EtlS Uf * .^Rnlna ptaSan« v gotovini v 4 Ljubljani, v sredo, dne 14. folija 1937 Stev. 157 av Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozetn-§tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-96 • Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.34*) za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Naš jezik in naša knjiga Na« šolski zakon je nastal kakor večina naših temeljnih državnih zakonov, ki so vsi rojeni iz duha liberalnega centralizma in, kolikor se posebej našega naroda tiče, imajo vsi tendenco, da bi se slovenstvo preje ali pozneje pretopilo v jugoslovenstvo ter izginilo v srbo-nrvatskem kulturnem krogu. Velik del teh zakonov ie bil izglasovan od vsakokratne večine proti glasovom zastopnikov slovenskega naroda, šolski zakon pa spada med tiste, ki so bili v dobi absolutizma enostavno diktirani. Ta zakon naravnost nasprotuje naši narodni samobitnosti, slovenskega narodu sploh ne pozna in mu ne pušča nobenega vpliva na šolo in na vzgojo naraščaja, ki ga pouk v smislu tega zakona lastnemu narodu in nravstvu odtujuje, ker skuša mladim dušam dopovedati, da je slovenstvo nezdružljivo z jugoslovansko državno zavestjo in da je slovenska bit manjvredna, naš jezik »dialekt« in naša nrav in kultura nekaj »tujerod- nega«, kar je z jugoslovanstvom v nasprotju. Kai čuda, ko so ta zakon leta 1929 pod Petrom Živkovičem skovali takozvani »Jugosloveni«, na čelu jim naši slovenski izkoreninjenci, kakor jih je po pravici ožigosal dr. Korošec. In ker ta zakon določa monopolizacijo in izenačenje^ šolskih knjig za vso državo, kakor da bi na primer na našem Gorenjskem vladale iste nravi in razmere kakor v kakšni pokrajini našega juga, se moramo zdaj neprestano boriti za naravne pravice svoje narodne osobitosti, ki jih ta zakon ne pozna. To je nekaj nevzdržnega, ker je proti sami naravi. Glavni namen, ki ga v šoli vsakemu narodu narekuje njegova lastna narava, je pač ta, da si narod v svoji šoli vzgoji mladino v resnično narodnem duhu, to se pravi, da je vse njeno znanje, mišljenje in hotenje zmožno in voljno služiti narodnemu razvoju, bogatiti in razvijati narodno kulturo po utrtih smernicah narodnega življenja. Slovenci se še zmeraj nismo povzpeli do idealne višine tistih narodov, ki jim te namene uresničujejo najvišje prosvetne oblasti, še zmeraj si moramo pri odločilnih prosvetnih krogih utirati pota do razumevanja našega posebnega narodnega položaja. Stvari, ki so tako popolnoma jasne, nekateri ne marajo in ne marajo razumeti. Kaj je jasneje, kakor da bi morale naše šole gojiti slovenščino, slovensko slovstvo, zgodovino in zemljepis kot osnovo vsej izobrazbi, vsej vzgoji? V tem ni nobene osti proti Srbom ali Hrvatom, kakor je nočemo videti mi v dejstvu, da se pouk slovenščine in njenega slovstva med Srbi in Hrvati docola pušča ob strani. Še danes se moramo bojevati za take osnovne pojme, kakor je vprašanje enotnega jezika, še danes nočejo in nočejo nekateri ljudje na odločilnih mCRtih razumeti, da je slovenščina samosvoj jezik, ki ima svojo stoletno tradicijo, svoje bogato in lepo slovstvo, svojo izrazno sposobnost, ki se v znanstvenem in umetniškem pogledu lahko meri z najbolj dovršenimi evropskimi jeziki. To ni nikakršna nedoločna in neopredeljena zmes jezikov, ki _bi jo lahko vsak po svoje pregnetal; naš jezik je slovnično opredeljena in trdna zgradba, kjer vsak tram nosi stavbo in je na svojem mestu, tako da ga ne more nihče več po mili volji uporabljati za kako drugačno stavbo, ne da bi nasilno rušil našo last. In vendar se nekateri krogi ne morejo sprijazniti s to očitno resnico, še danes govorijo o nekem »srbskohrvatskoslovenskem jeziku«, še danes se ta spaka vlači po naših spričevalih, še danes piše dijak maturitetno nalogo iz srbskohrvatskoslovenskega jezika itd. Še danes ne morejo ali nočejo nekateri gospodje razumeti, da je za uspešen pouk tako slovenščine kakor srbohrvaščine nujno potrebna ločitev teh dveh sicer sorodnih, a vendarle slovnično in leksikailno različnih jezikov. Vsako medsebojno mešanje je v škodo enemu kakor drugemu, nasprotuje osnovnim didaktičnim zahtevam. Vsa posredovanja, da tako ločitev teh dveh jezikov dosežemo v višjih razredih srednje šole, so bila brezuspešna. Na tako vključevanje srbohrvaščine v slovenščino po višjih razredih bi mogli pristati samo tedaj, če bi upoštevali mi srbskohrvatski jezik in njega slovstvo pri tem pouku toliko, kolikor upoštevajo slovenščino in njeno slovstvo šole po neslovenskih predelih naše države — to se pravi: nič. Toda od naših absolventov srednje šole zahtevajo odposlanci, da znajo govoriti srlisko-hrvatsko (krlaj je še kdo kaj takega poskusil po srbskih in hrvatskih šolali za slovenščino!?), do nedavna so celo hoteli, da morajo pismeno dokazati, da obvladujejo srbohrvaščino in poznajo slovstvo. Mi nismo zoper učenje srbohrvaščine in spoznavanje tega slovstva: od nekdaj že smo vse to goiili, a brez političnega pritiska, v svojo lastno korist hočemo spoznavati eno in drugo čim bolje, odločno pa se upiramo vsakemu nasiljevan ju slovenščine s srbohrvaščino. Slovenščina mora biti središče vsega našega izobraževanja tudi v šoli, zato ne moremo njenih pravic in nalog deliti s srbohrvaščino. ki naj dobi svoje ure, svoje knjige. Dft, tudi knjige! Zakaj po vseh prizadevanjih, da si z velikimi žrtvami ustvarimo slovenska učna sredstva, smo danes na tem. da naj postanejo učne knjige za pouk slovenščine v višjih razredih dvojezične: slovenske in srbsko-hrvaške. To bi bilo sicer popolnoma v slogu nesmiselnih napisov po naših občinskih in drugih uradnih deskah, kjer sta latinica in cirilica do nerazumljivosti neokusno pomešani med sabo. Kljub vsem prošnjam in vlogam smo danes v tem pogledu še zmeraj v starih kolesnicah nekega prisilnega narodneea unitarizma preteklih režimov ki so znali tako spretno zastrupljati organski razvoj narodnega sožitja. Ista volja po takem nasilnem poseganju v naše šolstvo se kaže v ponovnem načrtu, da se izvede monopolizacija šolskih knjig. To je ena tistih zadev, ki jc rodila med nami tako eno-clušen odpor, da smo bili prepričani, da je stvar enkrat za vselej končana. Kako je mo- foče. da bi privolili Slovenci v tako monopo-izaeijo, ko smo si s tolikimi težavami in žrt-vaml ustvarili svojo šolsko knjigo in io dvignili na zavidljivo višino v vsakem pogledu! In sedaj naj bi po tolikih žrtvah vse to izpustili Senzacijonalna vest iz Pariza Anglija dovolila Francu večmilijardna posojila V Londonu želijo, da bi Franco čimprej zmagal Pariz, 9. julija, b. Tukaj je v političnih in vladnih krogih izzvala veliko senzacijo vest, da je neka skupina angleških bank odobrila kredit 40 milijonov funtov vladi generala Franca (10 in i-lijard dinarjev), razen tega pa da je general Franco pred par dnevi dobil še kredit 10 milijonov funtov (3,70 0,0 00.000 din) za nabavo bencina in drugih potrebnih stvari v Angliji in da še tečejo pogajanja o sklepanju novega posojila 50 milijonov funtov (12 milijard in pol din) za nabavo vojnega materiala. V kritje teh kreditov ponuja general Franco koncesije za izkoriščanje rudnega bogastva v severni Španiji. Po drugih informacijah želi Sedaj angleška vlada, da bi zmagal general Franco, in sicer zaradi tega, ker ne veruje, da bi vlada v Valeneiji mogla v doglednem času izvojevati popolno zmago, doeim so vse nade v sporazum popolnoma propadle. Anglija veruje, da bi Franco ob primerni pomoči lahko hitro končal vojno, to pa je edina želja Anglije v sedanjem trenutku. London potrjuje London, 13. julija, c. V Londonu se je razširila vest, da je angleška vlada pristala na tn, da lahko angleški finančniki dajo generalu Francu 50 milijonov funtov posojila. Še pred tem dovoljenjem pa so angleški finančniki te dni že dali generalu Francu 40 milijonov funtov posojila. Franco bo ta denar porabil za nakup petroleja in surovin. Razmerje med Franeom in Anglijo se razvija tako hitro, da misli jutri zunanji minister Eden že sprejeti zastopnike generala Franca. Pirenejska meja brez nadzornikov — a ostane še zaprta Pariz, 13. julija. AA. Danes popoldne je prenehalo delovati mednarodno nadzorstvo na fran-cosko-španski meji. Meja pa je še nadalje zaprta, ker hoče Francija ostati zvesta obveznostim, sprejetim na osnovi dogovora o nevmešavanju. Polkovnik Lunn, šef mednarodnega nadzorstva na francosko-španski meji, je že davi storil potrebne korake za umaknitev nadzornikov, katerim je svetoval, naj se ne umaknejo popolnoma v ozadje ali v Pariz, temveč da naj ostanejo nekoliko časa v bližini meje v mestih in vaseh, katere jim je označil. Člani mednarodnega nadzorstva bodo potemtakem še ostali v bližini meje. Videti je, da francoska vlada ni mislila na tako odločitev polkovnika Lunna in da je pričakovati nove odredbe v tej smeri. Službeno povodom današnje otvoritve Irancosko-španske meje navajajo, da se pri tem ni zgodilo nič izrednega. Angleški poslanik 1'hipps je danes dopoldne obiskal Quai d'0rsay in se dalj časa razgovarjal z ministrom Delbosom. V vladnih krogih trdijo, da se je angleški poslanik prišel informirat o stališču Francije glede načrta, ki ga je v glavnih potezah napravil angleški minister Eden. Angleški načrt London, 13. julija, c. Po vesteh iz vladnih krogov je Eden že izdelal angleški načrt za rešitev nadzorstva okoli Španije. Ta načrt je bil danes dostavljen vsem velesilam. Zato so popoldne obiskali italijanski, nemški, francoski in sovjetski veleposlaniki Edena, ki jim je izročil angleški predlog in jim sporočil, da ga bo dostavil v petek odboru za nevmešavanje. O vsebini načrta izvemo le to. da ni kompromis med raznimi dosedanjimi predlogi, ampak da je to samostojen angleški predlog za novo politiko v španskem vprašanju. Pariz, 13. julija, b. >Echo de Pariš« piše, da je portugalski poslanik v Londonu, Monteiro, podal ministru Edenu končni odgovor Portugalske. V Zagrebška vremenska napoved. Nestalno, zmerno hladno vreme. Dunajska vremenska napoved. Oblačno, od časa do časa sončno, ponekod nalivi, toplota se bo dvignila. Zemunska vremenska napoved. Spremenljivo vreme. Pretežno oblačno v severnih krajih, jasno v južnih kraiih in na Primorju. V severni polovici je pričakovati ploh. Toplota brez posebne spremembe. teh okolnostih je gotovo, da bo prenehala kontrola na Atlantskem oceanu. Zalo je pričakovati korakov v Londonu in Parizu e strani Nemčije in Italije in se bo morda s tem ukinila celotna politika nevmešavanja. Po bojiščih Salamanca, 13. julija. AA. Havas: Na madridski fronti so nacionalisti odbili vse napade rdečih v odseku Brunete in Villanueve del Padaillo. Njihove izgube so zelo velike. Odbit je bil tudi napad pri Siera de Suarez. Na aragonski fronti so nacionalisti zavzeli važne postojanke pri Val-segi. Na madridski fronti sestrelili osem lovskih in pet bombnikov. Avilla, 13. julija. A A. Havasov posebni dopisnik poroča: Kakor je bilo pričakovati, so nacionalisti včeraj ponovno prevzeii inicijativo na vsej madridski fronti in postali iz napadcucev napa- dalci. Čeprav si je general Miaja obupno prizadeval. da hi se obdržal, se je moral ukloniti volji nacionalističnega vodstva. Včeraj zarana so vladne čete še poskušale nove napade na nacionalistične postojanke okoli Brunete in Villanueve del Pa-drillo. toda vsa njihova prizadevanja, so se izjalovila, vladne čete so pa utrpele velike izguhe. Njihovi napadi so prenehali okoli 19. Od tega trenutka dalje so izvedle uacionalne čete celo vrsto akcij, da izravnajo svoje črte in urede svoje postojanke, tako da pripravijo vse za svojo novo akcijo. Pričakovati je, da bodo zdaj prišli v protinapad in sicer že prihodnje ure. Ves včerajšnji dan je nacionalistično letalstvo obstreljevalo vladne postojanke in njihove prometne zveze, posebno pa republikanske baterije. Od predvčerajšnjim je nacionalistično letalstvo gospodar v zraku na madridski fronti. Včeraj je večkrat prišlo do tega, da so se republikanski letalci izmikali bojem s svojimi nasprotniki. Gotovo je vsekako, da je vladna ofenziva proti nacionalistom na madridski fronti doživela neuspeh. Kardinal Pacelli proslavlja Francijo Kardinal Pacelli je danes dopoldne pridigoval v cerkvi naše Gospe v Parizu. Njegova pridiga je bila topla himna Franciji, ki napreduje in obvladuje vse zapreke, Franciji, ki ne umira. Kardinal je dejal med drugim: Znane so nam težnje in skrbi današnje Francija. Sedanji francoski rod hoče biti rod obnovitev in pionirjev novega sveta. Francija čuti v svojem srcu nepremagljivo potrebo, da daje pobude v kraljestvu duha. Ta prizadevanja, katerih zgodovina je zelo raznotera, so gojili vsi francoski rodovi že od prvih začetkov. Kako naj si jih razložimo še mi? Zato nam ni potrebno misliti na kakršenkoli plemenski ianatizem ali na kakršnekoli plemenske predsodke. Današnji Franciji je zapustila to duhovno dediščino prejšnja Francija. To je stara naloga francoskega naroda. Zgodovina Francije v teku stoletij je živa ilustracija tega velikega in skrivnostnega zakona zgodovine, ki je v tesni zvezi z izpopolnjevanjem naravnih dolžnosti in naravnega poslanstva tega naroda. Kadar mislim na preteklost Francije, na njeno poslanstvo, na njene sedanje dolžnosti in na vlogo, ki jo ima izpolnjevati v bodočnosti, skratka na poslanstvo Francije, težko najdem besedo, ki bi podala pravo sliko. Kardinal je nato ugotovil veliki idealizem, s katerim se francoska mladina zanima za velevažna vprašanje proletariata in za njegovo pravilno ureditev v krščanskem duhu, nato je pa opozoril vernike na nevarnosti, grozeče tistim, ki jim ni mar enciklik sv. očeta in ne pojmujejo pomena socialnega vprašanja, ne nevarnosti, ki groze tistim, ki nameravajo popustiti, meja, kjer se začenjajo napake in kjer postane idealizem fanatizem, a potrebna reforma preide v revolucijo. Nato je kardinal posebno podčrtal potrebo, da mora biti cerkev neodvisna. Cerkev ne teži po ničemer drugem kakor po svobodi in dostojanstvu božjih otrok. Kjerkoli vidi Cerkev krivico, jo žigosa in obsodi. Eno pa zmerom zahteva od vseh svojih vernikov in to je, da bodo njihovi nagibi in njihov idealizem čisti in da se vse storjene napake popravijo v duhu dobre volje, da bi se čim prej izpopolnilo tisto duhovno kraljestvo, po katerem hrepeni Cerkev skupaj s svojimi verniki. V tem duhu ne misli Cerkev nikakor podpirati ne pobijati noben političen načrt in nobeno politično stranko. Kardinal Pacelli pri Lebruna Pari., 13j julija. AA. (Havas.) Državni tajnik Pacelli je prispel v Elizej ob 13. Četa republikanske garde mu je izkazala čast na dvorišču palače. Pri vhodu v Elizejsko palačo sta pozdravila visokega gosta de Fouquieres in general Braconnier, poleg njiju sta bila pa polkovnik de Bon Font in polkovnik Grosse, vojaški poveljnik elizejske palače. G. Lebrun jc nato obdan s člani svojega vojaškega doma stopil proti kardinalu, mu dal roko, nato ga je pa peljal v veliko pozlačeno dvorano, kjer so bili že zbrani predsednikova gospa in drugi povabljenci. Po opravljenem predstavljanju so papeški delegat, predsednik republike in njegova gospa odšli v družbi povabljencev v dvorano miru, kjer so pripravili kosilo. Povabljenih je bilo okoli 60 visokih gostov, miza pa je bila okrašena z rumenimi vrtnicami in belimi lilijami. General Nedic v Parizu Pariz, 13. julija. AA. Snoči je jugoslovanski vojni ataše v Parizu g. Glišič priredil intimno večerjo na čast generalu Nediču, šefu jugoslovanskega generalnega štaba. Danes dopoldne ob 10.30, je general Nedič v spremstvu jugoslovanskega poslanika g. Pnriča in jugoslovanskega vojaškega atašeja g. Glišiča ter članov jugoslovanskega odposlanstva in generala Gouranda. vojaškega guvernerja Pariza, položil na grob frati-roskega neznanega junaka prekrasen venec z napisom »Jugoslovanska vojska francoskemu neznanemu junaku«. 