Mr CredniftUo je t Kopitarjevi allol Stev 6/IIL Boiioplil se ne vračajo; netranklrana piem: se n« sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50. npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi nl.6. — KaCnn poštne tiran, ljubljanske št. 650 za naročnina ln it. 34H za oglase, zagreb 39.011, sarajev. 7583, praške ln dnnaj. 24.797. Posamezna Številka stane 1 Din. ' V Lfon« v pelek m 28.sep!enilirai923. ga Naročnina za državo SHS: do preklica: ■) po pošti mesečno Din 14 dostavljeno na dom mesečno...... „ 12 za inozemstvo: mesečno Dla 23 ss Sobotna izdaja: ^ v Jugoslaviji.....Din 20 v inozemstvu.......40 mm 0«n« (nstmiami« KnoBtolpn« petltaa vrsta mali oglasi pu Ul« 1*50 In Oln »•—» vnllftl oglasi nad 45 auu rt-Slu« po Din. 2 SO, poslana itd. po Oin. 4. Pri ve6|em naročilo popust. Izhaja vsak dan Izvzamšl ponedeljka In dneva po praz« nlku ob 5. ari zjutraj. Poštnina plačana ? §o!o?!eI. i Obsodba Pašlčevega režima. Debata o reškem vprašanju v seji narodne skupščine 26. t. m. znači za vlado Nikole Pašiča nepopravljiv moraličen poraz. Večina 21 glasov za vlado je bila kupljena z dragimi koncesijami turškim veleposestnikom v Makedoniji Temu stoji nasproti celokupna združena opozicija Jugoslovanskega kluba, avtonomi-stičnih muslimanov, demokratov, zemlje-radnikov in socialistov, ki glede reškega vprašanja ni bila edina samo v taktičnem, marveč tudi v stvarnem oziru, dočim so džemijetovci in tudi precejšen del radikalov glasovali proti svojemu notranjemu prepričanju, samo da se ne strmoglavi iti .nkarska vlada. Moralno je bila viada v sredo s svojo pičlo večino obsojena. Napadov opozicionalnih poslancev na zunanjo politiko, zlasti pa temeljite kritike dr. Hohnjeca, zastopniki vlade niso mogli ovreči. Fašič je premleval svoje stereotipne fraze, Ninčič se je popolnoma blamiral, njegov namestnik Perič pa je recitiral, kar mu je referent zunanjega ministrstva napisal: same stvari, ki se ne tičejo jedra vprašanja. Vlada ne ve povedati nič drugega, Bcgo da je rapallsko pogodbo pri Društvu narodov registrirala, da se na njeni podlagi pogaja z Italijo dalje in da bo na Društvo narodov apelirala, ako direktna pogajanja ne privedejo do uspeha v,smislu te pogodbe. Kakor da ne bi tega znal že vsak človek v Jugoslaviji! Treba je bilo odgovoriti na čisto druga vprašanja. Prvič, zakaj je vlada celo diplomatično borbo z Italijo zaradi Reke vodila tako medlo, brez vsake odločnosti in brez pravega interesa? Zakaj ni pogodbe pri Društvu narodov že dav-nej registrirala? Zakaj ši ni znala pridobiti zaslombe ostalih zaveznikov in si zagotoviti njihovo oporo? Ali je sploh kaj izgleda, da Društvo narodov, oziroma predsednik švicarske republike razsodi v naš prilog? Zakaj je naša vlada instalacijo italijanskega guvernerja na Reki tako mirno brez vsakega protesta vzela na znanje? Kaj ji danes mednarodni forum pomaga, ko je čisto osamljena? ' Na vse to je vlada molčala. Ta njen molk jo obsoja pred vso jugoslovansko javnostjo in pred celim svetom. Evropa danes ve, da Jugoslavijo vladajo slabiči, nesposobneži in kratkovidneži, ki so jim njihovi osebni in strankarski interesi več kot javni blagor, prestiž države in njena veljava pred svetom. Resen položaj v Nemčiji. Monakovo, 27. septembra. (Izv.l General Ludendorff izjavlja, da on nikakor ne misli na to, da bi zanetil na Bavarskem revolucijo. Vse tozadevne vesti so izmišljene. Berlin, 27. septembra, (Izv.) Na Saksonskem plenijo mnogoštevilne tolpe po celi deželi. Pokradene so ogromne množine krompirja. Oblasti so brez moči, Berlin, 27. sept. (Izv.) V pozni nočni nri je izšla naredba državnega predsednika, ki prenaša vso moč na državnega vojnega ministra. Monakovo, 27. sept. (Izv.) Bavarsko ministrstvo je izdalo odločbo, s katero poverja von Kaaru kot državnemu generalnemu komisarju vso moč v državi. —• y&e gosposke se morajo brezpogojno pokoriti njegovim odredbam. Essen, 27. sept. (Izv.) Komunistični 'isti pozivajo delavcc na 24-urno stavko. Monakovo, 27. sept (Izv.) V merodajnih krogih izjavljajo, da je na Bavarskem vse mirno. Italijani se vračajo na Krf! Kri, 27. sept. (Izv. Danes se jc vrnilo semkaj 7 italijansk!h oklopnic in 5 torpe- dolovcev ter spustilo sidra. Vzrok je neznan. V mestu vlada veliko vznemirjenje, Ker se domneva, da se vrne celokupno italijansko brodovje. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Položaj po včerajšnji seji narodne skupščine je postal za radikale zelo neugoden. Večina, katero so radikali mobilizirali, je bila tako klavrna, da se lahko reče, da se nahaja vlada v delni krizi. V samem radikalnem klubu se opaža nezadovoljstvo, kakor tudi nesoglasje med posameznimi voditelji. Ta nesoglasja so prišla po sinočnji seji v javnost in ponovno so se razširile vesti o nesoglasju med Pašičem in Ninčičem, ki bo imelo resne posledice. Boj med njuaa traja že dolgo časa in mi smo že pred tednom objavili vest o predstoječi demisiji dr, Ninčiča. Te vesti se forsirajo iz okolice Nikole Tašiča, da se oslabi po-lažaj dr. Ninčiča, ki ima podporo pri visokih in najvišjih izvenparlamentarnih či-niteljih. Če bodo ti činPelji močnejši od g. Pašiča, s.c bo videlo kmalu. Včerajšnji govor dr. Ninčiča je poslabšal njegov po- ložaj, in dr. Ninčič je s tem zgubil zaupanje v svojo politično in diplomatsko sposobnost tudi pri svojih prijateljih in oboževalcih. Značilne so vesti, ki se širijo obenem z vestjo o demisiji dr. Ninčiča. Te vesti pravijo, da bi se g. Nikola Fašič moral v najkrajšem času umakniti s političnega polja. Njegovo mesto pa bi zavzela druga osebnost. Te vesti niso brez vsake podlage, vendar so pa forsirane tako, da se more njihova tendencioznost takoj opaziti. Vsi krogi, tako opozicio-nalni, kakor vladni in diplomatski so mišljenja, da je vlada sinoči doživela ostro obsodbo, kakor jo je tudi zaslužila. Lekcija, katero je opozicija dala vladi, je bila tako močna, da so diplomatski krogi dobili utis, da je vlada faktično, četudi , ne Številčno poražena, ter so v tem smislu dajali danes odkrite izjave. Memška kapitulacija v Poruhrju Pariz, 27. sept. (Izv.) Pogoji za pomirjenje v Poruhrju s francoske strani bi bili po najnovejših vesteh sledeči: 1. Ukinjenje .vseh naredb nemške vlade glede pasivnega odpora; 2. Nadzorstvo nad železnicami po francosko - belgijskih nadzornih organih; 3. Razdelitev premoga med Francijo in Belgijo po ugotovljenem ključu in 4. 40-pro-centna doklada na nemški izvoz. Če Nemčija pristane na te točke, bi Francija omilila način zasedbe Poruhrja. Trdna antanta med . in Francijo. London, 27. sept. (Izvirno.) Ministrski predsednik Baldwin je v nekem govoru izjavil, da je najtrdnejše jamstvo za mir in red na svetu antanta med Anglijo in Francijo. • Če bi tc antante ne bilo, bi bil evropski položaj neprimerno težavnejši in zapletcnejši. Dobri . odnošaji med Anglijo in Francijo, ki so bili pred njihovim ministrovanjem zelo zrahljani, so danes vzpostavljeni in je nastopila atmosfera medsebojnega zaupanja. RUMUNSKI DEMENTI. Dunaj, 27. sept. (Izv.) Rumunsko po« slaništvo domentira vse vesti v velikih pu-čih v Rumuniji. NOVE NESREČE NA JAPONSKEM. Tokio, 27. sept. (Izv.) Po ozemlju To« kija in Jokohamc je divjala silna nevihta V barakah nastanjeni prebivalci trpe silno škodo. Dr. J. P: Višji prosvetni tečaj, ki se prične t mesecem novembrom letos na Krekovi kuharsko - gospodinjski šoli kot paralelna večerna šola, pristopna tudi. širšim krogom našega ženstva, je zbudil veliko zanimanje med ljubljanskim žen-stvom. Umljivo. Saj je gotovo ravno žen-stvu treba v današnjih dneh višjega in širšega razgleda v duševnem