ilJflNIbi
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 grld., za četrt leta
4 grld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejemam, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 grld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 grld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
Trednlštvo je v Semeniških ulieah h. št. 2. I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */t6. uri popoludne.
188.
V Ljubljani, v petek 12.
avgusta
1892'
Letni Is XX.
Celil in Poljaki.
Levičarji so se brez dvombe precej približali svojim namenom sedaj, ko je odstopil rr:iister Praž&k. V ministerstvu so sedaj že tako rekoč v večini. Grof Kuenburg ima sedaj glavno besedo, če tudi je minister brez portfelja. Samo jedna stvar Nemcem ne gre nič po volji. Poljaki se nečejo ž njimi zavezati. Že v začetku sedanje postavodajne dobe so se vršila pogajanja, pri katerib bi bili radi levičarji popolnoma v stran porinili Hohenwartov klub, ali vodja Poljakov je odločno izjavil, da Poljaki ne vstopijo v nobeno večino, v kateri ne bode tega kluba. Tako se je proti volji levičarjev osnovala sedanja trinoga večina, katera za nas Slovane posebno dobrega ne pomenja ali je vendar bolja, nego bi bila izključno poljsko-nemško-liberalna.
Od tistega časa se je seveda že marsikaj primerilo, kar gotovo ni bilo v prid Slovanom. Mlado-čebi so vse mogoče storili, da bi Poljake potisnili v nemški tabor. Posebno Vašatj je s svojim ogreva-vanjem za Rusijo večkrat hudo žalil Poljake. Ni tako dolgo tega, ko je trdil, da Rusija prav dela, ko zatira Poljake.
Da so Poljaki zares neumnost naredili, ko so se puntali, je pač resnica, njih položaj bi sedaj bil ugodnejši, ko bi bili mirni ostali. To vemo tudi mi. Pred 1830. letom se je Poljakom v kraljevini Poljski zares še precej dobro godilo. Doktor Vašatj pa je v svojem govoru vendar nekaj prezrl. V Rusiji ne bivajo Poljaki le v tistih krajih, ki so tedaj pripadali poljski kraljevini, temveč tudi zunaj te kraljevine, v Ukr&jni. V mnogih krajih jih je v začetku tega stoletja bilo od 30—40%. Naravno je, da je bilo Poljakom težko, ko so videli, da se ti njih bratje raznarodujejo in tudi zatirajo v ver- : skem oziru. Kakor se Mladočehi vsaj zadnji čas tudi zanimajo za Cehe v Šleziji, ravno tako so se
tedaj Poljaki v kraljevini zanimali tudi za Poljake v drugih poljskih pokrajinah. To smo mimogrede naveli, da bodo naši čitatelji vedeli, kako je ruso-ljubni Mladočeh v državnem zboru jako važne stvari prezrl, da je le mogel proslavljati Rusijo in udrihati po Poljakih.
Kako pa sedaj Rusija dela s Poljaki, je dovolj dobro znano, in gotovo mora vsacega Poljaka v srce zaboleti, ako kdo zagovarja to postopanje, kakor je je zagovarjal Vašaty. Vsi pravicoljubni listi so obsojali iztiranje Poljakov iz Prusije, celo mladočeški, in zadnji čas se je precej pojasnilo, da Bismarck ni toliko iz lastnega nagiba preganjal Poljakov, kakor na željo ruske vlade. V sedanjem raz-poru mej knezom Bismarckom in nemškim cesarjem so se obelodanile nekatere stvari. Tudi sedaj se Poljakom v Prusiji ne godi dobro, ali vendar Bis-mackovi listi trdijo, da laskanje Poljakom žali Rusijo, ruski časopisi so se pa jezili, da je Poljak bil imenovan za poznanjskega nadškofa.
Čudno bi pač ne bilo, ko bi Poljaki se popolnoma pridružili Nemcem, ko vidijo, da jih zastopniki češkega naroda tako napadajo in odrivajo od sebe. To bi gotovo že bili storili, ko bi res imeli tako malo slovanskega čuta, kakor trdijo njih nasprotniki. Njim tudi ni treba za šleške in bukovin-ske Poljake pri tem imeti velike skrbi. Levičarji bi jim radi dali taka zagotovila, da bi se za nje ne bilo bati, ko bi jim pomagali zatirati Slovane v drugih deželah, zlasti pa potlačiti Cehe v češki kraljevini.
Vzlic temu pa Poljaki še vedno simpatizujejo za Cehe, dobro vedoč, da vsi Cehi ne odobravajo postopanja svojih poslancev, da so mnogi le zapeljani z lepimi obljubami in frazami. Glasilo poljskega kluba sedaj naravnost zahteva, da se hitro imenuje nov minister za Češko.
Ko pojasni, kak pomen je imel posebni minister za Češko, pravi, da je sedaj tembolj potrebno, da se imenuje nov minister za Oeško, ker se je poklical v ministerstvo levičar, ki je le zastopnik jednega kluba, ne pa kake dežele. Z odstranjenjem barona Praž&ka se je porušilo ravnotežje v ministerstvu. Položaj se je zares jako premenil. Češki narod je odposlal v zbor može, s katerimi je vsako sporazumljenje nemogoče zaradi njih radikalizma in nekaterih njih simpatij in teženj, ki segajo čez meje države.
Zaupnik teh mož seveda ne more biti poklican v ministerstvo. Tukaj pa ne gre za to, da se pokliče v ministerstvo kak Mladočeh, temveč gre za ministra za Češko, kateri bode zastopal koristi češkega naroda in bode s svojim vplivom zabranjeval, da nasprotniki avtonomije v kabinetu ne bodo po svo j i volji odločevali. Tacega moža bode pa grof Taaffe že dobil. Vlada ne sme koga žrtvovati, da druzega pridobi. Ves poljski narod bode podpiral opravičene želje češkega nar.oda, da dobi zadostna jamstva za varstvo in razvoj svoje narodnosti). To zahtevajo ne le skupne koristi in pravica, temveč tudi državni interesi in slovanska vzajemnost. Vzlic vsem napadom mladočeških poslancev bodo poljski poslanci v državnem zboru glasovali za vse, kar je potrebno razvoju češkega naroda.
Ker smo prepričani, da „Czas" tega ni pisal, da bi o teh stvareh vredništvo ne bilo poprej po-izvedelo mnenja poljskih vodij, zaradi tega je nam ta poljska izjava v veliko tolažbo. Poljaki neso vajeni slovanske vzajemnosti naglašati pri vsaki priliki, zaradi tega pa pri njih ta beseda ni postala prazna fraza, ki se le rabi pri pijači, in je zatorej velikega pomena, če njih glasilo v sedanjem kri-
LISTEK
fiičonov zvon.
Priobčil H. Majar.
(Dalje.)
