V Novem Mestn 15. februarija 1890. VI. letnik. Izhajajo 1. ÍD 16. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Doleojske Novice" ua-leto 1 gld,, za pol leta 50 kr. — NaroÈDino in dopise lîsniti dati, plača za dvostopno pctit-vrsto 8 kr. za sprejema J. KrajfiC V Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. O obrezovanji trt. Trte obrezujemo vsako leto. Skorej bi ilovek vpiniai, zakaj jih pa obrezujemo';:' íHgovor na lo je sledeči: ti'te obrezujemo za (o, kec sicer ne rodijo. Neobrezana trta rodi iiamreř prvo leto ko oškropi. Tako nizko drzé pa trte t starem lesu jo neobrei^ano pustimo, prav ]iiowio. I>rug-o leto za to, ker so do dobrega prepričani, da čem bližej rodi že veliko manj, tretje že skorej nič, ali pa zemlji visi grozd, tem prej in tem bolje dozori. more stari les, kakor tudi mladi ies vstreči svojemu namenu, Y južiiih deželah, kjer je jako gorko podnebje, jako gorak zrak, speljujejo trie kar se starega lesa tiče, v visokost, oziroma dolgost. V severnih jih pa drže, kjer umno ravnajo, v starem lesTu, kar le mogoče nizko, tako nizko, tla se ob času dežja grozdje z Matom kiir čislo nič. Kaj da je temu vztok, nočemo se le razpravljati. Čemu tudi ? Trle ot>re-ziijenio lahko na jesen in lia spomlad. Jesenska režnja ima Î0 korist mimo spom-ladjie, da Na Dolenjskem imamo sploh previsoke trle. To je vzrok, tla nam grozdje, po-sebiio bolj pozno zorečih vrst, nič kaj doliro noče dozoreti. To je pa ťudi vzrok, da potrebujemo jako močnega, to je debelega in dolzega kolja, in ne manj pa tudi dostikrat vzrok, da trte pozebajo, debla se razpokavajo. Na Dolenjskem bi morali imeti fiame v starem lesu prav nizke trte, kakor jih imajo po celem Ogerskem, razvuu na SedmograŠkem, po celem Nižeavstrijskem itd. Mladi trtni les, katerega vsako leto ob režnji puščamo, p le potem dosega svoj namen, ako je tako izvoljen, da si zagotovimo na jedni strani letino tekočega leta, na drugj pa moČan krepak les za letino prihodnjega leta. To pa storimo, ako puščamo vsaki trti po jeden na-pjieiiec ftiparojt) in pa po jeden palec (čep, reznikj. Pri Jiare- Podaba U. i. trte veliko močnejše poženejo, močnejše rastejo. Toda na jesen že obrezujejo trte večinoma le po južnih vinorodnih deželah, kakor v Vipavi, na Primorskem, v Istri itd. Na spomlad obrezujejo jih pa v severnih. Cisto nič napačno bi pa ne bilo, ako bi jih obrezovali tudi v severnih vinorodnih deželah, kakor pri nas na Dolenjskem itd. že na jesen, mesto na spomlad. zovanji «apnencev vidi se na Dolenjskem skorej, Kako naj se pa trte obrezujejo ï Tako, da kjer se hoče, ta velika napaka, da se puščajo -m v tudi na starem lesu. Toda ti so, razveri pri tie-katerUi sortah ("kakor pri Lipiii) neredoviti. Gotovo rodoviti so iiapneiici le tedaj pri vseli sortah sploli, ako ťasejo iia dvoletnem, ne pa na hLarejiein lesu. Pri iiarezovaiiji palcev Je pa po Dolenjskem ta splošna napačna navada, da jih puščajo nad napiienci namesto pod njimi. Ker je palec v piTÍ namenjen, da. se pridobi krepek les fmladje) za bodoče leto, zamore biti nameščen tudi na starejšem ill ne le na dveletnem lesu. Vedno iiajljoljďe pa je, ako je tadi palec na dvoletnem lesu, da daje les in grozdje li kratu. Samo o sebi se pa razume, da ne kaže slabotnim trtam narezovati napnenee ampak le močnim. Slabotnim trtam puSca se le 30 jeden palec, ta pa ako je le mogoče, na dvo-etnem lesu. Dolenjskirri riizmcrain popolr.cr/.;! pravilno obrezano ter tudi povezano trto kaze nam podoba gt. 1. Orka p zaznamuje palec dveb do treh očes, črka n pa napnenee 8 do 10 očes. Da si pa na palcu tem gotovejříe močan lés za bodoče leto zagotovimo, storimo kaj jirav, ako ob času tikotna pred cvetjem trte pravilno oman-damo. Piavilno omandaiio trto kaže podoba št. '1. Na palcu rasteče tri pognanke pustimo rasli, ter jih privežemo k glavnemu kohi. Xa napneiicu rn-steČe pognanke odmandamo popolnoma, ako nimajo nič zaroda na sebi. Tiste pognanke, kateii imajo zarod, skrajšamo pa nad trefjem listom, rastečem nad najviijem zarodom. V sledečem letu, to je drugo spomlad odreže se odsUiživši napnenee gladko proč, iz treh na palcu rastečih mladik se pa napravi nov palec in nov napnenee. Tako sc ravna ielo za letom. To je gotovo najlepša iu najutmiej.sa režnja trt, katere naj [Ú se Dolenjci sploh ])oprijeli. —c. Prve poskiišnje z amerišlio trto T Yel. Dolini. Ko se je bilo začelo pred malimi leti sem-tertje poskušati s sajenjem ameriškega trsa, ki naj bi rešil naše še pred ki'atkim tako lepe vinske gorice, kljnbu nesrečni zatiralki — filokseri, takrat res ni bilo čuti kaj veselega in spodhui!