Spedizione in abbonamento postale. Poštnina plačana v gotovini. NARODNI GOSPODAR ORG ANO DELL’ ENTE DELLA COOPERAZIORIE DELLA PROVINCIA Dl LIIBIAIVA GLASILO ZAVODA ZA ZADRUŽNIŠTVO LJUBLJANSKE POKRAJINE II 2S>'1 nnniversario della morte tli Krek li giorno otto ottobre 1917 moriva im-provisamente a S. Giovanni nella Car-niola Inferiore il dott. Giovanni Ivv. Krek. Noi cooperatori sappiamo perfetta-mente clie e stalo I^iii quello clie ha ispiralo il noslro movimento cooperativo im-primendo allo stesso un grande impulso, additandoci gli ideali e forgiando lavo-ratori cooperativi coscienti ohe, anche attualmente, ci sono tli esempio e tli spro-ne. II dott. Krek ha sempre rispettato ed amato 1’ uomo ed era sacerdote nel vero senso della parola: percio la sna influen-za era grande. La ricorrenza tlel 25° anniversario della sna morte sia per noi nuovo inci-tamento per il raggiungimento degli ideali da lui posti, intensificando ancora tli piii L attivita eooperativa nelle nostre regioni. Un importante giubileo Centosettantacinque anni la, preci-samente il 2h otobre 1767 c stalo costi-tuito a Lubiana il »Consorzio d’ agri-c o 11 u r a e d e 1 1 e a r 1 i ulili in Garniola«, ehe durante la sna Innga esistenza cambio tliverse volte tli nome Ob petindvajsetletnici Krekove smrti Dne S. oktobra 1917 je v Št. Janžu na Dolenjskem nenadoma umrl dr. Janez L v. Krek. Zadružniki vemo, da je bil to mož, ki je dal zadružnemu gibanju pri nas izreden polet, vlil gibanju idealizem in ustvaril zadružne delavce, ki so nam še danes za vzgled. Ker je spoštoval in ljubil sočloveka ter bil duhovnik v pravem pomenu besede, je bil njegov pliv izredno močan. Ustvaril je močno zadružno organizacijo in ji pritisnil pečat socialnosti. Ob 25letnici njegove smrti naj nam bo opomin kot človek in zadružni delavec. Pomebni jubilej Pred stopetinsedemdesetimi leti in sicer dne 26. oktobra 1767 je bilo ustanovljeno v Ljubljani »D r u š t v o |i o 1 jeti e I s t. v a i 'ii ko r i s t n i h umetnosti na Kr a n j s k e m«, ki se je v teku svojega dolgotrajnega obstoja nekajkrat preimenovalo in spremenilo svoj ustroj ter se danes imenu je » K m e t i j s k a družba«, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani. Ldinstvena je vloga, ki jo je igrala Narodni gospodar Letnik Številka 10 Strani 53 — 36 Ljubljana, 15. oktobra 1942-XX e persino rli struttura e clic si chiama oggi »S o c i e t a a g r a r i a , c o o pera tiv a, a garanzia limitata a L u b i a n a.« Unica e la posizione che occupo que-sta organizzazione nella nostra vita pub-bl ica. Pur troppo fin ad oggi n on e stata messa in evidenza in ogni particolare la attivita di questa nostra cooperativa centrale. Non e questo peraltro un compito facile per la sna molteplice applicazione nei campi ])iu svariati e non pub esser lo scopo di questo accenno ])er riparare a questa lacuna; speriamo clie questo lavoru — prima o poi venga fatto da una penna piu esperta ecl in uno speciale e piti largo scritto. Enumeriamo soltanto alcuni compiti ai quali la Societa agra-ria adempi onorevolinente durante la sna lunga esistenza. E’ stata essa che, non molto dopo la sna fondazione, creb la prima scuola agricola, piu tardi, anche la scuola artigiana. Essa anche fu la prima che inizib la boni lica della pal-lude lubianese e curb la sua coltivazio-ne. hondo, ancora nell" era francese, a Lubiana, I' orto botanico e lo sostenne fin al 1919, quando lo consegnb ali' Univer-sita lubianese. Cooperb anche alla fondazione del nostro museo raccogliendo e amministrando il materiale dalla sna fondazione nell anno 182’5 fino ali anno 1832. qua'rtdo si costitui un apposito Con-sorzio. 