3 nč. 89. številka. Izdanje za soboto 25* julija 1896. (v Trstu, v soboto zjutraj dne 25 julija 1896.) Tečaj XXI, „EDINOST' Izhaja po trikrat na tednu v šestih ičnino, reklamacije in oglas?" »prejemu tiprnvniitvo ulica Molino pic-colo hšt. 3. II. nadut. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reiuaos-t. cije »o proite puntnine, G „t eMnoatI J0 mod". Glas iz potop jo občnem zlom jffioosti". Kako se pretvarja po židorsko-liberalno I — Kaj je zgodovinska resnica? — Kaj nam kaže statistika? — Namišljena dejstva o povspegevattjn slovanstva. — Zakaj se je oglasil „II Piccolo« ? — Zaključek. (Zvršetek.) Kaj nam pravi statistika? Treba pa še pridodati, da se Italijani niso pomnožili sami po sebi, ampak da je njih pomno-ienje pripisati v prvi vrsti temu, da so se itali-jančili Hrvatje. To nam dokazujejo, med ostalim, mnogi kraji, ki so bili Se pred par desetletji čisto hrvatski, v kojih pa se sedaj šopiri italijanščina; to nam dokazujejo tudi imena mnogih današnjih Italijanov. A to se ni dogodilo vsled veče izobraženosti Italijanov, kajti med Italijani Istre sploh ni bilo izobraženosti, kakor je tudi še danes ni. Poitali-jančevanje prebivalstva istrskega ima svoj izvor v tem, da se je nekoliko istrskih ljudi j učilo v Italiji in se tam napojilo italijanskega duha; da so le-ti ljudje, povrnivši se na svojo rodno zemljo, počeli siliti italijansko idejo; da so vladali v istrski pokrajini in v istrskih občinah, ko Hrvate in Slovence še ni Iprošinjal duh narodnosti, in da vladni organi ali niso znali ali niso hoteli stopiti na prste tem ljudem; cel6 udajali so se težnjam teh ljudij čim dalje tem raje ter vzkračali Hrvatom in 81ovencem vsakoršno svobodneje gibanje, ko so se jeli vzbujati ti poslednji. Tako se godi še danes in v polni meri. Hrvati in Slovenci, rojeni v Isti i, ljubeči svojo zemljo in svoj rod, so „agitatorji od onkraj gora", torej tujci v deželi, dočim so Italijani iz Italije: domačini, dragi bratje itd. Ako bi bile c kv. šolske oblasti v teh poslednjih 30—40 letih zasnovale toliko ljudskih šol za Hrvate in Slovence Istre, kolikor so jih za Italijane; ako bi bila državna oblast zasnovala PODLISTEK. Divja trta. Spisal Ivan Fajdiga. (Dalje.) V teku časa pa se je vender pojavilo pri Groznikovih nekaj, kar je v enem pogledu opravičevalo minulo govoričenje. Groznik postajal je od dne do due otožueji in maloinarneji za svoj posel, a njegove žene lotila se je poleg tamne melanholije še neka druga bolest, knji ni našel pravega izvira — lotil se je je neke vrste som-nambulizem. Redno vsako noč preko polunoči je vstajala iz postelje, hodila po mlinu, opravljala ondi posel mlinarja z nenavadno natančnostjo, podajala se pod streho in konečno povspevala se tudi na isto in obsedala na njej. Mnogokrat v mesečnih nočeh čepela je v nočni opravi ua skrajnem robu strehe in zrla s sklenenimi rokami pred-se, mej tem, ko je ropotal mlin in je grgrala voda v globočini. Mnogokrat planila je istotako o polunoči iz postelje in divjim krikom besnela po hiši, po mlinu in po samotni dolini okrog, bežeča pred pošastjo, kojo je zrla njena bolna domišljija. Konečno zblaznela je popolnoma in nekoč našel jo je stari Groznik utopljeno pod mlinskimi kolesi. Poslej postal je do cela teman in čmeren in prepuščal je gospodarstvo in mlin svojemu sinu Andreju, Hodil je vedno molČ6 okrog, a se lotil hrvatski gimnazij v Istri za Hrvate, a slovenski, recimo v Trstu, za istrske in tržaške Slovence, kakor je ustrojila italijanski za Italijane; ako bi bile c. k. oblasti v vseh svojih uradih rabile tudi hrvatski in slovenski jezik, kakor so rabile italijanski ; ako bi bile c. k. oblasti toliko jtorile za povzdigo poljedelstva, obrti in trgovine med Hrvati in Slovenci, kolikor so storile med Italijani; ako bi se bile c. k. oblasti sploh pobrigale za duševni razvoj in telesno blagostanje Hrvatov in Slovencev, kakor so skrbele za Italijane; ako bi bile postopale jednakomerno proti jednim in drugim : potem se Hrvatje in Slovenci Istre gotovo ne bi bili poitalijančevali. Naj le dajo c. k. oblasti še danes Hrvatom in Slovencem razmerno toliko, kolikor imajo Italijani, naj popolne, kar so zamudile, naj se uredi Šolstvo na podlagi materinega jezika učencev, naj se oživotvori jezikovna ravnopravnost v uradih in v vsem javnem življenju; duhovniki, učitelji in uradniki naj se vzgoje tako, da bodo mogli in hoteli občiti hrvatski in slovenski z narodom hrvatskim in slovenskim in da bodo imeli srca za ta narod, naj se poskrbe sredstva za duševni razvoj in telesno blagostanje tega naroda:pa se preneha poitalijan-čevanje Istre, in ista se povrne sama sebi, da bode zopet, kar — je bila! Namiiljena dejstva o povspefievanju slovanstva. ,11 Piccolo" navaja tudi namišljena dejstva za svojo trditev o povspeševanju slovanstva v Istri. Naravnost bodi povedano, da ni res, da so se zemljiške knjige poslovenile, ampak dalo se je le nekoliko prostora tudi slovanskemu jeziku. Kako so se „poslovanila" sodišča, to nam kaže porotno sodišče v Rovinju, to nam kažejo italijanski ali cel6 nemški spisi in pozivnice za čisto hrvatske in slovenske stranke, to nam kažejo uradniki na ognjišča, da tako nadomesti spomin svoje žene. Gospodinje ni več maral pod svojo streho in dasi je videzno branil sinu vzeti deklico, kojo je ljubil Andrej iz vsega srca, vendar je v istini sovražil poslej vsako žensko lice in se ga branil v hišo. Največjo skrb obračal je na svoja bolehna otroka Nežiko in Janezka in trpečim srcem gledal, kako mu sahneta in veneta, podobna cvetkam brezi krepilne rose. Bas v isti dan, ko je vsadil pod oknom divjo trto, dejal je popoludne Andreju: „Da ju doleti jednaka