Naročnina Dnevno Irdnjo za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za I inozemstvo 100 D S£0VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pefiU-vrslo mali oglasi po 130 ln 2D.ve£|l oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri vedern □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKn tn dneva po prazniki! Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/ema/o - Uredništva telcfnn štev. SO, upravnlštva štev. 329 PoIMčen list sza slovenski narod Uprava /e v Kopitarjev I ul.4t.fi - Čekovni račun: Cfablfana štev. 10.0S0 ln 10.349 za Inserate, Sara/evošt.7563, Zagreb U. 39.011, Vraga ln Dana/ it 24.797 Franc Smodej: Slovenstvo. IL Če premotrimo svojo nacionalno bilanco od časa, ko smo se združili s Srbi in Hrvati, moramo priznati, da smo se v svojih nacionalnih idealih prevarili. ali vendar je ta bilanca aktivna, močno aktivna, dasiravno bi se pred 50 leti nobenemu Slovencu ne bilo niti sanjalo, da se bo del slovenske inteligence po nacionalni osvoboditvi slovenskega naroda udal zopet in to prostovoljno hlapčevstvu in nemožatemu klečeplazenju, četudi pred bratskim narodom; in to vrhutega tisti del slovenske inteligence, ki bi moral biti dedič teoretičnega slovenskega radikalizma, ki je očital slovenskemu ljudstvu brezdomo-vinstvo, ko je v javnem življenju zastopalo krščanska načela, še več, norme, ki jih daje kat. cerkev katoličanom za nastop v javnem življenju. In vendar moramo Slovenci, ki živimo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, priznati, da smo napravili nelik korak naprej. Ne samo, da se je vse naše šolstvo nacionaliziralo in smo si s tem ustvarili temelje, na katerih se more narod kot tak razvijati, nego dobili smo tudi kulturne institucije, ki si jih prej nismo mogli ne izbojevati ne si jih sami ustvariti, kakor n. pr. slovensko univerzo v Ljubljani. Kot tako smo jo tudi krstili, ko smo ji v začasnem predstavništvu polagali zakonske temelje. Zato mi — mimogrede povedano — prav nič ne imponira, če se univerza sama izogiblje izrazu slovenska univerza. V Avstriji Slovenci niso zahtevali zgolj institucije univerze, marveč slovensko univerzo in isto smo storili v Belgradu.1 Enako važna je v sedanji državi pridobitev, da se kljub razdelitvi na dve oblasti Čutimo kot formirana narodna enota. Pravzaprav se šele sedaj v novi državi formiramo kot narod, ne teoretično kakor smo bili formirani že prej, marveč dejansko. Zavest slovenstva, zavest, da smo narod, je prodrla v * najširše plasti naroda, število renegatov se krči in še nikdar prej slovenski narod nacionalno ni bil tako zaveden kakor je dandanes. Tega se moremo in moramo odkrito veseliti. Vendar je zadobil slovenski narod ob nacionalni samosvojitvi strahovit udarec kakor noben drug narod v Evropi. Odcepljen je in odrezan od nas za tako majhen narod naravnost ogromen del našega narodnega telesa in velik del naše rodne, z znojem prepojene in z molitvijo naših mater in očetov blagoslovljene zemlje. Ta razkosanost je občutljivejša kakor je bila nekdaj V Avstriji in dokler ves narod tega ne bo občutil kot pekočo rano, ki jo mora izlečiti, formiranje slovenskega naroda ne bo završeno. Naš nacionalni program ni napadalen, marveč temelji na ljubezni do samega sebe, do lastnega naroda, torej na strogo krščanskem moralnem načelu. Zato je naše stališče do drugih narodov jasno določeno. Če po eni strani delujemo za svoj narod, ne sovražimo in ne smemo sovražiti drugih narodov, marveč moremo biti samo veseli, če moremo z drugimi narodi tekmovati v dobrem in tako izpolnovati nalogo, ki jo ima naš narod po božji previdnosti v krogu narodov. Zato nc samo da ne smemo delati drugim narodom krivico, marveč jo moramo pobijati, če jo opazimo. Povsem drugo pa mora biti naše stališče nasproti narodnim odpadnikom, naj so to nemškutarji ali pa se skrivajo pod katerimkoli imenom. To nam narekuje načelo narodne samoobrambe, pa tudi dolžnost, da z molčanjem in pasivnostjo ne odobravamo zablode, ki nasprotuje temeljnim moralnim načelom krščanstva v nacionalnih vprašanjih. Zato ni ne čudno, pa tudi ne zgolj slučaj, da ima v zgodovini slovenskega naroda levji delež na buditvi in obrambi slovenskega naroda — slovenska duhovščina. Slovenska duhovščina se v izvrševanju svoje narodne dolžnosti ni zavedala, kako učinkovito orožje je dajala s tem slovenski duhovščini za bodočnost, nego jc vršila to svojo dolžnost iz notranjih nagibov. Danes n. pr. priznavajo to njeno delo tudi njeni neprijatelji iz vrst bratskih narodov v naši državi. 1 Član radikalnega kluba dr. Roknlč je na slovesni seji parlamintnc sekcije za ljubljansko univerzo v imenu radikalnega kluba v svojem govoru povdarjal dolgotrajno horbo Slovencev za lastno univerzo in izjavil, da Srbi izpolnujeio samo prijetno doižnost, ko iz simpatije do Slovenccv pomagajo ustanavljati Slovencem njihov dolgoza-ieljeni kulturni cilj: slovensko univerzo v Ljubljani. Op. pis. Kako krasno spričevalo ji daje n. pr. Franjo Šuklje v knjigi »Iz mojih spominov«, kjer je zapisal, govoreč o delovanju in zaslugah dr. Bleiweisa, sledeče besede: »Z bistrim očesom je bil sprevidel, da je moč našega naroda zasidrana v zdravem kmetskem ljudstvu in ne v napol ponemčenih, vobče kulturno zaostalih meščanih. Ali ključ do srca našega kmeta je imela takrat ter ga ima še dandanes naša duhovščina. In radi Belgrad, 24. avg. (Izv.) Po odhodu Stje-pana Radiča je zavladal v Belgradu malo bolj mir. V političnem življenju je ostalo vse pri starem, ker se ni izpolnila nobena Radičeva zahteva. Radič je odšel iz Belgrada brez vsakega uspeha in samo s celo košaro obljub. Sploh se Radičeve zahteve ne jemljejo več resno in zato radi njega ne bi in ne bo prišlo do nobenih političnih sprememb. Spremembe se obetajo samo z druge strani, če se namreč posreči akcija pašičevcev, ki se živahno pripravljajo na odločilno bitko, ki se ima izvo-jevati po prihodu Nikole Pašiča, ki se vsak dan pričakuje ter napoveduje. Raditega je popolnoma razumljivo, da je Uzunovič videti precej nervozen. On je stalno v stikih s svoji- Belgrad, 24. avg. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se največ pričakuje, kdaj bo prišel odgovor od bolgarske vlade, ki ga še do danes ni. Obenem pa se zbira materijal za zasedanje Društva narodov. 0 tem, kako je sestavljena naša delegacija za zasedanje Društva narodov, smo že poročali. V ministrstvu za zunanje zadeve je izdelan točen program, v katerih komisijah bodo posamezni delegati sodelovali. Po uradnih poročilih je delo v delegaciji razdeljeno sledeče: V prvo komisijo, kjer se bo obravnavalo vprašanje sestave sveta, pride dr. Laza Markovič kot delegat in dr. Juraj Krnjevič kot namestnik. V drugi komisiji se bo razpravljalo o vprašanju tehnične organizacije ekonomskega in finančnega komiteja. Kot delegat v tej komisiji fungira Avramo-vič, kot njegov namestnik pa poslanik Gjurič. V tretji komisiji se bo reševalo vprašanje oboroževanja ter razoroževanja. Za delegata je določen v tej komisiji dr. Laza Markovič, za namestn;ka pa dr. J. Krnjevič. V četrlo komisijo, kjer se ima rešiti vprašanje budgeti- tega je Bleiweis uredil celo svojo politiko tako, da si je osigural naklonjenost in podporo slovenske duhovščine. Ta pa je bila — in te časti ji ne bo odrekel noben količkaj nepristranski opazovalec, — v istini narodna, najtrdnejša podpora Bleiweisove politike. Smelo trdim, nikoli nc bi bil mogel prodreti Bleiweis s svojo politiko, da ga ni požrtvovalno podpirala slovenska duhovščina!« mi pristaši v radikalnem klubu. Danes je dal izjavo, da ne bi imel nič proti vstopu demokratov v vlado, ali jih ne mara klicati, ker noče riskirati, da bi bila njegova ponudba odbita. Ta Uzunovičeva izjava se mnogo komentira in se smatra kot signal, da je pričakovati odločilne bitke med znanimi skupinami v radikalni stranki. Umevno je, da bi si Uzunovič rad zasigural parlamentarno večino, ki naj bi mu jo nudili poleg radikalov še demokrati in druge skupine. Med demokrati pa je razpoloženje odločno proti takim eksperimentom in se smatra, da je vlada Nikole Uzunoviča pokazala popolno nesposobnost in bi ne bilo niti v interesu države, niti v interesu stranke, če bi se poskusilo, da se obdrži na oblasti. ranja Društva narodov, pride kot delegat Gjurič, kot njegov namestnik pa dr. Milutin Jova-novič. V peti komisiji se bodo obravnavala razna humanitarna vprašanja (vprašanje opija, zaščita žene in otrok itd.). Delegat je Stjepan Radič, namestnik pa Avramovič. V šesto komisijo prideta dr. Milutin Jovanovič kot delegat, dr. Laza Markovič kot njegov namestnik. Predmet razpravljanja v tej komisiji bodo razna politična vprašanja, predvsem sprejem Nemčije v Društvo narodov. Po sklepu kraljeve vlade ne bo deloval dr. Ninčič niti v eni komisiji, ampak bo samo vodil račun o delu naših predstavnikov po raznih komisijah. Na plenarnih sejah bo v imenu naše delegacije govoril samo šef delegacije. Ta sklep se tolmači tako, da je naperjen proti Stjepauu Radiču, ki so ga namenoma potisnili v komisijo, kjer se bo razpravljalo o raznih humanitarnih vprašanjih, da ne bi blebetal v važnejših komisijah, oziroma na plenarnih sejah ter škodoval ugledu države. ljanskih in političnih pravic in to, da zavladajo v zemlji zopet normalne razmere. Ravnotako so se vršile velike demonstracije proti padlemu diktatorju tudi v provinciji. Iz Soluna sc celo poroča, da je ljudska množica na zborovanju zahtevala, da sc obsodi Pan-galos na smrt. London, 24. avgusta. (Izv.) Prevrat na Grškem in upostavitev režima pod vodstvom generala Kondilisa je ugodno vplival na borzo. Drahma se je takoj dvignila, dočim je funt pričel padati. »Največji dobrotvor države". Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Na današnji seji anketnega odbora se je v aferi Rade Pašiča nadaljeval pregled sodnijskih spisov v tožbi Dragiše Stojadinoviča proti Rade Pašiču zaradi obrekovanja. V odgovoru na to tožbo pravi Rade Pašič, da ima njegov branitelj Martinac dokumente, ki dobro osvetljujejo Dragišo Stojadinoviča, -reševatelja« radikalne stranke, kakor ga imenuje Rade Pašič. Izgleda, da sta se Rade Pašič in znana vdova Milin pozneje pobotala glede vsote 1 milijona dinarjev. Zadevno potrdilo vdove Milin se nahaja v sodnijskih spisih, a brez podpisa. Zanimivo je, da je svojčas stavila banka Rade Pašiču mesto gotovine na razpolago 4000 akcij Trboveljske premogokopne družbe. Na nagradi Rade Pašičevega znanega posredovanja v zadevi popravila naših vagonov v Adamovu so imeli participirati Rade Pašič, soprog znane vdove Milin in Tartaglia. V aktih se govori o 5, drugače o 6 milijonih. Zanimiva je obramba Rade Pašiča od strani njegovega branitelja pred sodiščem, kjer se slika kot »največji dobrotvor države«, ki se jc bavil le z rudami in vse nalagal v dobrobit splošnosti. — Na jutrišnji seji se nadaljuje pregled sodnijskih spisov. Rade Pašič se nahaja pri svojem očetu v Monte Carlu, med tem pa je v Belgradu proglašen nad njegovo imovino konkurz. V Belgradu se pričakuje, da se bo z Nikolom Pašičem vrnil tudi njegov sin v državo. Davčni zakon. Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) V davčnem odboru se je danes razpravljalo o davku na dohodke podjetij in obratov. V čl. 46. se podjetja in poklicna dela dele v tri skupine. V prvo skupino pridejo trgovska in industrijska podjetja ter obrati z več kot dvema pomočnikoma; razen tega banke, hoteli, apoteke itd. V drugo skupino spadajo odvetniki, notarji, zdravniki, živinozdravniki, inženerji, babice, privatni učitelji in godci. V tretjo skupino telesni delavci. Poslanec Pušenjak graja, da se v tem členu ne uvažujc oni člen ustave, ki zahteva obdavčenje progresivno in po davčni moči. Zahteva razvrstitev po višini dohodkov in se čudi. da sc uvrščajo odvetniki, notarji itd. v drugo skupino, a mali obrtniki v prvo. Predlaga, da se črta tretja skupina, ker se s tem vzdržuje nesocialen in krivičen davek na ročno delo. Obdavčenje vseh trgov., industrijskih in obrtniških podjetij z nekim davčnim merilom brez ozira na dobiček je nepravično. Davčno merilo bi se ojačilo, ako bi so davek odmerjal na podlagi dohodkov posameznih podjetij. — En radikal jc govoril v smislu Pušenjakovih izvajanj, en radičevec pa je stavil vprašanje v zadevi ribolova. Sklepanje o tem členu sc jc odložilo, ker jc bil minister mišljenja, da je treba ta člen nekoliko spremeniti. Čl. 47. davčnega zakona določa, da se vsako podjetje smatra kot po-seben davčni objekt in to tudi v tein slučaju, ako bi ccntrala in filijalka nosile iste davčne obveznosti. Posl. Pušenjak opozarja na čl. 48., ki se tiče družb, ki odreja skupno odmero davka za centralo in filijalko. Ker nc gre, da bi se z industrijskimi in trgovskimi podjetji drugače postopalo, kakor z družbami in ker jc tehnično nemogoče pravilno označiti dohodke filijalk, predlaga, da veljajo tudi za ta člen v čl. 48. zavzeta načela. Navzlic temu, da so vsi opozicionalni poslanci ter cn radikal bili za predlog, se je navedeni člen sprejel. Naslednji členi sc bodo obravnaval5 na prihodnji seji davčnega odbora. VPRAŠANJE POSL. PUSENJAKA GLEDE OKR. GLAVARJA VOVŠKA. Belgrad, 24. avgusta. (Izv.) Narodni poslanec Vladimir Pušenjak je posial notranje-mu ministru g. B. Maksimoviču obširno vprašanje glede okr. glavarja Frana Vovška v Gornjem Gradu, proti kateremu navaia poslanec veliko pritožb. ir. SESTAVLJANJE KOALICIJSKA VLADE. - PANGALOS BO INTERNIRAN NA OTOKU EGINA. — PANGALOSA DOLŽ 1 KORUPCIJE. — KONDURIOTIS 0 RAZMERJU GRČIJE DO JUGOSLAVIJE IN ITALIJE. Atene, 24. avgusta. (Izv.) General Kon-duriotis pripravlja veliko koalicijo vseh političnih strank v vladi. Konduriotis izjavlja, da je bolj kakor kdaj preje v zgodovini Grčije potrebna danes kooperacija vseh strank za blagor grške države. Dobesedno je izjavil: »Zahteval bom od voditeljev političnih strank podpisano izjavo, v kateri se vse stranke obvežejo, da morejo odslej slopati častniki v armado le preko vojaškega šolovanja, a se odpuščati le po razsodbi sodišča. S tem se bo zajamčil obstoj vojske in bo tudi politika v njenih vrstah popolnoma izostala. Če bi se pa voditelji političnih strank branili, da sodelujejo z mano, potem bom osnoval vlado z nekaterimi prijatelji in neodvisniki: pod vsakim pogojem pa moramo dali vojski največje zadoščenje.