ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXX | 11. julija 2021 - Buenos Aires, Argentina | Št. 8 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija SLOVENIJA PODELILA SREBRNI RED ZA ZASLUGE ZEDINJENI SLOVENIJI Republika Slovenija je podelila Zedinjeni Slo­veniji Srebrni red za zasluge za pomembno vlogo v slovenski osamosvojitvi in mednaro­ dnem priznanju Republike Slovenije ter za 70 let dragocenega ohranjanja slovenstva med Slovenci v Argentini. Odlikovanje je 5. julija 2021 vrocil pred­sednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v predsedniški palaci. V imenu Zedinjene Slovenije je priznanje prev­zel predsednik društva, inž. Jure Komar. Odlikovanja Republike Slovenije so najvišja priznanja države za izjemne zasluge in deja-nja posebnega pomena za blaginjo Slovenije in so po Zakonu o odlikovanjih Republike Slo­venije znaki, redi in medalje. Srebrni red za zasluge (drugo najvišje prizna­nje) se podeljuje za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zašciti Republike Slo­venije ter za mednarodno sodelovanje na teh podrocjih. Srebrni red za zasluge se podeljuje državljanom Republike Slovenije in tujim drža­vljanom ter izjemoma skupinam državljanov, pravnim osebam in drugim organizacijam. Povojna slovenska skupnost v Argentini živo ohranja slovenstvo na tem koncu sveta. Prvih 50 let tega dela je podrobno opisanih v zborniku “50 let dela v ljubezni in zvestobi”, in prav v tem naslovu je najlepše povzeto je­dro: delo - ljubezen - zvestoba. Do naroda in do Stvarnika. Osamosvojitev Republike Slovenije, ki je da­ nes videti kot nekaj samoumevnega, je prvo zaživela v sanjah zavednih in pogumnih Slo­vencev iz vseh koncev sveta. Majhen plamen upanja je zrasel v velik kres, ob katerem smo Slovenci dosegli enotnost. Skupno delo je pri­ neslo bogate sadove: prvic v svoji tisocletni zgodovini je naša domovina postala suverena država, enakopravna clanica zbora narodov. Doprinos Slovencev po svetu, med njimi tudi nas v Argentini, je bil pri tem pomemben in Utemeljitev priznanja Zedinjeni Sloveniji Na podlagi sedme alineje prvega odstavka 107. clena Ustave Republike Slovenije ter 3. tocke 7. clena Zakona o odlikovanjih Republi­ke Slovenije je predsednik Republike Borut Pahor izdal ukaz o podelitvi odlikovanja Re-publike Slovenije. Za pomembno vlogo v slovenski osamosvo­jitvi in mednarodnem priznanju Republike Slovenije ter za 70 let dragocenega ohra­ njanja slovenstva med Slovenci v Argentini prejme ZEDINJENA SLOVENIJA - KROVNO DRUŠTVO SLOVENCEV V ARGENTINI SREBRNI RED ZA ZASLUGE. Zedinjena Slovenija, krovna organizacija Slo­vencev v Argentini, je bila ustanovljena 25. januarja 1948. Organizacija že vec kot 70 let združuje slovenske družine in organizacije po­vojnega slovenskega izseljenstva v Argentini. Že pred odhodom iz domovine je skupina izseljencev cutila potrebo, da se po prihodu v Argentino, ki so jo izbrali za novi dom, hit-ro organizirajo v slovensko društvo. Tako so skušali vspostaviti sistem, ki bi jim nudil go-spodarsko in moralno oporo, zastopal koristi clanov, bil v pomoc slovenskim priseljencem pri selitvi ter omogocil združevanje Sloven-cev v Argentini in jih navdihoval pri negova­nju verskih, kulturnih in nacionalnih vrednot. Prva leta združevanja Slovencev v Argentini se je društvo imenovalo Društvo Slovencev. Takrat so bile vse moci in delovanje usmerje­ni v sprejem novih priseljencev in pomoc pri njihovem vkljucevanju v novo okolje. Zaradi cedalje vecje in obširnejše dejavnosti Društva so na pobudo clanov nastali razlicni sveti, odbori, komisije in referati. Pozneje se je z vpisom v državni register društvo leta 1961 preimenovalo v Zedinjeno Slovenijo, ki s tem imenom deluje še danes. Zelo pomembno vlogo je imela Zedinjena Slovenija v casu osamosvajanja Slovenije, ko so v društvu z veliko pozornostjo spremljali novice iz Slovenije. Društvo je prevzela na-logo, da ljudem v Argentini in argentinskim oblastem prikaže slovensko stvarnost. Zadalo si je dva cilja, da Argentina cimprej prizna slo­vensko državo in da se ustvarijo pogoji za pri­hodnje odnose na politicni, gospodarski in kul­turni ravni ter na podrocju znanosti in športa. Ker tedaj še ni bilo diplomatsko konzular­nega predstavništva Republike Slovenije v Argentini, je Zedinjena Slovenija do imeno­vanja prvega posebnega pooblašcenca Mini-strstva za zunanje zadeve Republike Sloveni­je opravljala naloge predstavništva Slovenije. V casu osamosvajanja je bila ogrožena pri­hodnost svobode Slovenije, so Slovenci v Argentini vseh izseljenskih valov, po svojih najboljših moceh prispevali k vzpostavitvi povezav z lokalnimi oblastmi, mediji in vpliv­nimi argentinskimi osebnostmi. Slovenci v Argentini so delovali povezano in se na razlicne nacine aktivno vkljucevali v zbiranju podpisov v podporo mladi samos­tojni državi. Pošiljali so pisma argentinskim politikom, pripravljali manifeste slovenstva na razlicnih lokacijah v Buenos Airesu in drugih argentinskih krajih. Krepili so stike z argentinsko vlado, nastopali na televiziji in v razlicnih radijskih oddajah. Prav zaradi hitrega ukrepanja vseh Sloven-cev v Argentini so se tovrstna prizadevanja Zedinjene Slovenije šest mesecev pozneje uspešno koncala s priznanjem Republike Slo­prav je, da se to tudi danes prizna. Vidni javni delavci vseh razlicnih slovenskih skupnosti in številni anonimni Slovenci so z roko v roki ne­utrudno delali za dobrobit skupne domovine. To priznanje velja za vse Slovence v Argentini. Veseli in ponosni smo na priznanje, preje-to v težkem casu, ko se zaradi pandemije in ekonomsko-socialne krize v Argentini sooca-mo z novimi težavami in izzivi za bodocnost slovenske skupnosti. POVEZAVE NA SPLETU venije kot samostojne in neodvisne države. 