življenju; zlasti onemu, ki poseda med dnevom za duha ubijajočimi pulti raznih pisarn. Gotovo pa si želi tudi marsikatera gospodinja meščanskih krogov priti v stike z znanstvenimi krogi, katerih pokiic jc ustvarjati trdne temelje prave umske in srčne kulture, Podati potrebam ženske duše in ženskega življenja primerno duševno višjo hrano tekom večmesečnega tečaja je glavni namen naše prve «žcnske visoke šole« v Ljubljani. Poskus bo to letos in po skušnjah prvega leta sc uredi delo v prihodnjem. Stopnjema sc izgradi od leta do leta s pomočjo naših ljubljanskih prosvetnih organizacij moderno urejena višjevrstna ženska akademija, kakor jo potrebuje naš čas z vsemi raznolikimi potrebami. Iz programa, ki sc izdeluje v podrobnostih od sirokovnih učnih moči, sc da razvideti smer, praktičnost in obseg tva-rine, ki jo bodo obravnavali posamezni predavatelji v okviru določenega časa (do 10 ur na predavatelja). Tvarina bo obsegala naravoslovje («Biologija cvetlice«, «Fizika vsakdanjega življenja«), narodno gospodarstvo («Uloga ženske v narod, gospodarstvu«), pravno pol. stroko («Pravni položaj žene v naši državi«), psihologija (^Psihologija otroka«). Samoobsebi umevno jc, da treba obravnavali i našo narod, preteklost («Spomeniki iz naše narodne davnine«) v zvezi z našim domovinoznanstvom (Gospodarski pogoji Jugoslavije; pomen morja za naš državni gospodarski razvoj: Trst, Reka, Split, Kotor, Solun itd.; SHS in sosedne države v kulturnopolitičnili odnosih). Napačno bi bilo, če se nc bi dotaknili tudi aktualnega vprašanja o položaju «Slovanov po svetovni vojni«, ker je to vprašanje na ustih slehernega narodno čutečega človeka. Problemi zgodovinskega razvoja so s tem v tesni zvezi. Zato treba spoznati «Razvojnc faze človeštva in gibalne sile kulturnega napred- Seja radikalnega kluba. Vprašanje Ninčičeve demisije. — Kaj se godi v Makedoniji. — Odprava mestnih sodišč v Srbiji. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Po sinoenjem govoru dr. Ninčiča se je pričakovala proti njemu močna akcija. Dr. Ninčič se ni udeležil današnje seje radikalnega kluba, ki je trajala od 11. dopoldne do dveh popoldne, da se tako izogne očitkom svojih nasprotnikov v klubu. Vendar pa je njegov govor in njegovo držanje bilo predmet dolgi razpravi. Proti dr. Ninčiču je govorilo več poslancev, posebno pa Mita Dimitrijevič, ki je protestiral proti tako neresnemu govoru dr. Ninčiča, in je zahteval od predsedništva ; kluba, oziroma od vlade, da Ninčič takoj ! demisijonira. Nekateri poslanci so celo zahtevali, da dr. Ninčič odloži tudi svoj poslanski mandat O tem se je vršila dolga in huda razprava, vendar ni prišlo do nikakih sklepov, čeprav je bil skoro ves klub za Ninčieevo demisijo. Na seji se je govorilo tudi o položaju, nastalem po sinočnji seji narodne skupščine. Predsednik kluba Gjuričič in predsednik vlade Pašič sta se zahvalila poslancem, ki so se v polnem številu odzvali strankini disciplini, ter prosila, da tudi v bodoče ostanejo skupaj, ker se v parlamentu pričakujejo važne razprave in glasovanja. Notranji minister Vujičič je tudi to pot poročal o južni Srbiji. Nekateri poslanci so zahtevali, da se takoj odpokličejo iz južne Srbije naše komitaške čete, ki so bile tjakaj poslane za pobijanje bolgarske komitaške akcije. Vujičič je odgovoril, da naši kom iti niso bili poslani na njegovo zahtevo, ampak na zahtevo poveljstva 3. armade, zato on v tem oziru ne more ničesar ukreniti. Radikalni klub je sklenil, da se v Srbiji ukinejo mestna sodišča, katerih ni nikjer v Evropi razen v Srbiji. Ker je pogosto prišlo do spora med mestnimi sodišči in policijo glede pristojnosti, je pravosodni minister pristal na ta predlog. Finančni minister je moral preklicati svoj sklep, da je mora ena zlata nemška marka zaračunati s 25 dinarji in pristal na to, da se računa kakor doslej z 9 dinarji. Vladne skrbi in težave. Belgrad, 27. sept, (Izv.) Nocoj od 6. do 9. se je vršila seja ministrskega sveta. Razpravljali s^ o sklepih radikalnega kluba. Iz izjav ministrov sc vidi, da je nastop opozicije zelo oplašil vladne kroge. Največ se je govorilo o famoznem nastopu dr. Ninčiča, katerega so napadli vsi ministri. Na zahtevo nekaterih ministrov, da mora demisijonirati, je dr. Ninčič to odločno zavrnil. Iz vsega njegovega zadržanja se vidi, da je ob priliki današnjega ftbiska pri kralju pred sejo ministrskega sveta, Sonovno dobil odobrenje svoje politike, ladaljc se je na seji govorilo, kako bi si vlada zagotovila sigurnejšo večino. Prepuščeno je bilo gg. Pašiču in Ljubi Jova-noviču, da stopita v zvezo s strankami, ki bi bile pripravljene pomagati vladi. — Končno so razpravljali o zahievah džemijeta, Ker sc nahaia vlada v težkem polo- žaju, je skoraj gotovo, da bo te zahteve sprejela. Kdo l}0 Ninčičev naslednik. Belgrad, 27. septembra, (Izv.) Z ozirom na vesti o demisiji dr. Ninčiča se govori, da bo njegov naslednik g. Ljuba Nešič, dosedanji njegov pomočnik. Ker pa Nešič ni poslanec, bi moral odložiti svoj mandat posl. Subotič, a na njegovo mesto bi prše! g. Nešič. Gotovo pa je, da Nikola Pašič nc. bo prevzel ministrstva za zunanje zadeve, ako pade dr. Ninčič, ker je položaj preveč težak, da bi Paašič prevzel nase odgovorost. Demokrati za stalni opoilcio-nalnl blok. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Danes se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke. Na seji se je z radostojo ugotovil uspeh nastopa opozicije na včerajšnji seji. G. Ljuba Davidovič je dobil mandat, da dela na ustvaritev stalnega opozicionalnega bloka. Na uspeh tc akcije se ne veruje z ozirom na agresivnost Svetozarja Pribi.čeviča, ki se poleg tega protivi ustanovitvi tega bloka. Obenem so sklenili, da re bo zahtevala nujnost interpelacije o občinskih volitvah v Srbiji, Demokratje nameravajo ob tej priliki načeti vprašanje naše notranje politike. Beograjske vesti v revoluciji v Bolgariji Belgrad, 27. sept (Izv.) Tukajšnji listi objavljajo najrazličnejše vesti o revoluciji v Bolgariji. Major Jakov je napadel Sofijo s približno 8000 ljudmi, pa je bil pora-' žen in se umaknil na Vitos-Planino. Pozva-: na sta voditelja zemljoradniške armade Ko-larov in Dimitrov, da se z združenimi močmi ponovi napad na Sofijo. Vladni general : Lazarov zahteva, da se pozovejo pod orožje vsi moški od 18.—4-8. leta. Tudi po drugih mestih se vrše borbe. Pri Vidinu so se zemljoradniške čete morale umakniti. Nekatera druga mesta se nahajajo v rokah vstašev. Prave kontrole pa nad temi vestmi ni. ¥ Bolpariji vlada mir? Sofija, 27. sept. (Izv.) Iz Begrada razširjene vesti o umoru Cankova i o topniških bojih v Bolgariji so brez vsako podlage. Sofija, 27. septembra. (Izv.) Komunistični pokret je povsod udušen, razen v mestu Ferdinandovem. V vseh drugih delih države vlada mir. OGRSKO VNANJE POSOJILO. Praga, 27, sept. (Izv.) Glede ogrskega vnanjega posojila, o katerem so razpravljali v Ženevi, je češka vlada pripravljena, da ne ugovarja posojilu, ki bi se imelo zaključiti za daljšo dobo, pač pa zahteva soudeležbo pri kontroli nad uporabo tega posojila, Društvo narodov bo izdelalo načrt za posojilo, tako da bo to vprašanje že v decemberskem zasedanju Društva narodov postavljeno na dnevni red. ka«. Zanimiv bi bil pri tem gotovo tudi pregled slovenskega in jugoslovanskega kulturnega razvoja. Ako bi pozabili na lepoto tn umetnost, bi ne bilo prav. Zato bo treba komentirati naše literarne umetnine (Prešeren, Cankar, Župančič, Finžgar, Pregelj); pogledati v delavnico domačih naših kulturnih tvorcev («Uvod v pojmovanje umetnin«; obisk muzeja in ljubljanskih zanimivosti pod vodstvom