1 napprezzabili sono i meriti della Societa agraria per il miglioramento della nostra agricoltura. Colla parola viva e scritta essa difondeva il senso e la com-prensione per una migliore tecnica della coltivazione della terra. E’ suo merito se al nostro agricoltore non sono ignoti i metodi e le esperienze piu moderne nei svariati rami deli’agricoltura. Questa ta organizacija v vsem našem javnem življen ju. Žal še do danes ni primerno in vsestransko osvetljeno delovanje te naše osrednje zadruge. To tudi ni tako lahko, ker se je Kmetijska družba uveljavljala na najrazličnejših poprišeih. Ni seveda namen tega kratkega sestavka to nadoknaditi, ker bodo to hvaležno delo — upajmo — prej ali slej napravile bolj vešče roke in v posebnem ter obširnem spisu. Omenimo naj le nekatere naloge, ki jih je Kmetijska družba za časa svojega obstoja častno izvršila. Ona je bila, ki je kmalu po svoji ustanovitvi ustvarila prvo kmetijsko šolo, pozneje tudi obrtno. Tudi je bila ona prva, ki je začela z osuševanjem Ljubljanskega barja ter z njegovo obdelavo. Ustanovila je že v francoski dobi v Ljubljani botanični vrt in ga vzdrževala do 1. 1919., ko ga je izročila ljubljanski univerzi. Tudi pri ustanovitvi našega muzeja je sodelovala s tem, da je od njegove ustanovitve (leta 1823.) pa do leta 1832., ko je bilo ustanovljeno posebno Muzejsko društvo, zbirala in upravljala zbrano gradivo. Neprecenljive pa so zasluge Kmetijske družbe za povzdigo našega kmetijstva. Z govorjeno in pisano besedo je širila smisel in razumevanje za pravilno obdelavo naše zemlje. Njej sc imamo v prvi vrsti zahvaliti, da našemu kmetovalcu niso neznani tudi najmodernejši načini in izsledki v različnih panogah našega kmetijstva. Ta namen je jubi-lantka dosezala tudi z ustanavljanjem in vzornim vzdrževanjem primernih šol (kmetijskih, gospodinjskih, podkovskih itd.), s prirejanjem številnih tečajev, razstav, premovanj itd., vzdrževanjem vzornih posestev, drevesnic in trinic. Posamezni odseki, ki jih je ustvarila za izčrpoejšo obdelavo različnih panog meta la nostra societa la raggiange-va colla fondazione e sostentamento di scuole idonee (agricole, dclle massaie, p er maniscalchi etc.), coli’organizza-zione dei numerosi corsi, esposizioni, premiazioni e ancora, col sostentamento dei poderi modello, dei vivai per gli alberi fruttiferi e piantagioni di viti. Le singole sezioni, da esso create per i diversi rami deli’agricoltura, di mano in mano divennero indipendenti e con il suo aiuto, si mntarono in consorzi prolessio-nali indipendenti, come per 1’apicoltura, per 1'allevamento dei cavalli, per frutti-coltura, ])er viticoltura, per la pešca etc. Anche nel campo della vendita dei prodotti agricoli e degli accpiisii di tutte le merci occorrenti ali’ agricoltore, la societa. festeggiata fn sempre la prima or-ganizzatrice. Finalmente rileviamo ancora 1 impor-tanza della Societa agraria nella sna tjua-lita di editrice dei libri professionali, giornali, opuscoli, istruzioni in forma di affissi etc. 1 primi libri professionali sono stati pubblicati con sne edizioni. Pnbbli-cava :>Le novi ta |)er l agricoltore e per 1’artigiano« clie sono cosi importanti nella nostra vita pubblica, sotto la denomi-nazione ganeralmente nota di »Novita di Bleivveis«. Cia da cincpiantanove anni pubblico il suo »Agricoltore«, bolletino centrale della nostra agricoltura. Un gran patrimonio rappresenta poi la sna biblioteca bene ordinata, colla rac-colta di tutte le edizioni piu importanti, uscite non soltanto in lingua slovena. ma anche in altre lingue (italiana, tedesca, francese etc.). Siamo alla fine di questo fugevole saggio sulla attivita della nostra Coope-rativa colla speranza clie esso, anche in kmetijstva, so se tekom časa z njenim sodelovanjem osamosvojili in pretvorili v samostojna strokovna društva, kakor čebelarska, konjerejska, sadjarska, vinarska, ribarska itd. Tudi na polju vnovčevanja kmetijskih pridelkov in nabavljanja vseh potrebščin, ki jih potrebuje kmetovalec, je bila jubilantka prva organizatorica. Končno naj omenimo samo še pomembnost Kmetijske družbe kot založnice številnih strokovnih knjig, časopisov, brošur, navodil v obliki letakov itd. Prve strokovne knjige so izšle v njeni založbi. Izdajala je »Kmetijske in rokodelske novice«, ki ,so tako pomembne v našem javnem življenju in splošno znane pod imenom »Bleivveisove novice«. Že devetinpetdeseto leto pa izhaja njen lisi »K met o vale c«, osrednje glasilo našega kmetijstva. Ogromno bogastvo pa leži v lepo urejeni knjižnici zadruge, ki predstavlja zbirko vseh pomembnejših del, ki ,so izšla ne samo v našem jeziku, marveč tudi v tujih (v italijanskem, nemškem, francoskem