moda, kakor mater, mojo rajnico, to dobro vem, saj je že bila čudna, ko sta otročeta zagledala svet. In zdaj se uresničuje na njiju, česar sem se vedno bal, baš videl, ko pride noč — — »Molčite mi oče o tem, govoriva rajše o čem drugem I* „A vender bi rad vedel, kje je vir vsemu temu; je-li morda res, kar se je govorilo o Sa-raini ? Kaj praviš, Andrej ?M ,Ne vem, ker ne morem vedeti, A včasih se mi dozdeva, da se nahaja na našem domu nekaj, česar ne poznajo drugi domovi — morda se tudi motiva.. „Včasih sem že mislil.. .Tiho bodite, oče*. Svoji Jerici pa je često rekel AndrejJ: „Potrpiva z očetom, Jerica. Odkar so umrli mati, postali so tako čudni. Mislim, da jim bodo sodiščih, ki ne znajo ni hrvatski ni slovenski, dočim ni nijednega sodišča v Istri, niti v Trstu, kjer ne bi moral vsakdo znati hrvatski ali slovenski. Naredba o dvojezičnih tablah je izdana ali ni izvršena, izvzemši jeden sam slučaj. Slovanske šole se ustanovljajo tako, da je v Istri blizo dvajset tisoč hrvatskih in slovenskih otrok, ki nimajo nikake iole; da je tisoče druzih, ki morajo zahajati v italijanske šole; da v vsej Mri in v vsem Primorju ni nijedne hrvatske ali slovenske srednje šole ; daje v mestu tržaškem preko 2000 slovenskih šolskih otrok, a nijedne slovenske šole; da so pomorske, obrtne, trgovinske šole s>»mo italijanske. C. kr. uradnikom je po temeljnih zakonih dolžnost, in morda tudi po posebnih naredbah viših oblasti, da poznajo „slovanski" jezik ; to dolžnost imajo že skoro 30 let; da-li pa odgovarjajo tej dolžnosti, odgovor na to prepuščamo samemu židovsko-libe-ralnemu listu, kojega patroni gotovo dobro poznajo mnogo državnih uradnikov. Vsaj tu morda vendar ne bode lagal židovsko - liberalni vrlina. Ako se zahteva, da občinska oblast tržaška mora spoštovati slovauski jezik, potem se od iste ne zahteva druzega nego spoštovanje zakonov, ki obstoje tudi za to občinol Kako pa to dela občina tržaška, koja je za sedaj še v Avstriji? — Tudi na to prepuščamo odgovor liberalnemu židovčetu. Kaki in koji so še drugi na tisoči dejstev, ki pričajo, da c. k. vlada povspešnje poslovanje-nje v Istri in v Trstu, to pa je zamolčal „II Piccolo*. Sodč po onih, koja je navel, smemo si misliti, da nima nikakega, a najmanje pravega. Zakaj se je oglasil JI Piccolo" ? Ob zaključku se „II Piccolo" sam izdaje, zakaj je uapisal ono svojo vest. Pognana je metoda italijanskih poslancev v skoro sledili in skoro postanem sam svoj tu doli. Potem pa se vzameva in novo življenje začne se pod našo streho, kjer vlada sedaj žalost in tuga. Tega pa ne veruj, da bi bilo pri nas tako, kakor čenčajo ljudje: tu ne straši, Jerica, tu ni zmajev in prokletstva, marveč tu bije srce moža, ki te vroče ljubi do poslednjega utripa !* »Tudi sredi strahov in pošasti živela bi s teboj, moj ljubi Andrej, noč in dani Ne bojim se zmajev, ni prokletstva, kjer bivaš ti, kjer živi za me tvoja ljubezen!" odgovarjalo mu je tedaj tudi dekle in srečna sta bila oba, da se smeta ljubiti ljubeznijo, kakoršne bi ne pojmii morda svet in kakoršne ni mogel pojmiti menda tudi Andrejev oče. ,. Isto noč pa se je pripetilo v mlinu zares nekaj groznega, strašnega. Ko je legla noč po Samini in sta počivala že davno Nežika in Janezek, sedela sta stari Groznik in Andrej še vedno ob ognjišču, pletla koše in se pogovarjala o tem in onem. Zunaj je že sijala luna; ko sta se pripravljala k počitku, bilo je okolo polunoči. H kratu je rekel stari Groznik : „Ako pa že le hočeš, pa se oženi se svojo Jerico, Andrej, saj jaz tako ne bodem dolgo". „Le pustite, oče, ne bodem se ženil, izgubil sem veselje.. .* (Zvršetek pride.) parlamentu dunajskem. Kadarkoli je spregovoril koji Hrvat ali Slovenec, navedši opravičene želje in pritožbe, hitro se dvigne koji istrski ali tržaški italijanski poslanec — tudi če nima nobenega dokaza —, bodisi da označi dokazane resnice kakor laži, obrekovanja, sutnničeuja, bodisi, da jadikuje in izražuje želje od atrani Italijanov. Tako se dela po določenem načrtu in dogovorno z i z v e s t n i m i k r o g i i z Primorja. Nekoli-kokrati se je dogodilo, da noben Italijan ni odgovarjal na govore Hrvatov. V takih slučajih je takoj nastal krik po polužbenih listih, ali pa vsaj opomini do italijanskih poslancev, zakaj se niso oglasili. Hočejo tako, da morejo reči potem, da se tožijo jedili in drugi, daje torej obojim jednako pravo ali krivo, in da treba, da ostane tudi v bodoče tako kakor je bilo do sedaj. Ne gleda se ni malo na to, da jeden govori resnico, drugi pa laže ali vsaj zasukava. Podobno se dogaja tudi drugod v našem javnem življenju. Tako je tudi z govorom posl. Spiučiča na občnem zboru „Edinosti", ter z dotično vestjo lista „II Piccolo". Ta list je napisal ono vest samo zato, da izvestni krogi morejo reči: Slovanske novine trdijo to, italijanske pa ravno nasprotno; ni treba torej verjeti ni jednemu ni drugemu, hodi se srednjo pot, pravično se postopa z obojimi! — Pri tem pa se ni najmanje ne ozira na dejstvo, da prvi govore resnico, drugi pa, da pretvarjajo resnico, da lažejo. To je umetno sredstvo gospode Italijanov vsega Primorja, rablieno dogovorno z izvestnimi krogi. To sredstvo je že mnogokrati rešilo iz ne-prilik Italijane in izvestne kroge, a to sredstvo naj bi ne bilo in bi tudi ne smelo biti nepoznano c. kr. osrednji vladi. Z a k 11 u 6 e k. Kar je poslanec Spinčic rekel na občnem zboru .Edinosti", to ni uiti tajno niti umetno sredstvo. Glavno, kar je povdarjal bolnim srcem, je to, da se Trst in okolica poitalijančujeta grozno naglo, ter da ne bode trajalo dolgo, da se poita-lijančita popolnoma, ako se nemudoma ne pride v okom temu poitalijančevanju. Na to se ni oziral ,11 Piccolo". To je zamolčal raje, kajti ve, da je resnioa, koje ne more potajiti niti židovska drzo-vitost. Od leta 1850 nimamo statistiškik podatkov. Imamo jih pa od leta 1857 in 1890. V Trstu in njega okolici bilo je leta 1857 37% Italijanov, leta 1890 pa 75#. Leta 1857 leta 1890 20# Slovencev. To so številke, ki govore glasneje, nego vsi največi in najbolji govori. Temu ne morejo oporekati niti ,11 Piccolo", niti njegovi zavezniki, niti njegovi zaščitniki. V teh številkah se nam naj izraziteje kaže pogibelj za tržaške Slovence in istodobno za slavno vladajočo hišo. Videant consule* ne quid res puhlica detri-menti patiaturl In to brez odlašanja, ker sicer bode prekasno. Shod volilcev v Šmarji pri Kopru dne 19. julija 1896. Večkrat že bil je v tem listu oznanjen shod volilcev v Šuiarji, pa elementarne nezgode so ga preprečile parkrat, da se ali volilci niso mogli sestati in zbrati skupno, ali pa ni mogel dež. poslanec Jos. Kompare do njih. V nedeljo dne 19. t. m. pa je vendar prišel pričakovani in zaželjeni dan. Šmarje je prav prijazna vas blizo Kopra, ležeča proti jugu, na hribu, ki se steza v jadransko morje, ter spada v veliko občino pomjansko. V nedeljo se je odela vas prav praznično. Ob uhodu v vas bil je lep slavolok, okrašen z velikimi in malimi trobojnicami. Tudi poslopje, ki je prej služilo kakor šola, je bilo lepo okrašeno slovenskimi zastavami in zelenjem. Ob 3%. uri pedal se je deželui poslanec J. Kompare, obdan tovariši okolnih župnij, v prostano bivšo šolsko dvorano, ki je bila odičena malimi trobojnicami. V lepem zelenji pa je bila velika slika presv. cesarja. Takoj za poslancem napolnila se je dvorana do zadnjega kotička. Tu ni bilo mladine ali starčkov ali starih ženic, ampak sami resni postavni možki obrazi, kojim nisi čital z lic prazno radovednost, marveč resuobno uka-željuost. Gosp. poslanec je kratko pozdravil udeležence iz vseh stranij širne župauije pomjanske, ki so pri vseh vremenskih neugodnostih vendar-le prihiteli na shod, uvaževaje imenitnost shodov in kazaje zanimanje za našo narodno stvar. To je hvalevredno, pa tudi spodbudjjivo ne le za po-slauce, ampak tudi za ljudstvo. Na vsakem shodu pa treba razpravljati nade stvari redno, resno in točno. Radi tega treba nekega, ki vodi razprave; ta je predsednik shoda, zato predlaga, da se predsednikom izbere veleč, g. Josip Tomšič, župnik pomjauski, kojemu so v teh krajih dobro poznane osebe in razmere, ki se je tudi mnogo in vsestransko trudil, da je prišlo do tega shoda. Na to so volilci z vsklikom odobrili ta predlog. • Prevzemši predsedništvo, spregovoril je veleč, g. Tomšič po priliki tako-le: Častno mesto predsedništva, ki ste mi je poverili ravnokar, me opominja, da se vam, čestiti volilci, prisrčno zahvalim na tem zaupanju! To zaupanje pa je za-me toliko bolj častno, vspodbud-ljivo in važno, ker je ta prvi shod v širni naši županiji. Dobro je, da se shajamo, da poučimo eden druzega, da se spoznavamo, ter zaupno izražamo svoje želje glede narodnih in gospodarskih zahtev našega naroda v Istri. Mi ne moremo in ne smemo povsodi sami se svojimi zahtevami, zato pa nam je ustava dala pravico, da izražamo svoje zahteve potom svojih poslancev, koji jih izražajo, se vojtgejo zanje orožjem zgovornosti v deželnih in državnih zborih. Kdor dela pravično in pošteno, ta se ne boji svetlobe, se ne skriva v noč, ni drugim za hrbet, ampak je pripravljen povsod javno govoriti o svojem delovanji, javno poročati, zagovarjati, braniti svoje stališče. Resnica in pravica je zvezda-vodnica poštenjakov v vsem njih delovanji. Prav radi tega potrudil se je tudi zastopnik kmetskih občin okrtga koperskega — tedaj naših krajev in nas — ki je bil s čestitim sodrugom dr. M. Tr i n aj s t i de m, županom bu-zetskim, pred letom dnij voljen v deželni zbor, danes semkaj, da iz oči v oči poroča o svojem delovanji v zadnjem zasedanji dež. zbora istrskega. Tu je tedaj naš gosp. poslanec J. Kompare, dekan osapski, kateri bode poročal najprej o svojem in tudi svojih tovarišev poslancev delovanji. Saj delujejo vsi kakor en mož, zložno, v prospeh in blagor našega ljudstva. Ker ni danes vladnega zastopnika tu, — kakor bi prav bilo, da bi prišel — vam ga ne morem predstaviti; zato pa poživljam č. g. poslanca, da poroča. (Pride še.) Armenija, sleherni dan prihajajo grozovite vesti s Krete in sedaj se dviga tudi Makedonija. O tem vrenju poročajo včerajšnjega du6 z Dunaja: V tem, ko službena poročila, prihajajoča iz Carjega-gi ada in iz Soluna, nastojajo tajiti važnost dogodkov v Makedoniji, prihajajo z druge žanesljive strani is Soluna vesti, ki zatrjujejo, da se po Ferimskem hribovju že nekoliko časa klatijo močne tolpe upor* nikov. Zagotavlja se, da so bile poslednje dni krvave praske med turškimi vojaki in uporniki. Vojaki da so sicer vrgli ustaše, le ti pa so se umaknili v gorovje, kjer je ni ne poti ne steze. Na obeh straneh padlo je o teh praskah nekoliko mož. Uporniki so oboroženi jako dobro in imajo dovolj streljiva. Političke vesti. V TRSTU, dne 24. juiy* 189«. Res počasna je naga hoja do ravnopravnosti. V „Slovenskem Narodu" čitamo namreč: »Danes smo dobili prvi slovenski dopis tega urada (poštne hranilnice). Veseli nas ta trohica jezikovne ravnopravnosti itd itd." Torej sedaj še le je prišel poštnohrauilnični urad do spoznanja, da v zdržema slovenski deželi ima tudi nekaj pravice slovenski jezik, sedaj še le, ko imamo svojo ustavo že nad tri desetletja in državne te-i meljne zakone o ravnopravnosti narodov in jezikov j istotako tudi že blizu tri deseletj*. Res počasna j je hoja ravnopravnosti do nas Slovencev 1 In ako j se tako godi v osrednji pokrajini, kjer