strokovnjaka). Marsikateri slušateljici pa bo dobro došla razlaga drame in opere na podlagi letošnjega gledališkega repertoarja in obiska gledaliških predstav. Treba se vež-bati v okusu in samostojni sodbi, da znamo ločiti dobro blago od slabega. Na vsak način ne bo pri tem odveč tudi razgovor o vrednosti kinogledišča. In končno spada na «dnevni red« sedanjosti tudi aktualno vprašanje iz verske zgodovine in mistike ter razprava o socialno-dobrodelni akciji in karitativnem delu med Slovenci s posebnim ozirom na vlogo ženske pri tem delu. Ko bo program do podrobnosti izdelan, bo mogoče vsaki slušateljici izbirati duševno hrano po poljubni potrebi in osebnem interesu. Želeti pa je, da se zglase resne slušateljice s primerno naobraz-bo, šolsko in nešolsko, v višini dovršene meščanske šole. To je nujno potrebno, da jc uspeh večji in zagotovljen na obe strani — pri slušateljicah in predavateljih, Treba je dalje še dvojnega: vestno in stalno obiskovanje izbranih predavanj (redne slušateljice!) in plačilo obiskovalnine. Dostop bo dovoljen tudi ffhospitantkam« k posameznim uram, a proti primerni vstopnini za vsako uro. Pouk se bo vršil po dve uri zvečer od 61 L'—8V> ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih v prostorih Krekove kuharsko - gospodinjske šole (Šelenburgova idica) pri manjšem številu, pri večjem pa v šolskih prostorih pri uršulinkah. Pojasnila daje začasno vodstvo Krekove kuhar-sko-gospodinjske šole, po 10. oktobru pa poseben vodja višjega prosvetnega tečaja. Dobro jc, da se p r o v i z o r n o priglase osebno ali pismeno slušateljice že sedaj, da bo možno vse pravočasno ukreniti glede prostorov in event. vzporednih ur. Redno vpisovanje se prične s 15. oktobrom in konča z dnem pričetka, t. j. dne 5. novembra. Na željo dobe obiskovalke koncem tečaja neobvezno potrdilo o rednem obiskovanju predmetov. Tečaj bo trajal več mesecev (nekako do Velike noči). Definitivni program bo objavljen sredi oktobra. Ako bo možno, organizira Slov. kršč. ženska zveza slično visoko šolo za slušateljice z ljudskošolsko izobraz-b o, Slov, kršč. socialna zveza pa za moški svet socialno politično večerno šolo kot «Krekovo akademijo«. Stanko Majcen: Pragmatika, IV. Drug življenski pogoj, ki brez njega uradniški korpus ne udari v sok, je neke vrste samoodločba, samosodstvo. Nikoli ni stanovska zavest tako živa kakor takrat, kadar «se je komu kaj zgodilo«. In tako je disciplinarni proces, postopanje pri stanovskih in službenih prekrških, v vseh stanovskih zakonih poverjen tem stanovom samim. Izključno njim. Na prvi pogled sc taka uredba zdi nujna pač zategadelj, ker se pri tujih instancah ni nadejati potan-kega poznanja tolikerih in tako različnih predpisov, kakor jih ima vseh trinajst gran državnega uslužbenstva skupaj. Ko pregreha, in najsi ima svoj izvor v stanovskih ali službenih sponah, prestopi okvir stanovskega ali službenega pregre-ška ter dirne v kakršnožebodi pravno dobrino širše javnosti, zaščiteno po krivem zakonu, je seve redni sodnik tisti, ki jo bo sodil. In takrat se bo moral tudi redni sodnik seznaniti z normami, ki je vanj vklenjeno stanovsko ali službeno življenje. Dokler pa tak prestopek nima tega značaja, nikogar ne zanima in za vnanji svet tajno razpravljanje se vrši med prizadetimi. Tako na prvi pogled. A uredba ima Sc globlji smisel. Vsak stan se ga zaveda. Rekel bi, da tiči kos stanovske vzgoje v tem, da tovariš sodi tovariša. Če bi to misel dalje razpletel, bi nujno zašel v pedagogiziranje. Res pa je, da samosod-stva v tem okvirju doslej nihče branil ni, ker ga nihče ni napadal. In da so si ga do malega vsi sloji vedeli ohraniti, ker jim ga nihče ni jemal. Poglavje X. nove pragmatike izloča disciplinarno postopanje iz kroga službenih dolžnosti dotične široke in poverja ž njim poseben organ. Na 1. stopnji sodi o disciplinarnih prestopkih vseh strok drž. uradništva upravno sodišče, na 2. državni svet (člen 167). Da hi se poklicnim sodnikom primešal takorekoč še laiški element, jim pri upravnih sodiščih kot disciplinarnih tribunalih pomagala ' dva po činu višja strokovna drugova« obdolženčeva (člen 171). Državni svet ostane, kakor je. Nemudoma moram orinomniti. da ugovor nc drži: Upravni sodniki in drž. svetniki so vendar tudi uradniki! Nc drži, ker ne meri na trditev. Sodili so, smo rekli, uradniki iste stroke, in da je stroka sama tožila, zagovarjala in sodila, je bilo vzgojnega pomena. Lepa reč, če bi disciplinarne prestopke kaznovali navsezadnje še neuraaniki! Kako malo se je avtor zamislil v položaj, ki ga s to novotarijo ustvarja, priča člen 176. Pri vsakem procesu se določi «oseba, ki zastopa po svoji uradni dolžnosti interese državne uprave glede pravilnega službenega in stanovskega vedenja državnega uslužbcnca.« Disciplinarni pravdnik. In še ima obdolženec pravico do branitelja pri razpravi, če mu ni odvetnik ljubši. Disciplinarni pravdnik in branitelj - uradnik morata po tem členu službovati v kraju disciplinarnega sodišča. Pravdnik mora biti vrh tega izmed državnih uslužbencev dotične upravne grane in pravnik po stroki. Za Slovenijo je upravno sodišče v Celju. Prvič Celje ne premore vseh gran državne uprave in torej tudi pravdnika nc bo moglo postaviti. Drugič pa je disciplinarnih slučajev mnogo več, kakor laik domneva. Ne le da imamo upravne gra-ne, ki štejejo do tri in pol tisoč osebja (prosveta) — slučaji sami se kupičijo! Saj ni, da bi se vsak moral privesti do konca ali zaključiti z obsodbo. Po členu 180 neposrednji starešina izvrši, če zve za uslužbenčev disciplinarni pregrešek, le predhodno kratko preiskavo, vse drugo je stvar sodišča. Kdo bo v vseh teh pravdah tožil, kdo branil, in sicer poleg svojih uradnih poslov, ko med razmeroma majhnim Številom uradnikov, ki jih Celje premore, ni ne izbire, ne izmene? Da so se upravna sodišča ustanovila nad upravnimi oblastvi tudi še kot disciplinarne instance, je zmotno. Upravna sodišča sodijo o administrativnih sporih. Njih kompetenca je podana z administrativnim značajem stvari in nje spornostjo. Področje se jc omejilo tako strogo zategadelj, ker bi pri obilici in raznolikosti javnopravnih poslov tožbe rasle sodnikom čez glave. Že zakon od 17. maja 1922 je mislil na to, čl. 19 pravi, da so tožbe na upravna sodišča in državni svet nedopustne «v disciplinarnih stvareh, v kolikor nc bi bilo z zakonom odrejeno drugače«. Zdaj pa so upravna sodišča dobila kar vse disciplinarne por-le, najbrž zaradi enostavnosti. Laiku je lebdela pred očmi objektivnost postopanja, ki jo jc hotel doseči s tem, da je izročil krivega uradnika pravici neodvisnih sodnikov. Laiku! Ni namreč znal, da je stvarnost dovolj zajamčena s tem, da grešnika tožijo, zagovarjajo in sodijo strokovni drugovi, s tem, da toženec stopi takorekoč v paralelo-gram sil, ki druga drugo drže in vežejo. mirne ljudi, iu ga v imeuu zakona pozval, naj miruje in se dostojno obnaša! Pri tisti priliki jo obtožene«!, ki pripada k nasprotni stranki, skočil nad župana in se proli njemu tako surovo, sramotilno in grozeče obnašal, da se jo moral župan umakniti. Državno pravdništvo v Novem mestu je pripoznalo ta čin kot ra/žaljenje oblasti in dvignilo obtožbo, četudi samo po § 812, čeprav so bili tu podani vsi znaki javnega nasil stva. A sodišče je bilo, kakor že rečeno, mnenja, da župan ni bil uradna oseba, četudi je nastopil kot lak in je moral nastopiti. Zanimivo je pri tem to, da pri razpravi niti namestnik državnega pravdnika ni bil navzoč. Zato se ni nihče pritožil in je državno pravdništvo zadovo poteni odstopilo okrajnemu glavarstvu v Kočevju, ki pa do danes lepo