16. januarja 1992 je bila Argentina v skupini držav, ki so v zacetku tega leta priznale su­verenost samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Ob Urugvaju in Cilu je bila prva v Južni Ameriki. Danes Društvo Zedinjena Slovenija zdru­žuje slovenske družine in posameznike v Buenos Airesu in notranjosti Argentine, za­gotavlja delovanje slovenskih osnovnih šol in srednješolskega tecaja ravnatelja Marka Bajuka ter podpira mladinske organizacije, Zvezo slovenskih mater in žena ter slovensko dušnopastirstvo. Tednik Zedinjene Slovenije “Svobodna Slovenija” je 1. maja letos pra­znoval 73. obletnico in je edini casopis Slo­vencev v izseljenstvu, ki izhaja tedensko. Delovanje Zedinjene Slovenije sega cez meje Argentine, sega v srca Slovencev in Slovenk po vsem svetu. Zedinjena Slovenija nedvomno dokazuje, kako lahko le povezani obstanemo, ceprav dalec od domace zemlje, ponosni, pokoncni in zavedni. Govor predsednika Zedinjene Slovenije Ljubljana, 5. julija 2021 Spoštovani rojaki Lepo pozdravljam: Predsednika Republike Slovenije gospo­ da Boruta Pahorja. Ministrico Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu gospo Heleno Jaklitsch. Dragi rojaki, Danes Društvo Zedinjena Slovenija iz Ar­gentine, katero mi je cast, da predsedu­jem, sprejema odlikovanje SREBRNI RED ZA ZASLUGE ob 30. obletnici naše drage Slovenije. Dolga leta so naši predniki želeli in sa­njali imeti samostojno državo, priznano na mednarodnem podrocju. Dosegli smo samostojno država kateri pripadamo, saj so tu korenine naših pred­nikov, tam je del naše zgodovine in to za-cutimo v srcu, ko stopimo na slovenska tla. Tisto leto 1991 smo Slovenci pod južnim križem stopili vsi skupaj, in pred argen­tinsko družbo pokazali Slovenijo in izrek­li željo, da bi bila samostojna. Mnogo je bilo dela v tistih mesecih, vsak rojak je po svoji možnosti prispeval, da se je dosegla v Sloveniji samostojnost in dosegli, da je Argentina bila ena prvih držav v Ameriki ki je priznala samostojnost Republike Slove­nije. Vsa cast in hvala vsem Slovencem, ki so v tem casu vodili našo skupnost pri tem podvigu, njim pripada to odlikovanje. Imamo našo državo, našo domovino, za­njo je treba skrbeti kot najdragocenejšo pridobitev, kot Slovenci imamo pravice a tudi obveznosti. V pravnem smislu je po­teklo trideset let, a kot narod imamo dol-go zgodovino in ta ima poglavja, ki še niso jasna in povzrocajo nemir. Slovenija in vsi Slovenci v domovini in po svetu potrebu­jemo priti do sprave, da bo naša mlada država živela še na mnoga leta. To je naš izziv v teh casih, v katerih je pandemija v svetu marsikaj spremenila. A osnovati se moramo na naših vrednotah, ki bodo kažipot, da dosežemo cilj sobi­vanja med brati in sestrami slovenskega rodu. Kakor piše argentinska pesnitev: »Bratje naj držijo skupaj prvi zakon je v postavi Zveza trdna – temelj pravi Da bo trden njih obstoj Ce med njimi vstane boj Kdo od zunaj – vse podavi!” Zahvalimo se in prosimo našo Marijo Po-magaj naj varuje in popelje po pravi poti našo drago Slovenijo. Bog te živi Slovenija! Jure Komar NAŠA, LASTNA, BOGATA, SAMOSTOJNA | Proslava ob 30-letnici osamosvojitve Z geslom “Naša, lastna, bogata, samostojna” je Zedinjena Slovenija proslavila 30-letnico osamosvojitve Slovenije. Zaradi sanitarnih ukrepov proti širjenju koronavirusa Covid-19 še vedno niso mogoca množicna zbiranja, zato je prireditev potekala z omejeno oseb-no prisotnostjo, za publiko pa kasneje in v virtualni obliki. Odborniki društva, predstavnica veleposla­ništva Republike Slovenije v Buenos Airesu in zastopniki slovenskih domov so se zbrali v Slomškovem domu, kjer so se skupaj pok­lonili slovenski državi. Formalni del priredi­tve je bil tudi posnet: dviganje zastav, petje argentinske in slovenske himne in pozdrava predsednika Zedinjene Slovenije, inž. Jureta Komarja in Druge sekretarke na veleposlani­štvu Urške Ucakar. S tem poklonom je v nedeljo, 27. junija, za-cela virtualna prireditev, ki so ji dale uvod te besede: “Naša zemlja, naša tla, naša država! Naša Slovenija je pred 30 leti samostojno za­dihala. Pozdravljam te, Slovenija, in klicem ti na mnoga, castna, srecna, ponosna leta, da bo vsak tvoj sin našel svoje mesto v tvoji zgo­dovini!” V video posnetku je sledila predstavitev zbornika, ki ga za to okroglo obletnico izdaja Svobodna Slovenija. Ta posebna izdaja, ki jo bomo brezplacno delili med Slovenci v Ar-gentini, vsebuje pozdrave, prispevke raznih slovenskih umetnikov in mislecev in opis dela slovenske skupnosti v Argentini v pod-poro osamosvojitvi Slovenije in za njeno pri­znanje iz strani argentinske države. “Ko si suveren si zgodovino pišeš sam, pog­ledaš nazaj in pri vsakem koraku najdeš vir ponosa, ko je toliko Slovenk in Slovencev si prizadevalo, da bo zgodovina pisana s crkami samostojnosti.” Nato so nam mladi abiturienti Srednje­šolskega tecaja ravn. Marka Bajuka, skupini RAST 49 in RAST 50, predstavili del progra­mov, ki so jih pripravili za potovanje v Slo­venijo. V pesmi, besedi in plesu so nam pri­kazali svojo mlado in navdušeno ljubezen do domovine svojih dedov. “Lepa in bogata nudiš svoje izobilje, prevze-mi našo svežino in kipenje” Veliko pricakovanje za izide natecaja “Kaj mi pomeni Slovenija”, ki sta ga za to priliko PREMIERA | Slovenija, zapojmo ti! Z velikim veseljem predstavljamo video po­snetek, ki smo mu dali nam zelo dragi naslov “Slovenija, zapojmo ti!” Nastal je ob 30-letnici samostojnosti Repu­blike Slovenije, domovine naših prednikov, v izrednem casu pandemije novega koronavi­rusa, ki je ohromila ves svet, ni ji pa uspelo ustaviti naše ponosne slovenske zavesti in našega veselja ob tej pomembni obletnici. Slovenci živimo v deželi pod Južnim križem že vec kot sto let. Kot zadnji od treh vecjih migracijskih valov so v gostoljubno Argentino prispeli begunci, ki so svojo predrago domo-vino Slovenijo morali zapustiti po Drugi sve­tovni vojni. Tu so ustvarili aktivno slovensko skupnost, ki že vec kot sedem desetletij ohra­nja slovenstvo, goji slovenski jezik in kulturo. Tu so nastala številna slovenska društva in organizacije, slovenske šole, pevski zbo­ri, gledališke, folklorne in športne skupine. Slovensko življenje poteka v naših dragih slovenskih domovih, združenih pod okriljem krovne organizacije Zedinjene Slovenije. V posnetku, ki smo ga pripravili, vam želimo pokazati življenje naše skupnosti skozi dese­tletja. V spomin vsem, ki so jo ustvarjali in v poklon Sloveniji, naši skupni domovini. Vabimo vas na premiero, ki bo v soboto, 17. julija 2021, ob 20. uri na naslednji povezavi: 30-LETNICA NA SPLETU Proslava Veleposlaništva RS v Buenos Airesu (25. 