-nega o piTih posknsii). Tu se je prijela !e polovica onib drobnih Ěibic, — tam celo samo tretjina, — da od sto in sto jo strokovnjaku cepljenih ni zopet di'ugje vspeva a niti jedna. Res slabo tolažilo! Ali ipak je bilo treba poskusiti, prej ko mogoče, zlasti tu pri nas, kjer je grozovita razjedalka začela najprvo razsajati, sedaj svoje uničevalno delo dogotavija skorej že na zadnjiiî koreninah starega domačega trsa. Od druge strani je pa tudi znano, da na Francoskem, v tej izborno vinski deželi, poznajo dandanes le malo drugačnih vinogradov, i'azveu ))o ameriški trti izrejenih. In vendar se tamkaj pridtda še vedno dokaj izvrstnega vina. Toraj tako nevspeŠna rastlina amei'iški trs ne more biLi ! Nekako sredi majnika, 1. 1888, torej ne še pred dvema letoma, iiaredijno s sajenjem amerikanke prvi poskus. Okrog 1000 reznic iz državne trsnice Koetanjeviške jiosadimo na njivo proti jugu ležečo, koja je bila i'avjso jn-ej dobro pognojena, preorana, ter pripravljena za sajenje živinske pese. Zendjii tukaj je čvrsta, bolj slinová, ter nekoliko z laporom pomešana ilovica. Oh napeti vrvici naredili smo primerno globoke jarke, po en meter vsak sebi. Ko je p ejšnji dan dol)ro bil pi'imoči] đez, sadili smo v lepi vlagi, u[)rav kakor zeljne sadike. Za slučaj, ko bi se vse ne prijele, sadilo se jc nekoliko go^čc, i. j. po 30 >■»* narazen, Zagrinj se je prav Čvrsto zahodil, da bi suša tako lahko ne dosegla bodočih mladih korejiinic. Kakih 40 rezine je bilo za poskuŠnjo takoj cepljenih. Vse druge so bile necepljene. Izmed cepljenih prijela se jih je tretjina, a necT'pljene prijele so se večidel vse, le kakih 5 od sto šlo je po zlem. Mladice so iiitro rastle, in bile .so tudi lepo krepke in moČne. Oac cepljenke, kî se niso pj'ijeje s čepom, polirale so iz zemlje, toda čisto slabo, nekoje so se jia tudi kar zgubite. Kadi tega se cepljenje reznic /le vidi priporočanja vredno, ker se nerado prime in pri tem ]>ridem pa še vrbu tega ob podlago za cepljcnje jedno-letiiili sadik v zemlji, koje je Ijrezdvoma najbolje. Vse druge so eepljenc bile potem, ko so jedno leto že rastîe, t. j. v apomia^li !. 188ÍI. V ta namen je bilo v slehriiem redu loliko izkopanih, kolikor so bile pregosto vsajene. Kakor mladike, lako krepke so bile korenine, svitlo žolte (rumene) barve, nprav kakor zendja, v koji so rastle. Nekatere druge, posajene v sicer gnojno, toda rahlo zeienjadno gredo, so bile voiiko slaheje ukors-ninjene, s črnikastimi, bolj jtredivnatimi koreni-nieand, in so potem, presajene v vinograd, tudi sliibeje ras le, nego one gornje. Iz lega se vidi, da tudi amerikanki najbolje prija slinová in čvrsta, 1 aporno-ilovnata zemlja. Ko so bile tako one jednoletne trte na njivi, ali recimo v poskuševalnem vinogradu, loliko z izkopavanjem razredjene, da so stale po en meter vsaksebi, bile so pocepljene kar takoj v zemlji. V ta namen so bile odgrnjene do prvih koreninic, tukaj po angleškem načinu napoSev odrezane, s cepičem, iz domačih trt vzetem, zedinjene, in povezane s tanko vrvico, čez povcz pa z redko ilovico zamazane, da se na precepu ne more mozeg odcejati, ter se toliko brže celi rana. Na to pa so biie zopet lepo zagrnjene do jednega samega očesa nad zendjo. Cepiči so se sploh prijeli, in kazali kmalo obal, kakor po dnizem trsji, da je bila krasota. Takoj poleg, na jednako gnojno zemljišče posajene so bile tudi one g'orej omenjene, koje so bile ix zemlje vzete in v roki cepljene. Te so se t\idi prijele večidel, tod:) odganjale so veliko pozneje, in tudi počasneje. Med tem ko so one kar v zemlji cepljene, poganjale mocno, semtertje palec debele ndadike, rastle so one druge, o cepljenji iz zemlje vzete, nato pa zopet posajene, — mnogo Silikeje Tn med tem, ko so izmed onih prsih 1'odile nekatere prav lepe, polne in zazete grozde, imela je izmed onih i'aviio toliko .starih, toda presajenili le malokoja kakovi mali, drobni cieŠuljek. Sploh se mora reči, da one i^rve prekašajo one zadnje vsaj z;i jcdno lelo, hodisi v ozini sadu, kakor tudi v ozini mhtdja, Tukaj mi gre nekaj opomnili. Gorej je bilo povedano, da kakih 40 jih je bilo cepljenih odmah pivo leto, ie kol řeznice, — in teli se je bilo prijelo IB. Le-te toraj so raňtle IbHít. 