molči in prav nič ne stori, da bi zaščitilo župana, ki vrši svojo dolžnost iu pripomoglo do veljave občinski oblasti in zakonu. Sploh je bilo zadnji čas poslovanje pri okrajnem glavarstvu v Kočevju tako, da nam ni prav nič žal, če je dr. Ogrin odšel. Nekdo prosi za brezalkoholno gostilno že celih 7 mesecev, pa še danes ni prošnja rešena. Drugi je prosil, da sine imeti vinotoč nekje ob priliki cerkvenega žegnauja in je dobil dovoljenje, četudi se jo župan ustno in pismeno temu upiral, ker je vsako leto pretep in ni nobene potrebe. Županstvo je nadalje naznanilo nekega gostilničarja, da je imel ples in godbo brez dovoljenja, zadeva se je reševala ravno 6 mesecev, in četudi je potrdilo pet verodostojnih prič, da se je resnično plesalo, je bil gostilničar oproščen. Je pač demokrat. Neka gostilna se je oddala v zakup. Županstvo je dvakrat s posebno spomenico prosilo in opozarjalo okrajno glavarstvo, naj zakupa no odobri, ker je gostilna peto kolo v občini, ki se policijsko ne da nadzorovati in je kraj, kjer se vrše prelepi in druge nerodnosti. Toda vse zaman, županstvo še odgovora ni prejelo. Tako doslej v kočevskem okraju. Upamo, da bo poslej drugače, sicer si bomo pa že vedeli pomagati. Prvi slučaj pa drastično kaže, kam smo prišli Ti župan delaj, pa molči in trpi, če pride kak-1 sirovina in te pred vsemi ljudmi zmerja in sramoti, ali če se te celo dejansko loti, ker takrat nisi uradna oseba, kadar delaš mir in red, ampak samo takrat, kadar garaš za višje oblasti. Pričakovati bi bilo vendar, da oblast podpira oblast, da se v teh težkih časih omeji sirovost in vzdrži red ter omeji pijančevanje. Toda temu žal ni tako, vsaj ne v kočevskem okraju. Vendar pa ne sme ostati pri tem, ker je zadeva načelne važnosti. Tukaj ne gre za čast enega župana, ampak za princip, če in kdaj je župan uradna oseba in kdaj ga ščiti zakon. Zato je vzela vso zadevo v roke Županska zveza /.a Slovenijo in bo storila vse, kar se storiti da v obrambo avtoritete občinske ob lasti in slovenskih županov. Postopanje višje oblasti pa je treba javno ožigosati. Župan iz Kočevskega okraja. -f' Naroduo napredno stranko«, kakor se imenuje peščica gospodov okoli sokol-skega staroste dr. Ravniharja, strašno boli srce, ker je celokupna opozicija obsodila Pašičevo politiko v reškem vprašanju. Gospodje narodni naprednjaki ostanejo zvesii Pašiču, džemijetovccm in Ncmcem, s katerimi izrekajo zaupanje vladni politiki, ki jc povzročila okupacijo Reke od strani Italije. Jugoslovanski klub, demokrati, zemljoradniki, avtonomistični muslimani in socialisti so pa »gola, prazna in napihnjena opozicija«, ker si upajo izreči mnenje, da je vlada pokazala v reškem vprašanju popolno nesposobnost, brezbrižnost in nemarnost. »Slovenski Narod« zatajuje celo g. Davidoviča, kojega politične nazore je lani koval v zvezde in ga proglašal za rešitelja države. Danes so mu Davidovičeva izvajanja samo »brezvestni in ničnostni očitki«. Opozicija ne kaže nobenega smisla za državo, ampak samo vlada, dže-mijet in Nemci. »Lieb Vaterland, magst ruhig sein, fest steht und treu dic Wacht am Rhein.« Slovenski župan brez zaščite Vsakdo ve, da je ravno v današnjem času župan največji revež, da ima največ nehvaležnega in napornega dela, da se zlasti naš kmetski župan, ko podnevi gara in trpi za žive in mrtve, še pozno čez polnoč ubija z reševanjem različnih aktov. Županu je naloženo vso, on mora izvrševati vse službe, njega se lahko pofluži vsaka oblast in stranka. Zato se lahko reče: Župan danes ni samo hlapec, ampak suženj. Župan je načelnik krajevue policije in kot tak mora uastopiti, kadar je treba napraviti red in mir v občini, ker mu to veleva zakon, vest in tudi višje oblasti. Doslej se je vedno mislilo, da jc župan, kadar nastopi v obrambo reda iti miru v svoji občini, zaščiten po zakonu kot uradna oseba. Pa temu ni tako, ampak okrajno sodišče v Ribnici jc dne 12. julija t. I. obtoženca, ki ga je državno pravdništvo obtožilo prestopka po § 812, i. j. razžaijenja oblasti, oprostilo z motivacijo, da župan takrat ni bil uradna oseba, ko jo pred neko gostilno stopil k obtožencu, ki jc tam kričal jn izzival — O glasovanju o priliki debate o reškem vprašanju se nam poroča danes tc-lefonično iz Belgrada, da Nemci niso glasovali za vlado. Vest, da so Nemci za vlado glasovali, je nastala vsled tega, ker sta pri pozivanju dveh nemških poslancev po imenih glasovala mesto njiju dva radikala. To pa je opozicija opazila in sta bila ta dva glasova razveljavljena. Nemci pa pri glasovanju sploh niso bili na seji navzoči, — General direktor Max Seller in Josefs-tliai je mogočen gospod.mescca avgusta letošnjega leta jc upravni svet der »Vereinigten Papierfabriken Josefsthal, Goričane und Medvode A. G. in Ljubljana«, — to jc namreč sedanji uradni naslov tvrdke, ki je tudi tiskan na pismih in kuvertah, — osrečil svoje na-stavljsnce in delavce s tretjim, in sicer generalnim ravnateljem. Takoj prvi dan smo ,u-tili, da je novi ravnatelj najbrž član kakšne nemške fašistovske organizacije, ki sovraži vse, kar je slovanskega; danes se mu celo nc zdi več vredno Slovencem odzdravljati, a gorje mu, čc opazi, da sc mu kdo ni zadosti globoko priklonil, kajti v tem slučaju bi izvajal najhujše konsekvencc. Ker smo pa Slovenci navajeni že od svojega kralja, da vsakemu odzdravi, zahtevamo od g. dr, Trillcrja, da pouči ravnatelja Sellerja, 6a hoče, da ga bo še kdo pozdravil, da naj se navadi odzdravljati. Poleg tega zahtevamo Slovenci na Vevčah, da naj se g. Sciler spoštljivo izraža o slovenskem jeziku tudi, kadar je v pijanem stanju, ter naj sc zaveda, da, četudi je na Vevčah precejšnje število Nemcev, še niso Vevče pruski Fockendorf (in še od tam so ga spodili Ir.slni bratje Nemci pen šestmesačnem štrajku), Priporočamo inu, da naj posnema g. ravnatelja Wultscha, ki, dasiravno Ncmec, visoko spoštuje Slovcncc in slovenski jezik, ki sc ga je iz simpatije do njega popolnoma privadil. Delavstvo in Orjuna Vič-Glince. Ker sc dopis v »Orjuni« od 22. t. m. »Teror tiče tudi celokupnega delavstva na Viču, zato smo primorani povedati tem ljudem, kar jim gre. Dopis g. župana v toliko ni točen, ker se zahvaljuje viški Orjuni, da ni izzivala. Čc že niso toliko izzivali domači člani, so pa tem bolj zunanji. Edino delavstvu grs zasluga, da v nedeljo tu Viču ni prišlo do težkih izgredov, čeravno jc bilo povoda dovolj, da bi delavstvo lahko dejansko nastopilo. Ali ni to izzivanje, čc mirne ljudi ustavljajo na csli, čc sc ponoči, oziroma proti jutru strelja, če člani Orjune groze z revolverjem v roki odraslim mirnim državljanom? Ali obstoja delo za narod in državo viške Orjune samo v zgoraj omenjeni! dejanjih? Dalje piše ista številka, da jc de lavstvo, da so ljudje, ki se n« strinjajo • tat tiko viške Orjune »fakinafa«! Viško delavstva ima pravico, da delo in dejanja v svoK občini kritizira in obsodi, »e da bi ga za to kdo pr«. tepal. Poživljamo Orjunaie, da takoj prene. hajo s svojimi nespametnimi grožnjami. D«, lavstvo brez razlike strank ne bo dovolilo da ga nezreli mladiči psujejo, ki si niti sam kruha nc znajo služiti in so še pri starših na reji. Po zgledu viške Orjune pa bomo mi vse še odprt račune sedaj točno poravnali, če bodo člani viške Orjune korektni, se jim. ot strani delavstva ni treba ničesar bati; čc pa boste po nepotrebnem izzivali, pripišite posle dics samim sebi. Delavec za vse ostale, — Nova bogoslovnima v Dalmaciji. 19. t ni. so v Sibeniku ob navzočnosti škofa dr. Mi-lete otvori li novo škofijsko semenišče. — Deseti brat na ljudskem odru v Kranj«, Izobraževalno in zabavno društvo Kranj prire. d i v Ljudskem domu v soboto, dne 29. septeui-bra ob 8. zvečer in na roženvensko nedeljo, dne 7. oktobra ob 4. popoldne ljudsko igro -Deseti brat!