Štev. 139. POLITIČEN Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod ici dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od lvs.—12. ure dopoldne. Kakopisl ae ne vračajo; nefrankirana pisma •e ne sprejemajo. Vredniikega telefona i ter. 74. SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. V Ljubljani, v torek, 21. junija 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman-»a celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, z a četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. ---^ Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 1. ^ Viprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I a • e r a 11 te računajo cnostopna petitvrsla (dolilni TJ milimetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat II ta, «a Irlkral 9 b, za več kot trikrat B b. V reklamnih noticah itane enostopna (armondvrila a« b. — Pri večkratnem objavljenju primeren populi. Cprarniikega telefona iter. 188. M J Trst in Amerika. Minoli teden je v ogrski zbornici poslanec Ratkay očital vladi, da tuji parobrodni družbi na leto žrtvuje 30 000 izseljencev. Ministrski predsednik grof Tisza je odgovarjal minolo sredo, da vlada, kar more, omejuje izseljevanje iz dežele; ako pa moderna država izseljevanja ne more pre povedati, mora je vsaj nadzorovati ter varovati izseljence na potu pred sebičnimi tujimi agenti. Vlada je pač sklenila pogodbo c družbo Cunard, da prevaža izseljence z Reke, ni pa pričela trgovine s sužnji, kakor je trdil Ratkay. Ta afera je dala povod, dn se javnost bavi z vprašanjem, ali naj tudi avstrijska vlada potom zakona obrne tok izseljevanja skozi Trst. Doslej avstrijski izseljenci v Ameriko potujejo skoraj izključno skozi tuja pristanišča Hamburg, Bremen, Antwerpen in Genuvo. Prva leta so razne agenture neusmiljeno izkoriščale izseljence, ki niso znali tujih jezikov in so jim bile razmere v tujini večinoma neznane. Pa tudi v moralnem oziru so bili izseljenci večkrat na milost in nemilost izročeni brezrestnim agentom. To je bil povod, da se je že 24. oktobra 1890 na Dunaju ustanovila družba sv. Rafaela, ki ima namen skrbeti za izseljence z dobrimi šteti in sicer, da razširja poučne spise, da nastavlja v tujih prista« niščih zanesljive, raznih jezikov zmožne OBebe, ki dajejo izseljencem potrebna pojasnila, in da izseljencem preskrbuje v pristaniščih primerna prenočišča, menjava denar, izbira ladje itd. Enaka, jako razširjena družba je tudi v Nemčiji, ki z raznimi sredstvi podpira neizkušene in ubege izseljence, ki iščejo kruha v tujini. Podružnico dunajske družbe sv. Rafaela imamo tudi v Ljubljani. Kakor znano, je bilo izseljevanje iz naše dežele zadnja leta že kar v modi, osobito z Dolenjskega in Notranj- skega. Skoro petina kranjskega prebivalstva je v Ameriki, kjer si raztreseni po raznih krajih služijo kruha. Toda naši ljudje pobijajo stopinje za svojimi znanci in sorodniki preko nemških pristanišč, koder puščajo velike svote trdo prisluženega denarja. Po časopisih in v državnem zboru se je že večkrat izrazila želja, naj vlada po zgledu dru-gifc držav uredi in nadzoruje izseljevanje, določi primerne parobrodne družbe in, če mogoče, obrne tok preko Trsta. To vprašanje pa je zadnji čas postalo tem važnejše, ker sta dve parobrodni družbi »Ausbro- Američana« in »Cunard« pričeli voziti dvakrat na mesec iz Trsta do Novega Jorka. Vsled konkurence so cene sedaj raz-merno jako nizke. Zato je mogoče, da se bodo ljudje iz južnih avstrijskih dežel izseljevali preko Trsta. Vožnja na morju je sicer nekaj daljša nego od Hamburga, toda Trst je pred pragom in revni ljudje, kar so večinoma izseljene', gledajo v prvi vrsti na nizke cene. Opetovano smo že naglašali, da je izseljevanje žalostna posledica slabih gospodarskih razmer, pereča rana na narodovem telesu. V tujino se selijo najboljše delavske moči, ki jih doma pogrešajo družine. Zato izseljevanja nismo in ne bomo nikdar priporočali. Toda so kraji, koder ljudje z največjim trudom ne zaslužijo vsakdanjega kruha, kodsr je lakota reden gost v hiši in so družine čez glavo v dolgeh. Tem ne more in noče nihče braniti, ako morajo zapustiti svoje domove in si v tujini iskati zaslužka. In s tega stališča se strinjamo z mislijo, da hoče vlada izseljevanje iz južnih dežel obrniti preko Trsta ter ondi zgraditi veliko zgradbo za prenočišča izseljencem. To je nekaj, a ne vse, kar je potrebno za varstvo in nadzorstvo izseljevanja. Vlada bode mo rala poskrbeti za zanesljive osebe, ki bodo skrbele za izseljence pri odhodu, med vožnjo in ob prihodu v novi svet. Odločno bi namreč morali oporekati, ko bi vlada kakorkoli dajala domače sinove tujcem v najem, kakor je Ratkay očital ogrski vladi, in bi s s tem nehote Se pospeševala izseljevanje. Sicer pa bode vlada menda že v bodočem zasedanju državnemu zboru predložila do tični načrt zakona. Danes hočemo Bvoje rojake le opozoriti, da so v Trstu ustanovili podružnico sv. Rafaela, ki prične delovati dne 29. junija. Z največjim veseljem pozdravljamo to delo krščanske ljubezni ; čast možem, ki hočejo žrtvovati proste ure v blagor ubogih izseljencev. Začetek bode težak, a s časom more podružnica v zvezi z ljubljansko premagati največje težave, ako prijatelji ljudstva in merodajni faktorji store svojo dolžnost. Na glašamo pa, da ta podružnica ni nikaka agentura za izseljevanje, marveč le mednaroden odbor, ki v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku izseljencem daje potrebna pojasnila. Na slovenske dopise odgovarja g. Andrej Furlan, kaplan pri novem sv. Ar.tonu v Trstu, via Vincenzo Bellini št. 2; na ita lijanske dopise odgovarja g. Anton Germek, kaplan pri sv. Antonu, via Giacinto Gallina št. 6 ; na nemške pa g. Ludovik Dean, predsednik katol. družbe via del Toro št. 5. Rusko-japonska vojska. Strašna katastrofa na morju. Skrydlov je potopil več japonskih transportnih ladij. Katastrofa je morala biti velikanska, ker Japonci o številu žrtev trdovratno molče in ker vlada po Japonskem silno ogorčenje proti admiralu Kamimura. Uradnega japonskega poročila še vedno ni. O tej katastrofi, katero je Japoncem zadal Skrydlov s par krogljami, smo dobili še naslednja poročila: Petrograd, 19. junija. Podadmiral Skrydlov brzojavlja carju Nikolaju: 15 t. m. je srečala naša križariška divizija v korejski cesti japonski prevozni parnik »Izumimaru", ki je vozil čete ter Be približaval japonskemu obrežju. Ko je pretekel čas, katerega smo mu določili za spuščanje rešilnih čolnov, katerih se je poslužil le del posadke, potopili smo parnik s krogljami iz naš h topov. Kmalu nato smo zapazili od jugovzhoda prihajati parnika »Htasimaru" in »Sadu maru", ki sta vozila čete, oziroma konje in materijal za železnico. Ker se parnika nista hotela udati, potopili smo ju, ko je potekel določeni rok, s torpedami. Japonoi so torej izgubili tri prevozne parnike z vsebino več kot 15 tisočton, d e l v o j a š t v a i n m o-štva, kakor tudi mnogo vojnega in železniškega materi j a 1 a. Berolin, 20. junija. „Lokalanzei-ger« poroča iz Tokia: Ljudstvo je razburjeno radi nezgod