6. 2021) Osrednja proslava ob 30-letnici I 25. 6. 2021 Vec o dogodku: https://slovenci.si/prireditev-slove­ niji-za-30-let-dobrodosli-doma-2021/ skupno organizirali Svobodna Slovenija in Zedinjena Slovenija, je prišlo h koncu! Clani žirije so oznanili nagrajence vsake kategorije, tako za likovne prispevke kakor za literarna dela. Veseli smo bili tako lepega odziva, saj smo prejeli kar 78 prispevkov! Imena vseh nagrajencev objavljamo posebej. “Lepa in bogata. Lepoto in bogastvo so naši Slovenci polnih rok prinesli v tujino. Ustvar­jalnost, domiselnost, kreativnost, izvirnost, nam prepletajo življenje v zdomstvu. Preli­valo se je iz generacije idealistov v genera-cijo skrbnikov, ki ponosno in skoraj trmasto “ Naša zemlja, naša tla, naša država! Naša Slovenija je pred 30 leti samostojno zadihala. Pozdravljam te, Slovenija, in klicem ti na mnoga, castna, srecna, ponosna leta, da bo vsak tvoj sin našel svoje mesto v tvoji zgodovini! ” vztraja v svojih koreninah. … Vsi, kolikor nas je pod južnim križem, klice­mo ti: Bog te živi, Slovenija!” S temi besedami je zakljucil naš poklon sa­mostojni in neodvisni Republiki Sloveniji ob njenem 30. rojstnem dnevu. Pripravo povezav in videoposnetka je vodila Ivana Tekavec z ekipo, prisrcna hvala njej in vsem, ki so pri njem sodelovali: zamisel, organizacija in priprava: Mariana Poznic in Jože Jan; povezava: Ivana Tekavec graficno oblikovanje: Veronika Kržišnik Modic; video: Veronika Kržišnik Modic, Leila Erjavec, Pavel Grohar in Audio Pristava; glas: Ignacij Mehle; snemanje: Marko Vombergar; nastop: RAST 49 in RAST 50 - SSTRMB; gostil nas je: Slomškov dom - Ramos Mejía MLADIKA ŠT. 6-7 Tržaška revija “Mladika” je z dvojno šte­vilko obeležila 30-letnico Republike Slo­venije. Pogovori s predsednikom vlade Janezom Janšo, s prvim predsednikom demokratic­no izvoljene slovenske vlade Lojzetom Pe­terletom, s škofom dr. Antonom Stresom in z politicnim analistom Petrom Janci­cem, med drugimi bogatimi vsebinami, so vam na razpolago tudi preko povezave v Svobodni Sloveniji. VOŠCILA SLOVENSKIH DOMOV ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije SLOVENSKA PRISTAVA Žive naj vsi narodi, ki hrepene do­cakat dan ... In docakala si. Zdaj si samostojna. Sama odlocaš in sama odgovarjaš za svoje korake. Zasidrana va srcih tvojih sinov, na tej strani oceana ! Slovenska kri tece v naših žilah, slo­venska beseda se sliši iz naših ust. 30 kapljic, 30 let. Bog ti daj in nam daj, še veliko vec skupaj preživet ! Društvo Slovenska Pristava cesti­ta Republiki Sloveniji ob obeležitvi 30.obletnice osamosvojitve! SLOVENSKI DOM - SAN MARTÍN Cestitamo vsem Slovencem v domo­vini in po svetu. Vso cast in priznanje tistim, ki so to omogocili. Vse najboljše, draga Slovenija! omajno vero zgradili Slovenijo v malem ob Srebrni reki in mirno pricakali tenu­tek, ko bi se razglasil Dan državnosti. Slovenija se gradi znotraj in izven svo­jih meja. Mi s Slovenijo, Slovenija z nami, vsi praznujemo 30 let samostojnosti. Bo-gastvo dveh domovin ne prikrajša in ne more zatajiti pripadnosti svojih korenin, prej nasprotno, ena drugo utrjuje in krepi. Vera, upanje in boj za življenje so naše NAŠ DOM - SAN JUSTO prehodnike pripeljali cež ocean. Iste vrednote danes vodijo naše korake, vera TEBI, SLOVENIJA, ZA 30. ROJSTNI DAN! in upanje. Naj bo praznovanje treh desetletij samo-Ko sanjaš, bodi v sanjah radodaren. Sa­stojnosti na obeh brežinih mocan glas, ki njaj na veliko, kajti sanje se dostikrat iz srca klice tebi, draga Slovenija, vse naj­tudi uresnicijo. Cim vecje, mogocne so boljše! Želimo ti obilo božjega blagoslova te sanje, težje se izpolnijo. in pogumno naprej, saj »Korajža velja«! A trdoživost in volja po lastni zemlji, kjer si tudi sam svoj gospodar, so omo­gocili Kralju Matjažu in vojsko Slovencev, leta 1991 podreti obzidje, da bi svež zrak preplavil Slovenijo in še zadnji koticek oblil s samozavestjo gospodarjenja. V trpljenju prekaljeni, docakali milost lastne države. Da ni vse kot bi si želeli? Pa vendar bo­lje, kot je bilo. Da bi lahko bilo bolje? Vsaka stvar je izboljšljiva. A ne sama po sebi, naša vo­lja, naše hotenje, naša odlocnost nas k temu lahko pripelje. Že trideset let, ki si Slovenija zgodovi-no piše sama. Ponosni smo na slovensko grudo, ki je tudi naša zemlja, saj smo de­dici slovenske kulture, slovenske identi­tete, slovenskega jezika. Dedici tistih, ki so upali proti vsakemu upanju in si z ne- s tedanjim režimom. Bili smo polni zadovoljstva, saj se je doseglo to, kar clovek najbolj ceni: svo­boda! Pot se je šele zacenjala, vse se je na novo rojevalo. Naša skupnost je imela v tem zace­tnem procesu, in tudi skozi vseh 30 let, pomembno vlogo. Naše delovanje, pri­zadevanje, skrb za obstoj, trud pri ohra­njanju so motor za vsako skupnost, pa SLOMŠKOV DOM tudi zgled, ko nas gledajo iz rodne do-movine. Sanje, prizadevanja, gibanja, deklaraci-Ko delamo za ohranjanje slovenstva, ki je in manifestacije številnih posamezni­smo ga prejeli iz srca ter rok naših pred­kov, skupin, generacij ter rodov tisoclet­nikov polni želja po svobodi, pomagamo nega slovenskega naroda so se v enem tudi domovini Sloveniji, da bo še naprej samem dnevu združile in postavile utrjevala svojo neodvisnot in suvere­mejnik zgodovine. Slovenija je 25. junija nost. Naš doprinos na tujem, ne glede 1991 