« S to igro se otvarja nova sezona. Dvorana je okusno prenovljena. K obilni udeležbi vabi odbor. — Zaznamovan potres. 26. t. m. zjutraj ol 2. uri 18. minut so bilježili vsi instrumenti bližnji potres z daljavo kakih 300 kilometrov Observatorij pod Triglavom. — Belar. — Na mestni ženski realni gimnaziji r Ljubljani je oddati 1 suplentsko mesto za kla sično filologijo iD 1 za matematiko v zvezi s filozofijo (oziroma psihologijo). Prošnje je vložiti pri ravnateljstv u do o. oktobra 1923. — Gremij trgovcev ▼ Ljubljani opozarja vse svoje člane in ostale trgovce na naredbo s katero se predpisujejo stopnje valikosti in način označevanja mer in priprav za merjenje, ki so zavezana pregledu in žigosanju ig ki jc prijavljena v Uradnem listu z dne 28 avgusta 1923 št. 79. Ta naredba bo izšla v celoti v Trgovskem listu z dne 29. t. m., k se bo razposlal vsem organizacijam in trgov cera v Sloveniji. Prizadeti trgovci sc o tem obveščajo s priporočilom, naj naredbo pazne prečitajo. — Pevsko društvo »Zora« na Jezici pri' redi v nedeljo 30. septembra v Klcčah »pri Umku« veselico z izbranim zabavnim progra mom. Vabljeni ljubitelji lepe pesmi in vsi okoliška pevska društva. — Odbor. — Pokojninski zavod za namcščencc i Ljubljani bo pričel nalagati svojo imovino de' loma tudi v posojilih na hipoteke in menice na kar se interesentje opozarjajo- — Sadna razstava v Metliki. Malo je bfti znana do zadnjih časov naša Belokrajina. Šele pred dobrimi desatimi leti jo je zvezala že. leznica z ostalim svetom, poprej pa je bih deželica sama za sebe in Gorjanci so bili oni zid, preko katerega jc malokdo pogledal. Lej pa je njena lega, lepa njena zgodovina in poz^ nim rodovom bo v ponos, ker Gorjanci so bili tisti trdni zid, kjer so se navadno razbili turj ški napadi. Preko Gorjancev ni prišel Turek premnogokrat, ni pa usoda prizanašala Bel« krajini. Kogar privede pot v to deželico, se divi njeni naravni lepoti, kdor živi nsk^j let: v nji, jo vzljubi, da sc kmalu počuti domačegi med prikupljivimi brežuljki, posejanimi z raslimi cerkvicami in belimi zidanicami mol plodnimi vinogradi. Kolpa pa in Vlahinjak od nekdaj tesno združeni z usodo dežele, namakata večji del polja, njiv in travnikov. Dobra duša je Bclokranjec, vesel in vedno dobre vo. lje, pa vendar delaven in napredka željen Vkljub vsemu temu mu pa do zadnjega čas ni mogla dajati domovina kruha in — tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — vzč ne doseže jih naše oko.,. Toda Bclokranjec nc obupa ln ravno med svetovno vojno je pokazal, &> zna izkoristiti svojo zemljo in rad jc pomag*' tudi drugim. Od zore do mraka sc trudi vrli Bclokranjec za svoj obstoj, poleg tega pa s« zanima za napredek in razvoj poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva in živinoreje. I-c škoda, da mu ravno njegova globoka ljubezer do domače grude in do domačih ljudi česte brani, da sc nc more muditi dalj časa od do ma, ker drugje bi sc mogel Se bolj izpopolniti Lanska vinska razstava jc dovolj jasno pokazala, da je naš vinorcjec že lepo napredo val. Zato je sklenilo belokranjsko učiteljstvo prirediti letos, pod vzornim vodstvom g. n®^ učitelja K. Barleta sadno razstavo v Met liki, v nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. Zanima nje za razstavo je med prebivalstvom splošno in upamo, da bo imela svoj namerava ni uspeh in pokazala v prvi vrsti doroačinon njih lastni pridelek, v drugi vrsti pa privabil dovolj kupcev, ki bodo mogli postati sta.>n odjemalci belokranjskega sadja. Prireditelje! pa želimo najlepšega uspeha in kličemo: Lju« stvo vas bo spoznalo in cenilo po vaših debli — IzscljcniSki komisorijat v Zagreb opozarja ponovuo vse one, ki se hočejo izselil v Zedinjene države severoameriške, pa n dobe dovoljenja za prihod v te države žara« omejenega števila izseljeniškega kontingent! naj se nikar nc skušajo vtihotapiti v Severu Ameriko preko drugih držav, n. pr. Mehiko a Kubo, ker je to zelo nevarno. Tako jc pre nekaj meseci odšla skupina Hrvatov v Mi hiko in skušala po ovinki priti v Zedinjen države. Razeu toga, da so morali odšteti te to novce posredovalcem, ki so jih hoteli spra-(jti čez mejo, so jih zajeli roparji in jim vse idvzeli, pretivši jim s smrtjo. Po dolgih odi-ojadah so prišli vendar čez njejo, toda brez enarja. Obrniti so se morali na naš generalni onzulat, oziroma na našega generalnega iz-eljeniškega komisarja, da jim je pomagal za irvo silo. Ta skupina izseljenikov pripovedu-e, da tudi v Mehilu ni dobiti dela in da so morali strahovito stradati ter nUo bili varni življonja. Posebno se opozarjajo izseljenci, naj nikar ne nasedajo raznim agentom, ki jim obljubljajo, da jih bodo proti visokim nagradam spravili v Zedinjene države skrivoma in protizakonito, ker gre navadno za goljufe. Zato naj jih takoj prijavijo najbližnjemu nblastvu, ki jih bo izročilo pravični kazui. — Zborovanje zagrebške delavske zbornice. Zagrebška delavska zbornica sc jc na tvoji zadnji seji pečala z vladnim načrtom za iidniški zakon. Zbornica je sklenila, da skliče o tem predmetu enketo, na katero povabi zastopnike vseh strokovnih organizacij. Enketa ie vr5i meseca oktobra, in sicer v Brodu, Zagrebu ali pa na Zidanem mostu. — Dalje sc je zbornica pečala z odredbami ministrstva za socialno politiko, tičočih sc podaljšanja delavnega časa. Zbornica je sklenila proti tem jdredbam oster protest ter sc bo obrnila na vse ostale delavske zbornice za skupen na-itop. — Zagrebški komunisti. Zagrebški komunisti so minulo nedeljo priredili v gozdiču na Mirogoju nekak shod. Prišla je policija in aprla več oseb, med temi večino pristašev neodvisne delavske stranke in divjakov. Are-lirancem je policija takoj prisodila po 8 dni zapora in jih pridržala, da odsede kazen. V tem se je pa dognalo, da se na Mirogoju ni vršilo nič protipostavnega in da tudi govori niso bili naperjeni proti državi. Policija je zato zaprte komuniste spustila na svobodo, a komunista Kovačev iea je izgnala. — Koliko nese trgovina z dekleti? Na Dunaju so te clni zaprli nekega trgovca z dekleti iz Buenos Airesa, ki jc z raznimi lepimi obljubami osebno odpeljal z Duuaja več mladoletnih deklet in jih v Bucuos Airesu oddal v javne hiše. Moža preganjajo zaradi enakih zločinov tudi švicarske oblasti. Na zaslišanju je » trgovec< izjavil, da že dve leti ue prebiva več v Argentiniji, marveč živi s svojo družino na bivšem avstrijskem casarskem gradu Seefeld, ki ga je bil kupil za 1,600.000 K. — Zahtevajte po vsoh hotelih, kavarnah in restavracijah špecijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru. 4636 štajerske nm'm» š Teharje, Dne 16. in 23. septembra jc priredilo teharsko »Izobraževalno društvo* z osobitim sodelovanjem pevskega zbora -Teharje« igro ^Teharski plemiči*. Občinstva je Silo obakrat, posebno prvič, natrpano polno. Prireditev je bila zavoljo tega zanimiva, ker se je vršila na istem prostoru, kjer so sc dogodki igre — po narodnem sporočilu — faktično odigrali. Celoten vtis vprizoritv; jc bil tisto zadovoljiv, posebno drugič, ko je igralce minila nervoznost, ki se je prvič dne 16. septembra nekoliko opažala. Čeravno so tudi posamezni igralci rešili svoje ulogc s precejšnjo gledališko rutino, ki jc pri podeželskih dile-iantih že skoro frapirala, vendar je vprizori-lev bila najbolj učinkovita v pestrih in slikovitih skupinah, kjer so posebno pozornost "zbudile domače stare ženske narodne naše z že par stoletij starimi srebrnimi pasovi