1. že drngo leto kot cepljenke, in sicer iiikedar presajene, vedno na svojem prostoru. Kastle so zato dobro, toda neko bolj metličasto, in ne tako krepko in gladko, kakor one, ki so bile sicev leto pozneje, toda na Je vkoreiiinjeno podlago in kar v zemlji cepljene. (s.uier Jiodniii) lînzfïlns o prod.iji modre §ralicc za škropljenje trt îiroli strupeni rosi (pero-iiosperi.) i^er se je povsod poka/ala modra galica (žvepleriokisli baker ali plav vitrijolj za najboljše sredstvo proti strupeni rosi na trtah in ker na drobno kupovana modi'a galica pride za vinarje predraga, zlasti ako ob veliki potrebi zmanjka tega blaga in )nu cena močno poskoči, zato je podpi.sani odbor ukrenil s jmmocjo mn od slavnega deiř.elnega zhora dovoljenega kredita pravočasno nakn])iti po nizki ceni modre gaiice. Oziraje se na to, ponudi tedaj podpisani odbor vsem naročnikom iz KranjvSkega. 1 kgr. modre galice po 33 kr,, z zavojem Vred in za družbene nde pa po kr. Naročene množice galice sme vsak jtorabiti le za svoje vinograde in je odbor nze poskerbel za primerno kontrolo. Odbor m o ]• e pa jamčiti le za. z v r s i-te v onih naročil, katera m u do id ej o do 1. marca t, i. Na druga naročila se hode odbor le toliko oziral, kolikor mu hode dopuščala ostala zaloga. Ker ima pa podpisani odbor od dezeluega zhora pravico, dovoliti ob posebniii slučajih olajšavo pri plačevanji modre galice, zato je v seji svoji 10, t. Tli, tole ukrenil, 1. Tisti, ki ni v staiui vso ali del naročene galice precej plačati, more to nai'editi .se le po trgatvi in sicer do 1. decembra t. 1., ako prinese ud svojega županstva primerno potrdilo, da je glede plačila zanesljiva oseba. 2. Veči in odboru znani naročniki naj stopijo zarad plačilnega obroka neposredno z odborom v dogovor. 3. G 1 a v n i o d h o r i m a p r a v i c o po t e r-gatvi oiiim vinarjem, ki so mu dolžni t;a galico, ter so revni in niso zarad ene ali druge nezgode oziroma, u i m e nič kaj prida pridelali, cn del ali vso kupno vsoto podariti iii sicer z ozirom na vsoto, ki bode odboru na razpolaganje. itpomba: Da bode mogoče vse uaročitve na modro galico pravočasno in toČno zvrsiti, priporoča odbor iz tega vzroka in ker je vozarijia izdatno cenejša da družbeni udje galico kolikor možno skupno naroče pri svoji podružnici, vsi di'ugi, zlasti pa oni ki žele olajšav glede plačilnega obroka, pa zopet skupno po županstvu, in ako to noče, po kaki drugi zaujmi osebi. Glavni odbor c. kr. kmftt. družbe kranjske. V Ljubljani, 10, februvarja 18i)0. Ivan Mundk s, r. Giintav Pire s. r. predsednik. isjoik, Doloitjski rojflki na delo! Po večletnem prizadevanju konzorcija (društva za zgradbo dolenjske železnice, kateremu predseduje — po odstopu g. Jožefa Knšar-ja — državni jjoslaiiec g. baron Ž v e g e 1 j, kakor je pa v obče znano, je pa duša temu težavnemu podjetju, g. ces, svetnik Janez .Murnik, — se bode menda veiidar-le nekaj doseglo. To za celo Dolenjsko pereče vprašanje se bliža sedaj ]iovoljnej rešitvi. Gospod ces, svetnik M urnik je bil namreč v pretečenih tedinli dvakrat na Dunaji in se jc potezal v zvezi z g. baronom ^ Z vege I j ii o m in di'žaviiim poslancem profesor Sukljejem na merodajnih mestih, da bi vlada predložila iiže v tem zasedanji državnega zbora zakon o zgradbi dolenjske železnice in tudi sama kolikor mogoče podpirala to podjetje — s tem da seže glolioko v žep. i'ovoljni odgovor, kojega je g. ces. svet. Murnik dobil (vlada ho namreč vzela za tri mi-Ijone, mogoče tudi več, delnic) nalaga tudi nam ožjim interesentom sveto dolžnost, da nesebično delajoči podpiramo konzorcij ]iO največji možnosti, kajti le od interesentov je odvisno, ako bode vlada uže sedaj zakon državnemu zboru predložila ali ne. Vlada zahteva namreč ■— in to popolnoma opravičeno — da interesenti tudi kaj store, da se doseže ta namen. Vlada pa ne zahteva kaj nemogočega, temveč prepušča dotičnikom, da po možnosti to podjetje podpirajo in sicer s tem ; 1. áa oboine brezplačno prepuste potrebni prostor na srenjskih pašnikih, 2. da iste skrbe, da se bodo za železnico potrebna zemljiška po najnižji ceni kupila (najbolje je, ako občine takoj volijo ožje odbore, ki naj bi potem cenili vrednost zeinljisčj 3. da bodo občine na srenjskih tleb nahajajoče se kamenje in pesek brezplačno temu podjetju prepustile, pri posameznih pa toliko vplivale, da bodo pustile kamen in pesek brezplačno kopati. 