Ta nesreča bi bila sama zadoščevala, Cičonu vzeti dobro ime; ali — kakor pravi pregovor, da pride nesreča redko kedaj sama — pokazala se je druga nesreča, hujša od prve, li so jo odkrili izvedenci in strokovnjaki, ogledujoči zvon in zvonik. Dejali so enoglasno: Zvon je, padajoč z veliko težo in hitrostjo, polomil ni le vse tramovje, poškodil je tudi lahki zvonik, prebivši mu tenki zid na dveh nasprotnih si krajih, da zaradi nevarnosti ne sme stati, temveč se mora podpreti in zdaj se je govorilo: Cičon je poškodil tudi zvonik!
Taka govorica je Cičona hudo b6Ia v srce-; ni mu dala miru ne po noči, ne po dnevu. On si ni dal očitati ničesar, zdaj naenkrat slovi kot škodo-valec. Ko bi bil mogel( kar čez noč bi bil postavil močnejši zvonik in vanj močnejši zvon, pa se nasprotnikom smejal. Da, takoisto bi bil storil, ali ta „ko" ni pripuščal, in tu je ležal zajec v grmu. Mesec je tudi lep, pa ga vzemi doli, če ga moreš I Cičon je res mnogo1 pripomogel za svečanosti, mnogo podaril; toliko pa vendar ni premogla njegova mošnjtea, da bi se bila upala nad zvon in zvonik.
Kolikrat je srdito pogledal na gorice, mislil na bratev! — Ko bi le ne bil par kozarcev preveč pil! Ti so me omotili! Pametno mi je pravil don Pere-grin — župnik — naj puščam zvonjenje, naj se varujem vina! O ti vino, kolikih nesreč si ti krivo! Tudi vrli P. Atanazij mi je tako govoril, da bo še nesreče. Zdaj je imam dosti I
V osmih dneh, v katerih je imel Cičon tolikanj trpeti in preslišati, pride k njemu župnik, don Peregrin, poseben mož, tudi vreden, da ga nekoliko pozuamo. Bil je to star gospod, kakor sneg sivih las, v sedemdesetih letih, v vsi vasi so ga radi videli, spoštovali, ljubili, častljiv starina. Zaslužil si je to, ker je bil dober duhovnik, stare korenine, ves goreč za svoje župljane, pri katerih je več opravil z eno besedo, kakor vse redarstvo s svojimi čuvaji in okovi,
Videti je bilo, kakor bi se bili ljudje v tej vasi pogovorili, da ne bodo vzbolevali in umrli, le da ne bi starega gospoda nadlegali, in zato je mogel starina držati se svojega reda. Zjutraj je opravil svoja dela, popoludne po kosilu bral skromni uradni časnik, a sredi berila praviloma zaspal. Prebudivši se, če je izostala današnja številka, je bral zopet včerajšnjo,. na. to pa dejal: „E, ti časniki meljejo vedno isto!"
Na ta način se je zgodilo, da je v roke dobil lanske list», ker mu je dekla, sobo pospravljajoča, časnike premešavala in predejala.
Na to je šel v cerkev, opravil večernice, pogledal po cerkvi, če je vse v redu. Dostikrat si je rekel, da mora cerkovnika prijeti zaradi njegove nepazljivosti. Potem je šel na vrt. Na vrtu je vrejal kakor v cerkvi. Tu je trgal plevel ob potu, tam vejico privezal, tu s kolcem podprl mladiko, tam poskusil jagodo, dejal nekaj jabolk v žep, hoteč jih dati otrokom.
Kakor je bil: z biretom na glavi, z eno roko na prsih, z drugo roko držeč mogočno palico, je hodil po vasi: povsodi je bil kakor domačin, kakor oče med otroci. Tu je bilo govoriti s Tončkom ali Matičkom, ki sta kamenje lučala, tam šopirko posvariti, matere pa opomniti, da je treba otroke pošiljati h krščanskemu nauku.
„Tonika, obljubili ste mi cvetlic za oltar Matere Božje; čakam jih; ne pozabite!" — „Gospa Angela, zjutraj pošljem cerkveno perilo; da bo v redu in lepo čisto." — „Lojza, za praznik niso svečniki osnaženi." — „Vi, ključar, pri zakristijskih vratih je sklep popustil; poglejte ga mimo gredoč."
Tako je skrbel don Peregrin za svojo cerkev. Vedno je bila Bnažna, čista, svetla, kakor bi vedno pričakovali škofovega obiska. Dasi tudi jih je bilo največ bornih, nihče ni odrekel pomoči: šteli so si v čast, pri cerkvi pomagati.
Ni bilo večje kazni preživemu dekletu, kakor če ji je župnik rekel, da v cerkvi ne bo imela opraviti, in da ne bo stala spredaj pri drugih.
ličnem trenotku naglaša slovansko bratstvo. Pričakujemo pa tudi, da poljski zafitopniki tudi Slovencev ne bodo zapustili v državnem zboru, temveč nas tem krepkejše podpirali, čim hujši bode naš položaj, ne zmeneč se za to, da se tudi pri nas najdejo ljudje, ki goje podobne Poljake žalilne težnje, kakor Mladočehi. Tembolj se pa nadejamo poljske podpore, ker se pri nas radikalizem še ni tako vkore-
ninil, kakor mej Mladočehi.
Izjava poljskega glasila je koj nemilo dirnola levičarje, ki se gotovo še dobro spominjajo besed uačeluika poljskega kluba pri valutni debati. Sedaj vedo, da še ne bodo tako hitro mogli začeti samovoljno gospodariti v Avstriji. Poljaki so jim huda ovira, katere ne bodo tako hitro premagali. Za levičarje je to tem neprijetuejše, ker se prikazuje že razpor v njih vrstah. Nemški nacijonalci vedno manj marajo pokoriti se vodstvu židovskih liberalcev. Ta razpor se bode pa tem hitrejši vršil, čim manj vspehov bode imela pokazati zjedinjena levica. Zaradi tega se nadejamo, da s poljsko pomočjo tudi drugi avstrijski Slovani srečno prebijemo sedanje težavne čase iu nam posije zopet milejše solnce.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. avgusta. Notranje dežele.
Katoliški shod v Uncu. Nemški liberalni listi dunajski so se hudovali, da je linški župan pozdravil katoliški shod. Večina mestnega zbora v Lincu je namreč liberalna in župan sam liberalec. Županu se je potrebno zdelo vprašati mestni zbor, kako sodi o njegovem postopanju. Zbor je pa jedno-glasno se izrekel, daje postopanje mestnega župana bilo popolnoma pravilno in umestno. Linški mestni odborniki so s tem pokazali, da ne potrebujejo nobenih navodil od židovskih časnikarjev, kako jim je v tacih slučajih postopati. Židovske liste to seveda jezi, ker vidijo, da gine v liberalnih krogih njih vpliv.