6. bataljon francoskih lovcev je stal v vrsti pred spomenikom z zastavo in godbo, ki je zasvirala jugoslovansko himno in marseljezo. Po rnominutnem molku so se general Nedič in njegovi spremljevalci vpisali v zlato knjigo spomenika neznanemu junaku. Nato je šel general Nedič s svojim spremstvom pred spomenik jugoslovanskih kraljev in položil prekrasen venec z napisom: »Kraljevska jugoslo- iz rok. da se bo usoda našo šolske knjige odločala daleč od nas in največkrat brez na«? Že sama taka misel se nam zdi nemopoča. Tu ne moremo in ne bomo prav nič odnehali, ker zadeva to vprašanje preveč v živo. Če smo morali prenašati vsa bremena svoje šolske kulture dotlej, da smo jo dvignili do te stopnje, da jc tudi v trgovskem pogledu postala va/na panoga našega narodnega gospodarstva, si je tudi iz čisto gospodarskih razlogov ne smemo dati iztrgati iz rok Da bi še ob tem tako važnem iilturnem delil smel kdo pobirati davek od ira. Vsak tHk ;o iz sle kakor gospodarskih razlogov. nas — to se nam upira. Vsak tak poskus a limine odklanjamo tako iz slovensko kulturnih Prepričani smo. da bodo uvidevni krogi v odločilnem trenntku upoštevali nnmet in ne I lvxlo po nepotrebnem dražili slovenske jav-• nosti na najbolj občutljiv način. Smo in hočemo biti iskreni in pošteni državljani, ki služimo radi in nesebično naši državni moči, naši skupni domovini, ali to moremo res pošteno in dobro opraviti le tedaj, če smo v polni meri to. kar smo in po čemer smo prišli v svojo nurodno državo — če smo z vsem srcem in z vso dušo Slovenci Po tem in samo po tem slovenstvu smo močni in bogati sinovi Jugoslavije, ki v kulturnem pogledu moremo ustvarjati velika dela, ki bodo oznanjala moč našega naroda in naše države vsemu svetil. Kdor bi na« v tej dela oznanjala moč našega naroda in kulturni moči ohromil je oškodoval državo /a dragocene moči in spada med uničevalca našega narodnega in državnega Inigastva. Kdorkoli pa bi doma poskušal izdajati naše slovenske zadeve. kdor bi v svojo strankarsko ali osebno »ili gospodarsko korist mešrtnril i našimi nn'viš- jimi dobrinami, ta nima pravice lo Je enkrat kje ziniti kot zastopnik Slovcncev. vanska vojska kralju Osvoboditelju in kralju Zedi-nitelju«. Danes ob 13. priredi general Gamelin, šef francoskega generalnega štaba, kosilo v pariškem častniškem domu na čast šefu romunskega generalnega štaba Šikituju in šefu jugoslovanskega generalnega štaba generalu Nediču. Popoldne ob 15.30 se general Nedič sestane s francoskim vojnim ministrom Daladierom. Jutri na dan francoskega narodnega praznika bo pa general Nedič prisostvoval slavnostni reviji čet pred spomenikom neznanega junaka. Revija Ih) ob 9. dopoldne v navzočnosti predsednika francoske republike. Tudi šel romunskega general-nega štaba je v Parizu Pariz, 13. julija, c. Danes je prišel v Pariz Se romunski načelnik generalnega štaba. Opoldne jo bil obenem z jugoslovanskim načelnikom generalnega štaba, generalom Nedičem na kosilu pri načelniku francoskega generalnega štaba, generalu Gamelinu. Jutri bosta oba generala prisostvovala vojaški paradi o priliki francoskega narodnega praznika. Nediceva zdravica General Nedič je bi! danes na kosilu, ki ga. je priredil v njegovo čast in v čast njegovega romunskega tovariša generala Sikitija v pariškem oficirskem domu general Gamelin. ra Med kesilom. ki je potekel v najprisrčnejšciti zpoloženju. so izrekli več toplih zdravic. Prvi je pozdravil goste in ostale povabljence general Gamelin kot domačin. — Prvi mu je odgovori! načelnik romunskega generalnega štaba general Piki- Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s 1. strani) tiju. Za njim je spregovoril general Nedii in imel naslednji govor: Gosp^J general! Predvsem /elim tolmačiti čustva ljubezni, tradicionalnega prijateljstva in zvestobe, ki jih goji do francoske vojske in do Francije naša jugoslovanska vojska z vso Jugoslavijo. Ta čustva so zakoreninjena v globoki duhovni sorodnosti obeh narodov in v medsebojni vzorni zavezniški vzajemnosti. Francija je bila prva. ki je z Rusijo stopila leta 1014 na stran Srbije, ko so njen obstanek hudo ogra/ali. Francija jfe takisto sprejela z ostalimi zavezniki 6rbsko vojsko, ko je morala po 18 mesečnem bojevanju in raznih zmagali zapustiti svojo domovino, da bi mogla iz tujine nadaljevati boj do končne zmage. Odločilni udarec na soluifskem bojišču, ki je privedel do končne zmage, so zadale francoske in srbske čete druge srbske armade, v kateri sem imel 6krontno vlogo pomočnika štabnega načelnika. In končno je bila Francija tista, ki je na mirovni konferenci vsestransko in vplivno podpirala naša pravična stremljenja in krepko sodelovala pri ustvaritvi sedanje Jugoslavije. Te moralne okoliščine so bistvenega pomena v zvezi z globoko in trajno zajednico življenjskih interesov obeh naših dežel, in važne za ohranitev in konsolidacijo miru. Hkratu so stanovitna in zanesljiva osnova za prijateljstvo med obema vojskama. Vendar na ne prihajamo semkaj, da bi še posebej poudarili 6vojo vero v Francijo. To naše verovanje je vedno popolno in neomajno. Francija je skozi dolga stoletja, zlasti pa v neposredni preteklosti, dokazala svojo izredno življenjskost in najlepše moralne sile v najpopolnejši obliki. Zato nam vliva sedaj kakor vedno popolno zaupanje. Še manj pa prihajamo semkaj, da bi kršili svoje zveze in svojo vzajemnost s Francijo. V francosko prijateljstvo verujemo tako globoko in s Francijo se čutimo tako združene, da ti stiki navzlic razdalji ne potrebujejo za svojo ohranitev nobenih neposrednih zvez. Uživamo, ker moramo dihati v ozračju francoskega prijateljstva in da moramo vnovič videti Francijo iu njeno slavno vojsko in občudovati njun sijajni in neprestani napredek. Seja senata in skupščine Belgrad, IS. julija ni. Senat in skupščina sta danes nadaljevala svoje delo. Na seji senata jo bil izvoljen odbor za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških. Skupščina pa je bila sprejela zakonski načrt o sladkovodnem ribiStVu. Kratek potek obeli sej: Senat: Pred prehodom na dnevni red je predsednik senata sporočil, da je dobil od skupščinskega predsednika v nadaljnji pretres zakonski osnutek o kovanju novega denarja. Vlada tudi v senatu zahteva za ta zakonski predlog nujnost. Finančni minister je podal svoj ekspoze, nato pa je senat sprejel nujnost z vsemi glasovi proti glasovom JNS senatorjev. Izvoljen je bil odbor za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških. V odbor so bili izvoljeni: za člana dr. Gustav Gre-gorin in dr. Marušič, za namestnika pa Franc Sutodej in dr. Kranier. Za predsednika je bil izvoljen dr. Šilovič. Prvo sejo bo imel ta odbor jutri dopoldne. Zakon o prekrških pa se mora po sklepu senata proučiti do četrtka ter o tem poročati na prihodnji seji, ki bo v četrtek ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu bo zakonski osnutek o kovanju novega denarja. Skupščina: Po sprejetju zapisnika zadnjo seje je bilo sporočeno, da je poslanec Mravlje spet vložil interpelacijo na predsednika vlade io protizakonitem |K>stopanju državnega tožilca v Ljubljani v zvezi s cenzuriranjem opozicionalnega tiska*. Interpelacijo je vložil isti Mravlje, ki je bil poslanec tudi v prejšnji skupščini za časa JNS, ko opozicionalno časopisje sploh ni smelo z besedico omeniti svojih narodnih voditeljev, kaj šele na dolgo in široko kritizirati režim. Seveda tedaj Mravlje ni čutil potrebe, da bi zaščitil tiskovno svobodo, kajti tiskovne svobode sploh ni bilo. Nujnost interpelacije je bila sprejeta. Na dnevnem redu je bil zakonski osnutek o sladkovodnem ribištvu. Poročilo odbora je podal poslanec Dimitrije Mirkovič. Kot vladni zaupnik je bil imenovan pri razpravah o tem zakonskem osnutku dr. Siniša Stankovič in načelnik kmetijskega ministrstva Bti- V Francovi vojski Kako izgleda sedež glavnega tabora Te dni je obiskal naše uredništvo g. Rudolf Harc, ki je služil pri generalu Franku kot afferes (podporočnik) v Karlistovskih trupah. Sodeloval je pri dogodkih, ki polnijo dnevno časopisje in bo gotovo zanimivo poslušati pripovedovanje tega prvega Slovenca — španskega oficirja, ki se je boril v armadi generala Franka. Nekoliko manjša kot Ljubljana leži v gorah, katere obmejuje.jo Portugal in Španijo. Polna starih, ozkih ulic, uličic in tlakovanih trgov — s starinskimi častivrednimi palačami — preživlja mirno poduhovljeno življenje, katerega napolnjuje duh cvetja pomaranč in obseva žarko špansko solnce. To mesto, ki je značilno po svojih številnih dragocenih cerkvah, po svoji univerzi, ki je ena najstarejših na svetu in po 6vojem mirnem življenju — je sedaj dobilo popolnoma drug duh in drugo barvo tako, da se zdi kot bi zgodovina, ki je tukaj takorekoč zaostala — sedaj zopet skočila nekoliko desetletij naprej ali nazaj — to Bog ve! Po cesti švigajo vojaški avtomobili in motorna kolesa — sive, zelene, črne, bele in rdeče uniforme — vsa ta množica ljudi iz vseh krajev Španije in Evrope daje vtis roja čebel, ki se zbira okrog katedrale — ali bolj točno, nadškofove palače, v kateri dela noč in dan neumorno in neprenehoma najvišji generalisimus španske vojske general Francisco Bahamonde Franco. Neprestano prihajajo in odhajajo kurirji in ordonnnci — vojaki in oficirji z aktovkami, z važnim službenim izrazom na obrazu, kateri že sam dovolj govori tudi če uniforma ne bi. Velik napis in nemška zastava kažeta center vseh nemških vojaških sil v Španiji — »Legion ondor«, — ki šteje okoli 25.000 vojakov specialistov — pilotov in oficirjev, kateri vršijo ogromno organizatorno in zvezno službo cele španske armade. V bližini glavnega trga — »Plača mayorc — leži generalat italijanske vojske v Španiji. Težko je držati zvezo s polki, ki se borijo po vseh frontah španske vojske in katerih je okoli 100.000. Tako je v Salamanci koncentrirana vsa vojna oblast, medtem ko se v Burgosu nedaleč odtod nahajajo španske civilne in upravne oblasti. Zato pa tudi nosi Salamanca pravi vojaški svetovljanski izraz, ki pride do izraza zlasti v številnih kavarnah in drugih lokalih, ki so prenapolnjeni ljudi in glasov vseh jezikov. Za mizo pri oknu pijejo pravo bavarsko pivo mirni nemški oficirji, ki s svojimi plavimi lasmi potrjujejo čistost svoje rase, tako da majhni črni Italijani, vedno veseli in živi, čeprav številnejši niti ne pridejo tako do izraza. V dimu tobaka tržko gledam, vendar razločujem v vsej tej množici Irce. Portugalce, Špance, domačine, časnikarje in diplomate — le tu in tam kakšna napredna ser.orita črnih las in oči v živo-barvni svileni obleki. Moja avtomobilska kolona odhaja popoldne ob 1. Cilj Toledo. Propustnice — zapovedi — dokumenti itd. vse to je že v glavnem generalštabu. Hitro stopim tja, ker čez pol uro jc napovedan odhod. Dvojna straža na cesti. Po en vojak iz »Falange« in »Renovation espagnolac koraka pred palačo in stoji pred vhodom. Vojaki Falange so + Žalostnega srca naznanjava da so v torek, dne 12. julija 1937, boguvdano, pre-videni i sv. zakramenti, v 90 letu starosti, umrli najina skrbna, dobra mati Marija Blago pokojnico priporočava v tiho molitev. LJubljana, Dobrepolj«, 12 Julija 1937. Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze, Janez Kralj, posestnik v Zagorici, sinova. oblečeni v črno 6rajco s petimi rdečimi puščicami na prsih, črne hlače in kapa, oboroženi s puškami najrazličnejših tovarn vseh evropskih držav razen Španije. V svojih črnih uniformah delajo eleganten vtis, ki ga jx>veličujejo bele rokavice, ki so obligatne vsem španskim uniformam pri straži. Družbo jim delajo miličniki Renovation Espagno-la. ki so ostali zvesti bivšemu španskemu kralju Alfonzu XIII. Ti nosijo zelene uniforme s plavim križem na prsih. Široko, belo marmornato stopnišče vodi v ve-stibul. Vrata mi odpre legionar z zavihanimi rokavi v belih rokavicah. I'o oddaji orožja stopim v ogromni vestibul. Krasi ga napis, ki je postal simbol nove Španije in katerega najdeš ob vsakem koraku, na vsaki hiši — na ustih in v srcih: »Dios — patria — rek — geslo karlistov. ;Bog, domovina, kralj.« Ves je v belem marmorju — tla in zidovi — tako da vsa ta belina daje vtis svečanosti. Ogromni zlati in kristalni svečniki visijo z marmornatega stropa, ki ga podpirajo oboki belih stebrov. Velikanska okna z barvastimi šipami in stopnišče v zgornja nadstropja, na katerem stoje Marokanci v belih burmusih z meči v rokah, čigar obleke in orožje so bogato okrašeni z zlatom — vse to je edini in vendar tako učinkoviti okras te dvorane, za katero bi lahko pomislil človek da je cerkev, če bi ne zagledal množice uniform, frakov ter zlatih diplomatskih uniform — čakajočih in ^prehajajočih se ljudi. Bežen pogled po dvorani in že stoji postaven karlist pred menoj. »A suz ordines, alferesk Odpelje me po stopnišču, ki vodi v privatne urade poglavarja nove Španije. Tukaj stražijo hribovski kmečki sinovi Navarci — odlični katoličani — stebri karlistov — v uniformah s tradicionalnimi rdečimi kapami. To je osebna straža gene-ralissimusa. V sledečem nadstropju so pisarne. Generali in polkovniki z zavihanimi rokavi, ropotanjo pisalnih strojev, zvonenje telefonov, ]»oglasni jiogovori. posvetovanja, dohod in odhod oficirjev vseh uniform. Vse to me v prvem trenutku zmoti. Vprašam mladega prijaznega poročnika legionarjev. Ta mi odgovori v zvonkem andaluziškem narečju. Predstavim se. Iz Jugoslavije! Presenečenje berem na obrazu. Ginjen mi čestita. Stari nemški oficir z monoklom na levem očesu vstane od mize ter pristopi. Zdelo se niu je, da ni dobro slišal. V trenutku sem bil obkrožen od oficirjev. Tnko senzacijo je zbudilo ime Jugoslavije v Španiji! Ovrgel sem predsodke, — povedal, da naša mladina s simpatijo spremlja borbo španskega naroda za svojo svobodo in končni mir. Ko je bil moj opravek končan, sem hilel, da nadomestim zamujeni čas. Avtomobili so bili pripravljeni. Po širokih asfaltnih cestah, v žarkem španskem soncu hitimo jugu nasproti — Toledo — kjer sc vršijo hudi boji za obrambo mosta. dislav Svijanovič. Prvi je govoril kmetijski minister Stankovič in podal daljši ekspoze, v katerem jc poudarjal veliko važnost predloženoga zakonskega načrta in nujno potrebo sprejetja. V Jugoslaviji je okrog 20.000 ljudi, ki živijo skoro izključno od sladkovodnega ribištva. Vsakoletni dohodek znaša približno 50 milijonov din. Zakon je okvirni /akon ter bodo banovine lahko z uredbami zakon prilagodile strukturi in potrebam posameznih banovin. S tem se bo unificiralo različne zakonodaje na posameznih področjih države. Za kmetijskim ministrom je govoril Voja Lazič in kritiziral zakonski načrt. Nato sta Se govorila JRZ poslanca Todor Tomič in Savo Mikič. Oba »ta zagovarjala zakonski načrt. Nato je govoril Milan Blažič proti. Besedo je povzel vladni zaupnik dr. Siniša Stankovič. Poudarjal je, da se je zakonski osnulek o sladkovodnem ribištvu stavljal v program posameznih vlad petnajst let, vendar je bil šele danes predložen v odobritev narodnemu predstavništvu. Vladni zaupnik je izjavil dalje, da kazni, ki jih zakonski osnutek za razne prestopke določa, niso prevelike. Zakonski osnutek je bil sprejet v načelu s 167 proti 17 glasovom. Pri podrobni razpravi se je javil samo Voja Lazič. Vladni zaupnik je sprejel par važnih zakonskih dodatkov, med drugim dodatek, s katerim se izključuje žabji lov iz odredb predloženega zakona. To je posebno važno za Slovenijo, zlasti v okolici večjih mest. kjer si mnogi ljudje služijo kruh z žabjim lovom. Toni slojem ne bo treba sedaj za žabji lov imeti nobenih legitimacij, kakor je bilo poprej v načrtu določeno. Zakon o sladkovodnem ribištvu je bil nato sprejet tudi v podrobnostih s 167 proti 17 glasovom. Glasoval je za tudi skupščinski delovni klub. V smislu določil skupščinskega poslovnika je predsednik čirič zakonski osnutek takoj poslal v nadaljnji pretres senatu. Prihodnja seja bo jutri ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu so štiri mednarodne konvencije. Belgrad, 13. julija, m. Danes popoldne je imel drugo sejo odbor za proučevanje korkordata. Pred sejo je bila v kabinetu predsednika skupščine seja članov tega odbora in šefov parlamentarnih skupin. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se bo razpravljalo o konkordatu v plenumu skupščine normalno, to je, da ne bo sprejeta nujnost. Za razpravo v plenumu 6kupščine vlada v vseh poslanskih krogih veliko zanimanje ter so radi lega imeli sestanke že skoraj vsi poslanski klubi. Poročali smo že, da sta tak sestanek imela klub JRZ in klub vladne večine. Na tej seji je podal obširno poročilo predsednik kr. vlade in zunanji minister. Sestanek sta imela tudi klub JNS in delovni klub. Klub JNS je o konkordatu sklepal včeraj in danes, vendar še ni prišel do enotnega sklepa, ker so se mnogi ugledni člani tega kluba — Slovencev med njimi ni — zavzemali za konkordat ter izjavili, da ne bodo za korkordat v skupščini samo glasovali, temveč o tem tudi go vorili. Italijanski časopisi manjši Rim, 13. julija, b Po najnovejši odredbi m> nistra za tisk in propagando se je določilo, da od IS, julija t. 1. dalje noben italijanski list* ne sme uhajati več kakor na šestih straneh. Tiskovni sporazum z Nemčijo Berlin, 18. julija c. Med Avstrijo in Nemčijo je bil podpisan tiskovni sporazum. Po tem sporazumu listi obeh držav ne bodo smeli več objavljati neljubih vesti iz ene ali druge države. Večkrat bodo v raznih člankih morali celo opisovati tvorne stvaritev obeh režimov v obeh državah. Napadanje vodilnih oseb naj bo prepovedano. Hitlerjeva knjiga »Mein Kampf« je po vsej Avstriji dovoljena. Nišo pa mogli'doseči tega, da bi Avstrija dovolila uvažanje v Avstrijo vseh nemških listov brez izjeme. Dunaj. 13. julija. A A. Havas: Na sprejemu tujih časnikarjev je Schuachnigg rekel, da novi režim v Avstriji ne misli ukiniti demokracije in parlamentarizma, ampak hoče samo reformirati te ustanovo in jih vsposobiti za sodobno delo. Nato je rekel, da delavstvo v Avstriji sami želi, da naj se volitve izvajajo po stanovskem sislemu. Tako je ugodeno tudi drugim razredom. V letalu iz Moskve v Kalifornijo čez severni tečaj Pariz, 13. julija. AA. Havas poroča iz Moskve, da so letalci, ki lete iz Moskve v San Francisco; preleteli Rudolfovo zemljo. Vremenske raz-• mere so zelo slabe. I/ondon. 13. julija. AA. (Reuter) Iz Seattla poročajo: Ruski letalci »o ob 7.20 evropskega časa brezžično sporočili tole: Nahajamo se okoli tisoč kilometrov na tej strani severnega tečaja. Na letalu je vee v redu. Rnski letalci San Francisco. 