je kulturno središče vsemu narodu, in kjer je tudi osredotočena moč in delavna sila naroda, kjer so v množini razumništva raprezentovane vse moralne sile naroda — ako se tam godi tako, kaj pa aaj po-rečemo mi, kojim ne hote privoščiti niti skromnega kotička v sijajni dvorani onih, ki imajo oblast v rokah po načelu „Beati possidentes", mi, ki ga nimamo zagovornika nikjer, nego pri Bogu in pa v zavesti o svojem pravu?! A to je preznačiluo, ne le za obstoječe od-nošaje, ampak tudi za uašo, kmalo bi rekli, oslovsko — potrpežljivost, da se moramo še „veselit i", da nam take drobtinice prihajajo sedaj in da ne treba čakati do bodočega stoletja na veliko srečo, sestoječo v tem, da je poštnohranilčni urad v slovenski Ljubljani izdal slovenski dopis! Kdor bi hotel več zahtevati od nas v pogledu skromnosti, ta pa res ne ve razlike med Blovaimko in — oslovsko potrpežljivostjo. Vrenje v Makedoniji. V gnjili Turčiji vre zopet po vseh koncih in krajih. Še ni „pomirjena" Različne veati. C. k. namestnik vitez Rinaldini odpeljal se je minoli četrtek popoludne z brzo vlakom v Beljak. Od tam se poda baje dne 1. avgusta na Jezero na Koroškem, kjer naraernje ekscelenca prebiti svoj poletni dopust Osebna vest. Bivši višji državni pravdnik v Trstu dr. Adalbert Gertscher (Grčar) odpotoval je na Dunaj na novo svoje mesto kakor svetovalec ministarstva za pravosodje. Na postaji so se poslovili od odhajajočega svetovalca razni viši sodni uradniki, med njimi predsednik priziv-nep;a sodišča vitez Kidinger. Imenovanja. Nančni minister imenoval je učitelja veronauka na ljudski šoli Borgo San Martino v Pulju, C u r t a, začasnim glavnim učiteljem učiteljišča v Kopru. C. kr. namestnik je imenoval namestniškega kancelista Frana M 1 e k u s a okrajnim tajnikom pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru in kancelista okrajnega sodišča v Vodnjanu, Vili bali a Bo-sicha (Božič), namestniškim kancelistom. Obtni zbor pol. druitva .Edinost" se bode nadaljeval dne 2. avgusta. Rešiti bode one točke, ki niso prišle na vrsto na zadnjem občnem zborn. O položaju bode poročal posl. dr. Laginja. Ciril Metodov dar. Plačavši lotnino gospa M. Juglič, darovala je 1 krono. Preselitev okrajnih zdravnikov za uboga. Zdravnik za uboge X. zdravstvenega okraja (uovo pristanišče in Škorklja) bode stanoval od 24. avgusta naprej v ulici Stadion hšt. 6. — Zdravnik za uboge VIII. zdr. okraja (Farneto in Loujera) preseli se s 24. avgustom v hišo št. 37[A na Ac-quedottu. — Zdravnik za uboge V. zdr. okraja (Sv. Jakob) bode stauoval od 24. avgusta naprej v hiši 2|A ulice della Guardia. Krščanska in nekričanska žena! Blagodejni upliv krščanske vere in krščanske prosvete na razvoj družbe človeške se morda nikjer ne kaže tako očitno, nego v razliki stališča krščanske in uekrščanske žene. Da, reče se lahko, da je še-le krščanstvo postavilo ženo na ono stališče, ki je dostojno nje same kakor božjega bitja, na stališče, raz katero more vršiti svoj veliki vzvišeni poklic. Spoštovanje do žene, to je znak krščanstva, sad krščanske posvete, posledica načela krščanske ljubezni. V nas je žena jednakoveljavna tovarišica možu, cenimo jo, ker vemo, da je od nje zavisna vzgoja posamičnika in vzgoja naroda. Krščanski narodi pošte vaj o ženo kakor pre važen činitelj v razvijanju človeštva. Koli vzvišeno je stališče nase žeue nad stališčem, recimo, mohamedauskih žena! Pri nas božje bitje —tam blago, kojim se trguje, last onemu, ki ima dovelj denarja, da jo more kupiti. V nas je ženi poverjena vzvišena prečastna naloga, tam je le sredstvo za utolaženje strasti. Kolika razlika! — Do teh misli nas je dovelo pre-žalostno dejstvo, da je ce!6 vlada najnapredneje države v Aziji, v Japonskem, dovolila siromakom, da smejo tržiti — se svojimi hčerami. Na Japonskem je namreč letos jako velika beda, ker je riž slabo obrodil. In tako prodajajo sedaj siromašni roditelji svoje hčere imovitim Japoncem kakor »druge žene". Cena ženski — koja pa ne sme biti ispod 11 let — je le 11 gld., dočim jej je cena v navadnih časih 480 gl. Pogodba se sklepa pred sodiščem. Po treh letih mora kupec odpustiti devojko, ako se mu povrne denar, ki ga je izdal zanjo. Po šestih letih je svobodna zopet tudi brez povračila denarja. — Svobodna ! Ali pa more ta žena postati ona krščanska žena, pred kojo se mora spoštovanjem klanjati mož ? Nikdar 1 Saj je le predmet za kupčijo, s«j je le sredstvo za ugajanje človeškim str&stim. Saj ona ni vzgojevateljica in učiteljica naroda, ampak le „blago" pohotnega moža ! Blagor naši ženi, da sta jo kiščanska vera in krščanska prosveta povzdignili na višino ženske dostojnosti, pravega ženskega poklica in pripoznavanja nje velike naloge, kojo jej je vršiti v človeški družbi. V nas je ne more biti bede, ki bi se mogla dotakniti vrednosti in časti žene, pri nas je ne more biti sile, ki bi mogla potisniti ženo na nižavo predmeta za kupčijo: naša žena ne more pasti, ker jo podpira načelo naše večnosvete vere krščanske. Seveda govorimo tu o „ženi*, kakor o ukupnosti nje spola; ako pa so padle v blato po-samičnice, padle so, ker so hotele pasti. Žene slovenske! Zavedajte se visokega stališča, na katero Vas je postavila previdnost božja 1 In ne pozabite, da vam to častno in vzvišeno stališče naklada tudi velike dolžnosti toliko do moža, ki se ne postavlja in se tudi ne sme postavljati nad Vas, kolikor tudi do lastne domovine, koja sme zahtevati od Vas, da jej vzgojite poštenih mož in kremen-značajev! Žene slovenske, ne pozabite na svoje dolžnosti, do svoje domovine! In so-sebno tebi, ženska iz razumuištva, tebi je dolžnost, da prednjačiš svojim priprostim tovarišicain z dobrim! vzgledi 1 