Praždk. Nemški listi očitajo Pražiiku, da kot voditelj pravosodnega ministerstva ni ničesar storil v zakonodavnem oziru, temveč se je bavil le z jezikovnimi zadevami. Nemci naj bi pač sami pomislili, kako malo plodovito je bilo delovanje tudi prejšmih pravosodnih ministrov. Marsikake potrebne reforme v pravosodnem oziru bi ne bile počakale sedanjega časa, da so nemški liberalni ministri res bili tako marljivi, kakor jih liberalni listi hvalijo. Sicer je pa vrejeuje jezikovnih razmer tudi take važnosti, da bi baš levičarji tega Pražakovega delovanja ne smeli prezreti. S svojimi jezikovnimi na-redbami in odloki je le pripomogel, da se je ustava bolj uveljavila tudi v praksi. To bi pač moralo biti prav tistim politikom, ki tako radi naglašajo svojo ustavovernost. Seveda nemški liberalci so le tedaj ustavoverni, kadar je to Nemcem v korist.
Mladočehi. Predvčeraj je bil mladočeški shod na Mali strani v Pragi. Poslanec Kaftan se je na tem shodu izrekel proti vsaki zvezi s Hohenwarto-vim klubom, ker so v njem „nazadnjaki". Za zvezo z veleposestniki bi on bil pod gotovimi pogoji. Glavni namen Mladočehov je, da ne le pred vso Avstrijo, temveč pred vso Evropo protestujejo proti krivicam, ki se god^ češkemu narodu. Pridobiti morajo Moravsko in Šlezijo, da napravijo zvezo z vzhodnim slovanstvom. Avstrijski Slovani morajo
Župnik don Peregrin. kakor si moremo misliti, ni bil malo žalosten, ko je bil brez zvona, brez zvonika. Več dnij ga ni bilo videti v vasi. Vedno je mislil na žalostni dogodjaj. Ni bilo slišati zvonu ob angeljskem češčenju, pred mašo, ob pogrebu, na praznik.
Prvi sklep mu je bil: nov zvon, nov zvonik — ali od kodi jemati pomočke? Slabi časi, žetev pičla, grozdje bolno, Oranžinci nepremožni, sam le za silo oskrbljen.
Prva pridiga je bila stavbena. Govoril je o zvonovih, kaj da pomenijo. Zvonik je primerjal angelju varuhu, stoječemu pri cerkvi: usta so mu zvon, zvo-njenje njegovo govorjenje. Zvon, bronasti naš an-gelj, nas varuje, stoji za nas na straži. Kader gori, kliče ljudi na pomoč, glasnejše, ko sto najmočnejših glasov, kader preti toča, govori pred nebom za nas, in kolikrat se ne razprši oblaki, kader zvon govori. A, kar je najboljše, zvon kliče otroke h kr ščanskemu nauku, kliče vse k sveti maši, besedi božji, kader imamo praznik, predzvanja ga; kader nam umira brat ali sestra, prosi zvon ostale zdrave, naj molijo za srečni pot bližnjega v večnost. Kaj bi bilo, ko bi ta glas umolnil za zmiraj, ta glas angeljev! Kaj pravim, angeljev, glas zvonov je glas matere cerkve. Njen glas pov4, kdaj počastiti Mater božjo, kdaj moliti na čast Kristusovemu trpljenju v petek, kdaj iti k sveti maši.	(Dalje »ledi.)
poiskati opore pri Rusih, kakor jo avstrijski Nemci iščejo v Nemčiii. Ta slovanski program mora biti podlaga sporazumljenju mej Staro- in Mladočehi in veleposestniki. Ko je še jeden drug govornik govoril proti spravi in predlagal resolucijo, v kateri se graja vlada, je vladni zastopnik razpustil zbor. Udeležniki razšli so se, zabavljajoč proti vladi in njenemu zastopniku.
Ogersko. V berettjo ujfauerskem volilnem okraju v biharskem komitatu je pri dopolnilni vo-litvi zmagal vladni pristaš Czabolcz Szunyogh. Ta okraj je do svoje smrti zastopal kušutovec Csanady iu je veljal za varno domeno skrajnih levičarjev. Zaradi tega je pa izid te volitve jako pomenljiv, ker kaže, da semtertja že propada vpliv skrajnih levičarjev.
Ynanje države.
Srbi\a. Časopisi priobčujejo iz „Svobode" one spise, ki se tičejo metropolita Mihajla in ga poziv-ljejo, da se opraviči. Iz tega se vidi, da v Srbiji verjamejo pristnosti priobčenih diplomatičnih spisov.
Bolgarija. „Agence Balcanique" oporeka vesti ruskih listov, da bi bili koga obsodili na podlagi aktov, katere je priobčila „Svoboda". Zastopniki evropskih velevlastij lahko potrdijo, da teh spisov ni bilo pri sodnih aktih. Lažnjivo je, da se obsojencem ni dalo časa za pritožbo. Vsi so se pritožili, toda na njih pritožbe se ni oziralo. Kar pa Cankov iu Stančev pripovedujeta o neki ligi proti knezu in Stambulovu v „Novostih", pa more le dokazovati, da sta sama pri tej zaroti, ker bi drugače vse stvari tako dobro ne vedela.
Rusija in Rumunija. Za ruske ladije Gagarinove družbe, ki vozijo po Dunavi, je rumun-ska vlada odločila zaradi kolere jednajstdnevno opazovanje v Sulini. Proti temu je pa protestovala ruska vlada, ker bi potem ruska plovba po Duoavi ne mogla več konkurirati z avstrijsko.
Nemčija. Dne 11. septembra odkrijejo v Metzu spomenik cesaria Viljema I. K tej slavnosti pride tudi nemški cesar. — V Dortmundu izhajajoča „Tremonia" je objavila pogovor nekega župnika z Windthorstom, ko je bil odstranjen knez Bismarck. Iz tega pogovora je razvidno, da Windt-horst ni delal proti knezu Bismarcku, temveč ga je celo nagovarjal, da naj še ostane. Od njega je pričakoval, da bode s svojo odločnostjo najložje odpravil ostanke majskih zakonov. Ko je bil Windt-horst pri Bismarcku in mu je ta pravil, da so ga odstranili, zdelo se mu je ravno tauo, kakor tedaj, ko je moral hanoveranskemu kraliu povedati, da je z njegovim vladanjem pri kraju. Bismarck ga najbrž zaradi tega dolži, da mu je on pomagal k padcu, ker se je tedaj proti niemu izrekel, da bode novi kaucelar najbrž general Caprivi. Windthorst je prišel po tem na Caprivija, ker se je pred petimi leti pri nekem pogovoru ta mož imenoval za najsposobnejšega naslednika knezu Bismarcku. Ta pogovor je pa ob priliki dr. Geffcken naznanil cesarju Frideriku, kateri se je izjavil, da je Caprivi dober general, ali ne vč se, kakšen diplomat bi bil, ali vendar se bo ndnj oziral. Od tega časa je bil Caprivi tudi večkrat odlikovan.