13. julija. AA. (Havas) Ruski letalci so sporočili ob 8.37 evropskega časa, da lete severno od otoka Banks na 74 stopinji širino in 120 stopinji dolžine. Goringova štiriletka v rokah generalnega štaba Berlin, 13. julija, c. Voditelj nemške gospodarske štiriletke general Goring je izvedel velike spremembe v organizaciji te štiriletke. Voditelj odseka za sirovine Kohler je moTal odstopiti in je bil odsek za sirovine ukinjen, vpostavljen pa odsek za jeklo in železo. Ta odsek je prevzel visok častnik nemškega generalnega štaba. Pač pa se je zelo izpopolnil odsek za zunanjo trgovino. Ta odsek mora za vsako ceno zvišati nemško izvozno trgo- Šolski svetnik in profesor Franc Jerovšek umrl Danes popoldne je umrl v mariborski bolnišnici na posledicah možganske kapi upokojeni profesor in šolski svetnik gosp. Franc Jerovšek, v 81. letu starosti. Pokojni prolesor je skoraj 40 let (Kiučeval na mariborski klasični gimnaziji in vzgojil lepo število dijaških generacij, ki so se svojega nekdanjega profesorja zmeraj s hvaležnostjo spominjali. Pokojni se je rodil 9. januarja 1854 v Tepa-nju pri Konjicah. Gimnazijo je študiral v Celju, filozofijo pa na graški univerzi, kjer je leta 1883 položil profesorski izpit iz klasične filologije. Služboval je najprej na državni gimnaziji v Gradcu, nato je bil 2 leti suplent na privatni gimnaziji v Gradcu, od leta 1886 pa do upokojitve 1918 je (služboval na mariborski klasični gimnaziji. Leta 1921 je prevzel učno obveznost obolelega profesorja Žagarja, lela 1924 pa je postal honorarni učitelj zopet na mariborski klasični gimnaziji, kjer je ostal do leta 1927. Pogreb pokojnega profesorja in šolskega svetnika bo v četrtek 15. L ni. ob pol 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežjti. Odmevi umora na Javoru Obsojene obrekovalke Še v svežem spominu nam je zavratni umor Jožefe Martinciceve. kuharice v župnišču na Javoru. Takrat je »nacionalno* časopisje zagnalo velikanski krik in vik ter takorekoč s prstom, kazalo na župnika gosp. Jerneja Klinca, češ, da ne more biti morilec pokojnico nihče drugi kol edino on. Ničesar čudnega, če so 6e na podlagi takšnih-le časopisnih namigavanj zaČPla širiti ugibanja in govorice daleč naokrog, kar je privedlo do tega, da je bil g. župnik prisiljen stopiti klevetnikom na prste. Tako je vložil župnik g. Jernej Klinec po svojem zastopniku dr. Josipu Voršiču, odvetniku v Ljubljani, tožbo radi klevete zoper Bcrčon Japonci so v Tiencinu izkrcali močno armado Peking, 13. julija, b. Iz tukajšnjih službenih krogov izhaja vest, da bo Tokio izkoristil sedanjo priliko, ko je prišlo do odprtih vojnih operacij med Kitajsko in Japonsko, da bi popolnoma izvedel svoj načrt na severnem Kitajskem in da vse severne province podvrže svoji oblasti, kakor je podvrgel Korejo in Mandžurijo. Japonska pripravlja veliko vojaško akcijo na severnem Kitajskem z več divizijami, katere bodo poslali iz Japonske. Te divizije bodo iraelc s pomočjo kvantunske vojske in posadk Iz Koreje in Mandžurije nalogo, da popolnoma zasedejo Hopej in čahar in da popolnoma izpodbijejo vpliv nan-kinške vlade, ki ga jc imela ta vlada na severnem Kitajskem in ki )e v zadnjem času naglo in opasno rastel. — S kitajske službene strani se odgovarja na te japonske načrte, da bodo ti načrti naleteli na odločen in energičen nastop Kitajske, ki ne bo dovolila, da se njeno ozemlje na tak način zmanjšuje. Včeraj so dospela v Peking nova japonska oja-čenja, posebno pa mnogo tankov in strojnih pušk. Ker premirja ni bilo mogoče doseči, so se včeraj začele nove sovražnosti zapadno od Pekinga. V pristanišče Tienclna so dospeli prvi parniki z japonskimi pomožnimi četami, katere so takoi odpravili dalje proti Pekingu. Vso čete prihajajo iz Japonske same. tako da je smatrati, da se jc Ja- ponski posrečilo v par dneh mobilizirati svoje sile in jih poslati na Kitajsko, kar pomeni, da se Japonska z gotovostjo pripravlja na to akcijo. Razen vojakov prihaja veliko število topov, municije in letal, katera prihajajo vsak trenutek in se spuščajo na tukajšnje letališče. Japonske čete so zavzele vse železniške postaje med Sanghajem in Ticncinom. da bi tako olajšale prevoz svojih čel. Tokio, 13. julija. AA. (Havas.) List Ahaši poudarja, da je novi poveljnik japonskih čel na severnem Kitajskem general K u č u k i po izjavi, ki jo je da! temu listu, odločno izpovedal, da je japonska zmerom želela prijateljsko urejati vse spore med Kitajsko, da je pa prisiljen prekiniti svoj molk in naročiti svojim četam, da kaznujejo krivce in zaščitijo koristi Japoncev, živečih na Kitajskem. Japonska vlada je že razglasila ta svoj sklep. General Kučuki poudarja dalje, da bodo japonske čete prodirale proti določenemu cilju po vnaprej določenem načrtu. Japonska armada pričakuje od japonskega naroda, da bo z največjo pozornostjo spremljal operacijc cesarskc vojske in da ji bo dal vso potrebno podporo. List pravi dalje, da je znana stvar, kako velik ugled uživa general Kučuki kol voiaški strokovnjak, kj <( ni nikoli vtikal v nolitične zadeve. Jero, poseatnico v Vel. Trebeljevem št. 8, p. Lilija, radi ctfitka, da je on ubil kuharico. Enako je vložil tožbo radi žaljen ja časti zoper Jančar Neio, poaest-nikovo ženo. Javor št. 3, p. Dol. Hrušica, radi očitka, da se mu je morda umor po nesreči primeril. Nn podlagi teh tožb sta bili dne 12. julija t. 1. pred okrajnim sodiščem v Ljubljani razpravi. Obe obdolženki eta priznali, da sta govorili kakor je rečeno, toda iznesene očitke sta preklicali kot neresnične. radi česar je sodišče obe obtoicnkj obsodilo. G. župnik, ki mu ni na tem, da komu na-pravlja pota in stroške, jo 6 tem zadobil primerno zadoščenje. Samomor v sokotskem domu Novo mesto, 13. julija. Starejšo hčerko najemnice gostilne »Sokolska klet« so danes popoldne ob 3 našli obešeno v stranišču. Nesrečnira, ki je bila katoliške vere, se je pred 14 dnevi pravoslavno poročila z uslužbencem svoje matere. Vzrok smrti še ni ugotovljen. Preiskava tega slučaja pa je v dobrih rokah. Smrt v vlaku Novo mesto, 13. julija. Danes popoldne okrog 6 je prispela brzojavna vest s postaje Litija, da je v vlaku Belgrad— Ljubljana nenadoma umrl železniški upokojenec, Novomeščan gosp. Cuk Ivan. Nesrečneža je zadela kap. Češkoslovaški bogostovci v Mariboru Maribor, 1& julija. Danes zvečer prispejo v Maribor češkoslovaški bogoslovci. ki potujejo na kongres Slavia Ca-tliolica v Ljubljano. V Mariboru bodo gostje bogoslovja in Slomškove družine. V četrtek zjutraj se odpeljejo na izlet v Rogaško Slavino in k sv. Roku nad Šmar.jami pri Jelšah. Zvečer jim bo v prostorih mariborskega bogoslovja prirejen intimni prijateljski večer. Naši časnikarji v Parizu Paria, 13. julija. AA. Sinoči ob 11.15 so prišli v Pariz jugoslovanski novinarji, ki jih je povabil francoski zunanji minister, da si ogledajo francosko razstavo. Osebne vesti Belgrad, 13. julija, m. V V. skup. je napredoval dr. Miha Kamin, zdravnik-špecialist drž. bolnišnice na Studencu pri Ljubljani. V VI. ikup. je napredoval Radovan Klopčič, profesor na učiteljišču v Mariboru. V VI. skup. je napredovala višja kontrolorka na pošti pri Št. Lenartu Marija Korošec. Belgrad, 13. julija, m. Minister za tele&no vzgojo naroda dr. Rogič jc imenoval za vršilca dolžnosti šefa strokovnega odseka Draga Ulago, referenta istega ministrstva. Belgrad, 13. julija. AA. Napredoval je za načelnik a v tretji skupini 2. stopnje pri kmetijskem oddelku banske uprave dravske banovine inž. Anton Podgoroik. Belgrajske vesti Belgrad, 13. julija, m. Sinoči je umrla mati pokojnega dr. Milana Srskiča Ara Srskič. Umrla je točno tri mesece po smrti svojega sina. Pogreb bo jutri v Sarajevu. Belgrad, 13. julija. AA. Z včerajšnjo ladjo 9* je odpeljalo na Češkoslovaško 25 jugoslovanskih otrok v zamenjavo s češkoslovaškimi otroki, ki so prišli k nam na šolske počitnice. Ekskurzija prispe jutri ob 9 v Bratislavo, kjer jo bo sprejel Umkašnji župan, nato so si pa z avtobusom ogledali mesto. Prizori s prosvetnih taborov v Kranju in Trnovem Gorenjski tabor v Kranju: Narodne noše pričakujejo kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo Gorenjski tabor v Kranju: Okrašeni vozovi v deli-leju pred kjezom namestnikom Kumica gospa Zora Curkova pripenja trak na novi prapor trnovske prosvete v Ljubljani ELIDA — radi blagega učinka prava polepsevalna sredstva ELIDA MILO v Ze deset let ljubljenec vsake lepe žene Strašen dogodek v hiši norcev Sestra je slaboumnemu bratu s sekiro razklala glavo MILA i Med službo božjo na taboru v Trnovem Maribor, 13. julija. V Racah se je odigral včeraj dogodek, o katerem govori danes vsa tamošnja okolica. Dogodil se je v hiši 37-letne posestnice Elizabete Dreven-šek, pri kateri živita n)ena slaboumna sestra Alojzija ter slaboumni brat Henrik Lipnik. Hiša je udarjena z nekim proklestvom, oba otroka sta bila že od mladosti slaboumna, zdi se pa, da tudi Elizabeta Drevenšek ni čisto pri zdravi pameti. Njen brat Henrik Lipnik je bil že dvakrat v umobolnici, enkrat pol leta, drugič pa celo leto. Oba norca, ki sta živela pri sestri, sta imela zapisan prevži-tek. Njuna sestra se je pred leti poročila ter je vzela nekega Drevenška iz sosednjih Šikol. Zakon pa tudi ni bil srečen, ker je mladi mož rad gledal v kozarec, spravil je posestvo v dolgove ter je slednjič, da bi se iz neprijetnega položaja izmotal, sam zažgal hišo in hlev, da bi dobil zavarovalnino. Toda razkrinkali so ga in šele nedavno je prišel iz dveletne ječe. Slaboumni brat Henrik Lipnik je v času, ko je bil njegov svak v zaporu, postajal vedno bolj oblasten. Ni bil tako nor, da se ne bi zavedal važnosti denarja, rad je tudi popival, pa je začel sestro-gospodinjo na vse načine izsiljevati. Poleg svojega prevžitka je zahteval od sestre polovico od izkupička za vsak pridelek, katerega jc prodala. Svoje zahteve pa |e podprl s strašno grožnjo, da jo pri priči ubije, če mu jih ne izpolni. Večkrat je v svoji besnosti navalil na sestro, da je morala bežati iz hiše ter se je vso noč skrivala v soseščini, dokler se norec ni zopet umiril. Denar, ki ga je dobival od sestre, je takoj zapravil. Nedavno je Drevenšek prišel iz ječe. Ni pa si upal domov k ženi, ker se jc bal slaboumnega svaka. Ta ga je namreč napadel ter ga odgnal od hiše. Že takrat je Elizabeta Drevenšek, kakor to izpovedujejo pr'če, nagovarjala svojega moža, naj ji norega brata ubije, češ da ne bo dobil za to več kakor leto dni. Mož pa da je to zavrnil in dejal, naj sama napravi, kar hoče V nedeljo zvečer je Henrik Lipnik zopet začel pretepati sestro, vrgel jo je na tla in komaj jo je njena slaboumna sestra Alojzija ubranila. Obe ženski sta nato zbežali iz hiše ter se skrili v grmovje, kjer sta čakali vso noč do jutra. Henrik Lipnik pa je medtem doma vzel sekiro ter na drobno sesekal vse pohištvo. Nato se je vlegel na postel)o ter zaspal. Zjutraj je prišla Elizabeta Drevenšek domov. Videla je razdejanje v hiši, ko pa je opazila, da brat spi in je našla poleg postelje sekiro, jo je vzela, tiho pristopila k postelji ter udarila brata z vso silo z ostrino.. Ostrina se je globoko zasekala v lobanjo zadaj za ušesom. Elizabeta Drevenšek je nato takoj zbežala iz hiše ter šla k sosedi Mariji Plečko, kateri je dejala: »Sedaj sem ga ubila, tako sem ga vsekala, da je kar iz postelje padel.« Komaj pa je to izgovorila, se je pa pojavil na pragu hiše Henrik Lipnik, ves oblit s krvjo ter se omahovaje prijemat za podboje vrat. Prizor je bil grozen, da je gledalcem ledenela kri v žilah. Lipnik je nekaj časa omahoval, potem pa se je zgrudil v travo ter obležal nezavesten. Gasilci iz Rač so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se še sedaj bori s smrtjo. Drevenškovo so orožniki aretirali v trenutku, ko si je pripravila vrv, da se obesi Dejala je. da ni mogla več živeti s svojim bratom, ker jo je mučil in pretepal, poleg tega ji je jemal denar ter kradel vse, kar je dobil v roke, tako da jo je spravil čisto na kant ter je bilo posestvo te dni že sodno cenjeno. Logatčani odgovarjajo „ Jutru" Logatec, 13. julija. Medlem ko je nedeljski »Slovenec« priobčil nepobitna dejstva glede dvakratnega pod žaganja evharističnega križa v Dol. Logatcu, je istočasno objavilo tudi »Jutro« zlobno izmišljene navedbe, češ, da je aretirani Seljak bil član Orla, da «ta dve njegovi sestri marljivi cerkveni pevki in da je sin položnih 6taršev. Povsem očitno je, da je ta članek namenjen bralcem, ki razmer v Logatcu sploh ne poznajo, zato pa odgovarjamo na to nesramnost mi, Loga-čani sami. O kakem bivšem članstvu Seljaka pri Orlih sploh ne boino govorili. To podtikanje je pač preveč naivno, a vendarle zlobno, kajti noben bivši član Orla se ne spominja, da bi omenjeni kdaj bil v organizaciji tega društva, niti kot naraščajnik. Pa ko bi, recimo, to bilo končno tudi res. bi bil to resen dokaz, kako globoko more pasti sicer dober, v poštenih okoliščinah vzgojen človek, ako se spajdaši s tako družbo, kot jo je imel V6aj zadnjih 6 let nesrečni Seljak. Ugotavljamo pa takoj, da Seljaka tačas nismo videli morda v vrstah naših katoliških društev, nismo ga videli zahajati v cerkev, če hočete še — nismo ga videli v vrstah JRZ. Vemo pa, da je bil z dušo in telesom na uslugo stranki, ki je s surovimi metodami in z umetno plačanimi priganjači pri zadnjih občinskih volitvah na nečeden način izvojevala s 3 glasovi zmago nad pravimi logaškimi domačini. Vemo tudi, da je pred zločinom popival v logaškem sokolskem domu pozno v jutro in od tam grede izlil svoj gnev nad evharističnim križem. Neglede na še druge okoliščine, ki jih bo, kakor upamo, razkrila nadaljnja preiskava, moremo reči samo, da je logaški primer nujen klic posebno za starše, naj z vsemi sredstvi branijo svoje otroke pred dvomljivo druščino. Ni nam pa razumljivo, kaj namerava člankar z opazko, češ, da sta Seljakovi dve sestri marljivi cerkveni pevki. Povedati moramo, da poznamo v Logatcu samo eno sestro. Ta je bila dobra cerkvena pevka in se je tudi pošteno poročila ter je kot poštena zakonska žena že 8 let z doma. Ali misli -»Jutro«, da bomo sedaj kar s kamenji pobili vse Seljakovo sorodstvo. Tudi mati, ki jo že davno umrla, je bila krščanska žena, enako o očetu ne bi mogli slabo poročati. Res pa je, da je 6lednji pri zadnjih volitvah volil proti JRZ. Mi smo sicer vajeni metod, ki jih uporabljajo naši nasprotniki, kadar gre za to, da se kako njihovo nečedno dejanje zvrne na nas. To |iot pa ne bo šlo. Okoliščine so pač take, da vse to nič ne pomaga. Pošteno ljudstvo je že napravilo svojo sodbo, kateri bo nujno sledila tudi obsodba vsega, kar se danes še zaradi gospodarske prevlasti kvarno pase nad našim ži vijem. Vlom v župno cerkev na Dovjem V noči od nedelje na jx>nedeljek, od 11. do 12. julija, je bilo vlomljeno v župno cerkev na Dovjem. Ropar je poskušal svojo srečo z močnim cepinom pri velikih in stranskih vratih, pa oboja so vzdržala, dasi so zlasti stranska zelo trpela. Nazadnje se je spravil nad vrata pri zakristiji; tu pa ključavnica cepinovi sili ni bila kos. V zakristiji je lopov razmetal masno obleko, preiskal vse omare, spravil iz omaric mašili kolih in ciborij, vendar ni vzel nobene stvari. Sledi so kazale, da je imel opravka tudi okrog tabernaklja, vendar*ga ni odprl. Pač pa je razbil oziroma poškodoval tri nabiralnike, toda oj)omogel si brez dvoma ni, ker so bili nabiralniki pred kratkim izpraznjeni. Svetil si je z žveplenkami, katerih je ležalo več ožganih v zakristiji in pred oltarjem po tleh. Cepin je pustil za spomin v zakristiji, škodo renijo na okrog 1000 dinarjev. Uvedena je preiskava. Kongres v čast Kristusa Kralja v Poznanju Krščanska obnova življenja Prvi del predavanj in razgovorov na kongresu se je predvsem bavil z analizo brezbožniškega gibanja. Pri tem so govorniki že seveda opozarjali ne le na dolžnost boja proti brezbožnemu komunizmu, marveč tudi na sredstva in način najbolj uspešnega boja, po pozitivni obnovi in poglobitvi vsega življenja katoličanov in družbe. V zadnjih štirih predavanjih pa so predvsem govorili o tej obnovi. Prof. Corsanego iz Rima je v živahnem in duhovitem govoru razpravlja! o »socialni obnovi krščanskega življenja«. Socialne krivice, ekonomski nered, beda širokih mas, svetovna kriza ugodno pospešujejo razvoj komunističnega ateizma. Nasilna metoda ni tako nevarna kakor mirna, skrivna, podtalna propaganda. Nov družabni red se bliža, ali bo s Kristusom ali brez Njega, proti Njemu. Naša dolžnost je, delati po jasnem načrtu socialne propagande in socialne akcije. Prva dolžnost katoliških izobražencev in raznih strokovnjakov je poznati socialni nauk Cerkve. Vse mogoče stvari poznajo in znajo temeljito: umetnost, literaturo, druge kulturne panoge ali praktične stroke, socialnega nauka Cerkva pa prav nič. In vendar je to prvi pogoj, da se je mogoče boriti proti zmoti in širiti resnico. — Cerkev je bila v vseh časih socialno aktivna, nešteto njenih naprav to priča. Treba pa je za socialno obnovo, da se tudi katoličani živo zavzamejo, da je pred ljubeznijo pravičnost. Delavec ne sme dobivati kot miloščino tega, do česar ima pravico. Socialna pravičnost mora postati živa. Kakor katedralo moramo zidati katoličani nov družabni red, ne bomo zmogli vsega mi, a postaviti ali obnoviti temelje mišljenja pravičnost in ljubezni moremo. Dr. O. Kalecki, profesor na varšavski univerzi, je govoril o »duhovni obnovi katoliškega življenja«. Brezbožniki često nastopajo z gesli in idejami, ki niso njihove, ampak so jih ukradli iz zaklada Kristusovega in zatajili njihov izvor. S svojimi gesli operirajo brezbožniki na področjih družabnega reda, kulture in politike. V družabnem redu uporabljajo gesla francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo. A vprav svoboda se v pravem sijaju more razviti le v kraljestvu Kristusovem. A kje je tudi večja enakost kot tu, kjer brez ozira na stan in prednost poklekamo k spovednici, se bližamo ob-hajilni mizi. Le notranja vrednost človeka pride tu do veljave, nobene družabne ali drugačne pred-pravice. Brastvo ni mogoče, kjer vlada nasilje in zavist. Polno bratstvo je tam, kjer je živo kraljestvo Kristusa. V kulturnem področju govore brezbožniki o temnem srednjem veku, reakciji religije, govorjenje, ki je že davno« ovrženo. Cerkev je v srednjem veku začela ustanavljati univerze, ona je gojila kulturo. Tudi v političnem oziru je Cerkev s svojimi n-mki, s svojimi duhovnimi sredstvi izkazala družbi neizmerne usluge. Delajmo na obnovi krščanske kulture in vsega zemskega življenja, a ne pozabimo večoih ciljev. P. Bivort de la Sandče iz Pariza je razpravljal o »moralni obnovi krščanskega življenja«. Predvsem je izhajalo iz dejstva, da sc komunizem skuša širiti posebno na razvalinah zakonskega in družinskega življenja Zato je potrebno, da katoličani z vsemi močmi podpiramo, utrjujemo družino v naravnem, moralnem, kakor tudi v nadnaravnem pogledu. Zadnje predavanje na plenarnih zborovanjih pa je imel ljubljanski škof dr. Rožman v ponedeljek popoldne o »religiozni obnovi krščanstva«. Živahno pozdravljen od občinstva, ki je napolnilo veliko dvorano, je naš škof najbolj poudaril potrebo močne, doživljene vere v Boga, Kristusa Odrešenika, v katoliško Cerkev. Kako bi ne zmagoval tisti, ki živo veruie v otroštvo božje, mistično telo Kristusovo, v občestvo svetnikov, saj se ne ozira na svoje Šibke moči. Le iz žive vere more irvirati posve- čevanje samega sebe. Od tod pa bo samo po sebi vrela krščanska dejavnost. Sredstva za obnovo krščanskega življenja so mnogoštevilna: poživljati zmisel za farno občestvo, liturgično gibanje, reko-lekcije in duhovne vaje. Posebno pa je važno, da v tem boju proti brezbožništvu ne pozabimo na uspešnost molitve in pokore. Kristus sam nas k tem delom opominja. Po govoru našega škofa, ki ga je vsa dvorana v spoštljivi tihoti in pozornosti poslušala, dasi ga večina udeležencev ni razumela, ker je bil v slovenskem jeziku, je predsednik mednarodnega odbora škof Scheivviller zaključil kongresna zborovanja. Zahvalil se je kardinalu-legatu in pozval vse udeležence, naj misli in smernice, ki so jih poživili na kongresu, neso s seboj in jih uresničuiejo. Spregovoril je še kardinal-legat in se zahvalil kongresnemu odboru. Združeni pevski zbori pa so nato pod vodstvom skladatelja Tel. Nowowiejskega za- Feli častitljivo staro pesem »Bogu Rodžica« in s. 136. Nazadnje pa himno poljske Katoliške akcije, ki so jo večkrat morali ponoviti, ker sc navdušenje ni hotelo poleči. Poznanj, 29. junija 1936. Kakor se je zjutraj vse delo dneva pričelo s sveto mašo, tako je bil tudi zvečer sklep z blagoslovom s sv. Rešnjim Telesom in kratko medikacijo v raznih cerkvah. V nedeljo zvečer je bil v univerzitetni dvorani oratorij Quo vadiš. Ooerni pevski