli ter po božje častili, a njihova omika in kultura je ravno toliko vredna, kakor tista boginja. H koncu govora še enkrat obljubujem, da bom kot poslanec služil ljudstvu in državi vsikdar zvesto. Dajal bom vsakemu svoje, kar mu gre, delavcu, uradniku, kmetu, obrtniku, ljudstvu, cesarju in državi, Bogu pa, kar je njegovega ! G r o m o v i t i živio-klici so se slišali, ko je dr. Šusteršič izgovoril. Predsednik, č. g. dekan A r k o, zahvali govornika na njegovem govoru ter vabi navzoče, naj na dan volitve oddajo svoje glasove na ime dr. Iv. Šusteršiča. Ko sta še dva delavca-volivca interpe-lirala dr. Iv. Šusteršiča, prvi z željo, naj dr. Šusteršič neposnernadr. Ferjančiča, ki se je le informirat hodil na Dunaj, drugi z zahtevo, naj kandidat pojasni, kako misli o iplošni jednaki volivni pravici, in je na to dr. Šusteršič odgovoril ter še gosp. Val. T reven v krepkih besedah dodal nekaj pojasnil, se je predsednik č. g. dekan Arko zahvalil volivcem za obilno udeležbo ter za lepo sporazumnost na shodu in s pozivom, naj se kandidatu dr. Šusteršiču zakliče glasen »Živio«, zaključi shod. Frenetični živio-klici so orili po dvorani. Volivno gibanje. Iz kranjske okolice. Ponesrečen shod. VTrbojah so napravili učitelji shod volivcev. Skupaj so se vzeli trije učitelji: trbojski in oba šmartinska, na pomoč jim je prišla še študirana glava Gaspar Eržen. Shod je bil velikanski. Vsi štirje sklicatelji so zbobnali skupaj cele tri volivce. Vsi drugi so rekli: Na shod ne gremo, ker »šolmaštri« nič prida ne uče. — In »šolmaštri« so jo naglo odkurili. Med potjo so se jezili na Trbojce in zmetali z voza na cesto svojo liberalno modrost, volivni katekizem. Ugled učiteljev je padel, ker kmetje ne puste, da bi se izganjala vera iz šole. Kmetje tudi za to ne plačujejo učiteljev, da bi jim kvarili mladino s svojim ka tekimiom. »Gorenj ec« je postal prav čedne vrste list. Duhovne kolje kot stekel in naklada laž na laž. Največ zaslug pri listu ima kranjski učitelj Gartner. No, in nadzornik Žumer je še nedavno rekel: »Ein sehr ru-higer Lehrer!« Prihodnjič več o Giirtnerju. Ljudstvo v Šmartinu je ogorčeno zlasti zaradi napada na dekana Razboršeka. Liberalni shod v Kranju. Bil sem v Kranju na shodu dne 8. t. m., katerega sta prirediia liberalni kandidat narodno-napredne stranke Luka Jelenec in njegov pristaš. Bilo je kakih sto »Narodovih« ali boljše rečeno Malovrhovih hlapcev, kateri so vpili: Živio žlindra in živio Tavčar ! Res, smeha je bilo vredno, ker ti revčki ne vedo, kaj govore. Kar naenkrat stopi neki mož, ki je bil izvoljen predsednikom, podoben Miklavžu, in da besedo prebrisanemu Lukcu, in sedaj nastane pravi »špik-takel«; vse je vpilo: živio Jelenec! Mene je tako smeh lomil, da, ako bi se ne bil krotil, gotovo bi bil na zraku. Mislil sem spočetka, da je morebiti to le kak izučen pastirček, pa kaj šo oseba, govor njegov, ti je bil kaj vreden, to se bodo vsem poslani cem v parlamentu hlače tresle, kadar on na\ stopi 6 sili tuv' •ot, akoravno . .manjkuje. mu vča »Gorenjec a" ne marajo. O radodarnosti uredništva »Gorenjca« smo že poročali. Tudi Železnike so preplavili z njim. A dobili so ga lepo nazaj z naslednjo opombo: Se vrača s pristavkom, da smo katoličani rojeni, želimo katoliško živeti in katoliško umreti ter kot zvesti Slovenci delovati. »Gorenjec« je še premlad, da bi nas učil, ker nič več ne spimo. Živio dr. Šusteršič, Pogačnik. Nenaročenci. Shod na Lokah pri Kamniku. Predvčeraj popoludne se je vršil mno-gobrojno obiskan volivni shod na Lokah pri Kamniku. Zbrani volivci so z zanimanjem poslušali izvajanja govornikov. G. Smolnikar je pojasnil volivcem, kake lastnosti mora imeti oni mož, kateremu bi mogli dati svoje zaupanje Kandidat mora imeti neomajljivo krščansko prepričanje, mora biti možat, zmožen in imeti srce za kmeta. Te štiri lastnosti imata moža, katera je v popolni zavesti, da stori pravo, postavila kat. nar. stranka v tem okraju kot kandidata in katera vam je voliti brez skrbi. Dr. Ivan Šusteršič in Jos. Pogačnik sta pokazala, da sta zmožna najbolje zastopati kmetski stan v državnem zboru. Gostinčar je pojasnjeval važnost volitev za gospodarski razvoj kmetov. Kat. nar. stranka je ustanovila že veliko zadrug in posojilnic, ki kmetu veliko koristijo. Naj-huji nasprotniki kmetskih zadrug so liberalci, zato odločitev ne. bode težka. Volite krščanske kandidate, ki bodo skušali doseči postav v varstvo kmeta in delavskih stanov. Vsi navzoči, izvzemši dveh ali treh švigasvag so z navdušenjem pritrdili govornikoma. Oglasil se je tudi gosp. župnik Kljun iz Šmartna in je bodril navzoče k vztrajni možatosti. V najlepšem redu se je shod završil in volivci so šli prepričani od zborovanja, da jim le krščanski poslanci morejo biti v korist. Naš Luka — rkmet" — „ metla" — »mučenik". G. nadučitelj iz Begunj je prinesel svojo učeno glavico v županstvo Mošnje. Veliko besed je izgubil za Lukca ali za Lukeža, kakor ga je malovspešno podpisoval njegov pred agitator. Volivec pa poredno vpraša : »Ali je Luka kmet ?