postala samostojna in neodvisna na to, kje smo, je kljucen pri tej rasti. Mi država! potrebujemo Slovenijo lepo, zdravo, na-Razglasitev neodvisne države Slovenije predno in svobodno. je bil brez dvoma težko pricakovan trenu-Prosimo Boga ter Marijo Pomagaj naj tek, še posebno pa za vse tiste Slovence, vedno spremljata nas ter Slovenijo pri ki so se po Drugi svetovni vojni morali tej rasti. umakniti v begunstvo, ker niso soglašali Bog živi SLOVENIJO! VOŠCILO MINISTRICE svobodna, polnopravna, samostojna dr­žava. Bog ji je dal zvrhano mero lepote. Na njenem ozemlju najdeš prav vse kar si zaželiš: morje, gozdove, planjave in gore, cudovita mesta in vasi, krasne cerkvice po hribih in dolinah. Pravijo, da jih je to-liko kot meri ocak Triglav in to verjetno drži. Ta deželica sedaj praznuje trideset let odkar se je osamosvojila in kaj ji lahko ob tej priložnosti zaželimo? Želimo ji lah-SLOVENSKI DOM - CARAPACHAY ko, da bi jo Bog obvaroval vsega hudega, vseh zlonamernih ljudi, vseh ki se brigajo Kje je ta prekrasna dežela? le zase in jim ni mar za domovino in njen blagor. Želimo ji prihodnost polno sanj, Na južnem delu stare celine je bila de­napredka, veselja, optimizma, blagos­žela, lepa in zasanjana … V tej deželi so tanja. Želimo, da bi bili njeni prebivalci živeli dobri ljudje, pridni, pošteni, delav­ponosni nanjo, da bi jo ljubili in ce je pot-ni. Tisoc let je živela pod tujimi oblastmi, rebno, se zanjo žrtvovali, da bi bili složni pod tujimi jarmi, a nekoc je le našla pot in enotni kot so bili takrat, trideset let na-in se osamosvojila, borila se je z vso moc­zaj …. A ja, pozabila sem povedati kako je jo in je dosegla to kar so njeni prebivalci ime tej cudoviti in enkratni deželici: to je sanjali in želeli skozi stoletja: postala je naša SLOVENIJA! NAGRADNI NATECAJ: “Kaj mi pomeni Slovenija?” Bližala se je 30-letnica osamosvojitve Re-publike Slovenije in na seji Zedinjene Slove­nije smo razmišljali, kako bi v casu pande­mije slovenska skupnost lahko sodelovala pri praznovanju te okrogle obletnice. Zaradi omejitev in prepovedi zbiranja je možnost množicne prireditve odpadla, zato smo po­mislili na nagradni natecaj. Je možno to obletnico praznovati lepše kot s tem, da pokažemo kaj nam pomeni Slove­nija z lepo slovensko besedo ali risbo, sliko, fotografijo ali rocnim delom? Natecaj smo si zamislili kot praznik, pri ka­terem lahko sodeluje vsak Slovenec, in zato smo se odlocili, da ne bomo postavljali vecjih omejitev kreativnemu ustvarjanju, predvsem na podrocju slovenske besede, ker nam je jas-no, da je težavnejše kot likovno ustvarjanje. Društvo Zedinjena Slovenija je prispevalo denarne nagrade, sestavili smo pravilnik in kategorije in dobili celo pokroviteljstvo mi-nistrice Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helene Jaklitsch. Povabili smo ugledne clane skupnosti v ži­rijo: Veleposlanik Republike Slovenije v Bu­enos Airesu, g. Brian Bergant, Jure Komar, Mariana Poznic, Andrejka Dolinar, Cecilija Urbancic, Tone Oblak, Franci Sušnik, Domi­nik Oblak in Victor Leber so z veseljem spre­jeli to odgovornost. Skozi ves mesec maj smo prejemali prispev­ke otrok, mladine in odraslih iz vse Argentine. 65 avtorjev je poslalo 78 prispevkov! Najmlajši udeleženec ima 2 leti, najstarejši pa skoraj 100. Svoja dela so prispevali: Kategorija “Slovenska beseda”: Anika Grilj, Anka Savelli Gaser, Anne Sophie Indihar, Bo-židar Bajuk, Daniela Liliana Javoršek, Delia Savnik, Felipe Valentin Pisano, Maja Skubic, Mila Ocepek, Paula Florencia Llerena Ríos, Skupina ABC San Justo, Tatiana Sofía Brula, Tomaž Gaser, Tomaž Gaser in Zofija Gaser, Valentina Šmon, Zdenka Virant Jan. Likovna kategorija: Agustina Volpedo, Ana Valentina Dellacasa Poglajen, Andrej Klemen, Angelika Cad, Anne Sophie Indihar, Bibiana Bajda, Bojan Cicciaro, Cecilija Grilj, Daniel Brunskole, Dante Ezequiel Dellacasa Poglajen, Emilia Volpedo, Favstin Štumberger, Gašper Petrocco, GP, Guillermina Šmon, Ignacij Ko­želnik, Isabel Bogataj, Jasna in Branko Ob-lak, Juana Volpedo, Karolina Kenda, Katerina Oblak, Katja Marija Brula, Laura Modic, Ljubi Milena Skale, Lucija Bogataj, Magdalena Grilj, Magdalena Inés Córdoba, Magdalena Marija Brula, Maja Skubic, Maksimilijan V. Žnidaršic, Marjanca Lucija Cop, Martin Grilj, Matej Štru­belj, Mathias Benedict Indihar, Matjaž Godec, Milan Julián Martins, Mirko Šenk, Nataša Ob-lak, Peter Cicciaro, Peter Kocmur, Sara Modic, Stella Maris Trobec, Tatjana Oblak, Teresa Pregelj, Tomaž Gabrijel Dellacasa Poglajen, Valentin Martins, Vera Rupar, Vladko Šenk, Zofija Agata Córdoba Papež. Ker je bilo veliko prispevkov likovnih del osnovnošolskih otrok, smo to kategorijo raz­delili na tri, po starosti. Žirija je imela res težko delo, da je izbrala nagrajence. Vsak clan žirije je po lastni pre­soji izbral tri najboljše prispevke v vsaki kate­goriji. Na skupnem sestanku preko spleta so pa dolocili koncne nagrajence. Nekaj odmevov, ki jih je prejela pobuda: Cestitam Zedinjeni Sloveniji za odlicno pobudo izvedbe nagradnega natecaja “Kaj mi pomeni Slovenija” ob priložnosti, ko Republika Sloveni­ja obeležuje 30-letnico razglasitve samostojno­sti in neodvisnosti. V veliko cast in zadovoljstvo mi je bilo, da sem kot clan žirije s podeljeva­njem zvezdic lahko sodeloval pri izbiri najbolj­ših v posameznih kategorijah natecaja. Veleposlanik Republike Slovenije v Buenos Airesu, Alain Brian Bergant Sprejmite Moje cestitke zaradi lepega pra­znovanja ki ste ga organizirali ob 30 letnice naše države. Iskreno se vam zahvaljujem za nagrado, ker me skorajži za nadaljevanje mojega dela v zvezi s slovenskim likovnim delom. Bibiana Bajda, nagrajenka Niti na misel mi ni prišlo, da bi lahko dobila prvo nagrado za moj skromni prispevek. Zelo sem bila presenecena, seveda pa tudi hvale­žna in vesela. Ne vem, koliko casa mi bo še naklonil ljubi Bog za razvijanje talentov, ki jih je najprej dal mojemu