na Cungarški morski cesti. Napredna stranka je imela včeraj shod, na katerem je sprejela resolucijo, a katero zahteva od vojnega in mornaričnega ministra natančnejših podatkov, kaj hoče ukreniti v varstvo prevoznih ladij, in kako hoče nastopiti proti OBebam, ki so zakrivile to nesrečo. Tokio, 20. junija. Vladivostoško brodovje je izginilo pri Henašisaki ter plulo proti severu. Istega dne, ko so Rusi napadli japonske prevozne parnike, je bilo v Korejski cesti 13 japonskih prevoznih parnikov. Ker se je ruskemu brodovju posrečilo uiti, sedaj japonsko prebivalstvo napada admirala Kamimuro. Admiral Kamimura bo, ako se Rusom posreči, dospeti v Vladivostok, moral skoro gotovo odstopiti. H a k o d a t e , 20. junija. Včeraj je došel sem neki amerikanski parnik s petrolejem iz Sangaja. Njegov kapitan pripoveduje, da jih je pri Čugaru ustavila neka ruska bojna ladja. Častniki, ki so došli na krov, so pripovedovali, da so 15. t. mes. potopili tri japonske prevozne parnike. Na krov so vzeli 40 Japoncev, katere so rešili potopa. Tokio, 19. junija. Admiral Kamimura se je včera j vrni 1 na s v o j e o p e r a c i j s k o opirališče, ne dabibilvidelruske ladje. LISTEK. Sanje v noči pred konferenco. Iz dijaškega življenja. Spisal Blagoljub. (Konec.) Molče se je poklonil zboru in se vsedel. Nato se je vzdignil Zeehe in začel: »Ne morem reči, da se ne uči rad zgodovine. Rad se jo uči in z veseljem se jo uči. Tudi tega mu ne morem zameriti, da s neko hladno površnostjo prebira moje slavospeve o starih Germanih. Jaz sam čutim, da sem predaleč zagazil v svojem ger-mancfilstvu, zatorej mu odpuščam, zlasti ker vem, da je Slovan. A nekaj druzega je, kar me boli, Jesar mu ne morem odpustiti. Najčešče in z največjim zanimanjem prebira pikantna mesta, ki sem jih, kot resnicoljuben zgodovinar, moral sprejeti v svoje delo. Tega mu ce morem odpustiti, to je kaz-njivo!« Nato se je vzdignil Wapler in pričel: »Kakor je že moj prednik tožil o morali, tako moram tudi jaz, in to tem bolj, ker sem se že v življenju vedno zanjo boril. Nikakor ga no grajam raditega, ker se ne uči po moji knjigi, nasprotno, še pohvaliti ga moram, ker rad in verno posluša razlagovalca moje knjige, kajti moja knjiga je res že zastarela. A grajati ga pa moram tem strožje raditega, ker ss ne ravna po naukih, ki jih sliši. Ker nam je dal Bog oblast in povelje kaznovati, kjer je treba, zato predlagam, da ga kaznujemo!« Nato je vstal njegov sosed, vitez Močnik, pogladil si z desnico nepokorne brke in začel s trdo, neizprosno besedo: »Mogoče mislite, slavna gospoda, da ga bom zagovarja), ker je moj rojak in celo bližnji sosed? Ne, ne bom ga zagovarjal, vreden je kazni, popolnoma je vreden kazni, ki jo je predlagal pravični Ciceron, da, še večjo kazen je zaslužil. Saj nikdar ne pogled.* algebre, nikdar ne odpre geometrije, kaj še le logaritmov ! Ko sem bil jaz v njegovih letih, Bem brskal po logaritmih, kakor kak navdušen mlad pesnik po Preširnu. Pa to še ni dovolj! Se norčuje se — nesram-než! — iz Pitagorove vede; pravi, da jo mnogo pametneje, verze verižiti, kakor pa številko spletati! Ali ni to najskrajnejša predrznost ? Logaritmi pa verzi! Ali se da to sploh primerjati ?! Sramujem se, da teče lo kaplja moje krvi po njegovih žilah. Kaznuj- mo ga, kaznujmo ga, malopridneža, z največjo, najhujšo kaznijo!« Grobna tišina je zavladala po teh besedah, meni je kar sapa zastajala, poln strahu in groze sem se tiščal pod odejo. Tu se je vzdignil zopet nov govornik, doktor Wal-lentin. »Kar se tiče fizike, mu ne morem ničesar očitati, pa tudi hvaliti ga ne morem. Za fiziko nima pravega zanimanja, a tega mu ne zamerim, ker vem, da mu ga niti knjiga, niti učitelj ne vzbujata, kakor bi bilo potrebno pri mladini. Da bi prej to spoznal, kar zdaj vem, ej, vse drugače bi spisal knjigo I Tudi dijaki bi potem drugače štu-dirali in drugače znali. Jaz ne predlagam nobene kazni.« Zopet tišina. Nihče se ni ganil, le Močnik je nevoljno pogledal na govornika. Nato je vstal Goethe in pričel obsodbo : »Ne poznam še dolgo časa tega dijaka, a kolikor sem ga do sedaj spoznal, Be mi ne zdi še tako napačen človek. Lc to mi ni ljubo, da on najraje prebira tisto pesmice, katerih se šo sedaj le z rdečico na usahlem lici spominjam. Kar jo pa pravih biserjev v moji Muzi, te pa le prepovršno prebire. Tudi mo jo jezilo, da mi je smešil vzvišono odo »Meine Gottin«, pa to so le malenkosti, to se mu nazadnje še odpusti. Jaz, kakor tudi moj prijatelj Schiller, predlagava, naj se sicer kaznuje, toda le z majhno kaznijo « Ko je to izgovoril, si je popravil svoj zeleni frak in se vsedel. Nato se je vzdignil sv. Metod in začsl z mogočnim, povzdigne-nim glasom : »Bratje, ne sklepajmo prehitro sodbe, kajti „ne sodite, da ne boste sojeni!" Res se je dijak Vincfil večkrat pregrešil, toda, bratje, odpuščajmo, kakor je On odpustil, ki je nas odrešil! Tudi meni ni vse po volji, kar dela v staroslovenščini, toda človek je slaboten, lahko pade. Srce me zaboli, ko vidim, kako površno čita evangelije, ki sva jih z bratom poslovenila, da gleda le na obliko in besede, ne p», kar je glavna stvar, na vsebino in jedro. Toda jaz mu po vzgledu Odrcšeniko-vem odpuščam. Bratje, odpustimo mu in prosimo, da se poboljša, ako je božja volja!« Globoka tišina je zavladala po teh besedah. Wapler je s svetim spoštovanjem pogledal na Metoda, le Močnik in Ciceron sta nejevoljna teptala z nogama pod mizo. Tu pa se jo vzdignil sivi starček, slepi Homer izza mizo in začel: »Potolaži, o Muza nebeška, razdražena Tokio, 20. junij«. Ig Simonosekija poročajo, da ao slišali tam streljanje topov. Tam prevladuje mnenje, da je vladivostoško brodovje zopet v Korejskem morju. Tokio, 19. iunija. Prevozni parnik „lzumimaru" ao Rusi v sredo blisu OSime potopili. Potnike in moštvo je reii „Gromoboja. Tokio, 19. juniia. Ko so Rusi potopili prevozni parnik „Iiumimaru", pluli so dalje proti Hokajd'. Tokio, 19. junija. J a d e r n i e i „ J a v a t a * in „A n s e j" soRasi v četrtek potopili med oto koma Oku i n K o j i m g. 37 oseb, ki so se vosile na njih, so došle popoldne v Jesaši. Vladivostoško brodovje je na svoji poti doslej potopilo pet japonskih ladij. Petrograd, 20. junija. (Uradno.) Danes je došla sem Skryd lova brzojavka, v kateri S k r y d 1 o v javlja, da se je vrnil v Vladivostok, ne da bi bil izgubil kakega moža in ne da bi se mu poškodovala kaka ladja. Bitka pri Vafankovu. London. 