« Atene, 24. avgusla- (Izv.) Generala Pan-galosa je ukazala vlada močno zastražiti. Najbrže bo že jutri prepeljan na otok Egino. General Konduriotis se je odločil, da prevzame predsedniško mesto do prihodnjih volitev. Voditelji vseh strank so se sestali na razgovor, v katerem so prišli do zaključka, da je edino možna rešitev položaja sestava koalicijske vlade. Atene, 24. avgusta. (Izv.) Tukajšnje časopisje našteva do 300 irregularnili kupčij, ki jih je baje naredil Pangalos. Tozadevna preiskava je dognala, da gre za škandalozno afero. Nadalje se poroča, da so razen Panga-losa, državnega podlajuika Makrisa ter ge- neralnega državnega odvetnika Buffidesa, ter še treh drugih osebnosti bili izpuščeni vsi, ki so bili ob prevratu pozaprti. Atene, 24. avg. (Izv.) V zvezi z notranjepolitičnimi dogodki se je odložila objava konvencij med grško vlado in Jugolavijo, oziroma z drugimi državami na Balkanu. General Kondilis razglaša v posebnem oglasu na Helene, da jc bila revolucija potrebna, da sc napravi koncc brezobzirnemu gospodarstvu diktatorja Pangalosa. Atene, 24. avg. (Izv.) Predsednik Konduriotis je izjavil, da mu nikdo ne more očitati sovraštva do Jugoslavije. Nove pogodbe z Belgradom bo s svojimi svctovalci skrbno proučil in jih tudi sprejel, ako bi sc izkazalo, da so v vsakem oziru sprejemljive. Povzročil je, da grški uradni list ni objavil teh konvencij, ker je mnenja, da daje tudi jugoslovanska vlada prednost temu, da sc konvencije sprejmejo v samem parlamentu in nc samo od strani diktatorja. Glede grško-italijanskega razmerja pa je Konduriotis izjavil, da nc more vprašanje Dodekancza v nobenem oziru kaliti dobrih odnošajev med Grčijo in Italijo. Atene, 24. avg. (Izv.) Tukaj so se vršile ob velikanski množici ljudstva velike demonstracije p^oti Pangalosovi diktaturi. Med drugim se zahteva v posebni rcsoluciji, da naj doieti zaslužena kazen vse one, ki so gazili posvečene pravice ljudstva. Na zborovanju je spregovoril tudi general Kondilis, ki je izjavil, da hoče popolno vzpostavo vseh držav-; Borba med radikali V PRIČAKOVANJU PAŠIČA. - UZUNOVIČ SE TRUDI PRIDOBITI DEMOKRATE. — RADIČ BREZ POMENA. Sestava nase delegacije za Društvo narodov. RADIČ POTISNJEN V KOT. O slovenski inteligenci. Maribor, 24. avgusta. Morda oni del slovenske inteligence, ki se imenuje napredna, še ni bil nikdar tako v negotovosti, kam naj krene, kot je dandanes. Živo je začutila, da je popolnoma ločena od svojega naroda, ker je sledila drugačni ideji kot jo ima narod sam, ker ni šla z njim in /.a njega, ampak proti njemu, pač pa z SDS. Da se je ta slovenska inteligenca tako zmotila, je kriva predvsem SDS, ki se je ves čas po prevratu smatrala kot edina njena voditeljica. Prihajajo pa časi spoznanja, da je SDS speljala tako zvano napredno slovensko inte-ligenoo na slepo pot. Ta pojav smo opazili med raznimi kulturnimi delavci, med raznimi stanovskimi organizacijami, zadnji čas celo tam, kjer je SDS imela največjo oporo, med učiteljstvom. V kratkem bomo mogli opaziti isto tudi med trgovskimi in obrtnimi krogi. Ni še zaključena doba, da se to spoznanje splošno razširi, a širi se vendar tako hitro in tako mogočno, da se bo slovenska inteligenca prej kot se je pričakovalo, otresla duhovnega vodstva protislovenske SDS. V tem položaju neorijentiranosti slovenske inteligence pa je nastopil nov voditelj — dr. Kukovec s svojo izjavo v »Narodnem dnevniku.?. Takoj v začetku pravi, da je skozi tri leta skušal doseči pravo orijentacijo slovenske inteligence. Ker jo je iskal izven kroga SDS. so ga izruvali iz svojih vrst tisti, ki jih je branil. Pridružil se je voditelju hrvatskega naroda ter izjavil, da bo 7. njim in po njem »slovenska inteligenca zopet sebe našla«. Slovenska inteligenca, ki je pod vodstvom SDS gledala daleč na jug, da ji je zdaj pogled opešal, naj pogleda pod vodstvom dr. Kukovca malo bližje — na hrvaško vodstvo in taktiko Rad i če vo. Ta preorijentacija naše napredne inteligence kaže, da gre na bolje, a nikakor še ne, da je že dobro, da je prava orijentacija s tem že dosežena. Slovenski narod ni izgubil svoje narodne orijentacije in jo še vedno zvesto čuva. Ta orijentacija je slovenska narodna zavednost in zavest bratstva s Hrvati in Srbi in ostalimi Slovani. Ta orijentacija vsega naroda mora postati tudi orijentacija celokupne slovenske inteligence. Dr. Kukovec s svojim pozivom obstaja na pol pota, zato ne bo mogel on, ki hoče svoje življenske moči posvetiti rešitvi tega problema. dati oni slovenski inteligenci, kateri je blizu, prave orijentacije, kot jo obljublja. Z meje kličemo vsej tej slovenski inteligenc''. naj sledi orijentaciji svojega naroda in ne koncepcijam ljudi, ki so narodovo orijentacijo izgubili in tavajo ter se opri jemljejo srbske ali hrvaške orijentacije. Na narodni meji vemo. da je naš narod v zadnjem času '.aostal tudi vsled tega, ker se mu je njegovo lastno razuinništvo odtujilo. Da ni bilo vsaj nekaj čuječih čuvarjev narodne zavesti, v prvi vrsti katoliške duhovniške in laiške inteligence, ne vemo, kje bi bili že danes na svojih narodnih mejah. In preko naših mej se pozna, izredno po-/.na. da je bila orijentacija večine slovenske inteligence napačna. 0 tem vedo oni tam preko marsikaj povedati. Molče so čakali in še Sar-kajo na preorijentacijo. Dr. Kukovec sicer pravi, da je imel Radič glede naših neodreše-nih bratov govor, da nikdo ne more boljšega govora držati«, a vendar vemo tu in onstran meje, da ti hrvaški govori niso vzbudili slovenske narodne zavesti, še manj pa povzročili kako slovensko narodno-obrambno delo. Čas je, da se oni slovenski inteligenci, ki Se ni našla prave smeri, odkrito pove, kako nujno je, da se orijentira čimprej po orijentaciji svojega naroda. Čimprej se bo to zgodilo, tem prej bo rešf-n ves problem enakopravnosti. problem zedinjenja. problem naše države same. Angleška rudarska stavka se krha. London, 24. avgusta. (Izv.) Potovanje vodje rudarjev Cooka ter drugih rudarskih voditeljev po pokrajinah, kjer so rudarji jeli omahovali, je imelo za posledico, da se je močno zmanjšalo število onih rudarjev, ki so bili pripravljeni, da zopet nastopijo delo. V mnogih slučajih so štrajkujoči napadali stav-kokaze. Jutri se vrne izvršilni odbor v London nazaj. Ker se ministrstvo nahaja skoro polnoštevilno na počitnicah, je sporočila angleška vlada Cooku, ki je bil namignil možnost novih pogajanj, da je za eventalno konferenco vedno na razpolago eden izmed ministrov- Po najnovejših poročilih pa je Cook direktno izjavil, da se bodo še ta teden vršila nova pogajanja, ker je jasno, da se stavka ne more zavleči v neskončnost. Pri naslednjih pogajanjih z zastopniki rudniških lastnikov se bodo odprla vsaj ena vrata. Z ozirom na to' je Baldwin dal vedeti, da je pripravljen prekiniti svoj dopust, ako bi se pokazalo v bližnjih dneh, da bi bilo to potrebno. London, 24. avg. (Izv.) Tajnik rudarske zveze je imel v Southnormantonu (grofija Der-by) govor, v katerem se je izrazil pripravljenega, da sklene mir na osnovi najmanjše dnevne plače 10 šilingov. London, 24. avg. (Izv.) V Nottinghamshire je prišlo ponovno do spopadov na ulici, ker «*> stavkujoči rudarji, oboroženi s palicami, zasedli dohode k rudnikom in hoteli zabraniti nestavkujočim rudarjem, da gredo na delo. London, 24. avg. (Izv.) Po dosedanjih poročilih dela v vseh rudarskih okrožjih skupno zopet 36.000 rudarjev. Pred jesenskim zborovanjem Društva narodov. Ženeva, 24 avgusta. (Izv.) Jutri se prične v Ženevi drugo zborovanje narodnih manjšin, katero bo otvoril predsednik dr. Vilfan, slovenski poslanec v rimskem parlamentu. Na zborovanju bo sodelovalo 38 zastopnikov narodnih manjšin iz 19 držav. Na dnevnem redu bo razpravljanje o zajamčenju prostega razvijanja narodnih manjšin, o obrambi materinega jezika, o zasiguranju vseh državljanskih pravic narodnim manjšinam, predvsem popolne volivne pravice. Ženeva, 24. avgusta. (Izv.) V krogih Društva narodov se vzdržujejo vesti, da bo angleški ministrski predsednik Baldwin, ki je ravnokar prispel v Aix les Bains, odpotoval k otvoritvi bližnjega zasedanja Društva narodov, da z osebnim nastopom doseže sprejem Nemčije v Svet Društva narodov. Madrid, 24. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Po seji je izjavil zunanji minister Janguaz, da so se posvetovali ministri predvsem o Tan-gerju in Društvu narodov. Vprašanji Tanger-ja in Društva narodov sta zaenkrat najbolj aktualni za Španijo- Zunanji minister je informiral kralja tudi o uspehih zadnjih razgovorov s tujimi diplomati v San Sebastiano. New York, 24. avgusta. (Izv.) Iz Monte-video se poroča iz merodajnih virov, da bo republika Uruguay podpirala zahtevo Nemčije po stalnem mestu pri Društvu narodov. Berlin, 24. avgusta. (Izv.) Nemška delegacija bo odpotovala na zasedanje Društva narodov šele potem, ko bo Nemčiji že zagotovljeno stalno mesto. RADIČ JE SLABO RAZPOLOŽEN. Zagreb, 24. avg. (Izv.) Danes zjutraj ob 10. je prispel v Zagreb Stjepan Radič. Bil je jako nerazpoložen in ni dal nobenih izjav. To ie najboljši dokaz, da ni opravil v Belgradu ničesar glede svoje zahteve, da se Nikič iz vlade odstrani. Njegovo slabo razpoloženje je prešlo tudi na njegovo okolico, ki je jako rezervirana. PROPADANJE ZEMLJORADNIŠKE STRANKE. Split, 24. avg. (Izv.) Zemljoradniška organizacija v Dalmaciji se nahaja v procesu popolnega razpada in gre samo še za formalno likvidacijo zemljoradniške organizacije v Dalmaciji. Včeraj se je vršila tukaj konferenca zemljoradnikov, na kateri sc je govo--ilo o tem, da se čimpreje skliče konfercnca, ki naj končnoveljavno sklene likvidacijo društva. Radič je poslal radi tega zemljoradni-kom v Dalmacijo pismo, v katerem jih pojiva, da stopijo v njegovo stranko. VPOSTAVLJEN ŽELEZNIŠKI PROMET. Osijek, 24. avg. (Izv.) Danes je vzpostavljen železniški promet med Osijekom in Bo-Jojevim. Promet gre samo do bogojevskega mosta, ki ga jc bila voda popolnoma zrušila. Od tega mesla naprej gre promet preko kupa llodov na drugo obrežje. »Jutrov hokuspokus. Vseh mogočih sredstev, laži, spletk in hujskanja se poslužuje glasilo SDS, da bi premotilo volivce v Trgovsko zbornico in tako kakega naivneža in omaliljivca zvabilo na svojo stran. Najbolj hiti seveda pri tem goniti staro lajno o klerikalizmu in je naravnost pobesnelo v napadih na SLS. Boj za obrambo od centralizma ogrožene gospodarske eksistence Slovenije, v čegar znamenju stoje tudi te volitve, bi smrtni sovražniki vsega, kar je slovensko, radi zasukali na povsem drugo polje in mu vtisnili čisto političen, pred vsem ustavo- in kulturobojen pečaL Najrajši bi »Jutro« celo to volivno kampanjo, kakor je to delalo tudi pri državno, zborskih volitvah, proglasilo kot boj za ali proti državi in da je tisti, ki glasuje za združeno stanovsko listo, protidržaven, in državotvoren le kdor glasuje za nasprotno listo, ki jo je postavila SDS. Ker pa bi bila stvar na tak način vseeno malo preneumna in preri-skantna, —■ tudi potrpežljivost ljudi iz trgov-stva in obrtništva, ki danes iz strankarskih ozirov še vztrajajo na strani SDS, ima svoje meje, — pa izkuša to napraviti na indirekten način in tako kompromitirati združeno stanovsko listo. Pa piše, da je glavni cilj SLS, iz-premeniti stanovsko zastopstvo trgovcev, obrtnikov in industrijalcev v Sloveniji »v izziva-jočo avtonomistično postojanko, ki naj služi klerikalcem kot nova opora njihovih separatističnih stremljenj.« Tako misli »Jutro«, da bo preplašilo ljudi, da se ne bodo upali glasovati za to listo. Ali je »Jutro« naivno, če si domišlja, da bo s svojim hokuspokusom o separatizmu in protidržavnosti danes še koga teroriziralo! Če je skrb za lastni žep, za lastno eksistenco, za j življenske interese gospodarske Slovenije, če je to separatizem in antidržavnost, potem pa naj le bo. Potem je pač vsak Slovenec, ki ni še čisto na glavo padel, separatist in antidrža-ven element. In če misli »Jutro«, da je samo v centralizmu priznanje državnega in narodnega edinstva in čeprav gre pri tem Slovenija na kant, potem naj se centralizma le še naprej oklepa z vso gorečnostjo kot doslej, samo ne verjamemo, da bi med slovenskimi trgovci in obrtniki še bil kdo tako s slepoto udarjen in »Jutru« in SDS v tako državo-lomno državotvornost hotel slediti. Kako SDS fabridra »stanovske" liste. V rokah imamo vabilo litijskega gremija s podpisom tajnika Franca Lajovica ml., v katerem vabi nekatere odbornike gremijev Litija, Krško, Laško ter Brežice na sestanek teh -posavskih« gremijev za soboto 21. avgusta v Zidani most, na katerem da se naj določi kandidat in njega namestnik za trgovsko zbornico. Tega sestanka štirih gremijev se je udeležilo vsega vkup le 14 odbornikov, med katerimi je ! bil edini g. Fortunat Čertanc, načelnik litijskega gremija, pristaš SKS, vsi drugi pa eks-tremni pristaši Žerjavove stranke. Prvo in glavno besedo je imel demokrat g. K. Elsba-rher i/. Laškega, potem Cimporšek iz Sevnice ter Umek iz Brežic. Sestanka se je kajpada kot nečlan udeležil tudi tajnik litijskega gremija Lajovic. Seveda so se vsi zavzemali zn kandidaturo Elsbacherjevo, ki je bila končno izglasovana proti glasu g. Čertanca, ki je zbrane gospode opozarjal, da oni nikakor nimajo pravice, nominirati kandidate, ampak da je treba v prvi vrsti vprašati včlanjene trgovce. Mislimo, da je čisto jasno še tako zaslepljenemu človeku, da je ta sestanek bil sklican po navodilu SDS, koje eksponiran člam — menda celo okrožni tajnik — je g. Lajovic ml., ki se veliko več peča z zadevami SDS stranke nego s trgovskim gremijem v Litiji. Omenjamo še, da je povabilo podpisal samo tajnik, ne pa načelnik, ki o tem pravzaprav niti vedel ni. Pripomnimo Še, da sta za sredo dopoldne sklicala v Ljubljano gremija ljubljanske okolice in Kranja, ki sta slučajno v demokratskih rokah, sejo gremijev, na kateri se ima »stanovska« lista sestaviti, na kateri bodo seveda le izraziti pristaši SDS, katere so prej že v tajništvu SDS odobrili. In potem se še upa SDS-arsko časopisje vpiti, da je Jelačin-Ogri-nova lista, na kateri so pristaši vseh strank, razen skrahirane SDS, »politična«. Zakaj pa tega odločilnega sestanka ni sklical gremij ljubljanskega mesta? Zato ne, ker ni pod komando SDS, ampak je res stanovska organizacija, ki si ne da od nobene stranke predpisovati sklepov. Zato opozarjamo trgovce že danes, da ne bodo nasedli tem »stanovskim« listam, ker je po vsem tem jasno, da stoji ves aparat SDS-arije, ki skuša z vsemi zvijačami s to listo preslepiti naše trgovstvo, za to listo. Naš slovenski trgovec in obrtnik pa, ki sta vedno dvigala prapor neodvisnosti, bosta nedvomno z ogromno večino volila Jelačin-Ogri-novo listo, ker možje, ki bodo na tej listi, so inu porok boljše bodočnosti, »stanovska« lista, ki je le prikrita politična lista splošno osovražene SDS-arske stranke, ki je ravno našemu pridobitnemu stanu s svojim centralizmom in raznimi drakonskimi protidraginjskimi zakoni silovito oškodovala in kruto žalila naš stan, pa mora sramotno propasti. Volivcem v trgovsko, industrijsko in obrtno zbornico. Dasi SDS ve, da so stopile v boj proti nji vse stranke, torej SLS, SKS in radikali ter neopredeljeni, vara okrog volivstvo, da je ta proglas izdala in podpisala samo SLS. Z vsemi sredstvi skuša odvrniti volivstvo od skupnega nastopa ter se istočasno hinavsko skriva za zadrugami. Volivstvo bomo pravočasno obveščali o vseh namerah SDS. Poživljamo pa pri-' staše strank, združenih v volivnem odboru j »združene stanovske kandidatne liste trgovcev, obrtnikov in industrijcev Slovenije«, da se ne dajo premotiti od SDS-arskih agitatorjev. Naše geslo je bilo: Vse proti SDS, pod tem geslom so se združile vse stranke proti SDS, in v tem geslu mora zmagati naš skupni program 22. septembra. Volivci — izkažite vzorno disciplino! Da, tako je I »Jutro« je poleg natolcevanj in frazarjenj o stanovstvu napisalo tudi to-le resnico: »Nobena gospodarska organizacija, ki hoče v miru napredovati ,si ne more v lastno nesrečo in pogubo za predsednike postavljali ljudi, ki so fanatični in nestrpni strankarji.« Točno! Odtod ves boj proti SDS, odtod tudi bodoči obračun z ljudmi, ki so izrabljali stanovske organizacije v SDS-arske avrhe. Z"to mora SDS sploh izginiti. In menda se je tega zavedal tudi tisti dosedanji SDS-arski trgovec 1 Dunajske ceste, ki je že preklical kandidaturo na SDS-arski listi! In končno: ne more biti razen v vodstvu SDS trgovca, ki bi se boril proti združeni gospodarski fronti Slovenije, s katero stoji in pade! Ne bo šlo, s- Petovar 1 Gosp. Petovar trdi: »Moji razgovori z gg. Ogrinom in Jelač.inom so bili zgolj privatni in več ali manj slučajni, bili so neobvezno razpravljanje o možnosti kompromisa.« Ugotavljamo ponovno: Dne 1. junija je prišlo nted gg. Jelač.inom, Ogrinom in Petovarjem do sledečega sporazuma radi kandidatnih list: Obrtni odsek: SLS 10, SKS 1, SDS 5 mest. Trgovina: SLS 5, Radikali 1, neopredeljeni 2, SKS 1, SDS 7. Gosp. Petovar je na to pristal in tako sta si gg. Ogrin in Jelačin zabeležila. Seveda, če so SDS-arski kandidati na obrtni listi »slučajno« pristaši SDS in če je drr. Kramer »slučajno« vodil pogajanja kot SDS, je razumljivo, da so za gosp. Petovarja morda tudi te številke sporazuma več ali manj »slučajne«. — Pač pa ne bo SDS-arski polom 22. septembra nič več »slučajen«, ampak odločna volja gospodarskih krogov Slovenije, ds» mora SDS iz zbornice za vselej izginiti! Škoda papirja, SDS in .Uutro'! Nedeljsko »Jutro« se je ogrelo za poštenost, za red in mir, a menda ravno tako samo sebi verjame, kot en dan preje, ko je slišalo govoriti g. Rojino, ki ga pa na »Jutrovo« žalost sploh ni bilo v Ljubljani. »Klerikalci so do sedaj pri vseh volitvah v Trgovsko zbornico nastopali s samostojno listo«, piše- Da, a sedaj so se združili z vsemi, ki hočejo bojevati v zbornici pošten boj v gospodarski fronti Slovenije. A ker je ravno SDS tista, ki hoče še naprej uganjati v tej zbornici strankarsivo, diktatorstvo in denuncijacije, in ker je ravno vsled svojih metod tako osovražena kot do sedaj še nobena stranka v Sloveniji, si ne upa nastopiti — ravno SDS — s samostojno listo, ampak se skriva za zadruge. A vse kva-sanje o »smotrenem delu za trgovce«, o »složnem delu, redu in miru«, »o strokovnem znanju«, o »dobrobiti trgovstva«, ki ga hoče SDS, ne bo nič pomagalo! SDS je premnogokrat dokazala, kaj prav za prav je in zna. S predsedstva deželne vlade je SDS šikanozno in brutalno zapirala slovenske trgovce in jim nalagala ogromne globe, brez pomisleka je določila še leto .1920. za vojno dobo, da so se našemu trgovstvu tem lažje jemali težki milijoni, in čisto resnico, kako misli prav za prav SDS o trgovstvu, je povedal član načelstva SDS, ki zdaj kvasi o »smotrenem delu za trgovce«^K> je dejal; »Slovenskega trgovca je treba tepsti z bičem kot fijakarskega konja, pa bo moral teči!