Anglija. Mej Gladstone-om in bodočim ministrom vnanjih atvarij, Rosebery-jem, se je bilo pokazalo nasprotje. Gladstone je želel, da se vnanji politiki da nekoliko drugačna smer, kakor jo je imela pod Salisbury-jem. Gladstone bi pred vsem rad imel prijaznejše razmere s Francijo. Rosebery pa niti za las noče odjenjati od dosedanje vnanje politike in se je izjavil, da on ministerstva vnanjih stvarij ne sprejme, ter se je odpeljal v Pariz. To nasprotje se je pa že poravnalo. Gladstone je odje-njal, Rosebery bode minister vnanjih zadev in angleška vnanja politika ostane popolnoma v starem tiru.
Perzija in Rusija. V Aziji se vrše čudne stvari, ki so vsekako pomisleka vredne. Ni le v Afganistanu vstanek, pri katerem imajo Rusi svojo roko vmes, temveč tudi v Perziji se je nekaj prigo-dilo. V Asterabadu je bilo več ruskih trgovcev oropani b. Zaradi tega so pa v asterabadsko pristanišče Ges prišle ruske ladije in izkrcale več pešcev in konjikov, kateri so se menda odpravili v Asterabad. Govori se, da so Rusi najbrž vse to umetno priredili, da so torej le ljudi podkupili, da so napali prodajaln ce ruskib podložnikov in tako dobili povod, da se vmešajo v perzijske stvari. Vsekako je sumljivo, ker so Rusi imeli tako hitro peštvo in konjico pri rokah. Bodoči dogodki bodo stvar morda pokazali v jasnejši luči. Perzi bodo vsekako tudi branili svoje pravice, pa tudi Angleži bodo hoteli katero govoriti vmes.
Afrika. Francoska vojska in pa mornarica sta bili začeli boj z Dahomejci. Boj je bil precej hud in je palo posebno veliko Dahomejcev. Sicer so so pa Dahomejci dobro oboroženi in imajo mnogi najnovejše puške.
Maroko. Dn6 10. t. m. so vladne čete na-pale pri Tangeru vstajnike, ali so bile odbite, ker so vstajniki na dobro utrjenih postojankah na hribih. Ta bitka ni nič premenila položaja, le nekaj vaaij so požgali.__
leta raznih volitev ni ne konca ne kraja! Prihodnji teden dne 20. t. m. se bode vršila deželnozborska dopolnilna volitev za volilni okraj Oelovee-Trg, na-
mesto odstopivšega
Lzvirni dopisi.
Iz Celovca, dne 11. avgusta. (Deželnozborska volitev.) Na Koroškem zadnja tri
deželnega poslanca, znanega „bauernbundarja" P. Laks-a. Liberalni listi imajo sedaj polna usta, češ, da je „oče Laks" nenadomestljiv, ter ga kujejo v zvezde. Poglavitna zasluga Laksova je pač ta, da je drvil brezpogojno čez drn in 8trn za prenapetimi nemčurskimi kolovodjami v Celovcu in da je po „banernbundu", katerega je vodil več let, lovil med nezavednimi kmeti pristaše nemško-liberalni stranki.
Da bi bil pa Laks res „nenadomestljiv", zelo dvomimo, kajti izvestno ima „bauernbund" v svoji zalogi še več takih „značajev", „odločnih" — ki-movcev, ki k vsemu, kar ukrenejo njih duševni očetje — gospodujoči celovški Nemci — rekö „Ja" in „amen".
Deželnozborska volitev daje pa našim lažilibe-ralcem tudi zaželeni povod, da pisarijo t nova o veliki „nevarnosti", v kateri je baje na Koroškem nemštvo, ter da s svojim podlim natolcevanjem in lažmi begajo ljudstvo.
Liberalni listi sanjarijo, da je volilni okraj Ce-lovec-Trg v nevarnosti, „weil die rührige slavisehe Gegenpartei über zahlreiche Stimmen verfügt, denen die Deutsch-Fortschrittlichen nur bei strenger Einigkeit gewachsen sind".
Pri zadnji deželnozborski volitvi 1890. 1. dobila je slovenska stranka v omenjenem vol. okraju 36 glasov, k zmagi jih je pa treba nad 701 Liberalci so si namreč že za časa svojega prejšnjega go-spodstva po čisto nepravični razdelitvi volilnih okrajev osigurali gospodarstvo na dolga leta. Ker so pa Slovenci povsem osamljeni, jim v tem okraju ni upati zmage. Nemške konservativne stranke, s katero bi Slovenci mogli hoditi, namreč na Koroškem ni, in kar se pri nas zove nemško - „konservativno", životari le na papirju! To dobro vedo tudi naši ultra-nemški liberalci, kojih srd se obrača zato edino zoper Slovence.
Z ozirom na označene razmere priporočal je odbor našega katol. - političnega in gospodarskega društva slovenskim volilcem, naj se v krajih, kjer kaže, sicer udeleže prvotnih volitev, glavne volitve pa ne. In res, zmagali so Slovenci, kolikor izvemo, pri prvotnih volitvah v Hodišah, Skofičah, na Ra-dišah itd. Da bi se od slovenske strani delalo, kakor se agitira od nasprotne strani z najhujšim pritiskom od vseh stranij, gotovo bi Slovenci zmagali večinoma v vseh slovenskih občinah.
Nasprotnikom pa vrlo dobro ugaja, da Slovenci niso stopili v volilni boj, kajti tako se morejo brez boja in znoja veseliti svoje „sijajne" zmage!! In res „Freie Stimmen" v prav naudušenem članku že poudarjajo, da je za Rožno dolino že napočila nem-čursko-liberalna zarija, in da je slovenščini že —• odklenkalo!!
No, le ne prehitro, gospodine Dobernik; naglica škoduje! Ko bode prišel pravi čas, stopili bodo že tudi Slovenci neustrašeno in odločno na volilno borišče, da ne boste več tako zmagonosno vriskali ter hvalisali „razsodnosti" in „deutsch-fortschrittliche Gesinnung" slovenskih Rožanov! Še ni vseh dnij konec, in za „bauernbundarje" utegne se prezgodaj pošteno zasukati „politični" veter v Rožni dolini, kakor celo v bližnji celovški okolici!
Kakor hitro so naši nasprotniki iz „Mira" zvedeli, da se slovenska stranka volitev ne udeleži, začeli so se med seboj kavsati, v dokaz, da so ti ljudje z vsemi svojimi čednostmi složni jedino le zoper Slovence.
Dne 31. julija je imel „bauernbund" volilni shod v Trgu, kjer so se oglasili kar trije kandi-datje. Za Zickmundovskega, župana v Trgu, je bilo 31, za Lacknerja v Sokovem 10, za Huberja v Po-ličah 15 volilcev!