20 junija. O bitki pri Va-fanko\u poroča Reuterjev dopisovalni urad: Genen.1 Oku je pričel 13. t. m. v treh cd delkih prodirati. Boj te je pričel 14. t. m. popoludne ob 3. uri, in sicer ga je pričelo topništvo. Ruai so imeli 98 topov ter so do večera pridno streljali na sovražnika. Ponoči so zasedli Japonci grič Venšiatun in neki grič zahodno od Fayunkava. Ea del Japoncev je prodiral ob reki Fučov ter imel veliko izgub, ker so Rusi močno streljali na nje. Temu oddelku je došel na pomoč oddelek pehote in topništva, na kar so združene čete pregnale Ruse od Taiančena, zasedle tamkajšne višine ter odločile zmago. Med tem je mnogo trpelo japonsko desno krilo. General Oku mu je moral poslati rezervo na pomoč. Rusi so se branili zelo hrabro. V nekem kritičnem trenotku obšla )e japonska konjenica ruske vtrdbe ter jih napadla na levem krilu. Dasiravno so bili od obeh Btrp.ni obkoljeni, vendar so se Rusi še vedno hrabro branili. Na umikanju jih japonska konjenica ni mogla zasledovati. Tokio, 20. junija. General Oku poroča, da je dal pokopati 1516 na bojišču pri Teliau padlih Rusov. Razven tega so Rusi sami, kakor pripovedujejo domačini, pokopali mnogo mrtvecev ali jih pa odnesli. Petrograd, 20. junija. V dobro po učenih krcgth se boje, da je general Stakelberg že ločen od drugih ruski h čet, ker so Japonci zasedli vse važnejše točke okoli Kaj-čova. Liaojan, 20. junija. Došle so vesti o večjih bojih na jugu Blizu Kajčova se baje bije bitka V severni smeri je vozil en vlak z ranjenci. Nadaljni vlaki slede. London, 20. junija. General Kuroki je odposlal oddelke oa pomoč armadi pred Port Arturjem ter koncentruje svoje glavne čete za defen-zivo proti novim ruskim poizkusom rešiti Port Artur japonske oblege. Zadnji begunci iz Port Artuja, ki bo došli v Č fu, poročajo, da Japonci stoje 12 km severno od Port Arturja. srca, da bodo pazno in nepristransko poslušali moj svet! Kdo je rešil Odiseja iz tisoč Btiak ? Kdo je podelil junaškim Ahajoem zmago nesmrtno ? Kdo drug, kakor bogovi. Večna naj vaša bo slava, nesmttni olimpski bogovi! Kdo naj otme VinoOla pred zeva-jočim prepadom ? Večni bogovi! — Zbrani prijatelji, pošljimo Vinofilu v spanju boginjo Banj, ki naj mu jako živo nariše pretečo nevarnost, ki naj mu pokaže prepad, pred katerim stoji, ki naj mu pokaže pot, po kateri zopet lahko pride do prejšnjega blagostanja ! To je moj nasvet. Mislim, da je pra vičen in pameten, dasi se sedanji svet norčuje iz takih božjih selov in jih zasmehovaje imenuje ,Deus ex maohina', pa meni to nič ne do, jaz se, kakor tudi vi, nič ne menim sa Zemljane. Prijatelji, ali sprejmete moj nasvet ? Kdo je zoper ?« »Vrlo ! Vrlo dobro!« je odmevalo od vseh strani, le Močnik in (J.ceron Bta nekaj godrnjala, pa kaj sta hotela proti večini 1 Potihoma, kakor so prišli, so zborovalci zopet odhajali. Zadnji je odhajal Ciceron, venomer je godrnjal, Se izmed vrat sem čul njegovo godrnjanje, vedno glasneje in glasneje mi je prihajalo na uho. Slednjič se vspnem pokonci in zaslišim prav razločno, kako je klicala naša gospodinja : »Fantje, vstanite, al«, ura bo sedem!« Petrograd, 20. junija. Ruske izgube pri Vafankovu cenijo na 4000 mož. Japonci prodirajo proti Kajčovu. Kurokijeva armada koraka proti Mukdenu. Petrograd, 20. junija. Tu se govori, da so Rusi pri Teliau izgubili le 1500 mrtvih in 700 ranjenih. Trije japonski sska-droni so bili popolnoma uničeni. Japonske i s g u b e o e n i j o tu na'6000 mrtvih. London, 20. junija. Reuteriev dopisovalni urad poroča iz Liaojana: Med bitko pri Vaiankovu je streljalo na ruske vtrdbe 50 japonskih topov. Posebno grozovito so delovale Srapnele. Bitko je odločilo topništvo. Rusi so obšli japonsko levo krilo, ki pa se je hitro obrnilo ter napadlo v treh oddelkih ruske izvrstne vtrdbe. General Kuropatkin je v nekem armadnem povelju posval čete, naj ne obupaio. Japonci pred Port Arturjem dovažajo obležne topove. Ker so se Rusi pred japonsko premočjo po bitki pri Vafankovu umaknili in ker prodirajo Ja ponci v V2h3dni io severnovzhodni smeri, pričakovati je še večjega boja v južnovshodni pokrajini. Pariz, 20 junija. General Kuroki je odposlal k O kuje vi armadi divizijo, ki se je udeležila boja pri Vafankovu. Ta koraka proti Kajpinu, kjer Be pripravlja odločilna bitka med večjim delom ruskih čet in več kot 100.000 Japonci. Berolin, 20 junija. Dapisoik »Bari. Tageblt« poroča iz Liaojana: »V tridnevnem boju 14., 15. in 16. t. m. med V.fan-kovom in Činminom se je borilo 32 rus. bataljonov pod baronom Stakelbergom. Bitko je odločila premoč japonskega topništva. Port Artur se zamore po mo jem mnenju braniti najmanj štiri mesece«. General Stakelberg. Generalni poročnik baron Gregor Kar-lovič pl. Stakelberg, poveljnik 1. dibirskega kora, je bil rojen leta 1851. ter orišel kot paže na petrograjski dvor. Leta 1869. je bil imenovan za kometa prvega reda, 1873 pa za stotnika. Leta 1886. je postal poveljnik 25. dragonskega polka in štiri leta pozneje transkaspiške kasaške brigade z naslovom generalni major. Leta 1897. je poveljeval 15. konjeniško divizijo ter bil 1901 poveljnik 2. sibirskega vojnega kora. Kot tak se je odlikoval proti kitajskim boksarjem ter postal 1892 poveljnik 1. konjeniškega kora in kmalu nato poveljnik čet mandžurske armade. Tudi v turški vojski se je odlikoval baron Stakelberg ter bil odlikovan z raznimi redovi. Port Artur. London, 20. junija. „DaiIy Mail« poroča, da so Japonci ruskim bojnim ladjam zaprli povratek v portartursko pristanišče. (?) Petrograd, 20. junija. Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena: Iz Port Arturja poročajo, da je 12. t. mes. oddelek prostovoljcev pregnal Japonce iz njihovih utrdb vzhodno od lunvantianske doline. — 13. t. m. so prodirali trije japonski bataljoni iz Sicbiumao proti lunvantianskem zalivu, toda te sta na njihovem prodiranju ustavila dva oddelka ruskih prostovoljcev združena z na pomoč došlo stotnijo mejne straže. Križarica »Novik« je streljala s torpedovkami vred na sovražne torpedovke ter prisilila sovražno pehoto, da se je morala po nekoliko strelih — umakniti. Petrograd, 20. junija. Dopisnik ruske brzojavne agenture brzojavlja iz Mukdena: Po kitajskih poročilih so Rusi še vsak napad na Port Artur odbili ter povzročili Japoncem mnogo izgub. Kakor poročajo, ovirajo ruske prednje straže sovražnikove poiikuse, napasti Port Artur od suhe strani. Japonski armadi nedo-staje na Liaotunu živil. Petrograd, 20. junija. Ruska brzojavna agentura poroča iz Liaojana: Iz Port Arturja sem došla poročila trdijo, da do 14. t. m. niso napadli Japonoi Port Arturja niti od morske niti od suhe strani. Japonoi so peizkušali četrtikrat blokirati pristaniški vhod b štirimi »branderji", toda branderje so ruske baterije potopile, predno so pripluli do vhoda. Junaštvo ruskih žensk. »Ruski Invalid« je prinesel sledečo črtico očevidca boja na reki Jalu. V prvih vrstah, v času razjarjenih spopadkov naših z Japonci, strmeli so vsi nad tremi drznimi ezdeci v sivih vojaških plaščih. Le-li jezdeci so se pojavljali sedaj tu, sedaj tam z naj-)Otrebnejšimi pripravami za obvezanje ran. Nevidnost božja varovala jih je sovražnikovih krogelj. Pozneje se je dokazalo, da so ti jezdeci bile ženske in sicer žene udeležencev boja. Dopisnik »Nov. Vrem.