zbor je izvajal to mogočno delo F. Novvovviej-skega. Skladatelj je sodeloval sam pri orgijah. A veliki dan je bil za kongres in za mesto Poznanj praznik sv. Petra in Pavla, ko naj bi na Trgu Svobode (Plač Wolnosci) kardinal-legat daroval slovesno sv. mašo. Za la dan se je mesto v ponedeljek še posebej okrasilo. Na Trgu Svobode so postavili oltar pod visokim vitkim baldahinom. Preprost visok oder, prevlečen z belo barvo, ves zastavljen z lilijami, horlenzijami in drugim cvetjem. Videti je bilo, kakor bi oltar raste! iz vrsta najlepšega cvetia. Poljska Katoliška akcija, ki ima sedež v Poznanju, je za ponedeljek in torek sklicala shod za škofijo Poznanj-Gnjezno. Pozvali so k zborovanju tudi Zvezo katoliške moške mladine, ženske mladine, mož in žena Vse te zveze so imele svoja zborovanja izven ur kongresnih predavanj. Tako so Privrele množice iz Velikopoljske na praznik sv. etra in Pavla. Tako je bilo mogoče, da je bila slovesna sv maša kardinala-legata veličastna manifestacija katoliške misli, kakor se jih malokdaj vidi. Gledali smo tisoče in tisoče moške mladine v preprostih zcleno-rjavih suknjičih, prepasanih z usnjatim pasom, z vojaški podobno čepico na glavi, kako so disciplinirano ter navdušeno s sto in sto zastavami korakali skozi mesto, in smo priznali, da tudi Poljaki nekaj premorejo. Iz vseh ulic, ki vodijo na Trg Svobode, so se vsipale vedno nove množice mož, fantov, deklet, žena. Godbe, zastave in pesmi, pestre noše, slavnostno okrašene hiše — vse je dvigalo razpoloženje in budilo veselo in zmagovito katoliško zavest. Na Trgu Svobode je bilo ob 10. uri, ko se je pričela sv. maša, zbranih po moji sodbi gotovo 80.000 do 100.000 ljudi, ki so s pobožno zbranostjo dve uri sledili sv. obredom in poslušali govor škofa Gavvline, ki je v poljskem, nemškem in francoskem jeziku razkrival zgodovino poljske vernosti, katoliškega junaštva in s tem že pozival na vztrajno delo za kraljestvo Kristusovo. Ob razhodu se je vsula silna ploha. Občudoval sem vrste fantov in mož, ki so v najhujšem nalivu korakali skozi mesto na njim določen kraj. Popoldne ob 4. pa je bila napovedana pred spomenikom Srca Jezusovega sklepna mednarodna manifestacija. Dasi je dež rosil, so vendar zopet prišle velikanske množice pred spomenik in čakale kardinala-legata. Pripeljal se je v kočiji, v katero je bilo vpreženih šest konj, pred njim pa je pri-dirjal eskadron ulancev z belordečimi praporčkf, prav tako za njim. Ljudstvo je kardinala navdušeno pozdravilo. Vsa velika množica je nato glasno mnjila ann«to!sko vero, vsak v svojem jeziku. Drobne novice V nedeljo v Škof jo Loko! Pred 2 letoma so ee odprli prosvetni domovi, v tem poletju se že ]>olnijo prostrani trgi: sedaj tu. sedaj tam beremo o lepo uspelih taborih in nastopili naše Prosvete. Za nedeljo vabi Škofja Loka, ki v prosvetnem oziru nikoli ni bila zadnja, pa ne misli tudi letos zadnja ostati. Veliki plakati — v Ljubljani in po Gorenjskem že vabijo. Na predvečer se igra »Revček Andrejčekc. Za loške rojake je zanimivo, da nastopi v glavni vlogi g. Krinelj Janez, znani »Alešk«, eden glavnih igralcev iz prve dobe prosvetnega društva. V trgovini Planina je tudi že na ogled novi pra|>or škofjeloškega prosvetnega društva: zelo lepo so ga izdelale č. šol. sestre v Ljubljani po načrtih prof. Kregnrja iz Št. Vida: prajior vzbuja splošno občudovanje. — Botrovala mu bodeta ga. Planinova, soproga člana banfkega svetnika in okrožni zdravnik g. (i;•. Ivan Ilubad; oba to čast po svojem delu v našem društvu zaslužita. 18. ju!, igra naša domača godba »Ljubnik« budnico. Ob 8 zbiranje za »prevod od tovarne šešir<: do evharističnega kri/.a, sprevod gre na Glavni trg, kjer bo iinel sv. oji lo ob 9. g. dekan Matija Mrak: blagoslov pr;i|K>ra in sv. maša. Nato prosvetni tabor: Govorita g. prosv. inšpektor Dolenc: O slovenstvu in jugoslovanstvu, in prof. dr. Vilko Fajdiga: Naše katolištvo. Popoldne ima mladina Krekovega okrožja svoj nastop na telovadišču; med nastopom govor g. dr. Cirila Žebota. — Po končanem nastopu se razvije na istem mestu prosta zabava. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo, pa tudi pa primerno razvedrilo! Zato pa: ne samo naša deknnija oz. prosvetno okrožje, ampak tudi sosednja Gorenjska pripravi se in pridi v nedeljo v Loko. ki v naprej vošči vsem prijateljem in gostom: Bog vas sprimi! Koledar Sreda, 14. julija: Bonaventura. škof; cerkveni mučenik. Osebne ve »ti = Mojstrski izpit za dainsko krojaštvo jc z odličnim uspehom opravila pred komisijo Zbornice za TOI gdč. Nuša Dormastia, hčerka gospoda dr. Josipa Dermastie, generalnega tajnika Vzajemne zavarovalnice in našega sotrudnika. — I&kreno čestitamo! = Diplomiran je bil na visoki veterinarski šoli na Dunaju g. Frančck Brinar, Olan in odbornik JAD »•Sloge«. Čestitamo! DOLENJSKE TOPLICE železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zpust na železnicah, kadar se vozijo na skupne ali žujiske gasilske izlete in sicer: a) Ce jih potuje 7 istim vlakom vsaj šest v skupini in imajo vsi članske izkaznice, b) Ce izda gasilska četa vodji potovalne kupine v dveh izvodih objavo, ki mora V6e- Po kratkem nagovoru kardinala in apostolskem blagoslovu, je zadonela mogočna pesem pevskega zbora Tu es Petrus, nato pa skupno petje »Povsod Boga« in poljska narodna himna Bože coš Polsk?. * Kongresi Kristusa Kralja dobivajo vedno bolj določno obliko in cilj. Poznanjski kongres je pokazal, da se uvrščajo med velike mednarodne kongrese. Niso samo manifestacije, ampak žarišča sil, ki segajo preko mej ene države. In zato so v boju proti temnim silam pekla in za širjenje kraljestva božjega velikega pomena. bovati: Zgoraj: Naziv gasilske edinice, dalje progo od (želez. |Ktotaje...... do ... . odhod dne.....povratek dne .... Ime vodje in imena članov, ki potujejo, c) Ce potuje več kot trideset članov, mora četa prijaviti to vsaj 24 ur preje postajenačelniku odhodne (vstopne) žel postaje — Počjtnice na morju. V samostanu oo. kapu cinov v Dubrovniku (Gospa od Milosrdja) je na raz r>olago nekoliko sob za duhovnike, ki bi čas po čitnic radi porabili za kopanje na morju. Samostan ki ima lastno kopališče, jim bo rad ustregel. Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici rojstnem kraju dr. A. Korošca. obhaja dne 8. avgusta t. I. svoj zlati Jubilej Podrobni spored proslave bo čimprej objavljen. Vabimo vsakogar, zlasti pa prosvetna društva in rojake, da se proslave udeleže. Slavnost naj bo mogočna manifestacija krščanske prosvete! — Teharje pri Celju. Vsem častilcem matere sv. Ane naznanjamo, da bodo letos slovesnosti pri sv. Atti po sledečem redu: 18. julija lepa nedelja s procesijo; 25. julija slovesno praznovanje godu sv. Ane. obenem pri sv. Ani srebrni jubilej 25-letne duhovniške 6lužbe župnika in njegovih tovarišev. Ali se more zdravje kupiti? Ne, moramo si ga ohraniti. Zato negujte Vaše zobe redno z zobno kremo Sargov KALODONT. ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicin oleat dr. Braunlicha. S tem odpravite polagoma, vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont. —- Združenje jugoslovanskih inženjerjev iu arhitektov — sekcija Ljubljana, obvešča svoje člane, da Imj glavna uprava organizirala skupinski izlet v Pariz na svetovno razstavo, ki bo združen z ogledi raznih gradbenih, tehničnih in industrijskih podjetij. Izlet je nameravan v času od 10. septembra do 1. oktobra t. I. Vozni stroški od naše meje v Pariz in nazaj do naše meje bodo znašali v III. razredu 1041 din, v II. razredu pa 1571 din za osebo; jx> naših železnicah je odobren 50% |x>pust na vozne cene. Cena stanovanja s polovičnim penzionom (zajtrkom in kosilom) jo preračunana na 56 frankov dnevno, večerja od 15 frankov navzgor, tako da bo celotno letovanje stalo 2800 din z vožnjo v III. razredu in 3500 din z vožnjo v II. razredu. Člani, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se najkasneje do 10 julija prijavijo sekciji in pošljejo podatke glede morebitnih spremljevalcev, hkratu pa nakažejo po N00 din za vsakega udeleženca. Prijava jiostane veljavna šele jx> plačilu predujma. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. Rog. po min. soo. pol. in nnr. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35. Vremenska napoved. Evropa: Hladni zračni val je zavzel severno Evropo in se bliža naši državi. Oblačno z dežjem tu in tam v srednji Evropi in na Sredozemskem morju. — Jugoslavija: Jasno v vardarski banovini. Nekoliko deževno vreme v severovzhodnih krajih države. Temperatura se ni mnogo spremenila. Na jugu države je ostala neizprenienjena. Najvišja Mostar 30, najnižja Kalinovik 8 stopinj. — Napoved za danes: Spremenljivo vreme. Precej oblačno v sredini države, nekoliko oblačno na jugu v pri. morskih krajih. Temperatura brez sprememb. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj »Her-mes« dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrin-skega trg 1. Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti. — Tonek! Javite takoj svoj naslov, ker ga nujno rabi druga mama. — Turistični avtobusni izleli v Opatijo— Sušak za 70 din. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72. — Zikine higijenične krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva 60 absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrt kg zavoju v vsaki šjiecerijski trgovini. — Zobozdravnik na Rakeku ordinira vsak torek in četrtek popoldne od 3. do 7. ure pri »Še-verju«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Ljubljana 1 Sprejem pri francoskem konzulu. Dne 14. julija bo na francoskem konzulatu v Ljubljani ob 11 recepcija. Istega dne dojx>ldne pa bo ob 10.40 pred spomenikom Ilirije komemoracija, ob 10.45 j>a bodo položili cvetje tudi na Vodnikov sjto-menik. 1 V našem uredništvu se je zglasil odlični grški časnikar P. P. Leckos. ki piše ogromno delo o vtisih, ki jih je nabral na svojih potovanjih jx> vseh kontinentih sveta. Njegova knjiga »Kos-mos' imenovana, bo izšla v petih velikih zvezkih na 5000 straneh, z 2500 slikami in 105 zemljevidi. Napisana bo v angleškem jeziku. G. Leckos ima za seboj 175.000 pomorskih milj potovanja jx> morjih na 98 različnih ladjah, 800 milj na jadrnicah, 388.000 milj po železnicah, ki pripadajo 590 različnim državam, 795.000 milj v 1200 različnih avtomobilih, 27.000 milj v 05.000 različnih letalih ter 800 milj na konju, na kamelah, slonih. Obiskal je sleherno državo na svetu in vse pomembnejše otoke sredi vclfkih morij. Prepotoval vso afriške kolonije od enega konca do drugega. V prvi knjigi namerava popisati Evrojio, in sicer v prvih poglavjih sredozemske države in obalne države Črnega morja. Opisal bo tudi Jugoslavijo in v nji v posebnem poglavju Slovenijo, ki mu silno ugaja. Knjiga bo brez dvoma zelo zanimiva, ker bo obsegala vlise 7. vseh jxxlročij človeškega udejgtvovanja. NaroČila se bo pozneje J>ri pisatelju samemu v S|ietses na istoimenem otoku pri Atenah, kjer si je pisatelj zgradil svoj krasni dom >Villa Nereida:.. Ljubitelje potopisov opozarjamo žn sedaj na ta naslov. 1 Maša-zadušnica po pok. dr. Adolfu Korčetu se bo brala na dan obletnice smrti 15. julija 1937 ob 7 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. 1 Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani jiriredi v četrtek 16. t. ni. ob 20 zanimivo strokovno filmsko predavanje o lokomolivski preizkuse-valni postaji francoskih železnic v Vitryju na Sei- DELUJE dobro pri obolenjih želodca, jeter in ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih. P0LAJŠAVA bolečine pri revmatizmu in protinu. UBLAZUJE obolenja pri mesečnem perilu in uieni. 0DSTRANJA motnje odebelelosti in napravi človeka vitkega. Dobiva se samo v iivirnih zavojčkih v vseh lekarnah! Reff. S. lftTNVm ni. K temu predavanju vljudno vabi vse interesente. Predavanje bo v jirostorih kina iSloge«, in sicer brezplačno. 1 Počitniška kolonija Salezijanskega mladinskega doma s Kodeljevega odpotuje na Otočec danes ob 16.15 z glavnega kolodvora. Fantje naj lio-do na kolodvoru ob 4. I Opozorilo telefonskim naročnikom. V6e telefonske naročnike na področju pošte Ljubljana 1, uljudno opozarjamo, da poteče dne 15. julija rok plačila telefonske naročnine. Telefoni, za katere naročnina ne bi bila plačana do tega dne, se morajo po predpisih telefonskega pravilnika izključiti iz prometa do vplačila, za ponovno vključitev pa je treba plačati din 100. V slučaju, da kak naročnik čekovne jioložnice ni prejel, reklamira isto lahko pri pošti Ljubljana 1, telefon 37-07. 1 Zveza društev Šola in dom v Ljubljani opo-7,arja, da pobira nek deček pri raznih strankah (zavodih) prispevke za jšolo in dom« ali pa morebiti za Dom in šolo«. Po dobljenih informacijah ni nihče pooblaščen pobirati take prispevke. Javnost opozarjamo, naj nikomur ničesar ne dajo v ta namen, naj ugotovč ime nabiralca in ga naznanijo na gornji naslov (Kongresni trg 7). 1 Tečaj za popravne izpite, ki ga organizira Društvo brezposelnih prof. kandidatov, se bo pričel 19. julija na prvi drž. real. gimnaziji. Informacije o tečaju dobite vsak dan od 10—11 v vratarjevi loži na univerzi. Odbor DBrK. 1 Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg št. 4 in mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. 1 Zlato zapestno uro z zlato zapestnico — drag spomin — sem zgubila na Poljanski cesti in nasipu do trg. Reich. Posten najditelj prejme le-po nagrado. Oddati na policiji. Maribor m 10 letnico mature na mariborskem učiteljišču so praznovali absolventi letnika 1897. Od 20 maturantov se je proslave udeležilo še 14 živečih gospodov: višji inšpektor avstrijskih železnic Josip Medved iz Gradca, tajnik v ministrstvu avstr. kanclerja na Dunaju Alojz Schamp, šolski ravnatelj v p. v Gradcu Franc Zmerescheg, ravnatelj jetnišnice v Mariboru Tone Hohnjec, poštni inšpektor v p. Franc Irgolič, šolski upravitelj v p. Josip Cuček, Josip Klemenčič, Kos Štefan, Ma-jer Drago, Marinič Mirko, Pajtler Josip, Žolni r Oskar in Slekovec-Udell Josip. Iz letnika 1896 sta se jim še pridružila Ivan Tomažič in Ernst Konijx>st. ni Mariborski »t r a m b u s«. Včeraj zjut-raj so Mariborčani začudeni opazovali na mariborskih ulicah avtobus nenavadne oblike. Izgledal je kakor železniški ali tramvajski vagon. To je novi ' trainbusc mariborskih mestnih podjetij, ki je včeraj napravil svojo poskusno vožnjo na Gorenjsko ter je vzbujal povsod pozornost in občudovanje. Motor avtobusa jc docela skrit v karoseriji. šofer sedi vštric motorja. Novo vozilo je žc osmi avtobus znamke MAN-Dicsel. Določen je za prevoz večjega števila ljudi na krajših progah, kakor v kopališče na otoku, na pokopališče na Pobrežju, pa ima zaradi tega prostora za 50 oseb. Poleg sedežev ima obširen prostor za stojišča. Motor ima 90 ks. Karoserijo je krasno in elegantno izdelala mariborska tovarna J. Pergler. Za take »trambuse« vlada pri nas sploh znatno zanimanje ter ima tvrdka Pergler sedaj kar dve karoseriji t delu, eno za Split, drugo pa za Sušak. m Zaposlitev inozemskih potnikov. K našemu jioročilu o zaposlitvi inozemskih trgovskih potnikih v mariborski tekstilni industrij nam sporoča tovarna J. Huter in drug, da zaposluje ona samo fiotnike, ki so naši državljani. m Stanovanjski urad Mariborskega tedna bo tudi letos posloval dnevno od 15 do 18 v pisarni MT na Aleksandrovi 35. Vsi, ki bi hoteli oddati sobo ali prenočišče, naj javijo ustmeno ali pismeno stanovanjskemu uradu MT. m Mestni dekliški zavod »Vesna« v Mariboru obsega internat, gospodinjsko in žensko obrtno šolo s pravico javnosti. Nudi tudi učenkam drugih srednjih šol dobro oskrbo, vestno nadzorstvo in pomoč pri učenju. Prospekti in informacije se dobe pri vodstvu z.avoda. m Letne majice, jopiči, obleke, sandali najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. m Smrt kosi. V Košakih 48 je umrl, v starosti 64 let, vpokojeni polkovnik avstrijske vojske Hugo Kraus. Truplo je bilo včeraj prepeljano na Dunaj. — V bolnišnici sta umrla dva 3 letna otroka, Silvester Nedog in Kristina Dobaj. — Svetila jim večna luč! m »Društvo lastnikov hišic v delavski koloniji« se snuje ter je pripravljalni odbor sklical ustanovni občni zbor dne 26. julija t. 1. ob 19 v gostilni »Turist« na Betnavski cesti. ni Zopet uboj v pijanosti. Alkohol je zopet terjal svojo žrtev. V Grušovi pri Sv. Petru pri Mariboru so se v pijanosti stepli delavci, ki so zaposleni pri cestni gradnji Sv. Peter - Loža ne. V pretepu je dobil Ivan Prunko, živinski prekupčevalec, silovit udarec z nožem v glavo. Ostrina noža mu je prebila lobanjo ter se mu zarila v možgane. Prunko je bil pri priči mrtev. tli Alkohol ga je pognal v smrt. V Stražun-ekem gozdu pri Pobrežju so našli mrtvega 50 letnega vpokojenega železničarja Karla Brollija. Visel je v sedečem stanju na boru ter je bil še gorak, ko so ga odrezali, vendar so bili poskusi, da bi ga obudili v življenje, zaman. Brolli je bil vdan alkoholu ter je žalostno dejanje izvršil v pijanosti. m Tri žrtve v smrtni nevarnosti. V bolnišnico je bilo včeraj prepeljanih večje število jtoškodo-vancev. med temi trije s smrtnonevamimi poškodbami. To so: 38 letni delavec Rudolf 1'avalec iz llompoša pri Hočah, katerega je neznanec napadel iz zasede ter mu s kolom prebil lobanjo; 42 letni tovarniški delavec Ivan Gradišnik od Sv. Petra, ki ga je v vinotoču napadel njegov tovariš s sekiro, mu zlomil levo roko ter prebil lobanjo; viničar Franc Svenšek iz Gradišča, katerega je obdelal njegov zet. Najprej je vrgel tasta v gnojno jamo, potem pa mu je z vilami zadal življensko nevarno poškodbe na glavi. Resolucija učiteljstvo dravske banovine Ljubljana, 13. julija. Učiteljstvo Slovenije, organizirano v JLJU, sekcija za dravsko banovino, je snoči in danes ilopoldne nadaljevalo svoje zborovanje v dvorani Delavske zbornice. Na vrsti 60 bila poročila raznih odsekov, nadzornega odbora in druga poročila združenih funkcionarjev, ki so bila sprejeta. Sprejet je bil tudi proračun sekcije za prihodnjo društveno leto, enako tudi razrešnica odboru. Volitve odbora letos ni bilo, toda dosedanji predsednik Ivan Dimnik je izjavil, da ne bo mogel izpolnjevati poleg svoje službe v Belgradu tudi naloge predsednika JUU v Ljubljani. Sprejet je bil predlog, da se izvoli g. Ivan Dimnik za častnega predsednika sekcije, obenem pa je bil pooblaščen odbor, da sam odloča, kdo bo vodil sekcijo, ker je