itd.). Zaključujemo ta bežen prikaz delovanja naše jubilantke z željo, da bi se tudi v bodoče krepko razvijala im delovala v občo korist. Vabila na skupščine Zadruge opozarjamo na i? 31. zak. o gospodarskih zadrugah v smislu katerega mora vsaka zadruga vsaj 8 dni pred skupščino predložiti vabilo Zvezi ali sedaj tudi Zavodu za zadružništvo. Vabilo mora obsegati kraj, prostor, dan in uro skupščine, kakor tudi točen dnevni red. V smislu § 58. zak. o gosp. zadr. mora upravni odbor obenem z vabilom na skupščino predložiti tudi en izvod sklepnih računov ter poročili upravnega in avvenire possa continuare a s\ilupparsi ed operare sempre piu per ii bene pubblico. L’in vito alle assemblee Avvertiamo le cooperative, che ai sensi del i? »l della legge sulle co()|)eralive eco-noniiche ogni cooperativa e obbligata a mandare almeno 8 igiorni prima dell as-semblea linvito alla Federazione, ora a 11’1’n te della cooperazione. Linvito deve contenere la localita, il locale, il giorno e Tora dell’assemblea nonche un preciso ordine del giorno. Ai sensi deli § 58 della legge sulle cooperative economiclie il con-siglio d’amministrazione deve, assieme al-l'invito all’assemblea, presentare anche un eseni|)lare del resoconto e delle rela-zioni del consiglio d’amministrazione e di sorveglianza, che verrano lelte all’assem-blea. Quando 1’ordine del giorno per Las-semblea contiene anche il cambiamento dello statuto, la cooperativa deve presentare anche il testo completo del cambiamento da affettuare, perche L’In te deve dare il suo preventivo permesso per poter effettuare ogni variazione statutaria. Quanto alle modificazioni dello statuto delle cooperative di credito facciamo |)resente le nuove disposizioni, secondo le quali tpieste devon« ottenere anche un permesso speciale dalLUfficio di vigi-lanza per la difesa del risparmio. Le cooperative che secondo il loro statuto devono pubblicare l invito nel »Narodni Gospodar« lo devono presentare al-I Lutc almento entro il 10 del mese, af-liniche ci sia la possibilita di pubblicarlo. nadzornega odbora, ki se bosta prebrali na skupščini. Če je na dnevnem redu skupščine sprememba pravil, mora zadruga predložiti popolno besedilo nameravanih sprememb tudi zaradi tega, da more dati Zavod dovoljenje za spremembo pravil. Glede spremembe pravil opozarjamo kreditne zadruge tudi na nove predpise, v smislu katerih morajo za to spremembo dobiti dovoljenje tudi od Nadzorstvenega urada za zaščito štednje in dajanje posojil. Zadruge, ki objavljajo vabila v Narodnem gospodarju«, morajo vsaj do 10. v mesecu predložiti Zavodu vabilo, da ga je mogoče objaviti. Vabila na skupščine Kodna skupščina Nabavne in prodajne zadruge v Novem mestu, z. z o. j., bo dne 2. novembra 1942 ob 10. dopoldne v prostorih zadruge v hiši Ljudske posojilnice v Novem mestu. - Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa za leto 1941. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 6. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 9. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 10. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. 11. Slučajnosti. — Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, bo pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu druga skupščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. XII. redna letna skupščina »Jugrad«, prve jugosl. gradbeno-hranilne zadruge z o. j. v likvidaciji v Ljubljani, se bo nadaljevala dne 30. oktobra 1942-XXI ob 9. v poslovalnici zadruge, Poljanska cesta 13/11 z že objavljenim dnevnim redom. Likvidatorji. Zupan Koga iz Ljubljane nam je dne 28. sept. t, 1. nakazala po položnici 100 lir brez navedbe koristnika. Zato prosimo naknadnega obvestila, kateri zadrugi naj ta znesek pišemo v dobro. Cena listu za naročnike 20 L na leto — Rokopisi se pošiljajo na naslov : uredništvo ,,Narodnega gospodarja11 v Ljubljani. Zavod za zadružništvo Ljubljansko pokrajine — Rokopisi se ne vračajo — Izdajatelj Zavod za zadružništvo Ljubljansko pokrajine. — Urednika dr. E. Čeferin in D Schauer, oba v Ljubljani — Za Zadružno t1-'--------------------------------- " t”-:------1 1 tiskarno M. Blejec v Ljubljani.