« imenuje te tri ženske, ki so pokazale tako junaštvo v tjurečenskem boju in sprejele vlogo usmiljenih sestra. To so bile soproge: poveljnika 22. polka, gospa G r o -m o v a , častnika konjsko gornje batarije sčegoljeva in nadzornika divizijnega lazareta, Makarova. Plašč prve je bil ves prebit od krogel. Ko so Japonoi prišl k lazaretu in so, ne glede na znamenje »Krasnega Krila«, streljali po njem in ubili in ranili nekaj konj, ni ae ganila s svojega radovoljno izbranega si mesta niti ena teh ruskih junakinj. Strela v zrakoplov. Berolin, 19. jun. »Lokalanzeiger« je poizvedel, da je na vojaškem vežbališču v Soulu strela udarila v zrakoplov irako-plovnega bataljona. Zrakoplov je takoj eksplodiral in zgorel. Težko so ranjeni dva podčastnika in en vojak. Še en ruski poraz? Pariz, 19. junija. Ii Petrograda poročajo nekateri franooski listi, ki so sioer Rusom prijazni, sledeče: Sam so došla poročila, da se je razven Stakelbergovega poraza, bfla še bitka v okolici Daline, kraju ležečem med Sinjenom in Kajčovom. Ruski pomožni kor, katerega je general Kuropatkin poslal Stakelbergovim četam na pomoč, je baje tam zadel na Japonce ter bil prisiljen, se po mnogih izgubah umakniti nazaj. Ruski generalni štab je sklenil, storiti vse, da se prepreči japonsko prodiranje v tej smeri. Ako se sovražnik res polasti Kajpina, kateregajeie pričel obstreljevati, bo neomeien gospodar proge od N učvana do Port Arturja. Mladočehi vztrajajo v boju proti vladi. Tabor. Poslanec K r a m a f je na shodu mladočeških zaupnikov v Taboru dejal, da je češki narod močan dovolj, da prenese neprijaznosti dunajske vlade. Narod ve, da si more gospodarski sam pomagati po svojem lastnem delu in svoji lastni moči. Zahteve narodove bodo zmagale, če se jih je tudi treba počasi priboriti. Kramaf je dejal, da bodo Mladočehi vztrajali v dosedanji svoji taktiki. Avstrija in Kitajska. Kitajskega poslanika Qi - Ta • Č»na, ki zapusti Dunaj, je sprejel cesar Frančišek Jo žtf I. v avdijenci. C asar je poslaniku naročil, naj sporoči pozdrave kitajskemu cesarju in cesarici, in je povdarjal svojo zadovoljnost, ker je Kitajska v sedanji rusko japonski voj ski nevtralna. Cesar je prosil kitajskega poslanika, da bi Kitajska pri naročilih novih vojnih ladij, orožja in vojnih potrebščin upoštevala avstrijsko industrijo, ki Be lahko po naša s svojim tehniškim razvojem. Kitajska se bode prepričala, da bodo avstrijski podjetniki točno izvršili kitajska naročila. Želel je tudi, da bi se pomnožile trgovske zveze med Avstrijo in Kitajsko. Finančna samostojnost Hrvaške. Ogrska regnikolarna deputacija je včeraj po daljši razpravi sprejela finančno pogodbo b Hrvaško in sklenila, da bode skupna seja s hrvaško regnikolarno deputacijo ob 5. uri popoldne. Vlada in ltusini. Znano ie, da Rusine v Galiciji zatirajo Poljaki in da od časa do časa vsplamti staro sovraštvo Rusinov proti Poljakom. Zadnji čas so vzbruhnili ob vojaškem novačenju v kosovskem okraju nemiri proti Poljakom in židom. Rusini so tudi poskusili pretrgati brzojavno zvezo, a to so preprečili orožniki. Šele ko so v okraj poslali vojaštvo, se je rusinsko prebivalstvo pomirilo. V zadnjem času je pa vlada razpustila 14 rusinskih telovadnih društev. Narodno sovraštvo na pokopališču. Nekatere občine pri Karbiou so zapove-dale, naj se vsi nagrobni kamni s češkim napisom odstranijo s pokopališč. Kakor se laže, politična oblastva nočejo storiti ničesar iroti tej odredbi. Sedaj se pa poroča, da je izdala občina Sadovic, kjer je ena tretjina prebivalstva češka, zapoved, da se morajo anu, da mora reSiti tudi nemške vloge onih oblasti j, ki so zavezane dopis avati s ogrskimi oblastmi ogrsko, to pa zato, ker nikakor ne gre zaradi službe in reda, da bi si oblasti zaradi narodnostnega prepira dopisovale, marveč naj, če se zgodi tak slučaj, do-tična oblast predloži pritožbo na višje mesto. Minister ne bode nikdar odobril nastopov, kakoršen je bil debreoinškega župana. Opozicija je nato povcročila velik nemir, dele vale so psovke na min. predsednika in mnogo poslancev je bilo pozvanih k redu. Poslanca K u b i k a je zbornica izročila imunitetnemu odseku. Poslanec Ratkay je zahteval, da mora predsednik poklioati min. predsednika k redu, ker je ministrovo pojasnilo kršenje ogrskih zakonit h določb. Predsednik je ia-iavil, da sme to, ako hoče, storiti zbornioa. Ko se je polegel nemir, je zbornioa nadaljevala razpravo o ureditvi plač železničarje«. Stremayr na smrt bolan. Dunajsko Novo mesto. Bivšega predsednika najvifijega sadnega dvora, tajnega svetnika in veiletnsga naučnega ministra Karola p I. S t r e m a y r j a je zadel mrtvoud. Previden je bil bv. zakramenti. Da bi okreval, dvomijo, ker je že 81 let star. Z Balkana. Turčija je sklenila in podpisala z oto-mansko banko pogodbo, vsled katere bode banka prevzela iz občevanje reformnega orožništva in sicer 250 000 funtov na leto. Poslaništvom tujih velevlaBtij je turška vlada takoj odposlala prepis pogodbe. Vlada je prepovedala uvoz in porabo kekodilnega natrona in ciankalijs. Urednika R a d o v a n i č a je 19. t m. v NiSu napadel nadporočnik Š u j o v i č in ga težko ranil s sabljo. Radovanič je na častnika streljal in ga tudi ranil. Napad je povzročil neki članek. Turška vlada dolži Armence, da so v sporazumu z makedonskim odborom izzvali Kurde, ki so nato pričeli s klanjem Armencev. Kajmakan v Ohridi je zaprl kucovalaško oerkev. V Atenah se je ustanovil grško-make-donski odbor, ki izjavlja, da bode čuval Grke v Makedoniji in d« bode odslej maščeval vsak umor, ki se bode izvršil nad kakim Grkom. Srbska policija je zaplenila 'vso obleko umorjene kraljice Drage. Ponemčevanje Bosne. Nemci se v Basni vedno bolj množe in ie bilo ob zadnjem ljudskem štetiu v Bosni 900 nemških rodovin s 4900 osebami, a sedaj je že 980 nemških družil s 5300 osebami, ki se skoraj vsi pečajo s poljedelstvom. Tri kolonije namreč VVindthorst, Maglaj ii Rudolfsthal imajo katoliške, Bra-nievc, Franc Jožefova dolina, Kralupi, Ukringskilug, Doberlin in nekaj manjših kolonij pa imajo protestantovske nemške priseljence. Vseh Nemcev jc v Bosni približno 30 000. V Sarajevu imajo Nemci dva nemška lista m tudi nemško gledališče; Nemčija ima v Sarajevu tudi svojega konzula in Nemci delajo na to, da bi v Bosno privabili kar največ Nemcev iz Prusije. Nemški »Drang nach Oitan« dela sistematiško na to, da si napravi most ne le do Trsta, marveč tudi do Carigrada. Nemiri v Armeniji. Angleški poslanik O' Cannor v Carigradu je velikemu veziru in ministru za vnanje zadeve prečital brzojavna poročila angleškega konzula v Mušu, v katerih se naglaša da je stanje Armencev v muSkem okraju nezuoBno. Med Armenci vlada splošna panika, ker se boje novega klanja. O' Connor e odločno zahteval od Turčije, da naj pre-areči nova grozodejstva Kurdov med Armenci in je Turčiji zažugal, da bode Angleška poslala bojno brodovje proti Turčiji, ako se ponove grozodejstva v Armeniji. Italijanska zbornica. Pri proračunski razpravi vojnega ministrstva v italijanski zbornici je povdarjal so-cialistiški poslanec Calajanni, da mora biti vojna moč podrejena onim splošnim načelom, katera vodijo državno politiko. Domovine ne smemo postavljati v nevarnost vsled sanj, in zato Be ne smejo prirejati prireditve, ki bi lahko povzročile vojsko. Ministrski predsednik Giolitti izjavi: Pridružim se besedam Colajannija, vlada se ne bode udala vplivu kake stranke v kateremkoli oziru. Kdor se bode mešal v vprašanja