Slev. »2.
V LinDIM v sredo, 19. mala 1915.
Leto m
S Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . , K 2B-— za en meseo „ , , () 2-20 za Kemčljo oololetno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom:
2a oelo loio naprej , . K 24'— za en meseo „ , . n 2-—
V	upravi prejeman meseCno „ 1*70
= Sobotna izdaja: ~
za celo leto........ 7-_
za Nemčijo oololetno . „ 9-— a ostalo icazemslvo . „ 121—
- - " Inserati:	j
EnoBtolpna petitvrsta (72 mm): ta enkrat , , , . po 18 T za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren po p Dat.
Poročna oznanila, zahvale, asmrtnlce iti:
enostolpna petitvrsta po 23 Tin.
Poslano:	i
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, IzTiemšl ne« delje ln pramlke, ob 5. ari pop.
Bedna latna priloga Vozni red,
03- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi so ao vračajo; neirariklrana pisma se ne = sprejemalo. — Urednlškoga telefona stev. 74. =
i" V«. U
Političen lis! za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol ŠL 8. — Rač on poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
»Italija hoče vojsko zaradi vojske same«, oziroma kakor je rekel eden glavnih prostozidarskih hujskačev: Italija mora v vojsko, četudi bi brale pod tujini jarmom lahko osvobodila mirnim potom, kajti mati se ne sme onečastiti.« In cenlru-mova »Kolnische Volkszeitung« pove: »V Italiji triumfirata ulica in loža. Loža je odgovorna za vojsko in za to, kar bo prinesla Italiji.«
Današnja poročila nc potrebujejo nobenega pojasnila.
Trozveze ni več.
Lugano, 18. maja. Pred včerajšnjim ministrskim svetom sta imela Salandra in Sonino daljši pogovor. Nato so se sešli vsi člani kabineta v posvetovalni dvorani palače Braschi. Ministri so se pripeljali v kočijah, ker so njihovi avtomobili baje že rekvirirani. V dobropcučenih krogih se zatrjuje, da bo ministrstvo v četrtek parlamentu naznanilo razrušenje Irozveze in sklep pogodb s Irosporazumom. Isti dan se razdeli »Zelena knjiga«, v kateri sc pojasni držanie Italije tekom vojne. V palači Braschi smatrajo 20. maj za odločilni dan.
Curih, 17. maja. Kakor sc poroča iz Kima, ima napovedana »Zelena knjiga • obsegati naslednji dejstvi:
1.	Salandrov "kabinet je 4. maja odpovedal trozvezno pogodeo.
2.	6. maja jc skleni! kabinet s trospo-razumom dogovor, ki ima pomen zvezne pogodbe,
Rim, 17. maja. Vrhunec sobotnih večernih demonstracii jc bila d' Annunziu na čast prirejena slavnostna predstava v gledališču Coslanzi. V prenapolnjeni dvorani jc občinstvo nepotrpežljivo hrumelo, ker je pesnik predolgo izostal. Šele proti 11, uri je prišel in imel nagovor: »4. maja, na predvečer slavnosti v Quartu, je italijanska vlada razdr'a trozvezno pogodbo. Formulo vam morem dobesedno povedati: • Decaduto c nullo< (propadlo jc ničevo). Vsled tega je vlada sklenila gotove dogovore z drugimi državnimi skupinami in prevzela težke, končnoveljavne obveznosti, ki so dobile posebno tehtnost s tem, da so se izmenjali načrti skupne vojaške akcije. In sedaj jc delo mnogih mesecev prekinjeno zaradi nekega takoimenova-nega italijanskega državnika in zaradi članov italijanskega parlamenta, ki so se podali v tuje hlapčevstvo, da osramote domovino.- iT Annunzio je nato pozval Rimljane, naj 20. maja pristašem vile Malte«
zabranijo vstop v parlament in jih poženo nazaj k njihovim gospodarjem. Oglasili so se klici: »Na vislice z Giolittijem!« Viharno odobravanje je bil odgovor.