« Pokora mora priti in o njej razmišljujte, pa bo edino umestno! Prekmurje za skupno gospodarsko fronto cele Slovenije. Maribor, 24. avgusta 1926. Stranka SDS upa na uspehe še posebno tam, kjer je ne poznajo tako od blizu. Zato je upala posebno v Prekmurju, da bo mogla s svojimi zvijačami naloviti glasov, da zmaga pri volitvah v Trgovsko in obrtno zbornico s svojo politi&no listo Danes smo prejeli poročilo iz Murske Sobote, da so prekmurski trgovci in obrtniki imeli dne 22. t. m. veliko zborovanje, na katerem so odločno obsodili razdiralno delo SDS in se soglasno izjavili zn Jelačinovo stanovsko listo. Nikdar tako kot v teh razmerah je važno, da nastopajo vsi gospodarski krogi enotno, da se vpošte vajo za gospodarske ustanove tudi gospodarski stanovski momenti ne pa politična komanda, posebno ne, če jo hoče imeti SDS. Poleg tega veselega sporočila lahko že danes napovemo, da bo SDS s svojo listo v kratkem doživela tako razočaranje, kot si ga niti ne misli. Dne 22. septembra pa bo tudi Prekmurje soglasno z ostalo Slovenijo povedalo, kar je imelo že dolgo na srcu! Beleži A Veliki župani in g. ministrski pred' sednik. Gg. Maksimovič in Uzunovič sta ri-vala. G. Uzunovič nič kaj rad ne gleda, da so veliki župani odvisni samo od g. Maksimoviča. Zato je te dni izjavil: »Zadnjih pet, šest let n. pr. nisem prejel nobenega tako zvanega prezidialnega pisma od naših velikih županov, kar pomeni, da niso smatrali za svojo dolžnost, da me bodisi kot svoječasnega resort-nega ministra, bodisi zdaj kot ministrskega predsednika obvestijo ter mi sporoče, kaj je dobrega ali slabega v njihovi oblasti.« Je res . vse narobe v naši državi pod tem režimom. Ministrskega predsednika ne ubogajo veliki župani, Radiča ne žandarji, Puclja ne načelniki, radičevce ne Nikič, ne radikali. In vendar Stjepan Radič pripoveduje po vseh shodih, kakšen sporazum da kraljuje pod to vlado! A Baltič in Pirkmajer. »Obzor« poroča, da sta se slovenska velika župana Baltič in Pirkmajer zaradi napadov Radiča in dr. Korošca na nju »malo pobojala«, da ne bi frčala, pa je celo predsednik vlade g. Uzunovič na Bledu opazil, »da se prisutni veliki Župani odviše vrte oko ministra policije . . .« Vrtita sc Že dolgo, kako Da bostn na koncu 7vr»rla Kt> Sp ne ve. Kaj se godi doma Pred novim preganjanjem slovenske duhovščine na Primorskem. Pretekli četrtek se je vršilo v Gorici pod predsedstvom generala Ronchija napovedano zborovanje vseh zaupnikov in voditeljev fašistovskih krožkov na Goriškem. Sestanek je sklical zloglasni prof. Cavalotti, pokrajinski tajnik fašistovske stranke v Vidmu, ki je tudi imel glavno besedo. Sestanek je bil sklican z namenom, da se prouči potek raznarodovanja Slovencev. Prof. Cavalotti je imel dolgo poročilo, ki se je posebno odlikovalo po svoji brutalnosti; to pot se je Cavalotti vrgel z vso silo na gospodarske organizacije in na slovensko duhovščino. Človek bi mislil, da je odlični profesor enostavno prepisal govor Host-Ventu-rija na zborovanju v Puli. Cavalotti je govoril v začetku o panslavizmu, ki ga širijo med primorski* mi Slovenci učitelji v šoli in duhovniki s prižnice, nadalje prosvetna in športna društva in tisk. Duhovnik ni vedno propovednih ljubezni in miru; prebivalstvu daje na razpolago odporna sredstva proti Italijanom. Prejšnje vlade so to propagando dopuščale, a fašisti so napravili red. A treba je radikalneje nadaljevati. Uničiti je treba vse slovenske liste. Zadružni zvezi v Gorici, v kateri so včlanjene slovenske posojilnice in zadruge in ki je prav za prav ekspozitura tujih bank, je treba postaviti nadziralno komisijo. Vsakega slovenskega učitelja naj nadzira en italijanski učitelj, ki mora biti fašist. »Glede slovenskega duhovništva je znano, je nadaljeval Cavalotti, da je od glavarja, goriškega nadškofa, do kaplana v zadnji vasi v rovtali neuklonljivo iu divje protiitalijansko. Kadar ne izraža javno tega razpoloženja z neposrednim delovanjem, ga izraža po ovinkih, s podtikanji in dvomi, ki so morda bolj škodljivi, ker vznemirjajo duhove. V področju njenega normalnega in naravnega delovanja je težko zasledovati cerkev. K sreči je duhovnik skoro povsod »magna pars« pri gospodarskih in prosvetnih organizacijah; in na tem polju ga bo lahko zadeti, ako ne drugače, pa z odstranitvijo. Toda predvsem ga je treba odstraniti iz šole, kjer poučuje otroke ne samo verstva, ampak tudi pisanja in čitanja v slovenskem jeziku, ki prihaja tako zopet skozi okno.« Glede celotnega problema iztrebljenja Slovanov je Cavalotti dejal: Danes je absurdno misliti na kolonizacijo primorskih krajev, ki bi sledila izhodu v masi slovenskega prebivalstva. Ne ostane drugega kakor asimilacija. Cavalotti je še posebej napadel krščanske socialiste. General Ronchi ni prav nič zaostajal za Ca-valottijem s svojimi predlogi, in ga celo prekašal. Asimilacija Slovencev se mora izvršiti na vsak način kot so že očetje izvršili asimilacijo drugo-rodcev ob Nadiži. Mi moramo računati na oni kontingent vojakov, katerega nam bo dalo drugorodno ozemlje. Tudi ti vojaki bodo morali dati dokaz svoje hrabrosti in vrlosti. Tega ne bomo dosegli s starimi sistemi Nedolgo, pravi dalje gen. Ronchi, je razložil na nekem zborovanju v Rimu krajevno situacijo zadevajočo drugorodce. (Prip. ured. Pred mesecem smo poročali o zborovanju prefektov in političnih fašistovskih tajnikov naših krajev v notranjem ministrstvu.) Takrat je razumel, da so vsi enih in istih misli v dosego zaželjene asimilacije. Poprej se ni enotno postopalo. Nekateri prefekti so postopali v asimilacijskem vprašanju z mnogo bolj odločnim kriterijem, drugi pa bolj zmerno ter so se tako oddaljili od revolucionarnih smernic fašizma, ki je hotel da bi se v boj vpletlo tudi drugorodno vprašanje ter se rešilo z vso odločnostjo. Sedaj pa velja ena sama beseda: ali z nami, ali proti nami Drugorodci morajo imeti najboljšo voljo postati dobri Italijani. Kajti v nasprotnem slučaju se bomo zatekli do skrajnih sredstev. Zahtevalo se je od pristojnega ministrstva, da se raz- puste ona drugorodna združenja, ki niso v skladu z italijansko akcijo in bila razpuščena. Ronchi je zopet sprožil misel, naj se prične izdajati fašistovski list v slovenskem jeziku. Predlagal je, naj se tudi iz IV in V. razreda ljudske šole izžene slovenščina. Neki drugi govornik je predlagal, naj se odpustijo vsi slovenski železničarji (teh na Primorskem ni več, ker so bili vsi premeščeni v južno Italijo). Nekdo dru«i je zopet zahteval, da se odpustijo vsi slovenski občinski tajniki. Kdor prečita ta poročila, bi mislil, da gre za sestanek kakih nedozorelih prenapetežev, tako go-rostasni se zdijo novi načrti proti Slovanom. A sestanka so se udeležili večinoma sami odgovorni ljudje in celo starčki s plešo na glavi kakor senator Bombig in poslanec Marani! Torej gre za dobro premišljeno, smotreno kampanjo proti Slovanom, a predvsem proti duhovnikom, ker druge slovenske inteligence na vasi več ni. Zopet tiskovna obsodba. Včeraj se je vršila pred deželnim kot tiskovnim sodiščem v Ljubljani obravnava, v kateri jo nastopil kot obtožitelj šolski upravitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je tožil odgovornega urednika ljubljanskega dnevnika »Narodni dnevnik« gosp. Aleksandra Železnikarja pregreška klevete po členu 52. tiskovnega zakona, ker je razglasil v svojem listu članek pod naslovom >Pirova zmaga proti deklarašem«, ki je izšel kot odgovor na neko notico v »Jutru« z dne 18 aprila in po kateri se je čutil tožitelj užaljenega. Po raznih govorih zastopnikov zasebnega obtožitelja in zagovornika je razglasil predsednik senata po kratkem posvetovanju sodbo, s katero je bil obsojen odgovorni urednik na en mesec zapora in 5000 Din denarne globe, dalje mora plačati vse stroške iu objaviti to sodbo v svojem listu. Tri osebe uterai&e. Hrvatovi iz Ižakovec v Prekmurju so hoteli prepeljati na drugo stran Mure vejevje. V čolnu jih je peljal brodar. Med vožnjo se je veslo zlomilo in tako je bil čoln prepuščen na milost in nemilost deroči vodi. Ta ga je pograbila in ga treščila v steno mlina. Oče in sin sta se na dobro srečo ujela za bruno in se rešila, mati, hči in brodar pa so padli v vodo. Rešil se ni noben iziped njih. Hčer so že izvlekli in jo v nedeljo popoldne tudi pokopali, o materi in brodarju pa še ni sledu. Iz Prekmurja nam poročajo še o tej nesreči: Dne 21. t. m. je Pavel Draškovič iz Gomilic peljal v Zamostje svojemu znancu peč. Z njim se je peljala 6 letna hčerka. Ko jo je pri hiši v Zamostju pustil nekaj časa na samem, je padla v vodo. Ko so jo potegnili ven, je bila že mrtva. MLATVI. kmetu Alojziju SMRTNA NESREČA PRI V torek so mlatili pri Trunk v Rucmancih pri Sv. Tomažu oves z mla-tilnico na vitelj. Pri mlatvi sta bila zaposlena zakonska Andrej in L i za Petek, želarja iz domače vasi. Hitro, ko so začeli z delom, je segla Liza z grabljami preko mlatilnice po snopje. Približala se je pri seganju po snopju preblizu stroja, da jo je zgrabil sklep, ki veže drog vitlja s kolesom mlatilnice, od zadaj za krilo ter jo potegnil nase. Nesrečnico je zavrtelo trikrat na okrog in padla je na tla, ko se je krilo odtrgalo. Lizo so prepeljali takoj po nesreči v ormoško bolnico, kjer je pa umrla vsled notranjih poškodb že po eni uri. Letos se je zgodilo po Štajerskem zelo veliko in težkih nesreč pri mlatvi in to še posebno pri parnih mlatilnicah. Pri delu s stroji previdnosti in pazljivosti ni nikdar preveč I POSKUSEN VLOM V MARIBORU. V noči od ponedeljka na torek so poskušali vlomilci okrasti gostilničarja Černovšeka v Črtomirovi ulici. Najprej so skušali priti v klet. Vlomili so železni križ na oknu z železnim drogom, toda odprtina na oknu je bila preozka, da bi se mogel človek splaziti skozi. Poskušali so nato srečo na gostilniškem oknu, katerega so ravno odprli, ko je zaslišala gostilničarka šum ter pregnala s klici na pomoč vlomilce. Lopovi so nato pobegnili proti Studencem. AGNOSCIRAN UTOPLJENEC. Dne 18. t. m. je bil najden mrtev v Krki pri Št Petru pri Novem mestu neznan moški, o čemer je poročal »Slovenec-: dne 20. t. m. Sedaj se je dognalo, da je bil pokojni 47 letni Jakob Željan, železniški skladiščni delavec, pristojen v Ljubljano, rojen pa v občini Košana na Notranjskem. Po razmerah pokojnega nesrečneža se da upravičeno soditi, da se je iz samomorilnega namena vrgel v potuhnjeno Krko. 29. avgusta žrebanje loterije ,katoE. doma" v Ljutomeru. -Kupujte srečke! Izredno velik morski pes, dolg 6 m, težak 1500 kg, ki so ga 19. t. m. ujeli ribiči pri Sv. Jakobu nad Crikvenico. Iz domače zločinske kronike. Prebrisani Abmed. V Ljubljano se je pripeljal bogat Bosanec, posestnik iz Brčke, ki jo hotel pogledati, kako kupčuje njegov prodajalec sadja, znan na ljubljanskem sadnem trgu pod imenom Ahmed Tur-kovie. Mož je hodil po trgu, toda Turkoviča Ahme-da ni bilo nikjer. Njemu je namreč poslal (a Bosanec veliko sadja za razprodajo. Ahmed jo pridno prodajal, toda denarja ni poslal nobenega svojemu dobavitelju, izgovarjajoč se, da kupčuje izborilo in bosta poravnala po seziji. Dalje je opeharjeni Bosanec tudi zvedel, da je ta njegov Ahmed delal nenavadno ostro konkurenco vsem drugim trgovcem s sadjem, da je bil naravnost prevzeten in se je začel prepirati celo z mestno občino. Trdil je, da je bogat posestnik, pošten kmet in da prodaja svoje blago kakor on hoče, pa tudi ua pol zastonj. Njemu je šlo seveda za to, da bi od Bosanca poslano mu blago hitro raz-pečal, zbral denar in nato pravočasno pred prihodom lastnika srečno popihal. In res je prebrisani Ahmed pobegnil z našega trga z lepimi de-narci, opeharjeni Bosanec pa je ostal brez sku« pička za svoje poslano blago. Tnt na iiprehodu. Že parkrat smo opozorili kopalce oh Savi, Ljubljanici in Gradaščici, da naj bodo previdni in naj pazijo na svojo obleke in perilo. Sedaj pa so ugotovili, da se klati po teh krajih silno nevaren postopač in tat, neki Istenič, ki jo bil že večkrat obsojen radi raznih tatvin. Zadnjo kazen so mu odmerili pred ljubljanskim deželnim sodiščem tudi radi tatvine in sicer osem mesecev ječe. Ta Istenič je pobegnil prejšnji teden zopet iz zaporov in kakor trdijo nekateri, ki ga osebno poznajo, so ga videli ob Savi. In res se je izvršilo tam že več tatvin. Kako predrzen je ta uha-jač, kaže še to, da je nekoč, ko je pobegnil a preiskovalnega zapora, prevaral paznika, da so ga izpustili in se je še ponorčeval iz njega z besedami: »No pa z Bogom gospod paznik, pa na svidenje!« — In morda se mu bo ta želja res kmalu izpolnila. Vlom v Gozdu pri Kranjski gori. Pred par dnevi je bilo vlomljeno pri posest« niči Katarini Braučevi v Gozdu pri Kranjski gori. Lopov je odnesel žepno uro, dve zlati verižici, nekaj perila in pa 120 Din gotovine. Vlomil je skozi okno, koder je tudi pobegnil. Dva cigana sta vlomila v Zagorici v trgovino fvane Rodetove. Odnesla sta nekaj slanine in salam in pa okrog 200 Din kovanega denarja. Oba cigana domačini na videz poznajo, ker sta pohajala del j časa po okolici, sedaj pa sta izginila. Pobegli kaznjenec. Od prostega dela v Pekrah je pobegnil v kaznilniški obleki nevaren kaznjenec 39 letni France Čuš, doma iz Gajevcev pri Ptuju. Mož je po poklicu pekovski pomočnik in je bil že večkrat radi tatvino kaznovan. Zadnjo kazen je dobil radi zločina javnega nasilstva in sicer poldrugo leto težke ječe. Drobtme. V eni uri naše srce napravi toliko dela kot bi človek 18 stotov dvignil meter visoko. Brez direktne življenjske nevarnosti more človek polovico svoje krvi zgubiti. Kri človeka kroži od srca pa zopet nazaj d0 srca v 22 sekundah. Pri živalih je pa zelo različno. Pri konju 31 sek., psu 15 'sek., kozi 14 sek. in pri domačem zajcu samo osem sekund. Po davici, včasih tudi po zastrupljenju z mesom, se pripeti, da bohiiku popolnoma opeša vid. Po nekaj tednih pai postane vid zopet normalen. Ciril Rejc: (Spomini na romanje Ločanov.) V zlato jutro beži romarski vlak. Beži, kot da ga je strah, ker se je izgubil v to pravljično divjino hrvatskega Krasa. Kakor da smo uto. tiili v neizmerno, raskavo in zgubano božjo dlan! Srca drhte v tem skrivnostnem občutju samote sredi skal in grmovja in valovitega daljnega obzorja; širijo se v svežosH rose in tneglic in umitega neba, pa v otroškem pričakovanju lepot, ki nam jih je ta dan še pripravil. Nestrpni so romarji: ali se še ne bodo razmaknili hribi in se odprla širna morska plan? Tam kraljuje nebeška Mati, s toplim pogledom vabi. — Razmaknili so se hribi. Morje! Gladko in nnrno leži pod nami; tam na sredi se je vse-dlo jadro kot metulj. Kot da spi okamenelo vse skupaj: morje in jadro, Istra tarr zadaj in Čres in Krk in še ta skalnata pokrajina okrog nas. Drvimo, drvimo navzdol, med skalovjem, po nasipih, mimo trte, grmičevja, nad nizkimi hišami, s krrci kritimi. Temnomoder se skriva pod nami zaliv; na koncu v zatišju se je Rakar trudno zgrudil v breg in mežika v solnčni dan. Na dnu smo. Morje; hiše v bregu kakor stopnice, tesno druga ob drugi. Prašna cesta, potom nabrežje, hrup in šum, most in straži dveh držav, romarske stopnice in stotna beračev, ki po jo, po jo, po jo svoje prošnje. Cerkev na hribu, z drevjem zastražena; za streh u >rcev se vzdieuje grad, mrko in zamišljeno stoji ob strani in strmi v dolino. Doli se giblje mesto, luka, daleč v morje sega mol. Parnik i, jadrnice; čakajo, prihajajo, odhajajo. CM morja v breg raste Reka, težko, trudno ka';or Kras sam. Polna je cerkev, cel sejem je pred njo: na trati pod drevjem, po zidu nad cesto. Šum kot v panju. Vf * * Zložno gre cesta navzdol. Drevesa, klopi-ce. Solnce žge. Morje — tiha, tiha plan. Na njem počivajo jadra tiho, tiho. Solnce žge. * >'r A Reka. Uniforme, solnčniki. Nabrežje. Morje diha komaj vidno; v taktu pljuska zelena voda ob obrežni kamen. Ladje. Ena bo odjadrala; v vrveh stoje štirje možje in vlečejo zadnje jadro kvišku. Galebi krožijo nad vodo, plavajo po gladini. Na molu. Morje na obeh straneh. Gledam proti Čresu in Istri. Morje se iskri pod soln-cem kakor diamanti. Tam za njim so hribi kakor sivosinja meglica. Dve bojni ladji sta pristali. Ameriški zvezdni prapor se vije na njih. Krepki plavo-lasi mornarji. Good bye! Solnce se niža. Morje je kakor bleščeča jeklena ploskev. Iskrenje se je zlilo v en sam sijaj. * * * Samotna so pota za Trsatom, vsa s kamenjem ograjena. Kakor da hodim n/, ozkih uli-cah mrtvega mesta, v katerem spe tisočletja. Kope in kotanjaste dolinice, skala in zelenje. Smokve. Hrbet onega hriba tam zadaj je ves siv. le z bledo zelenim prahom redko posut. I Za kamenitimi ogradami, v dolinicah, za nizkim drevjem se rišejo sence. Solnce se smehlja trudno; boža lahno, mehko... — Ali sanjajo tudi po teh kraških brdih taka mehka občutja? Bolj zdravo bi bilo srce, če bi za-brila burja preko skal. — Orgle buče. Mogočno valovi po svetišču slovenska pesem, vzdiguje se pred prestol Kraljice. Zgrabilo me je pri srcu. Kakor da plavam s to pesmijo nekam v neznano daljo m mi je pri srcu tesno od neznane slasti in bolesti. Tonem, tonem. O, da bi to valovanje ne usahnilo! — »Tolažnica žalostnih!