« In gosp. nadučitelj ni vedel odgovoriti. — Neki agitator : »Volite Luka! Ta je tista metla, s katero bo Tavčar katehete in verouk iz šole pometel«. Kmetje: »Bomo pa mi raje metle, da po-metemo iz šole večje smeti najprej. Poslušajte, Lukeži, kaj imamo mi kmetje z a smeti!« — To je slišal tudi eden, ki je »usmiljenega srca«, in je koj zapisal na glasovnico : L. J., mučenik. — Tako ima Luka tudi tu 1 glas zagotovljen, posebno, če pride povedat, kdo je. Osebni boj nasprotnikov. »Narod« se farizejsko spodtika ob tem, da se očita političnim nasprotnikom telesne napake. On sam pa neprestano bije naj-gnjusnejši osebni boj. Kot vzgled navajamo le nekatere najbolj duhteče cvetke, ki so zrasle na smradljivih ljubljanskih gredah: odličnemu in zaslužnemu konservativnemu politiku želi umazani kuli z Dolenjskega — kateri bi utegnil v najožji svoji bližini najti hvaležnejši predmet svojih pobožnih želja — osušeno roko; verni sluga liberalne »ideje«, dr. Tavčar, se ne sramuje ongaviti o hromem Pf., in drugi šornalistiški ban-diti, katerim se je nedavno pridružilo oficijelno še uredništvo samo, voščili so istemu gospodu opetovano z vso iskrenostjo, da bi se preselil na oni svet, če že ne pred volitvami, pa vsaj v kratkem času. — To je, kakor rečeno, le tako nekaka skromna antologija, ki ni nikakor popolna. Kaj je zadnji čifutski revolver šornalist proti zverinski po-surovelosti barabskih »Narodovih« dopisunov! Dunajska »Arbeiter Zeitung« pišo v primeri z njimi uprav s fino eleganco. Razkrinkana prevara. Na Jesenicah se gode čudne reči! Naš vzgledni (!) župan Jožef Klinar vodi jako vzgledno (!) volitvene zadeve! Veliko posestnikov, kateri so volili pri zadnjih občinskih volitvah in plačujejo davke, je izpustil iz volivne listine. Zakaj? V tovarni jo dobil zapisnik delavcev-volivcev, ki jo bil zelo po- manjkljiv. Veliko delavcev je bilo izpuščenih. A vse to bi še zamolčali in ohranili doma. A svet strmi in glej! Veliko volivcev je moralo k županu po glasovnice in izkaz niče, ko postava vendar jasno govori, da jih mora županstvo dostaviti na dom. Zakaj tudi to ? Pa še huje je to, da so župan ozi roma sluga in tovarna delili glasovnice brez uradnega glavarstvenega pečata !! Neki mož gre k županu po uradno glasovnico in glej — župan pritisne na-njo občinski pečat, češ, dobra je, in mu jo da nazaj. Ko se to zve, oznanita oba gospoda v nedeljo na prižnici, kdor nima na glasovnici pečata od glavarstva, naj nemudoma gre k županstvu po uradno glasovnico. Res gre cela truma mož s praznimi glasovnicami k županu in zahteva uradno. A župan nekatere odslovi, drugim pa obljubi, da jih dobe v ponedeljek, ko jih dobi od glavarstva. Ob '/»12. uri v nedeljo pošljemo brzojavno prošnjo na c. kr. deželno vlado v Ljubljano, naj posežo tu vmes in naredi red. In svet glej! Ob 1. uri popoludne, torej eno in pol ure pozneje, ko je bila brzojavka oddana, je imel župan polno glasovnic, ki so imele uradni pečat c. kr. okr. glavarstva. Vprašamo Vas, gospod župan: Kam ste dejali preje uradne glasovnice, katere ste prejeli od c. kr. okrajnega glavarstva? Kje ste dobili glasovnice brez pečata? Zakaj ste delili nepostavne, neveljavne glasovnice? Zakaj ste pritisnili županski pečat na glasovnico volivca Žerjava? Če mislite agitirati za Jelenca in Pirca, slobodno Vam, a taka agitacija, kakor jo uganjate Vi, se obsoja sama! Hvala našima gospodoma, ki sta razkrinkala javno na prižnici to kričečo nepostavnost, poklicano oblast pa poživljamo, da krepko poseže vmes Dolenjsko Tudi pri nas je volivno gibanje v polnem tiru. Glasovnice so večinoma v najlepšem redu. V prvi vrsti gre zato zahvala domačima gg. duhovnikoma in še drugim zavednim možem odločnega kat. prepričanja, ki so ljudstvo podučevali o važnosti volitev in razkrivali liberalne spletke in sleparije. Od liberalne strani se zlasti zadnje dni pojavlja silno nasprotstvo proti g. Vencajzu, ter se na vse možne načine dela za Lenarčiča. Zbegali so celo nekaj poštenih mož, a je upati, da se jim še pravočasno odpro oči. Žalostno je pa, da imamo vplivne može, ki delajo za dr. Šusteršiča v V. kuriji, a v IV. pa prav odločno za liberalnega kandidata, torej so pol tič pol miš. Treba bo napeti vse sile, da nam prostih volilcev ne zbegajo. Vsakdo, kdor se količkaj čuti »naprednega", silno dela za liberalno stranko. Glavna stvar tu pri nas mora biti razširjanje katoliških časnikov med priprosto ljudstvo. Zavedni Ribničanje Dopisun »Slov. Naroda« je zopet izbruhnil celo kopico lažij o našem, za \se dobro vnetem kapelanu J. Brešarju. Kaj nski mu je storil hudega ta gospod? Nič, prav nič. Edino hudo je, da ljudstvo podučuje o važnosti volitev, kako potrebno je, da pošljemo dobre katoliške poslance na Dunaj. To so vsi grehi, radi teh pogreškov ga »Na rodov« dopisun iz Ribnice videti ne more. — »Slov. Narod« bi, če bi se sploh od lažij delile premije, tako obogatil, da bi s svojim ogromnim zakladom spravil vse posojilnice in kmetijska društva v večnost. In še za nameček bi imel, da bi ob času volitev marsikateremu kalinu zamočil suho grlo. Toda samo kalinom. Poštenim kmetskim možem bi tudi z golažem ne omečil srca, da bi volili po liberalnem katekizmu. E, ribniški liberalčki, vam je odklen-kalo. Nesramni dopisun, ali