Ti jim kaži, kake so dolžnosti krščanske in narodno-patrijotiške žene 1 Slovenski delavci, zapomnite si! Zadnji „L' operaio" je priobčil nastopni sestavek z ozi-rom na shod poslanca Pernerstorferja: „Vsprejemamo drage volje nauke, koje je tako sijajno razvil nemški poslanec Pernerstorfer in navdušeno odobrujerao njegova ognjevita izvajanja proti izkoriščevalcem dela in proti kratilcem ljudskega prava. Obžalujemo pa, da se je ta dolgi in učeni govor v italijanskem mestu izustil v jeziku, katerega naši someščani sploh ne razumijo, kajti vsled tega naši delavci, ki so bolj kakor katerikoli drugi potrebni pouka o bistvu socijalizma, ne morejo pridobiti ničesar. Obsojamo pa brezpogojno in odkrito korak osnovalnega odbora shoda na „Mondo uuovo", ki je razglasil oklice cel6 v slovenščini. katere v Trsta ne razume nihče, niti Slovani ne. A tega ne pravimo iz sovraštva do katerekoli narodnosti, kojo spoštujemo in jo bodemo spoštovali vsikdar, samo ako ne bode hotela motiti kar je našega, ampak ker Slovani v Trstu ne raprezentujejo politiško-socijalno misel, odgovaija-jočo novi dSbi. Kajti Slovani v Trstu, v Istri in na Goriškem so reakcijonarni, ali pa klerikalni, sovražniki napredku, omiki in, po naravni posledici, tudi socijalizmu. In konečno radi tega, ker Slovani tu med nami vstvarj^o narodno strankarsko, proti-i talijansko in proti-nemško orožje iz vsega, kar jim prihaja v roke, neizvzemši socija-listiško agitacijo. In če oni prihajajo na ljudske shode, na kojih se poučuje o zdravih, poštenih in liberalnih aspiracijah nove družbioske šole, storć to le radi tega, da si skujejo jedno orožje več za trdo bitko, kojo bijejo proti omiki iz jedinega in samega namena, da poslovanijo zemlje, ki niso njih. Kadar spremeni Slovani v teh naših pokrajinah svojo zunanjost; kadar vsprejmejo naše nauke; kadar bodo razumeli visoki pomen naših idealov: tedaj, tedaj se-le bodo iineli pravico do mesta v družbi svoboduih in napredujočih narodov. Dotlej pa, dokler bodo imeli svojimi in-spiratorji in zastopniki Spinčiče, Mandiče, Naber-goje in Dollenze, večne prokliujevalce pameti, kričali bodemo neprestano in na vse grlo: .Vade retro Satana!44 To so brezobrazuosti, kakoršuih ne bi moglo napisati pero, ki se resno bavi se socijalnim vprašanjem in ki ima poštene nameue z delavskim stanom, ampak zagrešiti jih je morala le duša, prodana lažiliberaini kliki židovsko-italijanski. Na to bode trebalo odgovoriti prav pošteno. Slovenske delavce pa prosimo za danes, da si zapomnijo ta zasramovanja, zalučena jim v obraz od pozuanih hinavcev. Kajti le hinavci so to, ki priporočajo drugim mednarodna načela, sami pa se kažejo najhujše narodue fanatike cel6 ob takih prilikah, ko nikdo med udeleženci ni mislil na politiko, ampak so se sesli, da bi ukupno mislili na ukupne potrebe! Nadaljni koraki. Iz Rojana nam pišejo: Sporočiti Vam moram, da je prečistiti naš župnik sedaj ubral drugo pot, da pride do svojega toli zaželjenega cilja: do italijanskega p r o-povedovanja. Uvidel je menda, da je vendar nekoliko nevarno, ako bi hotel iz lastne inicijative uvajati razne novotarije. Zato je nastopil pot prošnje. To je: drugi naj zaprosijo, kar si želi on sam. Poiskal si je par nezavednežev v naši župniji — med temi nekega Piščanca, po domače Klobasa —, da nabirajo po Rojanu podpise za uve-denje italijanske propovedi v cerkvi rojanski. No, ti krošnjarji menda niso posebno srečni, kajti — kakor čujemo — so le redki oni, ki so obtičali ua limanici poitalijančevanja naše cerkve. Pravijo celč, da je gori imenovani Piščanec moral nekje prav urno gibati svojega rojstva kosti, ako se je hotel rešiti — pred žensko metlo! No, oni pa, ki nabira podpise po Belvederju, niti ne spada v našo župnijo! Gospod župnik! Ali menite, da sme po naši župniji — sejati nemir vsakdo, komur se le zljubi ? Ali ne bi bilo lepše, da bi lepo računali t nami župljani ?! Danes sicer ne vemo še, koliko zaslepljencev ujamejo nabiralci podpisov za poiralijančenje naše cerkve, ali to vemo in to povemo tudi gospodu župniku na ves glas, da bode odpor z naše strani tako jak, da ga ne premore veleč. g. župnik, vzlic vsej lastni mu energiji. S tem nismo hoteli napasti veleč. g. župnika, ali govorimo odkrito, ker smo uverjeni, da je bolje za nas in tudi za g. župnika, ako so jasni računi med nami. Škofa na obisku. Iz Ljubljane pišejo predvčerajšnjega due: Premi 1. knezoškof goriški dr. Alojzij Z o r n in pa novi škof tržaško-koperski Andrej S t e r k dospela sta včeraj opoludne na obisk našega knezoškofa dr. Missie. Ob 1. uri poklonil se je stolni kapitelj škofom. Popoludne so cerkveni dostojanstveniki obiskali knezoškofijski grad Goričane. Danes (22.) vrnil se je goriški mitropolita s svojim tajnikom v Gorico, tržaški škof pa se je odpeljal v kopelj v Beljak. Izlet na Razdrto. Mogoče je, da si je kdo sam najel voz, ne da bi odbor „Sokolov" znal o tem. Tudi te morebitne izletnike prosimo nujno, da bi prišli pred 5. uro zjutraj pred kavarno Commercio, kjer se dogovorimo o redu, kojega naj bi se držali vsi tržaški izletniki. Kosilo je naročeno v Mušičevi gostilni v Senožečah. Posebno pa bodi povdaijeno, da odidemo na vsak način, tudi če bi malo dežilo. Saj v sedanji dobi leta dež itak ne traja dolgo. Na veselo svidenje torej jutri zjutraj pred 5. uro v kavarni Commercio ! Le v Škedenj jutri 1 — kjer priredi pevsko društvo „Velesila" svojo veliko veselico s plesom na dvorišču gospe Drag. Sancin (Nemec) s sledečim razporedom : 1. Jenko: „Naprej", godba. 2. Volarič: „Vesela družba", mešani zbor. 3. Majcen : „Slovenske cvetlice", godba. 4. „VenČek", udara tamburaški zbor. 5. Vilhar: „Domovini", mešani zbor. 6. „Lepa naša domovina", godba. 