« Kako, da me je zdramila prav ta beseda? Kdoveodkod se mi je vkradla otožnost v dušo. Tolažnica žalostnih... Gledani: Vsa cerkev jih je polna: stoje kot ukopani in proseče zro v oltar, utrujeni, sključeni kleče po kotih. Moški in ženske, stari in mladi, v različnih nošah; od vseh strani so prišli iskat tolažbe in moči. Izsušeni, rjavo žgani obrazi, ki jim je težko delo za borni kruh vtisnilo svoj neizbrisni pečat; bolna. pepclnata lica, ki prosijo, da bi jim Bog zdr vja dal. Istrani so tu in Istranke, ki jih v bedi e tujčev jarem žuli in smejo tu na Trsatu v?aj moliti po svoje. Mogočno doni pesem s kora, še silneje vpije gorje tu spodaj. —' Tolažnica žalostnih... * * * Veranda visi nad bregom kakor gnezdo. Nebo žari za Reko, nad Istro. Na Sušaku, na Reki, na morju, v Opatiji, Voioskem se prižigajo luči. V pristanišču se zibljejo na vodi njih topli odsevi. Pred Opatijo, Voloskim na morju je lučlc cela čreda. Veseli ljudje so odrinili od brega v ta lepi večer; glas mandolin morda plava tam nad vodami in zaljubljena pesem in šala in smeh. Lučice migljajo na vodi. Ab-bazia ... Mrka je za njo silhueta istrskih brd; žarenje na nebu je ugasnilo. Med bregom in bregom je po mirni gladini razlito srebro mesečine. Naši pevci pojo. Pesem za pesmijo vre iz prsi. Mehko in sladko se topi v sanjavi večer — mogočno in izzivalno kroži druga nad bregovi, nad globeljo, nad mesto tja doli, kjer še-tajo snoparji. »Oj Triglav moj dom« pozdravlja slovensko srce čez kraške goličave. »Iz brat-skog zagrljaja« vriska je prisega pesem; z zanosom in z vlažnim bleskom v očeh poslušajo domačini. Potuhnjeno, mrko gleda krčmar, v očeh mu je pisano, da ni naše krvi. Kroži pesem, kroži nad globeljo, nad brdi. Med bregom in bregom se preliva srebro mesečine. * * w Ležim, zaspati no morem. Gledam svetlo nebo, gledam srebrni pas, ki se tke od okna do tal. Tam nasproti vidim cerkev, vidim drevje pred njo. SHšim šum množic. Enkrat otožno, zategnjeno, enkrat igravo pojo hrvatska dekleta. Moja soba je polna pesmi in mesečino in sanj. Množice šume. V en vtis se zliva vse: morje, morje...-- * * * Lepo je to nedeljsko jutro. Tako jasna in čista, siva in zelena, je Učkn gora tam na obzorju; zdi se, da raste tik prod nami. Kakor mravljišče je Trsat. Vidi se: Veliki šmaren. Ura za uro poteka, uro za uro se stiska v cerkvi glava pri glavi. Vroče jo tu, vse zbito je telox ki omahuje v gneči —. iiudjp Dnevne novice it Za potnike v Orient. Prof. dr. Slavi? je »pisal pred leti lično knjižico >V deželi faraonov«, ki se dobi v Ljubljani v Jugoslov. knjigarni /a 5 Din. Opisal je v feljtonistični obliki šege in navade starega in modernega Egipta, pokazal sledi o izraelski zgodovini v Egiptu ter zveze Sv. pisma z egiptskimi razmerami. V celoti pa je to popis njegovega potovanja po Egiptu leta 1913., ki podaje tudi migljaje, kako se potuje po Orientu. Za potnike v Orient bo torej ta knjižica prav ljubka priprava, ki jim bo vzbudila željo, da še sežejo po drugih vodnikih po Egiptu. k Diplomiral je meseca junija na Moj-sterski klavirski šoli drž. konservatorija v Pragi naš rojak pianist g. Anton Ravnik, brat prof. Janka Ravnika. Čestitamo! it Zopet nekaj o vojnem razporedu. Pišejo nam: Trije kmetje iz občine Stična so kupili konje na sejmu v Karlovcu. Pri nakupu pa niso dobili potrebnih vojaških listin. Zato jih je vojaško olilastvo pozvalo iz Stične v Celje k naboru konj in vozov. Možje so izgubili tri dni in zapravili precej denarja. Dne 5. septembra se bo v Stični prebral vojni razpored 28 občinam; ali bi ne mogli takrat pregledati še teh par konj? Sploh prosimo gg. poslance, naj vojnemu ministru predočijo ne-praktičnost in težave, ki so združene s sedaj upeljanim načinom vojnega razporeda, da se ukrene drugače, da bo ustreženo i vojni upravi i prebivalstvu. it Obvestilo društvom. Dobili smo sporočila, da finančna oblast pobira pri naših prireditvah 2 Din od vstopnice za poplavo. Obveščamo, da finančna oblast v to ni upravičena, ker je dotični odlok bil takoj razveljavljen. — Za vstopnice na razne prireditve pa je treba, kot smo že javili, plačevati 20 odst. do nadaljnega, če se nam znova posreči dobiti nekdanje dovoljenje. it Izpit za rez. adm. podporočnike ekon. stroke so napravili po dvomesečni vaji v Prištini in Bitolju sledeči dijaki-Slovenci: Bačič Mirko, Ljubljana, Bauman Lev, Št. Ilj, Boliak Ivan, Ptuj, Golja Josip, Ljubljana, Grad Boris, Novo mesto, Iskra Miroslav, Ljubljana, Končar Jože, Tržič, Lekše Jože, Mozirje, Korenina Jože, Maribor, Plestenjak Anton, Ljubljana, Vaupot Lovro, Slovenjgradec, Bergant Ivan, Medvode, Grom Milan, Novo mesto, Čer-ne Lojze, Kočevje, lic Ivan, Ribnica, Milač Polde, Ljubljana, Paulič Efrem, Trbovlje, Paulovec Milan, Ljubljana, Prah Jakob, Črna-Prevalje, Stanonik Jakob, Gorenja vas, Verč-kovnik Jože, Slovenjgradec, Zen Jože, Novo mesto. it Ormoški okraj. V ponedeljek 30. avgusta ob 13 se vrši za sodni okraj Ormož ustanovni občni zbor obrtne zadruge oblačilnih strok v klubovi sobi hotela Rajh (Bauer) v Ormožu. Pridite vsi obrtniki oblačilnih strok iz celega okraja, ker gre za vašo korist. Volite može. ki vam bodo ostali ob strani! Okraj je velik, volite lastne ljudi, da ne bo zastopano le mesto. it Neznan utopljenec. V Laškem je pri-plavila Savinja na obrežje truplo neznanega moškega utopljenca. Truplo je že precej razpadlo in je moralo biti že najmenj mesec dni v vodi. Mož je srednje velik in oblečen v navadno delavsko obleko. it Nov betonski most. »Slovenec« je že ■poročal, kako je razdrla in odnesla voda most pri Bišu pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Po Tazdrtju mosta na okrajni cesti so se lotili popravila. ki je bilo te dni končano. Ta teden bo izročen novi betonski most prometu. Več mesečna vožnja po stranskem kolovozu je bila vztrajajo uro, dve. Od oltarja do vrat klečita stisnjeni dve dolgi vrsti, uro za uro hodi duhovnik s ciborijem med njima od oltarja do vrat, od vrat do oltarja; uro za uro poklekajo trudni in žalostni, vstajajo poživljeni. Slava Ti, Gospod, in Tebi, Tolažnica žalostnih! * * * Skoro brez šuma reže parnik zelenomodro gladko morsko plan. Reka se nam odmika, Krk vstaja pred nami. Na hribu kakor trdnjava stoji Omišalj. Ob bregu izmed drevja rasto vilo. Tamle ena: skoro skrita med drevjem, snn n in prisluškuje šepetanju valov. In tu je Malinska v svojem zavetju. Pozdravljeno, gnezdeče, mi plovemo nazaj! Tn zopet: vila med drevjem, Omišalj na straži; Kraljeviča, Bakar In zopet Sušak. — Sest ur lepote; šest ur počiva pogled na vodah, na sivozelenih brdih, šest ir zaklepa zaklade za mrke dni med štirimi denarni. Napij se, srce, lepote z.a puste dni! * * * Vlak se poganja v klance, nad nizkimi strehami, nad trto, nad smokvami, med skalovjem. Za nami žari nebo; pod nami tone morje v nižino, v daljavo, v mrak. Utonilo.., Za nami ugaša nebo. Romarji tonejo v sen. Monotono tolčejo kolesa v noč. Gledam sence, ki beže mimo nas; gledani zvezde, ki trepetajo na nebu. Moja duša prisluškuje. Petje od sinoči zveni pritajeno od nekod daleč, daleč; čudno jasno sega do meno šepetanje valov. Sanjam: na obrežju med drevjem sloni hišica, vila, in prisluškuje daljnemu, daljnemu petju, prisluškuje šepetanju valov. Od brega m nepoškodovana. Največji siromaki so večji Rulci, katere potegne tok v bližino turbine. Padec proti turbinam je zavarovan z železnimi palicami in na teh palicah obtičijo večkrat prav težki sulci, ki ne morejo vsled silovitosti loka ne nnprej in ne nazaj. Takega sulca, ki tiči kot pribit ob teh palicah, je lahko potegniti iz vode. Ravnokar naštete zanimivosti je lahko vsakodnevno opazovati pri falskem jezu. Trbovlje Na naslov poštne direkcije. Vsak Jan, posebno pa ob nedeljah jc na Vodenskl poŠti neznosna gneča. Kot vžigalice v škatljlci sn n S ■ane čakajoče stranke. Prostor za čakajoče > 8X3 m ali pa Se ne. Večkrat je nevarnos »e človek ne onesvesti. Pošljite kako nedeljo koga, da si stvar ogleda. ti Stanovanja v novi občinski hill so se predvčerajšnjim razdelila med občinske nastav-Ijence. Vselili se bodo za kakih 14 dni. Opazilo se je pa, da se ni oziralo pri razdelitvi zadosti na potrebe zdravih in bolehnih oseb. Eden uslužbencev je n. pr. prosil, ker mu je žena bolna, naj ga puste v pritličju, akoravno so v nadstropjih lepša stanovanja. Na to njegovo prošnjo se niso ozirali in so ga oddali pod streho. Take malenkosti, ki so za nekatere velikega pomena,, bi se pač lahko odpravile, da bi ne bilo nezadovoljstva. O Predavanje s slikami o potovanju po francoskem in v Lurd je imel v ponedeljek zvečer ob pol 8 v mali dvorani društvenega doma C. g. Karo, kaplan iz Šoštanja. Zanimivemu predavanju so poslušavci z zanimanjem sledili in je žel g. govornik ob koncu za svoj trud obilo zahvale. Zagorje oh> Savi Koncert. Dne 22. avgusta t. 1. je priredil pevski odsek Prosvetnega društva v Zagorju ob Savi pevski koncert. S tem koncertom pevskega zbora ki poje obenem tudi v cerkvi, smo bih naravnost očarani, toliko napredka je bilo od zadnjega nastopa. Za to smo pevovodji, g. organistu Rozmanu, vsi zelo hvaležni in pričakujemo, da ga bo nam kmalu zopet predstavil in nas presenetil z novim napredkom. Veliko pozornost je vz.budil mladinski zbor (9 deklic in 7 dečkov) s svojim prednaša-njem, vziornim izvajanjem dinamičnih znamenj in točno izgovarjavo besed. Mislim da ne rečem preveč, da je bilo poslušalstvo z njimi najbolj zadovoljno. Pa kdo ne posluša rad milodonečih otroških glasov, ki prihajajo iz njih čiste duše? Ženski zbor se je tudi potrudil, da je precizno zapel Premrlem): Jezus je majhen. Omenjeni zbor in mladinski je spremljal na harmoniju g. Snoj SI. — Mešani zbor je pokazal vse svoje zmožnosti pri zadnjih pesmih: »Z glasnim šumom s kor a- (Premrl) in »Večerni zvon« (Kimovec). Glasovna razlika med posameznimi glasovi je bila včasih občutljiva (6 sopr., 12 altov, 5 tenorjev in 6 basov), ali g. pevovodja je s svojo spretnostjo tudi ta ne-dostatek odstranil, kar se je najbolj pokazalo ravno pri omenjenih toči:ah. Z izidom koncerta je bilo občinstvo zelo zadovoljno, kar je dokaz, da ceni in ljubi slovensko umetno in narodno pesem. G. pevovodji in pevcem moramo pa čestitati k lepo uspelemu koncertu! — M. R. Mešišlcc, -iivjfM.^ Gu stanj. (Monopolska uprava.) Kmetijska podružnica tukaj je že pred dvema mesecema naročila v solarni Kreka en vagon živinske in kuhinjske soli. Denar za sol nad 21.000 Din, se je že odposlal 1. julija. Od tega časa pa ni nobenega obvestila vzlic ponovnemu priganjanju. Pred naročilom so pa na tozadevna pisma 'takoj odgovorili. Člani potrebujejo sol, a monopolska uprava se ne gane. Mislimo, da bi v zadevi tudi mogel gosp. Pucelj kot minister za kmetijstvo kaj ukreniti. Kdo bo nosil izgubo obresti? Seveda bodo stroški zadeli zopet ubogega kmeta, kmet naj plača. Sol bi bila precej cenejša kakor v trgovinah, ako bi jo bili takoj po plačilu poslali, tako bo pa še dražja in ugled kmetijske podružnice kakor družbe same bo zelo trpel. Poslanci so naprošeni, da v zadevi posredujejo. 'Ptuj © Prevzem trgovine. Trgovec z manufakturo g. Fr. Lenart je dal svojo manufakturno trgovino na drobno v najem g. Benjaminu Bregantu. Manufakturno trgovino na debelo pa bo še sam vodil. © Umrla je gostilničarka Ivana Kralj, vdovela Tadina, rojena Jurca. Pokopali so jo v nedeljo. Dosegla je 74 let. © Sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 17. avgusta so prignali 123 volov, prodanih 20 po 8.25—6.75 Din kg žive teže; 289 krav, prodanih 106 po 7—3 Din; teleta po 10—8 Din; 131 juncev, prodanih 32 po 6.75—6 Din; 106 junic, prodanih 37 po 7.50—5; 15 bikov, prodanih 8 po 7.50^-5 Din; 46 konj in 79 kobil, prodan 1 konj in 15 kobil za 3250—500 Din komad; 31 žrebet, prodanih 18 za 1000—300 Din komad. © Na svinjski sejem dne 18. avg. so pripeljali 315 svinj, prodali pa 53 po 12—8 Din, prasci po 100—300 Din. Kralj na lovu. Danes se je vršil lov na divje koze v Krmi. Udeležila sta se ga kralj in kraljica s svojim spremstvom. Kralj je povabil tudi bivšega ministra pošte Vukičeviča na lov. Kralj in kraljica sta imela izreden lovski blagor. I»o lovu sta si ogledala kako napredujejo iz Belja prepeljani jeleni. Kralj želi, da se obnovi rod te plemenite živali, katero pogrešamo med divjačino v našem naravnem parku Triglavskega pogorja. Kumanudi v avdijenci. Predstavitelji belgraj-ske občine na čelu jim Kumanudi pridejo v sredo. Sprejeti bodo od kralja v avdijenci istega dne. Zadnja nedelja nam jc pripeljala izletnikov in turistov toliko kot še nobena letošnja ne. Bistrica, Velika planina, Sedlo, Krvavec, vsi so imeli nebroj obiskovalcev. Avtolaks je vozil prav pridno v Stahovico. Ko smo že pri avtotaksu, naj omenimo še cesto v Stahovico. Malo više od Brnotove vile je čez potok mostiček, ki čudno da vzdrži promet, ki je vedno na tej cesti. Ograje so polomliene, mostnice slabe in čudno nc bo, ako enkrat pod težo omaga. Naj bi cestni odbor pravočasno o«krbel popravilo, da nc bo kake nesreče. Skrajna posurovelost. Vladni svetnik dr. Vi-dic je dal na grob svoje ranjke hčerke postaviti lani spomenik, ki predstavlja rajnico sedečo v obleki kmečke deklice in ki ga je izklesal iz belega marmorja Tone Kralj. Pa vam pride surovina — drugačnega naslova zlikovcu ne moremo dati — in napravi s tintnim svinčnikom kipu okrog oči očala, tako, da je moral priti kipar sam, da jc kip osnažil. Če že nimajo taki ljudje za umetnost čuta in zmisla, naj bi jih vsaj svetost kraja zadrževala od takih surovosti. Naj bi vsakdo, ki vidi ali izve 7.a kako tako grdo dejanje, krivca naznanil, da dobi plačilo za svoje dejanje. Mestna godba je dobila novega kapclnika. Upajmo, da bo spravil godbo zopet v pravi tir, ker po odhodu g. Vanička, posebno zadnje čase, hira na nekaki bolezni, kar se ji pozna pri igranju In nastopih. V o« zbodejo človeka, ki stopi v našo kamniško smodnišnico, napisi. So v cirilici, v z latinico pisani srbohrvaščini, a v slovenščini jih ni, četudi so vsi delavci in večina uradništva slnvcn-i. Ni morda to opozorilo kakšna Hnrn-iSlinvnst 11 prenapetost, toda človeka zaboli srce, ko je domačem slovenskem kraju vse drugo Dreio kot domači jezik. Hvaležni bi bili vojaški upravi, ako bi nam popravila to reč; saj vendar ne stane drugega, kot lonček barve. In pa pravično bi bilo; •*» 'evdMav,ni >ezik "bsko-krvatski-glovenskil V Nevljah pri Kamniku so lepo prebarvali cerkev od zunaj in popravili zvonik, ki je bil popravila krvavo potreben. Občinski odbor, ki ima mnogo zmisla za potrebe občine, je stal ob te) priliki cerkvi ob strani. To menda ni bilo in še m všeč nekomu, ki se kaj rad praska tam, kjer ga prav nič ne srbi. Mu je pač vse, kar ni samostojno-demokratsko — trn v peti. Slovenslza Ikra fina ŽIŽKOVSKI OREL V BELTINCIH. Orlovska družina v Žižkih je v nedeljo naredila izlet v Beltince. Namen izleta je bil, da na eni strani da svojim članom prinfernega razvedrila in da na drugi strani pokaže Beltincem — kjer životari sokolski odsek —, kaj premore dobra volja m požrtvovalnost. Zadoščeno je bilo obojemu. Vsi izletniki so prisostvovali sv. maši, skoraj vsi pa tudi popoldanski službi božji. S svojim vzornim vedenjem so pokazali, da je Orlu prvo načelo, da služi Bogu. Po litanijah je začela družina izvajati svoj program na zunaj. Središče prireditve je bila burka v petih dejanjih: Repoštev. Igralci so rešili svojo nalogo skoraj brezhibno in če bi bil tudi oder odgovarjal vsem zahtevani igre, bi smeli trditi, da smo videli nekaj popoln -v dovršenega. Po igri so nastopile članice s simbolično ra-jalno vajo na pesem »Krasni maj.. .