ljubemu ocku, po njem pa potem meni. Vsekakor bom delala za našo sloven-sko skupnost, kolikor casa bom mogla. Še enkrat hvala in prisrcen pozdrav! Anka Savelli Gaser, nagrajenka Zelo sem vesela, da sem bila del celotnega tekmovanja. Osvojitev druge nagrade me je še bolj razveselila in mi daje še vec upanja, da delam na svojem talentu. Zahvaljujem se Vam, da ste ga precej pre­poznali. Najlepša hvala za Vaše iskrene in lepe ce-stitke. Mila Ocepek, nagrajenka Hvala lepa za tako pomembno priznanje.Zelo sem vesela in hvaležna. Želela sem sodelova-ti pri natecaju, ker je bila priložnost deliti z drugimi ljubezen do Slovenije preko tehnike, ki je bila skozi celo življenje moje vsakdanje delo. To je najdražja dota za moje otroke in vnuke. Vera Rupar, nagrajenka Cestitam vsem, ki ste poslali vaša dela.Videli smo akvarele, olja, akrile, digitalno umetnost, keramiko, pirografijo, video, avdio in še. To samo pokaže, kako visoko stopnjo kreativno­sti imate vsi, ki ste poslali dela.Še enkrat vam cestitam. Veseli smo, da smo lahko sodelovali ob prazniku 30. obletnice slovenske državnosti. Vse najboljše, Slovenija! Naj Bog živi Slovenijo! Andrejka Dolinar, clanica žirije Prisrcno se zahvalimo in cestitamo vsem, ki ste poslali svoje prispevke. Lepo ste pokazali, kaj nam pomeni Slovenija! Upamo, da boste še naprej razvijali talente, ki vam jih je Bog po­daril! V naslednjih številkah Svobodne Slove­nije bomo objavili prispevke nagrajencev v ka­tegoriji Slovenska beseda in vsa prejeta dela. Naša zahvala tudi ministrici vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Heleni Jaklitsch za pokroviteljstvo nateca­ja in clanom žirije za sodelovanje, trud, cas in energijo, ki ste jih v ta natecaj vložili. Vse najboljše, Slovenija! Zedinjena Slovenija - Svobodna Slovenija Nagrajenci za kategorijo “Slovenska beseda“: ANIKA GRILJ, 1. NAGRADA | beseda otroci; TOMAŽ GASER, 2. NAGRADA | beseda otro­ci; VALENTINA ŠMON, 1. NAGRADA | beseda mladci in mladenke; MILA OCEPEK, 2. NA­GRADA | beseda mladci in mladenke; TATIA­NA SOFIA BRULA, 1. NAGRADA | beseda mla­dina; PAULA FLORENCIA LLERENA RÍOS, 2. NAGRADA | beseda mladina; ANKA SAVELLI GASER, 1. NAGRADA | beseda odrasli; DELIA SAVNIK, 2. NAGRADA | beseda odrasli. NAGRAJENCI ZA LIKOVNO KATEGORIJO EMILIA VOLPEDO, LJUBI MILENA SKALE, AGUSTINA VOLPEDO, PETER KOCMUR, LAURA MODIC, 1. NAGRADA | likovna otroci 2 do 5 let 2. NAGRADA | likovna otroci 2 do 5 let 2. NAGRADA | likovna otroci 2 do 5 let 1. NAGRADA | likovna otroci 6 do 9 let 2. NAGRADA | likovna otroci 6 do 9 let IGNACIJ KOŽELNIK, KAROLINA KENDA, MATJAŽ GODEC, VERA RUPAR, BIBIANA BAJDA, 2. NAGRADA | likovna mladci in mladenke 1. NAGRADA | likovna mladina 2. NAGRADA | likovna mladina 1. NAGRADA | likovna odrasli 2. NAGRADA | likovna odrasli OkrOgle OBLETNICE Marjan Willenpart (1912 - 1991) Pred 30 leti, 23. junija 1991 je v Buenos Aire­su umrl igralec, režiser in dramaturg Marjan Willenpart. Kot igralec se je uveljavljal že v Ljubljani na Šentjakobskem odru, potem je nastopal v italijanskih begunskih taborišcih v Servig­lianu in Senigalliji. V Argentini je sodeloval pri mnogih igralskih nastopih — tako pri Ko­morni gledališki skupini GONG in pri Igralski družini Narteja Velikonje (IDNAVE), kot pri Slovenskem izseljenskem odru (SIO) in pri Slovenskem odru v Argentini (SOVA). Willen-part je bil “rojén igralec“ (komedije) in spo­soben teatrski tehnik in režiser. Bil je tudi eden kulturnih delavcev v bueno­saireškem krogu, ki so v februarju leta 1954 ustanovili Slovensko kulturno akcijo in dolga leta prevzel vodstvo gledališkega odseka. Ne samo Slovenci, temvec tudi Argentinci, poklicni igralci iz gledališca San Martin, so mu dali priznanje in celo povzdignili njegovo sce-nicno zasnovo, ceš da je boljša od njihove. Marjan Willenpart zasluži tudi izredno zah­valo za razne predstave, ki jih je pripravljal za Zavod v Adroguéju, misijonske proslave, Naš dom v San Justu, Slovenske dneve itd. Kakor je bil izjema med režiserji, tako je bil tudi izreden kot igralec, pa ce se je samo za trenutek prika­zal na odru. Kot je na primer pri Vombergarjevi Vodi uprizoril lik beraca, ali nepozabno karika­turo vodje gasilske cete. Posebno pa naj se še spomnimo njegove nemajhne pomoci, ki jo je nudil našemu gledališcu z napotki in zaznavami lastnih izkušenj, ki pa se jih ne da naštevati. Dramska dela Marjana Willenparta: Marjan Willenpart je napisal tri drame: Zadnji krajec (Meddobje 1954), psihološka drama, ki je imela na odru velik uspeh, Vnucka (1964), ki prikazuje tri rodove slovenskih emigrantov in je bila tudi uprizorjena leta 1977 in Gringo (1965), ki obravnava cas, ko so prišli slovenski emigranti v Argentino. Zadnji krajec Willenpartova tridejanska drama Zadnji kra­jec useka v sredino emigrantskega življenja: ko ni en sam dan brez skrbi, krutosti, bridkos-ti, naglice, nemira, krivic in razocaranj, katere je prinašalo zmaterializirano okolje ameriških mest. Na drugi strani pa tlaci teža onega casa, ki so se mu begunci iztrgali iz objema in odšli v svet: izgube, toplote domacij, sovraštva, mašcevanja — pa tudi tople reminiscence na nacrte mladih let ter iz teh porojen pogum za nova upanja in sladko hrepenenje v sonc­ne dni... Vse to je tragika vsakega izseljenca. En vecer takega resnicnega življenja v pristni podobi je prikazal Willenpartov Zadnji krajec. Zunanje nudi kaj preprosto zgodbo, vendar polno globokih psiholoških momentov, ki ka­kor tenka struna zazvene pred publiko in kli-cejo po rešitvi. Dogodek iz domovinske vojne, ko sta si nasproti stala dva svetova: partizanka CRÓNICAS DE ESLOVENIA »Živé naj vsi naródi…« No recuerdo cuando escribí la última nota, pero fue hace bastante tiempo. En estas últimas se­manas pasaron muchas cosas por aquí. La ma-yoría de ellas muy emotivas, al menos para mí. Como saben muy bien, el pasado 25 de junio se cumplieron 30 ańos de la Independencia