te ni sram, zapisati besede, da gospod kaplan na leči pači resnico. •Narodov« dopisun se hočo norčevati iz svetega Imena. Bomo že videli, kdo bo nazadnje norec. Nadalje se norčuje iz krščanske misli in svetega Duha. Tako znajo le liberalci. Sedaj vas vsaj poznamo. Izdali ste liberalni volivni katekizem. — No, naši možje so vam že pokazali pri volitvi petih mož v krajni šolski svet, ne enega tržana niso volili: kmet kmeta. Vi, ribniška gospoda, trgovci in krčmarji, vi živite od kmetiških žuljev. Dosedaj smo nosili svoje težko prislužene krajcarčke in kronce v trško gostilne in prodajalnice, od sedaj naprej bo pa drugače. Naše geslo bo: Proč od trških liberalcev. V zadrugo! Oklenili se bomo še bolj kakor dosedaj duhovnov in njih naukov, vas liberalci bomo pa pustili v miru z besedo in kroncami. — Zdaj pa še nekaj: Možje! Kmetje, delavci in obrtniki, pojdimo vsi na volišče, vsi, kedor ima volilno pravico, dne 12 in 18. grudna, do zadnjega moža. — oddajmo svoje glasove tistim gospodom, katere nam je »Domoljub« priporočil, pa bo prav. Ne poslušajmo liberalcev ali njih najemnikov, če bi kake druge usiljevali. Torej vsi na volišče, ne sme nas zadrževati nobeno delo, nobena jezična žena, ne smeš so izgovarjati, radi mene bo vse eno. Lahko se primeri, da odločuje ravno tvoj glas. Storimo svojo sveto dolžnost vsi kot en mož in zmaga mora biti naša. Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal. Držimo se našega gesla: Vse za vero, dom, cesarja. Živeli vsi naši poslanci katoliško narodne stranke ! Zoper nedovoljeno agitacijo Zvedelo se je za mnogo krivic, ki so jih zakrivili liberalni župani pri oddaji glasovnic. Zlasti so pa razni uradni sluge marsikaj zagrešili pri oddaji glasovnic. To je jako nevarno početje, ker ostra postava brani omejitev volivne svobode. Žal, da smo morali nekatere župane in zlorabivce uradne moči že naznaniti pristojni gosposki, ki jih bo kaznovala. Zato pa skušajo sedaj krivci uiti. O davčnem eksekutorju v Krškem M. Skubicu smo pisali: »Ljudje pripovedujejo, da je k opominom prilagal tudi »Narod" in »Rodoljuba." Ko je mož videl, da je nevarno, nam je brž poslal popravek: »Ni res, da sem prilagal opominom za ostali davek tudi »Narod" in »Rodoljub", ampak dostavljal opomine brez vsakih prilog." Kaj ljudje pravijo, tega pač on ne more popravljati. Tudi leskovški Arh se je ustrašil in poslal popravek: »Ni res, da sem rekel nekemu možu »Vsi, ki bodo volili Pfeifeija, bodo zaprti!" V Leskovcu dne 8. dec. 1900. Franz Arch podomače Fiehrer." — Jako neumno je, da se dajo uradni sluge zlorabljati nekim ljudem za liberalno agitacijo. Zakaj to pač vsak lahko uvidi, da je s i 1 n o nevarno početje; toliko moči ima vsak poslanec, da more takim agitatorjem, če je izvoljen, temeljito zagreniti vsako daljno omejevanje prostosti, zlasti pa zlorabo cesarske službe. Šusteršiča, Jelenca ali Kopača ? V sredo 12. dec. poklicani smo volivci V. skupine, da volimo moža, kateri bode zastopal naše interese v državnem zboru. Katerega naj volimo ? Liberalna stranka nam ponuja svojega kandidata g. L. Jelenca. Bodo li ta za nas kaj storil, ko je vendar večina liberalcev sovražna delavcem! Kot liberalec bi nam g. Luka Jelene v državnem zboru le še bolj škodoval, ker bi moral delati za liberalno načelo svobodne konkurence. Ali misli, da se bode nam prikupil, ako bode delal na to, da se odpravi vera iz šole? Pošiljamo li mi naše otroke v šolo zato, da se poučujejo v veri, ali da se odvračajo od vere ? Ta mož ni za nas. Ali naj volimo kandidata socijalno de-mokratiške stranke ! O tem niti ne govorimo. Bolje bi bilo, ako bi stranka, mesto da je postavila svojega kandidata, poučila svoje pristaše, kaka načela da ima; zakaj večina jih še ne ve, za kaj da se potegujejo. Mlajši sploh ne vedo nič drugega, kakor da no potrebujejo vere in duhovnov. Tudi s temi ni nič. Kaj pa dr. Šusteršič? Mož, katerega liberalci toliko črnijo in obdelujejo v svojem listu, mora biti gotovo nekaj vreden, drugače bi se ne brigali toliko zanj. Ker pa liberalci dobro vedo, da jim pojde pri volitvah za vrat, mislijo s svojim podlim dopisovanjem vzeti stranki kakor tudi dr. Šusteršiču ves ugled. Toda ravno s svojim podlim psovanjem škodujejo največ sami sebi, ker vsak trezen človek mora izprevideti, da stranka, ki tako uma-zeno deluje, kakor «Narodova«, re more biti nič vredna. Mnogo delavcev jo ravno zaradi podle pisarije »Narodove« od te stranke odstopilo. Zato pa volivci V. skupine, volite g. dr. Šusteršiča. On se je zavezal, da bode zastopal naše interese v državnem zboru. Zato volimo dr. Ivana Susteršiča! Predrznost liberalcev Iz Logatca, 10. decembra. Volilna agitacija je v polnem tiru. Agitacija nar,-napredne stranke jo silna, pa tudi nepoštena. Dolenjelogaški župan, znani Mulley, dal je klicati v nedeljo pred cerkvijo, da naj občani volijo narodno-naprednega kandidata, da se reši čast občine, katera je vedno volila v liberalnem smislu. Motivira oklic to željo s tem, da je narodno-napredna stranka ustanovila mlekarno in vodovod, pozabil je pa dostaviti, da mlekarna donaša dobiček ne toliko kmetom, katerim se mleko slabo