Ženeva, 17. maja. »Journal de Ge-neve« zagotavlja v svojem današnjem uvodniku, da se v Parizu trdi, da je Sa-landrovo minisirslvo že 27. aprila podpisalo dogovor s trosporazumom, s katerim sc Italija zavezuje, cla najkasneje 25. maja na sfrani Francije poseže v vojno.
Rim, 19. maja. Stampa« trdi, da bo Italija jutri napovedala vojsko Avstriji in Nemčiji. Parlament bo podelil vladi neomejena pooblastila in se izjavil, da soglaša z upravo brez proračuna. Pričakuje se velikih patrijotičnih manifestacij. Zelena knjiga bo vsebovala odpoved trozveze in note, katere so se izmenjale med pogajanji 7- Avstrijo.
Oblegovalno stanje v Italiji.
Rim, 18. maja. V celi Italiji so pro* glasili danes oblegovalno stanje.
Ecrlm, 17. maja. »Journal de Ge-neve« piše plode na poročilo, tla ostane Salandrovo ministrstvo: Čc se pred otvoritvijo zbornice ne stori nič odločilnega, se bo nadaljeval boj med pristaši vojsko in med pristaši nevtralnosti pred zbornico.
Rimski dopisnik »Baseler Nachrichten« zagotavlja, da .je odpovedala Italija 2. majnika trozvezo in da je podpisala pogodbo s Francijo in z Anglijo, nadalje jo končala pogajanja z Rusijo in s Srbijo glede na Jadransko morje. Vlada je tako ustvarila dovršeno dejanje, »fait accompli«, ki vsili italijanski zunanji politiki položaj.
»Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Genfa: Francija je dala Italiji na razpolago železniške vozove za prevoz čet.
Posebni dopisnik »Bunda« v Milanu izjavlja, da je prepričan o tem, da Giolitti lahko v kali zaduši revolucijsko gibanje. Če bi moglo voliti ministrstvo med vojsko in revolucijo in bi volilo revolucijo, bi se odločilo za manjše zlo.
Vojnopomožni odbori.
Rim, 19. maja. Po vseh laških mestih so se. sestavili vojnopomožni odbori.
XXX
Ministrski svet. Chlasso, 18. maja. Za danes zvečer ob 10. uri se jc sklical ministrski svet. V današnjem ministrskem svetu se jc sklenilo, otvoriti zbornico dne 20. maja. Kakor sc sliši, sc skliče senat dne
99
maja.
Zbornica.
Rim, 18. maja. Zbornična seja dne 20. maja bo zelo kratka. Zbornica bo izjavo o'mednarodnem položaju in diplo-matičnih pogajanjih od začetka vojne do danes vzela na znanje. Dalje se zbornici predloži napovedana »Zelena knjiga«, ki vsebuje one dokumente, ki pojasnjujejo mednarodni položaj od avgusta do scclaj.
Giolitti jc danes odpotoval v Tu-rin. Zbornične seje sc ne bo udeležil. Ravnotako se nobeden njegovih pristašev nc bo oglasil k besedi.
Dnevni red zbornične seje.
Rim, 19. maja. Dnevni red jutrišnje seje državnega zbora sc glasi: Poročilo vlade.
Pred četrtkovo sejo italijanske zbornice.
Lugano, 17. maja. Boje sc, da bodo grožnje sodrge, ki se zavzema za vojsko, preplašile veliko pristašev Giolit-tijeve stranke, ki zato ne bodo niti prišli na Montecitorio. Poslaništva centralnih velesil straži vojaštvo.
Italijanski glasovi o ministrstvu in zbornici.
Chiasso, 18. maja. V vojnem časopisju spričo novega Salandrovega ministrstva nič več ne dvomijo, da je vojna, neizogibna. Med velikimi milanskimi listi slavi »Corriere della sera« rešitev kabinetne krize kot triumf ljudske volje nad parlamentarnimi intrigami Giolittija. Oviro, ki so jo tuji vplivi postavili vladi, je pomedla enodušna ljudska volja. — »Secolo« ubira enake strune in pravi, da ostane sedaj ministrstvo, ki je bilo na izdajski način napadeno v uri nevarnosti, na svojem mestu. Čas za demonstracije je minil, prišel je čas, ko je treba delati. Splošno se pričakuje, da izide napoved vojne še pred otvoritvijo zbornice 20. maja.
