Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi |e moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEHIK.I Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Ctev. 24 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, I1L, under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 17. Junija 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX Razgled posvetu. AVSTRIJSKO-O GRŠKA. Avstrijska finančna, trgovska in železniška ministrstva so sklenila, da bodo čuvala domačo petrolejsko industrijo proti Vaeuum petrolejski družbi, ki je v zvezi z ameriško “iStandart Oii Co'.”. Pri tem se bodo ravnali po avstrijskem rudarskem zakonu, po katerem bode omogočeno, metati Vaeuum družbi polena pod noge. Posebno strogo se bodo držali postavne določbe, da se mora produkcija tujih petrolejskih rafinerij omejiti. Dosedaj je Vaeuum družba namreč več proizvajala, kakor ji je postavno dovoljeno. Če to ne bode zadostovalo, se bodo avstrijskemu in ogrskemu državnemu parlamentu predložile nove postave proti ameriškim interesom. — Kakor smo že poročali, je pri zadnjih volitvah za državni zbor na Ogrskem dosegla vladna stranka uspehe, 'kakoršnje si je le mogla (želeti. Pri volitvah je pa nastopala vlada jako brutalno in je pošiljala vojake na vse strani. Prišlo je v nekaterih krajih do krvoprelitja. Vsled tega so v ogrskemu državnemu zboru socialisti protestovali proti takemiu vladnemu postopanju. Vlada se za te proteste niti ne zmeni, ampak e-nostavno molči. — O nadporočniku Hofriehter-ju se širijo vedno nove senzacije. Tako n. pr. govorijo eni, da je bil nadporočnik skrivaj obešen, drugi zopet, da je pomlloščen na *20. letno ječo. Najnovejša senzacija je, da je Hofrichter baje svoje priznanje preklical in rekel, da ni v nikaki zvezi z pismi, v katerih je bil strup, in katera so dobivali častniki. — 'Njegova žena je dobila dovoljenja, da opusti i-me svojega moža in da sme zopet nositi dekliško ime. Koliko je o teh govoricah resnice, ni znano. FRANCIJA. Pariš, (Francija, 15. junija. Ds se deluje proti nezadovoljstvu v armadi in proti antimilitaristič-nemu ¡gibanju med prebivalstvom, je objavil vojni minister Brun raziglas. ki ima namen, preprečiti trpinčenje rekrutov. V prihodnje ne bode dovoljeno podčastnikom, armade ali mornarice, kaznovati podložnih vojakov ali mornarjev. Vse kaznjive slučaje morajo naznaniti višjim častnikom, ki potem določijo kazen. S to novostjo upa vojni minister doseči, da vojaščine obvezni mladeniči ne bodo več imeli tolike odpornosti do vojaške službe, kakor jo imajo sedaj. — Kdor je že jedel komis, ve, da taki odloki nič ne pomagajo, in da se ljudstvo ne bode nikdar ogrevalo za^vojauju Calais, Francija, 12. junija. Potopljeni francoski podvodni čoln so včeraj dvignili. Vsega skupaj je moralo umreti 27 oseb. Krmarja Lebretona so našli na svojem mestu. ŠPANSKO. Madrid, Španska, 16. junija. Vsled kraljevega odloka se je iz-premenila ustava, tako, da smejo cerkve nekato-liških verskih družb svoje cerkvene obrede in slavnosti javnosti naznanjati. Dosedaj je imela to pravico samo rimsko katoliška cerkev. Republikansko časopisje zahteva popolno enakopravnost vseh verskih izpovedanj in, da država ne sme več dajati cerkvi denarne podpore. Provin-cijaltai guvernerji so dobili pred nekaj dnevi nalog, da morajo vse verske občine in redovi, ki niso postavno pripoznani in ki izvršujejo kako obrt, prositi oblastvenega dovoljenja, če se bodo branili, pripade njihovo premoženje državi in redovi se razpusti. Tajnosti španske inkvizicije smo prvi, drugi, tretji in četrti zvezek zopet prejeli, in jih priporočamo. Prodajamo jih po 25e vse štiri zvezke skupaj, poštnine prosto. NEMČIJA. Velikanska povodenj. Iz Kolina na Nfemškem prihajajo poročila o velikanski vremenski katastrofi. Nad ahrsko dolino v Eifel okraju se je utrgal oblak in napravil iškodo, katere se sedaj še ne more dobro preceniti. Po najnovejših ooročilili je izgubilo življenje kakih 200 oseb. Vsled hudih nalivov, je reka Akra izstopila iz svojih bregov in poplavila vso okolico. Največ ljudi j je izgubilo življenje na mestu, kjer sta stali dve baraki, in v katerih so bivali hrvaški in italijanski delavci. Od dela izmučeni, so trdno spali. Voda je naraščala tako hitro, da jih je zagrnila prej, predno so mogli misliti na rešitev. Do sedaj so dobili iz vode 37 trupelj. Škoda je velikanska. Železniške proge so ponekod! popolnoma razdejane. Več vasi je opustoše-nih. Neko vas je zažgala strela in vpepelila deset hiš ter ranila štiri osebe. Voda je zopet upadla, tako hitro. kakor je narasla. Mnogo kmetov je prišlo ob vse, kar so imeli. Kolin. Nemčija. 16. junija. Pri zadnji’ poplavi v Ahrski dolini je izgubilo okoli 200 ljudij življenje. 87 trupelj so že našli. Poroča se, da je utonilo v okraju Sehult 50 oseb, ko se je podrl most, na katerem so stali ljudje. V vsej ahrski dolini je sedaj samo en most. Škode je več milijonov mark. ($1.00 = 4 marke 20 fenigov.) Nedavno od papeža objavljena enciklika, v kateri opisuje sv. Bo-romeja, ki je bil pred tristo leti proglašen svetnikom, kakor zagovornika ikatoličanstva, je vzbudila po vsej Nemčiji in sploh vsem svetu veliko pozornost. Protestan-tovski Nemci so ogorčeni nad papežem, ker pravi enciklika, da je Martin Luter izpodkopal temelj katoličanstvu. To pa ni res, ker se je Luter bojeval le proti nesramnemu zavijanju katoliške vere in izkoriščanju iste po duhovnikih. Vsi časopisi se bavijo sedaj s papeževo encikliko, katero tudi nekatero katoliško časopisje obsoja. Konservativci in narodni liberalci v deželnemu zboru so in-terpelirali vlado, in jo vprašujejo, kaj hoče ukreniti, da se zavrne tako žaljenje evangeljske cerkve. PORTUGALSKO. Iz Portugalske prihajajo vznemirljiva poročila. Nek brzojav iz Badojoz v Španiji naznanja, da se je portugalska armada uprla, da se je kralj Manuel odpovedal prestolu in da je istega zasedel vojvoda Oporto. To poročilo je prišlo skrivaj čez mejo. ¡Nadalje se naznanja, da se je Manuel odpovedal, da bi pomiril ljudstvo in rešil monarhijo. Podrobnosti sicer niso znane, a mogoče je temu tako. Kakor znano, je bal Carlos, portugalski kralj, lansko leto ustreljen. Tudi prestolonasledniku je bila namenjena kroglja. a ga je samo ranila. Postal je kralj Manuel, ko še ni bil 20 let star. Vojvoda Oporto je njegov stric in star 45 let. Vlada se ni upala z vso strogostjo nastopati proti zaroti, ki je zakrivila smrt kralja Carlosa. Vedno je zasledila kako novo zaroto. Portugalska vlada je neizmerno koruptna, Gospodarske razmere so kar najžalostnejše. Država je bankerot-na in je v pravem pomenu besede pod varuštvom Anglije. — TURČIJA. Iz Carigrada se poroča, da je pri Dule Burgas, petdeset milj iztočno od tam, ponesrečil brzojavni vlak orijentalskc železnice, ker se je podrl nek most. Več vozov je padlo v reko, in bati se je, da je mnogo ljudij izgubilo življenje. Iz Carigrada so odposlali posebni vlak z zdravniki in bol niškimi strežnicami na mesto nesreče. Klarel Stopaj v Calumetu, Mick, je naš zastopnik in le on je opravičein nabirati za ' ‘ Glas Svobode” naročnino. Delo în štrajk. Premogarski štrajk v Westmoreland okraju. Rojak nam poroča, da se štrajk v Westmoreland premogarskemiu okraju še vedno ni končal. 'Bijejo se ljuti boji v Export in Crab-Tree v okolišju Jannison rovov. Prav nič ne kaže na to, da bi se štrajk kaj kmalu končal. Zadnjič so se spopadli štrajkarji, skabi in deputiji. Nastal je pravi boj. pri kateremu je bilo pet oseb ubitih, mnogo pa smrtno ranjenih. Kakor vsa znamenja kažejo, se bode pravi štrajk šele sedaj začel. Razmere v Illinoisu. Lastniki premogovih rovov v Illinoisu se na vse načine trudijo, da bi zanetili prepir v vrstah organizova-nih premogarjev. Kakor pravi John H. Walker, predsednik illi-noiških premogarskih delavcev, je družba že večkrat skušala podkupiti premogarske delavce, posebno strojnike v južnem Illinoisu, da bi se izneverili organizaciji. Nek mož, ki se imenuje Humphrey in trdi. da biva v Springfieldu, se trudi v južnem Illinoisu, da bi strl štrajk. A premogarji se ne dajo lepim besedam zapeljati. John Mitchell, bivši predsednik organizovanih premogarskih delavcev v Ameriki, bode skušal doseči poravnavo med premogarji in lastniki. V to svrho je v torek konferiral z John H. Walkerjem in Frank Farrinsrtonom predsednikom in podpredsednikom združenih iilinoiških premogarskih delavcev. Iz Decatur, Ul. se nam poroča, da je sodnik W. C. Johns v ta-mošnjem- okrožnem sodišču izdal proti lokalni uniji štev. 781 združenih premogarjev ameriških začasno odredbo, s katero ji prepoveduje. pozivati strojnike, čuvaje pri sesalkah in priganjače mul, na štrajk. Odredbo je izdal z u-temeljevanjem, da bi bil rov uničen. če bi oni delavci ostavili delo. Na tisoče delavcev mora počivati na iztoku, kjer so bili vpo-•leni v predilnicah. Tovarne so zaprte: na tisoče delavcev dela povprečno samo tri dni na teden, ker so tovarne deloma ustavile o-bratovanje. Visoka carina na volno podražuje izdelke, in občinstvo ne more tako visokih cen plačevati. Colnina na surovo volno je najnesramnejša v vsem Payne-Aldrieb tarifo. Ko so kovali ta tarif, se je govorilo, da je visoka carina potrebna, da čuva domače delavce. Sedaj se vidi, kako jih čuva. O varstvu se more govoriti le pri trustu, kateremu nova postava omogočuje, ljudstvo še bolj skubsti. Iz Kansasa prihajajo zopet poročila, da primanjkuje delavcev, ki bi pomagali pri žetvi. A kdo bi šel tja. — mogoče bi celo na drugem' mestu službo pustil, — da bi delal dva ali tri tedne za plačo $15 ali $20. Delavsko vprašanje v Kansasu se more rešiti le, še garantira država petdeset tednov dela in 2 tedna počitnic, mesto nasprotno, če se ne posreči dobiti ljudij, ki delajo dva tedna in se s tem zadovoljijo, drugih petdeset tednov pa zapadejo v hipnotično spanje in spijo toliko časa, da je zopet delo. — 800 stavbinskih delavcev v Chi-cagi, ki so bili na štrajku od 1. maja, se je pred nekaj dnevi vrnilo na delo. Sporazumeli so se s staVbinskimi podjetniki, ki tvorijo “Iron League”. Z unijo se je sklenila dvaletna pogodba. Delavci1 dobijo 65 centov na uro do 1. maja 1911 in 66 centov na uro naslednje leto. Zahtevali so 67e. Dosedaj so dobivali plače 62 in pol centa na uro. 'Vsled tega se bode z delom pri novi mestni hiši in drugih velikih stavbah v Loop-distriktu nadaljevalo. Ravnatelji Minneapolis, St. Paul & Sault Ste. Marie železnice v ¡St. Paul, Minn. so sprejeli načrt za penzijoniranje postarnib in za delo nezmožnih uslužbencev. Pravico do pokojnine imajo vsi uslužbenci, ki so nepretrgoma delali najmanj 1‘5 let pri družbi, in so dosegli starost 65 let, nadalje oni, ki postanejo pred to starost- jo za delo nezmožni, če so bili vposleni pri družbi predpisani čas. Pokojnina znaša en odstotek plače za vsako leto, tako da dobi n. pr. mož po dvajsetih službenih letih ravno toliko odstotkov plače kot pokojnino. Najnižja pokojninska svota znaša $15 na mesec. Tudi deklice štrajkajo. Štraj-kujočim strojnikom;, elektrikarjem in drugim rokodelcem v delavnicah Otis Elevator Go. v Yonkers, N. Y. se je pridružilo 160 deklet in tako sedaj delo v vseh tovarniških delavnicah popolnoma počiva. Predsednik pekovske unije štev. 164 je dosegel, da so zaštrajkale deklice v iznak simpatije. Dokazoval jim je, da morejo, če ostarijo delo, pomagati na ta način 1600 možkim tovarišem do zmage. Štrajkarji zahtevajo, da se jim poviša plača za 25 centov. Najnovejše poročilo javlja, da so dosegli delavci, kar so želeli, ih da so se sedaj vsi zopet vrnili na delo. V Rochester, N. Y., so delavci pogodbenika Britton v bližini Kodak Park zaštrajkali. Pomožni šerifi so prišli in aretovali dve o-sebi. Štrajkujoči Italijani so korakali iz Rochester k Rrittono-vim delavnicam in nagovarjali delavce, naj o stavijo delo. Ti pa tega niso hoteli storiti in tako je prišlo do prepira med obema strankama. Proti prisilnemu delu. Predsednik A. F. of L. Samuel Gompers, je protestoval pri Naglu, tajniku oddelka za trgovino in delo. vsled razmer, ki vladajo na sladkornih plantažah hawaiiskih. Zatrjuje, da morajo na Hawaii delati ruski naseljenci po ‘‘peonage” načinu. Zahteva kazensko zasledovanje lastnikov sladkornih na-iadov in onih ljudi, ki so se pregrešili proti pogodbeni delavski postavi. Nova lopovščina iilinoiških pre-mogarskih baronov. Ravno pred zaključkom lista smo dobili poročilo, da so illinoi-ški lastniki premogovih rovov naperili pri zveznem sodišču proti zvezi premogarskih delavcev' kazensko postopanje radi zarote in zahtevajo, da se obsodi Avgust Spiesa. Parsona in druge. Zatrjujejo, da so bili obsojenci iz leta 1886 kaznovani na podlagi illinoiške državne postave o zaroti, in da vsebuje poziv zveze premogarskih delavcev na strojnike isto “nevarnost za lastnino in človeško življenje”, kakor oni dozdevni atentat na Haymarketu. Kakor znano, so United Mine Workers vprvič od postanka organizacije dosegli, da so zaštrajkali tudi strojniki, čuvaji pri sesalkah in kurjači. Za premogove rove je seveda nastali! velika nevarnost. da jih voda ne zalije, vsled česar bi trpeli lastniki velikansko škodo. V svoji jezi hočejo premogarski kapitalisti s kazenskim zasledovanjem radi zarote proti zvezi premogarskih delavcev kaj doseči. Zveza se seveda za onemoglo jezo premogarskih baronov niti ne zmeni. — Sedaj vedo delavci, katero orožje je najbolje, da z njim dosežejo svoje zahteve. Med tem, ko se lastniki preje niso veliko zmenili za štrajk. dokler so samo premogarji štrajkaii, se sedaj vsi iz sebe, ker ves obrat počiva. Kakor hitro se delavci še nekaj časa držijo, je gotovo, da zmagajo. Za v prihodnje pa vedo, kakega orožja se morajo poslušati ... . Od boja do zmage! bodi geslo vseh. Premogarje, ki so na štrajku, poživljamo, naj vstrajajo v boju za svoje pravice. V slogi je moč! Tega izreka naj se vedno drže. Ako pri sedanjemu štrajku ne zmagate, bode to v veliko škodo vsem premogarjem še za več let naprej. Nikar ne odnehajte! Na Vas samih je ležeče, če si hočete izboljšati svoje stališče. Rojaki delavci! Najlepše uspehe so dosegli o*i, ki so ise morali največ potegovati in sfco.riti za upravičene zahteve. Neodnehajte, bodite složni, podpirajte drug drugega in končna zmaga bode Vaša! Razne novice. 