de este hermoso país. Durante esa semana, pude ver por televisión diferentes documentales, vi­deos y entrevistas, y así comprender un poco más los sucesos que llevaron a la Independen­cia y todo lo que sucedió después de ese 25 de junio de 1991. En repetidas ocasiones vi el video de la primera vez que izaron la bandera eslovena, y me faltan las palabras para decirles la emoción que sentí. Argentina es el país que me vio nacer, formarme y crecer, el país que me enseńó que el Himno Nacional es la can-ción más emotiva, y los colores de la bandera son los más lindos del mundo. Desde chicos sentimos que, con muchos defectos pero tam-bién virtudes, nuestra Patria es parte de noso­tros, somos lo que somos gracias a Ella y a los que la formaron. Es la que nos dio todo, desde el día 1 en el que llegaron nuestros familiares. Y así como es, con sus bellezas y asperezas, la amamos, sufrimos y nos alegramos con Ella y, por sobre todo, nos sentimos orgullosos de de-cir que somos argentinos. Para nosotros, este sentimiento se duplica en nuestros corazones, y a la albiceleste con el sol de oro, le sumamos la “bela, modra, rdeca” (blanca, azul y roja) con el escudo que ilustra los tesoros eslovenos. La bandera que se izó hace 30 ańos no es sólo una tela que flamea con el viento. Es nada más ni nada menos que el símbolo de la victoria ga­nada después de tantos ańos manteniendo nuestra cultura, creencias, idioma, bailes y tra­ diciones; es el símbolo de la lucha de miles de personas para que el mundo reconozca eso … NOS reconozca. Por eso, con decir que se me puso la piel de gallina y se me llenaron los ojos de lágrimas, me quedo corta. No sólo sentí ale-gría y regocijo, sino que también sentí orgullo y mucho agradecimiento por todas esas per­sonas que trabajaron arduamente para hacer posible ese momento hace 30 ańos. El acto central del 25 de junio en el Trg Re-publike (Plaza de la República) también de­mostró ese júbilo y gratitud, presentes en los discursos del Presidente Borut Pahor y del Primer Ministro Janez Janša. Los bailes, poe­sías y canciones no hicieron más que resaltar la riqueza cultural con la que contamos y que debemos proteger y seguir cultivando. Poco antes del Día de la Independencia, llegó a Eslovenia el grupo RAST 50. Como saben, to-dos los ańos los alumnos de 5to ańo del Sredn­ješolski tecaj vienen de visita a conocer el país, aprender un poco más el idioma y la cultura, y recordarnos cómo se mantiene vivo el espíritu esloveno en Argentina. Este ańo forma parte del grupo una prima mía, por lo que estoy más al tanto de sus presentaciones y actos. Y así llegó el momento sentimental número dos para mí. Verlos en el evento Tabor za Slovence po Svetu, sentir su frescura y espontaneidad, su energía y alegría al hablar perfecto eslove-no con algún “bueno” u “o sea” mezclado en sus frases, su talento al recitar poesías en eslo­veno y cantar canciones folklóricas argentinas me hizo emocionar …. nuevamente. Hace sólo 6 ańos que estoy viviendo acá, pero hay cosas que me transportan de nuevo a casa y me ha-cen sentir un poco nostálgica. Estar rodeada nuevamente de amigos y familiares, escuchar Karla, ki razmesarjenemu nasprotniku name-ni milostni strel, si po koncu vojne sama naloži pokoro, da poišce njegovega ranjenega brata v emigraciji ter mu streže in pomaga do popol­nega ozdravljenja. Pa ju oba premaga ljube-zen in se porocita: ona sicer ni imela tega cilja z njim, on pa niti ne ve, s kom se je pravzaprav porocil. Vse se razkrije šele v Buenos Airesu in privede zaplet do vrhunca: mož spozna, da je žena ubijalka njegovega lastnega brata in da je poroka z njo bila vzrok smrti njegove matere. Upraviceno smatra, da ga je v vsem nalagala in ubila še njemu življenje. Nasproti temu pa gori njena velika ljubezen zanj, polna požrtvovalnosti in odpovedi, sanjajoca o to-plem ognjišcu in novo nastali sreci. Alternati­va: ali jo zapustiti in oditi ali pa zamahniti in ji koncati življenje. Zmaga ljubezen, ki odpušca in znova zbliža dva uboga cloveka, katera sta drug drugemu neskoncno potrebna. Vnucka V tej tragi-komediji se je Willenpart spustil na polje problematike tretjega rodu slovenskih naseljencev v Argentini. Vprašanje ni novo. Z bistrim ocesom odrskega praktika, ki ima mno-go smisla za humor in komedijo, je Willenpart prikazal družino treh rodov: babica, sinovi in vnukinja. Tej zadnji je Argentina že bitno ob­cutena domovina. Edina, ki jo skuša razumeti je babica. Drugi rod — mati in strici s svojimi ženami — ne morejo prenesti neznosne misli, da bi se ljubezensko zavezala s tujcem; vnuki­nja Eva je nam rec spoznala nekega predrzneža s crno brado in dolgimi lasmi, ki jo prevaža s svojim avtom. To je osrednje vprašanje prvih dveh dejanj: odtok slovenske krvi v tuje mor­je. Willenpart ga je dobro zastavil; nakazal je aktualno in bolece vprašanje vživljanja mladi­ne v argentinsko življenje. Staršem - drugemu rodu - to pomeni tragiko in avtor bi se lahko ustavil v drugem dejanju ter s kratko razsnovo ese tono tan típico argentino, abrazarnos, es-cuchar hablar espańol y esloveno a la vez fue como estar de vuelta en un Slovenski dom en Argentina. Es sentirme de nuevo en casa – esa dualidad tan mía, tan nuestra. Porque estando en Eslovenia o en Argentina, en el día a día, esa dualidad se disuelve. No se puede hacer hincapié constantemente en eso, sino que uno trabaja, sale a hacer las compras y se compor­ta como el resto de la gente en la sociedad en la que se encuentra. Pero entre nosotros … ah, ˇese es otro cantar!. Y qué bien se siente estar entre los tuyos, reconocer y disfrutar nuestra dualidad. El tercer, pero no menos importante evento que transcurrió esta semana fue la entrega por parte del Presidente Borut Pahor de la Orden de Plata del Mérito a Zedinjena Slovenija (Es­lovenia Unida). Tuve la gran suerte de haber sido invitada al evento … y ese