g. Dimnik svoje predsedniško mesto dal na razpolago odboru. Sprejeta je bila nato resolucija, ki zahteva zvišanje prejemkov, in sicer po načelu: enako delo za enako plačilo. Ukinejo naj se vse razliko med prejemki poročenih in neporočenih učiteljev Resolucija zahteva stalnost za učiteljstvo na službenih mestih. Resolucija ostro nastopa tudi proti uredbi o delnem celibatu učiteljstva. V debati je učiteljstvo naglašalo, da je bilo pred 4 leti proti ustanavljanju posebnih učiteljskih klubov pristašev JNS (o tem nastopu učiteljstva javnost ni nič vedela!) in da je učiteljstvo v načelu tudi sedaj proti ustanavljanju posebnih strankarskih političnih kluliov. Zborovanje učiteljstva je bilo zaključeno okoli pol 2. Celje c Poroka. Danes se poročita v Marijini cerkvi v Petrovčah g. Budin Franc, trgoyec v Brežicah, in gdč. Stanislava Pograjc, učiteljica v Artičah pri Brežicah, rodom iz znane krščanske Pograjčeve družine v Celju. Mlademu zakonskemu paru želimo obilo sreče in božjega blagoslova. c Mestna knjižnica začne 15. julija zopet redno poslovati. c Svoje dete je umorila. V nedeljo popoldne je obiskal metni tržni nadzornik g. Jakob Poznid grob svojega sina na mestnem pokopališču v Celju. Takoj je opazil, da je nekdo razkopal gomilo in odstranil nekaj cvetlic z groba. Začel je brskati in popravljati gomilo. Pod tenko plastjo prsti pa ja našel v raztrgan ženski predpasnik zavito mrtvo trupelce novorojenčka, ki je bilo že precej razkro-jeno. Zadevo je takoj prijavil oblastem. Državno tožilstvo v Celju je odredilo v mrtvašnici, kamor so položili trupelce, obdukcijo za v ponedeljek popoldne. Obdukcija je pokazala, da je bil otrok takoj pri rojstvu umorjen, kar priča tudi dejstvo, da je imel otrok v ustih slamo, da ni mogel kričati. Mati otroka je bila gotovo reva, kar pričajo tudi raztrgane cunje, v katere je bil otrok zavit. Orožni-Stvo v Štorah je uvedlo strogo preiskavo za materjo, ki je umorila svoje dete. c Smrtna kosa. V torek zjutraj je umrla.v 84. letu starosti ga. Zojica Lazarevič, mati predsednika Cinkarne d. d. v Celju g. Todorja Lazareviča. Pokop ana bo danes ob 5 popoldne. Naj v miru počica! Žalujočim -naše iskreno sožalje! c Spet dva divjaška napada. V nedeljo zvečer so napadli neznani fantje v Laškem 24 letnega orožnika iz Laškega in ga obdelali z nožem. Nesrečnež je dobil rano na levi strani in tudi po glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. — Istega dhe je nekdo napadel v Ponikvi pri Žalcu Franca Kor-šeta, ko se je Ie ta vračal iz gostilne. Z debelim kolom ga je večkrat udaril in mu zlomit ;fcljii£ril£o. c Dva nesrečna padca. Dergan Ernest, 8Telnl sin rudarja iz Sv, Krištofa pri Laškem, je padel v torek z drevesa in si zlomil desno roko. — V ponedeljek je na cesti povozila neznana ženska Pesjak Marijo, 71etno hčerko dninarice, pri čemer se je mali zlomila leva noga. Ženska je vožnjo nadaljevala, čeprav je videla, kaj se je zgodilo. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 zadnjikrat »Poslednji akord«. c Specialna izdelovalnica moškega perila, Kro-flič Marija, Obrtni dom, sprejme učenke. Lošfco Višek neokusnosti predstavlja poročilo »Slovenskega naroda« in celjske »Nove dobe«, ki sta v poročilu o nesrečnem primeru Mihe llorjaka iz Laškega, katerega je doletela smrt pri železniškem prelazu v Medlogu pri Celju, pristavila, da je ponesrečeni Horjak znana oseba iz procesa proti dr. Rošu, ki je bil obtožen podkupovanja volilcev o priliki občinskih volitev v Laškem. Niti pri .mrtvaškem odru se ne konča sovraštvo proti tistim, ki ne krivijo hrbta pred gotovimi gospodi. Pri tem pa so še tako drzni, da v časopisju javno zagovarjajo skrunilce državne zastave. (Glej »Novo dobo«.) 0 priliki smrti nadškofa dr. Jegliča so bile hiše vseh posestnikov, izvzemši par zagrizencev, v črnih zastavah, pogreba v Ljubljani pa se je udeležilo okrog 100 ljudi iz Laškega. Zastopana sta bila tudi gasilska četa z zastavo in fantovski odsek z zastavo. Prostovoljna gasilska četa vprizori v soboto, 17. t. ni. ob 'Ad zvečer ter v nedeljo, 18. t. m. ob Vth popoldne in H9 zvečer vojno dramo ?2iv pokopan«. Velenje Huda nesreča je doletela Brgleza Boltazarja, p. d. Kolantarja, dosedanjega cerkvenega ključarja v šaleku. Ko je delal v svojem kamnolomu pod razvalinami gradu, se je udrlo nanj okoli 30 kub. metrov skale. Eno nogo mu je dvakrat zdrobilo, drugo in glavo pa zelo poškodovalo. Odpravili so ga v bolnišnico. Dva nagla smrtna primera sino imeli v soboto. V šaleku se je v Paki utopil mali posestnik Leopold Poklač, in sicer zaradi duševne zmedenosti, v trgu pa je od kapi zadet umrl upokojeni železničar Franc Vrtačnik. Svojce naj tolaži Bog! Kmečki tabor, združen s telovadnim nastopom fantovskih odsekov, bo pri nas 8. avgusta. Bo to veličastna proslava stanovske zavesti našega okraja, na katero opozarjamo in vabimo žc danes. Kamnik Najdeno vtihotapljeno blago. Finančnima preglednikoma gg. Grilu Ivanu in Simončiču Andreju sc je te dni posrečilo po večdnevnem trudu izvohali dober plen vtihotapljenega blaga. Dobili so izdatno množino saharina, kresilnih kamenčkov ter nekaj vžigalnikov. Vidi se, da je tudi v naših gorskih vaseh, posebno v dolini Črne, kjer jc bilo najdeno navedeno vtihotapljeno blago, tihotapstvo zelo razvito. Poizvedovanja Zamenjani dežnik. Gospa, ki je preteklo nedeljo po osmi maši na moški strani v drugi klopi spredaj, pomotoma vzela nov dežnik, svojega ps pustila, ko nanrnia, rf» dežnik VT!!0 na pCfti pf{ oo. frančiškanih ali v zakristiji, kjer doi>i svojega. Ivan Martelane: Zavarovanje živine na Bavarskem Mttnchen, junija 1997. Poslanec Žitnik si pred 41 leti, ko je 11. julija 1896 predložil kranjskemu deželnemu zboru, naj bi se ustanovila lastna deželna zavarovalnica za zavarovanje živine in proti škodam po toči, pač ni mogel misliti, da Slovenci niti po štirih desetletjih ne bi imeli rešenega tega važnega vprašanja. Kako da ni prišlo do uresničenja lepega in širokopoteznega načrta, je težko razumeli. Saj so vse do decembra 1904 tako lepo napredovale priprave, da so prizadeti krogi lahko z gotovostjo pričakovali, da bo z l. 1905 zagledala svoj ustanovni dan kranjska deželna zavarovalnica, ki bi zaenkrat uvedla zavarovanje živine, pozneje toče, po potrebi pa še druge panoge. Prav v decembru 1904 je celo c. kr. deželna vlada kranjska po navodilih z Dunaja opozorila kranjski deželni zbor na velik pomen zavarovanja živine. Res je sicer, pravi spomenica, riziko težak, toda potrebna je zato kontrola. Kontrola iz nekega osrednjega zavoda ali urada bi bila draga in bi povrhu še mogla biti le zelo nepopolna. Zato naj se osnujejo mala zavarovalna društva, sloneča na vzajemnosti in na samoupravnem načelu. Po drugi strani pa je radi izravnave rizikov potreben čim širši delokrog. Zato naj se vsa krajevna društva povežejo v enoto v deželni zavarovalnici. Zaradi pozavarovanja in enotne organizacije pa bo država poskrbela, da bo vse deželne zavarovalnice vključila v skupno državno ustanovo za zavarovanje živine. Čisto pravilno se je poudarjalo ves čas priprav: ako hočemo zboljšati živino, moramo izvesti zavarovanje. Težko boš pridobil kmeta, da bo nakupil lepo, drago živino, če pa v primeru nesreče nima od nikoder povračila za škodo. Dokler kapital, vložen v živino, ne bo zavarovan, bo vsak kmet trikrat prej premislil, preden se bo odločil, kaj več kot kar je neobhodno potrebno porabili za rejo in nakup zlasti goveda in konj. V zvezi s temi načrti se je konec leta 1904 vršila posebna anketa deželnozborskih poslancev. Tu je s svojim mnenjem zmagal poslanec Povše, češ, najprej naj država osuuje osrednjo državno zavarovalnico, nato šele naj se odloči kranjska dežela, da bo izvedla zavarovanje. Da je to stališče bilo napačno, so strokovnjaki kakor tudi dobri poznavalci avstrijske gospodarske politike vedeli takoj ter je to dokazala tudi zgodovina. V drugih avstrijskih deželah se je zavarovanje živine lepo razvilo in je zato tudi napredovala živinoreja, prav slovenske dežele pa si tu niso znale pomagati. Edino Goriška je zavarovanje živine še dokaj lepo uredila ter organizacija tam še danes z uspehom deluje. Pač obstoja v Sloveniji še danes nekaj društev za zavarovanje živine, po večini v zvezi z mlekarskimi zadrugami. Vsa ta društva pa 60 brez pravega strokovnega vodstva, tffez kontrole in brez finančnega ozadja za primer kakršnekoli katastrofe; tako so več ali manj prepuščena samim sebi in dobri volji in spretnosti posameznih društvenih odbornikov in članov. V naši državi deluje urejeno in pod strokovnim vodstvom le Središnja zadruga za osiguranje stoke v Zagrebu, ki pa omejuje svoje delovanje na savsko banovino. Konec leta 1936 je imela včlanjeni že 102 zadrugi (deluje od leta 1932) s 3086 člani ter je zavarovala 7395 glav živine v vrednosti nad 8 milijonov dinarjev. Savska banska uprava sama je vso svojo živino in vse plemenske bike prav tako zavarovala pri tej zadrugi. Dokaj lepo se je ta zavarovalna panoga v navedeni obliki malih društev ali zadrug organizirala v celi vrsti ne le agrarnih, ampak celo industrijskih držav Evrope. Francija, Belgija, Holand-ska, Češka, Bolgarija so nam lahko za vzor. Vr6e nemške zgodovinske dežele imajo že desetletja svoje deželne zavarovalnice; ined temi je najbolje uredila to vprašanje Bavarska, ki tudi po svoji sestavi ljudstva in imovine še najbolj 6liči našim alpskim pokrajinam. (Konec v jutrišnji številki.) Povečanje izvoznih kontingentov za Italijo Iz Rima so se vrnili naši delegati, ki so se udeležili prvega sestanka italijansko-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora. Na tem sestanku, na katerem so se obravnavala razna gospodarska vprašanja, ki zadevajo obe državi, v smislu italijansko-jugoslovanske pogodbe iz marca 1937, nam je Italija odobrila zvišanje naših dosedanjih kontingentov za izvoz živine, lesa, stavbnega materiala in ostalih produktov, ki jih izvažamo v Italijo. Izkoriščanje teh kontingentov, to je povečanje našega izvoza v Italijo, bo odvisno od povečanja našega uvoza iz Italije, ker je edino na tej podlagi mogoč klirinški promet, ki v redu funkcionira. Zaključni protokol, ki je bil na tem sestanku podpisan, vsebuje ukrepe za zavarovanje razvoja trgovinskega prometa med obema državama na podlagi načela, kakor so bila ugotovljena v bel-grajskem sporazumu iz marca t. 1. Nadalje so bili sprejeti predlogi glede izpopolnitve načina plačila obojestranskih terjatev. To tehnično vprašanje je zelo važno z ozirom na preferencijale in ravnotežje trj£bVitiske bilance. Vprašanje gospodarskega sodelovanja, zlasti na Jadranu, bo prišlo na dnevni red drugega sestanka stajag& gospodarskega odbora, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra v Belgradu ali pa Zagrebu. Odbor je obravnaval tudi vprašanje, kako ustvariti sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, da se ti odnošaji prilagodijo trgovinskim odnošajera drugih podonavskih držav, v prvi vrsti Avstrije in Madjarske. Z dogovorom bo urejeno tudi vprašanje tranzitne trgovine ter vprašanje trgovinskih olajšav, ki se jih bo Jugoslavija mogla posluževati v odnošajih proti Italiji v isti meri kot Avstrija in Madjarska. Vprašanje ureditve jadranskih tarif bo obravnaval prihodnji sestanek stalnega odbora. Proti novim kavarnam v Ljubljani Kot je znano, bo tvrdka Bafa zgradila svojo palačo na vogalu Aleksandrove ceste in Šelen-burgovo ulice. V petem nadstropju te palače namerava pa menda urediti novo kavarno in dancing. >Trgovski list« apelira na mestni svet, da nc da dovoljenja za novo kavarno, ki bi pomenila novo hudo konkurenco za domačo kavarnarje in restavraterje. Uprava združenja gostilničarjev in kavarnarjev jo podala izjavo proti novi kavarni, ker ni zanjo prav nobene lokalne polrebe. Blizu skupaj je osem kavarniških in tri podjetja sorodne stroke ter polno gostiln in restavranov, od katerih mnogi že sedaj težko izhajajo. Smatramo, da potrebe za novo kavarno na prostoru, kjer bo tvrdka Bafa gradila svojo palačo, taktično ni in so razlogi, ki jih navaja združenje gostilničarjev in kavarnarjev, vpoštevanja vredni, zlasti, ker gre za zaščito domačih podjetij pred tujim velepodjetjem. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 8. julij kaže naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom od 30. junija): Aktiva: zlato v blagajnah 1.652.6 (5.9), zlato v inozemstvu 31.0, skupna podlaga 1.683.7 (+ 5.9), devize izven podlage 776.8 (— 103.5), kovani denar 400.4 (—."i.6), posojila: menična 1.374.0 (— 7.6), lombardna 247.5 (—0.5), skupno ]>osojila 1.621.5 (— 8.1), vrednostni papirji 129.9 (+ 3.6), efekti rezervnih skladov 154.7 (— 1.5), nepremičnine, inventar ter zavod za izdelavo bankovcev 160.1 (+0.4), razna aktiva 1.288.2 (+ 163.9). Pasiva: rezervni sklad 168.7 (+0.8), ostali skladi 31.5 (+0.1), bankovci v obtoku 5.501.6 (+ 27.5), državne terjatve 29.4 (— 5.7), žirovni računi 1.219.2 (+ 21.5), razni rač. 996.5) (+ 13.7), skupno obveznosti po vidu 2.245.1 (+29.5), obveznosti 7. rokom 50.0, razna pasiva 317.7 (— 3.0). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.746.8 (+ 57.0), podlaga s primom 2.163.5 (+ 7.7), od te samo zlato v blagajnah 2.123.6 (+ 8.3), skupno kritje 27.92 (28.03), od tega samo z zlatom v blagajnah 27.41 (27.51). * Podaljšanje veljavnosti italijanskih uvoznih dovoljenj. Veljavnost vseh dosedaj izdanih uvoznih dovoljenj za Italijo je podaljšana do 30. sep- tembra 1937. To podaljšanje velja za vsa dovoljenja, ki so bila izdana |>o 1. januarju 1937 in čijih veljavnost je potekla 30. junija 1937 ali pa potečo v času med 1. julijem in 30. septembrom 1937. Obrtna zbornica v Zagrebu je izdala svoj »Izveštaj Znnatske komore za god. 1!I36.< Poročilo vsebuje sliko konjukturc obrtništva v 1. 1936 razen tega daje sliko o delu zbornice ua področju obrtnega prava, strokovnega šolstva, organizacije obrtniškega stanu, zadružništva, socialne politike, trgovine in prometa, kredita, davkov, taks, trošarin itd. Dogovor ined avstrijsko podonavsko plovbo in italijanskimi paroplovnimi družbami. Pred kratkim so se na Dunaju vršili razgovori mod zastopniki avstrijskih paroplovnih družb na Donavi ter italijanskimi jadranskimi paroplovnimi družbami ter je prišlo do sporazuma glede izločitve konkurence. Sprejet je bil dogovor glede enakih tarifov preko Trsta odnosno Reke ter po Donavi. Dogovor bo stopil baje v veljavo v teku prihodnjega meseca. Sovjetska Rusija — drugi največji producent tovornih avtomobilov. V letu 1936 je prišla sovjetska Rusija v produkciji tovornih avtomobilov na drugo mesto. Produkcija tovornih avtomobilov je dosegla 35.5 proti 15.1% v letu 1935. Nemčija je potrojila produkcijo aluminija. Sedanja produkcija aluminija v Nemčiji znaša okrog 100.000 ton letno, dočim je še pred dvema letoma znašala 37,000 ton. Vsled tolikega povišanja produkcije in s tem združenega znižanja produkcijskih stroškov, je bilo mogoče v Nemčiji znatno znižati ccne aluminija. V primeri z letom 1925 so sedaj cene za 44Jc nižje. Borza Dne 13. julija 1937. Denar V privatnem kliringu je angleški funt na ljubljanski borzi notiral neizpremenjeno 238 den., na zagrebški borzi je notiral istotako 238 den., na belgrajski borzi pa 237.20—238.80. Avstrijski šiling je notiral v Ljubljani 8.55 do 8.65, v Zagrebu 8.55—8.65 (8.60) in v Belgradu istotako 8.55—8.65. Nemške marke so notirale v Ljubljani neizpremenjeno 12.57—12.77, v Zagrebu so notirale 12.555—12.755 (12.655), za ultimo julij 12.525 do 12.725 (12.625), za 15. in ultimo avgust ter 15. oktober 12.50—12.70 (12.60). Grški boni so notirali v Zagrebu 31.75 bi., v Belgradu pa 31 bi. Lire so notirale v Zagrebu 215 bi., v Belgradu pa 220 bi. Promet je znašal v Zagrebu 1,308.788, na belgrajski borzi pa 4,802.000. t Ljubljana — Tečaji s p r i ni o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2392.16-2406.76 Berlin 100 mark...... 1747.03—1760.91 Bruselj 100 belg...... 732.45— 737.51 Curih 100 frankov......91X5.45—1003.52 London 1 funt.......215.76— 217.82 Newyork 100 dolarjev .... 4316.00—4352.32 Pariz 100 frankov..... 168.61— 170.05 Praga 100 kron...... 151.73— 152.03 Trst 100 lir........ 228.20— 231.28 Curih. Belgrad 10, Pariz 16.94, London 21.68, Newvork 436.25, Bruselj 73.50, Milan 22.975, Amsterdam 240.15, Berlin 175.40, Dunaj 82.70 (82), Stockholm 111.775, Oslo 108.925. Kopenliagen fffT.775, Prag.1 15.23, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Buenos-Aires 131.75. Nikjer - ho n čeho-slovašhi ne bodete prisrčneje sprejeti. Tukaj se boste hitro udomačili. Tu so svetovno znana kopališča Karlovi vari, Marijanske Lažni, Joachimov, Luhačovic, Pistyan, Trenčianske Tepla, priljubljena pri jugoslovanskih pacientih. Razven kopališč je mnogo krasnih zgodovinskih spomenikov, ki so v tesni zvezi z zgodovino Jugoslavije. V mestih in na deželi udobni hoteli. Dobre ceste. Direktne železniške zveze s 50 do 66°/o popusta za Vas. Pridite in druge leto se boste gotovo zopet podali na Čehoslovaško! Informirajte se o prednostih in popustih za inozemce v Čehoslovaški pri potovalni pisarni Putnik d. d., Beograd, pri \Vagon-Lits-Cook, American Exprcss., kakor tudi pri vseh potovalnih pisarnah. Ako še nisi - kupi takoj bonbone I Bodi kjerkoli M povsodi! Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. posojilo 88.90-90, agrarji 52 —53, vojna škoda promptna 407.50—409, begiuške obveznice 73—74, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 85—86.50, 7% posojilo Dri. hip. banko 99—100, sev. agrarji 51.50—53, Trboveljska 230—240. Zagreb. Državni papirji: 778 invest. posojilo 89.25 den., agrarji 52.50 bi., vojna škoda promptna 408—409 (407), begi. obveznice 72.50 bl„ drobni kom., dalm. agrarji 75—76 (75.50), 8% Blerovo posojilo 96—96.50, 7% Blerovo posojilo 85.50—86, 7% slab. posojilo 87 bi. — Delnice: Narodna banka 7150 den., Priv. agrarna banka 194.50—196, Narodna šumska 20 bi.. Gutmann 60—70, Osj. sladkorne tov. 175—190, Raguzea 365 den., Oceanija __.300. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 89.25 den., agrarji 52.50— 52.75, voj. škoda promptna 408—409.50 (409—409.50), uit. september 408 do 408.50, 4% sev. agrarji 52.50 den., beglušku obveznice 76.50 den. (76.75), dalm. agrarji 74.75 do 75 (75). 8% Blerovo posojilo 95.25—96, 7% Blerovo |>osojilo 86 den. (86), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den. (100). 