4. da občine sklenejo nekoliko glavnižkih akcij kupiti in za te pobirajo —5 let po 2—5 odstotkov na direktne davke in 5. pa da se tudi posamezniki (veleč. gg. duhovniki, grajšiaki, premožnejši meščani, tržani in vaŠčani) zavežejo kupiti ob svojem času po eno iili več delnic, in pa podpirati podjelje z brezplačnim dovažanjeni raznega materijala. Na ta način so zííÍrIí na Gorenjem Avstrijskem tako zvano „Kremsthal Localbabn" na ta način bodo zidali prihodnjo spomlad železnico iz Radgone do Ljutomera, na ta naČin nameravajo graditi železnico iz Celja do GoŠtajna (za kar je samo okrajni odbor celjski sklenil kupiti za 40 tisoč gld. delnicjin edino le na ta načinje mogoče vendar enkrat dobiti zaželjeno in pre-potrelmo Dolenjsko železnico in rešiti pogina lepo naSo Dolenjsko. Torej bratje „Dolenjci" na delo! Župani sklicujte takoj občinske seje in naznanite dotične sklepe precej ali pa vsaj do 5, marca i. !. deželnemu odboni v ijjnbljano. Zmagoslav. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Na Kranjskem se čujejo pritožbe, o velikem pomanjkanji in revšČtJii med ljudstvom, zlasti zavoljo lanske slabe letine. Deželne gosposke so že naprosile državne pomoči, a še niso do)>ile odgovora, Letos morajo res pomagati ljudem država, dežela in dobrotniki, kajti javkanje in tožba je splošna tudi jiri nas na Dolenjskem, ko je kmeta na cedilu pustilo vino, sadje in krompir. Naj se še naši ])0slanci na Dunaji oglasijo! Na Štajerskem so Slovenci izgubili velikega domoljuba in učenega pisatelja slovenskega. Bil je to župnik Davorin Trstenjak v Starem frgu pri Slovenjem Gradcu, mož, ki je 50 let delal e peresom v roki na čast in slavo slovenskemu imenu. Že ranjkega Bleivveisa je precej v pri-četku podpiral z učenimi spisi v njegovih slavno-znanih „Novicah". Na Koroškem se Slovenci še vedno krepko oglašajo, zasnujejo vČasili kakšno novo posojilnico ali podružnico sv. Ciiila in Metoda, včasih pa izpregovoré odločno besedo, kako naj vsi Slovenci neprenehoma slovenski jezik in narodtiost svojo branimo. Nemci liberalni — se ve da, se jeze radi tega. Izvrstni list „Mir" bi najraje pokopali. Zadnja Številka je bila zaplenjena. Na Goriškem izhajata še vedno dva slovenska lista; „Soča" in „Nova Soča", ki se včasih malo skavsata, da imajo slovenski nasprotniki večje veselje, Slovenci pa sitnosti r.uli njune pisave. Gotovo nam je le v pogubo, ako se bo-demo kavsali med seboj. Menda imamo vendar uže dovolj treh sovražnikov — NemČnrja, Laliona in Madjarona, ali hočemo izrediti še četrtega doma, da bodo kakor mlatiči v „taktu" mahali po nas? Državni zbor ima seje od 8. t^ m., pa ni ÍC obravnr.val pcscbnih predmetov. Čvrsto se je potegnil za nekega ])ri sodnijab po nedolžnem obsojenem Slovencu na Štajerskem, češ, naj mu pravosodtio ministerstvo prlpozna odškodnino, in izdela za bodoče čase postavo, po kateri bodo jio nedolžnem obsojeni ljudje dobivali kakovo odškodnino od vlade. Vlada že izpeljuje sklepe, storjene pri dog-nanem sporazumljenjî med Cehi in Nemci. j\a Češkem liodo sodnijski okr;iji tako vrejeni, da bodo Cehi sami v enem okra,ju, Nemci pa zopet sami za-se; da se bode potlej pri pivih rabila čeiičina, pri drugih pa nemščina kot sodnijski jezik. Ce bi se na ta način sodnije vredile tudi po Slovenskem, na dobičku bi bili le Slove4iei, kakor se govori, da so s to navedbo Nemci na dobičku gori na severju. Potlej bodemo Slovenci dosegli, da se ne bode le pri nekaterih sodnijab po Slovenskem v našem jeziku vredovalo, ampak pri vseh. Tako se nam dozdeva, da se pri novomeški okrajni ali mestni sodniji le zavoljo tega nemško uraduje, ker spada tndi 2000 Kočevcev pod to sodnijo. Ali je mar Šo kakšen drug razlog? Naši poslanci v državnem zboru nič prav ne vedó, kako se bode reč sedaj z^isukala. Nekateri mislijo, da nam v korist, drugi pravijo da v škodo. Vsaj vlada ne kaže nič kaj volje, da bi hotela .spravo narediti tudi drugod. Trpeli bomo pač se Slovenci ! Cehi napravijo letos deželno razstavo Deželni zbor je dovolil zanjo 100 tisoč goldinarjev. Ker so se na Ogerskem godili veliki neredi pri volitvah v državni zbor, ki je vciidar le nepravilne volitve potrdil, borle v prihodnje sestavila morebiti nova gosposka, ki bode volitve državnih poslancev presojevala. Fa bode menda vendar le po ))regovoru : Vrana vrani oči ne izkljnje. Kaj je novega po širokem svetu? Sv. 06e so pred nedavnim razposlali po svetu prekrasno okrožnico, ki razjasimje, kakove dolžnosti imajo katoličani zlasti v današnjih časih, ko preti sveti veri toliko sovražnikov; odloŽiiost, očitno spoznavanje povsod v zasebnem življenju, pri različnih volitvah itd. — tla smo kaloličani je zlasti potrebno. V Bolgariji se zopet nekaj kuha zoper kneza Ferdinanda. Major Pa niča z nekterimi drugovi Stí je zarotil zoper njegovo življenje. Srečno pa so prišli iiaroti na sled ter lako zahranili grozno zlo. (iovori se, da je imela pri tem svojo roko neka ruska stranka, in da so debili uže od mesca septembra. Zasledil je zaroto neki artilerijski častnik. italijanski minister je nekako čudno hvalil svojpg^a kralja lin m b e rta , d jal je, da se ne loči od predsednikov republik — Tiiko te sme ljudstvo odstaviti — morda misli minister K ri sp i, da bodo tudi tijpg-ove^a kralja kar odstavili, ko ga jim Več ne bode trebaMogoče! Nemški cesar je priporočil v dveh pismih svojim ministrom, naj se skrbi za delavce. Res potrebno je. Govori se uže dolgo, da se bode seěel v karem livropskem ...^tu — inorda v Švici — splosen shod vseh evropskih narodov v obrambo delavcev. Francozi so pred leti napravili zakon, po katerem so morali deželo zapustiti vsi princi tistih družin, ki so kedaj vladale na Francoskem. Princ Orleanski se zato ni brigal, ampak drzno prestopil mejo ter prišel v Pariz. V stiski so, kaj bi z njim storili. Govori se, da ga bodo kaznovali kot političnega hudodelca. Piše se nam: iz ámihel-Stopiáke obňine. V dan 7. svečana je bila v tej občiui volitev odbornikov in njih Damt stnikoT. Pri tej priliki pa, kar ne morem zamolčati, je bil zapisnik volilnih mož uže star, ftli vsftj po starem narejen ; ker marsikateri zemljak ni bil za Tolilaega moža vpiaan če tudi je gospodaril na svojem posestva uže 10 let in pošteno davke plačeval; paS pa si slišal imena njih očetov. Ali so pa še slednji vsi med živimi? — Pa tudi imena drugih smo pogrešali, kteri imajo volilno pravico. Zakaj je pač to bilo, ne vem. — Mislim, da bo v drugič zapisnik paîS prav sestavljen. Saj morajo županstvu takó znani biti večinoma vsi občani, sosebno Še oni, kateri morajo ženitninsko pristojbino plačati. — Odbornikom pa še to, da naj bodo pri volitvi župana „možje na svojem mestu", ter naj volijo neodvisnega, poštenega Slovenca!— iz DolierniS. — Dne 3. februarja je zapustil nago Župnijo gospod župnik Ivan Karlin, kije nad deset let tukaj pastiroval. Gospod je bil vzoren duhovnik ia zgleden ekonom. V popravo in zalšanje cerkve je nabral in porabil do 3000 gld. in to tako, da ni nikoli ubozega kmeta občutljivo zadelo. V tem času največ sam, je vendar pri obilnem drugem poslu šola prav pridno obiskoval, ter slednjič pred odhodom âolski knjižnici 73 raznih knjig podaril» za kar mu bodi najtopleja zahvala. Za vse dobro vneti gospod je imel vselej In povsod najblaži namen, kar mu morebiti le nekteri nehvaležni kratkovidacži priznati nočejo. Pri ginljivem poslovesu dne 2. februarja niti eno oko po cerkvi ni ostalo suho. Ostani mu blag spomin 1 Iz Gribelj. — 28. jan. smo tukaj k večnemu počitku spremili blagega mladeniča tukajšnega učitelja goap. Petra K a m b i č a, ki je 25. januarja ob 12 uri po noči po dolgi mučni prsni Wezni previden s svetimi Zatramecti za asairajoče îsimo v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil Še le v 21, letu. Rojen na Krasincu Podzemeljske fare od priprostih pa zelo spoštovanih kmečkih starišev. Šolal se je v domači šoli, potem v čniomlji, Novem Mestu in kot pripravnik v Ljubljani. Bolezen si je nakopal Še kct dijak. Služboval je le od 1. sept. 1889 in sicer v mescu septembru in oktobra kot Euplent na dvorazrtdaici v Podzemlji in od 1. nov. kot učitelj ra enorazrednici v Gribljah. — Napadla ga je pa bolezen ž- 4. oktobra, tako da je moral podučevanje pustiti, Učil je le še nekoliko dni v decembru, dokler ga bolezen ni položila na smrtno postelj. Terpel je veliko, p» tako voljno, d» se je bilo kar čuditi. — Sam Je rekel, nikoli nič ne tožim in ne zdihujem, le kadar mi je prav hudo pa zamižim. Rad bi živel, pa se tudi ne bojim umreti — le moja mam ca se mi smilijo, za nje bi rad skrbel na njih stare dni. Bil je pokojnik res blag mladenič — ves vnet za svoj stan in svoj narod — trden značaj, pohleven in tacega obnašanja, da se je vsacemu takoj priljubil. Pogreb je bil res veličasten, kakor je za tak mali kraj le mogoče. Prišlo je 12 gospodov učiteljev in 4 gosp, učiteljice — preč. gosp. žopnik Adiešički Ivan ŠaSelj, več dru»e gospođe, šot mladina iz Podzemlja in Gribelj in toliko ogromno šte\iIo ljudstva, da ga je bilo gotovo za dve naši cprkvi. Naj v miru počiva dobri Peter in veČna lač naj mu svetil DomaČe vesti. (Premembe pri uradnikih.) G. okrajni glavar markiz Go z ani gre iz Črnomlja v Postojno; v Črnomelj pa pride na njegovo meeto vladni tajnik g. dr. Hinterlechner iz Ljubljane. G. dr. Lud Toman, vladni tajnik in voditelj glavarstva v KoČevji, ostane kot okrajni glavar v Kočevji. G sodnik J. Jezernik gre iz Loža v Ljutomer na Štajersko, na njegovo mesto je kot sodnik imenovan mokronoški sdjnnkt g. Fr. Mikuš, kot adjonkt t Mokrocogti pa g. dr. Adolf Rož an C. (G. notar Schônwetter) pride iz Tržiča T Radeie. (NaSa „Narodna Čitalnica" in „Dol. Sokol") priredita dne 18. februarja 1890 veliko maŠkarado t prostorih „Narodnega doma". Priprave oskrbljuje že z vbo marljivostjo postben odbor. Kakor slišimo, nameravajo postaviti t sredi okrašene dtorane EiffelnoT stolp, in okoli njega se bo nprizorJa Parižka razstava. Ker je zati-uoanje za ta ples od vseh stranij jako živahíio, Ee nam je nadejati prav lepfga veřera. (Gospodičina Antonija Pajniôeva) T Novem aestu pf-slala je „Podptroemu droŠtiu za slovenske velikoéolce na Dunaji" petdeset gol dinarjev kot čisti dohodek gledališíne pndEÍave, prirejene na korist iminovanemu društvu Iskrena bodi hvala vetrn, ki so k tako lepemu gmotnemu vspihu kaj pTipomcgii. (Vodnikova svečanost), kaUia se je vršila dne 1 febiuvarja v „Nsrodjsfm domu'', bila je dobio obiskana. Tofke tjortda nito pcvtem zsželjeno izfale, a vzrok ttau je isktti v boUzni hripi, katera je i&ti čas naše gg. pevce zelo »ad-Itgovala, kar je poEtfcno terorifte zadelo, GoEfo-^ijiino cn VB V „PíířfIsTju", íal, da je moral izosttti Žfrslii Čvetirispev redi hripaioEti; hvaležni pa fimo gcep. picf Št. za lepo nadime etitev ; namreč v bstifcn semospevu „Lastcvici", katerega je kiasE« predava) — Po spcreiu vrĚil se je v istini sijajni ples, fear miiLcgrtdé lahko z gotovostjo pciidarjanit), da je Vodnikova slavnost najlepša predpustta veselica v EntJoIIo vem, pno íieíoiko p/ttalo je okoli 40 parov. Odbor pa je vsun ugcdil, dame so dobile lične pleine rede, ter lepe ^kctilcnfke itde", s katerimi Eo tdliktvale marljive plesalce istega veřeia. (Deželni odbor kranjski) je dovolil pcdpOTO KosífinjeiiĚki pcđ užnki, da naredi Ěe peti pořiuťni aEerižki vinrgrad, in s;cer v Cfittži, No-Toicelki pa za dva taka vinegrada. (Siovesnost. ) Danes se slovesno otvori in blagoslovi nova Franc-Jožefoma šola in nova šolska zastava v Črnomlju s sledeiim sporedrm : 1. Slreljanje s topiři in zvonenje ob 5, uri zjutraj. 2. Ob poda Fe šolska mladež iz starega šolskega poslopja v spremstvu učiteljstva, krajnega in C. kr. ckr. šol sveta, ter občinskih zastopov in šolskib prijateljev v cerkev. 3. Pcklic sv. Duha in potem blagosloTljenje nove šolske zastave s kratkim govorom. 4. Slovesna sv. ma^a, pri kte-rej poje šolska mladež 5. Blagoslovljenje nove šole. 6. Predsednik c. kr. okr Ěol. sveta izroči v primernem govoru krajnému Šolskemu svetu kljače šolskega poslopja. 7. Nagovor c. kr. okr. šolskega nadzornika šolski mladini. 8. Nagovor nfenca. 9. Cesarska pesem. 10. Šolska mladež pcda se v šolske sobe, kjer se vrši slovesni sklep prve polovice šolskega leta. V spomin te svečanosti razdelé se spominske knjižice, (Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Krškem je imela 6, febr. svoj občni zbor pod predsedniŠtvom preč. g. dr. Sterbenca, ki se je med drugim spominjal pokojnih ustauovoikov : Ripšl a in Jazbec-a. V odbor so biti voljeni gg. : Dr. Str bene, (predsednik), dr. Mencinger (podpredsednik), dr. Romih (tajnik) in F. Crnovšek (blagajnik). K družbi je kot uata-novnik pristopil na novo č. g. kaplan Grivec z doneskom 10 gld , kot letnik preč. g župnik Ogrin in g. predsednik je na novo podaril podružnici 5 gld. Hvala lepa vsem ! (Nepoznan tat) je ukral zvečer med 26, in 27. januarjem dva konja pri J. Gorjupu ped žakstno goro pri Mokronogu, ko eo ravno vsi domači sv. rožni venec molili. (Prvi slovenski popis fizikalnih aparatov) s 131 podobami, ceiami in z navodom, kfiko jih rabiti sestavil je dr. T. Romih, meščanski učitelj na KiŠkem, zskžila pa dobro znana tvrdka dr. Houdek in Hervert v Pragi. Omenjeca tvrdka ima lastno tovsrro za fizikalne aparate in gecm. modele, ki so jako dt>bro izdelani t(r se dcbe po nizki ctni. Mala zbirka s 25 aparati za ljudske šole stane le 10 gld., večja p» 5 40 aparati 20 gld. Navcd je prav natančen, {bsfgajot 36 strani, ki nadomešča malo eksperi-nenttlno fiziko, dcbi se zastonj pri napominani tvrdki ali pa pri g, Romihu na Krškem. O dolenjski žcle/nici. (Po skltpu lista.) Danes je bil v KudcHovem sbod iuterescntov dolenjske iSelczcice, h hatercitiu je prišlo nad 100 ođ-îifnih cscb iz EDestii in oknJiee. Na shoda je driavm poslance gcsp. Šiilclje pcijsRnil celo vprsianjo. Xcr drž&Ta z (Kjrom ca položaj in na ogronmo svoto drcgih diiavEÎb s1roak{v Le nsOTC Bama ïelesiiiicc zgraditi, OBcoval sf je konBorei; t. ). društvo, ki L»nierava zgradbo žcltíDÍce Da fa Lafin izvesti, da bode izdajalo deluieo dvojne viete, namreč glavÍDske in prioritetne (preduGStiie) dtliicc, in jk; deluicah nabralo za zgradbo železnice pt trebro svoto, ki znaša blizo 10 milijonov gcid , za (jbe frti iia Novo niesto, Stražo in na Kočevje. Prioritetnih delnic je lahko epeiiati, ker se čisti dobiček od železnice porabi najprej za pokritja zagotovljenih obreRti od prioritetnih delnic, kar pa še potem oBtane, razdeli se kot dividenda na ostale gia-vinske delnice. Zato je težje delnice zadnje vrste razprodati. Da se pa vendar podjetje omogoči, je deželni zbor kranjske dežele Bklenil za pol milijona gld. glavicskih delnic kupiti, tadi ti'govinski minister je obljubil predložiti se to leto državnemu zboru načrt postave gledć dolenjske železnice. Država bode pripomogla k tej nam Dolenjcem tako potrebni železnici z doneskom več milijonov, zahtevati pa mora vsled z&kuna o zgradbi lokalnih Žcleznie, da tndi občine, po katerih je železnica merjeoa, in prebivalci, ki badd v prvi vrsti od železnice dobiček imeli, kaj fitoré v ta Damen. Sicer se pa le toliko zahte7a, kolikor žrtvovati je vsaki občini in vsacemn vdeležencu Ubko mogoÈe, (Glej v začetku 4 atraĐi toga Hita navedenih 6 točk.) Nobeno obiino no bi težilo, ře vso te toèko sprej toe. Kajti dva ali tri krajcarje od goldinarja dukUde skozi tri ali veâ let zadostuje za nakup eue ali dveh glavDiŠkih delnic, in ako bi tudi tu delnice prva leta ne nesle obresti, je vendar gotovo, da se bode kasneje dobro obrestovale ia da bodo več vredne ko hranilne vloge; toraj »a to naloženi denar ni zgubljen temveč za občino prihranjen, Vse druge točke pa občinarji ne bodo čutili. Z ozirom na to pojasnila, naznanil je mestni Župan Dr. Poznik, da jo mostna občina sklenila porabiti 8000 gld. za n»kup glaviuskib deloie ia brezplačno odstopiti za zgradbo potrebnih tal in tvarine. Pa tndi drugi interesenti so precej podpisali znamenite svote na pr. gg. : Schicbel 2000 gld., g. Dr. Papež 1000 gld, prost Urb 200 gld., župan Dr. Pozni k 500 gld,, Rohrman V. 500 gld. in cela vrsta drugih po 200 in 100 gld , tako da je zdaj že znamenita svota zagotovljena ^Vi Fplc-'uem navdušenji, katero je zavladalo za to žclezinico po Dolenjskem pričakovati jt' f;otovo, da se bodo prispevki izdatno pomnožili. Doienec se Čedalje bolj zaveda svoje lastne sile in ta zavest bode rodila preporod Dolenjski. Imena vseh onih, kateri so kaj podpisali za dolenjsko železnica, prijavijo se v prihodnji številki. Listnica uredništva. Teč TainĚjSih Bpiaov, za Utere smo gg. dopisnikoiM hv»-leÎQÏ, nismo mogli zaradi pomanjkanja prostora sprùjefi Tedaj yríh' (Injia. 2itna cena v Novem Mestu 10. februarja 1890. Domače pšenice mernik 2 gld. 30 kr., Debelaře (kcruae) 1 gld. 60 kr., Sorâiee 1 gld. 95 kr., Bži 1 gld. 80 kr., Ječmena 1 gld. 60 kr., Ajde 1 gld. IO kr., Oyaa 95 kr., Krompirja 1 gld. — kr. Loterijske srečke. Gradec i, februarja 21 2 44 89 50 Trst 8. „ 89 14 87 51 Prodaja posestva! Grajgčina Vina gorica prt Trebnam na Kranjskem je 8 gospodarskimi poslopji z vsem gospodarskim orodjem, 7 orali travnikov, 10 oralov njiv, 3 orale gozda, 1 oral vrta, vsega vkup 21 oralov naprodaj ali pa 80 da na več let v najem. Več pové last^iik graj-Sfiine VinRQOrIca, [25-ii Išće se postiljon. ^ Kj-.', pove vrednistvo ,Dol. Novic''. [18] kateri je 14 let star ter dovrš 1 najmanj Ètiri razrede govori slovensko in nemako, «e sprejme v poduk pri Friderik Skutek u, kupčavalcu z maàanlm blagom in dal pridelki v MetttVi. [is-2i ^AHYAÏaA. Za milo «oâutjo t bolezni in ob amrti naS^ga islirono ljubljonriga oË^ta, oziroma starega oÓeta in deda, gospod» Jakop ZCastelic-a; uiïiirovljfïEiefïa. hIu^îï kr. davCiie^Et ii^ađa, kdtori je 8. svečjna ob 4. uri popoludne po dolgi in mučni boleziii, pr. jismitsT zakramente umírajoÓih, 31 let star v O'oapodu za<?iji, dne 3Î, jan. 1890. Xtí kupujte od nepozaaaih in nezanesljivih prodajalcev semena! Pripetilo se je že večkrat, da je kmetovalec, kteri je že komaj koiSnJe pričakoval, dobil namesto lepe detele, le rumene rože brez vsake vrednosti Na to priporočam jaz še o pravo'n Çssn svojim prijateljem in zuancem različna semena: Detel, trav itd. z naj manj 95 procentov ka1jin>sti, brez vsakih smeti in mreže. Smem reči, da vsaki, kdor je pri meni senčena kupoval se je gotovo vedno košnje rav veselil, ker vedno sem se potTadil čiste in kaljive semena preskrbovati. Imam tuli lepo različno zalogo železnine, močnih podplatur, čvrstega nsnja itd.; tndi za te robe svoje prijatelje in znanca knpovat vabim. Zagorovljam pošteno postrežbo s primerao ceno. ČRNOMELJ, dné 13. februarja 1890. 136 11 Franc Šušteršiž, (rgovec zabaven ifi podučen iist. Izhaja jcdc.nkrat na macc na doih polah. za cclo leto S q:1<1., an pol Ictts 1 ccld. IfaroČii fte t Ijjubl.iiini pri ojirarniátvu. Občni zbor perve dolenjske posojilnice, reg-istrirane zadmg-e z neomejenim poroštvom y Metliki ižkitče ee s tem na 16. februarja 1890 dopoldne ob 9. uri v pisarno mestne občine Metliške. Dnevni red občnega zbor&: 1. {ifagOTor rttTiiateljs. 2. Porofiilo blagajnika. S. Poroiilo nftđzoTBtTsnega odbora. 4. PotrjuTije računa za ]eto 1899. Predlog bilance sa leto 1889. 6. Velite* raTnateljstva in uadzorniitTa. T. Predlrgi druUTecikoT, Janez Kapelle L t. ---ÍCOCÍĚE^ Bilanca konec leta 1889 je sledeča: ^ Imetje ffold. kr, ! 'i" js ■i Dolgovi gold. kr. 1 GrotOTÍne konec leta 1S89 2701) 2ej 1 537 dfleiev po 18 gold. «fiBB 1 ____ 2 Posojilna posentra . . , 83299 19 . 2 ■ Rezortní fund .... 8089 03 S Posojilna menjica . . . 164948 34 1 ' 3 ■ Hranilce vloge . . . , 233096 94 4 Zttostale obresti. . . . 595 88 4 Za 1. 1B90 sprejete obresti 26 6 Inyínter ..,.■, 30 — ' 5 Čisti dibiček .... 3703 44 .11. up «j . 250637 67 Skupaj . 2Ď06S7 ;t>7 BaTuateljstTo prTe dolenjske posojilnice t Metliki, dn« 31, decemlra 1889. Anion Prosenik 1. r., Ferdinand Sallckcr 1. r., Janfz Požek 1- r. blagajnik, raTnatelj, kontrolor. Leopold £angl 1 r, Franc lutraï i. r., odbornik. odbornib. Sa je tA bilanca în yes ráfuu za kto lË^SS reTidiran in da resDifno, kakor je Besfavijen, tako tudi obstoji, potrjamo nad^Hirnilti: Franc Furlan I. r., Janez Kspetie 1, r., Leopold Flelschmsnn 1. r,, Anton TerĚek 1. r., Marko Pezdirc 1. r., Franc TrampuŠ 1. r., Franc Schiinbrun 1. r. Metlika, dné 26. januarja IBílO. [23] » « o ® es o « « a o g.-® o. S (lIJ tđ ^ n « 4J Q) B D- " « o " « aftí a B — (O -tí .'2.75 ■30 rt«-^ ^ ._ 'tí Ê ' ■y tí J= ■ 00 DiErfliifiT finep lepep Ircmpirja za seme in 30 hektol. slivovke I, Trste po €0 kr. se prodaja na poeestvn Kot při Mirni. [32-1] Jterdinand Dolar, Fodjiisani ee priporoča slavu občinstvu »a izdelovcaje Civilnih obleV, posebno gg. C. kr. uradnikoin za elegantne, natanjko po predpisu zahtevane uradniške uniforme, katere izdelujem Bolidno in po nizkih cenah. Se spoštovanjem Viktor Nlefergail, [JT—2] krojaški mojster. ■tM< Travnik, na katerem se čez 60 centov sube krmo nakosi, je na prodaj. Natančneje ie it^vé v Roslnatovan gradu v Kandiji, [24—i] Oznanilo. Posojilnica v črnomlji, regiatrovana zadruga z neomejeno zarezo, imela bode svoj redni občni zbor dna 2. marca t. \ ob 3. uri popoldne v Črnomlji in sieer v pOBojilniĎni sobi z následním dnevnim redom: 1. Poročilo ravnatelja o delovanji posojilnice. 2. Predlog račtma za 1889, nasveti in sklep o razdelitvi čistega dobička. 3. Volitev načelstva in pregledovalcev račun& za prihodno dveletno dobo. 4. Nasveti. K vdeležitvi vse draštvenike vljudno vabi 129-1] Načelstvo. Odgovorni nrednik, izdajatelj in aaložnik J. Krajec, Kovoinesto, — Natienil J. Krajec,