400,000 AKROV ZEMLJE V N. DAKOTA. Bertholdt reservacijo bodo parce-lirali za naseljevanje. Washington, 14. junija. — U-kaz iz urada za notranje zadeve v Washingtonu. da naj parceliira-jo Bertholdt reservacijo, ki se nahaja v obliž ju Be ribo ld trdnjave. je vse presenetil. To zemljišče meri nekaj nad 400,000 akrov, in je, kakor se pripoveduje, najro-dovitnejši in najlepši kos zemlje od vseh, takoimenovanih “reservation”. Vlada bode dala to rezervacijo na razpolago za naseljevanje na podlagi postave, katero je predsednik, še ne dolgo tega. sankcijoniral. Za to zemljišče se domačije želeči ljudje zanimajo po vseh Zdr. Državah, in leži le dve milje južno od Great Northern železniške proge in v sredini takoimenovane “famous wheat belt”. Črnogorski delavci v Alaski — stradajo. Z 11. junijem se poroča iz Washingtona o gladovanju 250 črnogorskih delavcev v Cordova, Alaska in to poročilo je vznemirilo nektere trdosrčne posta voko-vače. — 9. t. m. je vlada v Wash-ingtonu dobila brzojav za nujno pomoč. Isti brzojav pravi, da je 250 teh delavcev zapuščenih in ne morejo dobiti dela. IS strahom zaključuje, da se bojijo, da se ne bi ti izstradani delavci vzdignili in postali silni in nadležni. O pravieol j obnosi kje si vendar doma? Gladni in, strgani evropski delavci, kamor jih je kapitalist zvabil z namenom, nje in druge delavce izkoriščati, se naj vzdignejo nad mestom, ki šteje vendar desetkrat več ljudi od teh mučenikov. Temu, da se jim slabo godi in da je pomoč nujno potrebna, je dokaz že to, ko so brzojavili v Washington za pomoč. A gospoda-, sedeča na mehkih se-dežeh. je mesto, da bi poslala pomoč. brzojavila nazaj po nadalj-ne informacije. Kaj bi pa vendar ameriški kapitalisti začeli, ko bi nastala revolucija, kakoršna se je že večkrat na Francoskem ponavljala, ako se že teh 250 izstradanih evropskih delavcev boje? Steel trust se oborožuje. Iz Jplieta poročajo, da je tam okoli jeklarna družba odpustila privatne, paznike in jih nadomestila z uniformiranimi ter z orožjem, preskrbljenimi pazniki. — To pač tudi nekaj pomeni, a čutimo, da nič dobrega. “If a minister says you axe a liar, then punch him, on the nose.” 13. t. m. se je vršila obravnava tu v Chicaga na policijski postaji Harrison Street, pred municipal-nim sodnikom Gemmill. Toženec je bil mlad mož po imenu Weiss, tožiteijl pa Perry Gim, evangelis-tovski duhovnik, ki je bil ves črn in zatekel v obraz. Na sodnikovo vprašanje je toženec odgovoril: “He called me a liar,” nato pa reče -sodnik razburjen. “ Any preacher that calls a man a liar isn’t, fit to preach the gosi-pel”, in obrnivši se proti tožite-1 j iz je s prstom žugajoč nadaljeval : “He did just, right in punching you. Mr. Gim. and he is discharged. ’ ’ Temu sodniku bi priporočali marsikaterega slovenskega -srbo-ritega, iz stare domovine pobeglega duhovnika, da bi jim obtesal negajive odrastke in stem ozdravel njih moralo. Zopet novo zlato polje! Seattle, Wash.. 16. junija. Kakor poroča A. W. Swantz, ravnatelj Alaska-severne železnice, se je našlo novo, in sicer jako bogato zlato polje v alaskinem dis-triktu Bonifield. Čistega zlata se ceni od 30 do 75 dolarjev pri toni rude. Na zlato polje se prav lahko pride i» Sewarda. poštne hranilnice. Zastopniška zbornica v Wash-ingtonu je sprejela predlog, da se ustanovijo poštne hranilnice po Združenih Državah. Sprejet je bil z 102 proti 113 glasovi. Z upeljavo poštnih hranilnic hoče koplješ takorekoč pripomoči do občnega blagostanja, ker je tudi revnim omogočeno hraniti. Kdor ima le deset centov odveč, si lahko kupi hranilno znamko, in ko je nabral deset zpamk, vzame vsaka poštno branilnična banka tako z znamkami naklebljeno karjo in vpiše v knjižico znesek $1.00. Tako vloženi denar je mnogo bolj na varnem, kakor v k-teri-koli drugi banki, ker Združene Države same jamčijo zanj. Če vse banke bankrotirajo, poštnih hranilnic to ne more zadeti. “Stric Sam” daje sicer samo dva odstotka, a denar je na varnem. — Obširnejše se bodemo bavili s poštnimi hranilnicami v prihodnji izdaji Glas 'Svobode. Vsestranski Mr. Roosevelt. Na ladiji “Anglista Victoria” se je ex-predsednik Roosevelt 13. t. m., kot poroča brezžični br(zo-jav, udeležil katoliške službe bože je, pri kateri je bilo 1200 Rusi-nov in Poljakov navzočih. Po mašnikovem opravilu so ¡Slovani molili litanije, nato je povzel besedo Roosevelt ter rekel poslušalcem-, da so v njegovi domovini dobrodošli • in ko se izkrcajo- pazijo naj se tujcev. Priporočal jim je nadalje, da naj bodo vbogljivi in skrbe, da postanejo čimprej državljani, ter naj vedno branijo ženske pravice. Nato so se gnetli naseljenci okoli njega, da bi mu poljubljali roko. Duhoven je seveda prestavil njegov govor slušateljem. Popoldne je govoril v drugem oddelku nemškim katoličanom. Rano v jutro je prisostvoval pro-testantovski službi božji v prvem oddelku. V ponedeljek je govoril na krovu vsem ki so ga hoteli poslušati, -v torek pa je potnikom prvega in drugega oddelka v družbi francoskega, nemškega in poljskega duhovnika ter protesi-tantovskega dal koncert. Farmarji zažigajo krompir. 'Tekom' prihodnjih tednov bodo v IN!ew B-runswicik, Canada, zažgali več tisoč sodov krompirja, ker je cena istemu tako nizka, da se ga ne izplača izvažati. In na tisoče ljudiji jie po Združenih Državah, ki gredo vsak dan lačni spat, ker nimajo niti toliko, da bi si kupili krompirja. Iz Bostona se je te dni poročalo, da so se zadnja štiri leta pomnožili samomori a 50 odstotkov in da pride v u--ožne hiše vedno več ljudij. Take razmere vladajo po skoraj vseh večjih mestih. Toda tisoče sodov krompirja bodo zažgali —- da o-stane cena vedno enako visoka in da se ne zmanjša- profit veletrž-cev! ZAHVALA. Podpisani John Batich, tajnik društva št. 2 ,S. S. P. Z. y Cla-ridige, Pa. se zahvaljujem -sl. pevskemu družtvu “Mladi vrh” v Bridjgeville, Pa,, ki je darovalo- v pomoč' štrajka-rjem v Westmoreland prem. okraju svoto $10.00, katero sem prejel -po1 tajniku Louis Glaser. Družtvo Ilirija št. 38 S. N. P. J. pa je poslalo svoto $13.70 v podporo najpotrebnejšim članom; dr. Bratoljub št. 7. — Iskrena zahvala! John Batich. DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo: za * 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00 ................ 200 kron, za 8 102.50 ............... 500 kron, za S 204.50 .............. 1000 kron za $1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. N«w *ork (KM St, Clair A v«., K. E. “Ireland, Ohia V OHUN.* **** SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Sedemnajsto poglavje. Roparji ¡so ‘žarno sledili 'sit-otni-Ikui iL aiwt onn v njegovo taborišče; ko pa so dospeli tja, je stopil stotnik v eno kop, v katerih, t-o ibilii nastanjeni njegovi dragonlei, in se povrnil eiez; nekaj trenutkov m navadno leščerbo, nakar je stopal naprej proti sadnemu vrtu, ki je od' trek stra-nij obdajal kože. Tolpa j 'e šla tiho za njim, meneč, da jilh ¡p-elje, v sv-rhio nada-lj-' niih ¡pogajanj, na «krit kraj, kjer ne bo mijhže mogel prisluškovati njihovemu iratagovoru. Naenkrat pa soi s strahom izapaizili, da so obkoljeni o‘d dragoncev . . . “Kaj — ali na» ne mislite plačati?” je vprašal «■ tnesočiim glasom poglavar stotnika, ;ki se je -bil ustavil zdaj in se obrnil k tolpi. ‘‘(Plaleati? O, gotovo! ^voje plačilo morate prejeti . . . Tukaj je denar, ki ga je poslal polkovnik iSingelton za vjetj-e vohuna! ’ ’ Relkiii je vrgel zaničljivo roparju mošnjo pred noige: po travi so «e ■zatirkljaili svetli icetkiini. ’ 'Oddolžite puške .in ¡poštajte, če je denar prav!” ' (Popolnoma preplašeni roparji :so iulbngali na im ah in med tem ko «o pdhirali in preštevali denarje, jim j*e nekaj dragoncev sik rivaj izpraznilo muškete. “Denar jie prav, zdaj ,pa .gremo.” Je reikel slednjič poglavar. “Stojte!” pa je zagrmel Law-ton. “Držal: sem besedo, izdaj' pa naj se izigodi pravica ! Zato-, da ste ivjeli vohuna, «mo Vas ¡plačali — a kaznujemo vas, 'ker ste motiki, roparji in požigalci. Primite jih in dajte jih vtiakemu, po Mojzesovi postavi — štirideset marnje eno!” ■ Kjalkor bi trenil, go -bila ‘privezani roparji na 'bližnja dlrev-esa, dragon'ci ,pa oboroženi s trdnimi 'kre pevci. Ko je klila eksekucija izvršena, je ukazal, Lawton voj alkom, naj odvežejo roparje in zajahajo kopje. Tolovaji so v zakrknjenem molku pobrali puške in šli, :ko pa so dospeM .do bližnjega skalovja, «o se naenkrat, ustavili, .pomerili muškete ina dragonce in izproži-li . . . Vojaki so se zakrobotali, 'ko so slišali onemogli picket petelmiovy stotnik ,Lawton pa je zaklical o-fc-tuipnjenii tolpi: “O, poznam^ vais in vedel, sem to vnaprej — izpraznili smo vaše pihalnike! ” “Tega ne!” je zavpil poglavar, potegnil iz žepa samokres in u-strelil na stotfnika. Krogla je siknila mimo Lawtonove glave. On se je samo zasmejal, eden dragoncev pa je zdrvil s tako naglico ¡nad roparja, da je le-ta moral -pustiti i puško i denar, samo da je mogel uteži! S tem plenom se je virnil dragonec k svojemu stotniku, ki mu j-e velel ’spraviti oboje, dokler ne pride lastnik zahtevat utvari nazaj . . . Law-ton se je napotil fedaj nazaj v -hotel Flanagan. Tu jie- zagledalo njegovo oko postavo-, naglo stopajočo med' drevesi tja proti gozdu, Ikamor ,so bili izginili roparji. Hitro «e ji je približal in spoznal; v svoje začudenje na tem krajin liin ob tej nožni uri — mar-k etendiairi-co. “Liza! Ali Vas mesec nosi o-ko’i?” jie vzkliknil. “Ali se ne bojite '«režati duha Žefkimega. tukaj, ¡kjer se je pasla najrajši?” “Povem' Vam, stotnik Jalk,” je odvrnila marketendurica z njenim 'dohroiznanim glasom in majaj e z /glavo, padajočo jej globoko na prsi, “da ne iščem ne Žepke ne njenega diuhla, ampak ,ze-ldšž za ranjence,, in zdaj pri mesečini utrgana, imajo evojo pravo mož. Vrsta, 'ki je potrebujem, rase tam pod onimi le skalami in m onaro -sie požnriti., sicer izgiube svojo čarobno .moč.” “Na. da «te tako neumni!” se 'j, je stmei.ja.1 -stotnik. “A čujte: tja-le-gori,so se «(krili rolparji, in ako jim pridete- v reke, se bodo iznesli nad Vami za batine, katere sem jim dal našteti jalz. Zato, draga Lizika. Mite- -rajši naiza-j in v postelj pa se nar,pite, jutri odrinemo!” Liza pa se ni zmenila za njegov svet in «e oddaljila tja proti grižmiju. •Za trenutek, ko je bil omenil Lawton roparjev,, je- -bila postala, a takoj zopet nadaljevala svojo pot in kmalu je izginila njegovim ožetn ¡za. drevjem. 'Ko je šel .st o tu Uk -mimo šnpe, gia je v-pralšal-a ¡stralža, -da-li je srečal marketendaric-o, ki ga je iskala. Lawton ni dal unožu: nobenega odgovora; šel jie naravnost v svojo čumnato, «e vrgel oblečen na postelj Im (kmalu ležal v trdnem spanju. Rqpianjii so bili med tem srečno dospeli v -gorovje in se ustavili na kraju, 'kjer so bili ivarn-i pred preganjalci. “Talko,” jie dejal eden lopovov. “Zdaj smo qpravili v teh krajih. Zdaj nas bodo gonili Virginci kakor zajec.” “Njegovo kri maram imeti!” je mrmral poglavar. “In alko moram dati izato sam isv-ojo ...” “O, tukaj- «ite hrabri, v resnici!” je vidklilknil, oni z diiivjiim grohotom. “In kako to, da ste .zgrešili st-o-tnika na 30 korakov?” “Roka «e- mi je treisla old mraza . . “Redite rajši: od straha — si vsaj ne naikop’jete greiha na vest!” ¡se mu je rogal tovariš. Zdaj so se zaceli' tudi O tali med «elbioj prepirati; visak je vedel drugemu ‘kaj očitati; dokler ni zarjo-vdl nad njiiimi -besni poglavar : “Tiho, pr okteti osli! Kaj ni dovolj , da so- nas oropali in nas pretepla ka.kor pse, ali se morate še -bolj mučiti ¡s takimi ¡bedastimi čenčami? Sezite v bisage, že imate iše kaj: notri, lin 'zamašite «i -gobce-. ’ ’ Tolpa j-e ubogala in molže je v-saik pojedel, (kar je hranil v -malhi ,— a posebnega apetita ni imel nobeden. IPoteim pa so zaželi kovati nažrte), kako bi se maščevali . . . iPretreUiovali so naj-raiz-liSinejše predloge, ki pa so bili odvisni vfe-i od osebnega poguma; zato 'so tudi prop ali. Dragonee -presenetiti se je ¡zdelo nemogoče, 'ker so bili- p-režuije-ži. In úpanje,, da 'bi dobili stotnika Lawtona- kj-e samega v pest, je ¡bilo tudi .jako majhno. In pri tem niso ‘imeli nikake garancije, da se i v tem1 slučaju izteče stvar izamje- srečno . . . iSlednjlič pa so le skovali načrt in določili- čas in (kraj. 'Tedaj jih je (preitoašil glas, vpijoč: “Tu-,sean, stotnik Lawto-n! Tu ,so Lopo v,i!” Te besede so za-d-asrtovale, da je vsa tolpa p-lamila polkon-ciu. in ipiri tej priči izginila v šutmi. 'Malo- minut pozneje se- je pojavila LElza Flanagan na istem ¡mclstui in j'a-ko hladnokrvno vzela v posest, kar «o 'bili r-opiarji pustili. namreč nekaj živeža im obleke. Mirno se je usedla im potolažila svoj iglad. P-otem je pač uro dolgo, (glavo ujprto v dlan, zamišljeno’ sedela tam, nakar je izbrala par kosov obleke in se .izgubila -v gozd. Osemnajsto poglavje. 'Major Dunwood je tisto noč slabo sipal. -Nemirno «e je (premetaval na trdi ¡postelji in proti jutru je vstal in tiho šel ven pred hišo, da bi našel v ¡sivežem zraku p okrepčila. Mili solnčini -žarki so že razganjali mrzli mrak. Yet er se je bil polegel itn vstajajoče- megle so o-bet-aLe elnega tistih lepih jelenskih dni, ki v tem iz.premen!ji-vem! ip-cidnelbj-u nava ki o .slt’Ié viharju ti čarobno hitrostjo. Se¡ ni bila jorišTa- v ¡a. ko je nameraval odriniti -c-dvc-l .s ivvojo četo, n želeč pustiti počivati svoje' vojake dokler je -bilo mogoče, j-e- šetal sam ven iz trb-n a, ipre-miišljelvaje ¡vedno le nvoj težavni položaj in ubijajoč ¡si glavo, na -kak način bi m'cgél sora-viti v soglasje — doižnost z ljubeznijo. ■ Rači jie on «am trdno- -verjel v Ilvaritonov-e čiste namene, a ni-kake- gotovosti ni iimel, da pritrdi njegovemu mnenju tudi vojno sodišče, in ne glede na p voj a o-ftebina čutila do- stotnika, j-e bil sigiuiren, da pokoplje Henrikovo H'nalrč-enje izanj sleherno -upanje na Fa ntkih o roko. - iPrejlšhji večer je1 ¡bil odposlal na ipa’kovnika Sinigeltona: sla, da ga -olb vesti o vjetju angleškega stotnika, pri -čemer je izra-zil 'svoje 'mnenje o- njegovi nedolžnosti in si iizprpsdl. ukazov, kaj’ naj- napravi z vjetnikom. Ti ukazi so mogli dospeti ¡zdaj v-salk čas, in bolj ko- «e je bližal ta trenutek, -bolj j-e rasel njeigov nemir. 'V' take- misli zatopljen, je dospel majo-r neved'é v is^dni vrt za taborom in stal ravno pod ,skalovjem, ka-mor too- se 'bili izgubili ¡sinoči roparji, ko- se- je še-le izave-del, kam ¡da je izaše-1. i (Ravno «e j-e hotel okireniti, da b-i se vmnii, 'ko ga je prestrašil glas, Ibi mu je zaklical: - “Stojte ali Vas j:e smrt!” -Gori ina skali je stal mož in miera! nanj s puško. Dan ni ibttT še dovolj jasen» da Ibi raizsvetleVali ta mračni 'kraj, in Dun-wood-je moral pogledati dvakrat, da je V’ svoje začudenje «poznal krošnjarja, V istem trenutku je spoznal tudi vso nevarnost »voj-ega položaja. Prositi ¡pardona. bežati? Ne! iNe tega ne onega -ni poznal major Diunwood. In s trdnim glasom je zaklical gor: “Ako. me hočete umoriti, streljajte ! Vaš jetnik ne 'bom nikdar!” “INe, major Dunwood,” je rekel Breka -in povesil -mušketo. “'Ne nameravam Vas ne vjieti ne ubiti.” “Kaj; pa hočete drugega, Vi 'skrivnostni človek?” je vprašal major, ki se je komaj mogel prepričati, da postava zgoraj ,ni iplod njegove domišljije. “¡Kar iščem, "je Vaše dobro mnenje!” je odvrnil kndinjar in poznalo se mu je na glasu, da je razburjen. “Zalkaj želim, da bi me vsi dob,ri ljudje sodili 'z prizanesljivostjo.” “Bdlti Vam mora pač vseeno, kalka je sodba ljudi j o Va?, 'kajti zdite se izven njihovega območja!” “Bog ohranja življenje svojih ¡služabnikov, dokler ne pride njihov čas, ” je slovesno rekel krošnjar. Še pred malo urami sem -bil Vaš jetnik im grozila so mi veša-la, zdaj ¡pa ste Vi v moja oblasti, a svobodni ... So pa ljudje tod okoli, 'ki bi manjie dobro ravnali z Vami! In zato: sprejmite dober svet od njega, iki Vam, nikdar ni storil nič 'žalega in Vam nikdar nč bo! Ne hodite tja na gozdni paroibdk, razun v spremstvu ali pa na konju!” “'Torej -imate tovariše^ ki so Vam pomagali polbegmiti im ki ¡so marnje plemeniti od Vas?” “Nel 'Sam som in nihče me ne pozna netgo Bog in o-n. ” “Kd.o?” je vprašal major z-zanimanjem, (katerega ni mogel pri-Jrrilti. ‘‘Nihlce,” je trdo odvrnil krošnjar. “Z Vami pa, major Dunwood!, je1 stvar drugačna. Mladi ste in srečni: in so. ki so- Vam dragi ... in le-ti ¡niso daleč odtod. — Nljim, Iki jih najbolj lju--bite, grozi nevarnost . . . nevarnost od znotrajl in zunaj! — Podvojite svojo čuječnost, ojačite Vaše patrulje —„in molčite! Ako bi Vam povedal več, bi domnevali piri Vaši nazaulpnosti do mene 'kako zavratmost ... A pomnite moje besede im varujte tiste, ki so Vam najljubši na tem svetu!” Pri teto (besedah je izstrelil puško v -znalk in jo vrgel osuplemu majorju ¡p-re-d' noge. Ko je Dunwood zopet pogledal kvišku, ni bilo krošnjarja nikjer več. Konjski peket je- vzdramil mladega- moža iz njegove zamišljenosti. Strel je toil privabil patruljo im veis tabor je bil ¡pckoncu. Major ni dal nikakega ¡pojasnila, ampak se toitro vrnil v taibor, kjer je ma-š.el v-es voj v orožju in' ■bojnem ireidu nestrpno čakajočega na njegov prihod. Zdaj je povedal častnikom-, da je saim izpro-žil, mušketo, ki jo je bil najbrže vrgel strani ‘kateri roparjev — seStan.dk s krošnjarjem je zamolčal popolnoma. Tu je stop/l predenj častnik, ki je poveljeval pri takih prilikah, in javil, da je vis-e pripravljeno iza eksekucijo vjetega voihuna. Dedka z napisom “Hotel Elizabete Flan-aigau” j-e bila že sneta in na njenem mestu- je visela vrv ... Dunwood, še v dvomu, da-li ni rise, kar je doživel, sen. je šel s svojimi častniki in stražmojstrom Holištrom (k šupi, kjer je bil zaprt, krošnjar. “‘No, igolsippld. ” je dejal straži pred vrat,mi. “Upam, da imate svojega jetnika dobro spravljenega . . .” “ISpi in smrči.” je odvrnil vojak, “in dela takšen šu n d er, da sem komaj slišal trombo.” “Pripeljite iga ven!” Dalje prihodnjič. STRAH PRED KOMETOM. * Kaj vise napravi Strah pred kometom, nam bo pojasnila sledeča vesela zgodba iz Velikega Sv. Nikolaja n-a Ogrskem. Prebivalstvo, vasi je po večini klerikalno, in že nekoliko mesecev je trepetalo strahu pred Halleyievim kometom. Ko je neko n-oč v osem kilometrov oddaljeni vasi izbruhnil strašen požar, ki je rdeče -obseval nebo, je nočni stražnik bil. mnenja, da se že Ib-liža strašni komet, In v .