vnanje politike z namenom, katerega je označil Calajanni, se bode smatral sovražnikom domovine. — Ost v razpravi je bila naperjena proti znanemu Garibaldijevemu oklica proti AvBtriji. Iz brzojavk. Dunaj. Cesar je danes sprejel turško odposlanstvo, ki mu je izročilo sultanov red. Zvečer je v Scboobrunnu dvorni obed. M e r a n. Nemški prestolonaslednik in prino Eitel Fritz sta došla za več dni sem. Beigrad. »Stampa« poroča, da je policija zaplenila vso obleko kraljice Drsge ter izroči oenilno svoto njenim sestram, da prepreči vsako kazanje teh oblek. Poročne obleke ne morejo nikjer dobiti. Spalno sobo kralja Aleksandra, za katero je Anglija ponujala velikan eke svote, bo dala kraljica Natalija baje zažgati. C e t i n j e. Poslanik srbskega kralja, kabinetni 8ef dr. Nenadovic, je izročil 20. t. m. knezu Nikolaju red Karagjorgjevičive zvezde ter v nagovoru omenjal prijateljstvo in bratstvo obeh narodov. Sofija. Knez Ferdinand je došel sem ter nato odpotoval proti Evksinogradn. V Štajerske novice. š Pri Novlcerkvi je umrl čast. gosp. 'K o č e v a r Jakob. Nam se piše, da se je pogreb vršil minolo soboto. Prišli so, če *tri službeno zadržane duhovnike domače de kanovine izvzames, vsi bližnji sobratje in dva duhovnika sosednje dekanovine konjiške. •Pogreb vodil in v cerkvi nagrobnico govoril in sv. mašo popeval j* p. n. gosp. dr. Gre goreč, kanonik dekan. Iz govora povzamemo, da 88 ie Kočevar narodil vŽilcu dne 16 julija 1841. Izmed osmero otrok je bil najmlajši in je preživel vse svoje starejše brate in sestre. GimLazij obiskaval je v Calji. Spričevala pričajo, da je vse razrede dovršil z odliko. Tudi v bogoslovju v Mariboru napredoval je izvrstno Duhovnik postal je dne 29 junija 1865, a v službo dušnopastir-sko stopil je Bledečega leta v Artičah pri Brežioah, kapelanoval je tudi v Sevnici, na Slatini, pri Sv. Juriju ob južni železnici, v Koprivnici in v Konjioah. Tu je vsled bolezni izstopil iz službe ter ga je pod svojo človekoljubno streho vzelo dobro srce go spoda kanonika dr. Gregorca, kjer je preživel malone petnajst let Gospod Kočevar je ket izobraženec bil obnašanja prijaznega, OBeba ponižna in miroljubna, učena, zvedena v bogoslovju, v zgodovini in v prirodoslovju, občevanje ž njim bilo je prijetno. Blagej duši svetila večna luč! š General in kapelan. Nesrečni general Benedek prišel je svoječasno na Slatino. Tu so se ga letovičarji ogibali. Imeno-vanec pa je priložnostno izvedel za izobraženost kapelana Kočevarja, o katerem poročamo zgoraj, ter Bi jo je izvolil za navadno tovarišijo. Kapelana so kot prijatelja zgodovine zanimali podatki iz minole vojske ter si je črtice zapisaval. Čez nekoliko časa se je pa začelo preiskavati, s kom vse da general občuje. Ko je kapelan Kočevar zadevo zvedel, a nikdar nikomur ni maral škodovati, je to povzročilo, da je v ogenj vrgel vse zapiske o nesrečonosnej vojski in njegovem generalu. š V Maribor je Drišel v soboto vlč. o. Krizoetom Luft, generalni vizi-titor frančiškanske slovenske pokrajine. Redovni provincijalni kapitel bode 28 julija v Ljubljani. š Utopljenki v Hudinji pri Celju. Utopljenki se pišeta Marija Jelenko in Marija Medveš, prva stara 15, druga 20 let. Medveš je prišla iz Konjic obiBkat svojo prijateljico Jelenko, s kojo sta se domenili, da gresta v Trst služit. V soboto popoldan sta se šli v Hudinjo kopat na nevarnem peščenem svetu, kjer jima je tal zmanjkalo. Ker nista znali plavati, sta uto nili, ne da bi kedo to opazil. š Suspendirani notar. Višje deželno sodišče v Gradcu je suspendivalo cd službe notarja * Kirchbachu, Alfreda Wert-h e i m a , radi raznih nerednostij. š Celjski mestni nemški mlin dela z velikim naporom, da bi za svoje smrad Ijive izdelke pridobil tudi med Slovenci kaj odjemalcev. Sedaj pošilja po Kranjskem svoja nemška priporočilna pisma, v katerih na znanja, da je potnik tega nemškega podjetja Emil Kronasser. Podpisani so na pismih Lenko. Batheis, Mihelčič, Jeschounigg in Rakusch. Pametni ljudje pošiljajo ta nemška pisma nazaj. š Umrl je v Mariboru trgovec Mat. S t e r ar e r. š Moža umorila V Marija Celju je Katarina Hossl umorila svojega moža. Morilko so zaprli. š Z druzega nadstropja je skočila, ne da bi se kaj ranila, v Ljubnem na Gorenjem Štajerskem zblaznela dekla Terezija Vodnik. Oddali so jo v blsznico. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. junija »Inteligenca" psuje. Seveda je zbes-nela »Narodova" »inteligenca* zaradi na šega sobotnega članka. V svoji onemogli jezi, psuje in zmerja tako, da le potrjuje uničevalno sodbo; ki se je izrekla o njej. A »Narod« se je postavil na drugo stališče, kakor Njega ekscelenca baron Hein. Dočim ta navedene besede taji, pravi „Narod", da, „če je to izpregovoril, je govoril kakor slepec o barvah". No, gospod baron Hein ni »slepec", ampak je imel v najtesnejši politični zvezi dovolj prilike, spoznati liberalno »inteligenco« in njene želje. Nam se pa zdi, da »Narod" besni samo zato, da se ne bi ustanovitev nekaterim njegovim prista šam tako zaželenega zavoda preprečila. »Narodove" psovke so le podpora k prošnjam mešetarjev s človeškim mesom. Videli bomo, kaj bo ukrenil baron Hein, ker v njegovih rokah je zdaj odločitev! Za iupnljo Črmošnjice je od kneza Karola Auersperga prezentiran č. g. župnik Jakob Lebar. Jako olnlčen vzgojitelj mladine je naduiitelj Ivan Malnarič pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Ta si daje v »Slov. Narodu" s popoloim podp som sledeče nravno izpričevalo: »Kot fantje smo vasovali in ljubili. .. V svojih ljubavnib razmerah se nisem seveda nikoli posvetoval s kakim kaplanom ter nisem nikoli nobenega prosil za dovoljenje, ali smem to ali ono žensko bitje ljubiti." Redovnike imenuje ta liberalec »svinjske ljudi«. Priporočamo takega vzgojevatelja mla dine v primerno vpoštevanje dež. šolskemu svetu. — Skupščina »Lege nazionale« je bila v nedeljo v Tridentu. Skupščina Be je izjavila za laško vseučilišče v Trstu ter odklonila vse druge poizkusa rešiti to vpra šanje. Pred Danteje? spomenik je bilo položenih 50 vencev. Zvečer je b 1 koncert igralcev na mandol ne. Med značilnimi za nimivostmi omenjamo sledeče: Pred Din-tejevim spomenikom so godbe igrale m a r-s e 1 j e z o in himne Mamelija, Trsta in Tri-denta. Ubogi Dante! Takih pesmi on ni za služil 1 Pri shodu je bilo 200 zastopnikov (po italijanski Statvi !) 84 podružnic. Pred sednik Taddei je tožil, da so Italijani zatirani ; posebno Slovani kličejo : V morje z Italijani! Poživljal je k večji požrtvovalnosti za »Lego«. Blagajnik adriatskega o d d e 1 k a se je nohvalil, da se tu množe dohodki. Leta 1901 je bilo dohodkov 85.205 K 73 h, leta 1903. pa 107 493 K 75 h. Društvo se je varovalo, naložiti preveč denarja v poslopja, in sedaj znaša njegovo denarno premoženje 304.388 K 94 h, za 22.161 K 26 h več, kakor lani. — Sklenili so resolucijo za italijansko vseučilišče v Trstu. Pri banketu je govoril tržaški jud Ve nezian, ki je med drugimi neslanostmi trdil tudi, da cerkev zatira italijanski z n a č a i Trsta (!)