V Tripolitaniji se je, kakor se poroča, 15. maja. proglasilo oblegovalno stanje; ta. odredba jc. posledica zadnjih italijanskih vojaških neuspehov in sovražnega obnašanja domačinov. Razen vojnih postav stopijo v Tripolitaniji v veljavo še drugi novi zakoni za domačine.
Salandra ln zbornica.
Genf, 17. maja. Po rimskih poročiš lih bo Salandra v četrtek podal zbornici izjavo o zunanji politiki, in sicer kratko, da zabrani debato, nato bo zahteval zaupnico, za kar ima zagotovljenih baje 460 glasov. Zbornica se nato odgodi in vlada bo potem sama sklenila vse potrebno in ne bo več vprašala zbornice.
Zadnji obiski.
Rim, 18. maja. »Giornale dTtalia« poroča: Zunanji minister Sonnino je danes dopoldne sprejel kneza Bulo\va in neposredno nato avstro-ogrskega poslanika barona pl. Macchio.
XXX
Da poučimo naše občinstvo o
zahtevah Italije, prinašamo članek, ki ga je priobčil italijanski državni poslanec Cirmeni v »Stampi« in ki ga ponatiskujejo vsi hrvatski in mažarski listi. Ta članek sc glasi:
»Tc dni se je prekoračila oficielna ene strani in Italije z druge strani. Sedaj so ta pogajanja stopila v svojo poslednjo uradno fazo.
Avstro-Ogrska in Nemčija sta uradno predložili consulti svoje predloge, ki so jih podpisali avstro-ogrski poslanik baron Macchio in nemški poslanik Biilov, Na osnovi teh predlogov ponuja Avstro-Ogrska Italiji:
1.	Ves Trient in oni del Tirolske, kjer stanujejo Italijani.
2.	Področje Soče vštevši Gradiško,
3.	Obsežno avtonomijo za Trst, itali*-jansko vseučilišče v Trstu; tržaška luka se proglasi za svobodno luko.
4.	Dčsinteressemenl Avstro-Ogrske v južni Albaniji v korist Italije in takojšnje priznanje italijanske okupacije Valone.
5.	Avstro-Ogrska in Nemčija izjavita, da sta pripravljeni, da skrbno preiščeta italijanske zahteve glede odstopitve Gorice in nekih dalmatinskih otokov,
Nemčija garantira, da Avstrija izpolni te ponudbe.«
Kaj je dala ententa Italiji.
Milan, 17. maja. »Munchener Neue-ste Nachrichten« prinašajo: Za italijansko časopisje jc značilen oklic na italijansko ljudstvo, ki ga jc »Popolo d'Ita-lia« — list, ustanovljen in plačan z 2 milijoni frankov od entente — v nedeljo v stotisočih izvodov razširil:
1.	Trozvezna pogodba se je odpovedala 4. maja.
2.	Dne 15. aprila se je sklenila z en-tento vojaška pogodba, s katero sc Ita-
listek.
»ju y iliifflste kraijesiva.
(Spisal f dr. Ivan Majerle.)
Italijansko kraljestvo šteje nad -35 milijonov prebivalstva, ki jc večinoma rimsko-kaloliške vere. Zraven Italijanov je pomešanih tucli precejšnje število drugih narodov, kakor Francozov, Grkov, Albancev, Nemcev, Slovanov in drugih.