«, za njimi pa gojenke s srčkanimi »Peričicami«. Oba nastopa sta bila prav dobra. Potem so Orli in Orlice zapeli s spremljevanjem lastnega tamburaškega zbora par štiriglasnih pesmi. Pri tem je nehote prišlo do izraza slovensko čustvovanje vseh navzočih. Ko so pevci zapeli »Hej Slovenci...«, so klobuki izginili iz glav in je začelo vse občinstvo peti Nekako preteče je odmevalo: »Črna zemlja naj pogrezne njega, kdor odpade.. .c Goste je pozdravil gosp. kaplan Osterc, ki je naglasil, da mora biti Orel veren katoličan in zvest narodnjak; ker smo md Slovenci, se moramo boriti za svoje slovenstvo ... Beltinci so sprejeli Orle prijazno, zlasti je bil zelo gostoljuben gosp. trgovec Osterc, ki je dal orlovski družini na razpolago vse, kar je potrebovala pri svojem nastopu. Njemu in vsem obiskovalcem se orlovska družina najtopleje zahvaljuje. V. Polana. V nedeljo so priredili naši mladi dve igri. Igrali so »Zaklad« in »Za nagrado«. Dopisi Sela. Naše dija,štvo ln ljudstvo. Preteklo nedeljo je Kamniško dij, počit, društvo »Bistrica« priredilo na Selih pri Kamniku enodneven tečaj v tamošnji lepi, precej veliki dvorani. Dopoldne je bilo dvoje lepih, vsebinsko in oblikovno vzornih predavanj. Popoldne pa igra komedija »Scapinove zvijače«, ameriški možic in petje. Udeležba ljudstva velika. Dijaki so bili v svojem elementu, izvršili so svoje vloge naravnost majstrsko. Ljudstvo so kar očarali in želi kajpak velikansko odobravanje. Smeha in ploskanja je bilo da so kar mišice odpovedovale. Kdo pa tudi ne bi imel rad mladega, vernega, za vse dobro in lepo vnetega, idealnega dijaka, ki ljubi svoj rod! Tako je prav! Vez ljubezni naj lajša življenje in trpljenje obeh. Selnica ob Dravi. Most čez Dravo, Ruše-Sel-nica je nujno potreben. Skoro celo leto je promet med levim in desnim bregom nemogoč. Bil je že imenovan pripravljalni odbor za zgradbo moštu, a stvar se ne pomakne naprej, dasi so oblasti v tem oziru storile svojo dolžnost. Prosili bi gosp. predsednika pripravljalnega odbora, naj bi zadevo pospešil! Žusem. Tudi nam niso prizanesle vremenske katastrofe. Napravile so nam ogromno škodo. Tare nas pa še ena nadloga: lisice, ki so se močno zaredile in nam hočejo vso perutnino pobrati. Pse imamo, pa pasji kontumac, da nam nič ne koristijo. Ali se morda vzdržuje pasji kontumac divjačini na ljubo? Poslabšanje gmotnega položaja profesorjev. Med vsemi uradniškimi skupinami se je letos gmotni položaj najbolj poslabšal srednješolskim profesorjem. Zadene jih odtegljaj radi poplav kakor vse druge uradnike; ta znaša povprečno 600—1200 Din. Poleg tega se jim je pa zvišala še učna obveznost za 2, 4 ali celo 6 ur na teden, z drugimi besedami: imeli bodo po 2—6 nadur na teden manj, kar pomeni 1400—4200 Din dohodkov na leto manj. V šolskem letu 1926-7 bo zaslužil profesor torej približno 2000—5400 Din manj, nego je zaslužil 1925-6. Ce pripomnimo, da so že sedaj v Jugoslaviij vsi uradniki splošno zaslužili komaj polovico tega kot v predvojni dobi in da uradništvo tudi pred vojno ni bilo bogve kako plačano, ni treba o neumeslnosti teh ukrepov prosvetnega in finančnega ministra izgubljati niti besede! Srednješolska reforma je pred dvema letoma znižala nivd naše srednje šole, takole reforme pa pretijo znižati šc nivo profesorjev. Kdor nekoliko pozna delo srednješolskega učitelja, ve, da je pri profesorju glavna stvar neprestana nadaljnja izobrazba, tako da zna poživiti svojo stroko s tem, da jo spravi v živ stik s sodobnim življenjem. Zato pa mora imeti profesor sredstva, da si sam neprestano izpopolnjuje svojo izobrazbo; brez tega postane njegovo delo prej ali slej — rokodelsko. Za nadaljnje študiranje pa je troba denarja za knjige, kot treba gozdarju denarja za sekire, kmetu za poljsko orodje, časa za delo in sredstev, da si razširi svoje obzorje s potovanjem. Sedaj ne bo za enega ne drugega! Slovenci moramo še posebej reči, da je razmeroma visoko stoječ profesorski stan dal slovenski kulturi toliko moči, da si n. pr. celotne slike našega slovstva brez slovstvenikov iz profesorskega stanu niti misliti ne moremo. Imenujmo samo imena kakor: Stritar, Erjavec, Detela, Trdina, Ple-teršnik, Leveč, Rutar, Vrhovnik, Sket, Stare, Apih Itd., da številnih še živečih slovstvenikov profesorjev niti ne omenjamo! Saj je delo profesorjev na kulturnem polju splošno znano in priznano. Tudi ta moment kliče slovenskemu narodu, naj si ne da uničevali stanu, ki je vedno vršil svojo dolžnost do slovenske kulture. Prav posebna »zanimivost« pri znižanju pro- fesorskih prejemkov je to, da se odslej no bo M honuriralo razrednistvo, ki povzroč« pri nas ogronv-no čeprav dokaj nepotrebnega dol«. Našo srednješolsko administracijo so namreč modri gospodje v centrali uredili po geslu: »Warum soli man ea geschickt machen, wenn man es ungeschiokt m»-chen kann?« Doslej je pomenilo razred niš tvo neko čeprav neznatno odlikovanje za profesorja, odslej bo pa pomenilo kazen v obliki več dni neplačanega dela; ta kazen se bo seveda nalagala tistim, o katerih se bo pričakovalo, da bodo opravljali ra®-redniške posle z največjo vestnostjo. Naj bo dovolj! Ne spravljamo teh stvari v jttv nost radi tega, ker bi mislili, da bo tako pisanje takoj kaj pomagalo. V tem oziru imamo dovolj ne baš prijetnih skušenj. Vendar pa mislimo, da ne sme naša javnost molče iti preko takih stvari, ker upamo, da bo prej ali slej prišla tudi pri nas na krmilo vlada, ki bo imela nekoliko modernejše pojme o uradniškem delu in nekaj zmisla za to, da se nivo uradništva pri nas ne tlači še bolj b tlom. Tudi ko smo pred pičlima dvema letoma nastopali proti kvarnosti tako zvane srednješolske reforme, ki je v eoleti danes menda niti en profesor ne odobrava več, smo se zavedali, da trenutno tako pisanje ne bo nič pomagalo. Toda stanovi in narodi ne živijo samo leta in desetletja; njih življenje se ineri po stoletjih. Hoteli smo naroda ohraniti zavest, da se mu je nekaj vzeto, česar je bilo škoda. In narod v demokratični dobi toliko časa ni izgubil kake dobrine, ki so mu je začasno vzela, dokler se ji sam ni odrekel. In naš današnji klic naj ima predvsem ta pomen: profesorski stan se ni odrekel in se ne more odreči pravici, da bi živel v takih razmerah, ki mu omogočajo izpolnjevanje stanovskih dolžnosti! Profesor. I V St. Vidu pri Stitni bo | ! dne 29. avgusta 1926 I • I. dolenj. prosvetni tabor • jfcemslci svet MEDNARODNA DUŠEVNOST ŽENSK. Na zborovanju v Amsterdamu so 27. folija sprejeli Nemke v Mednarodno zvezo aka-demkinj. Več let dela je bilo potrebnih, preden so Nemke to dosegle, v tem in v onem taboru, težkoče so bile velike, čuvstveno in politično. Zlasti so se trudile za sprejem Nemk Angležinje, Švedinje in Holandke. Tako so si ustvarile ženske kot prve veliko mednarodno duševno zvezo narodov. Zvezi pripada 27 narodnih zvez, redne članice so ženske, ki so dovršile visokošolski študij, izredne članicr so dijakinje. Zveza je osnovala odbor, ki zbira milijonski fond, iz kojega sredstev se dijakinje vsaj za eno leto lahko pošljejo v inozemstvo študirat. Pravico predlaganja ima vsaka od 27 zvez, končno izbiro ima stalni odbor. Odgovornost za znanstveno in osebno sposobnost dijakinje ima narodna zveza, ki jo je predlagala. Tudi izšolane ženske dobijo v svrho samostojnega raziskovanja tako podporo. Že samo to nam dokazuje, kako potrebne so narodne zveze in kako neprecenljiva je korist njih vstopa v Mednarodno zvezo. Korist in odgovornost ne samo za posameznice, temveč za vse, ki vidijo v skupnem delu pot do medsebojnega razumevanja, do pospeševanja kulture v službi človeštva in človečnosti. Iste cilje ima pred dvema letoma ustanovljeni odbor za mednarodno duševno skupno delo. Najprvo hoče dognati možnosti m sredstva, s katerimi naj bi se vplivalo na vzgojo otrok v duhu medsebojnega razumevanja. Kako zelo dela mednarodni odbor v tem smislu, je pokazalo predavanje profesorja Zimmerna, zastopnika pariškega zavoda pri Zvezi narodov. Pozdravil je ženske kot »prvo-boritcljice v mednarodnem akademskem delu«, da dobijo potrebno vez med znanostj' in politiko. Veliki splošni pomen in posebna korist teh stremljenj za akademsko naobraženo ženo se zrcalita v predlogih, ki jih je podal profesor Zimmern za praktično skupno delo obeh organizacij; Kakšno nalogo naj ima vzgoja za mednarodno razmerje, vprašanje poenotenja akademskih diplom, korist muzejev kot središč vzgoje, raziskovanje o položaju akademkinje v službi umetnosti in znanosti, o položaju dijakinj, o zakonskih in drugih ovirah za ženske v akademskih poklicih in v učni stroki itd. Po predavanju si poslušal poročila in si gledal grafične črtice o vzgoji otrok in izobrazbi na univerzah v različnih deželah ter o položaju žensk na višjih šolah. Največje zanimanje »o zbudili referati angleške profesorice Spurgeon, francoske odvetnice Grinberg in ameriške inženerke Gil-breth o poklicnih možnostih žensk v obrti, industriji in trgovini, o pravnem položaju poklicno delujoče poročene ženske ter o vprašanju: Zakon in poklic. Debata je dokazala, kako neobhodno potrebno jc načelno enotno postopanje žensk vsaj glede nastavljanja v javni službi. Vse v poklicih delavne ženske, najsi so poročene ali ne, morajo iskati kar največjo solidarnost v osebnem delovanju in v javnem nastopanju. Dobra volja sc je pokazala pri vseli zastopnicah, vseh 27 v Mednarodni zvezi združenih narodov ima ored »oboi enake vrfllk« cilje. J. Š e d i v y t Položaj v boljševiški Rusiji. Dogodki zadnjih tednov v Rusiji so vzbudili v vsej evropski javnosti živo zanimanje za to ogromno državo, ki je Evropi zavita v •tajnosti polno meglo nepoznanja že od nekdaj, zlasti pa od prevrata, ko večina evropskih držav ue pusti ruskemu boljševiškemu časopisju dostopa na svoje ozemlje. Sicer je zgrešena prenagla sodba nekaterih velikih zapad-noevropskih listov, da bo boljševiška Rusija v kratkem razpadla, čisto gotovo pa je, da doživlja sovjetska Rusija težko notranjo krizo. Mislilo se je, da se bo položaj razčistil koncem septembra, ko bi se naj vršil 15. vseruski boljševiški kongres. Toda glavni boljševiški izvršilni odbor, ki ima vso moč Rusije v svojih rokah, je pred kratkim odgodil kongres na pomlad 1927. Uradno se utemeljuje ta korak s tem, da so se v večini zveznih sovjetskih držav vršile zadnje volitve leta 1925 in da ne kaže v tako kratkem času razpisati novih volitev. V resnici pa so pravi razlogi drugačni. Boljševiška stranka se nahaja namreč sedaj v težkem položaju, ker je razcepljena v več skupin. Večino ima Stalinova skupina, v kateri so sedanji vlastodržci. Ta skupina tvori nekako sredino. Najskrajnejši levici pripada Zinovjeva skupina, ki misli, da sedanja politika ni na pravih temeljih. Bori se proti naraščanju moči kmetov v stranki in zahteva čisto delavsko komunistično diktaturo. Tretjo skupino vodijo Medvjedjev, Šlapnjikov i. dr., ki zastopajo desno krilo, ki se često imenuje narodnoboljševiška skupina. Ona je naklonjena sporazumu z ostalimi socialnodemokratsko orijentiranimi strankami, predvsem s tako zvanimi menjševiki. Nekako med Stalinovo skupino in Zinovjevo grupo je skupina Trockega, v kateri je največ sovjetskega izobraženstva. Razen tega so še razne manjše skupine, kakor n. pr. Kalininova, ki zahteva, da igrajo kmetje večjo ulogo v stranki kakor dosedaj. Razna krila in skupine pomenijo za vsako stranko krizo, za boljševike pa prav posebno. Boljševiška stranka je sicer sestavni del komunistične internacionale in njen glavni steber, vendar boljševizem ni isto kakor komunizem. Boljševizem pravzaprav ni stranka in tudi ne samo gospodarski in družabni red kakor komunistične stranke. Boljševizem je tudi fanatična vetra v brezboštvo. Nobena vera pa ne pripušča skupin in frakcij. Ruski komunistični stranki je dal Ljenin tudi nekak »verski« značaj in kot najvažnejšo dcgmo boljševizma je proglasil, da je stranka nedeljiva na frakcije. Po njegovem nauku so dolžni vsi komunisti z največjo vestnostjo in z vso energijo izvrševati vse strankine sklepe brez izjeme, tudi take, s katerimi se osebno ne strinjajo. Zato je pojav strujarstva z boljševizmom nezdružljiv. Vse te različne struje so začele čim dalje bolj 'kristalizirati. Naj bi bile na 15. kongresu številčno še tako slabe, vendar bi že bile v obraz bistvu Ljeninovega nauka, ki ne dopušča nobenih frakcij, samo s tem, da bi se pojavile na kongresu. Sedanja večina bo imela neugodno stališče na kongresu že zavoljo tega, ker so od nekdanjih prvohoriteljev boljševizma ostali zvesti večini in Ljeninovim naukom samo še Stalin, znani ruski boljševiški ideolog Bucharin in Rykov, sedanji predsednik ruske republike, če izvzamemo zunanjega ministra čičerina in njegovega pomočnika LiM-nova, ki skušata ostati nevtralna. Vse frakcije so edine v tem, da zahtevajo svobodni razvoj svoje skupine ter hočejo izsiliti, da se Ljeninova dogma o nedeljivosti stranke zavrže. S tem bi dobile ideološki temelj in podlago za uspešni nadaljnji razvoj. Vse skupine se zavedajo, da s to svojo zahtevo posegajo v Ljeninovo dogmo, a svoj korak opravičujejo s trditvijo, da se nahaja boljševiška stranka sedaj v mnogo težjem položaju ko za Ljenina in da več svobode ne more prinesti škode sedaj, ko so že najširše množice vzgojene v boljše-vdškem duhu. Ako se hoče večina dobro pripraviti na bodoči kongres, bo imela dosti dela, ker je zlasti Zinovjeva skupina razvila veliko delavnost. V vasi Petrovsko-Bazumovsko so odkrili telo tajno tiskarno, kjer so se tiskali Zinovjevi proglasi na vse člane boljševiške stranke. Skušalo se bo sicer na podlagi Ljeninovega natika vsepovsod odstraniti pristaše opozicijskih skupin, toda kdo naj vidi v človeška srca in jih odkrije? S silo pa se trajno ne bo dala zatreti opozicija v boljševiški stranki. Močan razlog za nastajanje opozicionalnih skupin je pomanjkanje strokovne izobrazbe sedanjih boljševi-ških voditeljev. Boljševiško izobraženstvo se ni pripravljalo na revolucijo s strokovnim študijem, da bi moglo razumeti in potem samo prevzeti vodstvo vseh panog javnega življenja. Boljševiška inteligenca se je bavila samo s Študijem sodalnih in političnih vprašanj in z agitacijo, ni pa si vzgajala ljudi, ki bi mogli izvesti načrte. Boljševiki so sicer zasedli vsa oajvišja mesta, toda večina tehničnih podjetij in organizacijo upravnih edinic so morali prepustiti strokovnjakom, ki često niso njihovega duha. Ker v "zgodovini niso videli uveljavljanje idej, so prišli do napačnih zaključkov in se niso mogli iz nje ničesar naučiti. Šli so celo lako daleč, da so izločili zgodovino z ostalimi duševnimi znanostmi iz učnega reda boljše-riških srednjih in visotkih šnl. Tal™ vnditelii nimajo sposobnosti, da bi sami izvrševali svoje načrte, a največkrat jim manjka celo zmožnost, da bi presodili, ali so njihove teorije vobče izpeljive. Ravno zato pa se javlja po smrti genialnega Ljenina tudi toliko nasvetov, kako čim prej uveljaviti vse boljševiške nauke in zato strujarstvo ter najraznovrstnejša nasprotja. Tako mislijo nekateri, da se ves proces vrši prepočasi in da treba nemudoma socializirati vseh 693.652 trgovskih in 222.805 industrijskih podjetij, kolikor jih je še v privatnih rokah. Trdijo, da se je boljševizem preveč odtujil mestnemu delavstvu in da ga treba bolj opreti na delavski proletarijat (Zi-novjev). Drugi, so mnenja, da se naj boljševizem nasloni na srednje kmete (Kalinin). Razen tega pa treba misliti tudi na osebna nasprotja, ki so po Ljeninovi smrti vedno večja. Samo svetniki so namreč zmožni zatajiti vse svoje ambicije in se popolnoma podrediti službi tako vzvišene in pozitivne ideje