- — Brat hotel bratu glavo odsekati. V Plesevici pri Brezovici je počakal železniškega delavca Franca Kavčnika njegov brat Anton, hoteč mu s koso odsekati glavo. Udarec je Franc Kavčnik prestregel z roko, v katero se mu je kosa zarezala do kosti. — Stavka zidarjev v Trstu se je pričela. Stavka 3000 zidarjev; 250 delavcev je zapustilo m-aeto. — Ponesrečeni „ofreht". V Rovih pri Kamniku sta Janez Rode in Franc Kočar županu napravljala „ofreht". Pri tem sta se posluževala tudi topičev, katerih eden se ni hotel vžgati. Sla sta topič bližje pogledat, y trenutku je pa topič počil. Rode in Kočar sta bila težko poškodovana po obrazu. — Izprememba pri pobiranju voznih listkov. Na južni železnici nič več ne trgajo tour in rttour vozne listke pri dohodu vlakov na dvoje. Uprava je pričela baje sumiti, da Be nekje vozni listki, ki se oddajo, zopet pošljejo isti dan nazaj ter jih potem uporabljajo drugi ljudje. — Rezervisti klicani bodo v dveh oddelkih, in sicer 2 1. avgusta k 1-3-dnevni, in 2 5. avgusta k 16 Inevni orožni vaji. Din prihoda in odhoda pa ne štejeta k vaji. — Konec vaj je 10. saptembra ; na slednji dan, morda tudi šele čez dva dni, odpuščeno bo poleg rezervnikov tudi ostalo moštvo po končani triletni službi. — Mrtev pod vozom. Kovač Janez Kocjančič s Hruskarjev, okraj Logatec, in posestnikov sin Jakob Pavlin iz Kremenice sta vozila 7. t. m deske. Voz se je prevrnil na Kocjančiča. Predno je došla pomoč, je Kocjančič pod silno težo umrl. — Jesenske vojaške vaje V Ljub ljani nameščen 1. bataljon domačega pešpolka odide 1. julija na Rtkek in Unec, potem se vrne v Ljubljano, a dne 28. julija se odpelje v Celovec. Večje vaje bodo letos zopet na Koroškem, in sicer medR ižekom, Podkloštrom, Smohorjem in Beljakom do Feldkirshena. — Zaključne vaje vrše se v okolici Celovca. — Pogorela je 13. t. mes. popoldne hiša in hlev posestnika Janeza Bezeljaka v Mrzlem logu, občina Črni vrh v logaškem okraju. Škode je 3000 kron. — Učiteljici ustrelil skozi okno. Neki doslej neznan zlikovec, katerega orožniki pridno iščejo, je na Dovjem ustrelil v okno stanovanja učiteljice Marije Janša. — Kroglja je razbila okno, vendar ni imela več moči prodreti v sobo. — Izseljevanje. Brzoparnik »La Sa« voie«, francoske prekomorske družbe, (zastop potovalna pisarna Ed. Smarda v Ljubljani), je odplul iz Hma 11. junija in srečno dospel v New York 17. junija. Vozil je 6 dni 7 ur. — Izseljevalna komisija v New Vorku je odredila, da od sedaj naprej, mora vsak Eotnik pred izkrcanjem v New Yorku, p o-azati deset dolarjev denarja, brez izjeme, ako ima isti prosto vozno karto ali pa, da ima sorodnike v Ameriki ter tudi ako potuje samo do New Ycrka. — Hrvaške novioe. Madžarski terorizem. Občinski zastop v Delnicah je razpušJen, ker se je izjavil za — finančno samo stalnost Hrvaške. Vsi Bhodi, ki so se izjavili za fiaančno samostojnost Hrvaške, so bili razpuščeni. Z nasilstvi hočejo Madžari udušiti glasove hrvaškega naroda. — De-misija. »Obzir" poroča, da bo minister za Hrvaško pl. C z e h te dni demisijoniral. Njegov naslednik bo baje nadžupan grof Zichy. — Stavka radarskih delavcev v rudokopih Siverič, Velušič v Drnišu se je začela. Stavka 1000 delavcev. — Hrvaški dijaki v Grddcu bo imeli shod, na katerem so se izjavili za finančno samostojnost Hrvaške ter protestirali proti resoluciji nemških graških dijakov, ki so nastopili proti pravičnim zahtevam hrvaškega dijaštva. — Pravila »Zveze hrvaških bo k o 1 s k i h društev " so potrjena. —Narodni dar Fr. Kuha č u. »Društvo unajetnosti" namerava zbrati za skladatelja Fr. Kuhača povodom 701etnice njtgovega rojstva naroden dar. Kuhač živi sedaj v bedi. — »Matica Hrvaška« javlja, da kosti njenega dobrrtnika 1. 1903. na Dunaju umrlega trgovca Sidona B e r -kiča, nrepeliejo 22. t. m. v Sisek. — Velika nezgoda na delu 401etni težak Mihael Gašperšič, uslužben v čistilnici riža pri sv. S »vi, se je težko ponesrečil na delu. — Okolu 5. ure je imel opraviti pri nekem stroju. Pri tem pa mu je prišla leva roka med dve zobati kolesi, ki sta mu jo pri tem grozno štrli. — Strašna nesreča na južni železnici. O nesreči, ki Be je zgodila med postajama Kresnice in Laze v bližini čuvajnice št. 614 in o kateri smo včeraj poročali, se še poroča, da sta bila ponesrečena kmeta poBestnik Janez Zavrl in Mat. Lončar iz Kresnic oziroma Kresniškega vrha. Konja so dobili pozneje nepoškodovanega na znotranji strani zaprte p r e g r a j e. Kmeta sta Bkoro gotovo na vozu spala. Prejšnji dan sta pripeljala črešnje v Ljubljano ter sta se vračala s praznim vozom domov. Sidai nastane vprašanje, kdo je kriv te nesreče. Čuvaj ne, pač pa oni, ki so uredili pregraje tako, da če se pregraja nakrat zapre in je voz še na tiru, nima voz dovolj prostora, da bi se umaknif s tira. Med pregrajo in železniškim tirom bi moralo biti povsod dovoli prostora. -- Prisilne razprodaje v Avstriji 1. 1903. Leta 1903. je bilo v Avstriji nad 22.000 prisilnih razprodaj Vrednost za razprodajo namenjenega blaga so cenili na 8,098 735 kron, prodano je pa bilo za 5,560315 kron. — Drava je prestopila bregove pri Gornjem Dravogradu. Stanovanja ob reki ondi ljudje zapuščajo. — Matura na gimnaziji na Su-šaku se je vršila te dni. Maturiralo jo 36 dijakov, ki so vsi napravili izpit z ugodnim uspehom. Med maturanti sta bila tudi dva Slovenca, g. Vladimir Breskvar, sin faktorja Blaznikove tiskarne, g. Svito-slava Breskvarja in goBpod V e k o s 1 a v J e n i č. — ,.Živinski vozdvi". Pod tem na elovom smo dne 21. maja objavili poročilo, da je prišlo z Bleda na jeseniški kolodvor več ljudi, ki so hoteli na sv. Višarje. Mnogo jih je moralo iti peš, ker ni bilo dovolj že lezniških vozov, drugi so se morali voziti v »živinskih vozovih«. Z ozirom na to poročilo smo od c. kr. ravnateljstva drž. železnic v Beljaku dobili pojasnilo, da pač pride vsako leto na isti dan okoli 200 romarjev, za katere naroče več vozov. Letos pa jih je prišlo okoli 400, ki niso dobili prostora v petih, iz Ljubljane naročenih vozovih. Zato naj bi v takih slučajih vedno preje naznanili postaji na Jesenicah ali v Ljubljani, koliko oseb približno pride, da jim pripravijo dovolj v»zov. — Zemlja se je posula Radi neprestanega deževania se je 11. t. m. posula blizu koče Marije Kos v Podborštu-Pesjaku zemlja proti prazni hiši Alojzija Košitja ter potegnila s seboj tudi kravji in svinjski hlev posestnice Kos. ObSinski urad je ukrenil potrebno, da se prepreči nadaljna nezgoda. — Ponarejen denar. 