Italijanska vlada tleli Slovane v Slovence in »Srbe«. Vseli skupaj je naštetih okroglo 6800 družin. Slovenci stanujejo po večini na Furlanskem, »Srbi« pa v Molisc. Sicer sta obljudeni od »Srbov« še dve občini v okrožju Larino v pokrajini Campobas-so, namreč Acquoviva Colleroce in S. Felice Slavo. Prebivalci teh govorijo skoraj brezizjemno »srbsko«, in sicer v prvi občini izmed 519 družin 506 in v drugi občini izmed 017 družin 563. V okraju Čedad na Furlanskem govori slovensko polovico prebivalcev občin Attimis, Faedis, Prcjiotto in Torreano. Ravno tako je razmerje v občini Monte-naro, ki leži v okraju Gemona. V občinah Luscvera in Platišče v okraju Tar-čent go\oii prebivalstvo skoraj izključ-
no slovensko. Povsem slovenske so tucli občine Rezija, Drenkija, Grimacco, Roclda, Sv. Lenart, Savogna, Stregna, Tarcetta in Sv. Peter ob Nadiži. Neverjetna se nam zeli žilavost naših italijanskih Slovencev, ki se morajo vkljub tolikemu preganjanju Še obdržati na površju. Znano je, da jim laška vlada ne dovoli nobenih slovenskih šol in da vsako najmanjše narodno gibanje takoj že v početkih popolnoma, za tre. Gori omenjeni podatki slonijo na laških virih.
Zraven Slovencev in »Srbov« prebiva v Severni Italiji po različnih alpskih dolinah do 2300 nemških družin. Izmed teh jih govori do 1150 družin nemško-vališko iu okroglo 1200 družin bavarsko narečje. Večja skupina \oIi-ških Nemcev se nahaja na pijemonte-ških višavah. Občina. Gressoney-la-Tri-nite v okrožju Aosta je obljudena samo z Nemci. V občini Gressoney-St. Jean je izmed 300 družin 210 nemških. Drugi valeški Nemci prebivajo v Valdosta in v pokrajini Novara. Bavarski Nemci prebivajo ob obronku koroških Alp, in sicer v pokrajini Bethino in v okraju Auronzo. Občina Sauris pri Vidmu jc popolnoma nemška. Nahajajo se pa tucli v Arias in Bonna v pokrajini Vi-cenza.
Francosko govori v Italiii do 20.000
družin. Največ teh prebiva na Pije-monteškem. V okrožju Pinerolo prevladuje francoščina, v občinah San Martino in Praly .je izključna. Francozi so v večini tucli v desetih občinah okrožja Susa. Francoske so tudi pokrajine valdosta nske.
Nadalje živi v italijanskem kraljestvu do 32.000 Grkov, in sicer v južni Italiji. Tu je zlasti Kalabrija precej grška. V okrožju Palizzi so štiri občine Bova, Condofuri, Rocaforte del Grcco in Roghudi skoraj popolnoma grške. Ravno tako je povsem grška pokrajina Lecce.
V Italiji se pa tudi ne manjka Albancev. Baje jih je 120.000 do 200.000. Živijo raztreseni po Južni Italiji in po večini v pokrajinah Potenza, Catanza-ro, Foggia, Lecce, Cosenza in Palermo.
Zraven veh narodov živi v Italiji še tnnogo drugih, katerih število je bolj neznatno. Precej je v Siciliji in Južni Italiji normanske in arabske krvi, ki pa danes nc tvori nobene narodne ali jezikovne skupine.
Moč iifilijaiiske mUs.
»Kolnische Ztg.« prinaša Članek o mot i italiumskc armade, ki jo ceni ta-ko-lc;
Mobilna vojska prvega poziva šteje po načrtu štiri armade, katerih vsaki se pridružuje po ena konjeniška divizija s kolesarskimi stotnijami, mitralješki-mi oddelki, dvema jezdečima baterijama, potem letalsko brodovje, najbrže po pet težkih baterij kopne armade, brzojavni oddelki itd., vsega 12 armadnih zborov s 25 divizijami. Alpinske čete, ki postavijo takoj tucli svojo mobilno milico in dcželnobrambnc formacije, dajo mobilizirane 60 bataljonov in 36 baterij (v vojni najbrže 48) za prvo brambo meje. 32 bataljonov trdnjavske in obrežne artiljerije, kakor tucli ostanek ženijskih čet, ki nc pridejo v uporabo v vojski prvega poziva, tu ne upoštevamo. Skoraj tri četrtine redne mobilne aktivne vojske prvega poziva so že več tednov pod orožjem. Mobilna milica (deželna hramba), ki se more danes, oh močnih novinskih kontingentih zadnjih let, sestaviti iz 27- do 321et-nih ljudi, ima dati četam prvega poziva (ne glede na alpinske čete) po eno divizijo za vsak zbor. Mobilna milica — ne upoštevajoč trdnjavske formacije — sc more računiti na 350.000 mož, tako da bi štela kopna vojska 1'2 milijona mož.