-.ilnem strahu j-e začel na vso silo trobiti v rog. Vsa vas, se je prebudila, vse je klicalo: “sodnji dan je tu”, in prestrašeni ljudje so polnagi bežali iz hiš, da vsaj pod nfil-im nebom vzamejo konca. Moški so jadikovali, ženske plakale, otroci vpili. Našel pa se je še tudi vaški modrijan, ki je nekaj časa motril svetlobo na nebu in prerokoval. da ibo trajalo še pol dneva, potem bo pa treščil kornet ob zemljo in bo konec sveta. Enoglasno se sklene, ta kratki čas čimlbolje izralbiti. Takoj so zn-osili skupaj brano in pijačo, napravili na trgu- pred ce-rkvo velik ogenj, po-s-edli, kakor'so prišli iz postelj, krog njiega -brez vseto “ moralnih ” ozirov ter jedli in uživali. 'Včasi so tudi molili, da bi rešili svoje duše. 'Sčasoma, ko «o se ga že precej, pripili, so nehali vsi ob-ziri in pokazali so se vsi v svoji pravi naravi. Videl si tam ljubeče pare v vročem in tesnem! objemu, vsi so se hoteli še v kratkem navžiti slasti življenja. Vriskalo se je, pelo in plesalo — dokler niso “težki” in utrujeni popadali in po-spali. Ko so se prebudili, so n-a veliko začudenje videli lep beli dan. o koncu sveta pa niti slutoa ne duha. To- jih je jako vznemirjalo, osobito ker pri svojih nočnih dejanjih niso računali na daljše življenje. Konec n o so se morali sprijazniti z mislijo, da bo svet še dalje obstal. Kitajci ne mirujejo. Ameriški poslanik Calhoun v Peki-ngu poroča was-Mngtonski vladi, da je položaj y Nankingu jako nevaren in podoben situaciji ob -času vstaje 'boksarjev. Konzuli v Nankingu so predložili podkralju spomenico, v kateri zahtevaj«, da nekaj ukrene proti hujskanju domačinov proti inozem-cem. Poslanik Združenih Držav je (brzojavno naprosil poveljnika ameriškega bojnega -brodovja v kitajskih vodah, naj ima vedno nekaj bojnih ladij pripravljenih za vsak slučaj. VABILO. Društvo št. 4, iS. S. >P. Z. v Black Diamond, "Wash, uljudno vabi vse člane, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje, ki se ho vršila dne 3. julija 1910 v navadnem -prostoru pri Anton ¡Slapniku. Na dnevnem redu so važne stvari, kakor volit-ev delegata za prihodnjo konveneij-o, ki bode oktobra meseca. In še več drugih' važnih stvari. Član, ki se ne udeleži tega zborovanja, se bode imoral zagovarjati in povedati, zakaj ga ni bilo. Vabljeni so tudi oni, ki stanujejo izven Black Diamonda, da se udeleže zb-orova-,nja. če je le Jjoličkaj mogoče. Z bratskim pozdravom .Matt Petschnik, tajnik. VABILO NA PLESNO VESELICO. Družtvo “Premogar” štev. 16. S. S. P. Z. v Clinton, Ind„ vabi vse rojake, da se vdeleže plesne veselice, katera se bode vršila dne 215. junija t. 1. v Krist Pasa-vento dvorani, severna sedma u-liea. Torej rojaki, ne pozabite se v obilnem številu udeležiti zabavnega večera. Za postrežbo preskrbi odbor. Vstopnina je samo 25 et. Žene proste. Z bratskim pozdravom Viktor Zupančič, dr. tajnik. VABILO NA PIKNIK. ¡Slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. priredi dne 19. junija ob 1. uri popoldne prvi slovenski piknik v Berningers park, 26. Ave. in So. Pirce St. v Milwaukee, Wis. K tej zabavi vabi družtvo vse Slovence in Hrvate. Odkorakalo se bode od saloona g. Peršeta, št. 278 Grove St. na veselični prostor. Z odličnim spoštovanjem za odbor: John Hauptmann, tajnik 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE : Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor: reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutah, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v.spolnem občen junadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite-za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VISCE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : DR. J. 1. THOMPSON 342 W. 27th St. New York, N. Y. ZADNJE PONUDBE ZEMLJE PO STARIH CENAH O-KROŽJA NAYLOR, MO. 120 akrov najfinejie ravnine, % milje od Nlaylor, Mo. gozd lahko za čistiti a $16.00 aker. 80 ¡akrov isto na glavni cesti 2 milje od (Naylor $16.00 aker. 40 akrov isto 3 milje od Naylor a $10.00 aker. Opomlbai. Vse cene zemlje od 1. junija 19H0. Ravnina ¡katera se je prodajala po $15, sedaj $20.00 aker, isto katera do sedaj $16.00, sedaj $25.00 aker. Na mnoga vprašanja glede glavnega kanala v Ripley Co. se naznanja, da se prične z delom takoj. Delo je bilo dražbenim potom oddano 21. maja t. 1. in mora 'končano biti 30. junija 1911. Ked-or hoče res dobro in še zastonj kupiti, naj si takoj ogleda ocrlašeno zemljo. Zemlja 'bode tukaj, predno se hode pisalo 1915 prav gotovo 3—4 krat dražja kakor danes, kako-r je sedaj enkrat dražja od leta 1908. F. Gram Reality Co. Naylor, Mo. 2x RAZDALJA NIČ NE DE! Največ j j nebeški prizor vse dobe. Ta fini 5-oddelni teleskop meri 33 palcov odprtin 11” zložen in stane samo 01 cn Čista stekla fine kvalitete. Po- vliUU Utirani medeni obročki in 2 pokrovčka. Čudovit fin instrument Za tako nizko ceno Vsakdo ga lahko Ima. Pošiljamo na vse dele sveta, poštnine prosto na prejem $1,50. Ne odlašajte, naročite takoj! Naslov: P. E. FRETER & Co. 52 Dearborn Str. Chicago, 111. Angleščina brez učitelja! Slovensko - Angleška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y. Pišite po cenik knjig! Gostilna “Slovenski Dom” na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampats. ^ DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi! M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Place.' Vam je na razpolago pokazati, svojo najbolšo zalogo mm 11 - The Gutsch Brewing =Co.= -A- «fc dtt Pivovari vležaaega piva in znanega KOTBim WEISS PIVA Sheboygan, Wise. Telefon 90. rv 'r -T' 'T ▼ V V Up The Komad SchieieiCo, Sheboygan WIs. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. lovensko Narodno Samostojno i Drnštvo V RAVENSDALE.WÁSH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v GeorRtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju GLAS svobode Račun Slov. Svobod. od 1. januarja 1910 Podporne Zveze, do 30. aprila 1910. "V ;pl£LÖil£L. IztDleiöilei. Društ. št. Krajevna društva. 1 Chicago, Illinois ..... 2 Cl a ridge, Pa......... 3 De. Pue, 111........... 4 B. Diamond, Wash. ... 5 Darragh, Pa............ 6 Winterquarters, Utah 7 Arona, Pa.............. 8 McGuire, Colo.......... 9 Leadville, Colo. ...... 10 l\Ioon Bun, Pa......... 11 Staunton, 111......•... 12 Cumberland, Wyo. ... 113 Witt, Illinois .. •.... 14 Yalle, Kans............ 15 Granville, III......... 16 Clinton, Ind......... 17 Aurora, Minn........... 18 Girard, Ohio .......... 19 So. Chicago, 111....... 20 Cleveland, Ohio ....... 21 Naylor, Mo............. 22 Indianapolis, Ind...... 23 Lemont Furnace, Pa. . 24 Milwaukee. Wis......... 25 Reading. Pa............ 26 Collinwood, Ohio ...... 2J7 Forest City, Pa........ 28 Madison, III........... 29 Taylor. Wash........... '30 'Bishop, Pa............ 31 Farmington, W. Ya. 30 Wenona, 111............ 33 Livingston, 111........ 34 Oregon City, Oreg. ... 35 Franklin, Kans......... 36 Springfield, 111....... 37 iBlakbnrn, Pa.......... 38 Jenny Lind', Ark....... 39 Aguiar. Colo........... 40 Salida. Colo........... 41 Ambridge, Pa........... 40 Red Lodifej Mont........ 43 High Bridge, Iowa ... 44 Wirden, 111............ 45 Baltic, Mich. ......... 46 San Francisco, Calif. . 47 Chicago, 111.........., 48 Brezzi Hill, Kans...... 49 Winterquarters, Utahj 50 Milwaukee, Wis........ Pristoj- bine Asesmenti Znaki, peča i in tiskovina Pot., prestop, listi in premembe oporok Rezerva Skupa) $ 8.00 $ 137.00 $ 11.25 $ $156.25 18.00 339.00 34.75 247.50 639.25 73.50 21.00 94.50 1:6.00 200.00 2.76 1.25 220.00 10.00 184.00 34.75 .25 '229.00 20.00 236.00 50 256.50 4.00 119.00 36.25 159.25 10.00 133.00 25.75 3.50 172.25 119.00 5.75 .25 15.25 140.25 2.00 92.25 16.95 111.20 2.00 40.00 11.76 25 54(00 26.00 120.00 4.15 150.15 8.00 83.00 1.75 .50 93.25 4.00 184.00 23.75 .25 212.00 2.00 80.00 24.36 » 106.35 6.00 ' 132.00 28.85 .25 2.25 169.35 10.00 97.00 1.75 108.75 4.00 74.00 4.00 1.00 83.00 12.00 61.00 16.00 X • 5.00 94.C0 17.00 59.50 5.00 23.25 104.75 ■ v 55.00 .25 55.25 10.00 82.00 8.00 100 00 6.00 1.00 7.00 4.00 61.00 1.75 66.75 4.00 41.00 14.75 59.75 33.00 11.50 44.50 4.00 116.00 6.35 2.00 127.35 12.00 77.00 89.00 6.00 59.00 3.35 .50 68.85 72.00 18.55 26.25 111.80 22.00 130.26 28.75 181.00 2.00 74.00 1.75 .25 78.00 6.00 68.00 74.00 6.00 67.00 23.75 .75 97.50 4.00 83.00 87.00 10.00 76.00 86.00 8.00 86.00 25.00 119.00 4.00 72.00 3.45 .25 79.70 22.00 168.00 15.25 205.25 4.00 60.00 12.00 76.00 32.00 58.00 18.50 2.00 110.50 28.00 53.00 3.85 84.85 32.00 80.00 9.00 121.00 41.00 50.00 3.75 103.75 24.00 46.00 3.75 73.75 22.00 21.00 43.00 17.00 16.50 33(50 30.00 45.00 2.00 77.00 16.00 8.00 24.00 -, 9.00 4.50 13.50, $558.00 $4439.50 $489.10 $10.00 $356.00 $5852.60 Bolniška podpora $ 32.00 188.90 45.20 150.95 90.30 225.35 117.85 16.00 16.00 43.45 9.15 360.35 187.55 161.30 90.40 69.75 93.20 107.50 61.75 62.90 8.00 34.30 28.50 9.15 Smrtnine operacije in o-Hltodbe $ 500.00 75.00 500.00 500.00 75.00 500.00 Skupno & 532.CO 263.90 45.20 150.95 90.30 225.35 117.85 516.00 16.00 43.45 509.15 360.35 187.55 161,30 90.40 69.75 168.20 107.50 61.75 62.90 8.00 34.30 528.50 9.15 60.60 10.30 60.60 10.30 St vilo članov, ciunic 31' 86 16 45 42 52 30 26 35 22 10 28 21 46 20 34 22 17 18 20 11 21 11 17 11 11 26 18 19 18 31 18 16 15 21 19 17 19 22 23 16 14 14 21 10 9 15 17 16 9 $356.00 $5852.60 $2280.70 $2150.00 $4430.70 1086 46 TISKOVINE: (Za lOCO pisalnih pop. in 1000 kuvert................. $ 11.00 Za 2000 komando v pravil ............................... 137.50 ..................... 39.80 ................... 25.00 ..................... 40.00 ..................... 15.00 ...................... 5.25 Za 2000 komadov prošnja ......... Za 100 oharterjev ................ Za 2000 certifikatov (Policy) Za 1000 prestop, in 500 pot, listov Za 1COO kuvert blag. in 1000 taj. Skupaj ....................................... $273.55 KNJIGE: Matica 5000 listov .......................... $50.00 6 taj. in 1 zapisnik ......................... 18.55 Skupaj .................................... $68.55 SKUPNO OD 1. JANUARIJA 1910 DO 30. APRILA 1910. PREJEMKI: Bilanca dne 1. januarja 1910.......................... $3653.92 Pristojbine .......................................... 558.00 Asesmenti ............................................ 4439.50- Znaki, pečati in tiskovine ............................ 489.10 Potni prestopni listi in premembe oporok ............. 10.00 Izvanrednj prispevki .................................. 356.00 Vrnena bolniška podpora od dr. št. 14..................... 1.15 Skupaj .................................... 9507.67 IZDATKI: izplačana smrtnina ..................................$2:000.00 Bolniška podpora ..................................... 2280 70 ............... 75.00 ............... 75.00 ............... 39.50 Za operacijo ... Za izgubo očesa Za glasilo zveze 37.50 in dr. št. 41, Vrh. zdravniku ......................... Odvetniku ............................... Za pečate ............................... Za poštnino, expres, telefon in teleg.... Za pisalno mizpo ............ . j’.I..... Za 1000 znakov .......................... Za vožnje ............................... Najemnina sobe za seje .................. Za knjige .............................. Za insurance ............................ Poroštvo (Bond) ......................... Razni stroški ........................... Vplačila vrnjena dr. št. 4 a $8 17.. 39 in 45 Vplačila vrnjena dr. št. 46 ............. Ueuropin Želodečni Grenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v zadetku zadnjega stoletja'in ga postavil na ameri ški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je, gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zapttju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 VV. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ------JE --- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mohor JS/LL ADIČ! GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, UL ............. 19.60 ............. 70.00 ............ 69.60- ............. 74.76 ....... 43.00 ............ 650.00 ................... 8.50 .............. 3.00 .......... 68.55 .............. 5.00 ................... 2.50 ................... 7.58 ............. 32.00 .............. 3.00 Preostanek dne 30. aprila 1910 .......................... 3230.58 Skupaj ...................................... $9507.67 DELITEV GOTOVINE: Gotovina dne 30. aprila 1910............................ $3230.58 Od te svote vloženega na obresti: Na Northern Trust Co. Bank, Chicago. 111................. 2250.00 Gotovina blagajnika ...................................... 980.58 Skupaj .................................... $3230.58 Nevrnjeni čeki .......-................................. $1353.25 Skupnega denarja dne 30. aprila 1910 ............ $4583.83 Neplačani znaki .......................................... 427.00 200 Za tiskovine ..........................,................... 273.55 Za plačila uradnikov Za dnevnice ......... 395.75 80.50 Skupaj.......................................... $5010.83 Neprodanih znakov ........................................ 198.00 $5208.83 Društva dolgujejo na esesmentih ........................... 54.25 Skupna svota ................................... $5263.08 Knjige pregledane in v popolnem redu najdene dne 30. aprila;T910. Glavni odbor: Anton Mladič, 1. r. predsednik: Josip Ivanšek.l. r. tajnik; Ivan Kalan, 1. r. blagajnik. Nadzorniki: Josip Benko, 1. r. predsednik; Josip Verščaj, 1. r. ;Louis ¡Skubic, 1- r. VABILO NA VESELICO. Iz Sfheboygana, Wis., nam po-oča rojak Frank Zoran, da pri-edi Slovensko Mladeniško Podr orno Društvo “Nada” veselico pio-nie) in sicer dne 19. junija Waltschlesen parku. K zabavi e vabijo vsi rojaki. Za dobro po-trežio in izvrstno pijačo bode krbel odbor. Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja). i» 17 JEWELED RAILROAD WATCH B Patentiran navijalnik, A Jr za raožke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas, primerne [delavcem na železnicah. _ AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot ^ se tu reprezetira NE „JVNITl EN ČENT. Pomisli pa, da lahko plačaiT$35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od aomačega zlatarja. . Posebno dobroi i4Kpi)zIaeeno verižico in p<**yezek darujemo z vsako uro. % EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHENAEUM B'LD’Q, Chicago £jemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati s vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Izdelujemo obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-portiranih tkanin. PfOdgjgiDO g°t°ve obleke za delavnik Imamo velik° zalogo trdih in mehkih klobubov. II Zalogi ^mamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih zi 6 delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. *©“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK. 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE'’ 0- M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK s 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. —J. ure popoludne in od 4.-5. popoiudne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od g.—10, ure dopoladne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. W. SZVMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blae Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na juino-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. | Pijte najboljše pivo ¡ Peter Schoenhoffen Brewing Co, g PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. 4‘Glas Svobode” (The Voice oe Liberty) WEEKLY Published by The Olas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek -------------in velja------------------ ZA AMERIKO: Za celo leto.. za pol leta... .$2.00 .$1.00 ZA EVROPO: Za celo leto za pol leta. Naslov za Dopise ih PoSilaatve je .$2.50 $1.25 GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 PREMO GARSKI ŠTRAJK V ILLINOISU. Predno govorimo o sedanjem strajku v premogovih rovih države Illinois, naj navedemo nekoliko številk, iz katerih! je razvidno, kako je pridobivanje premoga v t-eh rov ib tekom let napredovalo. Od okroglo 6,000:000 ton premoga v letu 1(880, se ga je pridobilo leta 1000 23,000.000 ton in leta 1907 icelo' 51,300,000. V zadnjih letih je to število .sicer nekoliko nazadovalo, vendar se nakoplje vsako leto 'še vedno okoli 50,000,-000 ton. V onih letih ni bilo v ro-viih in iizvien rovov vp osi enih nič manj kakor 72,733 delavcev, proti 64,424 v zadnjem letu. To so vsekakor velike številke. Pridobivanje ¡premoga je v taki meri ¡presegalo ¡potrebo v državi, da se je v zadnjih letih izvozilo nekako četrtino iilinoiškega premog a v druge države. — INakrat se je vse spremenilo. (Dne 31. marca, je potekla stara, za d,ve leti sklenjena ■ -pogodba. Ker ni prililo med lastniki premogovih rovov in prem urarji do sporazuma, je nastal štrajk, 'ki še danes ni končan. Tiradi se ne more vedeti, kdaj se bodo vrnili delavci na delo: Pro,šli tdien se je položaj še poslabšal. Kakor smo poročali v ¡zadnji ¡številke, so vsled trdovratnosti premogarskih baronov za-štrajkali tudi strojniki pri sesal-kah, ki so dose daj samo radi tega ostali na svojih mestih, da bi se v rovih lahko vsak čas ¡pričelo z delom, kakor hitro bi bilo delavskim zahtevam ustreženo. Že sedaj imajo lastniki rovov veliko škodo, ker je nastalo vsled štraj-ka v dnžavi Illinois tako pomanjkanje premoga, da ga morajo u-valžati iz drugih držav, medtem, ko so ga doslej, kalkor že omenjeno, izvažali. A še večja škoda grozi trdovratnim izkoriščevalcem). ¡Vsled štrajka strojnikov pri ventilatorjih in vodnih sesalkalh je nastala nevarnost, da se naberejo v rovih strupeni ¡plini, tako-zvane, '“vlažne jame”, to .so one, v katere prihaja vedno voda, pa lahko zalije. In kljub vsemu temu »e nočejo ¡podati. ■ V kom je iskati vzrok;? Državni zakon govori, da morajo stroške zažigalniih strelov trpeti lastniki in nikakor ne' delavci. In vendar je to glavna točka, zakaj ne pride do sporazuma. Poslušajmo, kako se je o štraj-ku izrazil nek uradnik državne delavske komisije, ki je, kakor praivi, že vnaprej vedel, da bode štrajk v državi Illinois trajal dalj časa, kakor v drulgih. Izrazil se je tako: “Lastniki premogovih rovov v državi Illinois, ne'morejo prodajati ¡premoga, ,!e'e ugodijo delavskim ¡zahtevam, pod takimi ¡pogoji, kakor lastniki premogovih rovov 'drulgih držav. Illinoiški lastniki morajo plačevati, tako je po postavi določeno, premogarju (od tone) izkopani premog, kakor pride iz rova (“Mine Kun”.) V drulgih državah se plačuje po kakovosti premoga. Vsak izvežfoan delavec bi raie delal po starem «istemu» 'Majnarjem bi morali dati ‘“Square Deal”; naše postave so krive, da je nima. Kaj je vizrok tolikim' eksplozijam in nesrečam? 76 odstotkov se jih pripeti vsled obratovanja po- ‘“Mine Kun” načinu. iČe bi bil plačan delavec v Tazmerju vrednosti, presejanega premoga, ibi rabil manj smodnika, in bilo bi več premoga v kosih in manj odpadkov: manj eksplozij bi se pripetilo, delavci ne bi imeli tako nevarnega dela, in glavni vzrok spora med lastniki premogovih rovov ter delavci bi bil od- stranjen -— spor o plačilu smodnika. 'Brez smodnika bi lalhlko izhajali, kakor simo tudi preje. — Vsak premogar bi imel svoje življenje v svojih rokah in ne bi mu ga ¡bilo treba 'zaupati komu drugemu. Vzemimo denar za vielike množine smodnika, ki se ga sedaj v rovilh1 te države brez potrebe porabi, in dajmo denar, kamor spada — delavcem «¡a svoje delo — talko bi mnogo več zaslužili. Pred isprejenom ‘Mine Run’ postave se je stresel izkopani premog čez ižičnato sito,, ki je i-melo okoli eno colo velike luknje, in odpadkov (“¡Screenings”) je (bilo le od 12—16 odstotkov. Sedaj, ko se mora vse plačati, je odpadkov do 30 odstotkov. Medtem, ko je preje premogar, da je kolikor mogoče veliko zaslužil, moral gledati' na to, da je dobival premog v kosih, in je moral vsled tega biti previden pri streljanju, gleda sedaj samo na to, da kodikor mogoče — vseeno kaj (!?!) — nakoplje. Radi tega se toliko dragega smodnika porabi. Ko .smo imeli preje med sito, tonami ¡premoga 85 ton v kosih, v vrednosti $1.60 pri toni, in 15 tonami “¡Screenings” po '50 et. tona, je dalo 100 ton $156.26. Sedaj, z 30 odstotki “Screenings” in 70 tonami premoga v kosih, da 100 ton vsega skupaj $137.60, toraj povprečno 19 et. manj pri toni.” 'Najlbrže se ne motimo, če rečemo, da ta uradnik še ni videl, kako* sie mora delavec truditi. Tukajšnje in druge postave,:-— res to je razlika. A zakaj pa ne bi ¡bogati lastniki rovov tako plačevali, da bi se delavec pošteno preživel? Kaj briga premogarjia postava,vi je izdana za lastnike rovov? >Če ti kapitalisti vsled postave, ki je izdana izključno zanje, ne morejo toliko profitirati kakor lastniki premogovih rovov v drugih državah, vendar ne morejo o-nega profita odtrgati pri delavski plači! Ta uradnik ni povedal, če so delavčeve zahteve opravičene, ali ne, ampak samo, da premogar-ski baroni ne morejo delati takih dobičkov, kakor oni v drugih državah. Da so pa lastniki po državni postavi zavezani, plačevati troske zažigal n ih strelov, v čemur je iskati vzrok sedanjega Štrajka, pni uradnik niti omenil ni. Tudi ni povedal, kdo dela in kdo lenobni pase in si kupici milijone. To bi moral povedati in reči: ¡Delavci, vstraiajte v boju, bodite složni, in zmagali bodete, ker brez vas se ne more izčrpavati premogovih rovov 1 — ZOPET STE BILI V RIMU! Človek ne posluša rad očitanj, in tudi takrat ne, kadar so opravičena; nam, navadnim ljudem, je to precej! neprijetno, a kako mora biti neprijetno šele kaki visoki glavi1; kako neprijetno mora biti nadškofu, da ga je cesar o-štel; kako se mora truditi nadškof dr. Josip ¡Stadler, da uduši svoje ogorčenje, ker ga je cesar Pran Jožef I. javno oštel, kakor smo v zadnji številki (Glas ¡Svobode poročali. Zopet ste bili v Rimu! je rekel cesar nadškofu; šel je zato v Rim, da se , pritoži proti bosanskim frančiškanom, narodnim ljudem, ki ne morejo mirno gledati, da strada ljudstvo vsled cerkve; rekel je te besede nadškofu, ki je brvatski Botsni veliko škodoval s svojina nehanjem in prisiljenim kršanstvomi. Zopet ste 'bili v Rimu! kara cesar-, ki je papežu poklonil že veliko dragocenih daril. Vrednost istih bi zadostovala za živiiitnje mnogim revnim in nezadovoljnim ljudem; cesar, ki ima v pa-pežu naj večje moralno zavetje. ¡Ne zanimajo nas prav nic posebni motivi, ki so gnali cesarja, da je tako nevsmiljp.no nagovoril nadiškofa; a posebni motivi mo7 rajo biti, ker nikakor ni šala, ako 801etri starček, vedno vdani ud svete rimskokatoliške cerkve, reče celo nadškofu, kateremu sio širom odprta vrata papeževe palače. da hodi — tožit. IMi vidimo v tem dogodljaju še nekaj drugega. 'Vidimo nadškofa, ki je s svojim nenarodnim cerkvenim delovanjem dosegel, da ga narod prezira/vidimo ga brez moči pred narodovo voljio, a ker nima plemenitih narodnih misli, da bi z njimi premagal svoje nasprotnike, se zateka v Rim k papežu, da tam toži, da pozove papeža, naj ¡grozi z prokletstvom in izobčenjem in drugimi kaznimi, ki so na razpolago Kristosovemu namestniku. Vidimo fanatika, ki zatira pod versko krinko narodov razum; vidimo človeka, ki bi v svojem1 velikem rodoljubji na zahtevo Rima zadušil Slovanstvo. Vidimo nadalje, da se mora slovanski narod bojevati'proti rimskemu nadvladanjra; narod, v borbi proti drugim tlačiteljem, se mora otresti tudi cerkvenega jarma. In cesar ga kara, njega, nadškofa! To se čuje skoraj neverjetno. 'Cesar Prano Jožef I., ne italijanski kralj ali morebiti francoski predsednik, ne, ravno Prane Jožef I. To izgleda smešno, in človek bi mislil na prvi pogled, da se hoče 'kdo šaliti. Ali uivideva mogoče tudi Prane Jožef I., da pada moč Rima, da se drugi vladarji ne ozirajo več nanjo in da noče, da bi bil on zadnji, dasiravno je najstareji; ali se je hotel mogoče prikupiti Stadlerjevimi nasprotniki, ki so v večini? Kdo bi imogel to uganiti! Cesarjeve besede so v popolnemu nesoglasju z njegovim dosedanjim življenjem, zadržanjem in govorjenjem. Na vsak način je sedaj najzanimivejše vprašanje: Kaj bode storil nadškof (Stadler? Cerkvena o-blast je edina oblast nad njim. A-li ide zopet v Rim, da zatoži Prane Jožefa? In še to: tudi cesar, kakor drugi ljudje, pozna nadškofa ¡Stadlerja, da se je pripravljen podvreči, kakor hitro se pokaže sila. Mogoče je bil cesarjev ukor opomin za bodočnost........... Kaj bode storil papež? ¡Sedaj ve. da se mu pi treba utikavati v politične posle! Tora j njegov blagoslov. ali njegovo prokletstvo! Mogoče stari cesar ni na to pomislil ..... NOVE NASELNISKE SIKANE. ¡Pred nedolgim, časom je zabra-nil nek chieaški sodnik nekemu gostilničarju podelitev* državljanske pravice, ker je mož priznal, da jie, kakor je v navadi, tudi v nedeljah vodil svojo obrt. Državno n a d.sodišč e je potrdilo sodnikov izrek. Prosilec je, kakor pravi razsodba, prelomil državno postavo, in iz tega sledi, da ni mož takega dobrega značaja, kakorš-nega zahtevajo naselniški zakoni. Bati se je toraj, da se onemu možu, in kakor njemu, tudi vsakemu drugemu, ki se nahaja v enakem: položaju, prepove zopetna naselitev v Združenih Državah, če se poda na obisk v stari kraj. Da je ta bojazen opravičena, dokazuje izključitev nekega naseljenca, ki je pred' kratkim prišel iz ¡Severne Slezi je. Ta je priznal, da jie bil nekoč, in sicer v Južni Afriki, kaznovan vsled malega prestopka davčnih postav. In če jie kaj takega mogoče, je mogoče tudi še kaj drugega. Naselniška postava zapoveduje izključitev vseh onih oseb, katerim se dokaže kako hudodelstvo ali prestopek, ki dokazuje njihovo zavrženost, ali kateri priznajo, da so izvršili kak tak zločin ali prestopek. Že besedilo te odločbe kaže, da se s tem ne namerava izključiti tudi onih oseb. ki so zagrešili krak mal prestopek. Če temu ne bi bilo tako, bi si kongres prihranil opombo nravne zavrženost i. Rekel bi enostavno, da e, ne sme nikogar pripustiti, ki •e storil k?.& zločin ali prestopek. Ali, še enostavnejše, da se ne sme nikogar pripustiti, ki se je že sp'oh kdaj pregrešil. Posedaj še ni bilo mnogo pri-, tožb o navedeni odločbi. Postava se je izvajala v zmislu besedila in upotrebljali so jo le proti storite- l.jem težkih in surovih zločinov. Proti Ijludem, s katerimi pošteni državljani nimajo radi opraviti, ker pomenja njihova navzočnost nevarnost za javni mir, javni red in dobre navade. Toraj v glavni točki proti osebam, ki so zakrivili kak 'zločin, ki se kaznuje z ječo ali smrtno kaznijo, in drugič proti storilcem; manjših kaznjivih dejanj, ki so v zvezi s takimi okoliščinami, da se zamore sklepati na nravno zavrženost kaznovanega. Da; bi se pa ljudje izključevali radi neznatnih prestopkov, ka-koršne tupatam tudi pošteni državljani zakrivijo, se doslej ni dogajalo. 'če so toraj onega Šlezijea samo radi neznatnega prestopka davčnega zakona izključili — radi prestopka proti akcizni postavi, kakor je i odloku —: kar se pri nas vedno dogaja, ne da bi to vzbujalo kiako pozornost in ne da bi se vsled enakih prestopkov so- meščani zgražali, je to zloraba postave. Obžalovati je, da se ni proti izključitvi vložila pritožba v AVashinigton, kjer bi odlok gotovo ovrgli. Najbrže pa je bil izključeni kak reven hudič, brez prijateljev v tuji deželi, da bi se za njegia zavzeli. ¡V enakem položaju je pa največ naseljencev. Tako je imoigočie, da bi se taki slučaji ponavljali. Lahko je tudi mogoče, da se na primer izključi gostilničarja-, ki ge je tukaj pregrešil proti nedeljski postavi; ali kdo drugi, ki je to postavo prelomil (mogoče kdo, ki je‘ na posvečeno nedeljo igral karte ali kegljal) —, ali kdo onih tisočih, ki so prišli sicer nekaznovani in neomadeževani v obljubljeno deželo, ki so pa tukaj, samo vsled nepoznan j a postav, prelomili postavo — ker nikjer drugje na svetu ni toliko postav, kakor tu, in ki naravnost silijo, da se človek proti istim pregreši. Take možnosti se ne more kar tako zavreči, kljub temu, da vlada Občno mnenje, da se nanaša postava siaimo na zločine ali prestopke, zagrešene v inozemstvu. Postava je mogoče takoj mišljena, a razlaga se jo drugače. Kdor je toraj v ta.kem položaju, kakor oni ¡gostilničar, ki ni nič drugega storil, kakor to. kar delajo njegovi stanovski tovariši v mestu, kjer živi. in kdor se pregreši proti kaki postavi, naj bode prestopek še tako malenkosten — temu se lahko primeri, da se tudi njemu. če gre na obisk v stari kraj. zabrani zopetna naselitev, če izve naselniška oblast za njegov prestopek. Vsakdo, kdor se zopet vrne, je podvržen naselniškim postavam, če ni postal ameriški državljan. To velja tudi. za- one, ki so že več let tukaj bivali in bili izven Združenih Držav samo kratek čas. Le onemu, ki si je pridobil državljansko pravico, se ne more zabraniti zopetne naselitve. To si naj naši roj/aki zapomnijo in skrbijo, da postanejo državljani. Poglavitna zahteva. Pri vsakem neredu, katerega hočemo popraviti, je najpoglavitnejše to, da iščemo kaj je istega povzročilo. Ko hitro se vzrok odstrani, se red kmalu ustanovi. Dober zdravnik vedno skuša najti vzrok bolezni, predno more isto znanstveno in vspešno zdraviti, fie hočete, v katerem slučaju bolezni preiskavati vzrok in koren bolezni, bodete istega gotovo našli v želodcu. Isti noče delovati in ž njim vse telo. Če se vam posreči izgnati nered iz želodca, bodo vsi udje telesa začeli zopet harmonično delovati in telo bo zopet popolnoma zdravo. Edino zdravilo, na katerega se lahko vedno zanesete v takih slučajih je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Arino. Isto leči vnet želodec, poveča izločitev in ojači njegove živce. Isto pomaga pri pre-tvorjenju čiste, dobre krvi, glavne potrebe za zdravo telo. Na prodaj; v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1338 — 1330 So. Ashland Ave., Chicago, 111. 