in predvsem v polno donečih zborih, ki so pokazali močen izvežban pevski zbor. Vobče je prireditev pokazala, da ima teharsko -.Izobraževalno društvo« nadarjen materijal, ki sc pa žalibog, kljub vsemu idealizmu, ki zna tudi tanetske kozovcc spremeniti v čisto sprejemljive gledališke dvorane, — ne bo mogel tako dolgo, dokler nc bo večjih društvenih prostorov, tako izpopolniti, kakor bi se lahko. Primorske no¥fce. p Italijanska raznarodovalna politika. Bo- lonjski >11 Resto del Carlino; je te dni priobčil dopis iz Rima, posvečen šolski politiki sedanjega naučnega ministra Gentileja v novih pokrajinah. Dopis brez vsake sramežljivosti hvali odločno in ravno pot, ki jo hodi Ventile, da pospeši raznarodenje tujerodnih manjšin. Tekom enega leta je odpravil vse razlike, pozaprl tujerodne srednje šole v Idriji in Bozenu, Meranu, Brunecku in Opatiji, 1 nedavnimi ukrepi je odločil poitalijaučenje V!eh drugorodnih šol, drugorodnim zasebnim ^lam je zadal smrtni udarec z določbo, da sme Osebne šole voditi in na njih poučevati le j^ti, ki ima izpite, predpisane za srednje šole '"ki je obenem italijanski državljan; obisko-vanj0 drugorodnih šol v inozemstvu je mini-(rent i le preprečil z navedbo, da se ino-fcfflska šolska izpričevala v Italiji pod nobeni pogojem ne bodo priznala, nasprotno pa I® za drugorodne učence ustanovil na zavodih v Gorici, Tolmiu, Zadru ter v Konviktih >Tom-Dftseoc in »San Demetrloc 80 brezplačnih ftfst. To jc sistem, pravi dopisnik, ki vse hitro l'e in gotoveje vodi do cilja, nego metode prej-!"jih ministrov.« Mi pa pravimo, da raznaro-^nje zavednega, prosvečenega ljudstva vse-en" ni tako enostavna stvar, kakor si to pred-s'uvlja Gentile in nieeovi somišljeniki. p Italijani proti kletvini. Kakor po vsej i ostali Italiji sc je tudi za Istro osnoval odbor proti kletvini. Odbor ima svoj sedež v Pulju in mu pripadajo prefekt Giannoni, kontread-miral Piazza, generala Leoncini in Faccini, mestni komisar Rizzi, pokrajinski zastopniki in istrski župani. Dne 7. oktobra prirede veliko manifestacijo proti kletvini. p Malarija v l siri. i Istra« poroča, da se, je v zadnjem času v krajih Čepicskega jezera začela zelo širiti malarija. Socialni vestnik. s Delavske mezde v raznih državah. Mednarodni urad dela v Ženevi je objavil uspehe svojih dosedanjih raziskavanj, tičočih se delavskih mezd. Po dejanski vrednosti mezd se dele države, od katerih so zbrani podatki — Jugoslavije ni med njimi! — v tri skupine: v države, v katerih jc vrednost delavskih mezd višja nego pred vojno, potem v države, v katerih je vrednost mezd enaka kakor pred vojno, in končno v države, v katerih je vrednost mezd nižja nego pred vojno. V prvo skupino spadajo predvsem države, ki so ostale v svetovni vojni nevtralne. V drugo skupino spadajo Velika Britanija, Francija, Belgija, Italija, Zedinjene države, Kanada iu Južna Afrika. V tretjo skupino spadajo Nemčija, Avstrija in Bolgarija. s Nezgode na delu 1922. Tekom I. 1922. je bilo Središnji inšpekciji d"ia prijavljenih 2715 slučajev nezgod na delu, od tega 100 smrtnih slučajev. Poziv trgovstvu. Bodočnost naše trgovine je odvisna od usposobljenosti našega naraščaja. Naš najvišji trgovsko-šolskj zaved, Trgovska akademija v Ljubljani, radi nezadostnih državnih sredstev daleč zaostaja za zahtevami modernega časa glede opreme z učili, laboratoriji, blagoznau-skimi zbirkami itd. ter nima niti lastne strehe za svoje učne lokale. Posledica tega je, da slušateljem ue more nuditi one izobrazbe, ki bi jih postavila vsaj v isto vrsto z absolventi enakih iuozemskih zavodov. Da ubranimo našo trgovino pred invazijo tuje trgovsko inteligenco in preti inozemskim gospodarskim vplivom in konkurenco, moramo poseči po samopomuči. Z namenom, da zbere potrebna sredstva za zgradbo poslopja iu opremo trgovske akademije, kakor za razne študijske, podpore trgovskim akademikom, se je ustanovilo >Dru-štvo Trgovska akademija«, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Beethovnova ulica 10/1. Sredstva so mu denarni prispevki, in članarina, ki znaša letno le 100 Din. Če bi lc večji del trgovcev Slovenije pristopil k društvu, bo uresničenje njegovega cilja zagotovljeno. Trgovec največ in vedno žrtvuje za raznovrstne namene, od katerih nima v stanovskem oziru nikake koristi. Naj enkrat žrtvuje malonkost tudi zase, za svojo stanovsko interese. Naj ne bo zavednega trgovca, ki bi ne bil član društva Trgovske akademije! Gremiji in posamezniki naj podpirajo in propagirajo to plemenito in vele važno akcijo. Z nabiralni mi polarni in z osebnim posredovanjem naj pridobivajo pristopne izjave, ki jih je poslati društvu, katero bu nato dostavilo prijavnikom poštno položnico za nakazila članarine, odno-sno morebitnega posebnega višjega prispevka. Trgovci, storite svojo stanovsko in častno dolžnost. S podpiranjem svojega najvišjega stanovskega vzgajališča skrbite obenem za boljšo bodočnost svojega stanu. — Društvo trgovska akademija v Ljubljani. Gospodarstvo. Triumfsjjoča Francija, Kakor govore najnovejša poročila iz Berlina, bo opustila Nemčija pasivno resi-stenco v Poruhrju in Francija je s tem dobila igro. Tako je postala Francija sedaj definitivna gospodarica na evropskem kontinentu. Zopet je v boju med Anglijo in Francijo pridobila Francija ugodnejšo pozicijo in tu se je pokazalo, da je igra francoskih državnikov bila močnejša od igre angleških. Poruhrje znači nov poraz Anglije. Če se doseže sporazum in sicer direkten, med Francijo in Nemčijo, je Anglija iztisnjena iz evropskegu kontinenta kol odločujoča država. Kako pa je prišla Francija do toga, da ji le malo manjka do popolnega gospodarstva nad Evropo? Saj ima komaj 40 milijonov prebivalcev, ki tako počasi naraščajo, da moramo prirastek v enem letu označiti skoro za ničlo v primeri t drugimi. Ampak Francija ima sedaj največjo in najboljšo armado na svetu. Namesto prejšnjega pruskega militarizma je stopila Francija s svojimi domačimi in tudi z zelo zanesljivimi kolonijalnimi četami. Francosko zračno brodovjo šteje 3000 aeroplanov in jo prvo na svetu, daleč prekaša vse ostaie evropske države. Tudi francoska zračna trgovska flota ima veliko prednost pred flotami ostalih držav, ki zelo zaostajajo za Francijo, Cela vrsln prog vežo Francijo, posebno Pariz z inozemstvom. Linije segajo tudi čez našo državo do Carigrada, čez Prago v Varšavo, daleč globoko notri do Sudana v Alriki. Pa tudi gospodarsko je Francija napredovala. Res jo sicer, da so njene finance zelo ruinirane in da znaša državni (notranji in zunanji) dolg čez 800 milijard frankov, toda okoli 100 milijard tega izposojenega denarja je šlo za obnovo severne in vzhodne Francije, ki se jc vsa na novo preuredila .Stare, med vojno uničene tovarne so se umaknile novim, popolnoma moderno opremljenim z najboljšimi stroji. Proizvajalna sila Francije v teh krajih je sedaj mnogo večja nego pred vojno, čeprav še ni obnovljeno delo v vseh teh pokrajinah. Marsikje še spominjajo razvaline francosko ljudstvo na vpad Nemcev v letu 1914. Verzajski mir v letu 1919. je prildopil Franciji Alzaeijo-Loreno, dve najbogatejši nemški pokrajini. Alzacija je imela posebno razvito tekstilno industrijo, ki je imela 100.000 delavcev v svojih obratih, to je desetino vseh nemških tekstilnih delavcev pred vojno. Poleg tega se nahajajo v Alza-iji ogromne množine kalijevih soli, ki so potrebne za poljedelstvo. Nemci so imeli pred vojno v prodaji in proizvajanju kalija monopol. Sedaj pa jim konkurira Francija. Loreua pa ima velikanska ležišča železne rude, skoro 16 vse železne rude, ki se. nahaja na celem svetu. Prej je Nemčija