7. „Slavjanka", udara tamburaški zbor. 8. Laharnar: „Ženin kosM, mešani zbor. 9. Majcen: .Spomlad", valjček, godba. 10. Farkaš: „Ruski ciganski valjček", udara tamburaški zbor. 11. Vesela igra v jednem dejanju „Ultra". 12. Koračnica, godba. Zatem ples in svobodna zabava. — Pri veselici bode sodeloval novoustanovljeni mešani zbor pod vodstvom pevovodje g. Val. Pižon-a in tamburaški zbor. Med veselico in pri plesu svirala bode ve-teianska godba, pod vodstvom g. F. Majcena. Vstopnina: na veselico za odrasle 30 nvč., za neodrasle polovica, sedeži 10 nvč.; na ples 40 nvč. — Pričetek točno ob 6»/i uri pop., kouec ob 3. uri zjutraj. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Napad na Splitskega „Sokola". Tržaški „Sokol" imel se je povodom svojega izleta v Devin boriti sicer z raznimi neprilikami, izvirajočimi iz tega, da se je poslednji trenotek „pokvaril* stroj najetega parnika, kljubu temu pa se na obrežju zbrana italijanska množica ni upala drugo, nego tu pa tam rogati se izletnikom neslanimi in brez-obraznimi besedami. Gorje pa se je dogodilo splitskemu „Sokolu", ki je bil priredil minole nedelje izlet v Omišalj. Lahonska sodrga je napadla izletnike kamenjem in došlo je do prave bitke, v kojo so morali poseči orožniki. Kakć se je moralo goditi o tej priliki, razvideti je cel6 iz naslednjega službenega poročila, došlega iz Splita o tem napadu. To poročilo izvestno blaži dogodke, kakor obično vsa službena poročila, kadar gre prikrivati grehe Italijanov. Vendar pa je še iz tega poročila razvide^, da je moral biti napad na izletnike skrajno surov. Dotično službeno poročilo slove : „V nedeljo (19.) popoludne bil je s pamikom „Dinara44 društveni izlet iz Splita v Omišalj. Tega izleta udeležil se je tudi jeden del splitskega so-kolskega društva. Izletnike in „Sokole" je občina Omišalj vsprejela najprijazniše. Vse popoludne mi-nolo je v najlepšem redu in tako kakor je bilo določeno v programu. Ob 8. uri zvečer pričeli so se izletniki vkrcavati na pomolu, da se popeljejo domov. Poslednji prišedši „Sokoli" poslavljali so «e od Omišlja z „živio"-klici, kar je nekatere o-sebe, pripadajoče najnižim slojem, razburilo tako, da so pričele metati kamenje na „Sokole". To je provzročilo mnogo strahu med izletniki na parniku „Dinara". Med izzivajočimi osebami in nekaterimi Splićani navstal je pretep, kojemu pa je orožništvo napravilo konec. Orožniki so iztirali ljudstvo iz pomola in potem je mogel parnik odpluti, ne da bi ga kdo nadlegoval. Parnik je dospel ob 10. uri zvečer v Split. Ta izgred ni imel nikakoršnega politiškega pomena. Kazenska preiskava proti izgrednikom je pričela". Tak6 službeno poročilo. Iz tega razvidi sleherni, da naši nasprotniki kričć vsikdar na vsa usta, da ta ali oni izgred nima politlftkega pomena, ker so izgred provzročili — sami. Tako so tudi o tej priliki vestno poskrbeli, da se je sporočilo o tem nfynovejem junaškem činu „Avite colture" na vse kraje sveta, v prvi vrsti pa seveda na Dunaj ; „Ta pretep nima nikakoršnega politiškega pomena!" Taktika naših dragih sozemljanov je že od nekdaj ta, da nas dolže narodue strasti tudi ob takih prilikah, ko se nikomur ne sanja o politiki in narodnosti. In tudi ob tej priliki bi storili tak6, ako bi imeli le senco kake opore za trditev, da so izgrede provzročili „Sokoli". Ker pa take opore nimajo, so hiteli v svet z zatrdilom, da ves ta dogodek nima nikake politiške važnosti. Mi pa pravimo, da jo itra, ker smo uverjeni, da so napali „Sokole" le iz narodnega sovražtva. In tudi službeni list bi nemara govoril drugače, ako ne bi bilo jasno, da so bili napadalci Italijani. Ako bi bila le mrvica krivde na strani naših, to bi deževalo tendencijoznih poročil o slovanski nestrpnosti, o slovanskem barbarstvu itd., a na Dunaj bi poslali cel spis, v kojem bi se slikali kakor nesrečne, tlačene žrtve hrvatske surovosti, ki gazi v blato tisočletno &vito colturo in prosveto, s kojo osrečuje „latinstvo" — „slovansko barbarstvo*. Ker pa so sinovi „avite colture" sami provzročili tudi ta najnovejši surovi napad, jih je sram, in ker se sramujejo, porivajo po stari svoji navadi — kakor svoječasno ob izgredih v Istri — na pozorišče „najniže slojeve ljudstva", in kjer nastopa „na komando" tako ljudstvo, tam —■ seveda izgredi ne morejo imeti „politiškega pomena". Iz Pomjana nam pišejo: V noči od 19—20. t. m. obesil se je v Laborn, občine Pomjanske, 701etni starec Jožef Lovrečič pok. Matija. Kaj je gnalo premožnega moža v smrt, se ni moglo dognati. Najbrže se mu je zmešalo. Isti se je vrgel pred dnevi v neko lokvo, ki pa je bila preplitva, da bi se bil mogel utopiti. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je od 21. marca do 18. julija 1.1. prejela doneske: (Kouec). Možka podružnica v Kranju 53 gl.; č. g. Avguštin Skočir, kurat v Gradcu, B gl. kot mesečni prispevek; litijske Slovenke 200 gl. pokroviteljnine ; litijsko-šmartinske Slovenke 100 gl. pokroviteljnine ; Narodna družba v spomin pok. dijaškemu očetu Luki Jerauu 10 gl. ; vesela družba v mlinu 12 gl. 39 nč.; č. g. Fr. Jeršič izpod Šentjurija 2 gl.; iz nabiralnika v Svetinovi gostilni v Žirovnici 16 gl.; g. prof. Maks Pleteišnik 5 gl.; č. g. dr. J. Svetina 3 gl.; dva Notranjca 10 gl. ; ženska podružnica v Kranju 74 gl. ; g. A. Mesar iz Livka p. Kobaridu 31 gl.; akad. podružnica v Gradcu 100 gl pokroviteljnine ; čč. gg. mariborski bogoslovci 100 gl. pokroviteljnine in B gl. BO nč. daru ; volilo pok. g. Fel. Knifica 89 gl. 47 nč.; volilo pok. g. Ant. Špindlerja v Brežicah 10 gl.; gčna. Mftrica Nadlišek nabrala v Trstu 5B gl. 79 uč. v družbi z odborni- čami, ga. Franja Špilar nabrala v St. Petru na Notranjskem 4 gl. 64 nč., na Slančevem večeru v Črnomlju nabrali 8 gl.; podružnica v Vel. Pirešici 6 gl. 30 nč.; g. J. Šapla v Šturiji 3 gl. ; g. Ferdo Spilar v Št Petru nabral na pravnik sv Cirila in Metoda 4 gl. 34 nč. — Bog živi in blagoslovi vse rodljubne in milosrčne darovalce! Ta izkaz kaže, kako tekmujejo vsi kraji irage uam Slovenije za dobro stvar. Niti jedna podružnica naj ne bode imenovana na prihodnji glavni skupščini med spečimi ! Na noge blagajniki! BlagajniUvo družbe sr. Cirila in Metoda. Dvanajst zapovedij sotrudnikom časopisov. — 1. Napišite veliko mislij v malo besedah. 