fue mi tercer momento sentimental. Hace poco más de 70 ańos, eslovenos, que habían huido de su país por razones religiosas, políticas e ideológicas y que no tenían mucho en sus manos, deci­dieron formar una Organización para ayudar a hermanos que se encontraban en la misma situación y para trabajar juntos en la conserva­ción de la cultura eslovena. Empezó la ardua la­bor de unir, apoyar, brindar cobijo y asistencia a todos los eslovenos que se encontraban en Argentina. Por medio de charlas con nuestros familiares, fotos y escritos, los que formamos parte de la 1era, 2da, 3era generación nacida en Argentina, sabemos el esfuerzo que signifi­có armar la “skupnost” eslovena que conoce-mos hoy en día. Horas, días, meses, ańos de trabajo en la construcción de los clubes, canto en coros, actuación en grupos teatrales, bailes rešil vprašanje, kot ga je skušal rešiti pozneje: snubec, ki jo je zasledoval z avtomobilom ni Argentinec, ampak Slovenec. Družinsko “so­dišce“ odloci, da bodo porocili vnukinjo Evo s sinom bogatega slovenskega trgovca Sfiligoja iz Mendoze, za katerega se je izkazalo v tret­jem dejanju, da je isti predrznež s crno brado in dolgimi lasmi, v katerega se je Eva zaljubila v prvem dejanju. Tako pa se zacenja v tretjem dejanju nova, zaviralna ljubezenska igra med Evo in mladim Sfiligojem. V sicer precej natu­ralisticnem prikazu se javljajo nova vprašanja in razocaranja. Družina je postavljena ob stran. Izkaže se, da je fant, o katerem je sanjala vnuki­nja, prazen, brez prave slovenske vzgoje - težak samo v “žepu“. Na koncu igre se nakazuje nov zaplet in naznacuje razplet. Gringo Tretje in zadnje dramsko delo Marjana Wil­lenparta ne obravnava sedanjosti izseljenske skupnosti temvec cas prihoda v Argentino, ko so še skupaj z mnogimi družinami stano­vali v velikih stavbah, ko so se šele ucili jezika nove domovine. Prav jezikovni nesporazumi - neznanje španskega jezika - so osnova in do- kaj preprosta spletka-zaplet komedije Gringo. A ne gre samo za jezikovne nesporazume: v prvi plan pride obravnava direktnega odnosa priseljencev s špansko-argentinskim okoljem in težave komunikacije z njim. Marjan Willenpart je bil v emigraciji izrazit predstavnik realizma; zanimal se je pred­vsem za stvarno življenje, ki ga je gledal dan na dan okrog sebe in doživljal v naši polpre­tekli zgodovini. Pripravil: Jože Jan Viri: Svobodna Slovenija; Dve domovini. zrc-sazu.si; centerslo.si; Wikipedia; Slovenska izseljenska književnost 3 - Južna Amerika en grupos folklóricos, misas, almuerzos, escue-la los sábados … Todo nacido desde el amor a la tierra dejada atrás, pero jamás olvidada. El galardón recibido demuestra el reconocimien-to por parte de la Madre Patria a todas estas personas por la obra realizada durante tantos estos ańos para mantener vivos los valores cul­turales, ideológicos y religiosos a 12.000 km de distancia. Uno de los frutos “visibles” de esta organización fue el rápido reconocimiento de Eslovenia como país autónomo y libre por par-te de Argentina, en enero de 1992. En estas tres diferentes ocasiones tuve la oportunidad de sentirme emocionada hasta la médula de ser argentino-eslovena (o eslo­veno-argentina). De ser resultado de la fuer­za, templanza, convicción y amor por la patria eslovena por parte de mis abuelos, y de la argentina por parte de mis padres. De haber crecido en un país en el que pudimos expre­sar nuestros ideales y tradiciones culturales sin vergüenza ni consecuencias. De haber te­nido la oportunidad de “volver”, tal y como lo sońaron nuestros abuelos. De poder decir que soy argentina Y eslovena, no mitad-mi-tad, sino dos enteros. Pero también tuve que reconocer que el trabajo no está concluido. No debemos dormirnos en los laureles, sino que tenemos la obligación de mantener vivo nuestro orgullo y amor por la patria ganada. Día a día hay que seguir luchando por Ella (por Ellas), sea cual fuere nuestro lugar. Argentina querida, desde Ljubljana no te olvido y, con un mate en la mano, te deseo muy feliz 205 aniversario. Feliz día de la In-dependencia! Nadia Jan | Ljubljana, 9 de julio de 2021 SVETE MAŠE NA SPLETU ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI ODNOSI Za nami je teden dni množicnih praznovanj 30-letnice osamosvojitve Slovenije in zacet­ka slovenskega predsedovanja Svetu Evrop­ske unije. Po spletu smo lahko sledili raznim proslavam iz Slovenije, pa tudi mnogim, ki smo jih pripravili v Argentini. V dneh, ko bi morali vsi Slovenci držati sku­paj in praznovati velike dosežke zadnjih 30 let, smo na žalost brali o “proti proslavah”, manifestacijah in poslanih pismih in izjavah proti vladi, kar pa koncno škoduje vsem Slo­vencem in Sloveniji sami... Kako težki so cloveški odnosi! Kdaj se bomo lahko pametno in nesebicno med seboj pogovorili, priznali tudi lastne na­pake in skupno gradili boljšo prihodnost? O odnosih (in težavah pri njih) nam govorijo že Rimljani, poglejmo nekaj pregovorov in citatov: • Ce želiš biti ljubljen, ljubi. (Seneka, rimski filozof, politik in dramatik) • Ne morem živeti niti s teboj, niti brez tebe. (Ovid, rimski pesnik) • Ne glej na to, kolikim ljudem si všec. Ce nisi všec slabim, to pomeni, da si pohvaljen. (Seneka) • Prijaznost prijaznost najde. (slovenski pregovor) • Kakršne so naše družine, takšni bodo naši sosedski odnosi, in temu ustrezne bodo naše vasi, mesta in vsa dežela. Ce postane družina kraj ljubezni in miru in svetosti, bodo tudi države in naš svet živeli v ljubez­ni, v miru in edinosti, z Bogom in med seboj. (sv. mati Terezija) • Brez snega ni zime, brez cvetja ni pomla­ di. Tako tudi ni pravega veselja, ce ga nimaš s kom deliti. (srbski pregovor) • Ce želiš, da te drugi prenašajo, prenašaj ti druge. (sv. Tomaž Kempcan, nemški menih, teolog in mistik) • Majhen piskr’c hitro vzkipi. (slovenski pregovor) • Vedno znova išcemo pogovore z našimi bližnjimi, kajti pogovor je