Ali bo mogoče to celo število uporabiti izven Italije, je drugo vprašanje, odvisno od razmer, katerih sc tu ne bomo dotikali. V vojski je odstotni po-
lija zaveže, da napade Avstrijo najkasneje do 24. maja.
3.	Ta pogodba garantira Italiji osvoboditev vseh neodrešenih krajev, nospodstvo v Adriji in velike kompenzacije v Aziji in Afriki.
4.	Začelo se je že ta načrt izvrševati, ker so častniki italijanskega generalnega štaba že sodelovali v Londonu in Parizu pri določitvi enotnega uačrta za vojaško akcijo.
XXX
Demonstracije za In proti vojski.
Chiasso, 17. maja. Tudi včeraj so bile v celi Italiji demonstracije za in proti vojski v Sant Cascianu v Sonni-novem volilnem okraju. V Turinu so razgnali pristaši nevtralnosti demon-etracijo dijakov za vojsko. Danes je vse delavstvo v Turinu proglasilo splošno stavko, da demonstrira proti vojski. V 30 velikih krajih dežele Piemont so Sklicali danes zvečer shode, da razširijo gibanje. — »Avanti« poroča o nadaljnjih demonstracijah vpoklicanih rezervistov proti vojski. V Varese so pretepli rezervisti dijake, ki so demonstrirali za vojsko.
Zadnje velikanske demonstracije v Milanu.
Milan, 18. maja. Ob zadnjih spopadih so demonstranti tako napolnili ceste, da je moralo nehati voziti 15 prog električne Železnice s Stolnega trga. Med izgredi je poizkušala neka skupina pristašev vojske na nekem stolpu stolnice razviti italijansko zastavo. Ker so jim vstop zabranili, je več mladih planincev splezalo od zunaj na nek stolp stolnice, kjer so med strašnim tuljenjem razvili italijansko trobojnico. Z balkonov so metali na demonstrante cvetlice. Ko je korakala množica k prefekturi, je potisnila proč vojake in karabiniere, ki so stražili most San Damiano in je odkorakala čez most. Na drugi strani mostu so stali pripravljeni konjeniki in veliko pehote. Ceste, ki vodijo k nemškemu konzulatu, so stražili močni vojaški oddelki. Prefektura je bila okrašena z zastavami in z robci. Z oken so sipali cvetlice na demonstrante, ki so klicali neprestano svoj italijanski živio Italiji in vojski. Čuli so se tudi klici: Kdor noče vojske, želi smrt Italiji. Na Via Silvio Pellico je nagovoril demonstrante poslanec Battisti, ki je končal svoj govor s klicem: Proč z Giolittijem! Na korzu Vittorio Emanuelle je zaklical z balkona Sante Garibaldi: »Vlada noče vojske proti Avstriji. Moja rodbina bo zato gradila z ljudstvom barikade!« Demonstranti so nato klicali: »Živio vojska!« Velike manifestacije so priredili pred črnogorskim konzulatom.
Krvavi spopadi v Ravenni.
Ravenna, 18. maja. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 5 ranjenih demonstrantov, ki so bili ranjeni ob spopadih med pristaši nevtralnosti in vojske,
V Benetkah zaprtih 50 in ranjenih tudi 50 oseb.
Benetke, 18. maja. Ob zadnjih demonstracijah, med katerimi so socialisti zapodili pristaše vojske, so zaprli 50 oseb, ranjenih je bilo tudi 50 ljudi.
Garibaldi govori.