plačuje, ampak liberalcem, ki imajo za svoje majhno ali skoraj nikako delo dobre nagrade. Za vodovod se je najbolj trudil tedanji komisar gospod Župnek; njemu gre torej zasluga v prvi vrsti. To je g. župnik tudi popoludne povdarjal, ko je reagiral v cerkvi po nauku na to liberalno predrznost. Se lepše dela pa župan gorenjelogaške občine, on pa deli po občinskem slugi volivcem naše stranke kar nerabljive in od glavarstva neštemplane glasovnice. Vprašamo, kako je prišel do njih ? Kdo mu jih je dal ? Zakaj jih deli samo onim, ki ne bodo volili po njegovih mislih? Kaj misli storiti k temu slavna gosposka? Pred očmi c. kr. okrajnega glavarstva se gode take ne-postavnosti. Prav posebno pa stavimo vprašanje: Soli taki župani sposobni na dan volitve fun-girati kot volilni komisarji ? Oba župana sta določena od c. kr. okrajnega glavarstva za volivna komisarja; bosta li hotela voditi volitev nepristranski? Ljudstvo kmečko kot hrast stoji na ka-liško-narodni strani v veliki večini in ako Bog da, zmagala bo pravica in poštenost nad sleparijo. Trst. Shod političnega društva »Edinost« v Kolonji pri Trstu. Iz Trsta se nam piše: Ta shod je bil dobro obiskan. Dr. Slavik je razlagal pomen in važnost državnozborskih volitev, dr. Rybar je govoril o ciljih irredente, ki bi, ako se vresničijo, pomenili za Trst polom. Ako pride Trst pod Italijo — in na to dela irredenta tako očito, da vsakdor vidi, kdor ni slep — izvzemši vladne kroge — degradirajo Trst od prvega pomorskega emporija avstro-ogerske monarhije v luko druge ali tretje vrste, ker Italijani imajo že svojo Genevo, svoje Benetke itd. Oglasilo se je tudi več domačinov, ki so se vsi navdušeno izrekli za slo vensko stvar in za slovenskega kandidata dr. RybaFa. — Mimogrede naj omenim lepega agitacijskega sredstva, razglednic s krasno sliko našega kandidata Rybara, ki jih je natisnila tiskarna »Edinosti«. Politični pregled. V Ljubljani, 11. decembra. Državnozborske volitve Be prično z jutrišnjim dnem v V. skupini in sicer na Kranjskem in v Bukovini, dne 10. pa v Galiciji. Vsega vkup bo v tem tednu od danih 18 mandatov. Najhujši boj bo seveda v Galiciji, kjer se vrše volitve po zelo čudnem , v Srbiji in drugod dobro znanem načinu. Deželnozborsko zasedanje se je pričelo včeraj. Zborovati je pričel deželni zbor dalmatinski. Jutri v sredo 12 dec. prične zborovati nižie-avstrijski ter češki deželni zbor. Ta dva deželna zastopa nista niti rešila proračuna za leto 1900, ker se je bilo nadjati, da se bo podaljšalo pomladansko zasedanje. Večina ostalih deželnih zborov prične svoje delo prihodnji teden, mej temi tudi kranjski deželni zbor. Nasedanje vseh razun prvih dveh bo seveda povsod trajalo le nekaj dnij. Opozicija ali obstrukcija ? Pod tem naslovom je objavila praška »Politik«, kot smo že omenili, dva članka, v katerih konservativni avtor resno svetuje bodočim poslancem, naj v državnem zboru opuste ob-strukrijo : , trebnem slučaju poslu- ŽUJ(V stvarno opozicije, ki ni nevarna toli potrebnemu parlamentarnemu delu. To trezne, dobro premišljene besede so našle ugoden odmev v vseh pošteno in ljudsko mislečih krogih. Ne tako pa pri gospodi okolu »Narodnih Listov«. Zadnja številka tega radikalno-mladočeškega glasila izpodbija vse trditve konservativnega član-karja ter se sklicuje na dr. Matuša, ki je nekoč priznal opravičenost mladočeške ob strukcije. Od junija lanskega leta so se razmere še bolj poslabšale in zahtevajo, da Miadočehi še ostreje nastopijo v prihodnjem zasedanju. — Prav pripomni neki list, da »Nar. L.« tedaj gotovo niso bili glasilo prave mladočeške stranke, ki so pisali ta ognjeviti članek za obstrukcijo. S tekom razprave o predlogu centruma v nemškem državnem zboru je katoliško časopisje v Nemčiji dokaj zadovoljno. Res je sicer, da tudi sedaj centrum ne more gojiti prevelikih nad na konečno zmago, vendar je že to veselo znamenje, da državni zbor vse drugače sodi o verski slo-bodi, kakor pa javno časopisje. Temu je v prvi vrsti vzrok odlično mesto, ki je zavzema centrum v nemškem drž. zboru, potem pa dejstvo, da se potegujejo za pravo slobodo vsi trezno misleči krogi. »Koln. Volkszeitung« piše mej drugim: Predlog je izročen komisiji. Danes še ni mogoče povedati, postane li zakon ali ne. Jedno je pa gotovo : razmere, kakoršne vladajo sedaj v posamnih zveznih državah na cerkveno-po-litičnem polju, ne bodo ostale dolgo nepre-menjene. Predsednikom angleške spodnje zbornice je zopet, in sicer soglasno izvoljen Mr. Gully, akoravno je član opozicije in razpolagajo vladne stranke z večino 132 glasov. Mož je sicer zmeren in precej miren opozicijonalec, vendar kaže njegova izvolitev, da je angleški parlament tudi v tem oziru kakor v mnogih drugih vzor ostalim evropskim parlamentom. Pri nas se pa ruje celo proti predsedniku večine in mu opozicija provzroča mnogovrstne ovire. Poleg tega imamo pri nas mnogo takih zastopov, v katerih celo ni nikakega mesta za jednega opozicijonalca. Dopisi. Iz Kamnika. Zaupnica g. Čenčiču. »Slov. Narod« št. 277. dne 10. t. m. se je spravil na g. nadučitelja Jerneja Cenčiča in njegovo soprogo, katera poje prvi glas v naši župni