7% 6tab. posojilo 87 den. — Delnice: Narodna banka 7125—7185 (7150), Priv. agrarna banka 197 den. Žitni trg Novi Sad. Pšenica nova: bč. 157.5—162.5, srem. 155—160, slav. 155—160, ban. 155—162.5, bč., ladja Tisa 167.5—172.5, bč., ladja Begej 167.5 do 172.5. Vse po 78 kg in 2%. Pšenica stara ne-izpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor. Pšenica : bč., okolica Sombor 170 do 172, gornje bč., srem., slav., gornje ban. 170 do 172, ban. 169—171, bč., ladja Tisa, nova 160 do 162.5, ban., ladja Tisa, in ban. nova 160—162.5. — Oves, rž, ječmen ne notirajo. — Koruza: bč., srem. 92-94, bč., bela 2% 96 -97. - Moka: bč. OgOgg 260—270, 240—250, 225—285, 195—205, 155 do 165, 110—115. — Otrobi : bč., srem. 88-90. Fižol 110 notira. Tendenca čvrsta. Prometa 32 vag. Živina Maribor, 13. julija. Na današnji mariliorski živinski sejem je bilo prignanih 13 konj, 14 bikov, 166 volov, 532 krav, 36 telet, skupaj 752 kom. Cene so bile sledeče: Debeli voli kg žive teže 4 do 4.50 din, pol-debeli voli 3 do 4.80, plemenski voli 3.25 do 4.50, biki za klanje 3.50—4.30. krave klavne debele 3.60 do 4.75, plemenske krave 3.75—4.50, molzne krave 3.50—4.50, breje krave 3.40—4.75, krave za kloba-sarje 2.25—3, mlada živina 4—5.50, teleta 4.60 do 5.70; prodanih je bilo 447 komadov. Cene mesu: volovsko L vrste 10 do 12, drugo vrste 8—10, meso bikov, krav in telic, 6—12, telečjo prve vrste 10—12, druge vrste 8—10, Svinjsko sveže 10—14 din. SEJMSKO POROČILO IZ KRANJA ml 12. julija. Cene goveje živine so bile naslednje: voli I. vrste 6.50 din, II. vrste 6 din, III. vrste 5.50 din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 6.50 din, II. vrelo 6 din, III. vrste 5.50; krave I. vrsto 6 din, II. vrsle 5.50 din, III. vrste 4.50 din; teleta I. vrste 8 din, II. vrste 7 din za 1 kg žive teže. Prašiči špeharji 9 din, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. Cene goveje živine in prašičev so ostale od zadnjega 6ejnia v glavnem neizpremenjene. Goveje meso I. vrste 10—12 din, II. vrste 8 dO 12 din, 111. vrsto 7—9 din za 1 kg. Svinjina 16 din, svinjska mast 19 din, slanina 24 din, čisti med 24 din, neprana volna 24 din, oprana volna 32 din za 1 kg. ' Kmetijski pridelki: pšenica 200 din, ječmen 195 din, rž 190 din, oves 185 din, koruza 155 din, fižol 300 Din, krompir 100 din, lucerna 2000 din, seno 75 din, slama 50 din, pšenična moka 300 din, koruzna moka 250 din za 1 q. — Mleko 2 din liter. SVINJSKI SEJEM V MARIBORU 9. julija. Na zadnji sejem je bilo prignanih 159 prašičev, prodanih pa 79 komadov. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari 100—130 din, 7—9 tednov stari 120—145 din, 3—4 meseru stari 170—190 din, 5—7 mesecev stari 245—860 din, 8—10 mesecev stari 400—500 din, 1 leto stari 720—850 din komad. Cena za 1 kg žive leže je bila 6—7.50 din, za 1 kg mrtve teže pa 9—11 din. Kulturni obzornik Tiskarstvo (Spisal Miroslav Ambrožič. Samozaložba. Stran 280.) Na področju slovenske strokovne literature je tiskarstvo vse doslej predstavljalo enega tistih odsekov, ki še ni našel svojega mesta in podobe v knjigi, kjer bi tiskarstvo lahko sjx>znali in pregledali njegove lastnosti, ustroj in potrebe. Zato je 5e danes mnogim, ki so sicer z njim posredno v zvezi in ki ga potrebujejo, v marsikaterem fiogledu, pa tudi v celoti neumljivo po 6vojem sestavu in izvedbi, naravnost tuje pa je širokim slojem, ki dan za dnem uporabljajo njegove blagodati. Vendar je tiskarstvo eden prvih (varnih pogojev, ki jc omogočil intenzivnost kulturnega dela, odprl promet znanstvenim in umetniškim izmenjavam in |>osredo-vanju ter pospešil splošen dvig prosvete, kar je bilo nekdaj last ojiovlaščenih. Kot najmočnejše sredstvo v službi javnosti in tvarna osnova družabno vzgojnih naporov omogoča prenos in jx>splošenje pojmov, sodb, vseh duhovnih vrednot v besedi in sliki. Toda kakšna je tehnika dela. preden imamo pred seboj tiskovine, preden dobimo knjigo, časopis, repro-ducirano 6liko v svoje roke. tega navadno ne vemo, čeprav je gotovo velike važnosti vsaj za vsakega, Mor namerava 6voj rokopis predložiti javnosti. Poznavanje tiskarstva je na primer potrebno že za pravilno umevanje in oceno urejevanja pri časopisju, kj inia navadno stalno odmerjeno število strani in določene oddelke, ter mnogokrat iz či6to tehničnih razlogov ni mogoče upoštevati vse želje raznih dopisnikov in poročevalcev. Pri nas, ki imamo močan tiskovni promet, je bila že zelo občutna jx)treba po knjigi, ki bi pojasnila vprašanje tiskarstva v vsej njegovi sestavljenosti in najbolj važnih posamez no6tih. Tej potrebi je zadostil tiskarski ravnatelj v Ljubljani Miroslav Ambrožič, ki je spisal in v samozaložbi izdal knjigo o tiskarstvu. Takoj lahko pri-biiemo, da je nalogo, katero si je zastavil, rešil na odličen in zadovoljiv način v vsakem pogledu. Dal je zadosti obsežen pregled in vpogled v vse glavne in pomožne 6trani tiskarstva, zgradil je svojo knjigo na upoštevanju in poznanju višine in razmer glede te panoge pri nas, pc«vefil je pažnjo slovenskemu jeziku ter se pri določanju novih besed ravnal po edino pravilni smernici, po kateri mora biti strokovni izraz v duhu našega jezika tako izbran, da točno določa pojem, brez ozira na značaj odgovarjajočega izraza v tujem jeziku, in besedilo je oskrbel s primernim nazornim materijalom. Tako je prva slovenska knjiga o tiskarstvu primerna kulturni višini našega časa in razmer, v katerih je izšla. Zadovoljila in s pridom bo služila vsakemu, ki bo segel po nji. Ambrožič govori v svojem prvem delu o tiskarstvu na sploh ter prikazuje njegov začetek, razvoj tipografije ter ves razvoj občega tiskarstva. Zaustavil se je pri vseh važnih pojavih zlasti od Guten-bergovih časov naprej ter posvetil precej pažnje onitn ljudem, ki so se s tiskarstvom bavili med južnimi Slovani. Pri tem splošnem pregledu ja zanimiva njegova ugotovitev, »da današnje tiskarslvo Človeškim potrebam popolnoma zadošča in jih po svoje že n.idkriliuie«. Mišljena je možnost proizvodnje po količini. Potem nas seznanja s prvotno delitvijo tiskarstva po načinu tiskanja ter našteva panoge tiska. Poučno je |x>glavje o tiskarstvu in grafiki. V poglavju, v katerem pojasnjuje tipografijo, opisuje gradivo, ki je stavljenju potrebno, stroje in delo, ki ga ta posel zahteva, (cr s primerom poučuje in pokazujc popravna znamenja. Priloženih je tuai več primerov črkovnega gradiva. Nadalje govori o stereotijiiji, galvanoplastiki, kemigrafiji, o anilinskem tisku, litografiji. tisku z želatino, bakro-tisku in tisku z jckloreza. Ker obsega pojem tiskarstva tudi reprodukcijo slik. je posvetil več besed barvam in drugim za tiskarstvo potrebnim snovem. Pravilno je pritegnil v svojo knjigo opis in pripravo onih snovi, na katere tiskamo, v prvi vrsti papir. V četrtem jvjglavju razpravlja o tiskarju kot gospo-darju in daje pregled vseh stroškov glede uprave in proizvodnje. Način računanja zaključuje s knjigovodstvom. Za tem razpravlja o tiskarstvu v Jugoslaviji, |K>roča o slovenskih tiskarskih podjetjih ter na koncu navaja vire in nekaj slovstva. Ambrožič je na začelku točno opisal pričujoči tiskarski izdelek. Pri tiskanju in opremi njegove knjige je sodelovalo več slovenskih tiskarskih podjetij, pa tudi druga, številne priloge pokazujejo primere avtotipije z različnimi mrežami in na različnem papirju, potem kamnotisk ter fotolitogralijo s štirimi oarvami, enobarvni bakrotisk, tisk z jckloreza ter primer s tremi ali štirimi spojenimi barvami ponarejene slike (višinski tisk z avtotipijami), prav tako tipoglobinsko avtotipijo. Priloženi so vzorci raznih vrst papirja za pisarniške potrebe, za lepake in za ovitke. Žunanja oprema je izvršena po osnutku ing. arch. Janka Omahna. Lepa, odlično opremljena knjiga o tiskarstvu nudi torej vsa potrebna pojasnila glede 6novi in tehnike dela v tej važni panogi. Sodelovala 60 slovenska podjetja in 6icer tiskarne in tvornice papirja s predmeti in uspehi 6Voje proizvodnje. Tako jc jio svojih notranjih in zunanjih lastnostih dragoccu pojav, ki jc izpolnil veliko pomanjkljivost v na>i strokovni književnosti ter bo s pridom služila svojemu namenu, • Lljudskih iger 17. zvezek obsega igro o Kristusovem trpljenju, katero je leta 1818. po nemškem izvirniku napisat Andrej Suster Drabosnjak. za sodobni ljudski oder pa priredil Niko Kuret. Occno bomo še objavili. Ivo Lah je napisal razpravo o socialnem zavarovanju jugoslovanskih izseljencev in doseljencev ter o načelu vzajemne mednarodne izpopolnitve socialnega zavarovanja. Pisana je v nemščini. Tiskana v Parizu. Razprava jc strokovna s področja aktuarske matematike. 12 strani. Iziel je zbornik »Danainjica i Mlada Bosna , posvečen dvajsetletnici smrti revolucionarja Vla-dimirja Gačinoviča. Posamezne članke so pisali znani javni delavci, med drugimi tudi dr. Pero Sli« jepčevič in Milan Bogdanovič. V Sremskih Karlovcih je izšla knjiga »Srpski mana*tiri u Fruikoj gori«. Obsega 118 strani in je bogato ilustrirana. Spisal jo je A. Manojlovič. V zbirki »Biografije velikih ljudi« v Belgradu je izšla tretja knjiga z naslovom »Cenrantes«. Prinaša obsežno (160 strani) študijo o velikem španskem pisatelju. Napisal jo je belgrajski vseučiliški profesor dr. Milan Markovič. Dr. Ksenija Atanaaijevič pripravlja prevod Individualne psihologije« pred kratkim umrlega UI. Alfreda Auicra, ki do v kratkem izsei v zbirki >Karijatide«. Pogrešana svetovna letalita Amelia Earhartova pripoveduje o svojem poletu oh rog sveta Amelia Earhartova, letalka, ki je kar izginila in ki je bila prisiljena na svojem poletu krog sveta, da se spusti v Tihem oceanu, tako blizu svojega cilja, v vodo in je od tod poslala svoje klice SCfe, je z več postaj svojega poleta poslala pariškemu listu »Pari6 Spir« svoja poročila. Odletela je s Floride in nato v Holanasko Gvajano, dalje ob braziljski severni obali skoraj do najvzhodnejše točke Brazilije. Od tod. s Fortolezze, je pisala 6. junija t. L: »Danes sva preletela 1400 km džungle in 500 km vode. Med Paramaribom (Holand. Gvajana) in tem krajem, je bil en 6am prostor, kjer bi bila mogla zasilno pristati: prostrano polje džungle. A ker je šlo vse posreči, 6e ni bilo treba spustiti na tla. Vesela sem bila. ko sem v popoldanski megli od daleč zagledala Fortalezzo vstajati iz morja. Polet 6em bila pričela brez vsakršnih vremenskih podatkov in radi težkoč nad pokrajinami je bilo potovanje kaj neprijetno za letalo za nad suho zemljo. Preletela 6va reko Amazonko in krasen je bil pogled na neskončno široki veletok, kije še širji ko Mississipi, in na njega izliv v morie. Danes 6va preletela tudi ravnik, a moj spremljevalec Fred Noonan je kar nesrečen, ko me ne more »krstiti« pri prekoračenju ekvatorja, kakor je za vse ljudi navada. Imel je za Noonan mi je načečkal na papir, naj krenem bolj proti jugu. Če bi ga bila poslušala, bi bila že čez nekaj minut v Dakarju, a bolj všeč mi je bilo, da sem krenila na levo in letela 100 km dalje ob obrežju. In tako 6va priletela v Saint Louis. — Vreme je bilo ves čas jako slabo; skoraj ves čas sva se morala borili z vetrom ki je pihal z brzino 35 km na uro. Potem 60 bili sami oblaki, slednjič pa huda ploha, kakršna je morala biti ie ob vesoljnem potopu. Vozila sem s hitrostjo 250 km na uro. Vsa pot je merila 3203 km, a motorji le še niso dali vsega, kar imajo, ker hranim njih moč za poznejši čas. Če bo 6ila, bom mogla s svojim 500 konjskih sil močnim letalom še 35 km na uro več prevoziti. Nocoj ostaneva tu, jutri odletiva v Dakar. Slišim, da bo nad Afriko slabo vplivala na letalo izredno huda vročina, ki je zdaj ondi. Iz Chartuma v Nubiji. Iz tega kraja poroča 14. junija: »Danes, 14. junija. je nedelja. Prošlo nedeljo sem bila v Braziliji in drugo nedeljo, upam. da bom v Avstraliji, ali še dalj. Od Miamija 6va preletela 16.000 km in od Oaklanda 21.000 km torej skoraj polovico 6voje Earhartova (od leve druga) v družbi predsednika Roosevelta in njegove gospe in letalca Mollisona in njegove žene. to »svečanost« v termos steklenici ledeno vodo, ki mi jo je bil hotel v tem hipu izliti na glavo, a je radi določanja položaja pozabil na to. Proti Natalu. Jutri odletiva v Natal. Ker je to me6to le 40 km oddaljeno od tod. bova kasneje v6tala, kar bo dobra priprava za polet nad južnim Antlantskim oceanom proti Dakarju, to je 2500 km preko Oceana. Uporabila bova počitek, da malo pregledava letalo in si dava oprati srajce. Res sem porabila že vse perilo in moji čevlji 60 vsi razeefrani. Moj kovčeg zares da ni velik, in da6i vsebuje vse, kar je potrebno za tak daljni polet, je vendar tisto »vse« jako majhno. Žal mi je že jutri oditi iz tega mesta, ki je tako ljubko, a upam, da bom mogla nekoč po vseh teh mestih, ki so mi všeč, bivati »dokler se mi bo ljubilo«. V Saint Louisu. Iz tega kraja v Senegaliji piše Earhartova dne 8. junija: »Danes popoldne je moja »Elektra« »stopila« na afriška tla. Sicer sem namerjala pristati v Dakarju. a sem jaz kriva, da nisem do tja prišla. Ko sem bila prvikrat zagledala Afriko, jo je zastiral gost megleni pajčolan. Moj spremljevalec Fred 40.000 kilometerske poti. Pokrajina, ki sva jo danes preletela, človeka čudovito spominja na Arizono in New-Meksiko, tako zelo, da sem se morala kar v roko vščipniti, da sem se prepričala, da se mi ne sanja. Cadsko jezero jako spominja na Slano jezero. Največja razlika med tukajšnjimi kraji in Ameriko je pač izredno delo, ki so ga pri nas y Ameriki dovršili ljudje. V notranjosti Afrike pa je videti, da ni potov niti steza. Le redkokje so njive, nikjer kak kraj, da bi pristala. Čeprav sva se trudila, da bi zagledala kje kakega leva, slona li krokodila, pa le nisva videla nobene teh živali. Videla sva čredo nosorogov, ki 6e pa še zganili niso, ko 6va 100 m nad njimi hrumela z motorji. Blizu Cadskega jezera sva videla velike, bele ptiče, mislim da pelikane. Čez nekaj minut odrineva v Massavo v Eritreji, na poslednjo postajo najine afriške poti. Ne vem. ali bova 06tala kaj v Adenu ali bova letela kar dalje v Karachi. Polet tjakaj bo najtežji od V6e poti, ker je treba venomer leteti nad samotnimi pokrajinami, kjer je sploh izključeno, da bi mogla kje pristati.« * (Potem ni nobenega glasu več od nje. dasi jo neutrudoma iščejo in se ve6 svet zanima zanjo.) 100.000 otrok pri sv. obhajilu na evharističnem kongresu Nova puška avstralskega vojaštva. V Bisleyu so na strelskih tekmah streljali z novimi avstralskimi puškami, ki so dosti težje kot angleške. Beg iz pekla samih bomb Iz Helsingforsa poročajo, da so nedavno eksplodirale bombe in granate v tvornici ročnih granat v Sveaborgu na Finskem. Nastal je strahovit požar, ki še zdaj divja, dasi so ga omejili toliko, da se ne širi po soseski. Ljudje pripovedujejo o tej grozotni eksploziji 6trašne stvari. Ko je nastala eksplozija, je 700 delavcev in delavk v divjem begu planilo iz tvornice. Radi hude gneče je bilo več delavcev in delavk ranjenih in pohojenih. 2e čez nekaj hipov je bila vsa tvornica en sam pekel samih granat. ki so se treskaje razletavale. Višek grozot pa je dosegla nesreča, ko se je vnelo skladišče, kjer Nova ekspedicija s podmornico na severni tečaj V popolni tajnosti, brez vojske časnikarjev in radovednih ljudi. 6e je 2. junija podala iz Liverpoola na poizkusno potovanje angleška podmornica »Si-biria«. Komandant posadke, kapitan Edmund Bunner, namerava doseči severni tečaj pod ledeno skorjo in tako uresničiti pred leti neuspeli načrt polarnega raziskovalca sira Huberta Wilkinsa. Pri sedanji odpravi 60 vzeli tudi veliko jekleno cev, zaprto na obeh straneh, v kateri bodo vedno shranjevali vse znanstvene zapiske. Tako bo za slučaj, da se posadki pripeti nesreča, splavala ta zaprta cev z zapiski na površje vode, 6rečni najditelj pa bo prejel 5000 funtov šterlingov nagrade. Smer. katere 6e namerava držati kpt. Bunner, gre od Liverpoola čez severni tečaj do japonskega pristanišča Jokohame, s čemer bo skrajšana razdalja na 11.200 km na mesto 18.500 km preko Panamskega kanala. Drugi namen te ekspedicije je raziskovanje neznanih potov in pa označenje točnih meja polarne zemlje. Vse priprave za to ekspedicijo so se vršile v popolni tajnosti, kakor odhod. Pri tej podmornici so uporabili vse najnovejše tehnične pridobitve. Potopiti se more 100 m v globino in ostati štiri dni pod vodo. Posadka more zapustiti podmornico v vsakem trenutku s pomočjo potapljaških komor. Štirje ogromni vrtalni viiaki, gnani z električno silo. prebijejo v eni minuti 8 metrov debelo ledeno ploščo. Na podmornici se nahaja še ena taka vrtalna naprava, ki more v 6lučaju potrebe predreti še debelejši led. Kljub vsem tehničnim pripomočkom so pripravljeni na »Sibiriji« še na mnoge druge nevarnosti. Predvsem jih skrbi, kako se bodo prerinili skozi ledene gore, ki jih je v teh krajih mogoče zapaziti šele iz razdalje 20 m. Druga težava bo polnjenje akumulatorjev, kadar bo morala podmornica dalj časa ostati pod ledeno skorjo, debelo 40 m. Vendar kapitan Bunner računa s tem, da bo imel srečo in bo ekspedicija uspela. je bilo 300 topovskih granat in grmelo in bobnelo je ko na sodni dan. Strupeni oblaki dima 60 6e valili iz pogorišča. Nekaterim delavcem 6e je posrečilo z veliko težavo dospeti do brega otoka. Bežeča množica je zasedla vsa vozila in skušala čim prej priti v mesto. Zato so se tudi raznesle napačne vesti o sto in sto mrtvih, dasi so doslej dobili le 10 mrtvih in 20 težko ranjenih, ki bržkone ne bodo več okrevali. — V vsem mestu Heteing-forsu ni niti ene šipe cele, ker so 6e V6e razpočile radi hudega zračnega pritiska. — Prav tedaj, ko je izbruhnila eksplozija, je imel državni svet sejo. Iznenada so 6e radi eksplozije v Sveaborgu vsa vrata v 6ejni dvorani odprla in so popadali v6i predmeti z mize. Radi strupenih plinov so morali gasilci več ur čakati, preden so mogli začeti reševati, vendar je zdaj vsaka nevarnost za Helsingfore odstra^ njena. Sedmokraki svečnik Vstavi: 14 a, 1 b, 2 č, 3 d, 5 e, 2 g, 2 f, 1 j, 4 k, 1 j, 5 n, 10 o, 3 p, 2 r, 1 s, 6 t, 2 u, 1 v, 1 ž, — v zgornje prostorčke tako, da dobiš besede z naslednjim pomenom: 1—3 pesniška oblika, 4—6 kemični izraz, 6—7 svetopisemska oseba, 7-^14 grška črka, 9—11 pri' stanišče v prednji Indiji, 11—12 ploskovna mera, 12—13 tuja beseda za dejanje, 13—14 vojaško orožje, 14—45 ogrevalna naprava, 16—18 del dneva, 18—19 ud izumrlega naroda, 19—20 poljsko skrajšano moško ime, 20—22 navadni števmk, 22—23 osebni zaimek, 23—24 žensko krstno ime, 24—46 turški naslov, 26—27 del strehe, 27—28 domača beseda za eno glavnih severnoitalijan6kih rek, 28—47 del posode, 30—32 navadni števnik, 32—33 ud družine v otroškem govoru, 33—48 vrsta glasu, 34—35 del voza, 35—49 svetopisemska oseba, 37—39 manj« ša grmada, 39—50 kačji ugriz, 40—51 vrsta padavine, 42—52 ud družine. Ce si izbral pravilne besede, dobiš v srednjih navpičnih vrstah 2—21, 5—29, 8—31, 10—36, 15—38, 17—41, 25—43 ime in priimek našega pred kratkim umrlega moža — velikana. Rešitev križanke. Vodoravno: 1. Smole, 6. Ruben, 9. govor, 10. varuh, 11. belič, 12. Abadon, 15. čašica, 19. vajet, 20. ječar, 21. Is, 22. Po, 23. zavod, 26. Selim, 28. oratar 30. batina, 31. koral, 32. Timok, 33. čajna, 34. Tarim, 36. Avala. Navpično: 1. srobot, 2. muren, 3. Ob, 4. levič, 5.enačaj, 7. Tokaj, 8. hudič, 12. avizo, 13. Basar, 14. depot, 16. šepet, 17. cazin, 18. aroma, 24. vadij, 25. Bakota, 26. salama, 27. Livno, 29. rokav, 30. bacil, 35. Ra. Od 9. do 11. julija sta se borili nemško in češkoslovaško teniško moštvo za Davisov pokal. Češki igralec Mcnzel čestita zmagovalcu von Crammu. Akrobat si nabira gli6te za ribolov. tisoč otrok prejelo Najsvetejše. Otroke bodo že med šolskim letom pripravljali na ta veliki dogodek. Sto tisoč otrok bo tvorilo v belih oblekah pač naj-# lepšo procesijo. Noben svetovni evhari stični kongres pa se doslej ni mogel ponašati s tem, kar bo v Budimpešti: ogrsko vojaštvo bo prejelo sv. obhajilo na kongresu. Ogrsko vojaštvo je strogo verno, vojaki in polici ja imajo po enkrat na leto tudi duhovne vaje. Vojaštvo bo slovesno obhajano 27. maja 1938 in v noči od 27. na 28. maj bodo moški molili molitvene ure pred Najsvetejšim na kongresu. Dne 29. maja bo imel pa peški legat slovesno sv. mašo. Ker se ne bodo mogli vsi prebivalci Ogrske udeležiti skupnih obhajil in slovesne sv. maše na kongresu, bodo po vseh cerkvah Ogrske, po vseh župnijah imeli ob istem času slovesno sv. mašo in skupno obhajilo vernikov v zadoščenje za grehe današnjega sveta. Ogrski mlinarji so za počeščenje evharističnega kongresa ponudili posebno moko, ki jo bodo brezplačno darovali za hostije na kongresu. Vso Ogrsko je presunil ta prisrčni dar mlinarjev. Mimo tega je treba še omeniti, da je ogrska mladina, sledeč zgledu mladine v Cikagu. sklenila, da naj bo moka za hostije zmleta iz tistih pšeničnih zrn, ki jih bodo darovali otroci, mladina. Z vsakim takim zrnom bo v zvezi tudi malo samozataje. 