Lugano, 18. maja. Skupina Garibaldincev se je podala pred hišo Ric-ciotti Garibaldija, ki je bila okrašena z italijanskimi in angleškimi zastavami, ter pela Garibaldijevo himno. Garibaldi je stopil ven in imel naslednji nagovor: Rimsko ljudstvo! Tvoja volja zadostuje, da se zapode v beg vsi lopovi, ki nam škodujejo. Kar smo mi storili, sili oblastnike, da store svojo dolžnost. Ali ste razumeli? Danes piše ljudstvo zadnjo stran zgodovine svoje narodne osvoboditve. Sedaj, ko smo prepodili
notranje sovražnike, dovršite delo edinosti Italije! Evviva Italia, evviva gu-
erra i
stavek ljudi, ki pripadajo drugemu pozivu in so se le šest mesecev vežbali; morda pridejo ti deloma najprej k nadomestnim formacijam. Vir za le-te tvori tretji razred, ljudje, ki so jim bili — in s tem črni vojski — v miru neposredno pri naboru odkazani. Glasom nabornega zakona obsega črna vojska
18- do 391etne (neizvežbane) ljudi; iz-vežbani so med njimi 33- do 391etni. Ta teritorialna milica, o kateri se zadnja leta ne objavljajo več podatki, ki so jo pa v zadnjih mesecih z vso silo pripravljali, je v vojni določena za obrežno varstvo, etapno in garnizijsko službo. Izvežbanih ljudi bi utegnila dati približno polovico toliko kakor letniki mobilne armade, neizvežbani črnovojniki pa tvorijo bogat vir za nadomestne svrhe. Ako so naša poročila točna, kar bi brezpogojno verjeli, potem so letnike 1376, 1880, torej 39 do 45 let stare ljudi črnovojne pehote vpoklicali 15. maja, tako da se more večina enot te teritorialne milice nemudoma mobilizirati. Kako daleč je stopnja pripravljenosti že napredovala, je iz predstoječega lahko sklepati.
Geslo je: Vojna ali revolucija!
Socialistične organizacije proti vojski.
Milan, 17. maja. Na včerajšnjem shodu zastopnikov socialističnih organizacij v Italiji, italijanske strokovne zveze in socialistične skupine poslani-ške zbornice so sklenili: Nekateri veliki italijanski listi, podpirani po zapeljani demokraciji in po framasonih, so uprizorili drzno mistifikacijo, da predstavljajo deželo kot vojski naklonjeno. Zbor odobrava sklep socialističnih poslancev, da glasujejo proti vsaki vojski Italije in vabi ves proletariat Italije, naj priredi 19. majnika, dan pred otvoritvijo zbornice, povsod ljudske shode, na katerih naj se izrazi neomajano prepričanje proti vojski.
Kolin, 17. maja. »Kolnische Ztg.« poroča iz Lugana: »Avanti« vztrajno zastopa najodločnejše stališče socialistov proti vojski, ki jo večina ljudstva noče. List poziva italijanski proletariat, naj do četrtka izrazi poslancem jasno svojo voljo.
XXX
Nemci zapuščajo Italijo.
Berlin, 17. maja. »Ziiricher Tages-anzeiger« poroča iz Lugana: V petek zvečer je došlo v Lugano zopet nad 2500 Nemcev, v soboto so jih našteli skoraj 3000. V Italiji vozi le nekaj osebnih vlakov.
XXX Italijani se vračajo.
Monakovo, 19. maja. Od 16.000 na Bavarskem bivajočih Italijanov so razun 100 vsi odpotovali deloma v Švico, deloma v domovino.
XXX Finančne operacije.
Berlin, 19. maja. Nemške banke so nakazale vrednostne papirje, ki se nahajajo za nemški račun v Italiji, nevtralnemu inozemstvu.
XXX
Posebna železniška vlaka za naše poslanike.
Rim, 18. maja. Listi prinašajo vest, da sta v Rimu pripravljena posebna vlaka za barona Macchio in kneza Biilovva. V trenutku njihovega odhoda bo podpisal kralj mobilizacijsko povelje.
XXX Nemški kancler o Italiji.