2. Ne pišite dolgih člankov. 3. Pilite obliko in jezik. 4. Neuporabljujte nepotrebnih tujk. 5. Kar napišete, bodi zanimivo v slogu in v zanosnem jeziku. 6. Z glavo naj govori tudi sreč. 7. Držite se le stva-rij, osebnosti pustite na strani. 8. Bojte se samo Boga. 9. Ne uporabljajte svoje glasilo za samo-častne namene. 10. Izdelajte vse popolno in točno za čast svoje stroke in za narod. 11. Pretehtajte pomen besede prej nego jo napišete. 12. Pišite le na eno stran papirja, druga bodi prazna. — Priporočamo sotrudnikom v posnemanje! Affendakls ujet. Iz Marinaros-Szigeta poročajo dne 21. t.: Mednarodnega tatu Affendakisa ujeli so v Nemeth-Mokri delavci in ga izročili oblastim v Taraczkoczu. Samomorilčeva reklama. Trgovec Schwarz v Kiš-Vardi na Ogerskem se je usmrtil. Predno je zapustil to solzno dolino, je dal nabiti velike lepake, na katerih se je bralo : Slavno občinstvo 1 Da se iznebim svoje žeue, moram zapustiti ta svet. Prosim tudi nadalje Vašo blagonaklonjenost, kajti poskrbel sem, da se bode v moji trgovini tudi po moji smrti dobivalo najboljše in najcenejše blago. Koledar. Danes (25.): Jakob, apostol; Krištof, muč. — Jutri (26.): IX. pobink. nedelja. Ana, mati Marije Device. — V ponedeljek (27.): Pantaleon, mučeuec; Natalija, mučenica. — Polna luna. — Solnce izide ob 4 uri 40 min., zatoni ob 7. uri 31 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 27 stop., ob 2 pop. 26 5 stop. C. Je zmota kratka — dolg je kžs. Iz nesrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil F. R. P vlek. (Dalje.) Ključ je zahreščal. Vrata so se odprla. Paznik je zaklical: „Na sprehod v dvorišče!" Gremo torej. V dvorišču bilo je užč več ptičkov, pa brez perja. Šli smo na okrog, kakor bi medvede gonil. Zdaj sunil me je jeden, zdaj drugi. Ne grem dalje, raje stopim iz vrste, pa bom gledal vrabce, ki sedć na visokem zidu ; saj uže več dnij nisem videl stvarice božje. „Vid'š, vid'š, vid'š!" Čivkajo mi vrabci nasproti, kakor bi me zasmehovali, Grem raje v sobo. Vi vrabci pa bodite zdravi in veseli, saj ste prosti! Zlato solnčice, sijaj in ogrevaj ljudi in stvarice božje, ki so te vredne; jaz pa se ti umakniti moram, ker te nisem vreden. Zopet sem v sobi; ne v sobi, ne, ampak v lukuji. „Kriv, kriv, kriv.* Uže me je zavohal, ta zlobni vrabec, ter priletel na moje okence. Kaj mi neki ima še povedati? Vležem se na slamnico, da ne bom gledal poredneža, naj pravi, kar hoče. „Kriv, kriv, kriv !■ „Vid'š, vid'š, vid'š 1* „Ko sem kot novorojenec v zibki sedel se svojimi brateci in sestricami, v zibki — v starej luknjastej vrbi, — segal si vedno po nas ter trpinčil naše stariše, Odletel je ta hudobni vrabec. Ne, ni hudoben ; saj je resnico govoril, a resnica v oči kolje. Nedolžna živalica! Ni ti zibka tekla v lepej zida« nej hiši ; ni te povi jala mamica v mehke plenice; ni te učila stara mati molitvic, da bi častila Vse-gamočnega • nisi pohajala nobene šole, kjer bi se učila poštenega in pravičnega življenja, in vendar kak razloček je mej naina: ti si nedolžna in Bogu dopadljiva, kakor angeliček, a jaz ?---- (Pride še.1 Najnovejše veati. Dunaj 24. Ministerski predsednik grof Badeni je vsprejel danes odposlanstvo fabrikantov, ki mu je izročilo jako razsežno pritožbo proti socijalisti-ški agitaciji med fabriškimi delavci. Grof Badeni je priznal pritožbe opravičenimi, očital pa je odposlanstvo, da so se fabrikantje premalo brigali za izvedenje zakonu o zavarovanju proti nezgodam. Dunaj 24. Cesar je podelil red železne krone dru. Leopold Gotzu Gotz je je bil referent o predlogi za volilno preosuovo. Sredec 23. Razprava radi umorstva Stambu-lova prične v septembru. Obtožba je naperjena proti trem zaprtim in dvem odsotnim osebam. Poklicanih je 130 prič in bode razprava jako obsežna. lil 24. Ministerski predsednik baron Banffy došel je tu sem. Budimpešta 24. Mednarodnega tatu in kaznjenca Affendakisa so priveli danes. Lille (na Francoskem) 23. Na kongres soci-jalistov došlo je tudi nekoliko nemških zastopnikov. Množica je priredila demonstracijo proti njim kri-čaje: Doli s Prusijo I Živela AIzacija-Loteringija! Tv^ovinnke bvnojnuli« in V«ati. Bnfiiapeita. PAenion r.n onen 6.29 — 6.80 pH«tiion i,% spomlad 189« 6.64 do6.«5 Oves za jesen 5.13—5.14 Rž ta jesen 5.17 - 5.19 Koruza za juli-avgust 3.57—3.59 maj juni 1897 8.84—3.85 nova f. 8.80—3.90. PSeiiiuK nov* on kil. t'. 6 65—6'80od79 ki o 6.75—6.85.. od SO kil. f. 6.80—6.90 od 81. bil. f. 6*85 — 7-00. od 82 kil. for. .--. Ječ.nun —.-- proHo 2*35—5'50. PSonioa: Ponudbe silne, povpraševanje bolje. Prodaja 80.00o mt. st. po nespremenjenih cenah.Vreme: vroče. Praga. Neru.i iiiru m sUttkor for. 12.60, oktober-december 12.60. Pr.tga. Contrirujjal novi, pontavljno v Trs« -curino »rod odpoMljatev prečoj f. 35 50 —.36 Conc>:Mie 87.50—38. četvorni 39 50--. V glavah (no-lih) 40.-- 3avre, Kuva -Unio* grmii i»v*ri«K« za juli 64'— t* november 62.25, jako mlačno. narv^urg. ohhh-h kou i »ver««« ?,>» p.optember 53.50 za marc 51.26. za maro M.25 silno mlačno. Dnniijsha borna a«. julUa včeraj danes Državni dolg v papirju . . 