600 novih eihorijev. Ker bo na sto tisoče ljudi pri sv. obhajilu, je treba misliti tudi na tehniške priprave. Sv. obhajilo ho delilo 2000 duhovnikov, za kar bo treba 600 novih ciborijev. V ta namen bodo nabirali prispevke po vsej državi. Vsi kelihi bodo imeli napis, da so iz njih obhajali udeležence evharističnega kongresa 1. 1938. Po slavnostnih dneh bodo teh 600 ciborijev podarili ubožnim cerkvam. Materijalist. »Zakaj vas pa sinoči ni bilo na slavnostno večerjo?« — »Kakšna večerja pa je to, ko prideta na vsak ko6 kruha dve klavirski sonati in še arija iz operet« Najlejrša in najvzvišenejša točka 34. mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti bo brez dvoma ta, ko bodo trikrat velikanske množice prejele sv. obhajilo. Pripravljalni odbor računa na udeležitev več sto tisočev oseh pri sv. obhajilu. Mesec maj 1938, ko bo ta kongres, bo pač ostal vsem udeležencem nepozabno v spominu. Prvikrat bodo množice obhajane 26. maja 1938, ko bo sto Angleški ženski Sberlock Holmes je že 30 let mis Maud West. V Londonu vodi ženski detektivski zavod. ki je pač edini te vrste na svetu. Nič manj kot 18 izvrstnih detektivk je na tem zavodu in so se it večkrat r odličnimi uspehi proslavile v službi policije. Ljubljanski malčki v Kamni gorici V koloniji bo'nišhe blagajne ljubljanskih mestnih uslužbencev šolske počitnice so že v polnem teku. Mladina, utrujena od skrbi in težav v šolskem letu, si išče razvedrila in novih moči v raznih kolonijah. Mnoge skupine šolske mladine *o šle na naš Jadran, drugi pa na Gorenjsko. Tudi bolniška blagajna mestnih uslužbencev je zbrala 34 dečkov, sinove svojih članov, ter jih poslala na oddih x lep kraj naše Gorenjske, v Kanino gorico. Prvo sredo po prazniku sv. Pelra in Pavla je bil določen odhod naše skupine. Nestrpni kolonisti so se že uro pred odhodom začeli zbirati pred mestnim domom, če si prisluškoval njihovemu razgovoru, si lahko takoj zvedel, da težko pričakujejo trenutka, ko se bodo lahko svobodno sukali v naravi, na solncu, v svežem gorskem zraku. Točno ob treh popoldne je bila zbrana vsa naša mala četa. Avtobus, naložen s 34 mladimi juaaki, je odpeljal skozi mesto po Celovški cesti proti Gorenjski. Dobrega razpoloženja med vožnjo niti ni potrebno omenjati, kajti iz vseh grl smo zaslišali pesem: »Hej Slovanik, da pa povemo s pesmijo onim, ki niso vedeli, kam potujemo, smo še zapeli: »Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Čeprav je vožnja trajala dobri dve uri, je čas kmalu potekel. V Kamni gorici so naš že pričakovali radovedni vaški otroci, ki so že komaj čakali novih tovarišev, da jih bodo v lepih poletnih dneh zabavali s svojo igro in pesmijo. Takoj po prihodu v naše letovišče smo začeli z delom. Iz srca bi se nasmejali, če bi videli, kako so oblegali postelje, kajti vsak je hotel dobiti zase najbolj prikladen prostor za prenočevanje. Po tem obleganju smo dobili težko zasluženo malico, takoj nato pa smo uredili svoje spalnice. Zgodaj je posijalo jutranje soluce v sobe naših zaspancev. Iz globokega sna jih je zbudilo šumenje potoka, ki teče mimo našega dvorišča. Na vodnikovo povelje so vsi skočili iz postelj. Tako je začel obratovati naš dnevni red: jutranja molitev, pospravljanje postelj, čiščenje čevljev, umivanje i. t. d. Prve. dneve smo se precej leno podajali k jutranji telovadbi, ki je vedno pred zajtrkom, a naša dobra vodnika sta nas spretno znala privaditi tudi temu. Takoj po zajtrku pa smo šli na naše igrišče, ki leži na koncu vasi ob potoku Lipnici. Ne da se popisati veselega razpoloženja na tem prostoru. Prvi žele igrati odbojko, drugi nogomet, tretji zopet razne druge igre. Tudi žepni noži imajo vedno svojo besedo. To najbolje opazimo v grmovju, kjer si naši mali obrtniki režejo les za izde- lovanje raznih igrač. Izdelujejo si mlinčke, avijone, nože in samokrese. Vse je seveda iz lesa in vse to pa znajo praktično uporabili pri svojih igrah. Nekje v goščavi so si naredili malo trdnjavo, ki jo uporabljajo pri igri: Razbojniki in orožniki. Pri tej igri postanejo precej liojeviti prav vsi, od malega Slavka pa do največjega Vinka. Med njimi je nekaj prav dobrih vojskovodij, ki znajo zelo sprelno voditi četo orožnikov. Seveda tudi joka nc manjka, zakaj včasih sc le vnamejo med njimi res hudi boji. Toda to traja le kratek čas in zopet je vse v najlepši medsebojni slogi. Igrišča pa ne obiskujemo redno vsak dan, zakaj lepa okolica Kamne gorice nas vabi na izlete. V zelo vročih poletnih dneh j>a se odpravimo v Radovljico, v znano mestno ko|>ališče. Čeprav je pot do Radovljico precej dolga, nas to prav nič ne moti. Da bi vam mogel popisati veselo razpoloženje v kopališču! Vse sili v vodo; kaj pa ne bi. ko je v vodi tako prijetno. Le oko vodnikov nikdar nikogar ne zapusti in kmalu moramo iz vodo. Oh, da ne bi bila vodnika tako stroga, bi skakali ves dan po vodi. Seveda dobra malica: kruh z marmelado in čaša malinovca ali dve, se prav dobro prileze v takih kopalnih popoldnevih. Celo slabo vrenie nas nič ne moti; naši malčki si najdejo v vsakem času primerno razvedrilo. V svojih spalnicah berejo razne povesti, igrajo šah, ping-pong in bog ve kakšne igre še, katerim človek skoraj ne more dobiti imena. Najrajši pa igramo tombolo. Zakaj neki?, ,?e bo kdo vprašal. Zato, ker lahko igramo prav vsi in ker je razpisana za glavni dobitek zelo visoka nagrada: velik kos kruha z medom. Kdo ne bi z veseljem igral za tako vredeu dobitek. Žalostno gledajo oni, ki niso bili tokrat srečni, a tolažijo se s tem, da jih bo doletela sreča takrat, ko bomo zopet igrali. Dnevi nam res leko hitro naprej. Le dober teden še in zapustili bomo zopet naše priljubljeno letovišče. Najrajši bi ostali v&e leto tu, a žal, da nas veže dolžnost obiskovanja šole. No, nič ne de, bomo pa vsaj prišli k novemu pouku z novimi, svežimi močmi, zdravi in veseli. Preden pa zapustimo kolonijo, se moramo prav lepo zahvaliti vodstvu bolniške blagajne, da nas je poslalo na oddih v tako lep kotiček Gorenjske. Obenem jih pa že za leto naprej naprošamo, da bi nas tudi prihodnje leto sprejeli v svojo kolonijo, da bomo zopet lahko vsaj en mesec v letu uživali svobodo v lepi naravi. Rudi. Podpise ministrov ponarejala Celje, 13. julija. Pred malim senatom celjskega sodišča je bila danes od 10 dopoldne do 5 popoldne razprava, katere se je udeležilo večje število poslušalcev, ki so vztrajali ob zanimivi razpravi ves čas do obsodbe. Na zatožni klopi sta sedeli 53 letna Srebrnič Jo-sipina, bivša učiteljica, nestalnega bivališča, in Kramar Marija, 33 letna zasebna uradnica v Celju. Obtožena Josipina Srebrnič je prišla med vojno leta 1915 kot begunka s Primorskega v Ljubljano in je bilai pozneje kot učiteljica vpokojena z mesečno poTfctŽffUUJu din. V letih 1930, 1931, 1932 je zagre-šija več prevar in povzročila osmim strankam nad 30.000 din škode. Spretno se je skrivala nad dve in pol liti ter je bila šele 1. februarja 1935 obsojena na offSWWh sodišču v Ljubljani na dve leti in pol robije. Pozneje se je preživljala s šivanjem pri privatnih strankah. Medtem pa je neprestano premišljevala, kako bi rešila svojo pokojnino, ob katero je prišla zaradi obsodbe. Na sodišču v Ljubljani so ji baje rekli, da bi to dosegla le v slučaju popolne poravnave škode. S tem namenom sc je obrnila na svojo sestro Karolino ter jo začela prositi za denar, da bo dosegla zopet pokojnino. Karolina ji jc ugodila in ji izročila na račun njene bodoče pokojnine 82.092 din v hranilnih knjižicah. Hranilne knjižice je Srebrničeva v polnem znesku dvignila, denar pa porabila deloma za svoje potrebe, deloma za poravnavo upnikov, pravi pa, da je ostalo vsoto dala g. župniku Petriču. Vsekakor pa to gotovo ni res, ker je Srebrničeva dvignila pretežni del vsote šele po smrti g. župnika. Zdi se, da je v ozadju nekdo drugi in obstoji sum, da je imela Srebrničeva so-udeleženko. Njena prijateljica, ki jc bila že obsojena na 9 mesecev strogega zapora, je imela ljubimca. Značilno je, da je v i, 1935 prišel v preiskavo ljubimec Kramarjeve Dušan Srečko in da je takrat Kramar Marija potvorila brzojavko ministra dr. Kramerja s pozivom, naj sodišče obtoženca takoj spusti na svobodo. Ko ji to ni uspelo, se je naselila v Rogatcu, potem pa v Celju ter na skrivaj pod okno priprtega obdolženca hodila po informacije o poteku preiskave, katero je skušala z vsemi sredstvi ovirati tako dolgo, da je sama zapadla v zapor in kazen. Ko so usahnili denarni viri Srebrničeve, je prišla zopet v stisko. Zato je prišla prosit sestro Karolino za novo posojilo, vendar ji ta ni mogla več ustreči, ker je izčrpala svoje prihranke. Nato je prosila Srebrničeva dve učiteljici v Gotovljah za pomoč. Res sta bili učiteljici pripravljeni izplačati ji denar, toda le pod pogojem, da Srebrničeva izkaže, v katero svrho bo porabila denar. Obdol-ženka se je vsedla na vlak in odpeljala v Belgrad, kjer je 5. decembra 1936 ukradla v ministrstvu prosvete uradno štampiljko, potem pa si je dala napraviti tri ponarejene listine, in sicer potrdilo ministrstva prosvete, da je dovoljena obnova kazenskega postopanja, pa tudi upravni postopek v svrho ureditve njenih pokojninskih zahtev ter končno pismo s potvorjenim podpisom ministra g. dr. Korošca z vsebino, da jo on sam osebno priporoča usmiljenemu srcu njene sestre Srebrnič Karoline. Napravila si je tudi priznanico ministrstva prosvete, da je ministrstvo že prejelo od obdolženke 20.000 dinarjev gotovine na račun prispevka, ki ga bo ministrstvo nakazalo oškodovanim strankam. S temi potvorjenimi listinami se je izkazala pri svoji sestri in učiteljici v Gotovljah, ki ji je verjela in ji nakazala 20.000 din. Toda že dva dni kasneje je nepričakovano prihitela k Srebrnič Karolini sestra Albina ter ji vsa preplašena pokazala priporočeno pismo ministrstva prosvete, da je neka starejša dama z enakim imenom ukradla uradno štampiljo. Srebrnič Karolina je obvestila učiteljici v Gotovljah, da se je sestra Josipina izkazala s potvorjenimi listinami, radi česar sta se učiteljici takoj od- Seljali v Celje in zahtevali odgovor od obdolženke. 'na jima je vrnila štampiljko in 19.200 din, ker se je bala, da je ne bi ovadili policiji. Konec decembra leta 1936 se je Srebrničeva oglasila pri Blažiču Filipu in ga prosila, naj ji posodi nekaj denarja na račun njene pokojnine, katero bo v kratkem dobila v znesku 36.000 din. Bla-iič ji je res posodil 4300 din. Sredi marca 1937 pa se jc odpeljala Srebrničeva v Belgrad, da bi osebno prosila notranjega ministra g. dr. Korošca za po .'redoranje. Ker ji lo spelo, se je vrnila v Celje, v vlaku pa se jc spotoma seznanila z neko damo, kateri je potožila svoje težave. Ta dama ji je svetovala, naj se obrne za pomoč na rajhenbur-ške trapiste, ki so zelo dobrosrčni in radodarni možje in da revežem pomagajo v sili. Obdolženka se je v drugi polovici meseca aprila peljala v Raj-henburg in prosila g. opata za večje posojilo. Opat je njeno prošnjo odklonil z izgovorom, da gotovine nima na razpolago. Ker pa je na vsak način hotela priti do denarja, je skovala širokopotezen načrt, da falzificira priporočilno pismo notranjega ministra g. dr. Korošca samega na g. opata. V ta namen se je odpeljala v Belgrad, kamor je dospela 22. aprila in še isti dan v predsobi ministra ukradla dve prazni pisemski kuverti s papirjem in napisom: kraljevina Jugoslavija, ministar brez portfclja, nakar je sestavila skrbno vsebino pisma, v katerem prosi g. dr Korošec g. opata, naj prositeljici nemudoma nakloni na njegov račun vsoto 36.000 din. Vsebino pisma je dala nekomu prepisati na ministrski papir, v neki knjigarni pa je kupila stavek črk, iz katerih je postavila ime dr. Korošca in ga natisnila na pečat na pismu. Takoj potem se je zopet odpeljala v Rajhenburg, kjer je preložila navedeno pismo. Opat je pismo odprl in ker se mu je zdela stvar sumljiva, je rekel, naj pride obdolženka po par dnevih po denar. Medtem se je prepričal, da so bile listine potvorjene. Zato je da! opat Srebrničevo prijeli in odvesti na orožniško postajo. Kramarjeva je bila obdolžena, da je Sre-brničevi pomagala, vendar je bila oproščena, Srebrničeva pa obsojena na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic. Kazen je jokaje sprejela. Strela vžgala Svetina nad Celjem, 12. julija. Pretekli teden je med viharjem in nalivom udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Rataja Urbana p. d. Ulage na Svetini; v trenutku je bilo celo poslopje — sama slama in suh le« — v ognju, ki je kmalu preskočil na zraven stoječo stanovanjsko hišo ter oba objekta popolnoma uniči!. Ker Svetinčani nimajo brizgalne, ne izdatne vode v bližini, niti prepotrebnih kavljev za raz-diranje gorečih tramov, je strašna ognjena 6ila delovala brez vsake ovire do popolnega uničenja. Tudi sosedova hiša, Matijčkova, je bila zaradi močnega vetra v veliki nevarnosti; le skrajni najior svetinskih mož je preprečil razširjenje ognja, ki bi lahko uničil vso Svetino, ki ima razen cerkve in šole same slamnate strehe. Škoda ni niti v desetem delu krita z malenkostno zavarovalnino 5000 Din. Premnogi obiskovalci prijazne Svetine, številni ro, marji in letoviščarji, ki so v znani gostoljubni Ulagovi hiši našli vselej dobrodejni oddih, prijazno besedo in osvežujočo okrepčilo vrlih Ulagovih ljudi, bodo pri prihodnjem obieku prijazne Svetine našli le žalostno pogorišče. Calderonov ,Veliki oder svete4 v Kamniku Po skrbni pripravi je bil v soboto in nedeljo (10. in U. julija) uprizorjen na vrtu frančiškanskega samostana znameniti misterij »drugega največjega dramatika sveta« Spanca Don Pedro Calderon de la Barce: »Veliki oder sveta«. Vsebina drame je prikaz krščanske resnice, da ie vsakemu človeku od Boga odmerjen določeni poklic in da je edino to važno, kako to od Stvarnika določeno vlogo doigra. Kakor je misel preprosta, tako je tudi zasnova igre vzeta iz vsakdanjega teatrskega življenja, vendar pa je čudovito umetniško podana: Bog-Stvarnik gleda s svojega večnega prestola in se mu zahoče z igro proslaviti praznik sv. Evharistijc. (Tu naj bi bilo poudarjeno teološko mnenje, da je Bog gledal dovršitev sveta v učlovečenju Druge božje osebe, odrešenju in tega nadaljevanju v sv. hvharistiji.) Z močjo svoje volje pokliče iz večnosti človeške duše, jim razdeli vloge življenja in naroči svetu, da jih opremi z vsem, kar njih vloga zahteva. Tako nastopijo na odru življenja kralj, bogataš, lepota, modrost, kmet, berač in nerojeno dete. Vsi razen modrosti slabo igrajo vlogo življenja: »delaj dobro, Bog te varuje,« toda vsi — le bogataš ne — pred odprtim grobom priznajo svojo krivdo. V tretjem dejanju jih vidimo zopet gole, svoje vloge so moralt odložiti. Bog jim milostno odpusti in jih povabi k evharistični pojedini. Le bogataš mora v pogubljenje, nerojeni otrok pa, ki ni nastopil na odru življenja, ne more biti deležen nebeške blaženosti. Tipi, ki se tu prikazujejo, so tako splošno človeški, da bo igra večno aktualna, kakor so po večini vse Calderonove. Zato ni čuda, da je bil ta veliki Španec ljubitelj Evrope tudi še v 19. stoletju, saj je sam Goethe, ko je videl v Weimaru tri njegove predstave, jokal. Po hladu realizma, naturalizma in ekspresionizma pa zopet vstaja misterij k novemu življenju. Razumljivo je, da je v Kamniku in okolici vladalo veliko zanimanje za to predstavo, ki jo je obiskalo okrog 1000 ljudi. Predstava je bila na prostem, na vrtu frančiškanskega samostana. Začetek je bil zvečer ob 8. Oder je bil posebej za to prirejen in z zavesami opremljen. Režijo sta vodila p. Martin Pere in p. F. Ačko, ki je igro poslovenil. Nastopali so najboljši igralci Prosvetnega društva »Kamnik«. Sodelovali so tudi pevski zbori iz Kamnika, Nevelj in Mekinj. H kritiki igre pa sledeče: Osebe so bile srečno izbrane, le