kakor je krščanstvo, boljševiki pa so čisto materi-jalistično orientirani. Vse opozicionalne skupine pa kažejo na veliko draginjo, ki jo navajajo za dokaz, da je treba drugačne taktike. Z vprašanjem draginje se peča celo moskovska »Pravda« in navaja nekatere vzglede. Tako stane v Moskvi liter mleka 32 kopejk (9 Din), 1 kg masla 2.5 rublja (72 Din), 1 kg mesa 1-1.20 rublja (28—33 Din), 1 kg rženega kruha 0.5 rublja (14 Din); v Petrogradu in v letoviščih je draginja še mnogo večja. Ni verjetno, da bi se večini posrečilo zatreti vsako opozicijo, še manj pa je mogoče, da bi opozicija dobila na prihodnjem vseru-skem boljševiškem kongresu številčno premoč. Ker so med posameznimi skupinami take razlike, da je sporazum med njimi zelo težko mogoč, sama pa še sedaj nobena ne bi mogla prevzeti oblasti v roke, najbrž tudi ne bo prišlo do bojnega glasovanja. Zato se kriza bržčas ne bo končala s kakšnim globljim pretresom, a enkrat se bo morala stvar razčistiti do temeljev. Kajti prav v zadnjem času se tudi v Rusiji množe glasovi, iz katerih se more upravičeno sklepati, da mora prej ali slej le priti odločen prelom v boljševiški politiki, gospodarstvu in kulturni usmeritvi. Posledice bi seveda bile nodogledne. Kulturni predle«! Ant. Mart. Slomška zbrani spisi Ob priliki 125 letnice Slomškovega rojstva se je slovenski narod začel živahnejše zanimati za svojega najodličnejšega sina. Že hlagopokojni župnik Mih. Lendovšek v Makolah je mnogo pripomogel k poznavanju Slomška s tem, da je zbiral njegove spise, a zbral jih ni, ker je med delom obnemogel in prekmalu umrl. Doslej je izšlo »Ant. Mart. Slomška Zbranih spisov« šestero knjig, torej nekako dobra polovica, in sicer: I. Pesmi (1876), II. Basni, prilike in povesti (1878), III. Zivotopisi (1870), IV. Različno blago (1885), V. Pastirski listi (1890), VI. Pridige osnovane (1899). Posebej pa je izdala Družba sv. Mohorja kot molitveni!?: Življenja srečen pot (1893) in Krščansko devištvo (1894). Gosp. Lendovšek je nameraval izdati še šestero nadaljnjih knjig »Zbranih spisov z naslovi: VII. Pridige skupinske, VIII. Pridige raznovrstne, IX. Hrana evangeljska, X. Hrana apostolska, XI. Paberki (bratovščine itd.), XII. Kateheze. VII. knjiga (Pridige skupinske) je bila dogotovljena leta 1908., a še do danes ni izšla. Na prošnjo župnika Lendov-Ska sem prevzel urejevanje VIII. knjige, zbral senj, gradivo in ga že dobršen del priredil za tisk, pa je prišla vojska, z njo draginja, in tako na izdajo te knjige bilo več misliti. Med tem so nastala tudi različna mnenja glede pravopisa ter stavkovih in besednih oblik. Vnet častilec in poznavalec Slomškov, pok. prof. dr. A. Medved, je bil mnenja, če se v tem oziru kaj spremeni, potem to ni več Slomšek. Večina drugih pa je spet mnenja, naj bi se uredili >Zbrani spisk po današnjem književnem jeziku, ker bi bili namenjeni širšim slojem, ne samo zgodovinarjem in znanstvenikom, ki itak te spise lahko proučujejo v izvirniku. Glede tega bi se lahko prišlo do sporazuma, je pa drugo važnejše vprašanje: založba. Po mojem mnenju bi bila v prvi vrsti v to poklicana »Družba sv. Mohorja«, da dovrši veliko oporoko in razkrije zakladnico truda in dela velikega svojega uftanovnika tudi sedanji generaciji s tem, da bi polagoma izdajala še ostale spise, bodisi kot redne knjige ali potom Mohorjeve knjižnice. Gradivo za vse te nadaljnje knjige sc I nahaja večinoma pri meni. Vsebina teh ostalih j spisov je nabožna, zato prosim predvsem čč. gg. duhovnike za blagohotne nasvete in mnenja, ki jih naj izrečejo v »Vzajemnosti« in »Slovencu« ali pa tudi na moj naslov. M. Zemlji?, župnik v Sv. Tomažu pri Ormožu. * * * Kolektivno umetnostno razstavo priredita v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani v dneh od 29. avgusta do 21. septembra 1926 Srečka Magoliča star. in ml. (oče in sin). Kakor posnamemo iz elegantno opremljenega seznama slik, bo obsegala razstava 214 oljnatih pokrajinskih slik iz Slovenije, zlasti iz ljubljanske okolice. M a g o 1 i č starejši nam je že davno znan in občinstvu priljubljen pokrajinar. Tudi mlajšega poznamo iz predvojnih razstav v Jakopičevem paviljonu. Prepričani smo torej, zlasti ker tolikega števila oljnatih slik nismo vajeni videti na ljubljanskih razstavah, da občinstvo ne bo prezrlo te prireditve. Odprta bo razstava vsak dan od 9. do 18. ure neprekinjeno. Šolam priporočamo korporativni obisk po zelo znižani vstopnini, kajti take prireditve vzbujajo v mladih srcih ne samo zanimanje za plemenito slikarsko umetnost temveč tudi ljubezen do lepe naše domovine. —o— Zanimiva kuRurnohistorlčna razstav« v dunajski dvorni biblioteki. Med počitnicami je pri-te zaklade, ki tvorijo danes gotovo največji zanimivo razstavo privatne biblioteke cesarja Maksimilijana 1. Tedaj ko je knjiga, vsa pisana in skrbno ter ljubeče, često luksuzno opremljena s slikarijami, začetnicami, vignetami, bila še vsa večja dragocenost kol danes, je pričel zbirati Maksimilijan te zaklade, ki tvorijo danes gotovo nnjvečji zaklad ene najbolj slavnih svetovnih bibliotek. Prvi vtis razstave se zdi, kot da so razložene očem same miniaturne dragocenosti v obliki knjig seveda. Najmikavnejše, čarobne se spreminjajoče »modnec barve akvarelne seveda pokrivajo stotine in stotine pergamentnih listov. Kot da je jata oproščenih metuljev obsedela na drobnih listih. Slog je priča sto- ln stoletne tradicije. V nainežnejši vijolični barvi, v nedosegljivem čaru zelene Milis-barve, izredno živem in vendar tihem karaiinu so roko umetnikov in umetnic pričarale res čarobno ozadje za skrbno pisane črke v rdečem ali zelenem tonu. Od onega časa, ki so v njem nastale te umetnine, nas ločijo štiri stoletja. Maksimilijan I. — bojevnik, monarh, politik in ljubitelj ter mecen umetnosti veleva stotini dane« brezimnih in slavnih "t: nikov, da sestavi po dobro preudarjenem načrtu domačo biblioteko, kateri enake ni imela nobena vladarska hiša. Vsako posamezno delo bodisi rokopis, bodisi tiskano je bilo izvršeno na izrecno željo monarha esteta. Vsebina: pesmi in povesti trubadurjev, viteška dela in junaštva, lov, pa zemljepisje ter etnografija lastnih dežela se menjavata s psalteriji in molitvami srednjega veka. Prvotno je bila biblioteka nastanjena na dveh krajih: v sedaj praznem Ambras-gradu na Tirolskem in Dunajskem Novem mestu. Šele leta 1665. so prišle knjige v tedanjo dvorno knjižnico na Dunaju. Ta razstava daje tudi vpogled v tedanjo tako osebno, tako kultivirano ter ljubljeno knjižno umetnost. Ohranjeni so listi s tako zvanimi apo-izkusnimi tiski«, celo lesene matice vseh mogočih lesorezov so ohranjene, Najbolj znamenit je rokopis bozenskega carinika »Amhrasser Heldenbuch« — kjer se nahaja edini prepis slovečega eposa iGudrun«. S tem naročilom je mortarh estet rešil pozabe poleg Nibelungov najlepši avstrijski epos. Iz Orienta. Pred nedavnim časom je začel v Berlinu izhajati znova — pred leti ustavljeni časopis vzhoda: Azadi-i-šark (Prostost iztoka). Časopis je ilustriran in priuaša zelo zanimive članke o razmerah v Islamu. Izdajatelj in urednik perzijski politik šejk Abdarrahman Seif Azadi. To je edini republikanski mohamedanski list v Evropi. Sprva je izhajal v petih jezikih, sedaj v perzijskem literarnem Joziku. Naivočji indijski pesnik Sološno je mnenje, da je sedaj največji indijski pesnik in pisatelj v Evropi dobro znani Rabindranath Tagore. Toda srce Indije se zanj ne zanima in dejstvo je, da ga Indija sama manj pozna kot Evropa. Pravkar se pripravlja celotna izdaja del I h bal, ki je v resnici ponos cele tristomilijonske Indije. Kritika ga imenuje največjega pesnika zadnjih dveh stoletij. Dočim .piše Rabindranath Tagore v malo razširjenem dialektu — bengalščini, piše Ihbal v glavnem jeziku Indije — Hindudtani. Ihbal je študiral v Evropi. V Monakovem si je pridobil akademski naslov dr. phil. vendar je ostal v srcu in mišljenju strog orientalec. Najbolj sloveče njegovo delo je pesem: »Djewab-i-šikva.« (Odgovor na tožbo) — pesem otožnega hrepenenja. Politično je zaslovel s svojimi pesmimi »prostosti«. Priznan je tudi kot filozofičen pisatelj — članke piše v perzijskem jeziku, ki je občevalni jezil; omikanih Indijcev in namerava spisati knjigo o orientalski filozofiji brez primeskov evropskih smeri. Spori SP0RT V MARIBORU. ISSK Maribor—TSK Merkur 5:1 (3:1). Igra ni nudila posebnega užitka; zlasti Maribor jo precej razočaral. Merkur pa je pokazal znaten napredek. Poedini igralci, zlasti vratar, so bili na svojem mestu. ISSK Maribor 1. nar.—Svoboda 1. nar. 7: 1. ISSK Maribor rezerva: TSK Merkur rez. 3:0. Lavvn-tcnnis turnir za prvenstvo mariborske Oblasti in za pokal »Marburger-Zeitungt se prične v soboto dne 28. t. m. na igriščih ISSK Maribora in SD Rapida. Turnir bo trajal več dni in udeleže se ga igralci iz Celja, P!uja in Maribora. Prvak mar borske oblasti dobi prehodni pokal »Marbur-ger Zeitung*, ki preide v definitivno last dvakratnega zaporednega zmagovalca vseh treh prireditev v letih 1926 do 1928. Vodstvo turnirja je sledeče sestavljeno: predsednik g. Ivo Poljanec, vrhovni sodnik g. Josip Vidcmšek, namestnik g. Franc Bo-bič in vodja turnirja g. Evgen Bergant. Strelsko tekme mariborske podružnice Lovskega društva. Včeraj smo priobčili imena zmagovalcev v nedeljski strelski tekmi, katero je priredilo mariborsko Lovsko društvo. Danes podamo nekoliko podrobnosti iz (»teka te zanimive tekme. Tekmovanje se je vršilo na vojaškem strelišču v Razvanju. Udeležba jo bila zelo številna, poleg strelcev je bilo tudi precej gledajočega občinstva, ki je z zanimanjem zasledovalo oster potek tekme. Streljanje se je pričelo ob 8. uri zjutraj ter končalo ob 19. uri. Dopoldan se je streljalo na lončene ;folobe. Zmagal je major g. Sparovic, ki je od 50 golobov zadel 49. V seriji 10 golobov je bil prvi ravnatelj gosp. Klobučar. Popoldne jo sledil nai-zanim vejši del tekme, streljanje s kroglo v dvaj-setkm?no tarčo in na srnjaka. Zmagovalec je ostal g. pr i-, ij dr. Hugon Ribič z 90 točkami (taroa) in 56 to.Juimi na srnjaka. Skupno so doseirJi: dr. i RobiS 186 točk, major Sparovic 184 točk in notarski kandidat Jezovšek 140 točk. Tekmovanje je zaključil prijateljski večer v hotelu »Meran«, kjer sa se zmagovalcem razdelila lepa darila. SUZANA. Angleški vodilni športni list »Sporting Lile« (lajf-življenje) piše: »Gdčna Lenglen je brez dvoma največja sodobna igravka tenisa, vsi športniki se bodo spominjali njenih velikih sijajnih triumlov z največjim občudovanjem. Njen temperament pa ni šel vštric z njenim tehniškim napredkom.« Neki drug športni list piše: »I.englenova je teniški ženij, nikdar prej še ni bilo takšnega posebnega razreda. Bila je visoko nad vsemi svojimi tekmovalkami; uspeh je že bil, če ji je katera mogla izviti že eno samo igro; če je dobila dve, je bila vsaka na to že ponosna kot na uspeh svojega življenja.« Sedaj je Suzana profesionalka. Bila je že prej, samo ne tako odkrito. Ali ni to profesionalizem, če nastopi v obleki te ali te tvrdke, da dela za tvrd-ko reklamo? Ce pišejo tvrdke, Suzana nosi naše klobuke, da delajo reklamo zase? Z njenim dovoljenjem seveda. Vprašali so jo, zakaj je postala profesionalka. Rekla je: »Moja kariera kot amaterka je končana. Imam brezprimerno skušnjo, da nisem bila nikdar premagana. To je veliko zadovoljstvo zame, in me to dejstvo veseli, tudi za francoski šport. Ce sem pa gledala v bodočnost, sem videla usodo, ki me je pričakovala, in ta ni bila razveseljiva. Moja spretnost bo šla polagoma nazaj, za ostanek bom imela smo spomine. Okusila sem v mislili vso grenkobo, ki jo moraš čutiti, če si bil enkrat velik šampijon, in so te nato polagoma pozabili. Premišljala sem, da sem že dosti naredila za šport, in da sedaj tudi šport lahko nekaj zame naredi. Zato sem sprejela ponudbo, da grem v Ameriko.« Šaf) ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI. V skupini A je mladi Tot porazil Agapje« jeva, ki je sprva ugodno stal, pozneje pa je popolnoma pokvaril svoje izglede in izgubil. Acimo-vič je proti pričakovanju zmagal Mrzlikarja, ki očividno igra brez volje in ambicije. Pire je Riesla odtrgal od vodečih s tem, da je krepko dobil partijo z njim. Vse ostale partije so prekinjene, kar nekoliko zakriva jasno sliko. Borba za prvenstvo v tej skupini jc zelo huda in se ne ve, kdo bo končno prvak. Najboljše izglede imajo Rupnik. Tekavčič in Tot. Stanje po IX. kolu Kalabar, Rupnik 5 (1), Tot 5, Tekavčič 4'A (1), Riesl 4'A, Agapjcjev, Pire 4, Jerošov 3 (1), Grenčurski 2V: (1) Acimovič 2A, Mrzlikar 2. Ostrejša je borba v skupini B, kjer je prvenstvo že odločeno. Prvak bo tu brez dvoma Kosta Rožič, tajnik jugosl. šahovske zveze. Noben od igralcev ga ne more več dohiteti. Za drugo in tretje mesto se bore Dernovšek, Furlani in dr. Singer. Dr. Singer jc včeraj igral z Vidmarjem, ki se je branil s siciljanko. Kmalu je nastala v centru komplikacija, ki jo je Vidmar izvrstno izrabil v svojo korist. Partija je zbudila mnogo zanimanja. Poljakov je hitro matiral Dumiča, Rožič je nadvladal Jonkeja in je zmagal po kratki borbi. Dernovšek sili v ospredje in je dobil proti Did-zinskemu po lepi kombinacijski igri. Marjanovlč je z Vogelnikom remiziral. Partija Furlani _ Kul- žinski je bila prekinjena. Stanje: Rožič 7K, Dernovšek 6, Furlani 5'A (t), dr. Singer 5'A, Didzinski 5, Poljakov 4K, Vidmar 4 (1), Kulžinski, Vogelnik 4, Jonke, Du-raič, Marjanovlč 2. SCrekova miadma. III. plenarna soja Krekove mladine se vrši v nedeljo, dne 29. t. m- ob 9. uri dopoldne, v prostorih kulturno prosvetnega odseka Delavske zbornice, Gradišče 2. Vabila smo razposlali vsem bližnjim podružnicam, katere naj se z ozirom na važnost dnevnega reda sigurno udeleže III. plenarne seje v obojestransko korist. — Načelstvo centrale. Krekova mladina, Zalog-Spodnji Kašelj. Tukajšnja podružnica Krekove mladine priredi kot običajno vsako leto, tudi letos svojo vrtno veselico, na vrtu gosp. Kozjaka v Zalogu. Na sporedu je med drugim tudi bogal srečolov in drugo. Tudi tamburaški zbor pod vodstvom tovariša Karla Mrcine nas bo razveseljeval in kratkočasil. Vabimo vse prijatelje in Krekovce da prihitijo v nedeljo v Zalog med nas Krekovce. — Zaloški Kre-kovci. K.nji$$e in revije Džungla II. del Je izšel. Tiskarna sv, Cirila v Mariboru je ponatisnila podlistek v »Slov. gospodarju« Džunglo, ali kakor sc zove v drugih prestavah Tarzana. Povest o Tarzanu ima mnogo zanimivega, saj je prevedena skoro v vse evropske jezike. Marsikaj pa je bilo v povesti, kar je pisatelj sam, E. R. Burrougs, črtal. Tako so tudi v tej prestavi vsa kočljiva mesta in vse surovosti izpuščene oz. omiljene. Dočim Tarzana ni dati vsakemu v roke, je vendar Džungla prirejeni na ta način, da jo lahko bere vsakdo. I. del Džungle stane 18 Din, II. del, ki je zdaj izšel, 14 Din in poštnina. Naroča sc v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Nasznantila Počitniški sestanek vseh dosedanjih absolventov in slušateljev viš. ped. šol v Zagrebu in Belgradu iz ljubljanske in mariborske oblasti bo v sohoto, dne 28. avgusta v Celju in nc v Rogaški Slatini, kakor je bilo prvotno objavljeno. Sesta-nemo se na celjskem kolodvoru po prihodu jutranjih vlakov. Vabimo tudi vse tiste, ki so prosili zn sprejem. Opozorite ludi druge, ki bi morda prezrli to notico! "Poissvedovanfa Neki ubog nameščenec je izgubil v pondeljek dne 29 t. m. ob pol 5 popoldne oo državnega kolodvora v Šiški do Opekarske ceste listnico z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj odda isto na policiji proti dobri nagradi. Najden je bil v nedeljskem večernem vlaku iz Gorenjske majhen zavojček perila. Dobi sc v Scmcniški ulici št. 2, pritličje. Našla se {e v soboto 21. avgusta na Dunajski cesti denarnica z majhno vsoto denarja in 1 pločevinasto znamko. Dobi se pri g. J, Kar«. Gledališka ulica 10, IV. nadstr., dc-sno. Gospodarstva J. L i n d i 8 t Vinska kriza in še nekaj. Kanvor pogledam, povsod čitam ln slišim o krizah. Kriza je tudi v — vinarstvu. Ni še dolgo tega, ko sem v »Slovencu« čital, da ponujajo vinogradniki v nekem kraju na Dolenjskem lanska vina po 5 Din! Zabolelo me je v srcu, ko sem to čital: vinogradnik mora v takih razmerah res priti na boben! Kako resnična je beseda: Weinland — armes Land! Kriza je stiska. V stiski vsakdo, ki resno