z ruhrskim koksom in lorensko železno rudo bila najmočnejša država težke industrije v Evropi i a je daleč nadkriljo-vala Anglijo. Sedaj pa ima Francija železno rudo, koks pa Nemčija. In zato so pod-vzeli Francozi pohod v Poruhrje, ki se jim ie, kakor postaja zadnje dni vedno bolj jasno, v veliki meri, če nc popolnoma, posrečil. _ Kakor je razvidno, perspektive za angleško železno industrijo niso rožnate, kajti Francija bo sedaj postala eksportua dr-| žava za produkte te industrijske stroke in | bo gotovo prehitela Anglijo in s tem postavila nov, močen temelj za vzpostavitev nadvlade ne samo po Evropi, ampak ludi v iz-venevropskih državah. Kdo pa bo imel svetovno gospodarsko hegemonijo, bo najbrže odločil bo}, ki se bo vršil med glavnimi predstavniki svetovnega impcrijalizma. Ti so pa sledeči: Amerika, Anglija, Francija in preje v veliki, sedaj v gotovo nekoliko manjši meri — Japonska. Vse ostale države v tem gigantskem boju, bodo le privesek, ki bo moral žrtvovati svoje interese interesom teh velikih imperijalističnih držav. * » * g Sprejemanje poškodovanega papirnatega denarja. Glede sprejemanja poškodovanega papirnatega drobiža po 0.23, 0.50 in po 1 dri nar je finančni minister odredil: 1. da morajo biti finančne ustanovo, ki zamenjavajo poškodovani papirnati drobiž, pri zamenjavanju po-strežljive tako proti posameznikom kakor tudi proti ustanovam in da naj uc bodo preveč natančne pri presojanju poškodovanih bankovcev. V tem pogledu naj bodo občinstvu kar se da na roko. Brez ugovora naj zamenjavajo papirna!i drobiž, tudi če mu manjkajo posamezni manjši deli, potem drobiž, če je tudi tako zamazan in obledel, da se jedva še spozna, kakor tudi drobiž, ki je tako obrabljen, da je bolj podoben cunji kakor bankovcu. Za-menjavali pa se ne bodo popolnoma uporabni ; in za promet še sposobui bankovci po 0.25, J 0.50 in po t dinar za iste novčanice, a ludi ne i bankovci, katerim manjkajo kar cele četrtiuo, ker bi se utegnile na ta način dogajati zlorabe. 2. Naredba dr. štev. 6562 z dne 27. maja 1921. 1. se izpremeni tako, da morajo državne blagajuice pri poravnavi raznih dajatev na pr. pri pošti: poštnino, telefonsko naročnino, carino, predalnino itd. sprejemati v neomejenih količinah papirnati denar državne izdaje (bankovci po 0.25, 0.50 iu po 1 din). Državne blagajnice ne smejo v bodoče več izplačevati uradnikom del njih prejemkov v bankovcih po 25 par kakor je bilo doslej odrejeno. Prav tako preneha veljati tudi naredba dr. štev. •18.088 iz lanskega leta, tako da se v zanaprej ne bodo več zamenjavali poškodovani bankovci po 50 par z novimi bankovci po 25 par, temveč z bankovci iste vrednosti ali pa z bankovci po 1 dinar, razen če občinstvo tako želi. Toliko občinstvu v blagohotno obvestilo. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi no tirajo žitu sledeče cene: oves 240—245, pšenica 355—362.50, koruza 307.50, pšenična moka št 0 570—582.50. — Tendenca nespremenjena. g Pokusno sušenje. Dne 3. oktobra t. 1. ves dan se bo na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru vršilo poskusno sušenje na veliki novi dr. Stojkovičevi sušilnici. Interesenti, ki ! se zanimajo za to najnovejšo sušilnico >u za su-j šenje sadja na debelo, se opozarjajo, cla si na pravo ob tej priliki ogledajo in se prepričajo kako deluje. g Poštna hranilnica (postanska štedionica) v Belgradu začne poslovati 1. oktobra t. 1., in sicer bo opravljala za enkrat lc čekovni in virmanski promet. Poštno-hranilnično službo bo tudi nadalje šc vršila v njenem dosedanjem področju (Bosni in Hercegovini) poštna hranilnica v Sarajevu, ki vsied ustanovitve poštne hranilnice v Belgradu spremeni svoj naziv v »poštni čekovni zavod v Sarajevu«. g Obrestovan je čekovne imovine. Poštna hranilnica v Belgradu ter poštni čekovni zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu bodo od 1. oktobra t. 1. dalje obrestovali imovino na čekovnih računih z 2% (sedanja obrestna mera 18%). g Poštna čekovna služba se bo od 1. oktobra t. t. dalje vršila po predpisih novega pravilnika. Glavni smoter je pospešitev izvrševanja čekovnih vplačil in izplačil s tem, da uvede neposredno občevanje poštne hranilnice v Belgradu ter poštnih čekovnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu iu Sarajevu z vsemi poštami v kraljevini. Dočim so n. pr. do sedaj prijavljale vse pošta v Sloveniji čekovna vplačila ramo čekovnemu zavodu v Ljubljani in je šele ta naznanjal vplačila na položnice drugih poštnih čekovnih zavodov tent zavodom, bo od označenega dne dalje vsaka pošta pošiljala položnice direktno dotičnim zavodom, za katere so bile vplačane. Ravnotako bo v bodoče vsak zavod pošiljal čekovne nakaznice direktno na izplačujoče pošte in ne več potom posestnega zavoda, v katerega področje spada pošta. BORZA. Zagreb, 27. sept. Berlin 0.0000080—0.0000110, Italija 3.99—4.01, London 393—395, Nevvyork 85.50 —87, Pariz 5.30—5.42K-, Praga 2.60—263, Dunaj 0.12—0.1220, Curih 15.45—15.57 'A. Curih, 27. sept. Pešta 0.03, Berlin 0.000004, Italija 25.70, London 25.60, Newyork 561.50, Pariz 3435, Praga 16.84, Dunaj 0.0079, Sofija 5.37, Belgrad 6,60, Varšava 0.0017. — N. a. krona 0.0079 Ljubljanske novice. lj Ob priliki tretjo obleinicc koroškega plebiscita priredi »Gosposvetski Zvone v Ljubljani 10. oklobra zvečer predavanje s skioptič-mi slikami iz lepe koroške dežele, da se zopet vzbudi spomin na uašo nesrečo in vzpodbudi narod k čim intenzivnejšemu delovanju v korist slovenskega Korotana. Prosimo vsa društva, da blagovolijo to upoštevati. lj Umrl je včeraj popoldne na Domobranski cesti št. 5 g. Rujntund Raunicher, višji revident drž. železnic v pokoju, stric g. dr. VI. Ravnikarja. Pokojni je služil dolgo vrsto let v Šleziji. Leta 1912. je vstopil v pokoj in se naselil v Ljubljani, Bil je zelo blagega značaja in veren katoličan, ki je redno opravljal svoje verske dolžnosti. Svetila mu večna luč! lj Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se olvori s 1. oktobrom javna risarska iu javna modeli rska šola. Vpisovanje v javno risarsko šolo je v nedeljo, dne 7. oktobra t. I. ob 9. dop. in v javno modelirsko šolo v soboto, dne ti. oktobra t. 1. ob 14. popoldne. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa v vestibulu zavoda. lj Krekova mladina. V soboto se vrši prvi diskusijski večer v navadnih prostorih na Starem trgu ob pol 8. zvečer. Vsi, ki so se priglasili za te večere, se vljudno vabijo, da se gotovo udeleže. Kdor se namerava še priglasiti, naj pride ob četrt na 8. uro, da se vpiše lj Kino Vodmat. Od četrtka dne 27. t. m. so nedelje 30. t. m. zopet 2 amerikanski veseloigri: >Debeljko na divjem zapadu«; >Do-beljko iti njegov tekmec«. Nastopa preljublje-ni amer. debeluh >Debeljkoc. Začetek vsak večer ob četrt na 9. Narodno gledišče, OPERNA PREDSTAVA. V nedeljo dne 30. septembra se vprizor? zvečer točno ob pol 8. uri v opernem gledališču priljubljena predstava ■ Gorenjski slavček". Minko poje gdč. Zikova, Franjota g. Šimenc, Majjdo gdč. Sfiligojeva, Chansoncttc g. Šubelj, Ninon ga. Levvandovska, Štruklja g. Zupan, Rajdlja g. Mohorič, Lovrota g. Debe-vec, Krčmarja g. Perko. Vstopnice so v pred-prodnji v soboto dne 29. in nedeljo dne 30. t, m. pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Znani skladatelj dr. Božidar Sirota iz Zagreba se jc mudil te dni v Ljubljani ter prisostvoval aranžirnim skušnjam svoje enode-janske komične opere Novela od S t a n c a (Šala s Stancem). Je to izvirno jugoslovansko delo, komponirano na hrvatsko besedilo is klasične dobe hrvatske literature, katero jc napisal pred več stoletji Dubrovčanin — pesnik Držič. Premijera tega dela bo 1. oktobra, kateri prisostvuje, kakor čujemo, skladatelj sam s svojo rodbino in nekaterimi glasbenimi kritiki iz Zagreba. Isti večer se poje tudi prvič v Ljubljani enodejanska komična opera Leo Blecbo: Zapečatcnci, ki se jc izvajala na vseh svetovnih odrih z najlepšim uspehom. — Drama začne tudi 1. oktobra, in sicer z izvirno slovensko žalno igro dr. Preg-. lja A z a z e 1. Natančni repertoar prvega tedna sledi. Cerkveni vestnik. c Na Rožniku bo letos, v nedeljo 50. sep« teinbra, zadnjič služba božja. Ob .9 sv. maša s pridigo, popoldne ob 5. pete litanije M. B. Obakrat darovanje za popravo cerkve. Verniki vljudno vabljeni. Orlovski vestnik. Umrl je naš požrtvovalni ustanovni član g. Anton Medved. Pogreb se vrši dan« ob 16. uri iz deželne bolnice. Udeležimo «e ga v krojih. Prosimo tudi vse ljubljanske in okoli-ške odseke, da bi se ga udeležili. Zbirališče ob pol 16. uri pred Šentpetersko prosveto. Bog živil — Orlovski odiek Šiška. Polovična vožnja na državni železnici za občni zbor OP. Ker na tozadevno prošnjo še ni došla rešitev iz Zagreba, naj za vsak slučaj zastopniki vozovnice v Ljubljani pridrže tudi zu nazaj, če ne bomo v jutrajšnjem >Slo-venciK drugače javili. Orlovski koledarček za leto 1924 je do-liskan in ga bodo zastopniki odsekov v nedeljo lahko prevzeli pri Društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu proti takojšnjemu plačilu, S tem si prihranijo precejšnje poštne stroške. Koledarček je letos vezan v nol-platno in stane posamezen komad 10 Din. Ako jih pa odsek ali krožek za svoje člane skupno prevzame, stane posamezen komad 9 Din. Turistika in šport. H. A. Š. K. (Zagreb), nastopi 30. t. m. proti Iliriji s kompletnim I. moštvom, čegar igralci tvorijo v zadnjem času glavni del državne reprezentance. Tako je igral obrambeni trio Friedrich-Vrbančič, Dasovič proti Poljski in Rumuniji. Razen tega sta v reprez. teamu vse lej obe zvezi Zinaja II in Vinek. Tudi Zinaja 1 (levo krilo) in Cindrič (sr. half) sta bila epe tovano pozvana v drž. reprezentanco. Moštvo je .v tehničnem oziru izvežbano do popolnosti ter predstavlja v sedanji odlični formi skoro gotovo najtežjega protivnika, na katerega zadene letos SK Ilirija. Hašk : Ilirija 30. t. m. — Piedprodaja vstopnic od danes naprej pri td. J. Goreč, Dunajska c. Sedeži I. vrste s onuinerirani. Znižane karte za članstvo, dijake in vojake se dobijo le v predprodaji. Pričetek tekme ob 15.30 uri, predtekma Hašk : Ilirija rez. se prične ob :34. uri. | Lahkoatletičae tekme za prvenstvo Slovenije. Z izjemo ženske štafete 4 X 60 m so se včeraj zaključila lahkoalletifina tekmovanja za prvenstvo Slovenije. Štafeta 4 X 60 m se vrši v nedeljo v odmoru nogometne tekmii Hašk : Ilirija. V moški atletiki Jetošnji rezultati ne kažejo napredka. Izboljšani so sicer nekateri domači rekordi, toda v obče so letošnji rezultati slabši od lanskih ter ne vzdrže primere z rezultati, ki so se dosegli po drugih športnih centrih države. V ženski atletiki beležimo nasprotno lap napredek. Na tem polju stojimo na prvem mestu Jugoslavije in marsikateri uspeh se lahko usporedi mednarodnim rezultatom. Izvedba dobro zasnovanega pro--grama po vodstvu tekem ni bila najsrečnejša. Izvzemšj nedeljo 23. t. m. je vladal na tekmovalnem prostoru velik nered. Pomanjkanje pravega, enotnega vodstva se je opažalo na vseh straneh. Medtem ko so kazali tekmovalci hvalevredno discipliniranost, je bila publika — ki se je odzvala le v neznatnem številu — mnogokrat v oviro gladkemu poteku. Krivdo na tem nosi seveda v prvi vrsti slaba rediteljska služba. Zelo slab vtis ie delala nadalie razbo-ritost enega aU dveh članov razsodišča. Po celotnem zunanjem vtisu letošnjih prvenstvenih tekem smo nazirania, da treba za bodoče prireditve posvetiti mnogo večjo skrb organizaciji. S primernimi članki bi bilo treba, lahk oatletiko popularizirati ter poskrbeti s tem za boljši poset lahkoatletičnih msetingov. Pri sestavi programa bi se moralo vedno ozirati tudi na okus publike in ne samo na športni moment. Poslabšanje rezultatov v moški atletiki je povzročila letos v prvi vrsti nedelavnost v klubih. Nemalo krivde nosijo tudi razdrapane razmere v lahkoatletičnem pod-savezu, ki je dobil delazmožen odbor šele tik pred prvenstvenimi tekmami. Pomisliti je tr3-ba, da naši klub; v letošnji sezoni niso priredili niti enega meetinga. Manjkala ie v tem oziru vsaka inicijativnost in podpora lahko-atletičnega podsaveza. Vsled teh razmer jc naravno, da atleti niso mogli doseči najboljše forme ter razviti svojih sposobnosti. Izjemo tfelajo le atleti, ki so se udeleževali tekem izven Ljubljane, kakor Perpar, Valtrič in Kre-gelj ter oni, ki so vežbali kot telovadci, n. pr. Lojk. Novi talenti ee odkrivajo v novincih fiorštnarju in Jančigaju. Vidraajer je docela iz treninga, kar je postalo usodepolno za končni placement Ilirije, ki se je znašla letos s samo 39 točkami na III. mestu. Prvenstvo si ie ohranil z veliko premočjo (96 točk) S. K. Primorje, Drugo mesto zavzema z 48 točkami S. K. Jadran in na četrtem mestu stoji Lj. Akad. S. K. s 6 točkami. — V ženskih tekmah ie na prvem mestu S. K. Ilirija z 41 točkami. Edini konkurant je S. K. Primorje, ki je dobil v Zagrebu prvenstvo države v ženski lahki atletiki. Dosegel je 40 točk. Odločitev prinese štafeta 4 X 60 m, ki se vrši v nedeljo. Na izid utegne vplivati tudi dosedaj še nerešeni protest proti sklepu razsodišča, ki je kvalificiral v predteku štafeto Primorja, četudi je prestopila svoio progo. Ker sta bili za enak prestopek diskvalificirani moški štafeti LAsK-a in Ilirija, ie verjetno, da bo podsavez protestu ugodil.. V teci slMčain bi imela že danes Ili -n|a definitivno 51 točk proti 40 točkam Primorja. Rezultate v posameznih konktirencah Erinesemo vsled pomanjkanja prostora v pri-odnil številki; Poizvedovanja. Izgubila se je včeraj dopoldne od Prešernovega spomenika čez frančiškanski most, po Cankarjevem nabrežju do Sv. Jakoba nabrežja večja vsota denarja, zavitega v ruti. Pošten najditelj sc prosi, da ga odda proti nagradi Ivani Strmec, Sela pri Šumberku 13, p. Zagradec, Dolenjsko. Neka učenka jc našla zlato verižico na Poljanski cesti (vogal Zricjskega ceste). Dobi se v upravi našega Usta. Za mesec oktober priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče skladbo cerkvenim zborom: Foerster (6 Marijinih posmi za tri enake glasove. (Najlepši slovenski troglasni Marijini napevi.) Part. 10 Din, glasovi po 4 Din. Gerbič, Slava nebeški Kraljici. Part. 24 Din. Gram, Odpevanje pri lavretanskih u tanijah za mešani zbor. (Vsi napevi ki pri, rejeni v F-duru.) Part. 12 Din. Hochreiter, Immaculata, 12 Marijin^ pesmi za mešani zbor in orgle. Part. 16 di narjev, glasovi po 4 Din. Gruber, šopek Marijinih pesmi za me. šani zbor. Kogoj, Marijine pesmi za mešani zbor (Zbirka obsega napeve naših najstarejši! cerkvenih skladateljev.) Part. 12 Din. Premrl, Godovaice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor. (Najpripravnejše pesmi z9 posamezne Marijine praznike. 10 Din, glaj po 4 Din. Premrl, 40 Marijinih pesmi aa mešani zbor. Part. 40 Din, glas po S Din. Sattner, Hochreiter, Šopek Marijinih pesmi za mešani zbor. (Nove, krasne.) Part, 18 Diu. Sattner. Svetniške pesmi, III. zvezek a mešani zbor. (Zvezek obsega poleg drugih svetniških pesmi krasno pesem sv. Frančiška Serafinskega, posebno pripravno a tietjeredniško pobožnost.) Din 16. Mefeorologično poročilo, Ljubljana 30C m n. m. vi C. Uas opazovan ta 26.9. 21 h baro. muter v tnm 7413 Termo-metor T C 130 27-/9. 7 h 27./9. 14 h 7*3-5 743-0 11-0 16-0 Paibzots