kralja bi si želeli bolj oblastnega, Stvarnika pa bolj gromovitega, seveda kadar to zahteva tekst. Nastop šegavega kmeta je bil vsekakor oddih za napele živce gledalcev, vendar je nekoliko preizrazito igranje motilo dostojanstven potek dejania; to se je čutilo posebno v tretjem dejanju, ki naj bi bilo bolj odmaknjeno dojemanju človeških čutov. Realizem drugega dejanja in spi- ritualizem tretjega bi kazalo bolj poudariti. Glede odra pa: V novejšem času je zopet prišlo v modo igranje na prostem. Vendar s« splošno nc razumeva prav pomen takega igranja, kar je bilo že po novno grajano v strokovnih listih. Igranje na prostem mora imeti predvsem ta namen, da gledalcem pomaga igro doživeti, da jim igra ni zgolj igra, ampak da že nekako prehaja v resnično življenje. Zato jc najbolj primeren prostor za igranje misterijev pred glavnimi cerkvenimi vrati. Pri igri sem si mislil, kako doživetje bi bilo, če bi n. pr. igralci odhajali namesto skozi zaveso, kar na pokopališče pri cerkvi, ali pa, ko bi se na koncu zbrali vsi ob oltarju in skupno igralci in gledalci zapeli pred izpostavljenim Najsvetejšim: V Zakramentu vse sladkosti. Zdi se mi, da bi bil v Kamniku edino primeren prostor za to pred župno cerkvijo na Sutni. Na prosto postavljen oder z vso njegovo šaro pač nima drugega pomena, kot da sc morda nudi večji prostor za gledalce in svež zrak, ki je poleti seveda kar dobrodošel. Če se pa igra ujirizarja na odru, je treba imeti pred očmi, da te vrste igre ne zahtevajo realističnega pozorišča. ampak idejnega, zato naj bi bila pri tej igri še bolj poudarjena razlika med spodnjim odrom »sveta" in zgornjim odrom »nebes«. Prevod v slovenski jezik je zelo dober, tudi besedna igra in kontrasti so izraziti in ločni. Hvaležni smo prirediteljem, da so nam pripomogli k poznanju umetnosti Calderonove, da so razgrnili pied modernim človekom večno aktualno snov njegovega življenja. Zadovoljni smo odhajali, morda se je ta in oni iz oblike zamislil v vsebino, posebno kakšna mati, ko je zrla nerojeno življenje tako bedno stati proč od božjega prestola in blaženosti. Špelina nad Celjem Evharistični križ na Svetini. Na drugo oblet-nico veličastnega evharistične^a kongresa v Ljubljani so nekateri dobri svetinski možje sklenili postavili na razglednem hribu blizu Svetine evharistični križ, ki bi naj potomcem in vsem daljnjini in bližnjim sosedom govoril, da je to sicer ubogo in trpeče ljudstvo zvesto vdano največjim idealom našo Cerkve in vere. — Križ sloji na daleč razgledni točki nad Svetino v smeri proti Teharjem. je nad 10 m visok, s krasnimi emblemi sv. evha-ristije. V nedeljo, dne 4. julija, je domači župnik ob navzočnosti velike množice vernega ljudstva od blizu in daleč po primernem govoru blagoslovil veličastni križ ter ga izročil javnemu češčenju. Kdor razume znamenje časa in upošteva zlasti dejstvo, da se tudi med naše pri p rosi o ljudstvo zlasti iz mest, posebno tudi iz Celja in industrijskih središč vztrajno in z neverjetno energijo razširja bolj-ševjški duh, bo pomenljivo evharietično slavje in njega mnrkantni izraz v veličastnem križu na priljubljeni romarski in izletni točki na Svetini z veseljem pozdravil in odobravali Spori En, dva, Iri, štiri • .. Tako je zmerom pri nas. Predobro igramo nogomet in preveč upoštevani smo po svetu, da bi se smeli brigati za tako malo važno tekmo, kot jc srečanje z Bolgarijo. Srednjeevropsko stopnjo v nogometu po vsaki dobljeni tekmi »dosegamo« ali pa se ji V6aj »približujemo«. Zgodilo se je, da smo v Budimpešti igrali neodločeno proti Madžarski. Slavljenju tega »uspeha« ni bilo ne konca ne kraja, vsepovsod po našem časopisju se je razodevala samozavestna rado6t in malo je manjkalo, pa bi dobil čitatelj vtis. kako nesrečno smo v madžarski prestolnici dosegli »6amo« neodločen rezultat, ko bi po vseh pravilih morali zmagati. Če pa si pokukal v inozemsko časopisje, si zvedel, da smo strašno poceni odnesli zdravo kožo, da 60 samo trije igralci iz obrambe izvlekli neodločen rezultat, da je bil Lešnikov gol slučajen in da naših na igrišču sploh ni bilo videti. Ce je pol tega bilo res, je čisto dovolj. Počivali smo na »lavorikah«. srednjeevropski cup na6 je malo ohladil, porazi vodečih italijanskih klubov pa spet razvneli, prav o pravem času, da smo pozabili, da se tam zraven nas na Bolgarskem tudi igra nogomet. Pozabili smo, da so nam pred leti Bolgari bili zaželjeni tekmeci in da je tekma z njimi pomenila za nas dogodek prav tako važen in pomemben, kot tekme z drugimi državnimi zastopstvi. Veslaške tekme so te dni zanimale Belgrad, nogometne tekme za vstop v ligo, kjer hoče imeti svoj četrti klub, srednjeevropski pokal in še kaj, meddržavna tekma z Bolgarijo pa malo ali nič. Ugotovitev, da bomo igrali, igralci, ki bodo igrali, pa jc bilo dovolj. Kaj pa pomenijo Bolgari v nogometu, z močnimi srednjeevropskimi državami sploh nc igrajo, menda zato, ker jih te še ne priznajo za dovolj močne, iz svojih mej 6koraj ne pridejo in vsekakor morajo biti hvaležni, da jih Jugoslavija spet počasti s svojim obiskom in jim pokaže, kako se igra nogomet. Pa so nam jo zagodili, nam dali po grbi in osramotili pred športno Evropo, ki bi pri rezultatu 0:1 aH 1:2 morda še zamižala, pri 0:4 pa ne more. Zaslužena ka/en. Bolgari so se za tekmo pripravljali. Pretresali so, kdo naj bi igral in kako bi bilo boljše. V Cu- stendil so podali svoje igralce, da so se odpočili in pripravili. N Naši igralci pa so odpotovali, da bi igrali in zmagali. Pa niti igrali niso, kaj šele zmagali. Razen dveh ali treh so 6e sprehajali po igrišču z dvignjeno glavo. Lechnerju in Matošiču ni bilo treba iti na pot, dobra sta bila za Sofijo Beloševič in JazbinšeK, v napadu pa Cabrič in Petrovič in Perlič. Bolgari so zaigrali s poletom in izrabili indoletnosl večine igralcev v našem moštvu. Tri gole so nam zabili v prvem polčasu, dva pa v drugem, pa enega sodnik ni priznal. 0:4! Želimo, da bi glavam našega nogometa, ki stolu jejo v Belgradu, ta četvorka vsaj do prihodnje tekme z Bolgari ostala v 6pominu. Za Triestino - Jadran Komaj so ilirijanski plavalei odpravili tržaške, jih že čaka naloga, ki zahteva od njih mnogo več: nasjop proti lanskoletnemu državnemu prvaku v plavanju — splitskemu Jadranu. V Četrtek 15. t. m. bosta pomerila svoje moči oba kandidata za naslov zmagovalca v pokalnem tekmovanju. Obe moštvi sta dobro pripravljeni, obe hočeta zmagati. V moštvu Jadrana so najmočnejši »slebrit Senjanovič, Matošič, Bonačič, Gazza-i (če bo star-lal za svoj matični klub), Marovič in dame Beara, Sidar in Roje. V vaterpolu velja Jadran za favorita, vendar pa pravijo naši fantje, da to ni tako sigurno! Prva nočna tekma res ni pokazala moči, « katero razpolagajo, zato upajo, da bodo mogli to sedaj ]>opraviti. Program tekme je isti kot proti Triesfini, tudi postava ilirijanskega moštva bo najbrže ostala ista. Profesorski zbor klasične gimnazije v Mariboru naznanja, da je dne 13, julija 1937 umrl gospod Franc Jerovsek profesor v pokoju in šolski svefnik ki je skoro 40 let vzorno učil in vodil mladino tega zavoda. Pogreb bo v četrtek, dne 15. julija 1937 ob pol 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežje. Maribor, dne 13. julija 1937. JSK Jadran nastopi danes zvečer v Trstu proti Triestini, odkoder pride jutri jx>poldne v Ljubljano. Admira in Genova izključeni! Osrednji odbor tekmovanja za srednjeevropski pokal je v ponedeljek v Benetkah imel sejo. na kateri so ing. Fischer (Madžarska), dr. Gcro (Avstrija), Eicher (Švica), Coppola (Italija) in prof. Pelikan (Češkoslovaška) sklenili, da Admiro in Genovo izključijo iz letošnjega tekmovanja, ker sodnikovo poročilo ni dovolj točno, da bi se mogla ugotoviti krivda posameznih igralcev, da bi sanin ti bili kaznovani. Prav tako so sodnika Ivancsicsa, ki je sodil omenjeno tekmo na Dunaju, izključili iz vrst sodnikov, ki prihajajo v poštev za sojenje tekem za srednjeevropski pokal. Dalje so določili, da se bo tretja tekma med dunajsko Vieno in Ferencvarošeni vršila v sredo v Budimpešti pod vodstvom italijanskega sodnika Barlassine. Ob priliki teniškega dvoboja med Avstralijo in Francijo je Francoz Boussous nepričakovano premagal izvrstnega Avstralca Crawforda. Zmagala jc Francija. RAZPIS II. LETNE .SLALOM. TEKME. Smnški odsek TK Skale na .lcj.cnic.ih, rarpivije za nedeljo, dna 18. julija 1937 Irln" slalom /<7,->»o ki sc 1)0 vršila za Akom pod Široko IVHIo. Prlfetek tek mnvanja oh 1.1. Tekmuje ne po pravilih In pravilnikih JZMH, pravice do nastopa imajo vkI verificiranj lok movalci JJISS. Opozarjamo, da po tekmovalnih pravilih nastopa vsak tekmovalce na lastno odgovorno«l. Vse prijave sprejema TK Skala. podriiJtnlca .Imenice Pri jnrnine nl| SK Slovan. Redna odhorovn seja «e vrši dnnc» oh 8 r gostilni Mencinger. Prosijo *e g. Odborniki, iia se seje sigurno udelcie. Programi Radio LjubUanat Srrda, u. julija: Vi PcjudIc« ta p le* (plofiV) — 12.45 Vreme, poročila — 13 fiui, spored, obveatiln _ RIJ Opoldanski koncert Radijskega orkestra — H Vrcine, horza — 19 Cas. vreme porodila, »pored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Mesevnl kulturni pregled fl« Url,-rudni — 19.50 Soh — Jo Slovenske narodne (pMčel — 20.10 Knotrl In Kostelol (g Marjan Trntar) - sn.» Prenn« konci rta i« Rog. Slatine — i! (■•«» vreme. nnroCil«. rrmred — 22.1j Radijski ork-ster — pev,k« vloiko poj« t. Mirko PreinelA. Triperesna deteljica ! Spisal M. Kunčič. — Ilastriral M. Sede). Z napoto pozornostjo so začeli brati poročilo. Jožka so med branjem spreletavale vse barve. Trdno je bil prepričan, da bodo listi vsaj malo ]>obvalili junaštvo > Kluba črnih vragove, toda v jioročilu o kakšni pohvali ni bilo ne duha ne sluha... Tudi Nande poročila ni bil nič vesel; žalostni obraz stare branjevke je znova oživel pred njim. Poročilo je ginljivo opisovalo, kako je UNION Traudl Stark, čudovito dunajsko dete v sro|l filmski veseloigri Njegova hčerkica le Peter Paul Htirblger Cari Ludvlg Dtehl Predelavr oion od l»l& is 16 uri MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; tenl-I tovanjski oglasi Din 2°—. Najmanjši znesek sa mali jglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Pri oglasih reklamnega enačaja se ra-6uua enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5tt. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. uboga starka na policiji tarnala in jokala nad izgubo težko prisluženega denarja. Petru pa jroro-čilo ni šlo prav nič do živega. Ko je videl razočarana obraza svojih dveh tovarišev, je malomarno zamahnil z roko in rekel: »Pojdimo! Kaj bi prebirali te neumnosti!< Mož, ki je stal zraven njih in je bil ves zatopljen v branje, je ob teh besedah postal pozoren. Okrenil je glavo in srepo premotril naše tri junake od nog do glave. »Bogve, če ni detektiv!« je Nandetu šinilo v glavo in hitro se je pridružil Petru, ki je počasi odhajal. Jožek je nekaj časa ugibal, ali bi šel z njima ali ne, nazadnje pa se je le odloČil in jima s po-vešeno glavo sledil. Peter in Nande sta zavila proti mestnemu logu. Nande je bil nekam čudno molčeč. Peter je imel že nekajkrat prav na koncu jezika besedo, s katero je hotel začeti pomenek, ob pogledu na Nandetov zamišljeni obraz, pa mu je vedno znova upadel pogum. Nazadnje pa se je le ojunačil in rekel.: »S prvim ropom smo res imeli smolo. Še tisto, kar smo si s trudom pridobili, nam je oni potepuh spet pobral. Nocoj moramo iztuhtati kaj takšnega, da se bomo res postavili pred svetom in da bodo tudi naši žepi imeli kaj od tega.« Nande je hotel nekaj odgovoriti, tedaj pa so njegove bistre oči zagledale nekje daleč sredi mestnega loga mogočen plamen in črn oblak dima, ki se je dvigal proti nebu. »Gori!< je vzkliknil in jiokazal z roko. Peter si je zasenčil oči, da bi bolje videl. Prebledel je in razburjeno zakričal: To je pri nas. Naša hiša gori! Tecimo!« Dečki so se spustili v tek. „Stovenfcva" podružnica LJubljana, Tqr$eva cesta (palača Poštni dom) Za jugoslovanski patent št.9542 od 1.aprila 1932 na: Jeklena zlitina za Izdelovanje predmetov (n pr.: visohotlaCnlh parnih Kotlov, visokotlačnih plin shih posod, tlak prenaSaloCIh aparatov za kemično industrijo, cevi za lopove, cevi za puške In drugih delov strelnega orožja), kateri zahtevalo posebno visoko odpornost proti obremenitvi, nastopafoCI pri eksplozijah in detonacijah." ( Stahllegierung zur Herstellung von Gegen-standen (z. H. Hochdruckdamfkessel. Iloclidrurkgas-behalter, druckfiihrende Apparate fiir die chemische Industrie, Geschiitzrohre, Gewehrlaufe und sonstige Schussvvaffenteile), die besonders hohe VVidersland-fiihigkeit gegen die bei Explosionen und Detona-tionen auftretende Beanspruchung erfordern«.) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: ing. ninho PelrlC, patentni inZenler. Liubiiana, Beethovnova ulico 2 Mlad kleparski por.očnik išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov v upr. »81.« pod št. 11183. (a) Trgovski pomočnik - Šofer vojaščine prost, z nekaj kavcije, z večletno prakso v mešani stroki, dobrimi spričevali, zmožen trgovske korespon dence ln strojepisja, želi službo. Najraje v kakšni tovarni, veletrgovini ali slično. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« St. 11114. (a) Učenec za večjo trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo — in blagajničarka s prakso ali zadostno šolsko izobrazbo — se takoj sprejmeta. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo referenc upravi »Slovenca« pod št. 10901. (v) Ilužbodobe Sprejmejo se vezilje perfektne, z večletno prakso. — Nikola Ivkovič, Novi Sad. (b) Sprejmemo takoj po enega izvežbanega žgalea emajla in prlna-šalca. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevo plače postati v upr. »Slov.« pod »Email« št. 11171. (b) I W7»7 Pfljfl) Pisalni stroj Remington novejši model, zajamčeno brezhiben, poceni prodam - Matellč Josip, Ljubljana, Groharjeva 3. (1) Buret, lister In vsa letna obla čila nudi v elegantni izdelavi ceneno Presker, Sv. Pptra cesta 14. (1) Cviček pravi, dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 ITEL. 2 951 Dobroidoča trgovina radi družinskih razmer ugodno naprodaj. Ponudbe poslati v upravo »SI.« v Mariboru pod »18.000 gotovine«. (n) MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Peč za proizvajanje plina Iz oglja, velika 145 X 72 cm, močno napravljena Iz litega železa, s potrebnim priborom In ventilatorjem, proizvaja do 30 k. s. plina, ceno naprodaj. — Ogleda se jo še lahko v pogonu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11131. (1) Hišo v neposredni bližini Kranja ali Ljubljane - kupim za 60—100.000 din. Resne ponudbe v upravo »SI.« pod »Takoj - brez posredovalca« št. 11167. (p) V Brežicah tn okolici so naprodaj hiše. krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brc žice. (p) Denar Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne pa* plrje vnovčim najkulantneje po najvUji cen) takoj v gotovini AL PLAN1N9EK, LJUBLJANA. Beethovnova ulica 14. telefon 86-10. GLASBA Gramofonske ploSCe Slovensko petle. harmonika, plesni ln filmski šlagerji samo po Din JO--Vzamemo v račun tudi stare plošče! Vrednostne papirje vseh vrat kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10. tel. 87-62. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje hranilne: vloge bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni ceni. Objave Opozarilo! Kralj Joško Iz Liboj nI moj nameščenec. Opozarjam vsakogar, naj mu ne da denarja niti dela, temveč ga je treba prijaviti najbližji žandarmerijski postaji. - Kleparsko podjetje Tašker Franjo, Celje. (o) Stanovanja Dve sobi kuhinja in prltikline, oddam s 1. avgustom. Obmejna ui. 14, pri igrišču »Rapida«, Maribor. (s) Divna brez videza okpšavanja 'NA ZRAKU PREVETRENI' PUDER, NEVIDEN NA KOŽI Sveža očarljiva lepota — brez sledu olep-šavanja. Puder je tako fin in lahak, da je na koži neviden in da nihče ne bt niti mislil, da vse to nI Vaša lastna naravna lepota. Skrivnost je v novem senzacionalnem načinu »vetrenja na zraku«, po katerem se Izdeluje pravi puder Tokalon. Desetkrat je finejšl ln lažji, kakor si je doslej sploh kdo mogel misliti. Poizkusite še danes »na zraku prevetreni« puder Tokalon. Čeprav bi ve« dan delali v uradu, v trgovini ali doma. Vaš obraz ne bo nikdar videti poten in blesteč. Ce bi tudi vso noč plesali, polt Vam ostane sveža ln krasna. Potrudite se tudi VI čimprej, da dobite divno očarljivo trajno polt, ki jo more datt samo puder Tokalon. SOBE ODDAJO: Opremljeno sobo Sostanovalka zračno, sončno, z upora- se sprejme v prazno eo-bo kopalnice, oddam bolj- bo s souporabo kuhinje, š! osebi. Bolgarska 23. (s Rožna ulica 3. (s); Agnes Oiintlier: 37 Dušica - ležamarija V Braunecku je bil nekdaj samostan korarjev, ki so ga bili ustanovili stari gospodje iz Braunecka. V lepem, kamnitnem poslopju je bil samostan. Ta hiša še stoji in se imenuje danes princesna zgradba. Ohranil se je le še naslov. Prvo ime je iz leta 15S8. Stare, lesene, neostružene in neopleskane omare stoje tu in bilo bi zelo zanimivo, če bi 6ineli vanje pogledati. Na pultu, ki je tudi iz neostruženega je-lovega le=a. stoji veliko, staro, izrezljano razpelo. Po stenah in na pultu je nebroj črnih madežev. Rožamarija se na tihem čudi. čemu je pač tu deževalo črnilo. Ona sedi z deklicami v zadnji klopi. Dečki sede spredaj. Rožamarija je prav kmalu vzljubila staro cerkveno sobo. Cisto posebno ozračje vlada tod. — V majhno rjavo peč iz pečnic, ki stoji na levjih nogah, mečejo bukova polena... Peč začne kmalu nato godrnjati, dobi ognjeno oko in hipoma pokaže dolg zlat jezik .. Najboljša učenka ima častno službo, da sme nalagati v peč. Srčna želia Rožemariie je. priboriti si to čas*. Pa težek vzdihijaj se ji izvije iz prs. ko si mora priznati da tega vzvišenega cilja pred prihodnjim letom že ne bo motrla doseči. Drugi otroci, posebno deklice, vedo toliko! Po pouku molijo in potem pride za Rožomarijo ponosen trenutek. Nihče je ne pričakuje in ona »me iti v široki vrsti z drugimi dekleti po poti, ki drži proti gradu. Deklice imaio sicer deloma drugo pot, toda učenke iz njene klopi jo spremijo redno do grajskega mostu. Cez teoa si ne unaio, kajti onstran so že sluge v čokoladnorjavi obleki. Sprva ne govore deklice ničesar med seboj. Rožamarija si ne upa začeti, druge pa tudi ne. Toda nekega dne ie poštnrjeva Ev