Za Zickmundovskega ogreva se le malo volilcev, tembolj pa „Deutsche allgem. Zeitung" v Beljaku. „Fr. St." pa mu odločno ugovarjajo, češ, da mora novi poslanec biti Korošec čiste nemške krvi, „na-prednjak", kajpak tndi „bauernbundar". — No, ko-nečno je pač vse jedno, koga izvolijo nasprotniki, da le zna za silo reči „Ja* in na migljaj vstajati, pa je vreden ljudski zastopnik po milosti „bauern-
bunda". --
A v drugem oziru je sedaj vršeča deželnozborska volitev za na« jako zanimiva,. ker nam po-trjuje staro resnico, da na Koroškem ne mine lo-bena volitev, kakor noben drogi javni čin, da bi s« ne terorizirali Slovenci 1 Evo dokaza:
Vsekako čudno je, kako so hiteli z volitvijo, kakor bi bili v neznosnih skrbeh, da se zna ko-nečno vendar le izvoliti — „horribile dictu" — kak slovenski poslanec. Zato so pa opozorili nasprotno nemško-liberalno stranko, češ, da bo volitev dne 20. avgusta in treba se pravočasno pripraviti. — Z odlokom št. 1025 od 15. julija 1.1. je deželna vlada koroška razpisala volitev, odlok bi se imel o b istem Času razglasiti v uradnem listu „Klagen-furter Ztg." A ta je odlok prinesla še le dni 3 0. julija, tedaj po 14 dneh! Liberalni listi pa so že davno prej vedeli o tem odloku, predno je še bil objavljen v uradni Gelovčanki in „Bauernzei-tung" je poročala že dne 20. julija, da bo volitev razpisana na dan 20. avgusta!!
„Mir" je mogel naznaniti še le 30. julija, da se ima volitev vršiti že 20. avgusta. Ker pa mnogi naročniki dobi list še le čez dva, tri dni v roke, a so se prvotne volitve začele že koncem julija, mnogo slovenskih volilcev za te volitve niti vedeti ni moglo!
Jako urne so se pri naši volitvi pokazali tudi še nekateri uradniki. Želeli bi samo, da se tudi, ko gre za naše prizive in prošnje, postopa s tolikim zanimanjem in tako hitro!!
C. kr. okrajni glavar celovški, baron Mac Ne-vin, razpošiljal je svojim županom že dne 17. julija volilne oklice, in sicer v bližnji okolici po posebnih služabnikih, bol) oddaljenim po pošti „per express" !
Jako dobro stavlja „Mir" sledeča štiri vprašanja :
1.	Zakaj ni „Celovčanka" že 15. julija razglasila oklica, zakaj je čakala 14 dnij ?
2.	Zakaj drugi strankarski listi uradne novice prej zvejo in prej priobčijo, kakor uradni list?"
3.	Zakaj se je sploh za to volitev tako mudilo, da je bilo tako malo časa med volilnim razglasom in med prvotnimi volitvami!
4.	Kako se vjema L rrost okr. glavarja s počasnostjo uradnega lista?	—m—
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina
dne 28. julija 1892 v Postojini.
(Dalje.)
Na tem sijajnem vsprejemu se ves ginjen in držeč v svoji roki prekrasni šopek zahvali L. Svetec, govoreč približno tako:
„Dovolite, častiti gospod župan, da se Vam za lepi, v resnici sijajni vsprejem srčno zahvalim. Vem, da ta vsprejem ne velja toliko našim osebam, ampak družbi, v katere imenu smo prišli, družbi sv. Cirila in Metoda.
Ta družba ni samo naša, ampak tudi Vaša, j e družba vseh Slovencev. Zato ima ona navado, da napravlja svoje velike skupščine na raznih krajih naše slovenske domovine, zato, da jo nje dobrotniki in podporniki po raznih krajih bolje spoznajo, in sami lahko presodijo, je-li vredna njihovega zaupanja. Tako smo prišli danes v Vaš prijazni trg, r katerega vstopimo toliko rajši, ker ste nam s toliko prijaznostjo, s toliko ljubeznivostjo naproti prihiteli, ne samo slovenski možje, ampak tudi drage slovenske žene in gospice, ki ste me razveselile s tem duhtečim šopkom, kateri mi je simbol Vašega plemenitega, za slovenstvo kipečega srca. — Prejmite torej vsi, za toliko gostoljubnost Vašo našo srčno zahvalo in dovolite, da Vam odzdravim z navdušenim klicem: Bog ohrani Postojino, Bog živi vrle Postojinčane!" (Dolgotrajni burni živio- in slava-klici.)
Zdaj se uvrsti dolg sprevod na čelu mu domača godba, slavna čitalnica in požarna straža z vihrajočimi zastavami, dični odsek slovenskih gospic v prelepih in dragocenih narodnih nošah, za njimi vodstvo, skupščinarji ter domačini, in vse veselo koraka proti trgu, ki se je odel v praznično obleko, pravijo, da je plapolalo raz hiše do 400 cesarskih, narodnih in papeževih zastav. Pri vhodu v trg nas je iznenadil zares veličasten slavolok z vihrajočimi prapori in z napisom: „Dobro došli!"
Komaj uro pozneje je pripeljal tržaški nagliČ «d St. Petra sem, kjer je zbral vse došlece od Reke, iz Istre, z Goriškega in Tržaškega, blizu do 300 skupščinarjev in izletnikov, želečih se vdeležiti današnje narodne slavnosti. Postojinčanje so na isti način, kakor ljubljanske goste, dočakali pri brzo-•vlaku dragih Primorcev. Pozdravil jih je s toplimi
besedami župan g. Vičič in nato gospica Viktorija Praprotnikova v imenu postojinskih Slovenk tako-le:
„Slavna gosp6 d a! Vas, ki ste prihiteli v našo svetovnoznano Postojino od obal sinje Adrije, tam iz Istre, od bregov deroče Soče, Vas v imenu postojinskih Slovenk srčno pozdravljam ter želim, da bi Vam bil ta dan jeden najlepših, ta dan, v katerem bodemo mi Slovenci pod pokroviteljstvom prvih slovanskih učiteljev sv. Cirila in Metoda zborovali v prid naše narodne šole in v prospeh milega nam naroda !"
V krepkih besedah je odzdravil zahvaljujoč se za tako bratsko ljubav prvoboritelj istrskih Slovenov podgrajski župan in deželni poslanec v poreškem zboru Slavoj Jenko.