30. maja je prišel posestnikov sin in pismonoša Matija Simšič iz Mrzlega polja, občina Postojna, k tamkajšnji davkariji, da plača davke. Ta pa so spoznali, da je tolar za 5 K ponarejen. Ta je iz kovine »Britannia«, je lažji ter pi sava na njem ni dobro ponarejena. Preiskava je dokazala, da je ta denar izdala 20. maja 1904 postojnska posojilnica in hranilnica. Dalje ni bilo mogoče zasledovati oele stvari. Ker ni izključeno, da je prišel ta novec iz kakega drugega okraja, se cela stvar natančno preiskuje. — Novioe is Amerik«. Železnica je povozila v Clevelandu našega rojaka Alojzija R o d i n a. Pokojni je doma iz Dobrnič, star 38 let. V domovini zapušča mlado vdovo. — L o č i t e t zakona v 71. letu starosti. Dr. Andrej R. Robinson je v Nt>w Vorku živel s svojo boljšo polovico nad 50 let v polnem miru in soglasju. Sedaj ga pa njegova 71 let stara žena toži radi neke 401etne vdove na ločitev zakona. — Nesreče naših ro« j ako v. Iz Broughtona, Pa., se poroča, da je tamkaj v premogovem rovu ponesrečil rojak Miha Tomše, star 38 let, doma iz Češnjic na Dolenjskem, kjer ostavlia soprogo in dvoje nedolžnih otrok. V Wilkes-barre, Pa., bi skoraj ponesrečil rojak Ivan Sabolik, ki je padel v 150 čevljev globoko votlino. Po večurnem naporu so ga rešili. — Slovenska predstava v Clevelandu. Dramatično društvo v Clevelandu, Ohio, je priredilo v nedeljo dne 12 junija t. 1. dramatično predstavo z uprizoritvijo veseloigre: »V Ljubljano jo dajmo«. — V staro domovino je prišal iz Jo-lieta po važnih opravkih Jos. G r i č a r, poslovodja ondotae meščanske združene godbe. — Osebne vesti, h Ely, Minn., poročajo: Med mestnimi odborniki v našem mesteou so trije Slovenoi, gg. Skala, Govže in Bukovec. Naš rojak J. L a -m u t p jstal je redar za mesto E y. G. J. Zor man, bivši organist sbvenske cerkve na Calumetu in potem na E y, sprejel je službo organista pri novi hrvaški cerkvi v Clevelandu, O. G. Zorman je znan kot dober organist in pevovodja. — Ceneje izdelovanje jekla. »Harald« poroča, da je James Cayley našel nov ceneji način sa izdelovanje jekla. Njagov način je modifikacija Bassemerjevega načina. ljubljanske novice. Zastopnika srbskega dijaštva v Ljubljani Z današnjim popoludnevnim poštnim vlakom sta se pripeljala v Liubljano srbska akademika g. filozof Gliša E 1 e z o v i č ia jurist g. Ljubom. N e s i c vabit Slovence na jugoslovansko umetniško razstavo in dogovarjat Be s sloversumi akademiki o času in vsporedu kongresa jugoslovanskega dijaštva v Balemgradu. Na kolodvoru ju je pozdravilo slovensko dijaštvo. Ob 2 uri popoludne se je vršil na čast gostoma banket v »Narednem Domu«, na večer pa je častni večer gostoma v S vicariji. Vabilo k vrtni veselici, katera se priredi na korist blagajne »Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem« v gostilni »na O s o j a h « na ljubljanskem gradu v nedeljo, dne 2 6. junija t. 1. Spored: Godba, petje, šaljiva pošta, kegljanje na dobitke i. dr. — h prijaznosti sodeluje slavno pevsko društvo »Slavec". Svirala b:de popolna društvena godba. — Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina 40 h. — V znak dobrodelnega namena se darila in preplačila hvaležno sprejmejo. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Primarij g dr. Vinko Gregorič je za nekaj dni odpotoval v zdravilišče Lipik. G. Iv. Hladnik ponesrečil. Posestnika g. Iv. H adnika bo včeraj pripeljali v L;ubljano. Blizu Mokronoga so se mu splašili konji. G. Hladnik si je nogo zlomil, tudi njegov hlapec si je zlomil nogo. Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu hotela » L 1 o y d « društveni koncert. — Začetek ob 8. uri zvečer. Člani so prosti vstopnine, nečlani plačajo 40 vin. Hudomušen naročnik. Neki Ljubljančan je dal krojaču svoje hlače popravit. Dogovorjeni rok je že davno minul in krojač se ni prikazal. Kar d jbi krojač naslednje piBmo : Oj, preljubi moj krojač! Kaj počel bem zdaj brez hlai? Ste li name pozabili ? Ste v Ameriko ušli? Ste- li hlače mi zapili? Da Vas od nikoder ni. Drugi dan je krojač zmagonosno prinesel popravljene hlače v dokaz, da je ni odkuril v Ameriko in hlač tudi ni zapil. Breskve so včeraj pričeli prodajati na tukajšnjem sadnem trgu po 1 K 20 vin. kilogram. Tatvine. Pekovskemu pomočniku Janezu Schitlerjuna Rimski cesti je bilo včeraj ukradenih 32 kron. — Posestniku Janezu Žagarju iz Prezida je bil dne 19 t. m. ukraden v neki gostilni njegov ameriški kovček. Zahvala. slavno predsedništvo dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani! 16. t. m. napravil sem s 70 učenci dolske ljudske šole izlet v Ljubljano, da si ogledamo znamenitosti lepega mesta. Obedovali smo v dijaški in ljudski kuhinji in bili izborno pogoščeni. Pozdravili bo nas prav prisrčno predsednik g. August Drelse, predsednica g. Josipina Kos in mnogo dam omenjenega zavoda. Nato je zasedla mladina odmenjene jim prostore v obednici ter se okrepčala z najokusnejšim jedilom. Urno bo nam potekale ure v gostoljubni hiši in b težkim a hvaležnim srcem smo tapuatili prijazno obed-nico in vrlo predstojništvo. Tem potom iz* rekam slavnemu predsedni&tvu ljubljanske dijaike in ljudske kuhinje najtoplejši za-hvalo za preprijszen sprejem in gostoljubno postrežbo. L najodličnejšim spoštovanjem. — Ivan Zupan, vodja ljudske šole. Krščanska ženska zveza priredi v četrtek (23. t. m ) izlet na Žalostno goro pri Preserju. Odhod iz Ljubljane ob 4 55 zjutraj s poštnim vlakom. V romarski cerkvi bosta 2 sv. maši, popoldne litanije. Povra-tek ob 5. uri popoldne iz Podpeči po čolnu v Ljubljano. — K mnogobrojni udeležbi naj-nljudneje vabi odbor. Zaročil se je gospod Albert K o 1 -man, črkostavec, z gdč. Pavlo Zde-š a r j e v o Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Stroški za kronanje kralja Edvarda znašajo, kakor poroča „Berl. Tagblatt" iz Londona 8,760.000 K. — V ■ panju je padel skozi okno. Kakor poročajo iz Trsta, je zaspal 16. t. m. pri oknu 25letni sprevodnik cestne železnice I. S. ter v spanju padel ra ulico. Ponesrečenec se je nevarno poškodoval. — Glavo je razbil svoji ženi in hčerki, ko st j spali kmetovalec Siler v Ziirihu Nato ee je obesil. — 14 4 kilo-metrov v eni uri je znašala največja hitrost pri avtomobilni dirki Gordon Bennet. — Prvi o d v e t n i k v t a 1 a r j u pred sodiščem. K 20. t. m. se vršeči porotni obravnavi na Dunaju proti Danelovszkemu bi je bil obtožen, da je umoril v Čikagi svojo teto, je prišel zagovornik prvič v talarju. — 8 4 I e t n i samomorilec. Iz Tepla poročajo: Dne 19. t. m. je skočil v vrtni vcdnjak 841etni zasebnik Engelbert Fisch bach ter utonil. Neozdravljiva bolezen, za katero je bolehal 20 let, ga je gnala v smrt. — Železnico so oropali. Iz New Yorka poročajo: V bližini Bearmv utha v državi Montana so napadli zakrinkani roparji vlak ter ukradli 65.000 dolarjev. Književnost in umetnost * Novo Seiko opero » S e d 1 a k aoym papem" je uglasbil Oskar N e'd b a 1. # Operni pevec g. Bučar, naš ro- jek, je spre el engagemeut na dvornem gledališču v Weimarju. Darovi. Poslani našemu uredništvo: Gosp. Franc Ludvik nabral od omizja , prisostujočega novoporočencema Ljudevitu in Leopoldini Spilar, 9. K. Bivši srbski minister obsojen. Beigrad. Sodišče prve instance je obsodiio Todorovioa radi poneverjenja na 18 mesecev ječe ter na povračilo 39 822 dinarjev z 12odstotnimi zamudnimi obresti od 24. januarja 1904 dalje. Ko je bila sodba razglašena, je rekel Todorovič: »Mislim, da bo ves svet videl, da sem bil nepostavno obsojen. Obžalujem, da sem v zagovoru varoval S faoviča. Dalje tudi obžalujem, da sem mislil, da bo sodišče pravično." Telefonska In brzojavna poročila. Japonako-ruska vojska. Petrograd, 