1\r. Richter’ f“PAI N-EXPELLER” • Kaj ti koristijo močne mišice, če trpiä'na. revmatizmu. PA1N EXPELLER ! dobro vdrgnien, ti takoj olajša bolečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. GOSTILNA kjer je največ zabave in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul. P. N. NAROČNIKOM! Vse one naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, prosimo, da zaostale zneske čimpreje pošljejo. V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo. Vsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi m tj prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako vieč ne moreš vsaj 40 akrov zemlje* in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Nis države v Ameriki, kateTa bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. Prevzel sem 40,000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, predno-mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi-dovolj Slovencev, rezerviram- 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je lieta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže-s številkami državne statistike. Kaj je kmiet in kaj je najbolje* plačan 'delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne* more, proda in to za drag denar. Dragi je sužen druzih. Zakaj? toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj ¡si vsak zapomni. Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 alter, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te- bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno. F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, IflO. ■odženete s« Zakaj trpeti bolečine, ko iste lahko takoj É * - -- T * * * * * * “KAPSOL” 4-* § čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-gij°. glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline in prežene otrplost. - Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti del ^ “f* dvakrat na dan. Cena 50c., po pošti 55c. Denar lahko 4* pošljete v znamkah. I J. C. HERMANEK f t LEKARNAR * J 1800 So. Center Ave., Chicago, III. * A-f* if* A§* i$i 4* *1* *1* ¿f* *1* *1* if* i$i if* Slavnemu občinstvu blagohotno naznanjamo, da je naša nova pomladanska razstava oblek za odrasle, mladino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma založena. Pridite pripravljeni in oglejte si najnovejše in najlepše vrste blaga, ki smo jih kedaj imeli Možke pomladanske obleke $10 do $25 Obleke za mlad.niče...$5 flo $15 Obleke za dečke.....$2.50 dO $10 Blue Island Ave. & 18. «esta. Jelinek & Mayer lastnika. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAOER | MAGNET | GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. gpg Ve čina sl lovenskih krt imarjei v La Salle, III. tool PERU PITO. TLiiu ullu uumrnnij r cilij 11 s ■ Podpirajte krajevno obrt! 1 Vašo obleko napravim po meri j (53 in vašem okusu; nikar nekupite obleke, I 53 ki je bila narejena za koga druiega. 1CHARLES TYL! | THE POPULAR TAYLOR H 1945 So. Halsted Str. nasproti 20. ceste, Chicago, 111. | S Na zahtevo pošljem vzorce na vse kraje, samo pišite mi kako barvo, kakovost in ceno želite. i A A AA A.A A AJ r T'T'T'T T T ^r'^TT T'T T "T ▼" 'w "fnr ? f m f Slovensko Delavsko Podporno in fenzijsko Društvo= > r r »rm » v vv'l >’^rf f vMf im Ustanov. V U/ * W 21. nov. 1909 DABRAGH, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR:. PREDSEDIXIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 28. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Znamenita obletnica: križarji. Priredil A. H. SKUBIC. Dne 15. julija t. 1. Ibo petsto (500) let, od 'kar so združeni Lit-vini in Poljaki pod vodstvom 'hrabrega ¡poljskega 'kralja Ladislava Jagiello (Jagelo) ¡premagali in u-ničili armade nemškega vitežke-ga reda pri Grunwaldu. To obletnico bodo Poljaki, dasi njihovo kraljestvo že ne obstoji nekaj nad 100 let, obhajali zelo slovesno in na ¡primeren način. Ladislavu odkrijejo ta dan veličasten spomenik v Krakovu, kamor ¡pridejo ta dan ¡zastopniki poljskega naroda iz vseh delov sveta. 'Tudi vsa poljska sokolska društva prirede javno telovadbo v 'Krakovu. Poljski rodoljubi so v spomenico tega slavij a nabrali okoli $800.000, katera svota gre za u-stanovljeno grunvvaldSko zbirko t pomoč obmejnim šolam. Red nemških vitezom. Vsakdo, ki je obiskoval ljudske šole v Avstriji se še menda spominja ¡zgodovine križarjev, to je one svete vojske, ki je na prošnjo takratnih papežev šla v «veto de-feelo, ¡Palestino,, da jo iztrga iz rolk mohamedanov. Prostovoljci za to i-Meto vojsko, ali ¡kakor jo zgodovina poizna, križarsko vojsko, o-glašali SO' se po vsemi krščanskem svetu. Kršičanlski plemiči, 'katere so spodbujali papeževi poslanci, so Obirali svoje kmete ter jih pod zastavo, na kateri je bil velik križ, peljali v Palestino. Od tod tudi ime križarji. ¡Nekatera vojščaki, narvdulšeni za križ in krščansko vero, pripeli so si iz suk-na izdelan 'križ na rokav. Kak izid eio imele te vojške je skoro vsakemu znano. Dasi so bile sem in tam v ¡sedmih križarskih vojskah krščanske ¡Sete z mag o n os ne, vendar je naposled ostala Polasti-na v rokah Mohamedanov. V teh križarskih vojskah je pal marsi-ka'k krščanski plemič in vojščak, padali pa so tudi Moihamedanci. Koliko ¡krvi je bilo ¡prelite! Najbolj navdušeni ¡plemiči za te križarske vojske so bili iz seda jnib avstrijskih, ne miških in francoskih pokrajin. Ti plemiči so utstanbvili nekak križarski’ red, kojegg prvotni namen je bil, varovati krščansko vero in krščanske pokrajine. V tem redu so bili duhovni dostojanstveniki in tudi posvetni plemiči, ki so se nalivali' viteži. Njih dostojanstvo se je po zunanjosti posebno poznalo po velikem belem plašču, na katerem je bil s svilo vtkan rdeč križ. Nosili so orožje, preparani so bili z viteškimi pasi, in pod plaščem se je skrival dragocen oklep, ki je varoval vitezovo telo pred smrtonosnimi udarci' ¡sekir, kopja in pušic. Ker je bil ta red nekaka institucija,, sestoječa iz največ nemških vitezov, so noisili čelado s pavovo perjanico. Sprva, kakor smo že omenili, je varoval ta red 'kršeamtko vero in krščanske podložnike ter bil v vsem pokoren papežu. Njih glavni ¡stan je bil v Marburgu, kjer je imel ¡svoj -glavni sedež tudi veliki mojster. Takrat so bili še revni. Ko so se končale križarske vojake in ko so se prekrižale vse nakane papežev, da bi 'kdaj mogli o-svoboditi Jeruzalem in sveto deželo., so ¡začeli križarji postajati predrzni, blep po bogastvu ee je ▼gnezdil v njihova srca. Uprli so ¡se papežu iu postali klat iv i tezi, napadajoč potnike, sosednje plemiče in naposled, ko so prišli v moč tudi cele kraljevine. Klativitezi. Ko so se izneverili papežu, zgolj vsled tega ker so se razni plemiči pritoževali nad tem redom in jih je papež opominjal, so mu odgovorili, da on ni njihov mojster, ter da si ne pU ti j o od nobene strani diktirati, vendar pa ¿¡o se ibali in so poslali sivo je poslance v Rim» 'ki so papežu z lažjo dokazali, da morajo braniti križ proti nevernikom. To je zopet papeža potolažilo in ker so v imenu križa ro-palii, nakopičili so kmalu velikansko 'bogastvo. Plemiče so kar čez noč napadli in si osvojili gradove, podjarmljujoe si eele pokrajine;. Njihove podložnike so izkoriščali do mozga. Grad za gradom, kuježevina za knježevino je pala v njihove roke. In če se je kedo pritožil na velikega mojstra v Marburgu mu ni to nič pomagalo, ker njihova inkvizicija je bila najvišja, ko m t.u-rj j pa so vedno našli dobrih izgovorov, češ, pregrešil ste- je zoper red in križ. V vojskah no 'bili navadno zmagoviti. Saj so vendar v njihovem redu služi'!i najslavnejši nemški, francoski in angleški vitezi te-dajne dolbe. In 'kedo bi se upal napasti križarsko vojsko, ko je vendar veliki mojster, vojskovodja, nosil v ¡zlati skrinjici o-stanke svetega križa! iGorje mu, 'ki foi; se upal položiti roko na te svete ostanke! V boju so bili hrabri, (predrzni in vedno amagonosmi. ¡Svojim sovražnikom niso prizanašali, in mi-zerikordija (mul nož) je prerezala grlo ¡slehernemu, ki. je bil sla-be-jlši od njih. Njegovo premoženje ¡pa je postala last reda. Kakor so postopali kruto s premaganim ¡sovražnikom, isto tako so postopali z vjetniki. Temne ječe, post* zaničevanje in mučenj,e liki španski' inkviziciji so ko-necno nesrečnikom pretrgale nit življenja. Kjer niso imeli pr&voda za vojsko, ¡¡¡o ga iskali, da so ga našli. Pripetilo se je, da so obmejni 'komturji tega reda onim posvetnim vitezom, kateri so se jim vpi-rali ter ga naposled le s prekano zvabili v njihove gradove, vikrali svobodo, vrgli ¡ga v ječo, 'kjer so nesrečnika hlapni zaničevali in s pestijo po obrazu bili. Neki kom-tur, imenom Siegfried, 'ki se je hotel ¡maščevati za smrt svojega sina, je z lastno roko odsekal vjetemu' .poljskemu plemiču desno roko in odrezal jezik, ter to oboje dal v t.ruigo, v kateri je 'ležal mrtvi sin. Taka in enaka grozodejstva je uganjal ta nemški viteški red in zato ni čuda. da so si njihovi podložniki želeli priti zopet pod svoje stare gospodarje, ki niso bili na polovico tako oderuški in kruti. Ubogi kmlet. podložnik pa ni smel ziniti besedice in če bi prav dal dušika svojemu 'koprne-nju, mu to ne bi pomagalo. 'Moč tega reda je postala tako velika, da so se začeli vmešavati v zadeve sosednih kraljestev in knježevin, ter so povsod hoteli j-meti prvo ibe-edo. Češki, ogrski in poljski kralji so se vklanjali njihovim poveljem in so iz vso svečanostjo sprejemali njihove poslance. Omeniti je treba, da so bili Čehi. Qgri in Poljaki tedajne čase vneti katoličani, ter se niso upali priti v 'kako naskrižj e z vitezi nemškega reda. Obratno pa, je ta red po svojih 'komturjih prežal na poljsko pokrajino Litvo. To kneževino so hoteli na vsak način iztrgati iz rok te daj-nega kneza Vitolda in ¡zatoi so nagovarjali poljlkega kralja Ladislava, da ostane nevtralen. Kako pa naj sorodnik Vitoldov z mirnim očesom gleda klanje svojih rodnih bratov, kako naj on kot pokrovitelj kneževine dovoli, da ;bi jo nemlšlki viteški red zase podjarmil ! Križarji so se bili v teku stoletij tako privadili prežati na tujo lastnino, da tedajni veliki mojster Konrad von Juningen, ki ni bil zloben človek, ni mogel ukrotiti njihove pohlepnosti, temveč jim je včasih sam do tega pomo-gel. One železne discipline pod mojstrstvom Heinrieha von Kni-prode, radi katere je ves svet spoštoval in občudoval Križarje, ni bilo nikjer več opaziti med njimi. Že ob času velikega mojstra Konrada Walenroda, je bil ‘križarski ¡red tako pijan svoje moči, da se ni zmenil za nobeno postavo in da je s prelivanjem krvi o-hranil višino svoje slave. Veliki mojster Konrad je pazil strogo na pravo in ¡pravico in kolikor je bilo v njegovi moči, je vselej skušal odtegniti železno križar- Ijenih krajih teptali z nogami vsako ¡pravico,, iztrgali podložnikom zadnji peneiz, pritiskali nanje. da so solze lile po opalenih licih in prelivali nedolžno kri ter na ta način izzivali nevoljo tuž-nega ljudstva. In a'ko je izobilje •križarskega reda zahtevalo, da se nekoliko odjeuja, kakor se je to večkrat ¡zgodilo na Žmuddkem, se zato lakomni ‘komturji niso zmenili. Veliki mojšter Konrad von Juningen je uvidetval, d'a ni kt/ svoji nalogi, primerjal se je ladi-ji, katero valovi nct-ejo poljubno oroti pečinam in zato se je izročil svoji usodi. Ni čuda, da je pri neki priliki rekel: ’ iPrestrojil sem jih v koristne čebele in utrdil sem jih na ipragu krščanskih dežel, toda oni so vstali proti meni, ker oni ne skr-be za dušo in ne pomilujejo teles onega naroda (Litvineev in Tar-tarov namreč), ki se je iz blodnje preobrnil 'k rimsko-katoliški veri in k meni. In napravili so iz njega sužnja, a ne uče ga božjih zapovedi in odjemaje .mu svete zakramente, ga obsojujejo v še večje peklenske muke, nego so te, ki bi ga zadele, ako bi bil ostal v poganstvu. Vojskujejo se zgolj iz pohlepnosti, zato pa pride čas, ko jim ¡bodo polomljpeni zobje, ko jim bo odsekana desna roka. ko jim desna noga postane hroma, da spoznajo svoje grehe.” Veliki mojster je vedel, da so te grožnje opravičene, ker drugače sploh ni moglo priti. V>'--lal je, da se dolgo me ¡more vzd žati hiša, postavljena na tuji ze 'ji, na krivici in hlirnbi, na izda' tvu in verolomLtvu. Bal se je. da se ta zgradba — nemiški viteški red — podere pod jednim udarcem močne poljske roke. Navzlic svoji slabosti upiral se jo tfvojim drznim in krutim svetovalcem, ter nikakor ni dopustil, da bi prišlo do vojne z Poljsko. Zaman so mu o-čitali bojazljivost in nesposobnost. zaman so obmejni komturji storili vse, samo da bi prišlo do vojne. Konrad se je temu uprl že poJednjii trenutek, ko je imel o-genj že izbruhniti in v Marburgu je hvalil boga, da je pridržal meč, ki je bil že vzdignjen nad glavo križarskega reda. Vedel ¡pa je, da mora priti do vojne, toda .prepričanje, da križarski red ne sloni na pravici, temveč na krivici laži in 'bogo-tajstvu in da mora radi tega propasti. je storilo, da je isto zavlačeval. Raje bi bil dal svojo kri, ko bi mogel stališče svojega reda predrugačiti. Toda vse je bilo prekasno. Kreniti na pravo pot, to bi pomenilo: vrniti pravim lastnikom vgralbijeno zemljo in gradove,, odstopiti od bogatih mest. kakor je bilo mesto Gdansk, dati naizaj Žmudsko, odreči se roparskih napadov na Litvo, vtakniti meč vi nožnico ter konečno dati slovo krajinam, v katerih ni- ško roko, ki ni tlačila samo kme- so imeli-več koga spreobračati te i tov in meščanov, marveč tudi du-hovstvo, gosposko in plemiče, ki so imeli svoja zemljišča in gradove v križarskih, deželah. Nasprotno pa so sebični kompturji v odda- naštaniti se zopet v sveti deželi — ¡Palestini — ali pa na katerem grškem otoku in tam braniti sveti križ zoper prave Saracene. Dalje prihodnjič. AVSTRHMERIKANSKA-LINIJA. m NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORK A: Alice...........8. June 1910 Oceania.........29. June 1910 Argentina.......6. July 1910 M. Washington .. 13. July 1910 Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri prpoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r Sjuth Brooklynu. železniške cene na teh ozemljab so najceneje in imenovana pristanišča najblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence.........80.000 HP La Lorraine .......22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 Njrth Ri/er vznožje 15tb St, New York City. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 94T8 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago,1 111. m i * * Vil a S * * OTTO HORACEK Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina * m * m * * Ü) * * ¡J 1843 Blue Island Avenue, Chicago, ill. | ¡¡a * «r m * S * m ? Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine. ia * 5 ié I i» tli di S OČI pregledamo zastonj. di Izdelujoči zlatninar. n Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul -- VLOGE $3,000,000.00 GLAVNICA . S2CO,000.00 PREBITEK . . S100,000.00 Prva I« edina češka državna banka v CHIcagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele La veta; prodajamo Sifkarte ia posoju jemo denar ua posestva in zavarovalne police. # /-> vf F Šv,V'Atv-J’ ‘................ l®?E.e.eouJjI4 ustanovitelj Ako trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate-reumatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano. Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E C. Colhns-a spisanih knjig, katero dobite povsem ! brezplačno. NEW YORK MEDICAL I NSTITUTE SAMO NEVERNI IN NEISKUSENI ZDRAVNIKI oglašajo i>o časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neisknšenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših rojakov je znano, da nijednemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda ne bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najiskušneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pljnčah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te bolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej drugi bolezni, je zopet zdravnik tu kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni. Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetn. Zdravniki ,v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najiskušneji zdravniki, kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas. Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanice samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo. Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da. ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-ljeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni. V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži ua razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod; THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., Nem York City URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. .• ;v:xšZ : .v/ v >. \-.fv • WJ 'iM ' " -y » •sgSky? .V- UM DOPISI. Oregon City, Ore. Cenjeni urednik: — V Oregon City. Ore., -je res tako prijetno, da bi človek samega veselja kvišku poskakoval. Vsakemu. je itak že znana tukajšna zalega gadov. Dolgo časa sem pričakoval kakega poročila od klerikalnih. magnatov o delavskih razmerah, a zaman. Vse je ostalo tiho. Drugače pa je, če se gre za farsko ¡bisago ali prid kapitalistov. Tedaj so vsi pokonci. Ne vem, kaj je vzrok, da ljudje samim, sebi nočejo dobro. Z mirnim •srcem lahko rečem, da ga v Ameriki ni slabšega kraja za delavce, kakor ravno tukaj. Tovarn ni veliko, samo tri papirnice, in ena .predilnica, (Woolen Mill) v kateri delajo večinoma ženske in nedorasle dečki in deklice. Malo je nastavljenih, odraščenih mož, a .še ti so tako slabo plačani, da je prava sramota. V tem času morajo- delati za $1.05 in $1.50 10 ur na dan. Toraj skoraj zastonj. Nekdo mi je pripovedoval, da je delal od litega do 2-7tega leta, a šele zadnje leto je dobil po $1.75. Iz tega je razvidno, kako dobro plačujejo tukaj delavca. V mesecih, marcu in aprilu so hoteli delavci, da se njihovo delo (bolje plačuje. (Njihovim zahtevam se ni ugodilo, ker je bilo »ned njimi premalo složnosti; delavci niso- bili organizovani. vrhu tega so pa še .skabje prihajali. (Stavkati so začeli tujci, Angleži, a naši Slovenci so držali roke križem. Se enkrat so nato zaštraj-kali Angleži, in tedaj se je vzbudilo tudi nekaj Slovencev iz trdnega, spanja. Vse .bi bilo dobro, a bili so tako nespametni, da .so se dali premotiti kapitalističnim •hlapcem. Bossi so na vse preftege prigovarjali delavcem in jih podili narazen, predna^bi se mogla začeti splošna stavka. (To je bilo meseca aprila). Res so jih pretra-pali in jih trapali toliko časa, da so jim mogli izdelati odslovne listke, nakar so jim pokazali pot iz tovarne. Tako se je stavka končala. Vsi oni, ki so zahtevali svoje pravice,, so bili odslovljeni, in med temi je bilo tudi nekaj naših rojakov. Vendar, vsa čast jim, dobro so se držali. Dasiravno so delo- izgubili, to nič ne de. Saj svet je velik. Fej pa onim, ki so se odslovljencem še posmehovali, dasiravno so se zanje ravno tako potegovali, kakor zase. Delodajalci bijejo delavce z enim bičem, bossi pa z dvema. Z enim te bije za sebe, z drugim za kapitalista. Ako more več izmozgati iz delavca, bolj« se kapitalistu prikupi. ‘Sedaj letajo agentje W. P. & IP. Co. kakor blazni okoli in vlačijo skupaj sikabe, ker na vse plati primanjkuje delavskih moči. Trdno so bila napeta vajet-a. samo držati bi jih bilo treba. Oni, ki trdijo, da so Anigleži. in so za-štrajkali samo vsled tega, da bi .pregnali Slovence iz tovarni, niso vredni, da bi jim človek pljunil v obraz. (Saj. se razumemo. Sarm) nilpari ne peska v oči, k.er gre 'business vseeno. Bossi so sedaj jako prijaznih obrazov. Klobuke nosijo višje, kakor v zimskem času. Vsakdo .te lepo nagovori in pozdravi z “halo”, česar -pozimi ne bodeš slišal. (Delavce lovijo po hišah in ulicah in ako prideš v Portland na mestni employment office med tretjo in četrto ulico ter Madisou Str. vidiš zapisano-: “ISO mož se išče. Plača po '$2.50. (Tega ni zapisanega, da se- dela pp 14 ur). Hrana in stanovanje $4.50 na teden.” To je laž. Hrana je pri Angležih po $5.00 in še pri Slovencih se je n »'dobi povsodi za $4.50. Tako delavce1 fanbajo! Vsak dan prihajajo agenti z dejavei, katere so nalovili v raznih krajih,, a kdor ima le trohico pameti, ne dela dolgo. (Sedaj bi bile tudi starke dobre, ker je baje manjša škoda, ako j,ih pobije.) Grki. in še nekaj takih bedakov, delajo tukaj in delali bi tudi, če !bi jih kdo vsak dag z bičem do krvi naklestil. Sramota za družbo je, ker plačuje najslabeje stare delavce, po $1.75 na dan. iV teh tovarnah se dela prav po starokrajskem načinu. Bo 14 ur na dan čez teden, v sobotah in nedeljah pa po 18 in 24 ur skupaj, da mora biti človek truden, tudi, če bi v tovarni samo stal, ne pa še zraven delal. Zraven tega je delo tudi nevarno. Družba očito brije- norce z delavci, a ti še nočejo uvideti, da se jim godi krivica. Vendar ni preveč čudno, če se tako dogaja, ker je med njimi ¡mnogo takih, ki bi kapitalistu najraje roko poljubili. Te- “špa-se” je gotovo vsak čitatelj opazil v štev. 36 in 44 “Glas Naroda”. Toda prvi se norčuje iz tukaj-šnib rojakov, češ, da niso “složni”, itd. Tega pa ne pove, da je pričel ravno oni sejati -prve prepire med tukajšnjimi rojaki že leta 190(7 radi družtev. Od onega časa se tukajšnji rojaki še niso r-poprijaznili, in se ne bodo, dokler ne neba on s svojo politiko. |0 tem o priliki kaj več. 'Drugega, dopisnika v št. 44 ravno istega lista vprašam, če zna šteti, k«g piše. da j;e tukaj 8 Slovencev. Vprašam ga nadalje, kje je ona povišana plača? ÍNi je in je ne- bode, toraj pamet, in ne smešite samega sebe. Peter Kurnik. Dodatek: 'Opozarjam onega, ki nosi '“Glas Svobode” prečastitemu in v tovarno, naj le s tem nadaljuje. Za prečastitega bi bilo dobro, če bi se naučil slovenski, za družtvo bode pa tudi le v korist,, ker bodo kapitalisti uvideli, da pada delavcem mrena raz oči, d,a morajo prej ali slej zagledati beli dan. Toraj. le še naprej naj no-i list onim. Mogoče se kdo kapitalistov na njega naroči, kar bi bilo le dobro. Gornji. Clinton, Ind. Cenjeni urednik: ¡S tem Vam naznanjam, da je družtvo št. 16 v Clinton. Ind. spadajoče k ?r no na nič nevarno na j nežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. JOSEPH TEIN EE'S «ECISTERE» Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar še neda reči o drugih zdrivilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 346-Tisove priporočil najuplivnejših oseb jpotrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. [Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave., Chicago, 111. Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek. m m ITALIJU 1 i ADRIATIC po staroj i najsigurnijoj GUNARD LINIJI POSTAVLJENA 1840 GOD OiisWmicrta usluga Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste Novo Moderni utvrdjeni Šifovi ! CARPATHIA. - 13,600 TONS j PANNONIA, - 10,000 TONS' MJLTONIA, - - 10,400 TONS * Jedne Close Cabins $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) do Trlesta i Fiume GUNARD STEAMSHIP GO., Ltd. S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO Hi kod svakog obližujeg agenta. trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Blnelsland Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja! Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So, Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. 5.5648******,*****®*****.«****^ «3 Kupite svojo pomladansko!» S ======= obleko pri ======= ][j 1828-1830 Bine Island Avenue. Zaloga obleke, klobukov, srajc in spodnjega S----------------peri,a-----iin Izdelovanje oblek naša posebnost. gj J RAZNO IN DRUGO f -------------------------------' Kačo ima v ustih. Neko 431etno 'Marijo Ofič iz Selnice ob Dravi so spravili v opazovalnico za u-iuobolne v Gradec, 'ker je blodila jvo (Koroški cesti v Mariboru in trdila, da ima kačo v ustih, katero so ji prisili. Demšar nezakonskega otroka poneveril. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 17. maja 601et-nega vpokojenega adjmnkta J. ž, Jožefa Zelenka na o mesečno ječo, ker je poneveril in porabil 320 K od denarja nekega nezakonskega otroka, kateremu je bil jerob. Zelenko se je izgovarjal, da je bil v sili; k obravnavi ni d osel. Duhovnička vest. iSedaj potrjuje celo ljubljanski “Slovenec” — s kislim obrazom sicer — da je šel bivši kaplan v Ljubnem, g. Šil er s svojo ljubico v Ameriško. — Pater Anzelm, o katerem je bilo tudi veliko govora in ki je bil v mozirski okolici glavna opora kmečke zveze, jo je že popihal pred njim; zapustil je dva otroka. Oba napišeta sedaj lahko zanimive razprave o duhovniški — morali. Pobožni Tirolci in — komet. —■ Nemški listi poročajo, da je na Tirolskem ziblaznelo več ljudi iz strahu pred kometom. Velik strah je vladal zlasti med 'kmečkim prebivalstvom. Pa tudi v “izobraženih” krogih so s strahom pričakovali, kdaj bo Halleyev komet butil ob zemljo. Zato je pametno napravil, da se ni prikazal strahopetnim zemljanom. Državna tiskarna na Dunaju — brez delavcev. 'V dvorni in državni tiskarni na Dunaju vladajo tako žalostne razmere, da je nedavno tega odpovedalo službo šestdeset delavcev. Če se razmere ne bodo zboljšale, potem odpovedo sluiibo sploh vsi uslužbenci. Da vladajo pri državnih podjetjih slabše razmere nego pri privatnih, to je že stara .stvar. Saj hoče država imeti večje dobičke nego najbolj umazan židovski fabri-kant. Kako duhovniki odzdravljajo. Neki učenec je pozdravil domačega župnika z besedama: “Dober dan.” Župnik trnu je odzdravil, rekoč: “Če veš, da je dober, pa ga pojej!” —; To se je zgodilo nekje' na Vipavskem. Bukovinski 'kmetje na posestvu viteza Prunkula so se vzdignili. Okoli 200 ljudi je zasedlo vsa grajska poslopja, k vitezu Prun-kulu pa so poslali deputacijo, ki je zahtevala, da vitez proda del svojih posestef kmetom, ki nima^ jlo nobenih posektev, temveč so le hlapci svojih gospodov veleposestnikov. Nesreče. Ko je trafikantinja Marija Klinčeva na Sv. Petra cesti v Ljubljani snažila okno, je tako, nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — V Črni vasi so našli pod nekim kozolcem 3d-letnega čevljarja Andreja Krvi no z zlomljeno nogo. Mož se ga je bil zvečer nekoliko preveč na-srkal in je, ko jč hotel po lestvi na kozolec, padel in si zlomil nogo. Policija je odredila, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. — Na južnem kolodvora je padel z lokomotive kurjač Ignacij Možina ter si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico v Ljubljani. — V Wolfovi ulici v Ljubljani je nek voznik po-podrl posestnico M. Bobnarjevo, ter jo na rokah znatno poškodoval. Nezgoda na železnici. Posestnih Jakob iSitar iz Št. Janža na Vinški gori je irr.pl opravka, pred dnevi na Pragerskem,. Plačal je tam nek račun v znesku nad 250 K. Peljal se je na to domu čez Celje. V vlaku pa je menda zaspal in se je odpeljal mimo kolodvora. Onkraj mosta 'čez Savinjo je najbrž opazil, da je že mimo Celja in je škočil z vlaka. Padel je z glavo naprej in se .je hudo. poškodoval. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. Na licu mesta je tudi že bila sodnijska komisija. Mož jje že v bolnišnici umrl. Bil je zaveden naprednjak. Laški vohun Andreini. Poročali smo, da je bil laški vohun in laški rezervni častnik Peter Andreini, ki je bil uslužben v Tržiču v ladjedelnici, obsojen pred o-krožniim sodiščem v Gorici na 7 mesec težke ječe; ali državno pravdništvo je podalo ut-ok in višje sodišče mu je kazen zvišalo od 7 na 13 mesecev. Umor češkega raziskovalca. — Češkega raziskovalca Alberta Priča so Indijanci v Južni Boliviji baje ubili. Prič je potoval tudi v imenu petrograj.sk cN akademije znanosti. Proti evropskim klobukom. Notranje ministrstvo prepoveduje otrokom imohamedancev nositi evropske klobuke, ker je to — nemoralno. — Saneta simplicitas, ora pro nobis ! Stoletnica prve hranilnice na Angleškem. Ta mesec bodo slavili v Edinburgu na Angleškem stoletnico ustanovitve prve hranilnice na Angleškem. Danes imajo angleške hranilnice 1,750.000 vlagateljev in 60.000.000 šterlin-gov (po priliki 1.500,000.000 Kr.) hranilnih vlog. Vrečo kosti ukradel. V bolnici za silo v Ljubljani je ukradel vojakom 361etni dninar Anton Hribar iz Pijave Gorice vrečo kosti in jih prodal za 8 K. Ko je nekaj dni zatem zopet prišel s prazno vrečo po druge, ga je pri tem zasačil nek vojak in ga prijel. Na lice mesta poklicani stražnik je 'Hribarja aretoval. Oddali so ga o-krajnemu sodišču. Za Avstrijo je dobro. Plzenj-ska “Nova Doba” poroča, da je Škodova tovarna prodala avstrijski vojni \Uipravi za dva milijona kron topov. To so ravno tisti topovi, ki jih je tovarna svoj čas prodala Rumuniji, a rumunska vlada jih ni hotela sprejeti, ker je v topovih preslab materijah Na Ogrskem teče kri. V občini Margin so povodom nekega volilnega shoda ustrelili orožniki 5 Romunov. Belgijske volitve^ Po uradnih poročilih je bilo v B-rusel.ju izvoljenih 9 klerikalcev, 7 liberalcev in 5 socialnih demokratov. V celi deželi ji© bilo izvoljenih 49 klerikalcev, 22 liberalcev, 13 socialistov. Klèrikaloi so izgubili en mandat, socialisti so pridobili e-nega. Klerikalna večina se je skrčila na 4 glasove, tako da ni več daleč do konca klerikalne vlade. Zaradi vran. Kočar Ferk pri Mariji Snežni na Velki je s staro puško streljal vrano. Puška se je razletela in Ferku razmesarila desno roko tako zelo, da so jo morali v radgonski bolnišnici odrezati. — l-Sletni viničarski sin Fran Brlič v Gornjem, Dupleku je hotel z nekega hrasta vzeti mlade vrane. Brlič je padel z drevesa in si zlomil levo roko. Nesreča. 301etna delavka Ivanka Kodrič iz Pobrežja pri Maribora je padla s svinjskega hleva na koničast kol, na katerem1 si je predrla trebuh do črev. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico. Neurje. Toča je v noči od 20. na 21. ima ja — med 12. in 1. uro — v celjski okolici na Štajerskem hudo potolkla v in sicer v Košni-ci. Pečovniku, deloma v Zagradu in na Lisci, dalje v Tremarjih pri Laškem trgu, te'r na Svetini nad Celjem. Na Lavi pri Celju je strela vdarila v hlev profesorja Cilenška in tu uibila kravo. — Ubogim, ljudem v omenjenih krajih sta lansko leto mraz in toča večinoma uničila pridelek, letos pa jim je spet, tako zgodaj že, toča prizadjala znatno škodo. Pogreb brez duhovnika. V Ži-reh je bil pogreb brez duhovnika. Umrl, je na Selu pri sekirnem kovaču. J. Poljanšku, kovaški pomočnik Možina. Pokojni 341etni fant je bil jako vzoren in vesten delavec, kakršni so zelo redki. — Ker je bil razumen človek, je bil tudi samostojnih misli, in ker se ni klanjal klerikalizmu, se mu je tudi odrekel cerkveni pogreb. Pri pogrebu je igrala godba žalostin-ke, gosp. pravnik Ivan Kavčič je ob odprti gomili govoril v slovo pokojniku lep in ginljiv govor. Bodi mu ohranjen blag spomin ! Pikantne tajnosti dunajskega knjigarja. Pariška “Liberté” je prijavila dopis z Dunaja, čigar ■vsebina je naslednja : Pred nekaj tedni je sodišče začelo postopati proti nekemu knjigarju, ki je razširjal pornografične spise, ilustrirane in neilustrirane. Policija je pri dotičnem knjigarju dobila takih knjig v vrednosti nad 30.000 K in je rabila pet vozov, da je te knjige prepeljala na sodišče. Zveza nemških knjigotržcev je tega knjigarja izključila. Mož bi se rad rehabilitiral ali vsaj ubranil denarnih posledic izvršene konfiskacije in je v ta namen sodišču predložil imenik svojih odjemalcev. 'V dotični vlogi pravi, da konfiscirane knjige ne morejo biti tako grde, kakor se godi, ker so jih kupovali največ le visoki go- spodje posvetnega in duhovskega stanu. Med drugimi odjemalci, ki jih je knjigar navedel v svojem imeniku, jie eden, ki zavzema odlično mesto v največji bližini nemškega cesarja in več drugih dvornih in cerkvenih dostojanstvenikov in nnnogo aristokratov. Pa bi bilo napačno misliti, da je krščansko socijalni Dunaj kaj boljši od teh visokih gospodov. Knjigar, je imel odjemalce med različnimi sloji, tudi med malimi duhovniki. Kakor rečeno, je bilo treba pet vozov, da so pri tem knjigarju konfiscirane knjige prepeljali na sodišče. Tam so jih sicer dobro spravili, a vendar jjh je vsak dan manj in dopisnik “Liberté” pravi, da če pojde tako naprej, jih čez par tednov že nič več ne bo. Grozovit umor se je zgodil- v petek 20. maja v Kaštelirju v Istri. Neki premožnejši,kmet Kocjančič vulgo Silopafas, je bil dolžan ondotnemu trgovcu istega i-mena sv o to denarja. — Trgovec, vulgo Marastou; je tožil ¡Silopasa, za dolžno mu »voto. A ta je terjatev odločno zanikal in privedel več prič, češ, da je že plačal. Marolt ou je pravdo izgubil, vložil pa pritožbo na višjo instanco, ter navedel kot-•priče tamošnjega učitelja, učiteljico in pa nekega kmeta. (V višji instanci je dobil pravdo trgovec, obe priči pa, namreč brat in pa bratrane Silopasa, sta (bila obsojena radi krivega pričevanja na 2 do 3 meseca v ječo. — Isitotako tudi Silopas. Kmet, jezen nad izgubljeno pravdo, se je izrazil da: “ker sodišče ni prav sodilo, sodil bodem jaz”, vzel puško in se napotil najpreje nad trgovca Marostoua. Tega je dobil doma, za mizo sedečega; pomeril je nanj skozi okno in ga takoj u-smrtil. Nato se je napotil proti šoli, a ni dobil ne učitelja, ne u-čiteljice. Šel je torej nad tretjo pričo nad kmeta. Dobil ga je v 2 in pol ure oddaljenem vinogradu pri delu. Tudi tega je ustrelil. Ljudje, to videvši. prišli so k njemu, ter ga vprašali,- zakaji da je to sitoril, on se jim je izrazil_ da dva je že, dva pa še bode. Orožniki ga sicer iščejo, a ne morejo najti, ker nihče ne ve, kam je izginil. Temu naj bode pripomnjeno, da je bil 22. oče Silopasa v ¡Ljubljani, ter prodajal svoje vino. a revežu ni bilo še nič znano, kaj da se je doma zgodilo. Med služabniki matere cerkve. V Trstu se je začela razvijati afera. ki j5ovzrokuje po primorskih krajih nenavadno senzacijo. Znani kanonik Buttignoni je izdal letak, v katerem silovito napada kanonika Meeehio in naravnost zahteva njegovo odstranitev iz kapitel j a, češ, da ni vreden tega mesta. V svoji okrožnici, ki je zelo razširjena, označuje kanonika Mccichio za intriganta "in nasilneža, ki hoče absolutistično vladati v škofijj in sc vzpenjati višje za vsako ceno, bodisi tudi na škodo in pogin neštetih dragih. — B-ut-tignonijeva okrožnica je preobširna. da bi jo mogli podati svojim čitateljem, Napadajoči pisatelj navaja v nji celo vrsto dejstev. s katerimi hoče dokazati, da je Meechia teroriziral vso duhovščino in šikaniral vsakega, kdor ni brezpogojno trobil v njegov rog; da je širil korupcijo, da so njegovi pristaši smeli delati, kar so hoteli; da je delil duhovniška mesta samo svojim kreaturam brez obzira na sposobnost in vrednost. da se je povzdigoval nad škofa in bahal, da se godi to. kar hoče on. ne pa, kar hoče škof Nagi itd. — Okrožnica poživlja duhovništvo vse škofije, naj vstane zoper moža, ki ni vreden, da je duhovnik — Buttignoni ga imenuje “tirana”, ’“policista”. “Torque-mado” itd. — in naj zahteva njegovo odstranitev. — Kakor smo rekli, je napravila okrožnica velikansko senzacijo. Vse tržaško in slovensko časopisje piše o njej in med duhovščino se že opazuje močna agitacija. Napadeni kanonik Meechia se zagovarja v krš-čansko-socialnem “Amico”, a reči se mora. da dela njegova o-bramiba prav medel vtisk. Buttig-noniju. očita, da je “modernist”, da tiče za njim Slovenci in Hrvatje, celo za tajnega socialnega demokrata ga hoče razglašati. Medtem je pa Buttignonijev napad že dosegel ta uspeh, da je ve liko .število duhovnikov iz cele škofije podpisalo prošnjo, naj se 'Meechia odstrani. — Hrup, ki ga ie dvignila ta afera, se — kakor kaže — ne bo prav kmalu polegel in prav lahko je mogoče, da se še poveča. Rojakom naznanje. poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj. Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti. Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse.izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. Tukaj čaka tak bankar, da ima več-denarnih nakaznic in to par dni£ potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto. Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po <* $ 1 i 2! *»■ i k Pran k Sakser Co. * » 82 CORTLANDT ST. ali NEW YORK, N. Y. 6104 ST. GL, A IR AVENUE IV. E., CLEVELAND, O. in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj že skozi 18 let It 1 t I It Î Slabega blaga ljudje ne ponarejajo. Severova Zdravilu se dostikrat £ po nar jajo, kar je zopet dokaz njihove izbornosti. £ ZAČNITE DANES! ’ Ali ste utrujeni, zdelani, onemogli? Ali ste tako oslabeli, da se komaj vlačite? To kaže da je vaš ustroj o-pešal in da ga poživite, vam je potreben Severov Življenski balzam Ustavi vam izgubo telesne moči, povrne čil ost in zagotovi čvrsto zdravje. Mal-okrvnim pomnoži kri. prežene pogostno zapeko ter iapodbudi želodec, drob in jetra k pravilni delavnosti. 'Gena 75c. Posebno koristen za slabotne žene in dekle" a G. E. Novak iz Fogelsville, Pa„ nam je nedavno pisal: “Odkar uživam Severov Življenski balzam, se mi je zdravje prav zelo zboljšalo, moč mi je povrnjena, a želodec, drob in jetra So uravnana in poživljena. V bolezni je vedno najbolje, zateči se k Severovim Zdravilom, ker pomagajo.” ; Večina lekamikov prodaja Severova Zdravila. Ne jemljite nadomestil. Če imena “Se-' vera” ni videti na zavitku, ni pristno. Močni živci / Trpeči delavci so ■otrebni za uspeh vsepovsod Za olaišbo du§uvne utrujeaosti, nespečnosti in živčne oslabelosti ga g >tov 1 o unijo vredn >3t dobrega maži'a ta p-ipreie.ije ali utešeoje žuljev po trdem delu ali za zdravljenje poškodbe. Severov Nervoton Ssyarovo Olje sv.Gotiiarda nimaoara. Zanesljivo tešilo za živčno ras-draže 1 ost, onemoglost, nevrasteDijo in živčni gl avob tl. Or.gooeoa tinika za matere, opešane vsled trtspodinskih skrbi in po po rodu. Cena $1.00. ima izborna svoj st v:, da je poseb no koristno za odrge. i/zrinien ja. hromo 0, rc'matueni, nevralgiio, kpče, ctrple sklepe in poškodbe, ki zadevajo delavce v vsakdanjem življenju. Poskusite ga! Cena 50c. Zdravniški svet zastonj. IA/ K OciIPD % A» CEDAR RAPIOS W. Ï - ' ! ' " ' ' ' . oEVER A wü. 10WA ODVETNIK PATENTI GARL STROVER 1009-140 Washington St. Tel. 3989 MAIN CHICAGO. kjerse * dobi Dobra Unijska Goslilna S“""p5?iz:s Jos. S. stastnv 2005 Blue Island Ave. deliVA Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago Ul *1 «S m ir IR «i « « «3 potrebu ete obleke ali obnče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. |J. J. DVORAK & ».. " ... .■ — » K> » 8 k* îfr Co. U» ^ --——^ 43 1853-55 Blue Island Ave- ^ JU Telefon Canal 1198, |j| I Velika francoska revolucija' 1789 do 1815. I. Od začetka revolucije do Napoleona. Vzroki revolucije. Vzrokov velikej francoske j preikuiaijii Ibilo ¿e mnogo, a iskati j iih, treba v samem razvajal francoskih 'držaivniih in družinskih razmer w«d .začetka novega veika pa do, 'konca osemnajstega stoletja. 'Najimenitnejši vzrdk je gotovo ¡bilo slabo državno gospodarstvo, Iki j.e napravilo toliko dolgov, da ¡naposled iz dohodki« ni ¡bilo mogoče ¡plačati niti letnih olbre'-.sitij, nikair tpa od|pia!čevaiti glavnice. Obresti ho se tedaj pripisovale dolgovom, Iki m tako sami po sebi rastli in se mindžili od leta do leta. Mii ismo sicer povedali, kako je ndkdatj Colbert varčno gosipo-dair.il, povzdignil telesno blagostanje' naroda ter napolnil državne blagaljniee; toda to ni imelo ob-«startka niti do smrti tega slavnega «ministra. Siloviti kralj Ljuide-vik XIV. aačel je nepotrebne vojske, ki so .požirale Ibrez števila novcev in ljudi j, ob enem ipa je tudi doma brez vsake mere zapravljal ter na svojem dvoru v Versaillesu, tako sijajno in potratno' (živel, kakor noben krščeni vladar ne pr«d njim ne za njim. Njiegpv naslednik Ljodevik XV. posnemal ga je v vstelh slabih lastnostih ter ga celo prekosi 1 z nesramnim* življenjem s'vojiim. Trn-di. on je vodil vojske, ali vse so J c n,esrelČDO' končale ter državi naprtile novih velikih dolgov, ob enem ,pa so svetu pokazale, da Prameoizi niti na bojišči niso več hrabri in .slaivmi. kakor so bili nekdaj. Kako je Ljudevik XV. z malopridnimi ženskami laihlkoum-no zapravljal državne dolhodke in še več, si ne more kdo z lahka predstavljati. — Ko je Ljudetvalkl XVI. 'zasedel prestol, so talk osne nesramnosti jenjale na francoskemu dvoru, ali sijajnega in potratnega življenja skoraj da ni bilo mogoče kar takoj odpraviti in marsikaj ostalo je pri starem. IKafco se jie zapravljalo, kažejo nam najbolje številke same. V državnem proračunu je za potrebe na kraljevem dvoru bilo določenih pO' pet in trideset milijonov na leto, a potrosilo se je m celih isto milijonov več! Že ¡Ljuidevilk XIV. je zapustil kakih tri tiisoč milijonov liver dolga, ki se je iz a Ljuldevilka XV. tako ¡polnimo'žil, da je (Ljudeivik XVI. samo 'za izplačevanje olhrestiij tre-bal vsaiko leto dve sto milijonov liver. Ker .pa z letnimi dohodki ni ■bilo mogoče poravnati niti rednih stroškov, pomnožili so se državni dolgovi čim dalje bolj ter jih je pred začetkom revolucije Ibilo okoli 4500 milijonov liver. V izadnji številki zavrsili smo razpravo o “Družabnih razredih v času francoske .revolucije”, katero je spisal mislec in zgodovinopisec IKaiutsky. Ker smo prepričani,, da se naši rojaki «zanimajo r/.a take stvari in bi radi vedeli, kako se je vršila ta .revolucija, kaj iso u.ganjatle ene stranke in kaj druigev kako j.e izpadla revolucija, kdo se je ž njo okoristil in stotine takovih vprašanj, od-loielilii smo »•« ,da priobčimo nekatere zgodovinske podatke velike francoske revolucije v ¡kolikor se tičejo iste in Napoleona.. Nabral jih je Josip ¡Stare, kr. profesor višje realke v Zagrebu.. Reči moramo, da je g. Jo^ip Stare dober pósate 1 j in da je svoje delo “Občna Zgodovina” za «slovensko ljudstvo dobro izgotovil, vendar pa v njegovem delu« opažamo., da je vb'il včasih preveč pristranski, saiieihno kedar se je šlo glede rimsiko-katoliške cerkve ali pa morda ¡habsburške hiše. Komur «o razmere v Avstro-Ogrski znane, ta ¡že ve .zakaj je bil g. Stare isgmjntam pristranski. V takih točkah« «prepustimo sodbo posameznikom. .Naslednje je povzeto i«z “Občne ¡zgodovine” V. zve«zka. Kogar zanima zgodovina in «talko čtivo, kot vojske in drugi zgodovinski do godlki celega, sveta in vse h dob, temu priporočamo da si naroči v.sdh pet izvezkov “ Občne «zgodovine”, ki obsegajo nekaj nad 2200 i-tira ni. Te knjige se dobe v naši izalogi in vse skup s poštnino vred stanejo $7.50. . Uredništvo. Veliko nejevoljo so v mislečem in zavednem človeku morale obuditi prežalo.stne državljanske in gccpodarstvene razmere na Fran-oodkem. Ločili’ so tri stanove. Ple-menitna gospoda bili so prvi stan, duhovščina drugi, meščane in «kmete pa so šteli v “tretji stan”. Ta “tretji stan”, dai ga je bilo največ, ni imel nobene veljave«. Ves francoski stan je bil tako ¡razdeljen, da so plemenitni graj-šlealki, duhovniki in nekateri bogatini imeli dve tretjini vseh zemljišč, in le boma tretjina o-stala je imešČanom in kmetom. Pa to še ni bila visa krivica, ki jo je, t:np,e«l tretji stan. Kmet ni bil svoboden Človek, amjpaik 'bil je podložnik grajščaka svojega, kateremu je od vseh pridelkov mural dajati polovico, a ne da bi si smel odračunati, kar ga je stalo obdelovanje,; razum tega pa je kmet grajiščakom moral opravljati tlako. duhovščini dajati desetino, a državi plačevati raiznih davkov, 'katere «so v najemu imeli trdosrčni oderuhi, ki so nen miljeno odirali .priprosto ljudstvo, med te«m¡ ko so mogočnej gospodi «radi kaj spregledali Najemniki ¡pa so od kmeta tudi več «davka tirjali, nego mu ga je. državna uprava naložila, a kdo ni mogel «z lepa plačati, izgnali so ga brez. usmiljenja tž Iborne njegove kmetije. Mislil bi človek, da je plemenitni gosipod, vsaj' v tem slučaji branil ¡podložnika svojega: ali ne, ampak brez skiibij je živel in se veselil v ¡Parizu in Versaillesu ter lahkoiutmno zapravljal velike klade, ki 'oo inu jih nabrali «krvavi žulji kmeta trpina, in le takrat.' Ikeldar sio mu pošli novoi in so mu« od «razuzdanega življenja otrpnete telesne moči. vrnil se je ■za nekoliko časa na grajščino svojo, da si je .zopet na,polnil mošnjo ter si Okrepil pohabljeno zdravje. Tudi meščanski stan je imel svoje nadloge ter ¿koraj da ni bil na Iboljem o«d kmeta. Res, da je francoska vlada pospeiševala veliko obrtnijo po tovarnicah im trgovino na veliko, ali kar je na enej strani dobrega storila, to je na dirngej podrla s tem, da je svobodni razvoj obrtnije ovirala z velikimi pravicami, katere je podelila le nekaterim bogatinom ali dnulžlbam. Le-ti v o «potem svojim izdelkom ustanovili ceno. ka-koršndkoui so hoteli, a ljudje so ¡boté ali nehote morali drago plačevati potrebno 'blago, ki si ga niso smeli iz tujih dežel naročevati. niti so ga drugi smeli ceneje izdelovati. Ravno tako se niti ro-kodelna ali mala dbrtnija ni mogla prav raizcvelsti, zato ker so jo preveč vezale šipone cehovskih družb. Pa bilo je še nekaj, «kar je kakor mora tlačilo meščanski stan., V .začetku novega veka so «meSčaudki stan najbolj povzdignile meščanske is«vobpde in «pravice, .zdaj pa tefh ni ‘bilo več. kajti že v sedemnajstem stoletji so francoska mesta izgubila lastno upravo ali auto nami jo ter so morala slulšati kraljeivc uradnike in sodnike, ki so svoje službe pogo-stoma. kupili za drage novce, a da bi se odškodovali, so potem samóla,stno tlačili in odirali mešča- meli kaj veljave, velika večina ostalih prebiva lice v pa je imela svoje sitnosti in nadloge, katere so večkrat teže prenašali, nego kmetje 'grajščamška bremena. Po velikih «mestih, .zlasti v Pariau. so delavci dostikrat bili v tolike.j potrebi, 'da so jim iz državne «bla-gajnice morali dati podpore, kajti sitee.r bi se ti revelži v vellikej .bedi svoje j mogli vzdigniti