III.	Ker je vsled železuičnih zamud ura že dotekala na 10, podal se je prvi oddelek skupščinarjev kar v zalo dekauijsko-župno cerkev, da bi se p o v s p o r e d u v d e 1 e ž i 1 tihe svete maše, katero je račil domači katehet in kapelan Josip Brešar darovati za bivše mrtve in žive družbenike ter sploh za krščanski prospeh slovenskega šolstva po priprošnji družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda, h katerima je brezdvomno mnogo navzočih vernikov pošiljalo gorečih vzdihljejev v zavesti, da, če nebo ne blagoslavlja našega prizadevanja, zastonj se trudijo zidarji. Sv. daritev je lepo povzdigovalo ubrano petje pod vodstvom vrlega učitelja in oiganista Štefana Primožiča, ki je odbral slavno-znano Nedvedovo skladbo: „K Tebi srca povzdignimo!" Pri takih milih glasovih srce res lahko zapusti solzno dolino ter se v molitvi povzdigne v rajske višave.
IV.	Proti 11. uri zbralo se je pred šolskim poslopjem, katero je značil lep slavolok z napisom: „Vse za vero, dom, cesarja!", toliko skupščinarjev, da jih niti deseti del dokaj prostorna šolska sobana, ki je bila po trudoljubivosti c. kr. okrajnega šolskega nadzornika nadučitelja Ivana Thume v istini primerno in duhovito okrašena, ni mogla vsprejeti. Gledalo pa se je na to, da je osobito naše čislano
l ženstvo, ki je od tako daleč prihitelo, dobilo pripravne prostore. Tu se prične
običajno zborovanje.
Predsednik Luka Svetec predstavi zastopnika visoke vlade c. kr. okr. komisarja Štefana Lapajneta ter spregovori:
Slavna skupščina!
Najprej mi je naznaniti žalostno novico, da je nač ljubljeni prvomestnik, ki je prejšnje v&ike skupščine tako spretno, tako primerno vodil, profesor Tomo Zupan, danes zadržan po smrtni bolezni svojega brata,*) ter je vsled tega mene naprosil, naj ga izgovorim in namestujem. Izražujoč mu živo sočutje v nas vseh imenu in obžalujoč, da mora naša skupščina pogrešati danes njegove izvrstne vodbe, stopim s tem na njegovo mesto in Vas, častiti skupščinarji, najprej srčno pozdravljam.
Zbrali smo se danes sedmič na veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Ako se ozremo nazaj na skromne začetke naše družbe in pogledamo, koliko je napredovala v tem času, mora se srce vsa-cemu rodoljubu napolniti z radostjo in z veselim upom za prihodnjost. Podružnice se množi, število pokroviteljev in dobrotnikov raste od dne do dne in vedno bolj pogostoma se spominjajo Slovenci naše družbe pri veselih in žalostnih prilikah. Našli so se tudi že goreči rodoljubi, ki so se spomnili naše družbe celo v smrtnih britkostih. (Slava jim!)
To je spodbudno za nas k še živejšemu delovanju, kar je pa tudi nujno potrebno, ker nasprotniki naše narodnosti pritiskajo huje in huje, zlasti na naše rojake ob periferiji, ter jim hote vzeti, kar je vsakemu narodu najdražje, vero in narodnost. Zato je treba, da se nasproti postavimo z delom in požrtvovalnostjo, ter da na vso moč skrbimo, da postane naša družba kakor mogočno košato drevo, pod katerim najdejo naši stiskani bratje varno zavetje proti vsem sovražnim viharjem in nevihtam. V to nam poma-gajta naša zavetnika, naša nebeška pokrovitelja sveta Ciril in Metod! (Dobro- in živio-klici!)
Predsednik L. Svetec konstatuje zadostno število navzočih zastopnikov ter pozove zapisnikarja, objavi naj v dokaz zglašene podružnice ter prične z vodstvenim poročilom za preteklo upravno dobo.
(Dalj« sledi.)
i«
*) Profesor Ivan Zupan, vrl slovenski rodoljub, umri je
1. avgusta	Op. poroe.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. avgusta.
(Posvečenje cerkve.) Prevzvišeni gosp. knezo-škof ljubljanski bodo v ponedeljek dne 15. t. m., na praznik Matere Božje, posvetili župnijsko cerkev v Sori. Sv. opravilo se prične ob 8. uri, prevzvišeni pa pridejo kmalu po 7. uri zjutraj, kar župnijsko predstojništvo naznanja vsem prijateljem in dobrotnikom cerkve.
(Torej vendar „narodno-napredna" stranka) je zasnovala škandal na idrijskem shodu. Tako se bere v dopisu iz Idrije v „Slov. Narodu" z dni 11. avgusta, iz katerega vsakdo lahko povzame, da so bili tisti ljudje, ki so zasnovali znani škandal, idrijski „napredni narodnjaki". Čestitamo „narodno • napredni" stranki k tej druhali, z izrecnim pristavkom, da jo jej iz polnega srca privoščimo. Samo ob sebi je pa umevno, da se v polemiko z „Narodovim" dopisnikom, ki je očividno tudi jeden „naprednih narodnjakov", spuščali ne bodemo.
(Služba božja na Rožnikn.) Delavci tovarne g. A. Samasse imeli bodo v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1., ob 8. uri na Rožniku sv. mašo s pridigo, b kateri najuljudneje vabijo tudi drugo občinstvo. Sv. opravilo bode izvrševal čast. g. Andrej K a 1 a n.
(llmrl) je včeraj 11. t. m., ob 3. uri popolu-dne v Stari Oselici po večkrat prejetih svetih zakramentih za umirajoče ondotni župnik, č. gospod Miha Gogala. Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 9. zjutraj. N. v m. p.!
(Valutni zakoni) so bili objavljeni v včerajšnji številki državnega zakonika. VeČ o tem izpregovo-rimo v jedni prihodnjih številk.
(„Ein nationaler Ausvvanderungsverein.") Iz Celovca se nam piše: Dunajska „Neue Fr. Presse" si je pod gorenjim naslovom iz Celovca naročila dobro pristno časnikarsko raco, po kateri so segli tudi celovški liberalni listi. Poročajo namreč po imenovanem viru, da „slovenski agitatorji delajo priprave, kako bi kranjske „privandrovce" naseljevali po koroških trgih in vaseh in tako okre-' pili slovenski živelj." V ta namen se baje v Ljubljani ustanovi posebno društvo za vso Slovenijo. — Celovški dopisnik dunajskega lista pa je to vest pobral iz „Mira", ki je v 20. št. pisal o potrebi slo-! venske obrtne družbe. In ta članek je tako pre-j strašil nemškega „Mihelna". Res, jako občutljive živce imajo ti gospodje. To pa dokazuje, da naši tuka]šnji nasprotniki pazljivo beri naš „Mir" in se boji vsacega razvoja naše pravične stvari. Dobro pravi pesnik: „Mi vstajamo, a vas je strah."