Btremi po rešitvi, iSče pota, oziroma izhoda iz zagate. Krene naprej, na desno, na levo, išče točko, ki bi mu pomagala kvišku. Toda v tej vinski krizi — se mi zdi — to ne velja. Nisem strokovnjak ter si ne prisvajam monopola znanosti, oziroma neznanosti v nobeni ■stvari, zato sem čakal, dolgo čakal, da bi se oglasil eden izmed tistih, ki stoje na čelu gospodarskih organizacij in nosijo bleščeči naslov »gospodarskega strokovnjaka«. Ker je pa vedno še vse tiho, naj bo dovoljeno meni spregovoriti o tem samo eno besedo. Vinogradniki ponujajo vino po 5, 6 Din, pa ga šo težko prodajo. Konzumenti — in teh je vedno več — iščejo brezalkoholne sadne, oziroma grozdne soke, pa jih ni mogoče dobiti, dasiravno ponujajo 100—200 odstotkov več kakor trgovci z navadnimi vini. Na eni strani nadprodukcija zavretih, to je alkoholnih vin, na drugi strani silno povpraševanje po brezalkoholnem grozdnem soku, kateremu ni mogočo ugoditi! Da, to je kriza, pa ne samo vinska kriza, temveč kriza, ki jo za danes še ne bom imenoval s pravim imenom. Čemu še vedno dosledno preziranje brezalkoholnega gospodarstva? Komu v korist? Vinogradniku — ne! Komzumentu — tudi ne! Narodu, ki propada v pijančevanju? Še manj! — Preko te točke ne pridem. Stališča voditeljev, od katerih naši vinogradniki upravičeno pričakujejo vsaj dobro voljo in vsaj eno stezo v boljšo bodočnost, v resnici ne razumem! — Treba se je otresti vseh predsodkov! Treba je študirati to vprašanje, ki se v zadnjih letih uspešno rešuje v mnogih državah (Amerika, Švica, Nemčija, Avstrija itd.) in poznati obširno svetovno slovstvo, ki obravnava ta težki problem že leta in leta! Treba je slednjič tudi računati z dejstvom, da treznostni pokret — last non least — tudi pri nas stalno raste in se posebno med preprostim ljudstvom vedno hitreje Siri prepričanje, da bo utonil naš narodič v Šilbrju •zgodovine, pozabnosti, ako se v zadnjem Mpu ne — Mrežni!. - Skrajni čas je, da naši gospodarski strokovnjaki zastavijo tudi na tem polju svoje moči! Kako trpka bi bila sicer nekoč sodba ljudstva, ki bi trdila, da se tega vprašanja niso hoteli lotiti pravočasno, ker je ta pokret združen s — treznostnim! UMETNOSTNA RAZSTAVA NA POKRAJINSKI RAZSTAVI »LJUBLJANA V JESENI«. Razstava, ki jo pripravlja urad Ljubljanskega velesejma z veščim sodelovanjem eks-pertov-umetnikov, odnosno umetniškim odborom, obeta postati ena najlepših in najpopolnejših, kajti po dolgem času bo dana prilika združiti v nadvse zanimivi reviji novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo lahko seznanila z vsemi smernicami in strujami v umetnostnem stvar-janju Slovencev zadnjih let. V složnem krogu nastopa starejša generacija Savanov z Mla- dimi in najmlajSimi, impresionisti, neimpre-sionisti, ekspresionisti in veristi, konstrukti-visti najmlajših struj. Olja, tempere, pasteh, akvareli, risbe, grafike, silhuetni rez, kiparska dela v mavcu, kamnu, bronu, lesu, plakete, mala plastika in projekti arhitektov, vse to bo združeno v harmoničen pregled umetnostnega udejstvovanja in stvarjanja pri Slovencih. RADIORAZSTAVA TVRDK IN AMATERJEV NA JESENSKI POKRAJINSKI RAZSTAVI V LJUBLJ ANL Ljubljanski radioklub, ki organizira radio-razstavo amaterjev in velesejmska uprava, ki je prevzela razstavo tvrdk, sta že prejela lepo število priglasov iz cele Slovenije, Hrvatske in Belgrada. Je pa to tudi prva večja razstava te vrste v Ljubljani, na kateri si bo premožnejši lahko izbral najmodernejši luksuriozni aparat, amater pa bo obenem videl, da se da prejemno radiopostajo napraviti tudi z malenkostnimi stroški. Razstava bo v paviljonu »F« in bo odprta tudi v večernih urah, ker se bodo aparati praktično preizkuševali z sprejemom radiofonskih prireditev. Za štiri najboljše amaterske aparate, ki jih bo določila tn prisodila posebna strokovna komisija, »o določene nagrade v višini od Din 500 do 150. Amaterji, ki so se priglasili, naj svoje aparate izroče najkasneje do 1. septembra v lokalu radiokluba na velesejmu, paviljon D. Pri st hi o posojilo ra gradnjo železnic. Kakor poroča belgrajski »Privredni Pregled«, je izdelal načelnik ravnateljstva za gradnjo železnic g. Mi-lenkovič projekt o gradnji železnic s pomočjo notranjega prisilnega posojila. Ministrski predsed-' nik Uzunovič še temu projektu ne protivi. Posojilo bi se vplačevalo 15 let; vsak davkoplačevalec pa bi bil prisiljen v razmerju z višino plačanega državnega davka podpisati posojilo. Kdor ne bi hotel podpisali posojila, bi se poklical na lako-zvano »gospodarsko mobilizacijo«, kjer bi moral delati gotovo število dni, v plačilo pa bi prejel obveznice tega prisilnega posojila. — Pod krinko posojila torej nameravajo uvesti nove davke, zvezane s kulukom, toda opremljene z obljubo vlade, da jih bo vrnila. Ker je danes naše gospodarstvo že tako propadlo, da finančni minister ne more izprešati niti obstoječih davkov, zato se nam ni bati, da bi ta kuriozni in obenem tako naivni predlog prodrl. Gibanje cen v veletrgovini v mesecu juliju. »Privredni Pregled« prinaša indeksne številke za mesec julij. Celokupni indeks cen je padel od 1495 na 1476 (za 15%). Razun v skupini poljedelskih proizvodov, je v vseh drugih skupinah zaznamovati lahko padanje cen. Cene poljedelskih proizvodov so se zvišale za 5%; cene živine in živinskih proizvodov pa so padle v.a 2ravno tako cene sadja in, zelenjave za 4.9%, gradbenega materijala za 2kolonijalnega blaga za 2% in cene industrijskih proizvodov za 2%. Paidanje obrestne mere v Avstriji. Vsled obilice denarja na avstrijskem denarnem trgu je zaznamovati nadaljnje padanje obrestne mere. Ofi-cijehia diskontna mera se je pred kratkim znižala na 7 odstotkov, privatna diskontna mera pa je že padla pod 6 odstotkov in' znaša sedaj 5 in tričetrt odstotkov. Skrb bolgarske vlade za modernizacijo poljedelstva. Bolgarska vlada namerava nabaviti gospodarsko šibkejšim poljedelcem moderne poljedelske stroje in to predvsem v onih vaseh, kjer še nimajo takih strojev. Ministrstvo za poljedelstvo je poslalo v Berlin posebno komisijo, ki je že sklenila tozadevne kupčije. Vrednost kupljenih strojev znaša preko 1 milijona zlatih mark. Tudi pri češkoslovaških tvrdkah je ta komisija sklenila večje kupčije in to predvsem za nabavo poljedelskih strojev in šivalnih strojev. Znatno povečanje romunske produkcije petroleja. Produkcija surovega olja v Romuniji je znašala v prvi polovici tekočega leta 1,507.000 ton napram 1,063.000 ton v prvi polovici 1. 1925. in je torej narasla za 42 odstotkov. Velika breiposelnoit ▼ angleški industriji. Vded dolgo trajajočega štrajka v angleških premogovnikih postaja brezposelnost v ostalih industrijah vedno občutnejša. Brei ozira na brezposelne premogovne delavce je število ostalih brezposelnih delavcev naraslo v zadnjih dveh mesecih od 1 milijona 34.000 na 1,700.000, torej kar za 64 odstotkov. Železarne in jeklarne so bile primorane odpustiti večino svojih delavcev. V maju in juniju je znašala produkcija surovega železa le 665.000 ton napram 1,699.000 v istem razdobju lanskega leta, produkcija jekla pa 78.500 ton napram 1,237.000 ton. V avgustu se je produkcija železa popolnoma ustavila. Zguba na mezdah premogovnih delavcev znaša do sedaj 40 mil. funtov, zguba na mezdah ostalih delavcev pa 26 mil. funtov. Vsled štrajka je angl. nar. gospodarstvo utrpelo silno škodo, ki se ceni na 140 milijonov funtov, kar predstavlja v našem denarju nič manj kot 38 in pol milijarde dinarjev aH trikrat toliko kolikor znaša naš državni proračun. Zaupanje inozemstva v kreditno zmožnost Ogrske. Žetev je na Ogrskem končana in banke se pripravljajo na financiranje te žetve. Čeprav je stanje na denarnem trgu zelo povoljno, vendar se namerava polovico potrebnega kapitala, kakih 45 milijonov zlatih kron, najeti v inozemstvu v obliki kratkoročnih kreditov. Banke prejemajo vedno več ponudb za take kratkoročne kredite po razmeroma nizki obrestni meri 6-K— 714%. Mlini in sladkorne tovarne so si te inozemske kredite že zasigurali. V krogu budimpeštanskih bank se ceni višina tekočih inozemskih kreditov — brez ozira na mlinsko in sladkorno industrijo — na 20 milijonov dolarjev. Ogrski komitati so pred kratkim prejeli s posredovanjem londonske Rotschild skupine posojilo v znesku 2.25 milijonov funtov (preko 600 milijonov dinarjev). V kratkem pa zaključijo tudi ogrska mesta skui^o posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev, ogrske občine pa skupno posojilo v znesku 15 milijonov dolarjev. Kreditna zmožnost Ogrske se v inozemstvu zelo visoko ceni in to navzlic znane afere s ponarejevalci franroskih frankov. — Mi pa smo na naravnih zakladih tako bogata država, pa nam nihče nič ne zaupa. Borssa Dne 24. avgusta 1926. DENAR. Zagreb. Berlin 13.492-13.532 (18.49-13.53), Italija 183.65-184.85 (184.25—185.45), Newyork .56.46-56.76 (56.46—56.76), London 275.80 den. (275.15-276.35), Pariz 163-165 (161-163), Praga 167.43—168.43 (167.43—168.43), Dunaj 7.99-8.03 (7.99-8.03), Curih 10.948—10.988 (10.94—10.98). Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.45 (72.40), Berlin 123.325 (123.20), Italija 16.725 (16.75), London 25.15125 (25.1525), Newyork 517.87 (517.62), Pariz 14.625 (14.80), Praga 15.325 (15.32), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 2.485 (2.425), Sofija 3.73 (3.73), Varšava 57 (57), Amsterdam 207.55 (207.60), Bruselj 14.10 (14.20). Dunaj. Devize: Belgrad 12.45—55, Kodanj 187.30—70,' London 34.32—42. Milan 22.89—99, Newyork 706.55—709, Pariz 20—20.10, Varšava 78.25-35. Valute: dolarji 704.50, francoski frank 20.27, lira 22.87, dinar 12.51. češkoslovaška krom« 20.90. Praga. Devize: Lira 109.06, Zagreb 59.47, Pariz »5.05, London 163.82, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 76—78, vojna odškodnina 205, zastavni listi 20—22, kom. zadolž-nice 20—22, Celjska 198—195, zaklj 105. Ljublj. kreditna 170 den., Merkantilna 00 den.. Prašte-d iona 865—868, Slavenska 50 den.. Kred. zavod 165—175, Vevče 108 den., Stavbna 55- 65, Seši* 103 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 75.25—75.50, agrari 40.5—41.5, vojna odškodnina aranž. 297 —298, kaw 296—297, avg. 296—299. sept. 300- 302, Hrv. esk. 120 den., Kred. 101—102, Hipobanka 55—56, Ju-gobanka 91.5—92, Praštediona 865 - 870. Ljublj. kreditna 170 zaklj., Slavenska 50—52, Srpska 180 den., Litorale 9 bi.. Narodna 3950 bl„ Eksploata-cija 10—12, Sečerana 340—390, Nihag 12 den., Gutmann 205—220, Slavex 120—125, Slavonija 31 -32, Trbovlje 360—370, Vevče 108 den. Dunaj, Podon.-savska-jadran. 832.000, ŽIvno 713.000. Alpine 370.000, Oreinitz 112, Trbovlje 440.000, Hrv. esk. 174.000, Hipobanka 72.000, Avstrijske tvornice za dušik 350.000, MiukVus 1,076.000 Slavonija 36.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smrekove, paralel., I., II., III. monte, 4 m, 14 mm, od 16 m naprej, medin 23, fco vag. meja 1 vag. 580—000, zaklj. 580, Lipovi plohi, neobrobljeni, od 27 do 100 mm, od 2 m naprej, od 18 cm Sir. naprej, fco vag. naklad, post. 1 vag. 575—575, zaklj. 575, smrekovi hlodi od 25 cm naprej, fco naklad. i>ost. 200 bi., hrastovi hlodi od 30 cm debel, in od 2.50 m dolž. naprej, fco naklad. i>ost. 380 den., bukova drva, suha, zdrava, meterska, do 15% okroglic, fco vag. meja 19.50 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad, post. 260 bi., pšenica bačka stara. fco naklad, post. 292.50 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post. 280 bi., koruza, fco vag. nakl. post. 180 bi., koruza, fco vag. Sisak 195 bi., koruza defektna, fco naklad, post. 140 bi., rž domača, fco naklad, post. 175 bL. otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi., oves novi, fco naklad, post. 155 bi., fižol beli novi, fco vag. naklad, post. za september 200 bi., krompir rani, fco vag. slov. post. 95 bi., laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno sem Podravi-na, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post 100 bi. RAZPIS. Županstvo mestne občine Radovljica razpisuje dobavo 430 kom. 1 m dolgih cementnih cevi v premeru 50 cm. Dobavni rok do 15. oktobra 1926. Ponudbe je vložiti do 1. septembra t L Splošni pogoji se na željo pošljejo na vpogled. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 24. avgusta 1926. Višina barometra 308*8 ra Opazovanja Barometer toplota fC Rel. vlaga ' % Veter ln brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin kraj čas ob opazovanju i minilo 7» 7 769-9 13-2 89 WSW 0-5 10 megla 0-5 L|ubl|ana (dvorec) 8 14 770" 1 767'7 13-3 2P3 84 67 mirno S 0-5 10 1 megla 21 767-5 17-4 79 N 0*5 2 Maribor 769-6 15-0 89 mirno 0 Zagreb 769-6 17-0 90 SE 3 3 Belgrad 8 767-5 15-0 87 NW 1-5 7 Sarajevo 767-9 150 72 NW 1-5 2 Skoplfe 765-0 18-0 48 W 3 5 Dubrovnik 763-6 22-0 56 NNW 3 0 Praga 7 768-4 11-0 — SSW 3 7 0-3 Da, tukaj,« je odvrnil detektiv, »tu v kraju dogodkov sem bil sam. Toda imel sem svoje opravnike v Oslo in drugod. Detektiv potrebuje mnogo pojasnil, in tudi jaz sem jih mnogo dobival, tako o Gjaernaesu kakor o ubitem gozdarju-« »Boljša pojasnila bi pa vendar mogli dobiti tu na mestu samem?« sem ugovarjal. »Nikakor ne,« je odvrnil detektiv. »Nisem se hotel poučiti samo o gozdarjevem življenju neposredno pred njegovo smrtjo, ampak sem hotel tudi vedeti, kaj je delal sicer dan na dan v življenju. Saj je prišel iz Oslo.« »Jaz sem ga tam večkrat srečal.« »Vem,« je odvrnil detektiv. »Tudi o tem sem dobil sporočilo, s kom se je po navadi shajal. Vi se niste.prištevali k njegovim ožjim znancem, vendar ste ga pa od časa do časa srečali v družbi, kamor je bila povabljena tudi Hilda Gjaernaes.« »Tega se ne spominjam tako natanko; sicer je pa popolnoma mogoče. Hilda Gjaernaes in jaz sva občevala z ljudmi iste vrste, ko je stanovala v Oslo, in gozdar je vendar ljubil Hildo. Seveda je poskrbel zato, da je bil tam, kjer je bila ona.« »Zelo pravilno sklepate,« je odgovoril detektiv, in spet je husknil porogljiv nasmeh preko njegovih potez. »Lepo, toda sedaj ni, da bi govorila toliko o grr/.darju, govoriva rajše o starem Gjaernaesu.« »Da gotovo. In kaj ste zvedeli o njem?* »Prvič dejstvo, da se je za slučaj smrti zavaroval za tridesettisoč kron. Znano vam je, da je živel pred šlirimi leti, preden je izginil ali, kakor so takrat rekli, utonil, v zelo slabih razmerah. Pozneje je njegov sin stvari nekoliko uravnaL v glavnem s pomočjo onih tridesettisoč kron, ki mu jih je izplačala zavarovalnica. Mladi Gjaernaes mi je pripovedoval, da je njegov oče žalibog zapustil tudi dve ponarejeni menici. Ravno te menice so pred štirimi leti grozile starčevi glavi, in strah pred pogibeljo je bil, ki ga je gnal tako daleč, da je uprizoril ono drzno in strašno komedijo. Stari Gjaernaes je bil strasten ribič, zato ni bilo ničesar čudnega, da se je dne 24. avgusta ob treh zjutraj odpeljal ribe lovit. Po dnevi nato so našli prevrnjen čoln in čepico ob obrežju. Smatrati moram za gotovo, da je pripravil svoj beg z veliko prebrisanostjo. Vso gotovino — kakih dvatisoč kron — je vzel s seboj. Že pred več dnevi sem prtegledal parobrodni vozni red iz onega časa: pokazalo se je, da je ravno 24. avgusta ob sedmih zjutraj vozil paniik od tu v Oslo. Najbrž je bil Gjaernaes preoblečen in potem je iz Oslo zbežal v inozemstvo. V časopisih je nato bral poročilo o svoji lastni smrti.« »Res čudna pustolovščina,« sem zašepetal osuplo. »Ali se more v resnici kaj takega dogoditi?« »Da,« je dejal detektiv; »in motite se, ako mislite, da je slučaj osamljen. Nasprotno. Ta sleparija z zavarovanjem je prav dobro znana, posebno v mednarodnem kaznoslovju. V svoji pravniški knjižnici imam zanimiv slučaj te vrste, ko je nekemu možu na Angleškem uspelo, štirinajstkrat umreti, dokler niso živega ujeli.« »Dozdeva se mi,« sem dejal, »kakor da bi že ves čas nekaj takega sumili.« »Vedel sem popolnoma gotovo, da je nekaj takega vmes,« me je popravil detektiv, »toda, da gre za tako jasno, istinito sleparijo, vendarle nisem verjel. 