cerkvi. G. Čenčiča, kateri do 30 let nepretrgano opravlja službo organista, ter nadučitelja dekliške šole v splošno zadovoljnost, ki je skozi in skozi pošten in veren mož, napada in obrekuje tako, kakor so tega zmožni le najpodlejši čifutski dopi-suni. Zaslužni naš g. nadučitelj, ki pri svoji skromni plači preživlja 6 otrok, med katerimi je eden v četrtem, jeden v VII. gimnazijskem razredu, tretji pa bode končal letos pripravnico, naj je pijanec?? Pri vseh teh stroških si je mož še nekaj prihranil. Kdor razume, kaj se pravi vzdrževati tri otroke v šoli, isti lahko sodi, koliko denarja ostaja takemu očetu ! Dopisun naj se vpraša, koliko da si je on prihranil! Krajni šolski svet tega ni mogel molče sprejeti in je vsled tega razpisal sejo pri kateri je sklenil dati g. Jerneju Čenčiču to zaupnico: Podpisani krajni šolski svet odločno obsoja dopis »Slov. Naroda« štev. 277. dne 1. t. m., kolikor isti zadene osebo g. nadučitelja Jerneja Čenčiča, kot graje vreden in krivičen ; kajti g. Čenčiča še ni od nas nikdo videl pijanega, niti slišal, da bi ga bil kdo drugi kedaj takega videl, pač pa vedno treznega, vzglednega in krščanskega vedenja, za kar mu vsa čast in zaupanje. Kamnik, dne 9. grudna 1900. Janez Murnik, predsednik 1. r , Jan. Oblak, župnik in dekan 1. r., Janez Mušič, odbornik 1. r.. Primož Berlc, odbornik 1. r., Josip Orel, odbornik 1. r., Okorn, (nadučitelj deške šole) 1. r. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. decembra. Navdušenje za kandidata pete skupine dr. Ivana Susteršiča po deželi, kakor se nam poroča, silno narašča. Tudi omahljivci sprovidovajo, da so nespo sobni Luka Jelenec ne moro meriti z ugled nim in uplivnim dr. Ivanom Šusterši-čem. Sinočni »Narod« laže, da imata oba kandidata precej jednako šanse. Luka Jelenec se je na svojih shodih tako korenito osmešil, da ga njegovi smešni nastopi prav nič ne priporočajo za poslanca. Jutri bodo volivci pete skupine pognali Luko nazaj v šolo, ne pa na Dunaj. »Narod« hoče izrabiti meščanstvo za smešnega Luko Jelenca, a mi vemo, da ima meščanstvo samo dovolj razsodnosti, da ne bo v peti skupini hotelo delati za kakega slabega zastopnika, kakeršen bi bil brez dvoma Jelenec. Dr. Ivan Šusteršič je že kot poslanec pokazal, da je mož na svojem mestu, »Narod« sam mu je moral dati spričevalo, da je bil jeden najboljših in n a j u pl i v n e j ši h slovenskih državnih poslancev — zato jutri vsi do zadnjega moža v boj za dr. Ivana Šusteršiča. K jutrišnji volitvi v splošni skupini. Cenjene somišljenike ponovljeno prosimo, da nam blagovolijo uspeh volitve v vsaki občini takoi brzojaviti, naj si bode vspeh ugoden ali neugoden. Do 3. ure popoldne naj se brzojavke oddajo na naslov „Vredništvo Slovenca Ljubljana" — po 3. uri dalje pa na naslov: „Dr. Šusteršič, Ljubljana." Troške vse povrnemo drage volje. Osrednji volilni odbor. Pred cesarjem prisegel je v pon-deljek dne 10. dec. celovški knezoškof, nj. ekscelenca dr. JožefKahn kot tajni svetnik Njega Veličanstva. Razdelitev obleke mej ubožno šolsko mladino v Ljubljani. V okrašeni telovadnici prve mestne deške šole se je vršila v soboto skromna, pa prav prisrčna slovesnost: ubožna mladina ljubljanskih ljudskih šol je prejela toplo zimsko obleko, ki so jej jo oskrbeli požrtvovalni dobrotniki. V vrsti teh blagih dobrotnikov je prvi cesarski svetnik Ivan Murnik, ki tudi v svoji hudi bolezni ni pozabil otročičev, ampak je odbor gospej za razdelitev obleke izdatno podpiral in skrbel, da je bil obdaro-vanih kolikor mogoče veliko število ubožnih otrok. Poleg g. ccs. svetnika Murnika si je največ zaslug za letošnje obdarovanje ubožne mladine pridobila gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki posnema rajno dobrodelno gospo Murnikovo. Slavnost je pričel s svojim nagovorom č. g. J. Mlakar, mestni katehet, ki je otročiče opominjal k hvaležnosti, dobrotnikom pa v lepih besedah opisoval plačilo Onega, katerega so v otročičih obdarovali. Darove so učencem in učenkam z veliko ljubeznivostjo razdelili deželni predsednik Viktor baron Hein, deželni glavar O. p 1. Detela in gospa Franja dr. Tavčarjeva. V imenu obdarovan-cev sta se zahvalila en učenec in ena učenka. Slavnosti se je udeležilo veliko odličnega občinstva, zlasti izmej učiteljstva. Zabavno-poučni večer »Slov. planinskega društva« se bo vršil v sredo dne 12. t. m. v Narodnem domu. Pri tem večeru bode predaval č. gosp. Ivan Mlakar o »Nerodnežih in samomorilcih med hribo-lazci«. Predavatelj je planincem in bralcem »Planinskega Vestnika« dobro znan. V članku »Iz mojega nahrbtnika« in »Čez Ture« se pisatelj sam imenuje hudomušni Janko. Snov predavanja je povsem nova in ker bo hudomušnost predavatelja zanesljivo poslušalcem nudila mnogo zabave, je zanimanje za ta planinski večer opravičeno veliko. Začetek ob 8. uri zvečer Pristop imajo člani, njih obiteli in vpeljani gosti. Bruzoasv. Cirila in Metoda glavni dedič. Včeraj umrli trnovski dekan, slovenski pesnik veleč. g. Ivan Vesel je glavnim dedičem imenoval družbo sv. Cirila in Mi-toda v Ljubljani. Mir in pokoj plemeniti njegovi duši! V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je