Gospodarske stvari. Perutninstvo. II. Za valitev potrebnih jajc je najbolje domačib odbrati. Od drugod dobljena naoramo lepo varcno na hladnem sbraniti, dokler jih ne nasadimo pod kvokljo. Kder le mogoČe, naj dobi vsaka kvoklja svoja lastna jajca in naj sedi na lastnem gnezdu. Kajti tako se izvalijo najboljša piščeta. Mnogi nasajajo najrajši pure, ker se jim lebko veliko jajc podloži in so dobre valivke. Vendar tako izvaljene stvarice niso nikoli poznej dobre kvokle. Nasajene kvoklje se ne smejo zanemarjati tako, da bi stradale. Marveč treba jim je primerno streči s hrano in snažno vodo. Katere gnezdo dolgo zapuščajo, tistim se morajo jajca pokriti, da se preveč ne razhladijo. Kder se s perutninstvom na veliko pečajo, ondi se poslužujejo namesto kvoklje, v ta namen izumjene mašine valivnice. Ta način ima veliko prednostij: 1) se lehko piščeta valijo v vsakem letnem času, 2) plemena se dajo leži in hitreje pomnožiti, 3) se izvali primeroma veliko več petelinčkov kakor putic; 4) izvaljene stvarice dajo se gotoveje ohraniti in vzrediti. Mašine valivnice morajo biti tako uiejeue, da ostane v njih toplota mnogo dnij vedno jednaka, namreč 30° R. Večja toplota zamori živalice v jajcib, pa tudi če se mašiua preveč razbladi, poginejo stvarice. Zavoljo tega je 8 takimi mašinanii zmiraj veliko dela iu še treba vedne pazljivosti. Najboljša je za menjše razmere Vallee-jeva mašiua valivnica, za večje pa Oefelc-jeva, ki ima peč za narejanje plina. Takšne roašine so svetovati za perntninearje blizu inesta, kder časib po mladej perutnini zelo poprašujejo in jo dobro plačujejo. (Konec prih.) 0 skrbi gospodinje za bolno družino. II. Pomanjkanje živeža ali slaba hrana pouzročuje suhost, bledobo lica, medlost, manjkanje krvi, bledico itd. Gospodinja in gospodar naj skrbita za dobro iu zdravo brano. Mlajsi ijudje potrebujo mnogo in krepkega živeža, zlasti oni, ki se morajo učiti t. j. dijaki. Jedi naj se primerno izmenjavajo. Razen kruba ne tekne nobena jed, ako je vsak dan na mizi. Jed, ki pa ne tekne, tudi ui koristna. Poteža, bljuvanje, slabo prebavljanje, želodčne (gastrične) iu čutne mrzlice nastano od prepolnega želodca. Pri jedi navadno otroci ne znajo prave mere; mati naj jih uči iii ua nje pazi. Otroci, ki skoro ves dan neprestano jedo kakor hrošči, postauo trebušni, pritlikavci, zopernega pogleda. Potrebno je tedaj, da jib pametna inati priuči reda in zmernosti, brez katerih ni teka in ne zdravja. Bolni želodec se najleži s postom ozdravi; tudi mlačni kamilični čaj (te) je dobro ozdravilo. Pri nekaterib hišab dobivajo otroci mnogo in različnib sladkari.i, zarad kateiib slabe in bolehajo. Tudi zobje jim hitro izpadajo. Nobcna mati naj tedaj preveč ne daje svojiin otrokom sladkarij, ako želi, da jej bodo zdravi in krepki. Koristno iu hvalevredno je, ako se uavadimo raznih nezgod in tauo utrdimo telo, vendar kar je preveč, pravijo, ni niti s knihom dobro. Otrok, ki tožijo, da jih to ali ono boli, ne smemo vselej z grdo besedo odpiavljati, češ, da so mcbkužni in preobčutljivi. Ako kašljajo, naj ostano v postelji, ter ne pošiljajmo jib v grdem vremeou na zrak. Posebno dekiice, ki so nežnejega telesoega astruja, inoranio vaiovati različnih nezgod, katere jim zlasti v gotovib časib zel6 škodujo. Nastopki velikega duševnega trudaso: iznemoglost duševnib moči, dražljivost čutnic, glavob61, slabo prebavljanje in smrt. Tudi preveliki Dapori tela (kakor dalnja in nagla boja, vzdiganje in nošenje težkib bremen itd.) človeka hitio pobabijo, ter zlasti mladim Ijuderu škodijo. Skrbna mati naj pazi (posebno na hčere), da si s hitro hojo, težkim deloin itd. ne pokvarijo zdravja. Krinljenje goveje živine po zimi. M. Da mleene v blevu krave tudi po zimi rade io veliko pijejo, za to mora se skrbeti. Mrzle vode se le tedaj dotaknejo, kdar so prav žejne. Zato je dobro, da se voda nekoliko vstoji in mlačna postane. Pa tudi tako se jim more želja po pitji vzbnditi, 6e se pijači nekoliko otrobov ali moke primeša. Za to je posebno prga ali oljnate preše dobra. Napajati se krave brž po krrnljenji ne stnejo, ampak v času medjedno južino in nied drugo. Pri krmljenji in napajanji je mnogo ležeče na tem, da se živina redno in kolikor mogoče točno ob enem in istem času kimi in napaja in da se ji o vsakem času tista krma poblada, ktere je živina vajena. Pri začetku zimskega krmljenja se to more poljubno vrediti, ali pri enkrat začetem redu se mora ostati. Dober se je tale red pokazal. Zjutraj se kravam položi rezano seno s slamnim rezanjem pomcšauo. Med 8. in 9. uro se napajajo. 