2e ko sem prišel sem, sem vedel za številne podrobnosti — več kakor slutite. Poznal sem zgodbo o nesrečni smrti starega Gjaernaesa, vedel sem o njegovih ponarejenih menicah in o zavarovalnini, ki je bila takoj izplačana njegovemu sinu. Pritrditi morate, da sem že takrat razpolagal z izvrstnim gradivom. Zares, opiral sem se lahko na marsikaj. Dalje sem še ugotovil, da je iz- g rt O o. C-. "9 •o o ° c e s* 1 a i 2 > ? i * p§ B" 0 3 p. a O' 3' -1 N i 1 » » ^ I • B C O 4 cn 2. « 51 ° » as * S w z K » N 5 < o 18 ginil stari Gjaernaes v nenavadno ugodnem trenutku |||~|||~ s površja, in ker me je ravno ta slučaj na las spominjal na enak dogodek iz najnovejšega časa na Nizozemskem, se mi je zbudil sum, četudi za enkrat še nisem mogel najti zveze med umorom na gozdarju in med smrtjo Gjaernaesa.« Detektiv je nadaljeval s svojo povestjo, dočim sem ga poslušal z rastočo napetostjo. Asborm Krag je govoril počasi in natanko tako, kakor da bi pretehtaval vsak stavek, preden ga je izgovoril. Njegov način pripovedovanja me je spominjal izredno na strokovnjaški pravni pouk. »Tako sem torej prišel sem,« je nadaljeval. »Ko sem tu zvedel, kaj ste bili doživeli v oni noči, ko je bil ubit gozdar, sem bil že korak bliže. Zabranili so vam stopiti v hišo, in to zelo rezko. Spoznal sem. da se je moralo v hiši sami dogajati nekaj, česar vi niste smeli videti.« »Toda gozdar —?« sem ugovarjal. »Da, gozdar,« je odgovoril Asbjorn Krag, »on je izjema. Gozdar je bil na tem, da bi stopil v družino, torej je bilo potrebno, seznaniti ga s strahovito skrivnostjo. Izvajal sem torej, da se je moralo tistega večera nekaj zgoditi — nekaj zelo resnega. V isti noči je bil gozdar zunaj na vresi ubit.« »Toda, kako naj se to med seboj ujema?« sem vprašal. »Kje je vzrok, zaradi katerega je bil pomilovanja vredni človek ubit?« »Kako si razlagate dogodek vi?« »Morda ee je mladi Gjaernaes skesal. Morda tudi je gozdar odšel in grozil, izdati skrivnost policiji. Zato se je Gjaernaes peljal za njim ... in tako —« »Ali verjamete to?« je vprašal detektiv. Pri tem se mi je zazdelo, kakor da bi se Asbjorn Krag ponovno smeiiljal, škodoželjno in lokavo. Toda nenadoma se je zresnil in rekel: »Z vsega početka sem si bil na jasnem, da temu ne more biti tako. Tudi še danes ne verjamem, da ie | sili—1|| mladi .Giaernaes morilec.« a. w " £ 3 F r & tj O a- oo zr. M _ u o sr "S C -1 TO. o o 3 K. u o ■ j o C/l ?r 50 X a d o | * O So a -o r o M «i !"* E N f> ?• 33 % S B» oo. —- aa ra p, O S. X* • 2. Ch — B 11 f » 1 a tT CTJ. U 3 n » i s ?3 Pss B S £ a. N N o P < • Pregled vremena od 16. do 22. avgusta 1926 (Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.) 16. Island. niz. tlak se na potu v E ponovno poglablja (Stockholra 746), izziva jačje vetrove v S Skandinaviji in Danski ter padavine v Nemčiji. Nad S Evropo traja lepo vreme visokega barometra. Toplota pada v Nemčiji, drugod raste. 17. Niz. tlak s središčem, na Baltiškem morju (Stockholm 749) povzročuje močne zračne struje na S obali istega morja. Ostalo Evropo zasega vis. tlak, ki se je pojavil na Pirenejskem polotoku (La Coruna 764). Vedro vreme v Italiji in na Balkanu. Toplota raste pri nas, v ostalem se bistveno ni spremenila. 18. Komaj je izginil zadnji islandski niz. tlak v E, že sc je izcimil v istem gnezdu zopet drugi. Islandija, domovina nizkih tlakov (slabega vremena), znači v splošnem za severno Evropo isto, kar Tirensko morje z okolico za naše kraje. Tiren nekaj časa sem miruje, toliko bolj pogosta in živahna pa je sedaj tvorba niz. tlakov na Islandiji .n obema slučajema primerno je tudi vreme v po-samnih evropskih odsekih. — Vis. tlak je v ja-kosti zopet poskočil (Madrid 766) ter s tem podaljšal lepo vreme v S Evropi. Toplota pri nas >ili navzgor, drugod je deloma nazadovala. 19. Barometer island. niz. tlaka danes nekoliko višji (749). Vsled njega je burno ob obalah nemškega morja in deževno do Dresdena. Visoki tlak vključuje tudi Poljsko in milo nebo sega od Gibraltarja do Karpat (Pariz (766.8). V glavnem je toplota nazadovala na mažarski nižini in v okrožju La Mancha. 20. Nekoliko poglobljen island. niz. tlak v E (Torehaven 748), oživlja struje v NW in N Evropi. Deževalo je v N na mnogih mestih do Mainza. Vis. tlak narašča širom W in S Evrope (Lyon 766.7, Maribor 766); vreme je večinoma vedro do poloblačno razun v Sloveniji, kjer se je pojavila v jutranjih urah ponekod megla in nato prehodno tudi dež. Toplota je v Sloveniji in Islandiji popustila, v ostalem pa jc brez znatnih prememb. 21. Znatno poglobljen island. niz. tlak (Torehaven 741) privablja močne vetrove, ki segajo na jugu do StraObourga. Pomalem dežuje v sev. Nemčiji, na Danskem in v okrožju Prage. Vis. tlak na zapadu raste (La Coruna 768). Vreme v Lombardiji in na Balkanu je vedro. Toplota v W raste, v E nekoliko pada. 22. Island. niz. hladni val potuje z dežjem in močnimi vetrovi nad N Evropo v E. Njega južni del je precej izbočen tik do Budapcsta. V Pri-morju so delni nizki tlaki izzvali mestoma padavine in oblačnost. V ostalem je vedro in tiho. Pregled toplote v gorenji dobi: Spitsbergi ... — — 2 2 — 3 3 Stockholm ... 14 14 15 18 18 16 — Varšava .... 15 14 14 17 16 18 18 Munchen .... 16 18 17 18 17 17 21 Berlin.....— 15 14 17 16 18 16 Sevdisfjord ... — 10 9 20 9 9 — London.....18 18 16 15 16 — 14 Pariš......19 19 18 16 16 21 17 Lvon............19 22 18 19 17 18 — Madrid.....— 14 - — 21 22 24 Rim............22 23 23 23 22 19 23 Aiaccio.....— — 22 — — — 22 Messina .... 24 27 28 25 24 25 26 Sotija.....— — 16 19 18 14 24 Atene.....— — — — 29 — — I&preti &®€&išč€i »Spoštuj očeta in mater, to je božji nauk. Pa ne samo Bog nam to zapoveduje, ki pravi dalje, in srečen boš in dobro se ti bo godilo na zemlji, marveč ščiti v visoki meri to božjo zapoved, tudi kazenski zakon, ki predpisuje stroge kazni za onega, ki se pregreši nad svojim lastnim očetom ali lastno materjo.< — Tako je poučil predsednik vzklicnega senata viš. sod. svetnik dr. Kaiser po-sestnikovega sina Maksa Kuralta iz okolice borovniške Fant je bil namreč obsojen pred okrajnim sodnikom na štiri dni zapora, ker se je lotil svojega očeta in ga lahko poškodoval na glavi in na roki. Ta pa se je pritožil in je poudarjal pri vzklic-ni obravnavi, da ga je napadel oče, ki po njegovi izpovedi sovraži starejšega brata in ju hoče baje spraviti od hiše, samo za to, da bo izročil domačijo mlajšemu sinu, ki je iz drugega zakona. »Pograbil me je oče, pravi sin, za roko in strgal mi je srajco. Hotel je nabiti mlajšega brata, jaz pa sem ga hotel braniti. Nato je potegnil oče nož in ko sem mu še tega izvil iz roke, je pograbil in zavihtel motiko. Tudi to sem mu k sreči potegnil iz roke. pri tem pa je oče odletel na klop, udaril je z glavo ob zid, nato pa se je prekucnil s klopi na tla. Bil je menda tudi precej pijan, kar se mu večkrat pripeti, ker pije šnops, in takrat je vedno nasilen. Samo branil sem se gospod sodnik in prosim, da »e me oprosti.« — Predsednik: »No oče kako je bilo'?c- — In vstopil je oče Tone, 76 let star mož, pa še čvrst in zdrav in je povedal takole: »Pričal bom in tudi prisegel. S sinom sva v sponi že več kot eno leto, toda sovražim ga ne. Prav nič ga ne sovražim. Poglejte me gospod, 76 let sem star, pa ge danes več delam kot on. Delal naj bi, delal, pa bi bilo vse dobro in lahko bi postal dober gospodar. Pa on noče in noče.« — Sin: »Ni res, gospodje, sovraži me, sovraži in podi od hiie mene in mojega drugega brata, samo zato, da bo izročil posestvo najmlajšemu sinu ki ga ima od druge žene, ki je nama mačeha.« — Drž. pravdnik: — »No do danes še ni izkazano tako sovraštvo očetovo, da bi 76 letni inož po krivem pričal — krivo prisegal. To je neverjetno. Oče ali ne moreto napraviti miru s sinom?« — Oče: — »Kako gospod?« — Drž. pravdnik: — »Ven ga zaklenitel« — Oče: »Ja gospod, kaj pa to pomaga. Ukrade mi ključ, ali pride na kak drugi način zopet v hišo.« — Predsednik: »No oče povejte nam naprej!« — Oče: »Povem vam, bilo je tako. Zaprla sta brata vezna vrata, da bi ne mogel ven. Eden je držal vrata, drugi pa me je tolkel. Najpreje me je hotel z motiko, pa me ni zadel. S kom pa me je nato udaril po glavi, tega ne vem. Čutit pa sem, da je bilo zelo trdo.« — Sin: »Jaz sem vzel očetu motiko in sem tudi res vrata zaprl, toda samo za to, da bi bil preje mir. Udaril pa nisem očeta še nikdar. Moral se je sam udariti, ko je padel pijan s klopi pred hišo!« — Oče: »Samo ti si me udaril — stopi korak naprej in dvigne roko — sramota je to, da me starca, ki še vedno dela za vas, tepeš in zmerjaš! Sramoth za sina!« — Zagovornik je predlagal nato oprostitev za sina, češ da se je ta le branil, ka ga je oče napadel z nožem in motiko. — Predsednik pa je po kratkem posvetovanju potrdil prvo sodbo, s katero je bil obsojen obtoženi sin na 48 ur zapora s poukom: »Očeta moraš spoštovati, tudi če je neroden in siten. Oče je oče in če je oče razburjen, pa pojdite proč. Od doma pojdite, star ste dosti, saj »grunta« itak ne boste dobili. — In odšli so iz dvorane oče in brata, toda ne pomirjeni, marveč sprti še bolj kot so prišli. Prinnrnrilfl Da PricJem kot spreten slikar-r I IJJUI UUIIU. ditetant do udejstvovanja, bi želel, da mi kdo poveri kako znatnejše umetnostno-slikarsko delo. V poštev pridejo slike na omet v katerikoli tehniki, oderske dekoracije in sploh slike večjega formata, zlasti religiozne, pa tudi druge. Resnim reflektantom sem pripravljen napraviti točne osnutke. Dela, ki sc mi kot prva ponudijo, bom izvršil, ne da bi zahteval honorar, in v slučaju, da bi delo ne ugajalo, povrnem celo materialno škodo. Manjša splošno-slikarska dela, ročna izvedba in povečanje slik in portretov po predloženih slikah (tudi fotografijah) in celo slikanje končnic panjev izvršim za skromen honorar. Kdor se za stvar zanima in mi hoče napraviti veselje, naj javi svoj naslov na upravo »Slovenca« pod značko »Pomoč idealistu« št. 57J4, na kar bom za vsa pojasnila in dogovore na razpolago. Potrtim srcem naznanjam žalostno vest, da je umrl moj družabnik, gospod Franc Oražem pleskarski mojster dne 23 t. m. ob 11, uri ponoči. Pogreb rajnkega bo v sredo ob 3 popoldne iz Usnjarske ulice št. 1 k Sv. Križu. Ljubljana, 25. avgusta 1926. BLAŽ JANČAR pleskarski mojster. Sobo išče - zračno, mirno in Cisto soliden gospod, ki ima rnd red. - Ponudbe pod »Udobna sobica« St. 5727 na upravo .Slovmioa«. Elektrotehnika ali inženerja . S f c «Elcktrotehnt(na za. druga« v Spod. SlSkl, ki bi prevzel mesto kot OBRA-TOVODJA tor bi biln to njegova postranska služba. Nastop službe takoj. - Po uudbe do Ž7. avgusta gori imenovani zadrugi. 5751 Načelstvo obrtne zadruge v Logatcu obvešča vse svoje člane, da je umrl v nedeljo 22. avgusta v Reki, kamor je šel iskat zdravja, zadružni načelnik, gospod Kari Islič krojaški mojster v Dol. Logatcu. Pogreb bo v torek dne 24. avgusta iz javne bolnice v Reki. Ohranimo možu za njegovo nesebično in neumorno delovanje najlepši spomin. V Logatcu, dne 22. avgusta 1926. BBSgSIBiaaBittK Inserirajte v ,Slovencu'! BflVBB&3S!IHEBIil8n 2—3 DIJAKE vzamem za 175 Din z za- jutrkom., Din 100 brez zajutrka. — M. Lavrič, Bleiweisova cesta št. 20. Kuharica samostojna gospodinja, poštena in zanesljiva, prosi službo kje v iupniion. Naslov v upravi lista St. 5737. ' Dijakinjo ki obiskuje učiteljišče ali obrtno Solo, se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista St. 573«. Vajenec inteligenten, z boljSo Šolsko izobrazbo, se sprejme za elektrotehnični obrt. — Pismene ponudbe pod »A. B. 2« upravi lista gt. 5731. DIJAKA . PRVOSOLCA vzamem na hrano in stanovanje po nizki ceni. Naslov v upravi pod St. 5725. SOBICO odda bolJSa družina dijaku (-inji) s celo oskrbo. Cena 1*10 Din. - Naslov v upravi Slovenca« pod Stev. 5S3L DIJAK iz dobre hiSe se sprejme v popolno oskrbo. - Naslov v npravi lista pod Stev. 573«. nijolr iz boljše rod-UIJ&I\ bine, se sprejme pri dobri družini v popolno oskrbo, na željo tudi v pouk Naslov pove uprava pod štev. 5588. IČPPm prvovrstnega, IdbGlIl samostojnega tehnika kot poslovodjo za svoje poslovnice. Več pismeno. Josip Klarič, Osijek L Tovarna strojev in livarna železa. 5701 Opremi j. sobo s posebnim vhodom in hrano H5e gospodična ža 1. oktober. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Oktober«. Poravnajte naročnino! Na stanovanje iu dobro hrauo se sprejmeta DVA DIJAKA nižjih razredov srednjih Sol iz boljše hiše. Soba solnCna in zraCua, z električno razsvetljavo. - Strogo nadzorstvo. — Naslov se izve iz prijaznosti v upravi •'Slovenca" pod Stev. 5721. Parni stroj (WOLF) 35 konjskih sil, v popolnoma dobrem stanju, SE PRODA. — Podrobnosti se poizvejo pri HUDOVERNIK & Komp., lesni trgovski industrijski — in izvozni družbi — Radovljica. Proda se hiša v lepem krajn, 1 km od pontaje. tik glavne cesU', pripravna za obrtnike, ml-iarjo, kovače, zidarje, ko-larje, z* 30.000 Din. — Ro-flektanti naj poSljejo ponudbe na upravo lista pod Lepa prilika Stev. 5747. ZOBNI ZDRAVNIK dr. IVAN OBLAK zopet redno ordinira Ljubljana, Mikloiičeva c. (»Vzajemna posojilnica«). KOLO »STYRIA« lepo in dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v upravi pod Stev. 5728. PISALNI STROJ z brezhibno pisavo (latinico), skoraj čisto nov, prodam za 1.300 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5746. Vlsokoprltl., dobro ohran. zidana hiša 6 gob, 3 kuhinje, i veliki obokani kleti, zelenjadni in sadni vrt, gozd, poleg železnice, v sredini trga, pripravno za vsako obrt ali vinsko trgovino, po ugodni coni za 75.000 Din naprodaj. Pojasnila daje županstvo trga Rajhenhurg. 5571 Višje tehniške študije v Belgiji Inženerski diplom v dveh in treh letih. Odd. za elektrotehniko, eloktromehani-ko, metalurgijo. - Kemija, avto, aero. Železno- in betonsko stavbarstvo. - Pripravljalni oddelek za in-ženerje kolonije in industrije. Dnevni in večerni inž. kurzi. Prospekti za stonj. — Pisma v vseh je zikih: Institut Superlenr technlque Service »A. G.« Brd. Constitution, 25 Liegt (Delgija). 5332 Bukova drva suha, kupuje družba »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Lepa vinska klet z 11 hramnimi Sodi za 32« hI vina se odda v Spodnji SiSki. — VpraSn se pri tvrdki I. KNEZ. LJubljana, Gosposvotska cesta 3. 5599 štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. Premog - drva JERANČIČ — Ljubljana, Karlovška cesta štev. 8. ŠTEDILNIK dobro ohranjen, se pooeui — AhmIJeva proda. IX. Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4. Najnovejša iznajdba! Brez kvarenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek ANTON BOC, Ljubljana Selinburgova ul. 6.1, Sllnce-VIC 4« Vsakovrstno zlato hupufe po najvišjih cenah Cerne, juvellr, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3 GOStilnO "nem^kraju vzamem v najem. Imam osebno pravico. Ponudbe z natančnimi podatki pod šifro: »Prometna go-stilna« št. 5735 na uprav, ništvo »Slovenca«. Ke samo c en p, temveč tudi habGDOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. ^nfigsaeztsfca K. T. D., Crtalnica 9n tcornlca poslovnih hnjig n Ljubljani, Kopitarjesa ulica Sten. 6/11. Kopalne hlafe, otroške majce, mrežaste, modne srajc«! kravate, negavlce v raznih barvah, dokoleniee, palice, nahrbtnike, tipke, dišeče milo, potrebščine za krojaie, Šivilje in čevljarje. Najnižje cenel JOSIP PETEIINC, LJUBLJANA OB VODI BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA Prostovoljno gasil, in rešev. društvo v Kranju javlja tužno vest, da je izdihnil danes tovariš Franc Spenko star. častni član, namestnik poveljnika itd. ki je nad 48 let neumorno deloval v našem društvu. Pogreb bo v četrtek dne 26. avgusta ob 5. uri popoldne v Kranju. Ohranimo vzornemu gasilcu za nesebično in nadvee požrtvovalno delo v humanitarni organizaciji najlepši in trajen spomin. Kranj, dne 24. avgusta 1926. fpljp ?!§ V svojem in v imenu sorodnikov naznanjamo, da je Vsemogočni poklical k sebi hčerko, oziroma sestro IZABELO LUKMAN danes dne 23. avgusta v cvetu mladosti. Previdena s sv. zakramenti je mirno zaspala v Gospodu. Pogreb rajne bo v sredo, dne 25. avgusta 1.1. na župno pokopališče na Vranskem. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Vransko, dne 23. avgusta 1926. RODBINA LUK IVI AN. Kreditni zavod za trgovina in industrijo ijudljana. Prešernova ui!ca štev. so (v lastnem poslopju) ObPBSfavanjB vlog, nakup In prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČilo, preduiemi in krediti vsake vrste, esiiompt in Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safe-depositl itd. itd. Brzolavke: Uredit Ljubljana Tel. 10. »57. 518. 805. 80E Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ce& mm