bilo v minulem mesecu 140 bolnikov; od teh so jih odpustili 68 ozdravljenih, 14 zboljšanih in jednega neozdravljivega. Umrla sta dva bolnika. Koncem meseca je preostalo v oskrbi 55 bolnikov. Bogoskrunstvo. V znamenju ob cesti blizu Lahovič |e 5. t. m. popoludne nekdo prevrnil sobo M. B. in jo poškodoval. Prijeli so kot sumljivega postopača Schamber-gerja. Porotno zasedanje v Celovcu traja od 10. do 19. dec. Pred porotnike pride 18 obtožencev in sicer: 2 radi detomora, 3 radi ' požiganja, 4 radi goljufije, 4 radi tatvine in ropa, 4 radi nonravnosti, 1 radi poboja. Na smrt obsodilo je celovško porotno sodišče dno 10. dec. 33 - letno Katarino S kan t iz Borovelj radi detomora. Vrgla je bila svojega 11-mesečnega otroka v Dravo. Iz I^jutomera. Slavna posojilnica v Ljutomeru je nakupila za »Bralno društvo za ljutomersko okolico« celo v 12 knjigah lično vezano A. Gaberščekovo »Slovansko knjižnico«. Bog ji plati !! ! Izpred porotnega sodišča. Včeraj so stali pred porotniki Anton Lampič, Miklavž Bricelj in Franc Benčina, obtoženi, da so na cesti proti Dobrunjam ubili Janeza Za-kovšeka. Lampič je dolžil Briclja in Ben-čino, da sta umorila Zakovšeka, ki je imel, ko so ga našli, strta tri rebra, vranico raztrgano ter je vsled tega smrt nastopila. Dne 28. novembra je Lampič pripoznal, da je on sam umoril Zakovšeka. Bricelj in Benčina sta bila od obtožbe oproščena, Lampič pa, katerega je zagovarjal dr. Tavčar, je bil obsojen na pet let težke ječe, poostrene o posti in samotno ječo. Z Dobrave pri Kropi 9. dec. Danes smo izročili materi zemlji telesne ostanke nedolžnega angela. Vzletela je na lahnih perutih med svojo tovariše krilatce v nebesa Jelica Pogačnikova, ljuba hčorka bivšega našega drž. poslanca g. Josipa P o -g a č n i k iz Podnarta. Pač bridek udarec blagima roditeljima in tem hujši, ker sta imela poleg treh nadebudnih dečkov Jelico-jedinico! V srčni bolesti naj jima je vsaj nekoliko v tolažilo veličastni sprevod, kakor ga še ni videla Dobrava, ki je bil živa priča, kolike simpatije vživa s svojo ljudomilo soprogo g. Pogačnik v vseh vrstah. Videli smo udeležencev iz vse okolice; iz Radovljice, Mošenj, Krope, Kamnegorice, Podbrezij, iz Kranja, iz Ljubljane in celo iz solnčne Gorice. Na svidenje v nebesih — nedolžni angel! Na včerajšnji živinski sejm v Ljubljani so prignali 655 konj in volov, 328 krav in 99 telet, skupaj 1082 glav živine. Ker ni bilo zunanjih kupcev, je bila kupčija srednja. Nekaj konj so pokupili italijanski trgovci. Tatvina. Mizarskemu mojstru Jož. Šusteršiču v Vižmarjih je njegov vajenec Fr. Pustavrh z Vrhnike ukral iz omaro dragocenosti v vrednosti 96 kron in pobegnil. Nadredar aretiran. Nekaj čudnega se je pripetilo Slovencem predobro znanemu mestnemu nadredarju v Gorici Mattieu. Hotel je, naj dva redarja aretirata neke slovenske lante, ki so šli popolnoma mirno po cesti. Ker mu te usluge nista hotola storiti, obnašal se je proti stražnikoma tako, da sta stražnika nadredarja aretovala. Kaj laccga se pač redkokrat nadredarjem pripeti. 360 voznih kart in 7 96 K denarja z omaro vred je minuli teden nekdo ukral na postajališču Tavčarjev dvor. Niti tatu niti zaprli omari še niso mogli priti na sled. Društva. (Slov. kat. akad. društvo »Danica«) priredi v četrtek dne 13. t. m. svojo tretjo redno občno zborovo sejo s sledečim vsporedom: 1. »Zakaj slavimo mi Prešerna?« Slavnr stni govor tovariša Lovra Pogačnika. 2. Čitanje zapisnika. 3. Poročilo odborovo. 4. Slučainosti. Začetek seje ob 7. uri zvečer, lokal ■ZiUrn Magistrat«, I. Lichtenlelsgasse 3. (Podružnica sv. Cirila in Metoda »Pivka« v S t. Petru) na Krasu ima v nedeljo dne 16 t. m. ob 4. uri popoludne v šolskih prostorih občni zbor po običajnem vsporedu. K obilni udeležbi vabi odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Radeče pri Zidanem mostu, 11. decembra. Poročilo „Narodovo" o Tavčarjevem shodu zlagano. Na shodu ni bilo 600 oseb, pač pa komaj 300, in še mej temi naših dve tretjini. Liberalci so privlekli seboj napojene pristaše iz St. Janža in Boštanja. Predsedstva se liberalci niso upali voliti. Ob dr. Tavčarjevi trditvi, da gospod Povše ni ničesar storil za Radeče, zagromeli so tako burni živio klici za Radeče zaslužnemu Povšetu, da dr. Tavčar ni mogel dalje govoriti. Napojeni Tavčarjevi pristaši so se tako surovo obnašali, da se je vee tukajšnjih liberalcev izreklo, da jih je odslej sram biti pristašem take stranke. Shod je bil za liberalno stranko v škodo in blamažo, za nas pa v korist in čast. Več jutri. afežana, li. doc. Umirovljeni Ba-zovski župnik Janez Vouk je danes umrl. Pogreb bode v četrtek ob 10. uri. Celoveo. 11. dec. Trgovska zbornica je danes zopet postavila kandidatom Hi nterhu be rja. Dunaj, 11. decembra. Gospo T h o-m a n n pl. Montalmar, vdovo v Pekinu padlega fregatnega kapitana Thomanna, je cesar milostno sprejel v avdijenci. Zader. 11. dec. Zasedanje dalmatinskega deželnega zbora je bilo včeraj otvorjeno. Novi deželnozborski predsed-sednik Ivičič se je zahvalil na imenovanju ter se v toplih besedah spominjal zaslug pokojnega predsednika Bulata, ki si jih je stekel posebno za sedaj zagotovljeno progo Spljet-Aržano. Namestnik je v obeh jezikih pozdravil deželni zbor ter zagotovil, da se bo vlada pri obnovitvi vinske klavzule ozirala na interese Dalmacije. Praga. 