0 11, dobijo nekaj korenstva brez vsake drnge stvari. Na to se jiin dolge slarae položi. 0 3 popnjdne se zopet napajajo in na to dobijo nekoliko celega sena. Zvečer dobijo kakoi* zjutraj rezanje vendar manj in ko so to posnedle, nekoliko korenstva in slednjič slaine, kteie nekaj povžijejo in s to, kar je v jaslih ostalo, se zjutraj pod nje nastelje. Splosni nanki gospodarski. 1. Bodi varčen! Težko ti je, dragi kmetovalec, dan danes krajcai' prislužiti, težko ti je pridelke, ako jih imaš nad domačo potrebo, v deuar spravljati. Dobil si uavadno le malo novcev za obilico pridelkov, ki ao te stali mnogo obdelovauja; zato glej na vsak krajcar. Kupuj si le najpotrebnejsib reči, katerib je za živež, cbleko, gospodarstvo in gospodinjstvo treba! Prihrani si deoarja zvlasti za davke, katere imaš plačevati pred vsein drugira. Ako znaš pisati, nasvetujem ti pomoček, s katerim se človek lehko uavaja varčevanja ali nsparanja'', namreč: ,,Zapisuj si v posebno knjižico (dnevnik) vse dohodke in troške!" Iz navadnega papirja si lebko za malo novcev naiediš knjižico, v katero na jedno stran dohodke, na drugo slran troške zapisujes, in to vselej, kadar-koli krajcar dobiš; in ka- dar-koli krajcar izdai To te bode sčasoma pri- vodilo do tega, da bodeš posebno dohodke z ve- seljem zapisoval, a troške z nevoljo; s tem se bo- deš privadil, d3 1e bode vest pekla in ti očitala, kadar ti bode med troške zapisavati denar, ki si ga izdal za nepotrebne reči, ali ga morebiti celo zapravil, zaigral ali zapii.  Tak zapisnik ima še posebno vrednost, ako  zapisuješ vanj tudi cene, po katerib si blago ku- pil ali prodal. Take zapisnike od vseh let sbia- njuj, da se bodeš ti in morebiti tudi tvoji otroci še ravnali po njib zvlasti kar se tiče cen. 2. Nedelajdolgov! Ta nauk si ima kmetovalec prav posebuo zapomniti. Kar velja o zdravji in bolezni, namreč, da grč zdravje po vrvi doli iu po niti nazaj, to velja tudi o dolgovih. Dolg 8e hitio naredi — dan danes sicer tudi ne, ker Ijudje denarja nimajo —• a le počasi zopet poplača. Kunet naj zategadelj odlaša in odlaša, pieduo gre ua posodo jeruat; naj si pomaga prej na kateri koli način, samo de se ne zadolži. Boljše je pomanjkanje pri jedi in obleki trpeti, nego zadolžiti se. Ako se je kmet le samkrat iz lebkomisljenosti nekoliko žadolžil, malo je upanja, da bodo dolg poplačal in se obvaroval pogina. Ce te pa nesreče pri živini, slabe letine ali druge nezgode prisilijo na posodo jemati, glej in premisli dobro, kje in pri kom na posodo jemljes, in dobro preudari, kdaj ti bode moči izposojeni denar vrniti. A najbolje si zapomni: 3* Varuj se odrtnikov! Dokler je bila postava, po kateri je bil upnik kaznovan, če je zahteval previsokih odstotkov (proeentov) in obresti od dolžnikov, tega sveta ni bilo treba. Dan danes pa ta potiebna postava ne velja vsa, kakor poprej. Zato glej, da ne padeš cdrtnikoni v pest! Ti neosmiljeni ljudje so spravili uže niarsikoga na beraško palico, pazi, da tudi Tebe ne bodo! Išči si denarja pri poštenib ljudeb, kateri so 8 5 ali 6 procenti na leto zadovoljni. Dogovori se pa natanko o času vrnitve, da ne prideš v kake nepovoljne pravde. Ako denarja za dalje časa potrebuješ, išči si ga v hranilnici, ako ga drugod pod ugodnimi pogoji dobiti ne moreš. Varuj se pri izposojevanji denarja posebno menjic! Moč meujic (bekselnov) le premalo poznaš, zato dajej rajše dolžna pisma, ako uže drugače denarja na posodo dobiti ne moieš. 4. Ne pijančevaj! Neradi smo ta nauk zapisali, ali vest nam je velevala, le zapiši ga, kajti ravno pijančevauje je krivo tolikemu siromaštvu našib kmetov, toliki posilni razprodaji kmetijstev. Posebno se je po Slovenskeni ta grda strast zelo udoinačila, in res bi potrebno bilo, da se naredi postava proti pijančevanju. Naj se pije za potrebo, naj pije mož kapljico vina večkrat, kadar težko dela, naj si tudi v praznikih privošči kozarec vina, ali pijančevati s tako nezrnernostjo, kakor se semtertje nahaja, je grdo, in pripravlja gotov pogin knietu in vsej njegovi družiai. Če si tudi sam doma vina pridelal, ne pij ga pieobilo. Pomisli, da te je pridelovanje vina innogo stalo, da te je vinograd gotov denar stal, ako ne ravno tebe, pa tvojega očeta ali deda, pomisli, da imaš od vinograda davek, da te je obdelovanje gorice in spravljanje vina tudi dosta stalo! Ža vino ti je dobiti zopet gotovega deuarja, da plačas davke, da si to in ono preskrbiš.