na bogataše in plemenitaše. Še večja krivica se je “tretjemu stanu” godila pri razdelitvi davkov. Pl c uri en it n a gospoda ih duhovnliki so bili nekaterih davkov popolnoma oproščeni, drugih pa, zlasti izemljiščnega daivlka, so prav malo plačevali, akoprem« so ravno oni« imeli največ zemljišč v «posesti. Večino vseh davkov so morali plačevati meščani in kmeti, torej tilsti, 'ki so najmanj imeli. ‘Bilo je umnih ministrov, ki so to krivico že davnej sprevideli, ali je niso mogli odpraviti, zato Iker «so se plemeni trnki tem trdo-vratnejše držali teh svojih svoboščin, odkar so jim francoski kralji vzeli velike državne pravi- ce. Da bi se ta krivica vsaj nekoliko poravnala, so «denarni ministri rajši povišali tako zvane posredne davka, Ikalkor n. pr. ednino in ulžitnino, torej tiste davke, katere morajo vsi stanovi Ibrez razločka plačevati. Kdor to stvar bolj natanko preudari, bo' pa sprevidel, da ie ravno ta davek najkrividnejši, izato ker »e ne ravna po premoženji, ampak ipo potrebi. Več ko kdo treba, več mora plačevati. IPriproist delavec, ki ima mnogo otrok, mora težko delati. da preživi veliko rodbino svojo, in vendar mora vsakdanji živež p/raiv. tako ¡plačevati kalkor bogataš, ki šteje svoje imetje na milijone. «Bilo pa je, še drutzih ne-! rodnostaj. Francoska bila je takrat iraizldeljena na razne pokrajine ali dežele, ki so fe«e po raznih državnih) pravicah . ja«ko ločile druga od druge. Tako n. pr. je v enej deželi cent soli veljal 8, v drugeij 16, v tiretjej '25, a v čet-rtej celo '62 frankov. To je bila nova krivica za narod, 'ki je slušal finega in istega vladarja. Ni čuda, da je vse mrgolelo tihotapcev, 'ki so- razno blago po skrivnih potih nosili iz ene dežele- v drugo ter s tem. Oškodovali državo, ki jih je zato* neusmiljeno kaznovala, če jih je 'zasačila po neštevilnih stražarjih, svojih. Jakobi se motil, kdo.r 'bi mislil, da so tisti, ki so najveeja bremena nosili,, dobivali največ ¡koristi od države,. Bilo je ravno narobe. Vse državne in dvorske službe dobivali iso samo plemenitniki. in celo višje cerkvene časti podeljevale so se navadno le takim možem, ki so (bili plemenitne krvi. Ravno tako bilo je tudi pri vojščakih; častniki, med katerimi je za- bilo nad-tisoč generalov, so vsi morali biti plemenitniki; meščanski in kmečki sin pa je moral o-stati ,pr:|p'rost vojščak ter vedno nositi puško, če tudi je bil izveden in (hraber junak. Nepravično razmerje -pri vojščakih kažejo nam tudi številke, kajti plača za plemenitne 'carinike stala je na leto 46, za vse pripr.oste vojščake pa 44 ¡milijonov. «Pa dosti o teh krivičnih razmerah, katere je francoski “tretji stan” tem teže trpel, ker je ravno med njim bilo največ bistro-1 umnih in učenih mož v vseh raznih' strokah znanosti in umetnosti. med tem ko so med plemenit-niki« bile. skoraj same« plitve glave. Našito se je sicer tudi v ple-menitnem stanu še dobrih kalij, alii ¡po večjem so se vse že v mladih letih zadušile v nasladnem in razuizdanem življenji. Lahko si mislimo, kako so zavedni meščani kar kipeli od jeze «zoper pleme-nitno gospodo in zoper kralja, ki je takošne razmere varoval, kakor največje državne svetinje. Ni čuda torej, da so hlastno segali po knjigah. Iki so grajale Obstoječe razmere, in da so kakor kake prorolke nove boljše dolbe pozdravljali in slavili predrzne pisatelje, bi so brez strahu in brez ozira razkrivali rane, iz katerih je krvavela francoska država. Že v poprejšnjem zvezku* smo govorili o tako zivaniih francoskih filozofih« ali enciklopedistih ter o Monteisquieu-u, Voltaire-u in Ro-uisseau-u, in ¡povedali, 'kako so ti možje vsak po svojem ipodkopa-vali tedanje državne, cerkvene in družinske razmere, ter vzeli vzgled in veljavo vsemu, kar je narodu Ibilo svetega. Nihče ni več ne cerkvenih oblasti j ter njunih naredb in postavi; ampak vsakdo je z lastno pametjo hotel« razsoditi, kaj je prav, a kaj ne,, kaj mu je« storiti, a kaj opustiti. VI aj so francoski modrijani kar očitno učili, da- treba odpraviti« kraljevo oblast ter podreti kraljevi prestol, izato ker so ga o-skrunili nesramni vladarji. Ali je mar vreden kraljevega spoštovanja človek, ¡kakoršen je bil Lju-devnJk XV., ki se je tako rekoč valjal v najostudnejšem blatu živinske razuzdanosti ? Ali je moči zameriti ljudstvu, da je preziralo in sovražilo kraljevi dvor, kjer so se počenjale vise mogoče nesramnosti. ki so« i «e potem razširjale po deželi ter okužile višje stanove? Tako je marsikdo ugibal in potegnil jo je s podpihovalci. katerih je bilo čim dalje več in Iki so ipoispešili veliko pre-kucijo. katere ni 'bilo več mogoče ubraniti. Francoski narod, ki je nekdaj tolikanj ljubil kraljestvo in 'kralje svoje, je izdaj jel hrepe- * Glej IV. zvezek Občne zgodovine. Ima v zalogi Glas 'Svobode Co, — ne, iki niti pri Sodniji niso dobili pravice, nego za denar. ’Tako so i spoštoval1 tudi« ¡po «mestih samo bogatini i- neti po s/vobodi in Iko je videl, da so si naselbine v severnej Ameriki priborile popolno državno neodvisnost, bil je prepričan, da je to isto tudi na Francu Ikem mogoče in da bode le republika ali ljiurdovlada poravnala vse 'krivice, ki jih je napravila samolastna kraljeva vlada. Kakor so torej Francozi v kraljevej samovladi, ‘ki «za Ljudevilka XIV. ni priznavala več nobene meje, ne mere, videli izačetelk vseh državnih krivic, tako prištevamo tudi mi to preveliko kraljevo samolastnost najimenitnejšim vzrokom francoske revolucije, Posebno hudo so Francozi to samovoljnost čutili ;pri odlokih kraljevega ali kabinetnega sodišča, ki je vsakemu, tudi naj nižjemu uradniku dajalo pooblastila (lettres de cachet), da ico smeli djati v zapor vsacega človeka, na ‘katerega je le z daleč letel sum, da je nasprotnik vlade «in tedanjih državnih razmer. Ker so pa takošna pooblastila dobivali tudi nevedni in hudobni možje, prišlo je mnogo nedolžnih ljudi j v izapor. a ne da bi se kedaj pozvali pred redno sodišče, Ikjer bi se mogli zagovarjati ter dokazati nedolžnost svojo. Večkrat se je človek zvečer brez skrbi j vlcgel 'k počitku, a drugo jutro ga ni več bilo v postelji, in nihče ni vedel, kam da je izginil. Po noči ¡prišel je kak uradnik s kraljevim pooblastilom in s ¡stražarji« brez vsega, hrupa v hišo, in 'kakor je tiho prišel, tako je tiho odšel z nesrečnikom, ‘katerega so potem odpeljali ter ga zaprli v kakem drugem me', tu, kjer ni i-mel ne ¡znancev, ne prijateljev. Ne treba mnogo pravdniške modrosti, da človek spozna strašno krivico taikošnega ravnanja; fran-oo;-ki «rovarji so torej nezadovoljno ljudstvo najbolj opozarjali na ta kraljeva pooblastila in le prehitro so dosegli svoj namen. Kar smo doslej povedali, kaže vsakemu jasno, da na Francoskem ni moglo dalje tako ostati, kakor je bilo ob smrti Lijudevika XV. Njegov naslednik Ljudevik XVI. imel je dosti dobre volje, ali bil je predah, da 'bi mogel počasi in mirno ¡razpoditi črne oblake. 'ki so se zbirali na «političnem nebu francoskem. Volja naroda jie od dne do dne bila «odločnejša in dobri kralj moral se je udati. Dovolil je, da so se na račun uho-žane Francoske nabrali dobro-voljoi, ki ¡so šli v severno Ameriko pomagat tamošnjim naselbinam zciper Angleže. V Ameriki so se ti ljudje do dobrega navzeli svobodoumnega navdušenja in vrnivši se domu na Francosko, bil je vsak od njih predrzen rovar zoper kraljevo vlado. Ob e-nem« je ta nepotrebna vojska državno dolgove tako pomnožila, da francoska vlada ni mogla več plačevati velikih obredij in «bilo je gotovo, da bo morala ustaviti svoja plačila. Pride še. Romarji. Pod tem naslovom piše “Slovenski Narod”: Binkoštni ponedeljek so gorenjski dušni pa-stirjji priredili božjo pot na Sveto goro. Vsak je imel tropo backov, ki jih je gnal na Sveto goro, kjer imenda gotovo znajo volno striči. «Na Jesenicah so morali izstopiti ; pri« ti priliki so se nekateri razgubili. Pokrepčali s«o se s pivom, da so mogli nadaljevati to težavno božjo pot. Ko je «bilo treba vstopiti v vlak. se je začel velik dirindaj. Pastirji so bili v skrbi, če imajo še vse backe ali ne. Velesovški pastir je začel z rokami tleskati in vpiti “moji skup, moji s«kup!” Ti neumni ko«z-lički so se tako za njim' vdrli, ko bi jim bil vrečo soli ponudil. Enemu se je spodtaknilo, da je telebnil na tla, kakor jie bil dolg in širok.1 — Drug pastir pa jei vpil: “Kateri ste moji, primite se za nos, da vas seštejem, če ste vsi!” Eden železniških uslužbencev se brž za nos prime ter pravi: “Gospod. jaz se že držim, le štejte me!” — Backi so se potem za nosove držali in pastir jih štel. — Tu se vidi, kako duhovniki iz preprostega ljudstva norce brijejo, pa ti zaslepljenci le ne spregledajo. Zavratni umor. Čuden slučaj se je .primeril nekje v Ljubljani. Po Gradaščici je priplaval gosjak do sosednje hiše. stopil tam na suho. popadel lepega petelina za glavo, ,ga umoril in ga nato zvlekel v vodo in odplaval ž njim. — Kaj je nameraval s petelinom, se ne vč, ker so ima ljudje s čolnom sledili in mu iplen odvzeli. «Kakor je tudi znana gosjakova bojevitost, je to vendarle redek 3lučaj. GOLJUFIJE SESTRE CANDIDE. Bila je jako pobožna in pri duhovnikih in 'klerikalnih aristokratih zelo ugledna, ta usmiljena sestra Candida, ki jo imajo zdaj v Parizu v preiskovalnem zaporu zaradi velikanskih goljufij. ¡Sleparila je mnogo let in skozi njene roke je šlo kakih trideset milijonov frankov. Zaprli so jo na ovadbo štirih pariških zlatarjev, ki so ji zaupali dragocenosti velike vrednosti, da jih pro«ti dobri proviziji razproda med katoliškimi aristokratinjami, ki pa jih je pobožna sestra Candida v Londonu zastavila in denar zase porabila, zastavne listke pa zopet pr/dala. ISestra Candida je začela svojo sleparsko karijejo z ustanavljanjem dobrodelnih zavodov. Klerikalcem je dobrodelnost vedno izdaten vir dohodkov. Naivni ljudje seveda mislijo, da ustanavljajo klerikalci sirotišnice, bolnice in zavetišča, da bi storili bogu dopadljivo delo, a v resnici niso to nič drugega, kakor kupči.jska podjetja, ki nesejo lepe obresti. ¡Sestra Candida je imela dobro priliko se v tej kupčiji podučiti, saj je bila nuna in sicer reda svete Ane in tudi sedaj sedi v preiskovalnem zaporu v svoji redovniški obleki, v črni halji in Črnem plašču z belo obvezanim o-brazotn. Izvežbala se je sestra Candida v raznih dobrodelnih zavodih reda sv. Ane in bogata izkušenj je začela potem svoje delo. — ¡Sestra Candida je ustanovila razne dobrodelne zavode in sanatorije,, seveda ne na svoje stroške, marveč na stroške drbgih ljudi. Vsi verni ljudje na Francoskem in drugod so dobivali pozive naj podpirajo človekoljubno delo redovnice Candide in ker je tudi duhovščina pridno agitirala so katoliški ljudje mnogo žrtvovali. In sestra Candida je ustanavljala zavetišča in sanatorije za otroke, za jetične, za bolne in zdrave. Denarja je «bilo mnogo. Sestra Candida pa še ni bila zadovoljna. 'Hotela je hitro obogateti in porabljala je denar za borzne spekulacije. Bankir Ro-•ehette je «bil njen zaupnik ; vrl katoliški :mož in slepar. Dve leti je tega. kar je napravil krah. v katerem so izginili tudi milijoni, ki jih jie prisleparila sestra Candida. Med drugimi dobrodelnimi zavodi, ki jih je ustanovila pobožna sestra Candida je bil tudi sijajen — hotel. Ko je bil denar izginil s krahoan bankirja Rochet-tea je prišla, sestra Candida v stiske in z njo vred “administrator” njenih zavodov dr. Petit, ki je živel razkošno življenje brez dela, ker je zajemal izr blagajn katoliških dobrodelnih zavodov, kolikor je hotel. Ko je bila zadrega največ ja. ko s stavami pri dirkah in z obupnimi spekulacijami na borzi ni več šlo in ko tudi ni bilo več denarja dobiti na ¡posodo, sta se sestra Candida in njen “administrator” dr. Petit lotila zlatarjev. Sestra Candida je bila znana v Parizu in znano je bilo, da ima ta usmiljena redovnica dobre zveze z bogatimi aristokratskimi damami. Ni čuda, da so ji zlatarji zaupali dragocenosti v skupni vrednosti več milijonov, da jih proda svojim znankam. «Kako je sestra •Candida te zlatarje oeiganila, je že zgoraj povedano. Ko je sodišče vsled ovadbe zlatarjev začelo preiskavo, se je katoliški dr. Petit umaknil vsem sitnostim s tem, da se je — ustrelil. Usmiljenko Candido so aretirali', in sestra je tudi že priznala svoje dejanje. Za klerikalizem na Franco«skem je to strahovit udarec. Francozi so bili razgnali vse druge redove in samostane in pustili samo razne redove usmiljenih sester in njih “dobrodelne” zavode. Zdaj je prišlo na dan, kakšna je do-«brodelnost teh zavodov in kakšna je usmiljenost teh sester. 80 strojnikov, kakor tudi večje število pomožnih delavcev National Cable Conduct Co. v Hastings ob Hudsonu, ki so štrajfcali, so zopet začeli delati, ker je družba privolila v njihove zahteve. Dovolila je delavcem, ki so delali do-se.daj po deset ur na dan, deveturno dnevno delo, razun teiga poldrugo plačo za “over time” in podvojeno plačo za delo ob nedeljah in praznikih, To velja za vse delavce, ki so vposleni v delavnicah omenjene družbe. DOPIS. Broughton, Pa. Cenjeni urednik: — Dovolite mi nekoliko prostora v nam priljubljenem listu Glas Svobode, da 'poročam nekoliko o naši naselbini. Radi delavskih razmer se ne morem pritoževati, čeravno še dva rova počivata in nam ni znano, kdaj se v njih prične z delom. Slovencev nas je tukaj precejšnje število, in parno tudi več različnih« društev. Dne '29. maja smo vstanovili še eno društvo in ga priklopili ;S. S. P. Z. Vidi se, da so naši rojaki zavedni in da vedo ceniti korist dobrih društev. K ustanovitvi so prišli v tako lepem številu, da smemo pričakovati, da bode novo ustanovljeno društvo kar najbolje napredovalo. Zatcraj rojaki in rojakinje, ki še niste pri nobenemu društvu, pristopajte k naši IZvezi, ki pomaga v vseh slučajih nesrfeče in bolezni. Odborniki novega društva so sledeči: Predsednik John Reven, podpredsednik «Mihael Fajfar, tajnik Blaž Godee, zapisnikar Jernej Košir, blagajnik John Žitnik, reditelj John GVIežan. V nadzorniški in bolniški odbor so bili izvoljeni; Josip Kirk. Frank Frenk in Frank Godec. Vsi ti so v Brongli1-ton, Pa. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu, ob 9. uri 30. min. dopoldne v dvorani sv. Barbare. Pozdrav vsem članom in članicam Sl S. P. Zveze; tebi Glas Svobode pa želim veliko novih naročnikov in predplačnikov. Tajnik. GOMPERS-OVA TOŽBA ODBITA. Zvezna vlada noče pomagati delavski organizaciji v boju proti trustu za jeklo. Generalni pravnik AVickersham je tožbo predsednika A. F. of L., Samuel Gorupers, proti trustu zia jeklo, odbil. Generalni pravnik izjavlja v svojem tozadevnem odloku, da Gompersova pritožba o izkoriščanju delavcev in neznosnih razmerah v tovarnah, ne spada v področje zvezne jurisdikcije, ampak da je to zadeva one države, v kateri so delavnice. Pritožba o razmerah v delavnicah v Gary je bila naznanjena guvernerju Marshallu v Indiani, ki pa nanjo še ni odgovoril. A tudi zahtevo preiskave lega-litete United States Steel družbe odbija generalni pravnik. Federacija je v svoji vlogi ugotovila, da je družba protipostaven trust. Generalni pravnik odgovarja na to. da zvezno nadsodišče ne more ničesar započeti proti .tmst.u za jeklo, dokler ni izdalo svoje razsodbe v tožbi proti Standart Oil Co. in American Tobacco Co. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 Najmodernejši fotografij-ski závod v Ameriki Izdelujemo slike v vseh velikostih. Pridite k nam! 1439 W. 18. cesta nasproti C. S. A. dvorane.