101.65 101.70 „ „ v srebru . . Avstrijska renta v zlatu . . 101-70 101.70 . . 123.90 123.90 „ „ v krouah . . 101.20 101.15 Kreditne akcije..... . . 363.25 363 75 London 10 lj«t. . . . . 119.75 119.70 9.51 20 mark 11.73 11.73 100 itali. lir . . 44 45 44-40 Poslano. I z j a va. Ker je „Slovenec" z dud 8. t. m. št. 154 popolnoma neosnovano napadel našega tovariša, mediciuca Ivana Oražna, protestujeuio podpisauci odločno proti povsem neopravičenemu napadu na poštenost svojega tovariša. Njegova poštenost je prevzvišena, da bi ked6 mogel o nji dvomiti, najmanj pa oni „Dunajčan" v „Slovencu". Nadalje izjavljamo svečano, da je nesramna laž, „da se ga vse pošteno in resnobno velikošolstvo izogiblje", ampak resnica je baš nasprotna. Za slučaj, da „Sloveucu" ne zadostuje teh šestdeset podpisov, moremo resnico te naše izjave potrditi pričetkom prihodnjega akademičnega leta še s — tristo podpisi. Na Dunqji 15. julija 1896. j Jur. R. Gruntar, agr. A. Gaspari, j ur. A Nagode, phil. J. Košnik, jur. J. Vrančič, jur. J. Benkovič, dokler te ni zasledil sosedov oče ter te pošteno .... , . . .. I Puu- Jt ^osuik, j ur. j. vrancic, jur. j. uenKovic, zlasal, rekoč: „„Ali se tako ravnaš po naukih jur. v. Sušnik, jur. F. Novak, tech. J. Jager, tvojega učitelja, ki vam v šoli pri vsakej priliki | mech. J. Verbič, ing. R. Zajec, techt. J. Turk, naroča, varovati nedolžne, koristne ptičke, dajati j mech. M. Prelovšek, mech. Schweitzer, mech. J. • . • _ « ______I Q AMA VM Aikl. T II nn! in M 1/ „ Z__1 Z _ l. 1 fT T7_ I__T _ 1 — njim hrane, ko je pod milim nebom najti ne morejo, delati njim vališča in zavetja, da nam ostanejo ohranjene, kajti one so naše velike dobrot-nice, ker pokončavajo škodljivi marčes, da nam ne pokonča sadnege drevja!** — „Vid'š, vid'š, vid'š? Bog te je kaznoval. Sedaj, ko vsa narava ustaja , ko uže drevje zeleni, žito v klasje gre, črešnje dozorevajo, — — - - sediš ti tukaj v tej za-duhlej luknji. Oči imaš, pa ne vidiš nič; ušesa imaš, pa ne slišiš nič. Za te je vsa narava mrtva, in ti si mrtev za njo. Kriv, kriv, kriv! Mudi se mi 1 novl(J» Jur- M- Bah-id> P11*1®- V. Rakič, jur. M. d,„r„ : n« zelene tunike, „h p«,je, Kje,- se vse j U"K giblje ter poje Stvarniku hvalne pesmi; ti pa le j l. Popovid, med., M Popovid, med., K. Ivanović, zdihuj tukaj — — me(j.t d. Radojkovič, med. m Nikdar ved v življenju se ne ponudi ta redka prilika, da Iri bilo dobiti samo za 2 gld. sledeče prekrasne in koristna predmete: 40 kosov za samo 2 gld. I Krasna lepo pozlačena ura z verižico, točno idoča, kar se jamči zajedno loto ; 1 Fina zapestnica za gospe iz parižkega zlata double ; 1 elegantna pariftka naprsna igla za gospe nov fa^on ; 1 krasna svilena ovratnica, za gospode; 1 krasna igla za ovratnice z umetnimi briljanti; 3 jnko elegantne naprsne gumbe iz zlata double z umetnimi briljanti; 2 mehanična gumba za zapestnice s patent za-piralnm ; 2 krasni gumbi za ovratnik iz zlata double; 1 jak o eleganten prstan za gospode z jako lepim kamenom ; 6 finih bartanih rut; 1 fino žepno zrcalo s brušenim steklom; 10 komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov angleških omotov. Vsi ti navedeni, 40 kosov z uro vred, stanejo od sedaj naprej satno 2 gld. Dobiva se dokler še v zalogi proti povzetju pri firmi za ure F. WINDISCH Krekovo, št. I NB. Kar ne ugaja, VBpreJme ae takoj nazaj. m s ANTON Z1G0J brivec v Trstu, ulica Stadion St. 1 (v liši g. F. Žifta) se priporoča linjlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstno vonjave. iflgGngirotratnriMMMNBiig|?raG}ja| BMB ItiMMMMMIBMMBlI Zaloga pohiitva tvrdke Alessdndro Zevi Minul Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Vecchla št. 2, nasproti prehodišču pod ljudsko šolo v starem mestu. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilnstrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postno, nc da bi za to računil stroške. ij tro praških BiHigHiginiaGiHgngCT Usojain se niže podpisani javiti slavnemu občinstvu, da sem svojo gostilno v Bazovici „Pri Lipi" oddal drugemu voditelju. Jamčim za točno postrežbo z najboljšim vinom in kuhinjo. Odličnim spoštovanjem Josip Urbančič. ± Zdravljenje krvi čaj „T I s o če r n I cvet' (Millefiorl). Cisti kri ter je izvrstno srrdHtvo proti onim slu-čajom, če poče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in liemoroidnm. Jeden omot za ozdravljanje, stoji ;0 nč, ter se dobiva v udlikovuni lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg. t Šega, mech. J. Mazi, ing. Kajzelj, ph 1. V. Valencak, I techn. K. Kotnik, phil. J. Maselj, jur. F. Šmpica, jur. V. Mauer, phil. Nachtigal, phil. F. Gorup, phil. A. Dolar, med. V. Kujuudžić, med. V. Rosic. med. V. Milovanovid. med. M. Andrejevič, med. J. Ma-tanovid, med. F. Dada, med. V. Vidmovid. med. Jov. Popovih, med. K. Natošević, med. M. Gjurić, jur D. Šijan, jur. L. StojiSid, jur. V. Burkart, jur. N. Simonovih, jur. S. D. Opačid. jur. S. pl. Geor-gijevid, jur. A. Kujundžid, jur. M. Stojkovid, theol. in phil. B. Petrovid. phil. N. Vesiu, phil. N. Star-čevid, agr. K. Hibasič, agr. V. Tkalac, agr. C. Voj- praško domače mazilo iz lekarn« B. Fragnep-ja v ie staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, ;atero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša tor hladi. — V P«"oah po 3» in 25 ni. Po *»o*tl e nč već RazpoilU* VBak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno zuantko. B. Fragner, lekarna ,pri črnem orlu\ v Pragi } Mala stran, vogel Sporner-jeve ulice 203. Lastnik konsorcij lista tEdinost-. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godilik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.