edini most med ljudmi. (Albert Camus, francoski novinar, pi-satelj in filozof) • Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj. (kitajski pregovor) • Ce sta dva vedno enakega mnenja, potem je eden od njiju odvec. (Winston Churchill, britanski novinar, ca-stnik, državnik in pisatelj) • Kri mlada pravi: poskociva! Kri stara pa: posediva! (slovenski pregovor) Pripravil Jože Jan DUHOVNA MISEL -Skupnost ali servis Koncno je tu poletje, od katerega zelo veli-in osebne zavzetosti faranov. Kdor samo te­ko ljudi pricakuje veliko dobrega. Predvsem daj 'najde' farno skupnost, ko sam kaj pot-sprostitev iz oklepa ukrepov zaradi nevar-rebuje, je lahko le servisiran. Servis je iska­nega koronavirusa. Bolezen, ki jo povzroci, nje usluge pri mehaniku za avto, v gostišcu je mnoge zelo zmucila, druge preštevilne za kosilo ali vecerjo, v hotelu za prenocišce, odnesla v smrt. v gledališcu za odrsko igro, na stadionu za Pomlad je bila hladna in šele proti koncu športno tekmo ... junija so se temperature dvignile v vrocin-Župnijska skupnost ni servis. Je sobivanje ske dneve. Vendar je število okužb po Evro-z ljudmi enega mišljenja, enega upanja, ene pi in tudi drugod po svetu tako padlo, da so vere. Vezi so božje in cloveške. Vabi in zbira se odprle poti do turisticnih krajev blizu in nas Bog, pridemo pa ljudje takšni, kot smo, dalec po svetu. Obenem so se odprla vrata vendar nas druži dar edinosti. To je Dar ­gostišc in hiše kulturnih dogodkov, športnih Duh, ki ne le povabi, ampak tudi deli daro­stadionov in dvoran ter seveda zabavišc. ve vzajemnosti, sprejemanja drugega. Dar Ljudje so komaj cakali na ta trenutek, ko so je Božja beseda, dar je Evharistija, dar je se spet lahko usedli okrog mize in narocili tudi skupnost, ki se je zbrala ob tej mizi, ki kavico ter poklepetali. Hotelirji in gostinci jo On pogrinja in nanjo postavlja svojo jed. so se oddahnili, ceprav se je delo zanje šele Zastonjski darovi za vecno življenje. Naše zacelo, in to intenzivno. sodelovanje je hvaležnost do Boga in bratov V cerkvah se pri nedeljskih mašah bolj in sester, ki z njimi praznujemo. pocasi dviga število rednih udeležencev iz Ob tridesetletnici slovenske državnosti predkoronskih dni. Starejšim vernikom je smo posebej hvaležni za dobrino narodne strah pred boleznijo zlezel globoko v kosti skupnosti. Tudi ta se krepi iz žive bratske in dušo. Drugi so se navadili na spremljanje skupnosti, ki jo pristno doživimo le z oseb­maše preko radia, televizije ali interneta. no udeležbo in srecanjem z rojaki. In še Clovek se navadi na udobje. nekaj je pomembno imeti v mislih. Svojo In vendar bo potreba po skupnosti pos-skupnost lahko doživimo tudi takrat in tam, tala eden najbolj odlocilnih mejnikov, kako ko nas je življenje zaneslo dalec vstran. Pri bomo prebrodili izkušnjo izolacije. Gre se-maši med tujimi ljudmi smo namrec z istim veda za osebno doživeto srecanje ljudi ne duhovnim darom med brati v veri in pridru­le na podrocjih oddiha, prijetne družabne ženi svoji skupnosti, kajti to in ono združuje vecerje ali popoldanske kavice. Potreba eden in isti Gospod Jezus Kristus. po srecanju okrog Gospodove mize, kjer je postreženo s hrano za dušo, ne bo smela Ostanimo si zvesti v njegovem Duhu. ostati nepotešena. Enako velja za župnijsko skupnost, v kateri ne gre brez sodelovanja Janez Pucelj - Naša luc, julij 2021 ZACETEK POUKA V BARAGOVI ŠOLI V soboto, 27. marca, smo se ucitelji in ucen­ci Baragove šole po pocitnicah prvic virtualno srecali, ker še nismo prav vedeli, kako bo z ra­znimi pogoji in ukrepi. A že tisto popoldne smo v domu pripravili butarice. Naslednji dan, na Cvetn nedeljo, smo pa v cerkvi brez slovesne procesije imeli šolsko mašo. Zelo smo bili veseli srecanja! Naš nacrt je bil, da se bomo po Veliki noci spet zbrali v šoli. In tako se je zgodilo. Kakšno li, ko bo šolska maša!«. In tako se je zgodilo: veselje! V soboto, 10. aprila, smo po resnih po maši (na šolskem dvorišcu Marije Kraljice) protokolih in merjenju temperature hitro in z smo tudi malo pokramljali in otroci so takoj razdaljo vstopili v ucilnice. našli cas za skupno igro. Otroci so se veseli usedli k šolskim mizam, Naslednji dve soboti smo spet imeli pouk v vsak je pri roki imel alkohol in druge moderne domu. Ucilnice so bile dobro prezracene in šolske potrebšcine, pozorno so poslušali, pi-šolske klopi zopet polne. Otroci pa polni ve­sali, pripovedovali... selja, saj nekateri že med tednom niso imeli Odmor smo delili v dva polcas: cas za malico vec pouka. v dvorani in cas za igranje, tokrat samo pod Otroško veselje... zdaj sem opazila, kako se streho, ker je malo deževalo. obnašajo, kako skrbijo za reci, zase in za dru- Po koncanem odmoru je sledil verouk po ge, kako si pri vhodu ocistjo noge ko stopijo skupinah. Casa je bilo kar premalo, radi bi še na preprogo, si razkužijo roke in kako vsi sedi­vec casa ostali, ali pa se malo tudi žogali, a dež jo v šolskih klopeh in z veseljem cakajo, da se tega ni pustil. zacne šolska ura. Naslednji dve soboti smo prav tako hodili v Trenutno imamo virtualni pouk, ker morajo dom in se razveselili, ko smo se videli. biti ustanove cez konec tedna zaprte. Seveda Veckrat se zgodi, da med letom ucitelji re-vsi vemo, da osebne prisotnosti pri pouku ni cemo: »prihodnjo soboto ne bo pouka, ker je mogoce nadomestiti, da se pri virtualnem po­državni praznik« in otroci kar vriskajo od ve-uku otroci se hitro dolgocasijo in si želijo cim selja. Tokrat se je pa obratno izkazalo. Ko sem prej nazaj v ucilnice. rekla: »Prihodnjo soboto ne bo pouka, se ne Upamo, da z molitvijo in s skupnimi mocmi bomo videli!«, so vsi otroci zavpili: »ZAKAJ?«. dosežemo, da se bomo kmalu lahko zopet To nam kaže, kako so otroci potrebni šole, srecali v šoli! prijateljskih stikov in igranja. Hitro sem jim morala pojasniti: »Se bomo pa v nedeljo vide-LvS | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar