Poštnina plačana v gotovini. SteV. 19.	V	Ljubljani,	v	četrtek	dne	10.	maja	1928.	LetO	VII.
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak Četrtek popoldne; v eluCaJu pr«*-	n	Posamezna ttevtlka Din i'M> — Cena: za 1 mesec	n	Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprare
nlka dan poprej - Uredništvo: Ljubljana, Stari	II	Dln 9>, za tetri leta Din IS"-, za pol leta Din 30--; za	II	Jugoslovanske tiskarne, KolportaJtnl oddelek,
trg 3/1 — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo	II	Inozemstvo Din 7"- (meseCno) — Oglasi po dogovoru	U	Poljanski nasip SL 3 — Rokopisi se ne vrataje
igrane Terseglav:
Nova obzorja.
Mi smo že pred leti napovedovali temeljno preorientacijd evropskega socializma v verskem pogledu. Najprej smo jo utemeljevali nateloma kot nujno posledico iz danih dejstev: ni si mogoče misliti, da bi mogel socializem, ki je vzrastel čisto v krščanskem okrožju, zajeti vso množico, jo resnično navdušili za svoj antikapitalistični družabni zamisel in jo tudi duhovno v tem smislu prekvasiti, ako ne poišče svojemu pokretu religiozno-etične korenine. Socializem ni gola teorija o gospodarski pre-iiredbi družbe, marveč je nazor o vsem vesoljstvu v vsej globini in razsežnosti; je teženje po novi utemeljitvi vsega človeškega življenja. Jaz pa si nikdar nisem mogel predstavljati, da bi mogel marksizem kot nauk o podlagah življenja utemeljiti resfliČno socialistično družbo, ko je vendar v tem oziru popolnoma izraz in posledek libemlno-me-ščanskega pojmovanja sveta, človeka in družbe. Boj proti kapitalističnemu produkcijskemu načinu, kakor ga zahteva marksizem, ne more imeti uspeha, ako ni v prvi vrsti naravnan na duha kapitalizma, kojega samo točni in dovršeni izraz je obstoječa oblika kapitalistične produkcije. Duha meščansko-kapitali-stične družbe pa očividno ni mogoče premagati z isto meščansko-kapitalistič-no, liberalno-prosvetnjakarsko in ateisti-čno-materialistično miselnostjo! Nič ne pomaga protipostaviti razrednemu družabnemu nazoru kapitalističnega meščanstva razredni nazor >socialističnega« proletariata, ako ostane le-ta na isti materialistični podlagi, ker bi to značilo samo zameno enega razreda po drugem: kapitalistična, razredna miselnost bi ostala in rodila iz sebe nov kapitalizem; temeljna izprememba družbe bi ostala samo lepo. zasanjana utopija. Kajti kapitalističnemu duhu je mogoče odoleti samo po odločno in v koreninah antika-pitalističnem ethosu in ta je dan samo v, krščanstvu, v krščanskem ali če hočete, v religioznem socializmu I
Mi povojni krščanski socialisti si seveda ne štejemo tega spoznanja čisto nič v kakšno našo zaslugo: to je bil pri pas nazor, ki sta ga v zametku zastopala že Mahnič in Krek, ta dva tako odločno antikapitalistično usmerjena misleca! Mi smo mu po vojni, ko je val religiozno-etične obnove začel pljuskati više in više, samo dali novim razmeram primernega izraza in ga zagovarjamo na-pram dvem frontam: napram vulgarnemu marksizmu, ki še močno oklepa v svoje verige slovensko socialno demokracijo, na eni, in napram temu ali onemu toku v naših vrstah na drugi strani. Obenem nas pa navdaja vesel optimizem, da se bo uveljavil nov duh po-vsodi, in hvalabogu se na naši strani pre-okret, bolje rečeno: zaokret udejstvuje neprimerno hitreje in močneje kakor na strani slovenskega marksizma, ki mu zameglujejo duševno obzorje še vedno gosti oblaki antiklerikalne, meščanske naprednjakarske miselnosti. Naš katoliški mladinski obnoviteljni pokret zajema čedaljebolj nas vse, ker je izdejstvo-vanje istega pogona, ki so ga dali slovenskemu katolicizmu njegovi prvi po-kretaši in ta pogon je vedno kazal in kaže v smer najodločnejSsga, radikalno aptikapitalističnega, meščanski liberalizem v jedru zanikujočega krščanskega socializma. Ni obnova od krščanstva stran, ampak nazaj v bit in jedro krščanstva in krščansko, — da, katoliške — kulture; je razvijanje duha v nove in nove oblike in možnosti, ki se v zavesti početnikov katoliškega gibanja v Sloveniji niso še bile docela izrisale, pa so čisto v njihovi, pozneje po časovnih prili-
kah večkrat večalimanj premaknjeni smeri.
Kar smo izvajali v srečnem doslute-vanju skrivnih sil zgodovinskega razvoja, se tudi dejansko uresničuje. Cela vrsta marksističnih mislecev se iz njegov ega materialističnega gledanja preobrača v religiozno in etično. Angleški socialisti sploh nikoli niso sprejeli marksizma kot svetovni in družabni nazor, ampak so se dotikali z njim le v toliko, v kolikor vsebuje nezavestno iz krščanskega, kulturnega nazora vzrastle socialne zahtevke; med belgijskimi marksisti je de Man glasno postavil zahtevo po ponotranjenju socializma po veri; med nemškimi je več in več socialistov, ki skuša pokretn podložiti na mesto ateistične filozofije meščanstva religiozne temelje iz območja Svetega, Absolutnega in Neskončnega: Walther Koch, Georg Beyer, Sollmann, Mennicke, Haebler, velika večina nemške socialistične omla-dine. Liberalno prosvetnjakarstvo se že splošno zameta, pomen iz nadracional-nih verskih ponorov vročih etičnih sil tudi za gospodarsko preobrazbo družbe se priznava, plitvost antikrščanske bur-žuazne kulture popolnoma uvideva. To gibanje k centru življenju se ne bo ustavilo, ampak rastlo.
Pisec teh vrstic je že na prvih straneh svoječasne »Socialne misli« to predvideval in se zavzel za to, da bi katoliške kulturne sile prišle temu prizadevanju s pozitivnim dograjevanjem krščanskega socializma prijateljsko nasproti. Imam zadoščenje, da katoličani drugod res že gredo v to smer. V naročju katoličanstva ima vsaka misel, naj se porodi y še tako malem narodu, v še tako neznanem jeziku in miljeju, svoj skrivnostno razširjajoči se učinek. Zdi se, da je marsikaj nastalo neodvisno drugo od drugega, pa je v resnici po nevidnih dotokih medseboj zvezano. Steinbilchel je odkril »socializem kot nravstveno idejo«, Joos, Gickler, katoliški omladinec Dirks delajo na zbliža-nju socialistične in katoliške ideologije; eni praktično po sodelovanju na polju socialne zakonodaje, drugi po poglabljanju v idejni problem kot tak. Marksist Koch jasno vidi, da veže krščanski socializem in socialdemokratski pokret smisel za zadružnost, organično socialno politiko in pbčestveno vezanost v nasprotju z individualističnim, na svobodnem konkurenčnem in razrednem interesnem boju slonečim kapitalizmom. Jaz grem še dlje in trdim, da se bo našlo ne malo sorodstvo v samem umevanju življenja, kakor hitro se marksistična filozofija v sredi marksizma samega spozna v svojih časovnih podlagah kot velika zmota in škodljiva komponenta, kot ostanek racionalistične meščanske ere. Resnično socialni momenti v marksističnem pokretu so namreč nezavestno, toda globoko in istinito krščanski in potrebujejo za svojo uspešno izdejstvitev samo svoje naravne krščanske religiozne fundamentacije.
Časih se nam očita, da mi krščanski socialci zabrisujemo meje med krščanskim socializmom in marksizmom; da že nimamo nič več svojega; da smo razen verskega momenta vse drugo že žrtvovali. Ta očitek, čeprav pogost, je čisto neutemeljen. Katoličnstvo, ki je vesoljno krščanstvo, ločuje resnično od zmotnega, ljudi pa združuje. V velikih pokretih, ki jih je z neodoljivo nujo rodilo življenje, je vedno zmotno združeno več ali manj z resničnim. Katoličanstvo ima nalogo veliki pokret množice izčiščevati, posvečevati, prav usmerjati, resnici v vseh taborih priboriti zmago skozi goščavo zmot, nejasnosti in kaotičnega vrenja. Krščanski socializem se ne ločuje od ljudi, njihovih konkretnih teženj in gi-
banj v drugih taborih zato, da bi ljudje med seboj ostali za večno ločeni. Mi priznavamo tudi one za svoje, ki izven nas skozi zmote iščejo pošteno resnice in jim kopljemo pot do tam, kamor nezavestno težijo: h Kristusu. Vse katoliške politične, kulturne, strankarske, strokovne organizacije imajo samo ta namen: biti času primerno sredstvo za dosego končnega cilja, da bi bili vsi v Njem eno. Niso sebi namen, niso končna oblika, niso absolutne in večno veljavne tvorbe — to je samo Cerkev. Čim bližje si bodo v Kristusu ljudje, čim bolj od njegove resnice notranje prešinjeni, tem bolj bodo padale med njimi začasne organizacijsko-smotrske meje. Tako dolgo ima vsaka osobenska organizacija katolikov svoj pomen, dokler služi kot orodje zgornjemu namenu; ako bi ob ifotranjem priličenju ljudi Kristusu in njegovi istini še vztrajala na svojem osobenstvu, bi postala brez smisla. Niso žal še vse množice notranje eno v krščanstvu, toda mi moramo k temu težiti, jim do tega pomagati, duhove in teženja zbliževati, zmote odznotraj na ven premagovati, bratovsko in ljubezensko združbo pripravljati, ne pa med dušami in njihovimi pokreti kitajskih zidov postavljati. Osobito zmotno, škodljivo in protikrščansko bi pa bilo, če bi se ne delalo na postopnem zbliževanju vseh pozitivnih sil, ki iz plemenitega nagiba delajo za gmotno in duševno osvoboditev množice, ki hočejo novo človečansko, v bistvenost duše idočo, nravstveno kulturo, ki se borijo zoper sebičnost in izžemanje kapitalizma, zoper njegovo uničevanje duševnosti in duhovnosti. Kdor tako, čeprav zaenkrat še v drugem taboru, tako dela, se sam nam približuje in mi mu moramo odstraniti s poti ločujoče ovire z ljubeznijo in umevanjem. Pri tem mi od svojega nič ne žrtvujemo, le še globlji postajamo in krščansko resnico širimo preko vseh mej do vseobjemajočega kraljestva božjega na zemlji. To je naša zmaga: naša vera, ki vse ljudi objemlje.
Jaz tedaj mislim, da zmaguje naša misel, če se v nasprotnem pokretu množice utrjuje zavest po potrebi religiozne utemeljitve socializma. Vem, kakšne ogromne težave in predsodke je še treba premagati; vem pa tudi, da bomo i mi katoliki morali v sebi premagati marsikaj, kar po tradiciji smatramo sebi kot bistveno, kar pa ni, da se bomo mogli bolj vglobiti v dušo in stremljenje množice in božjemu v človeštvu pomagati do predora. Kar pa se tiče gospodarskega programa, povemo eno: Gospodarska preosnova dražbe je mogoča samo na temelju brezpogojne, brezkompromisne, radikalno krščanske antikapitalistične miselnosti, kakor je jasno izražena že
V	očetih prvih krščanskih stoletij, v sholastiki, v prvih učenikih modernega krščanskega socializma. Spoprijaznjevanje s kapitalizmom, kakor da je nujen v razvoju človeškega gospodarstva, odklanjamo in bomo odklanjali, dokler bomo verjeli v Kristusov evangelij svobodnih otrok božjih, ki zametajo suženjstvo, verujejo v prvenstvo duha nad materijo in zahtevajo vladarstvo moralnega zakona tudi nad gospodarskim udejstvovanjem človeka. Da pa kapitalizem izvira iz neplačanega dela, da raste le po zasuž-njevanju človeka in izžemanju njegovega truda, je prav tako naša dogma kakor je dogma marksizma. To pa ima svoj skriti najgloblji vzrok v tem, da v tem pogledu i ta nevede in nehote gleda človeka in njegovo dostojanstvo v luči njegovega božjega izvora. Zakaj le iz krščanske etične miselnosti vun je mogoče kapitalizem tako v njegovi korenini obsoditi. Tu vidimo z vso jasnostjo, kako so v našem krščanskem socialističnem gledanju verski, etični in gospodarski moment nerazdružljivo bitno zvezani. In le tako gledanje bo omogočilo notranjo, radikalno in končno premago kapitaliz-
Delavti, delavke I
Kapitalistični mogotci teptajo najna-vadnejše delavske pravice! Znižujejo plače, prezirajo osemurni delavnik, preganjajo in mečejo na cesto delavske zaupnike in zaupnice! Materialistične delavske organizacije pa hočejo zasužnjiti dušo delavstva in ga odtegniti Kristusu!
Tovariš, lovarlSleal
Da združeni protestiramo proti vsem krivicaln, pokažimo kapitalistom in vsem nasprotnikom našo moč in mogočno manifestirajmo za zmago krščanskega socia-li%pa in naših organizacij, sklicuje »Jugoslovanska strokovna zveza« 13. maja
Velik delavski tabor
no ilomcu pri lorSah.
Po prihodu vlaka v Jarše odhod z godbo na Homec. Ob 9 sv. maša z govorom. Nato tabor pred cerkvijo.
Govore tovariši: Jože, Gostinčar, Terseglav France in Karel Pintar.
Vabimo vse delavstvo kamniškega okraja, iz Ljubljane in ljubljanske okolice. :
Vsi na labor!
Jugoslovanska strokovna zveza.
ma, njegovega gospodarskega sistema in njegove »kulture« ter na njem zgrajene družbe. To velja tudi našim sobojevnikom za pravice človeka v nasprotnem taboru, ki morajo izprevideti, da imajo le v tej religiji, ki veže končno s neskončnim, človeka z Bogom, vesoljstvo s svojim nezapopadljivim tvorcem, neizčrpen vir moči za to svojo borbo.
Sicer pa nam je treba samo mirno čakati, da se iz somraka užgejo prvi žarki tudi pri nas. Zagrizenost, borni-ranost, zapičenost v sebe je vsakemu pokretu v gotovi fazi potrebna. Ko pride čas, se namah odpre vsem očem novo obzorje kakor po čudežu. Ni treba siliti, ni se treba vznemirjati, ne preveč skrbeti: prišlo bo vse kakor samo od sebe.
PolitKen pregled.
•	Zdi se, da je v Romuniji izbruhnila revolucija. Poročila, ki prihajajo iz te države, pravijo, da se je ljudstvo dvignilo in napravilo pohod na Bukarešto, glavno mesto Romunije. Položaj je zapleten, ker je meja zaprta in ves brzojavni promet ustavljep. Poročila so precej pretirana, tupatam želo pomanjkljiva. Romunski poslanik v Belgradu namreč izjavlja, da je v Romuniji mir ter da so vsa ta poročila zrastla na Madjarskem, ki je Romuniji sovražna. — Notranji minister dr. Anton Korošec se je o svojem potovanju po Južni Srbiji zelo ugodno izrazil. — Radikalni klub je imel dve seji, na katerih so poslanci razpravljali o položaju. Vsi govorniki so izjavljali, da je sedanja vlada, katero sestavljajo radikali, demokrati, SLS in muslimani, najboljše sestavljena. Seje se bodo ta teden nadaljevale. — Skupščina je razpravljala o raznih nujnih predlogih, ki jih stav-lja opozicija, in sprejela nekaj zakonov.
—	Stijepan Radič je na petkovi seji narodne skupščine tako razgrajal in žalil ministre in narodne poslance na tak način, da je skupščina sklenila, da zaradi žaljivih izrazov kaznuje Radiča s tem, da ga izključi od desetih sej. — Finančni minister je odpotoval v Pariz ih London, da podpiše pogodbo za najetje inozemskega milijardnega posojila. —, Ljuba Davidovič se je v svojih zadnjih govorih odločno postavil proti Radiču in Pribičeviču. Njuno delovanje je označil ne samo kot državi škodljivo, ampak celo kot izdajniško. — Položaj vlade je popolnoma trden. Vsi napori, intrige in zahrbtno rovarenje samostojnih demokratov in radičevcev proti vladi in njenemu
delu so brezuspešni. Vlada mirno dela dalje. — Finančni odbor ima redne seje in na njih razpravlja o uredbi k davčnemu zakonu, ki določuje katastrski donos za posamezne pokrajine v naši državi. — Belgrajski časnikarji so ustanovili posebno zvezo za zunanjo politiko, katere namen je, dobiti zveze z merodajnimi čini-telji zunanje politike, da se pouče o zunanjepolitičnem položaju. — Trgovinski minister in minister za socialno politiko sta izdala uredbo o delovnem času. — Ta četrtek se vrši v skupščini velika debata o zunanji politiki. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič bo podal obširno sliko vseh problemov naše zunanje politike.
—	Med Vukičevičem in glavnim odborom radikalne stranke je vladalo dose-daj precejšnje nasprotje. Zadnje dni je
tudi med njima prišlo do sporazuma. Glavni odbor je bil namreč sedež radikalnih nezadovoljnežev. Kot vidni znak tega sporazuma bo prenehalo izhajati glasilo glavnega odbora »Osvobojenje«.
—	Zakonodajni odbor je obširno razpravljal o sodniškem zakonu. Pravosodni minister je navedel zakone, ki pridejo kmalu pred narodno skupščino. Teh zakonov je okrog deset. — Posamezni ministri so izdelali celo vrsto naredb, s katerimi se prenašajo posli vrhovne državne uprave na organe, ki so podrejeni ministrom. S tem se hoče ublažiti centralizem, čigar težke posledice čutimo zlasti v Sloveniji. Minister za socialno polij tiko je izdal pravilnik o zaposlitvi tujih delavcev, s katerim se bo zaščitilo naše domače delavstvo.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Mariborsko okrožje
Maribor. Pisarna JSZ v Mariboru na Aleksandrovi cesti 6, I, posluje ob delavnikih od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne, ob nedeljah pa od 9 do
11.	Opozarjamo članstvo, da se v vseh zadevah obrača na tajništvo, ki jim bo vedno za vse informacije na razpolago, kakor posredovanja pri delu, intervgh-cije, pravne nasvete itd. Istočasno so tudi uradne ure naše prve delavske hranilnice in posojilnice, na katero posebno opozarjamo naše člane. Posojila se dajejo po 8 odstotkov, vloge pa obrestujemo po največ 7 odstotkov. Podpirajmo lastne hranilnice in krepimo naše delavsko zadružništvo. Naše delo naj gre za tem, da se gospodarsko osamosvojimo! Strokovna zveza ima tudi podporni in posmrtninski sklad, ki nudi svojim članom za čas bolezni ali smrti maiteri-jelno pomoč. Novi člani se še sprejemajo. Vpisnino in članarino lahko poravnate med uradnimi urami. Naj ne bo nikogar, ki bi ne bil član našega »Pod-pornega sklada«! Tovariš! Kadar ti dopušča čas, se oglasi v pisarni, kajti med njo in članstvom mora biti živa vez; le tedaj bo mogoče redno in v obče zadovoljstvo vršiti tajništvu svoje dolžnosti.
Tovarniški delavci
Vrhnika. Dolgo časa je pri nas delavstvo mimo prenašalo in trpelo, kako se mu od strani podjetja K. Pollak d. d. trga kos za kosom od že zdavnaj priborjenih pravic. Vzeli so delavstvu pravico do polne enotedenske plače v slučaju bolezni in so to nadomestili s tem, da so plačali le razliko med podporo bolniške blagajne in tedensko plačo. Seveda tudi to ni dolgo ostalo. Ko se je upravičeno ogorčenje malo poleglo, so bile na vrsti družinske doklade. Tudi te je delavstvo izgubilo. Kmalu nato so odtegnili tudi čevlje. In prišel je praznik dela, l.maj. Praznovali so ga tako, kot že od leta 1921 dalje. 3. maja pa se zablesti razglas na uradni deski, da mora delavstvo praz-
novani 1. maj nadomestiti z nadurami. Skrajni čas je, da se delavstvo zave svojega položaja in da se strne v močno organizacijo! Ne pomaga škripati z zobmi in stiskati pesti ter godrnjaje prenašati te krivice, treba se je zavedati, da sloga jači, nesloga tlači. Zaradi tega in zaradi teh krivic pozivljem vse delavstvo, da vstopi v Jugoslovansko strokovno zvezo, potom katere edino more delavstvo doseči svoje pravice nazaj. Za pošteno delo pošteno plačilo!
Prevalje. Delavski strokovni sestanek, ki se je vršil v nedeljo 6. maja v Prevaljah kot prvomajska manifestaciji delavstva, je dal tukajšnji strokovni skupini nove idejne pobude za nadaljnje organizatorično delo. Centralni tajnik tov. Lombardo je v jedrnatih besedah razlolžil pomen in delo delavske organizacije, ki je v teku časa priborila številne pridobitve za delavstvo in se vztrajno bori in čuva nad delavsko socialno zaščito. V lepih primerih nam je govornik podal več slik prave delavske solidarnosti po posameznih obratih Slovenije, kjer enotno organizirano delavstvo z lahkoto brani svoje pravice in pridobitve. Pri točki o težko priborjeni delavski pridobitvi osemurnega delovnega časa, ki je važnega socialnega pomena, smo udeleženci z ogorčenjem obsojali nezavednost nekaterih delavcev, ki s prostovoljnim dolgotrajnim delom izpostavljajo to pridobitev v nevarnost. Ob zaključku dveumega govora tov. tajnika je tov. Juh apeliral na navzoče k požrtvovalnosti in nadaljnjemu vzajemnemu delu za napredek organizacije. — Graje vredna pa je nezavednost številnih članov, ki se proti lastnim interesom ne udeležujejo važnih članskih zborovanj, ki nudijo organizacijskemu boju potrebno pobudo. Upamo, da-se poboljšajo!
Rudarji
Zagorje ob Savi. Rudarska skupina strokovne zveze v Zagorju ob Savi ponovno opozarja odbornike in namestni-
ke, da se vrše redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Zadružnem domu v Zagorju po osmi sv. maši. Sestanki se vrše vsako tretjo nedeljo istotam. Udeležujte se jih! Vsak član in naš prijatelj dobrodošel!
Železničarski vestnik
Brezplačne vozovnice za Nemčijo. Dosežen je sporazum z nemškimi železnicami, da tudi rodbinski člani železniških uslužbencev, ki imajo pravico do II. in
III.	razreda, imajo dovoljeno brezplačno vožnjo po nemških železnicah v Nemčiji in sicer enkrat na leto.
Materijalno skladišče v Mariboru, — v sredini Srbije. Odkar se je materijalno skladišče priklopilo pod Generalno direkcijo drž. železnic v Belgradu, je naenkrat dobilo drugo lice. Vsi žigi in pečati so se — kot najpotrebnejše — spremenili naenkrat v cirilico in v srbski jezik. Izgleda naravnost smešno, žigi v cirilici, dopisi pa v slovenščini. Ugotovimo pa le to, da delavnica v Mariboru, ki istotako spada pod Generalno direkcijo v Belgradu, ima nekatere žige samo slovenske, dočim je njen šef Srb, a materijalno skladišče, čigar šef se računa kot Slovenec, a so žigi samo srbski.
Nov pravilnik o vozovnih olajšavah.
Kakor se sliši, namerava ministrstvo zopet izdati nov pravilnik za vozne olajšave. Prometna Zveza je storila že potrebne korake, opozarja pa železničarje, naj se zavedajo položaja ter naj stoje neomajno za svojimi organizacijami. Kakor smo že večkrat poročali, je naša zahteva v prvi vrsti, da dobi delavstvo vezane legitimacije z ugodnostmi, kot jih ima nastavljeno osobje. Prometna Zveza je itak že svoječasno sestavila osnutek tega pravilnika, ki je bil objavljen v bivšem Železničarskem Vestniku št. 5 z dne 1. marca 1927 ter pred--ložen ministrstvu.
Veljavnost brezplačnih kart. Minister za promet je odredil pod MS. št. 5252-28, da se brezplačne vozovnice, z veljavnostjo za dobo treh mesecev lahko podaljšajo le za ono koledarsko leto, v katerem so izdane. Tako se brezplačna vozovnica, katere veljavnost poteče meseca decem-i bra, ne more podaljšati za prihodnje leto.
Viničarski vestnik
Sv. Ana v Slov. goricah. Dne 29. aprila se je v tukajšnjem prosvetnem domu vršil ustanovni sestanek Strokovne zveze viničarjev. V velikem številu zbranim viničarjem je govoril tov. Peter Rozman. Navzoči smo pozorno sledili izvajanjem govornika in se navdušili za organizacijo. Predložili smo resolucijo, da se popolnoma strinjamo s programom Strokovne zveze viničarjev in hočemo pristopiti v borbo za pravice viničarjev. Zahtevamo, da se ustanovi čimprej skupina in predvsem, da naj oblastna skupščina v Mariboru čimprej uzakoni pravičen novi viničarski red. Resolucijo smo
soglasno sprejeli. Pristopilo nas je 75 članov, 36 se nas je naročilo na naš list »Pravico«. Izvolili smo tudi zaupniški odbor plačilnice pod predsedstvom tov. Leopolda Polančiča. Sestava odbora nam daje jamstvo, da se bo skupina čimprej ustanovila in lepo uspevala. Viničarski pokret je postal z nami zopet za eno skupino močnejši.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 6. maja smo pri nas praznovali majsko proslavo skupno z okoliškimi viničarskimi skupinami. Zborovanje se je vršilo v društveni dvorani po rani sv. maši. Prispeli so tovariši od Svetinj, Huma in Sv. Bolfen-kat, ki so skupno z domačimi viničarji napolnili dvorano do zadnjega kotička. Za skupino Hum pri Ormožu je pozdravil zborovalce tov. Šulek, za Svetinje tov. Kovačič in za skupino Sv. Bolfenk tov. Nemec. Tako so se vkljub slabemu vremenu udeležili proslave zastopniki viničarjev iz celotnega ormoškega okraja. Po tainburaški točki je povzel besedo predsednik miklavške skupine oblastni poslanec tov. Peter Rozman. Govoril je o delu in njega vrednotah in pravicah,
o	potrebi izvajanja praktičnega krščanstva povsod, pokazal smeri, po katerih edino more priti delavstvo do svojih pravic, to je v prvi vrsti v močni strokovni organizaciji, v delavski mladinski organizaciji in močnem lastnem delavskem glasilu. Po našem \lelu nas bodo cenili. Tov. Rakuša je predložil resolucijo, ki je bila viharno sprejeta, v kateri zahtevajo zbrani viničarji ormoškega okraja, da se v prihodnjem zasedanju oblastne skupščine sprejme pravičen viničarski red. Protestirajo proti nepoklicanim in neodgovornim intrigantom, ki so od viničarjev zahtevali podpise, češ, da se viničarji ne strinjajo s predlogom viničarskega refla, kakršnega je predložila naša organiziaicija po njenem zastopniku v oblastni skupščini. Nadalje protestirajo proti vsem izmišljotinam, katere širijo nasprotniki viničarskega reda, hoteč begati viničarje na eni in vinogradnike na drugi strani. Vsi viničarji smo se izjavili, da smo pripravljeni odločno braniti naše pravice pri reševanju viničarskega reda. Naše prijatelje kakor tudi nasprot-, nike v tej borbi si bomo dobro zapomnili! — Popoldne je viničarska mladinska organizacija »Krekova mladina« priredila lepo igro »Miklova Zala«. Tako smo tudi mi povsod omalovaževani viničarji praznovali dostojno praznik dela, prvi maj.
Ljutomer. Na prvo majsko nedeljo se je članstvo naše skupine zbralo polnoštevilno k zborovanju v Slamnjaku, da proslavi 1. maj. Govoril je naš tajnik tov. Peter Rozman. Ob koncu zborovanja se je prečitala resolucija z zahtevo, da se čimprej sprejme viničarski red. Zahtevamo pravičen viničarski red — ali pa nikakega! V zadnjem slučaju bomo z borbo nadaljevali. Resolucija govori da-
AKO TI »PRAVICA« UGAJA, POVEJ SVOJIM TOVARIŠEM, CE TI V NJI KAJ NE UGAJA, POVEJ NAM!
Atom:
Misli krščanskega socialista.
Mi in marksisti.
V	socialnem gibanju modernega časa opazujemo sicer mnogo sličnih in različnih skupin, ki stremijo za istim ciljem za socialno pravičnostjo. Vendar lahko kljub tem različnim skupinam ločimo dve glavni struji: krščansko socialno in marksistično. Priznati moramo, če hočemo biti odkritosrčni, da se obedve struji trudita v splošnem za isti cilj, ki obstoji v premostitvi prepada med tistimi, ki imajo vsega preveč in celo brez dela in drugimi, ki kljub delu, trdemu delu in volji do dela nimajo niti najpotrebnejšega ali celo nič. Obedve struji se torej borita za tako zvano socialno ali družabno pravičnost. Ker imata obe skupini isti cilj, se ne smemo čuditi, če se v mnogočem obe struji strinjata in večkrat tudi v sredstvih, s katerimi skušate doseči svoj cilj. Prav to j«! tudi vzrok, zakaj se večkrat tudi dobromisleči nekako boje, če slišijo podobne izraze, slična sredstva itd., češ, oboji so enaki, tudi krščanski socialisti drve v marksističen tabor. Ime marksizem je namreč pri marsikaterem tudi dobromistečem celo na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma neupravičeno, Komunistična revolucija v Rusiji, ki je v tesni
zvezi z Marksovim pokretom, je bila zelo krvava, kakor je krvava vsaka revolucija, vsaj običajno. To je gotovo. Prave sodbe o njej si zaenkrat še ne moremo ustvariti, dokler se poročila o njej med seboj tako diametralno nasprotujejo. Vendar je vprav ta revolucija v marsf-kom zapustila nekak paničen strah, če le čuti oddaleč kako sličnost med stremljenji krščanskega socializma in marksizma. V tem oziru je bojazen pred marksizmom povsem naravna in tudi upravičena. Na drugi strani pa je ta sodba
o	marksizmu tudi neopravičena. Kakor že omenjeno, se mora priznati, da se,v splošnem tudi marksisti vseh barv in skupin bore za socialno pravičnost. Ta socialna pravičnost je pa tudi nauk in zahteva krščanstva, ki isto izraža v načelih: Delavec je vreden svojega plačila in kdor noče delati, naj tudi ne je. Katoličani, ki v resnici čutijo katoliško, morajo gledati in stremeti, da ta načela prodro tudi v življenju, v zasebnem in javnem življenju. Obžalovanja vredno je, aa kristjani vsega sveta niso združeni v enem katoliškem taboru za zmago teh načel. Obžalovanja vredno je prav tako, da se toliko moči troši za nepotrebne boje, ki bi lahko služile za skupen cilj. Toda, če stvar mimo premotrimo, moramo reči, da je dobrodošel vsak — četudi nehote in nevede, kakor to delajo marksisti — pomaga krščansko socialnim na-, čelom do zmage. Dobro se namreč za-
vedamo, da so bila krščanska načela tu, preden so bili tu bodisi krščanski socialisti, bodisi komunisti, bodisi socialni demokrati ali katerekoli druge barve marksisti.
Samo po sebi razumljivo pa je, da so pota do skupnega cilja socialrie pravičnosti zelo različna med krščanskimi socialisti in marksisti. Radi priznamo, da ima Marksova teorija tudi svoje dobre strani, toda žal zelo pomešane z zmotami. Resnica je n. pr., da so ekonomski, gospodarski pogoji zelo velikega pomena za človeško družbo, toda da bi zato tajili vse drage za človeka prav tako važne stvari, kakor vero itd., nam ne pade v glavo. Dobro sicer vemo, da človek od samega upanja v srečno večnost ni še sit in oblečen in zato še nima strehe, toda prav tako dobro vemo, da je brez vere in katoliških, verskih nravnih načel nemogoča vsaka trajna preobrazba človeške družbe v smislu socialne pravičnosti. Zavedamo se namreč, da bodo prej ali slej tozadevno morali tudi marksisti popraviti svoje naziranje v našem smislu, toda mi gremo raje naravnost proti cilju s trdno zavestjo, da nam tozadevno ne bo treba ničesar popravljati.
Prav imajo marksisti, ko trdijo, da je kapitalizem, izrodek gospodarstva, ki izvira iz neplačanega dela delavcev. Strinjamo se z njimi v splošni dolžnosti dela, toda dovoljujemo si imeti o delu samem druge pojme in smatramo za delo ne
samo proizvajanje materijalnih dobrin, ampak tudi duševnih. Če nam zaenkrat v tem nazoru ne slede, nič ne de zato, nam bodo pa kasneje. Materijalistično svetovno naziranje se itak prej ali slej samo konča, kot neprimerno umski človeški naravi.
Ne moremo slediti marksistom glede njihovega pota do cilja, do socialne pravičnosti. Marksizem predpostavlja vedno večjo bedo delavstva in iz tega nujno sledečo revolucijo. Resnica je to v toliko, da bi vedno večji bedi, katere bi se nihče ne trudil zmanjšati, in bi se nihče ne boril proti njej, gotovo sledila revolucija. Toda ta trditev predpostavlja nauke ljudi, ki potrpežljivo brez odpora in boja čakajo, da ljudska nezadovoljnost prikipi do takega vrhunca, da nujno mora potom revolucije na dan. Mi smo v tem oziru bolj nepočakani in hočemo zboljšanje razmer takoj in čim preje mogoče potom evolucije, potom socialne zakonodaje, ki jo upamo dočakati še mi in ne šele naši potomci. Ti se naj borijo naprej do končnega cilja: splošne socialne pravičnosti.
Iz teh kratkih potez je razvidno, da se krščanski socializem in marksizem sicer strinjata v splošnem glede skupnega cilja, ne pa v podrobnosti in v potu do njegovega uresničenja. Ker nedostaja prostora, se na natančnejšo utemeljitev posameznih točk našega programa povrnemo prihodnjič.
Leto VII.
»PRAVICA«, dne 10. maja 1928.
  	1	'	"«IW',"!W..1.IJ'.«
Stran 3
lje tudi o zahtevi svobodnega zborovanja in združevanja, o stanovanjskih zadevah, o zahtevi zavarovanja in naglasa končno solidarnost vseh viničarjev z ostalimi delavci za svetovni mir.
Zavrže. Na prvo majsko nedeljo smo člani tukajšnje podružnice imeli prvomajsko proslavo. Istočasno se je vršil tudi občni zbor skupine. Centralo je zastopal in govoril tov. Jože Košnik. Zahtevali smo, da se energično nastopi proti vsem intrigam in nameram, naperjenim proti ugodni rešitvi viničarskega vprašanja od strani gotovih oseb, ki so si nadele nalogo, da na vsak način onemogočijo sprejetje viničarskega reda. Prav je, bomo vsaj spoznali naše iskrene »prijatelje«!
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 13. maja se vrši po rani sv. maši ustanovni sestanek tukajšnjih viničarjev v dvorani Sv. Katarine. Govoril bo tajnik zveze tov. Peter Rozman. Skupina se bo ustanovila na opetovano željo tukajšnjih viničarjev.
Naše nove postojanke.
Rogaška Slatina. V soboto 5. t. m. se je vršil tukaj dobro obiskan shod delavcev in uslužbencev, na katerem je poročal tajnik JSZ tov. Gajšek. Uspeh shoda je bil, da se vse tukajšnje delavstvo in uslužbenci organizirajo takoj v JugosL strok. zvezi, ker le potom te je mogoče doseči zboljšanje položaja na vseh poljih. Socialna demokracija nima tukaj prav nobenega pomena, zato je žal vsem, da se ni organizacija JSZ že prej ustanovila. Prepozno še ni, zato vsi v Jugoslovansko strok, zvezo.
Krekova mladina.
Iz centrale. Tabor na Šmarni gori se je vsled stalnega deževja preložil. Vršil se bo junija meseca. — Seja centrale se vrši v petek 11. maja ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Člani načelstva, točno!
Trbovlje. Občni zbor naše družine se vrši v soboto 12. maja ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Članstvo vabljeno!
Moste. Naša družina priredi v nede-ljb 13. maja ob 8 zvečer v proslavo obletnice ustanovitve naše družine dela v-, sko akademijo s sledečim sporedom: 1. Prolog. 2. Naša pesem. 3. Delo. 4. Molitev. 5. Žene. 6. Mati. 7. Sedmorojenček.
—	Odmor. — 8. Hlapec Jernej in njegova pravica (4. slika). 9. Himna Borcev. K prireditvi vabimo vse prijatelje delavske mladine!
Maribor. Izredni občni zbor družine je zaradi bolezni tov. predsednika Ma-
•	stinška otvoril in vodil tov. tajnik Joško Rozman. Pred prehodom na dnevni jed se je prečitalo pismeno poročilo tov. Ma-stinžka, v katerem izraža željo, da naj se izvoli odbor, ki bo intenzivno delal za procvit naše mariborske družine. V novi odbor so bili izvoljeni tovariši: za predsednika J. Rozman, za podpredsednika I. Kranjc, za tajnika F. Mastinšek, za blagajnika C. Slana in za odbornika L. Mastinšek. Pri slučajnostih se je razvila
Politika in strokovna organizacija.
V Švici poslanski mandat ne vzame toliko časa in energije kot v drugih državah. Poslanci namreč niso plačani in njihov mandat se ne smatra kot kaka naloga, kateri se mora človek docela predati.
V slovanskih državah in pokrajinah, pravi Otte, je politika v najožji zvezi s strokovno organizacijo in vsem delavskim gibanjem. Radi tega nastajajo razne čudne razmere in nenravna razmerja, ki jih kaže Otte, in še mnogo več. Stranke menda smatrajo za potrebno, da imajo »svoje lastno« delavsko gibanje.
Francoska zveza krščanskih strokovnih organizacij je vedno odklanjala vtikanje svojih voditeljev in funkcionarjev v politične zadeve in politično udejstvovanje. Leta 1924. je celo vsem prepovedala kandidirati. Dasi se za letošnje volitve to ni ponovilo, je zveza vendar priporočila največjo pazljivost. Izdala je proglas, v katerem priznava državljansko pravico vsakega volivca, priključiti se stranki, ki odgovarja njegovemu prepričanju, vendar izjavlja, da ne bo nikdar zvezala svoje delovanje in svoj obstoj s kako stranko in da bo posegala v politiko po svojih zastopni-
živahna debata, kjer je tov. predsednik razložil program in načrt za bodoče delo naše družine. Ustanovil se je pevski odsek, ki bo imel vaje vsako soboto ob 7 zvečer. Za pevovodjo smo naprosili tov. F. Avsenaka, ki nam je z veseljem obljubil pomoč. Dalje je bilo sklenjeno, da se vršijo ob nedeljah skupni izleti v naravo pod vodstvom starejših tovarišev. Na tedenskih sestankih se bodo določali kraji izleta. Občni zbor je bil zaključen z bodrilnimi besedami tov. predsednika. Na delo za našo družino!
Še naše majske proslave.
Jesenice. Krščansko socialistično delavstvo je praznovalo svoj praznik dela dostojno in veličastno. Na predvečer so vprizorili Shakespearejevo tragikomedijo »Beneški trgovec«, ki je s svojo vsebino kaizala globoke brazde socialnih krivic. Igrana je bila dobro, za kar gre v prvi vrsti priznanje režiserju tov. Klinarju. — l.maja nas je zbudila budnica jeseniških godb ter streljanje topičev. Ob 8 smo se zbrali k službi božji. Nato smo šli k slavnostnemu zborovanju, kjer nam je tov. akademik Edi Kocbek izročil tovariške pozdrave* ter razvil naš program, ki ni lahek. Predočil nam je današnje zlo kapitalističnega gospodarskega sistema, ki stoji na materialističnih temeljih, s katerimi je preplavljena vsa današnja družba. Delovni sloji so poklicani, da delajo smotreno za boljši družabni red, ki mora najprvo dvigniti trpina telesno in duševno na pravih, resničnih temeljih krščanstva. Pač nam to nekateri zamerijo ter nam podtikajo razredni boj, kateri nas pa tolče po naših plečih le od zgoraj navzdol. Zato treba iti za tem, da bo delavec vedel, kam spada in da brez boja ni življenja, ki pa mora sloneti na pravičnosti, ne pa na razrednem sovraštvu. Zato krščansko delavstvo v krščansko socialistično organizacijo, v njej delati in v njej zmagati!
Huda jama. Kakor je bilo Iže javljeno, je bil sklep skupine, da praznujemo svoj delavski praznik V zvezi s tovariši iz Griž in Zabukovce na prijaznem Šmohorju. Toda letošnji prvi majnik je dal na ostro poskušnjo zavest tovarišev rudarjev. Vsi okoliški griči s Šmohorjem vred so se odeli v puščobne meglene zavese, iz katerih je lilo kakor iz škafa. Čim bolj se je bližala deseta ura, tem bolj so se odvaževale iz megle in dežja posmezne gruče tovarišev in tovarišic. Cerkvica sv. Mohorja se je polagoma polnila. Ko je pristopil tovariš iz Griž, da izvrši daritev sv. maše, nas je presenetilo iz kora lepo igranje in ubrano petje Krekovcev iz Sv. Jederte pod vodstvom svojega tovariša pevovodje. Vse vernike je objel dih majniške kraljice. Po končanem cerkvenem opravilu so se takoj napolnili prostori tovariša, ki ima sv9je posestvo tik pod Sv. Mohorjem. Tov. Lešnik je otvoril zborovanje, pozdravil vise tovariše ter po-
kih le v toliko, v kolikor bo to nujno zvezano z interesi tistih, katere ima dolžnost zastopati in se zanje boriti. Njeno dosedanje zadržanje kaže, kljub vsem nasprotnim tendencam, ki pa niso izšle iz njenih vrst, ampak od zunaj, da so njene smernice praVe.
V Belgiji naše gibanje nima tako ostro in jasno začrtane poti kot v Franciji. Zveza strokovnih organizacij je mnenja, da te ne morejo in ne smejo posegati v politiko. Vendar kandidatur svojim članom ne prepoveduje. Kljub temu pa noben poslanec ne more in ne sme opravljati kake funkcije v organizaciji, dasi jih je mnogo, ki se živahno udejstvujejo kot organizatorji in drugače.
Prav tako tudi na Nizozemskem poslanci ne smejo biti obenem tudi na odločilnih mestih v strokovni organizaciji. Poleg tega je tu še kot v Nemčiji ta posebnost, da imajo katoliki svoja in evangeljčani pa svoja delavska društva, strokovna organizacija pa je enotna.
V splošnem pa moramo reči, da po- -sebno v zadnjih letih opažamo, da se v vseh državah, kjer naše gibanje raste, hoče osvoboditi vsakterih političnih vplivov. Tudi noče svojih najboljših moči žrtvovati politiki, še manj pa združiti delovanje v strokovni organizaciji s političnim udejstvovanjem.
(Konec.)
dal besedo tov. Marinčku. V enournem govoru je podal glavne misli o oilju in smislu boja krščanskih socialistov: Borimo se za novo družbo, v kateri bo prišel zopet do veljave človek. Krščanski socialisti morajo predvsem odpraviti razrvanost in malodušnost v delavskih vrstah in jih dvigniti ter strniti v enotni fronti. Istotako se moramo boriti proti izrodkom politike, ki je nemoralna, ki degenerira in ubija. Predvsem moramo ustvariti močno vez med kmetom in delavcem, kajti oba sta sužnja kapitalistične družbe in za svoje delo ne dobita- poštene plače. Naša naloga je tudi, da odstranimo nezaupnost večine delavstva napram veri in Cerkvi. To je pa mogoče le, če sledimo škofu Ket-telerju, ki je dejal, da mora krščanska družba prej krščanstvo pokazati v praksi, nato ga šele učiti. Sledimo mu in se zavedajmo, da more zmagati krščanski socializem le takrat, če bo vladal v posamezniku in v celem našem pokretu duh apostolov Gospodovih, iskreni, dosledni krščanski duh, brez kompromisa in omahovanja. Nad sto tovarišev in tovarišic je z velikanskim navdušenjem pritrjevalo govorniku. Voditelj Krekove mladine v zabukovškem revirju tov. Brezovšek je poudarjal, da mora vladati med delavstvom značajnost, sloga in bratstvo. Naš po-kret ni nikako nerganje, kakor nekateri tudi iz naše družbe trdijo, ampak je gibanje v smislu čim popolnejšega krščan-s.tva. Z vsem srcem se pridružuje tovarišu predgovorniku za zvezo s kmetom in delavcem. Nadalje je govoril še tov. P e v c, ki je poudarjal pomen časopisja in pribil, da je dolžnost vsakega krščanskega delavca, da je naročen na »Pravico« in »Ogenj«. V nadaljnjih izvajanjih je navduševal tovariše za brezalkoholno gibanje. Tovariš Lešnik je nato zaključil zborovanje z geslom: V boj za dosledno krščansko dru&bo. Po shodu se je ob brezalkoholni pijači razvila prav prisrčna zabava, katero je poveČavalo ubrano petje Št. Jederskih Krekovcev.
Ribnica na Pohorju. Vkljub silno slabemu vremenu se je delavstvo polnoštevilno zbralo k proslavi l.maja. Ob pol 9 je bila sv. maša za delavce, po sv. maši pa je pred cerkvijo godba zaigrala koračnico, nakar smo korporativno odšli na zborovanje v gostilno Ptačnik. Precej prostorno dvorano smo napolnili do zadnjega kotička ter z zanimanjem sledili govoru tov. Koresa, ki nam je pojasnil zgodovinski pomen praznovanja 4. maja za delavski stan. Po zborovanju smo tudi razpravljali o poslovniku za podporni fond, ki je bil soglasno sprejet.
Celje. Naša skupina je priredila prvomajsko proslavo v nedeljo 6. maja s sledečim sporedom: zjutraj ob 8 s sv. mašo v farni cerkvi, po sv. maši z zborovanjem v dvorani hotela pri »Belem volu«. Zborovanje je bilo nadvse dobro obiskano vkljub slabemu vremenu. Zborovanje je otvoril tov. predsed. Kranjc, ki je pozdravil vse navzoče, posebno še zastopnika JSZ tov. Gajška in nar. posl. dr. Hodžarja. Dr. Hodžar je orisal bedni položaj delavstva in poudarjal, da je delavski stan najbolj tlačeni stan, da ima ravno on najtežje boje za dosego Svojih pravic. Organizacija je potrebna delavcu kakor vsakdanji kruh. Pri organizaciji mora veljati le stanovitnost, vztrajnost, skupnost, ker le tedaj je možno doseči one pravice, ki danes delavca najbolj tepejo. Nato dobi besedo tov. Gajšek, ki s par primeri naslika položaj delavca napram drugim stanovom. Poudarja, da kmet na polju, ko vidi uspeh svoje setve, nikdar ne občuti tega, kar delavec v današnjem stanju. Kmečki fant, ko zapusti dom in gre za delom v tovarne, v mesta, šele čuti Velike krivice, ki se gode delavcu, o katerih preje niti sanjal ni. Poudarja, da se mora proslaviti prvi maj na dan 1. maja, kar se je to godilo vse čase v Celju, makar delavec in delavka izgubi s tem en delovni dan, ker s tem dokaže kapitalu važnost dela in delavca samega. Delavec mora biti zato soudeležen pri podjetju in čistem dobičku. To je naš program. H koncu je podal tudi medsebojno delovanje naših sorodnih organizacij Krekove mladine, Jugosl. strok, zveze in Delavske zveze. Tovariš Hajsinger Joško je podal deklamacijo »Majniške himne«, ki jo je prinesel list »Ogenj« št. 5. 1. 1928. Tov Krajnc je apeliral na vse navzoče, da se še bolj strnejo v organizacijo, ker le tedaj se
bo lahko pokazalo javnosti, kaj smo in kaj hočemo. Tov. Jager Kristina je podala deklamacijo »Domovini«. Tov. Debeljak je na vse navzoče apeliral, da naj bi starši posvečali naši mladinski organizaciji malo več zaupanja in pošiljali otroke v to organizacijo. Vabi tudi vso drugo delavsko mladino, kot tudi vse faaše inteligente, da se posvetijo naši Krekovi mladini. Pred zaključkom se še oglasi k besedi tov. Deželak Martin, ki predlaga, da se pošlje dr. Gosarju zahvala za delo, ki ga je vršil v korist delavskega stanu. Predlog je bil soglasno sprejet. Ob udarjanju tamburašev Krekove mladine so se zborovalci razšli z novim navdušenjem na novo delo.
Tedenske novice.
Delavska zveza za Ljubljano vabi svoje člane, da se udeleže v nedeljo, dne 13. maja ob 3 popoldne pri Sv. Križu odkritja nagrobnega spomenika dr. L. Periču. Pokažimo, da vidimo svojo rešitev v tem, da bo politika res usmerjena v korist delovnega ljudstva! Vsakemu, ki dela v tej smeri, dajmo priznanje, ne da hi pri tem prikrivali svoja osnovna načela. Dr. Perič je res mnogo dobrega storil za ljubljansko delavstvo.
Stavbna zadruga »Delavski dom« zopet sprejema člane. Priglasiti se je na Starem trgu 2, I, od 6 do 7 zvečer. Član Stavbne zadruge more biti samo član JSZ v Ljubljani.
Novi stanovanjski zakon bo objavljen v 45. številki Uradnega lista, ki izide 12. maja t. 1.
Sedemstoletnica lavantinske škofije. 9. in 10. maja se vrši v Mariboru slovesna proslava 700 letnice obstoja lavantinske škofije. Cerkvene proslave se udeležuje tudi apostolski nuncij Pellegrinetti, ki je bil v sredo popoldne slovesno sprejet. Ob tej priliki se odkrije v stolnici spominska plošča.
Glavno letošnje zborovanje Zveze slovenskih vojakov in bratski sestanek vseh vojnih tovarišev bo letos na Brezjah dne 5. avgusta.
251etnico delovanja dr. Iv. Zajca pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je praznovalo te dni slovensko zdravniško društvo. Slavljenec je ob tej priliki lepo začrtal vzvišeno nalogo zdravnika v socialnem zavarovanju.
Iz bilanc naših delodajalcev. Kakor posnemamo iz poslovnega poročila tovarne Veriga d. d. v Lescah je bila v letu 1927 zaposlitev zadovoljiva. Podjetje je vkljub inozemski konkurenci znatno dvignilo produkcijo. Brutto donos je znašal 4.13 milijonov napram 3.76 milijbnom v letu 1926. Podjetje, pri katerem sta udeleženi Ljubljanska kreditna in Zadružna gospodarska banka, izkazuje Din 180.057 čistega dobička.
Delavstvo ima pri tem najjasnejšo sliko, koliko je resnice na krizi, na katero se podjetje sklicuje vselej, kadar delavstvo povprašuje po zboljšanju plač.
Pri javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: Moškim: 1 delavcu za izdelovanje opeke, 2 pečarjema, 18 gozdnim delavcem, 23 rudarjem-kopa-čem, 1 vrtnarju, 1 oblikovalcu, 3 železo-strugarjem, 1 kino-operaterju, 2 kleparju, 2 kovinostrugarjema, 7 žagarjem, 1 mizarskemu poslovodji, 1 mlajšemu mizarju, 1 starejšemu mizarju, 1 lesostru-garju, 1 sodarju, 1 avtoličarju, 1 sedlarju, ki poseduje obrtni list, 1 čevljarju-mojstru s svojo obrtjo, 3 čevljarjem za otroške čevlje, 1 Čevljarju za galanterijske čevlje, 1 čevljarju za šivanje podplatov na stroj, 2 krojačema za veliko in malo delo, 2 krojačema za konfekcijo,
1 peku, 2 delavcema za prodajanje sladoleda, 24 zidarjem, 5 pleskarjem in so-boslikarjem, 8 hlapcem, 1 kuharju, 6 sobarjem za dijaški dom, 14 vajencem.
—	Ženskam: 1 šivilji perila, 1 pletilki,
2 služkinjama, 2 kmečkima deklama.
Pri javni borzi dela v Mariboru doJ>i delo 5 viničarjev, 6 majerjev, 10 hlapcev,
1	pasar, 1 livar, 1 opekarski delavec, 1 krojač* 3 oglarji in več vajencev raznih obrti.
Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu pri Volarih v Bosni sta bila zaposlena z miniranjem kamenja dva delavca. Nenadoma se je pri delu na delavca zrušila skala, težka nad 50 ton, in oba delavca pokopala.
Stekel pes povzročil smrt. V Bistri v hrvatskem Zagorju je pred mesecem ogrizel pes nekega 15 letnega kmečkega
fanta. Rana ni bila velika, zalo ji niso posvečali posebne pozornosti in so ga starši zdravili doma. V zadnjem času so pa fanta prepeljali v Zagreb, ko je začel kazati znake stekline, toda bilo je že prepozno. .Bolezen je hitro napredovala in v strašnih mukah je dečko umrl.
Policijska ura ob plačilnih dnevih Trboveljske premogokopne družbe. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal odredbo, da se morajo vse gostilne, točilnice in kavarne v občinah Trbovlje, Dol, Sv. Krištof, Zagorje, Aržiše, Kotredež in v Škofji riži (občina Sv. Jurij pod Kumom) ob plačilnih dnevih TPD zapirati ob 20 in sicer v letnem in zimskem času. Za prireditve dovolijo podaljšanje policijske ure pristojni okrajni glavarji le izjemoma z dodpfkom, da se po policijski uri ne točijo alkoholne pijače.
Savski Brestovac zopet Rajhenburg. Na splošno željo tamkajšnjega prebivalstva je naziv Savski Brestovac zopet iz-premenjen v prejšnji naziv Rajhenburg. To ime je veljalo seveda samo za železniško postajo.
Nova perkev v Trstu. V Trstu so blagoslovili novo cerkev Marije milosti. Cerkev je središče nove fare, ki jo opravljajo frančiškani. V novi fari živi mnogo Slovencev, vendar ne bo v novi cerkvi slovenskega bogoslužja.
Za reducirane cestarje. Minister za javna dela Pera Markovič je pretekli teden obvestil poslanca Zebota, da je naročil vodji osebnega oddelka v svojem ministrstvu, naj sestavi predlog, da se reaktivirajo mladi cestarji, stari pa, ki ne morejo izvrševati službe, naj se redno upokoje. Kakor znano, je gradbeno ravnateljstvo v aprilu že upokojilo v soglasju z ministrstvom najstarejše cestarje. Kmalu nato je ministrstvo brzojavno odredilo, da se ti cestarji ne smejo upokojiti, marveč da se morajo mladi, ki še nimajo 15 let službe, iz službe odpustiti! Po izjavi gradbenega ministra Markoviča se bo ta krivica popravila. Reducirani cestarji se bodo sprejeli nazaj v službo.
Sjjalria bolezen. V Kaštelu Gomilici pri Splitu spi žena Carev nepretrgoma že 20 dni in 20 noči.
»vmeo o;ijur/oir/as os os.)'.tj meus:n
Dopisi.
Kamna gorica. Ko sem zaznal, da je naša skupina sprožila misel za proslavo t. maja z ustavitvijo dela vsaj za dve uri, a ni našla odziva, sem začel premišljevati, zakaj to. Ali smo tu še toliko nezavedni, da ne znamo ceniti pomena tega dne, ali nam je tako »dobro, da nam ni treba skupno z drugimi tovariši manifestirati za ideje delavstva? Pribiti moram, da se praznovanje prvega maja pri nas res še ni nikdar vršilo in če je skupina sedaj prišla na to misel, je to vesel pojav, ki kalže, da se tudi tukajšnje delavstvo, čeprav počasi, a vztrajno probuja. In če se namislim nazaj v čase, ki bi jih lahko imenoval suženjske, tovariši, ali se ne povračamo počasi nazaj?! Ali se ne prakticira tudi sedaj ona zmotna misel: delaj več, več boš zaslužil? Pomislimo, koliko bojev je bilo treba, da je prišel do veljave osemurnik in da smo ga tudi mi že imeli, pa ga imamo — po naši krivdi — samo še na papirju. Stremeti moramo za tem, da se bo zaslužilo v osmih urah toliko, da bomo mogli živeti delavcu primemo življenje. Poglejmo samo par let nazaj m zračunajmo, koliko smo služili takrat, ko smo se držali osemurnika, in da da-pres, ko delamo deset in še več ur dnevno, težko pridemo na ono vsoto. Poleg tega moramo zopet pomisliti, koliko dela opravimo zastonj in ga sploh ne štejemo v delovni čas, že s tem, ko si dovažamo materijal in odvažamo izdelano blago. Tega se niti ne zavedamo, mislimo, da to mora biti tako, ker nam je prešlo Iže v meso in kri. Tovariši, vzdramimo se, pokažimo, da smo tudi mi. vredni svojih sotovarišev, naročimo se! na list »Pravico«, strnimo se v organizacijo, širimo in zagovarjajmo jo vsepovsod, izvolimo si svoje zaupnike, ki so nam po zakonu zajamčeni, vpeljimo vsaj enkrat na mesec delavske sestanke, na katerih bomo razpravljali o delavskih vprašanjih doma in drugod, potem nam 1. maj ne bo več tuj! P-n.
Jesenice. Jeseniški obrtniki v zad-' njem času zelo strogo nadzorujejo razna
motenja v obrti. .Nekatere stranke so bile tudi občutno kaznovane. Nimamo ničesar proti temu, samo pripominjamo, da morajo biti na vse strani pravični in morajo paziti tudi na to, da ne bodo izrabljali svojih učencev in učenk s prekomernim delom do 12 ur dnevno in še več. Gg. odbornike obrtne zadruge, predvsem pa g. Gogalo opomnimo na to, da obrtnikom to razjasni, kajti drugače bomo morali iskati drugod pravico za osebe, ki si ne morejo in ne upajo same pomagati. — Opazovalec.
Studenci pri Mariboru. Naše Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih priredi v nedeljo 20. maja društveni izlet v naravo, in sicer so se društveniki za letos odločili, da pojdejo na hrib Sv. Urbana. Zbirališče za Studenčane je pri cerkvi sv. Jožefa od 5 do pol 6, ter točno ob pol 6 zjutraj odhod. Vsi drugi prijatelji in prijateljice, ki Čutijo z na-jni in stanujejo v mestu Maribor ali spodnji okolici, naj počakajo v Mariboru, na križišču Strme ulice s Koroško cesto ob tri četrt na šest. Nato skupen odhod k Sv. Urbanu in ob 9 je na hribu Sv. Urbana društvena sv. maša in kratek nagovor. Po nagovoru prosta zabava v naravi. Vabimo vse naše člane, kakor tudi vse prjjatelje našega društva na izlet. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na drugo, primerno nedeljo.
Studenci pri Mariboru. Dramatični odsek »Ljudski oder v Studencih pri Mariboru« priredi na Križevo, 17. maja ob 7 zvečer v dvorani gostilne Gačnik gledališko predstavo »Veriga«. Vabimo vse prijatelje k udeležbi.
Za kratek čas.
Iz gledališča. Ravnatelj: »Nevihto bomo pri današnji predstavi tako naravno vprizorili, da se bo v celi okolici mleko skisalo.«
Le potrpljenja je treba. A.: »Edino, kar mi na moji zaročenki ni všeč, je to, ker je tako majhna. Kadar stoji poleg mene, mi komaj do ramena doseže.«
— B.: »O, le potrpi, ti bo že še čez glavo zrastla.«
Ugodna prilika. Ona (služkinji); Nesite tole karto v poštni nabiralnik.«
— On: »Kaj, radi ene karte naj ubožica hodi iz četrtega nadstropja. Prinesite grede liter vina, da se bo pot splačala.«
To je pa nekaj drugega. Gospod (beraču): »No, danes pa vendar ne dišite po žganju kakor zadnjič. Ste se končno vendar le poboljšali?« — Berač: »Ne, le veter se je zasukal gospod.*«
Narobe svet. Obisk: »Povej no, Janko, ali sta ata in mama doma?« — Janko: »Ne, k brivcu sta šla. Mama si bo dala lase striči, ata pa kodrati.«
Še ne ve. Nekdo je prišel v Ljubljano za hlapca in zaradi nepravilne vožnje s konji je prišel pred sodnika, ki ga je vprašal: »Ali poznate svetost prisege?« — Hlapec: »Ne. Sem šele nekaj časa v Ljubljani.«
Kmečki fant je prišel k stricu v Trst in prvo jutro, ko se zbudi, je bila nad mestom megla; zato pa so ppniki v enomer trobili! »Stric, ali slišite, kako ribe lajajo,« je rekel fant, ko se je prebudil.
Prijatelj: »Vaš mož obvladuje sedem jezikov, to je res nekaj — Žena: »O jaz pa obvladujem še več.« — Prijatelj: »Kako bi bilo to mogoče?« — Žena: »I no, jaz obvladujem svojega moža z vsemi njegovimi sedmimi jeziki.«
Ker še ni videl telefona. Nekdo, ki preje še ni nikdar videl telefona, pride nekoč v mestno pisarno drva prodajat: »Kupite kaj bukovih drv?« — Uradnik: »Počakajte malo, da vprašam našega poslovodjo!« in stopi k telefonu in se pogovarja. Nato reče: »Poslovodja je rekel, da jih imamo še dovolj.« — »Kaj mislite, da sem res tako neumen, da bom verjel, da je v tej skrinjici vaš poslovodja?«
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1357.75 Din, za 100 lir Din, za 1 dolar 56.75 Din, za 100 francoskih frankov 222.75 Din, za 100 češkoslovaških kron 168 Din, za 100 šilingov 798 Din.
vsolt zaveden somisitenlk le daii	II
I delavskega konzumnega društva v Ljubljani
Vsaka vartna gospodinja kupuje vse pri svo|i lastni zadrugi. - - - Vsak dober	"
računar more izračunati da se kupi najceneje v našem konznmn.
Slavko Savinšek:	19
Milica, otrok bolestL
I
Sedmo poglavje. ,
Delavske družine morajo vstajati: zgodaj. Vsi domači: odrastli in otroci. Najprej© seveda mati. Ker kaj je družina brez matere? Ali z materjo, ki zjutraj leži, ko so že pokonci otroci, mali in veliki (saj odrastli so cesto še večji otroci kot mali). Kakor telo brez duše je taka družina. In še posebej delavska. Mati je ura, ki budi, ki vso noč spi samo z enim očesom, z drugim pa gleda na uro poleg sebe. Sicer bi zamudili vsi: oče delo, sin opravilo, hči pisarno, mali šolo. Mati je Marta in Marija obenem pri Kristusdvih nogah, skrbi za telo, čuje nad dušo otrok iri moža! O gorje družini, kjer mati ni taka!
Tudi pri Ravniku je mati vstajala prva in zbudila ostale. Oče so morali iti ob sedmi uri v tovarno, enako Metod; Anka, Cilka in Tonček pa so morali ob sedmih že od doma, da niso mudili šole. Pa pomislite le, predno sd trije mali1 šolarji umiti, oblečeni, nasičeni, za šolo opravljeni!
Tako so tudi tisto jutro pri Ravniku vstali zgodaj. Šele dobro se je bilo zdanilo, ko so mati že kurili in pristavili za zajtrk. Drugi so bili pokonci oče. Otroci kmalu za njima.
Ko sp oče prišli v kuhinjo, da se umijejo, so vprašali mati:
»Si shšal ponoči Milico? Kaj ji je neki bilo?«
»Rog vej Jokala je!«
»Slišala sem; pa ne da bi bila bolna!«
Oče niso odgovorili.
»Sinoči in sploh včeraj pa je bila še tako vesela. Kaj se ji je neki primerilo, kaj deš?«
Oče so skomizgnili z ramami:.
»Tak si vedno. Nič ne rečeš. Sama naj skrbim za vse. Tako ti je Milica pri srcu, praviš; pa se še ne meniš ne zanjo.«
e%r\. • .v ■ ■■ <	r	■ - r r	•«’>«-«	•«*>#*» ••	r>
Niso umeli mati Ravnika, moža, čeprav sta že srebrno poroko praznovala pred nedavnim. O, se cesto zgodi, da žene rie razumejo mož, posebno onih tihih, zamišljenih, ki gredo svoja pota, žive bolj v duši ko na zunaj. Pa menijo take žene takih mož, da je dovolj, če skrbe za njihov telesni blagor. Za dušo pa je, menijo, dovolj sladka beseda in poljub in vzdih. Tako ni Ravnica razumela moževe molčeče skrbi. Mož ji pa tudi ni razlagal.
Oba sta molčala. Šele predno je odšel Ravnik na delo in je prišla Milica v kuhinjo, se je izvilo obema hkrati:
»Milica, kaj, ti pa je?«
Miliča je bila bleda ko zid in komaj je hodila. Pod očmi so ji bile narisane temne sence, sledovi prečute noči in trpljenja in iskanja utehe.
»Nič ni, nič; bo kmalu bolje.«
»Milica, ostani danes v postelji,« jo zaprosijo
oce.
»Prehladila si se snoči; lezi, čaja ti skuham,« zaskrbe mati!	.. .,  f
»Napisala bom' pismo, da ga ponese Anka ravnatelju v pisarno. Pa k zdravniku pojdem še danes.« . ■ _ , ,	 ,	_	...
Oče in mati sta Se presenečena! spogledala. In po očetu je šlo: Hudo ji mora biti, strašno hudo, da gre sama od sebe k zdravniku.
»Le pojdi, Milica,« prigovore. In jo poljubijo s pogledom, ko odidejo v tovarno.
Milica je res v pismu naprosila ravnatelja, naj ji dovoli ostati par dni doma, ker je hudo bolna in hoče iti zdravnika vprašat za svet, da ne bo prepozno. Saj ji bo dovolil, je omenila v pismu, ko do zdaj skozi štiri leta ni bila niti enkrat po nepotrebnem izostala iz službe. Kakor hitro pa ji bo zdravnik dovolil, bo zopet prišla na delo.
Mati so hoteli spremiti hčer k zdravniku, a ni hotela. Saj ni tako hudo, je dejala. Počasi bo šlo, saj daleč itak ni.
In je odšla s trudnimi koraki, da so mati imeli solzne oči, ko so gledali skozi okno njeno hojo po cesti.
Milica, danes ne pojo tički! Danes ni praznika v mestu, čeprav je že solnce vstalo itn razlilo vso svojo luč po svetu. Danes je solnčna luč meglena, ali ne Milica? Obrazi so zamišljeni, pogledi sumljivi, sovražni celo; okna na hišah so kakor po neprespani noči motne oči; hiše so mrke in puste, zidovje prazno, vsakdanje, ulice vzlic prometu v zgodnjih urah samotne, dolgočasne.
Preko Miličinih oči leži megla, v telesu je trepetanje, v nogah bolečina, v rokah drhtenje bolesti in nemoči. In najbolj peče dlan, ki drži torbico s pismom, s hrepenečimi vprašanji njegovih oči v njej. Milico peče dlan ko žerjavica. Iri Še bolj od žerjavice jo pečejo danes pogledi mimoidočih.
Pri špecijalistu, po vsej deželi znanemu zdravniku, je že polno ljudi, ko pride Milica. Komaj dob; prostor, da sede. Razgleduje se po njih, ki čakajo istega ko ona sama: upanja! Upanja v novo zdravje, upanja v novo življenje, nado v odrešilno besedo zdravnikovo: bo šlo! Na vseh obrazih je enako zapisano trpljenje, v vseh očeh je bolest. Vrata se odpirajo in zapirajo. Eni odhajajo strti, komaj gredo pod pezo obupa, drugi zopet olajšani hite domov, s smehom na ustnicah, z lučjo v srcu, ki sveti v prihodnjost.
Počasi se redči vrsta pred Milico. Milica zbledi pri vsakem, ki se umakne in odide. Vedno bolj ji utriplje srce, vedno bolj gomezi po riiladi deklici vprašanje: kaj bo dejal zdravnik. In strah ji leže v dušo, strah, ki je velik, da iz nje gleda, iz oči1, iz lic, iz trepetanja in podrhtevanja rok, iz vsake kretnje: če poreče, ni upanja? O, da, tako bo dejal! Kako bo prebolela? Ah, raje odide, predno zasliši svojo smrtno obsodbo.
Toda ne! Ali naj bo zaman vse upanje, vse hrepenenje, ali riaj zastonj prosijo oči v pismu? Ali naj takoj umre velika svetloba, ki se je včeraj po dolgi temi razblestela v njej, naj takoj utone v novo, temo, ki . je zanje sam obup, sama noč? Ne, rie! Milica ne more stran, Milica hoče slišati: ali je upanje, ali ga ni 1	   _	.......
Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. Čeč.
Izdajatelj: Dr.^ndrej Gosar.
Urednik: Srečko Žumer.