(Ogenj.) Dni 10. t. m. popoludne ob 1. uri so pogoreli na Zabukovju pri Turjaku trije kmetje, dvema sta zgoreli hiši z živinskima hlevoma, tretjemu samo hiša, gospodarska poslopja so oteli pridni gasilci. Zažgal je 41eten okrok, ki je v kup suhe stelje pred hišo vtaknil gorečo žveplenko. Zavarovana sta bila dva. Ker se zgodi toliko nesreč po otrocih, naj bi vendar stariši pazili ndnje! Prav bi bilo, ko bi se ukazalo z zakonom, če ne drugače, da se morajo žveplenk9 shranjevati v pločevinastih škatljicah s ključem, kajti sedaj jih otroci lahko dobi v vsakem kotu. — Včeraj zjutraj pred 5. uro je pogorelo vse poslopje in petero goveje živine A. Zdešarju na Viču pri Ljubljani. Nesrečni gospodar je bil zavarovan za 900 gld., toda škoda je gotovo še enkrat večja. Kdo je zažgal, ni še znano.
(V Ormožu) so se v torek in sredo izvršile občinske volitve. Slovenski volilci se jih niso udeležili, le v tretjem razredu je 36 volilcev oddalo glasove narodnim možim.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Čast. o. Jakob D i v i š iz reda sv. Frančiška pride iz Bolzana za kapelana k Mariji Devici v Mariboru; čast. o. Nazarij Schonwetter k Sv. Trojici in od ondot čast. o. Andrej Golob v Maribor; čast. gosp. Martiu Medved je premeščen iz Laškega Trga v Žalec; na njegovo mesto pride čast. g. Fr. Seli h iz Reiehenburga; in čast. g. Jos. Kržiš-nik, sem. duhovnik v Mariboru, pride sa kapelana v Reichenburg.
(Pri občiiski volitvi) v St. Jarji v ljubljanski okolici je bil županom izvoljen Janez Sipelj, svetovalci Josip Hribar iz Bičja, Josip Tome iz Št. Jurja in Josip Virant it Cerovega.
(Nemško šolo) bodo osnovali v Liutomeru. Ugovarjali so slovenski in zmerni nemški tržani, toda 1 deželni odbor v Gradcu se ni oziral na to ter do-I volit za Ljutomer ptfsebno šolsko občino.
(V Mariboru) so včeraj po slovesni službi božji položili vogelni kamen za južni zvonik. Upati je, da bodeta oba zvonika še letos pokrita.
(Laško vino.) Neki Žid je v Mariboru odprl krčmo, v kateri je točil „laško vino". Te dni so mu zaprli krčmo, vino pa poslali v preiskavo v Kloster-neuburg.
(Pomočno drnštvo „Rudečega križa") za Kranjsko je te dni izdalo tiskano poročilo o svojem delovanju leta 1891. Za obvezila, katerih je zvezni zbor sklenil kupiti 700.000 za vojake, kadar bi morali na bojišče, je kranjsko deželno društvo odločilo 397 gld. 84 kr. ter vplačalo peti del kot prvi obrok. Deželno pomočno društvo in podružnice so se pozvale, da imenujejo po enega poročevalca za skupui osrednji urad. Poročevalec deželnega pomočnega društva za Kranjsko je prvi podpredsednik g. ces. svetnik J. Murnik. Brezplačno pomoč je obljubilo šest tukajšnjih gg. zdravnikov. Mestna občina je za slučai vojne prepustila društvu zasilno bolnišnico s pogojem, da se takoj izprazni, ko bi nastale nalezljive bolezni. Društveno vodstvo posebno želi pomnožiti prostovoljne oskrbovalnice, v ta namen se bode obrnilo do velikih posestnikov. Vodstvo je kupilo in razdelilo 200 izvodov knjižice: „Naloge prebivalstva z ozirom na zdravilstvo v vojski in razdelitev bolnikov". Kranjska hranilnica in vis. deželni zbor sta tudi leta 1891 znatno obdarovala društvo, in sicer je dala hranilnica 300 gld., deželni zbor pa 100 gld. Za ta velikodušna darova jima bodi še enkrat izrečena najprisrčnejša zahvala. Dalje je društvo prejelo od deželnega odbora kranjskega v . ljubljanski mestni hranilnici naloženi znesek 936 gld. 82V» k'1"-' ki je ostal od darov, nabranih v podporo onim revnim rodbinam na Kranjskem, kojih svojci so vsled okupacije Bosne in Hercegovine bili mobi-lizovani. Primerno vinkulovano hrauilnično knjižico je društvo prevzelo z dovoljenjem visoke c. kr. deželne vlade kranjske v svojo oskrbo in se zavezalo, skrbno in brezplačno jo hraniti, na zahtevanje jo deželnemu odboru vrniti, dotle pa denarje z enakim namenom oskrbovati za kako prihodnjo mobilizacijo. Društvo je imelo koncem leta 3 častne in 207 rednih udov. Računski zaključek leta 1890 je kazal imovine 7731 gld. 87 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih, priloženi račun leta 1891 kaže pa imovine 9660 gld. 42 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih, torej se je društvena imovina pomnožila' za 1 9 2 8 gld. 5 5 k r. Predpisani 30% donesek za leto 1891 v znesku 92 gld. 74 kr. je društvo odposlalo centralnemu zakladu avstrijske družbe „Rudečega križa". Podružnic je 17, ki pa ne prospevajo; vseh članov imajo 541. Imovina je znesla 4246 gld. 28 kr. v gotovini in 95 gld. v papirjih. Vodstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo.
(Rop v Cerkvi.) Piše se nam : V Kokri so vlomili v noči 10. t. m. na silovit način tatje v župnijsko cerkev in napravili veliko škodo. S posebno močnim orodjem so morali odpreti zakristijska vrata, ki so na več krajih zelo poškodovana. Cerkvena skrinjica zraven velikega altarja je vsa razbita. Dobili so v njej kakih 5 gld. Preiskovali so po omarah v zakristiji, ker je bila cerkvena obleka premetana. Odtrgali so stenska vratica za sveto olje. Iz cerkve grede so razbili močno ključavnico v kapelici, iz katere so pobrali nabrano miloščino. Drzovit rop ! Ker stoji cerkev na samotnem kraju, ni nihče slišal razbijanja. Pozor priporočamo orožniški straži, ker si sami ne moremo pomagati.
(Mišnica.) Kakor poroča „Slov. Gospodar", prijeli so te dni pri Mali Nedelji nekega viničarja, ker je prodajal mišnico. Iz pisem, ki so jih dobili pri njem, je razvidno, da je bilo na njegovo in drugih posestnikov ime poslane 110 klg. mišnice. Čudno, da neso že prej prišli na sled tej kupčiji!
Telegrami.
Dunaj, 12. avgusta. Poročilo nekega peštanskega lista, da so se ponesrečili poskusi z brezdimnim smodnikom, je neresnično. Tovarni v Požunu in Blumau-u delajo smodnik v velikih množinah.
Dunaj, 12. avgusta. Petdesetletni privatni uradnik Janez Singer in njegova znanka sta sklenila vsled revščine končati si življenje z ogeljnim parom. Singerja in dva starejša otroka so danes našli mrtve, ženska in mlajši otrok še živita.
Dunaj, 12. avgusta. Mnogi listi nagla-šajo ob pričetku 14. leta Taaffejeve vlade njegovo vspešno, neutrudno in nesebično delovanje za državo in naštevajo mnogo važnih zakonov iz te dobe.
Line, 11. avgusta. Katoliški shod je danes sklenil resolucijo za versko šolo, vse-učiliščno stolico za modroslovje, katoliške shode vsako drugo leto. Popoludne je bila sklepna seja. Schnidler je govoril o katoliških listih, Sylva-Tarouca o delavskem vprašanju. V sklepnem govoru je naglašal predsednik, da kat. shod želi črno-rumeno reformo.
London, 11. avgusta. Iz Tangera se poroča, da je sultanova armada imela 100 mrtvih in ranjenih, vstaši 50.
London, 12. avgusta. Spodnja zbornica je vladi izrekla nezaupnico s 350 proti 310 glasovom; v četrtek prihodnja seja.
Listnica vredništva:
Gosp. dop. v Ljubljani: če je stvar resnična, zakaj skrivate ime, ki ostane itak tajno. Dopisov od neznanih dopisnikov načeloma ne objavljamo. Naznanite nam torej svoje pravo ime.
s i rs« rS.fi »«k:
8. avgusta. Anguštin Žagar, delavčev sin, 1 leto, Kolodvorske ulice 3, jetika. — Baibara Brajar, hišna posestniea, 77 let, Rožne uliee 9, kap.
V bolnišnici:
8. avgusta. Peter Srarekar, zidar, 28 let, huda zlatenica.
I	Tujci.
9. avgusta.
Pri Maliču: Temi; Truden, zasebnik, z rodbino, in Randl, inženčr, iz Trsta. — Bellani, ravnatelj ; Filipek, Koos, i zasebnika, iz Gradca. — Kobler, uradnik v pok.; Spiitz, zasebnik, z Reke. — Pelikan, inžener, iz Linea. — Mankoč, trgovec, iz Trsta, — Holli s soprogo; Zehler, tovarnar; vitez Pischof in Kutscha, inženerja; Gross, poročnik; pl. Mericel, major; Ficht, Danzinger, Ruhinan, Jung, Färber, trgovci, z Dunaja. — Klinger, peročnik, iz Slov. Bistrice. — Schaff, uradnik, iz Novo Banje. — Mohaupt, iz Tržiča. — Götzel z rodbino iz Bleda. — Ditz, vinotržec, iz Budimpešte. — Maidič, zasebnik, z Divač. — Ahačič z nečakinjo, iz Železnikov. — Baroninja Dumreicher, graščakinja, iz Marhof-a. — Wietschner iz Dukle.
Pri Slonu: Klofutar, tovarnar; dr. Grossman; Epstein, Braus, Nagy, Gruber, trgovci, z Dunaja. — Milletich, Borotha iz Zagreba. — Markelj, ravnatelj, z rodbino, iz Kopra. — Bettlheim, trgovee, iz Vel. Kaniže. — Tizozzi, trgovec, iz Milana. — Rupnik s soprogo iz Trsta. — Ferk s soprogo iz Maribora. — Hägen, knjigovodja, iz Luž. — Janka, tovarnar, iz Prage. — Stulin, nadporočnik, iz Pulja. — Wieltschnig, nadporočnik, od Križa. — Železnikar iz Kočevja. — Nussböek iz Zagorja.
Pri Južnem kolodvoru: Kral; Weiser, tovarnar, z Dunaja. — Tomažič iz Sežane. — Kavčič uradnik, iz Celja.
Pri bavarskem dvoru: Čemovšek in Jazbec s Krškega. — Zupančič iz Maribora. — Schmitter iz Monakovega. — Kraker, trgovec, iz Donaueschingen-a. — Kampf, župnik, iz Würzburga. — Schiffner, profesor, iz Pulja. — Schneider, profesor, iz Regensburga.
Vr^meimko »porodilo.
Srednja temperatura 16 9", za 2 0" nad normalom
Zahvala.
Naš tukajšnji umirovljeni o. kr. davkar, blagorodni gospod Josip Zupančič, lastnik zlatega zaslužnega križa s krono in častni občan v Velikih Laščah in Turjaku, podaril je šoli velikolaški 5 goldinarjev.
Za ta velikodušni dar izreka podpisani blagemu dobrotniku šole prav srčno zahvalo. Bog ga živi še mnogo let!
Šolsko vodstvo v Velikih Laščah,
dne 10. avgusta 1892.
J08. P&VČiČ,
voditelj šole.
Službe išče
v kakem župnišču poštena ženska srednje starosti, ki je že več let služila za kuharico in iiua prav dobra spričevala.
Več pove uredništvo našega lista.	367 3—3
t
375 1
Tutrepoltii naznaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem zi nas prežalostilno vest, da je naš iskre.no ljubljeni oče, tast, ded in praded, gospod
zasebnik,
rtu svoie dôbe v
danes ob 2. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 8 Gospodu zaspal.
Truplo predrazega rajnika bode po svečanem blagoslovljenju v soboto, dne 13. t. m., ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti št. 16 preneseno na grobišče k sv. Krištofu. Zadušne sv. maše se bodo služile v farni cerkvi Marijiuega oznauienja.
V LJUBLJANI, dne 12. avgusta 1892.
Žalujoči ostali.
13 ii il a j s k a borza.
Dni 12. avgusta
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Sreb rna renta 5 %, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100.......
96 gld. 95 ,
35 99
kr.
Dné 11. avgusta.
Ogerska zlata renta 4#.......111	gld.	90	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	45	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	25	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	150	„	75	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....184	„	25	„
Zastavna pisma avstr.osr. zem. kred. banke	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, %	100	„	10	„
Kreditne srečke, 100 gld.......192	„	75	„
St. Génois srečke. 40 eld......63	„	—	.
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.
Avstr, rudečega-kei?.a srečke, 10 gld. . .	17	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salinove srečke, 40 gld;........62	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........59	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	153	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2805	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	„
j Papirni rubelj....................1	„
Laških lir 100 ....................45	„
— kr.
35 „ 75 r
75 ,
25 21'/, 85
.MEBGUR'
fimenjamicna delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srvdke, valut« in devize.
■V Razna naročila IzvrSč se najtočneje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo:
4% bolzansko-meranske prioritete.
4',% gallikega zemljlikega kreditnega društva zastavna pisma.
duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
4§«>®#l§ goldinarjev
dobi se z jedno .
zemljiško-kreditno promeso
à 1 gld. in 50 kr. kolek. Žrebanje že dné 16. avgusta! ^HN
Izdaatel: Dr. Ivan Janiii.
Odgovorni vrednik Ignacij Žitnik
■ ^^ '
Tis .Katoliške Tiskarn" v Lbli.