21. junija. V tukajšnjih vojaških krogih z veliko napetostjo pričakujejo nadaljnjih vesti z bojišča. Danes ali jutri pričakujejo, da se vrši velika bitka Rusov pod oseb-aim vodstvom Kuropatkino-vim z japonskimi četami generala Oka, kateremu je Kuroki poslal na pomoč svojo rezervo. Kuropatkin e ravnal po določilih iz Petrograda, iaseje pričel pomikati proti u g u. Pri Kaipinu stoji 30.000 Rusov. Petrograd, 21. junija. (Kor. urad.) Kuropatkin brzojavlja carju z dne 19. mes.: Na črti Saimaci-Fenvančen so Ja-oonci ustavili prodiranje ter zapustili že ne-jaj severno rd Fenvančena zasedenih točk. Petrograd, 21. junija. (Kor. ur.) Generalni poroinik Sabarov poroča: Od dne 16 t. m. je opaziti, d 8 Japonci na treh cestah is Siujana prodirajo proti Haičenu oziroma D a š i č a v u. Zadnje dni so naše predstraie imele praske z japonskimi. Mitvih je bilo v teh bojih 10 Rusov. Petrograd, 21. junija. (Kor. urad.) Stakelberg poroča, da Japonci še niso od Vafankova prodrli dalje. Razvijajo se v črti Valankov Fučov. Natančnih podatkov o iz gubah pri Vtfankovu še nima. O izgubah prve sibirske strelske divizije se poroča: 33 častnikov mrtvih, 81 častnikov ranjenih, 613 vojakov mitvih, 1767 ranjenih. 664 jih je ostalo na bojišču mrtvih, deloma ranjenih. London, 21. junija. Stakelberg je pri Kaičetu zopet zbral svoje čete. Tokio, 21. junija. (Kor. urad.) Ruske bojne ladje se daneB niso pojavile v Korejski morski cesti. Tu so mnenja, da so Rusi odpluti preti severu. Skupne izgube Rusov pri Vafankovu znašajo 1 0.0 0 0 mož. Tokio, 21. junija. (Kor. urad.) Maršal Ojama je imenovan glavnim poveljnikom japonske armade v Mandžuriji. London, 21 junija. V Mukden je prišel načelrik koz; kov od reke Jalu. Kozaki so v severni Koreji uničili mnogo japonskega proviar.ta. Japonci so si t»m hrbet jako slabo zavarovali in kGzaki so jim pretrgali brzojavne zveze ter razdrli nekaj mostov. Varšava, 21. junija. 300 tu bivajočih rezervnih častnikov je dobilo povelje, da morajo na bojišče. Za ureditev domačih razmer imajo čfsa le pet dni. Večinoma so oženjeni in očetje. Dunaj, 21. junija. Bolezen se je Stre-m»yerju poslabšala. Izgubil je zavest. Dunaj, 21. junija. Danes bo tu v cesarjevi navzočnosti blagoslovili temeljni kamen nove vseučiliške klinike in nove splošne bolnice. Občinstvo je cesarja burno pozdravljalo. Praga, 21. junija. Danes se \rši tu sestanek inladočeških državnih in deželnih poslancev. Razgovor je o bodoči taktiki in stališču čeških poslancev. Reka, 21. junija. Danes ponoči je v tukajšnji luki divjal velik požar. Pogorelo je neko skladišče. Škode je 300000 kron. Več poslopij in parnik družbe »Adria", „Jokai", je bilo v nevarnosti. Končno se je posrečilo, požar lokalizirati. Reka, 21. junija. Stavkujoči rudarji v s i v e r i č u bo porušili perivoj upravitelja S t e g 1 a. Zagreb, 21. junija. Mažaroni kandidirajo v velikogoriškem okraju v sabor N i -kola Hribarja. Včeraj je bilo zopet zaplenjenih več opozicijonalnih časopisov. Pisen, 21. junija. V Skcdovi tovarni se je danes zgodila strašna eksplozija. 230 m e-trov na okoluje vse razbito. K sreči ee je eksplozija zgodila v času, ko še ni bilo delavcev v tovarni. Ranjeni so samo trije delavci. Dunajska borza dnč 20. junija. Skopni državni dolg v notah..........99 70 Skupni državni dolg v srebrn.....99-70 Avstrijska zlata renta 4%......118-20 avstrijska kronska renta 4%.....99-30 Avstrijska inv. renta 3l/s %......90-80 Ogrska zlata renta 4 %.......118 05 Ogrska kronska renta 4%......97 l5 Ogrska inv. renta 3ll,% ......88'85 livstro-ogrske bančne delnice.....16 20 Kreditne delnice.........640'~ London vista......................239 35 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-:J0 20 mark............23-46 20 frankov...........19 — Italijanski bankovci ........95'— C. kr. cekini...........H-3l Enega ali dva čvrsta mizarska učenca sprejme mizarski mojster L Wid majer ob vogalu Resljeve in sv. Petra ceBte. Vnanji imajo prednost. 1074 2-1 Dffeteorologifino poročilo. filina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736 01 a Cu op»- 5 , »«•> Stujc Wo-llltl, » aa. Tomp4 . men CoMJ« Vetrorl. Neb. 111 I** 20| 9. zvefi.J|g738 0 | 17 3 | al. jvzh. „. 1 7. zjutr. | 738-5 1 151 1 sl. jug 6 1 2.popol.l 737'3 | 26 2 | sl. vzjvz. Srednja včerajšnja temperatura 17.9*, del. obl. » jasno, norm. 18\c 0-0 Svltla prostorna prodajalna v živahni ulici se takoj odda v najem. Več sc izve v Židovski ulici št. 5. 1058 3—3 Mahe so zopet silne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino. 949 18 Nastavite povsod amerikansko nastave za muholov ,TANGLEFOOTt En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: EDmUN? KAVČIČ v Ljubljani. 1054 6-4 isce strugarja (draksler) a trajnim delom. Službo je natopiti takoj. Kje, pove upravn štvo »Slovenca« Mejnarodna panorama, l—l Ljubljana, Pogačarjev trg. 1077 Razstavljeno le do sobote, 25. |unl]a: Velezanimivo potovanje od Heba do Prage. w ** <ž>- "S ti Gospodarsko in konsumno društvo (Kvarnerski ofok) prodaja ^a po 100 K hektoliter svoje izborno naravno olivno olje I lastnega pridelka. Prevoznina in posoda na stroške kupca. Na zahtevo pošilja vzorce. Naprodaj je lepa zidana hiša št. 20 y Zg. Kašlju pri D. M. y Polji. Hiša ima veliki dve sobi, dve kuhinji, dve kleti, prostorno vežo, vse v jako dobrem stanu ohranieno. Poleg hiše je vodnjak in prostoren vrt. H ša je pripravna za vsak obrt, posebno za gostilno. prodaja bo iz lastne roke dne 3 Julija 1904 ob 4. uri popoldne na lici mesta. Vabijo se mnogi kupci. Franc Kocjan, 1068 3-1 posestnik v Zg. Kašlju št. 20 pri D. M. v Polji. 1 "r Pijte Klauerjev „Tri§lav"l eve t 1*1 v najzdravejši vseh likerjev. 544 150-35 <3 Kupi se več sto metrskih stotov dolgih bukovih drv. Josip Turk ml- Radeckega cesta 3. 1075 3-1 1072 3-2' pr* Spreten gostilničar oženjen, se išče za iaRošnji nas/op za velifio restavracijo tiR žeteznišRc postaje, Ratera je popolnoma novo moderne urejena in z vsemi potrebščinami presRrBljena. Pogoji jako ugodni — Več se poizve v upravništvu tega lista. Cenjeni sejmarji „Rožne doline"! lSTa obče velikanskem obisku našega sejma se vam vsem skupaj najprisrčnejše zahvaljujeva ter prosiva oprostiti, ako se je pripetila kaka nerednost glede postrežbe. Pazila bova odslej, da bova vsakemu gostu postregla najbolje s pristno pijačo in poljubno izborno jedjo. Rožna dolina, dne 20. junija 1904. /IVarija in Martin podjorelec. 1076 1-1 fvmmmmmmmm _ Il«r Wakup Im prodaja ^Ni • ■akovrstnib driavnlh papirjev, ar»6k, denarjev itd. Vavarovanja aa zgube pri »r.banjlh, pri izžrebanju najmanj-8tK» dobitka. - ProBMS« xa v«ko »rebanje. Knlantna liftUUt BIHM' nVAf^ mmm Menjarična delniška družba „11 13 K C U »" I , WolLni!e 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh fipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni naivetl za dosego kolikor ja mogoč« viiocega obreitovauja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 343 mmmmmmmmmsim Izdajatelj in adgoTarai aitdmik: »r. l|»oi| Žltslk, liik .Katoliške Tiskarno" v Ljubljani.