11. dec. V sinočnji seji mestnega zastopa je bil s staročeškimi in mladočeškimi glasovi Friceve stranke izvoljen prvim podžupanom odvetnik dr. Vojteh Fric, drugim pa inžener Eihard N e u b e r t. Praga. 11. dec. Dr. Englu se je ponudil mandat praške trgovske zbornice. Upanje je, da sprejme ta mandat, ker mu pušča večjo svobodo. Plzen. 11. dec. Pri volitvi volivnih mož so zmagali češki antisemiti proti soc.-dem. Pred leti je tu prodrla soiv demokraeija. Lvov, 11. dec. Naslovni škof in kapiteljski vikar dr. Jožef Pele z ar je imenovan za rimsko - katoliškega škofa v Pizemyslu. Varšava. 11. decembra. Komarov postane naslednik kneza Imeretinskega. Zofija, 11. dec. Novi bolgarski kabinet je sledeče sostavljen: Ivan če v predsedstvo in finance, general Petrov notranje zadeve, Tončev zunanje in bogočastje, Titorov trgovino in poljedelstvo, bivši naučni minister Bečev nauk, državni pravdnik Stančev pravosodje, general Paprikov vojno in začasno javna dela. Madrid, 11. dec. Grof Caserta bo oficijelno zaprosil roko asturske prince-zinje. V četrtek ali petek se prebere v zbornici dotična kraljičina poslanica. Vosteraas (Švedsko), 11. decembra. Včeraj dopoldne so usmrtili Nordlunda, ki je umoril več oseb. London, 11. dec. Iz Šhanghaja poročajo : Na povelje grofa Walderseeja so prijeli včeraj tajnika Li-Hung-Čang-ovega, ker je bil v zvezi v bokserji. Novijork, 11. dec. Iz Pekina poročajo: Vsi poslaniki razun angleškega so prejeli navodila od svojih vlad, v katerih se pritrjuje skupni noti poslanikov. London, 11. dec. „Morningpost" poroča iz Pekina: General Chaffee se je pismeno pritožil Walderseeju, da so Nemci in Francozi odstranili instrumente iz zvezdarne. Pismo je radi nedostojnih izrazov romalo nazaj. Listnica uredništva: Blag. g. dr. Jakob Dolžan, c. kr. sodni prislav v Črnomlju: Vašo izjavo, da niste bili pri obrtnem shodu v Črnomlju, smo vzeli na znanje. Kar smo objavili, so nam javile priče. Tudi Vašo izjavo, da ste nepristranski sodnik, smo vzeli lojalno na znanje H iiu li »<»: 6 decembra. Jožefa Andretto. zasehniea, 54 let, Mestni trg 18, srčna hiba. — Josip Kanduš, kurilca sin, 11 dni, Martinova cesta 18, življenjska slabost — Angela Zamlen. črevljarja hči, 3', leta, Žal.jak 3, škarlatica. Pavla B!ažič, delavca hči. 3 leta, Zalo-karjeve ulice 11, paralysis post diphtheritis. 8. decembra. Terezija Zaje, sodnijskega sluge žena. 02 let, Stari trg ti, jetika. 9 decembra. Alojz-j Jenko, posestnika sin, 2 leti Marije Terezije cesta 7. škarlatica. — Rudolf Mrak' črevljarja sin. leti, Krojaške ulice 8, davica. bolnišnici: 4. decembra. Ivan Obreza, dninar, 23 let, kap. o. decembra. Anton Skubic, delavec, 44 let, jetika. 9. decembra. Milan Kotačin, črevljarja sin 14 mesecev, jetika. Cena žitn na dn-r»s>jt*ki borzi dne 10. decembra 1900. Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-72 do K 7-78 Rž za pomlad . . » 7-58 » » 7-59 ruršica za ma) junij /01 » 5 19 » » 5 20 Oves za pomlad ... 589»» 5 90 Meteorolog-idno porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. srednji -. vačm tlak 736-0mm 1078 1-1 Podpisana naznanjava vsem du hovnirn sobratom sorodnikom, prija te,jem in znancem pokojnega pretužno vest, da je velečastiti gospod Ivan Vesel dekan itd. itd danes zjutraj ob 4. uri, previden s i sv. zakramenti, zaspal v Gospodu. [ Pogreb bode v četrtek, dne Irf. decembra, ob 10. uri. Trnovo , dn6 10. dec. 1900. Dr. J. ffl. Kržišnik in F. Ks. Oranič, kapelana. (L. naiiiiniiimi ,11 "iaDut^ lekarnarja Piccoli-ja v LjubljaiU se prireja kar najskrb-neje iz diSečih gorskih mahnovih jagod v sre-n, ,.„ i ,• . brnem kotlu s pomočjo Ei« tet'1!,!*aep"- njava z malinovmsokom ki i" Zii",c: m je navadno um«,no Sejen iL otvtt zdravju škodljivo snovi in baker. steklenica z 1 kilo vsebine, paslerizo- ? Kl-30. RI.zp0Silia.e;tL3fvp1e. e k o ?Ca ' P° ''i' 2,° iu 1 100 kron " 8 K J i0, 100 kil°8r' Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine posije se franko p0 vs, avstro-odrski Zn-arhiji proti povzetju s K 5 30. 589 23 « ' Oafl opa-3 | zel anju Stanje Tempe- i hf,ro- niturj. mttrs po Vetravj Nebo t pinj. Cpl/.ija ! S P T " t' Si _ t lbj 9.7.v->< ' 14 1 --»'.j >1. s v z l~| d elTTdntTčTj ~ j j j 7. zjuli 745 3! —2-0! sl. svzh. pol oblač-! 0 0 |2. popol.j 744-7 32 | » | jasno j Srednja včerajšnja temperatura 0 8 , normale . 1 0' Skladni koledar za 1.1901 in Stenski koledar za 1.1801 izšla t-ta v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča JOS. PETJIH v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2, tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja. Skladni koledar stane K. 1-, po pošti K 1 20 rj Stenski koledar stane 40 h, po pošti 50 h •žne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 2. dec. do dne 7. dt c. kg Goveje meso I. v. » II. » » III. » Telečje meso Prašičje > sveže » » prek. Koštrunovo meso Maslo .... Surovo maslo . . Mast prašičja . . Slanina sveža » prekajena Salo..... Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Smetana, sladka liter » kisla . < Med.....kg Piščanec . . . . Golob . , . . . Haca...... Zajtc..... K Ii K h i:28 Pšeničnamoka 100 kg 27 40 1 12 Koruzna » » > 17 40 — 90 Ajdova > t > 32 60 16 l'2«l Fižol, liter . _ 1 40 Urah, • . _ 20 1,4U Leča, > _ 24 — '80 Kaša, > _ 22 Ričet, > . _ 22 1 90 Pšenica . . 100 16 1140 Rž ... > » 13 60 lj>6 : Ječmen . . » » 13 20 1 44 Oves . . . > » 13 1 2()j Ajda . . . > » 16 _ ~ 7 Proso, belo. > > 17 _ i6 -80 navadno > » 14 _ Koruza . . » > 12 _ — 80 Kromciii » » 4 10 1 20 Drva, trda , lil3 8 _ 1 20 » mehka, > 5 _ — 46 Seno, 100 kg Slama, > > 4 1 80 4 1— Stelja, » » — — Zdi*ava pijača je - vremšcina. Slane 32 kron hektoliter lcco Št. Peter. Da se res pristna dobi pri društvu: »Posojilnica v Kosam" jamči sprejemalec naroči! 1066 3- 2 Karol Lenasi, duhoven v Šmihelu, p. Št. Peter. NB. Sme se rabiti I udi za sv. maše. Na Brezji blizo cerkve ob cesti je na prodaj 1 v v isce, pripravno za kako novo stavbo. Prodalo se iflnn pro®tovolini dražbi dne 20. grudna . — Več se izve pri posestmei Mariji Desman na Brezji hiš. štev. 85, pošta Ha(lovlJ'ca- 106S 3-2 C. ln kr. prlv. umlvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h Moi mlitocijsli M je tekočina, že 40 let v rabi po dvornih, vojaških m civilnih kn»jskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudil, ali če si zvinijo 11090, če jim Orirevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je Huid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v Avstro-Ogerski. 630 20-8 Glavna zaloga Frano Jan. K^vizrln, c. in kr. avstr.-oger . kr. rumun. in kneiji bulparski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju Najceneje ter po stsilmili cenah se kupuje pri J^VOVizn tekoča< v poljubni boji, je najboljše jn najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronzni prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—7 Duhovski poslovnik, ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje cer kvenega ia nadarblnskega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis, Brožiran izvod knjige slane v ,,Katoliški ww IL -g ur ar ju, zapriseženemu veščaku in cenilcu, Stari trg štev. 16 — Ljubljana — Stari trg štev. 16. Velika zaloga vsakovrstnih 1071 8-1 ur, zlatnine, srcbrniue, optičnega orodja iu fonografov. ■ ... i»,,j g-/ .7-ni... » ^unkvuai. Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več » m oni' * - * um a r/ \\ r/ Srebrne remontoir-ure za gospode K 11-20, srebrne remontoir-ure za dame K 11-20. Zlate remontoir ure z močnim okrovom za dame K 33 -. Budilniki K 3-20. Ura na nihalo z omarico, 100 cm visoko, gre osem dni, K 17--. W Vse po stalnih tovarniški h c<»mth! I > unajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vred-papirje, menični eskompt, vinkuiiranje in razvinkuliranje obligacij. nostne 984 149 ur Živnostenska banka na •rengasse i »i Glavnico v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Piznju. Budajevicaii, Pardubicah, Taboru, Benesavi iglavi. Moravski Ostravi. -n ai m a- a ^ i mjff a l> o i* k a. Buit 11. decembra. Skupni državni dolg v cctali ... 98-35 Skupni državni dolg v ar?bru ...... 98-__ Avstrijska zlata renta 4°/0.......118-50 Avstrijska kronska renta 4°/0. 200 kron . . 98-60 Ogerska zlata renta 4°/0........117 20 Ogerska kronska renta 4°/0, 2(X)..........92 05 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1694 — Kreditne delnice, 160 gld............671 25 jondon vista .......... 240-17 >/, lemfiki drž. bankovci za 100 ni. nem.drž. veli 117-60 20 mai-k..................23-52 20 frankov (napoleondor)......19-16 Italijanski bankovci . . . , . , 90 60 C. kr. cekini......... . . 17 34 3>st6 10. decembra. 3-2"/0 državne srečko 1. 1854. 2fj0 glcl,. 172 50 6°/0 državne srečie !. 1860. 100 gld. . . 164-- Driavne srečke 1. 1864. 100 gld. . . . 198-50 4°/0 zadolžnice Rudolfove 2elez. po 200 kron . 94 50 Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... _ Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 257 ■ — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zera.-kred.banEe s' 3/0 Prijorit.etne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 » > južne železnice 6"/„ > » dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld......' 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 glcl. Ogerskega > „ > 5 > Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfove srečke, 10 gld..... 106- -93-75 42 P-334 nO 119-75 99 50 401-50 350--4V50 21-50 13 60 59-- Salmovo srečka, 40 gid. . . St. Genois srečke, 40 gld. . . , Watdsteinove sreeke, 20 gld...... Ljubljanske srečke ... . . Akcije anglo-avstrijske banite, liOli gld. Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gl. st. t Akcije tržaškega Lloyd* 500 gld. Akcije južna železnice, 200 gl 1 »t. . Splošna avstrijska jtavbiusk.i .Iružba . . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarskti družba, ?0 gld. Papirnih rubljev 100 179 -203"— 50 — 271.— 6190 — 814 -112 30 146.— 44« 75 455- — 254 »sakevrstnih državnih papirjev, «rtok, deaarjev itd. Sav&ro^mnja zgube pr/ žrebanjih, pri lzžrebariju najtnapjšega dobitka. — Prca