V včerajšnji seji nemškega državnega zbora je prvi govoril kancler B e t h -mann-Hollweg:
»Gospodje! Vi veste, da se je v zadnjih mesecih razmerje med Italijo in Avstrijo zelo poostrilo. Iz včerajšnjega govora ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisza ste izvedeli, da se je dunajski kabinet z odkritosrčno željo, da zagotovi trajno prijateljstvo med monarhijo in Italijo in da ugodi trajnim velikim življenjskim interesom obeh držav, odločil, d a ponudi Italiji dalekosežne te-ritorijalne koncesije. Pristaviti morem, da je Nemčija v svrho gojitve in utrditve sporazuma med svojima zaveznicama, v soglasju z dunajskim kabinetom, prevzela izrecno garancijo nasproti Italiji, da se bodo te ponudbe lojalno izvršile. Avstrija in Nemčija sta se tedaj odločili za nekaj, kar bi v slučaju, da vodi k cilju, po njegovem prepričanju trajno odobravala ogromna večina treh narodov. Italijanski narod stoji s svojo zbornico pred svobodno odločitvijo, ali naj svoje stare narodne nade v največjem obsegu doseže mirnim potom ali pa naj deželo požene v vojsko in potegne meč proti svojemu zavezniku od včeraj in danes. Popolnoma se ne morem odreči upanju, da bo tehtnica miru težja kakor ona za vojsko, Toda naj se Italija odloči kakor hoče, v zvezi z Avstrijo smo storili vse mogoče, da ščitimo zavezništvo, ki je v nemškem narodu pognalo krepke korenine in ki je trem narodom prineslo veliko dobrega. Če bo eden pogodbenikov zvezo raztrgal, bomo skupno z drugim neustrašeno in z zaupljivim pogumom vedeli nastopiti tudi proti novi nevarnosti.«
Kanclerjevim besedam so več minut burno pritrjevali na vseh straneh zbornice, kar se je v zbornici le redkokdaj slišalo. Tudi galerija je ploskala. Kancler se je v zahvalo večkrat priklonil.
Italija izjavlja, da je bil nemški cesar Viljem zelo ljubeznjiv z italijanskim poslanikom.
Rim, 18. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Poročilo nekaterih listov o nesporazumu med cesarjem Viljemom in poslanikom Bollatijem ni resnično. Cesar je občeval z italijanskim poslanikom naj-ljubeznivejše.
XXX
d jih je stavila Italija, še vedno razburjeni, 'oročilo, da namerava Pasič odstopiti, se dozdaj še ne potrjuje. Pasič igra v Srbiji tisto vlogo, ki jo igral Venizelos na Grškem. Velesile trojnega sporazuma so namreč voljne, da dovolijo tudi tiste italijanske zahteve, ki tičejo srbske koristi, Od Srbije pričakujejo koncesij, Pasič edin je toliko ugleden, da bi mogel prepričati narod o potrebi teh koncesij, Srbija zahteva pravzaprav, naj se ustanovi velika jugoslovanska država z 12 milijoni prebivalcev in hoče poleg tega obdržati tudi makedonsko ozemlje. Venizelos je zahteval za Grško 140.000 štirijaških kilometrov v Mali Aziji. V primeri s temi zahtevami je malo, kar zahteva Bolgarija, namreč bolgarsko ozemlje v Macedoniji s Kavalo, Dramo in s Ser-resom. Če zagotove Bolgariji njeno narodno enoto, bi ne nasprotovala povečanju ostalih balkanskih držav.
Boj za plen. London, 16. maja. »Manchester Guardian« priobčuje pismo sira Artura Evan, ki je najboljši poznavalec zapadne Evrope in posebno Dalmacije: »Italija je prisiljena ločiti katoliške Hrvate od pravoslavnih Srbov in zopet Črnogorce od obojih, Italija zahteva čisto slovensko zemljo okoli Trsta in sevrno polovico Dalmacije, kjer ni niti 4% italijanskega prebivalstva. Italija zahteva tudi obe veliki luki Trst in Reko. Ententa je k temu privolila, četudi se je Rusija ustavljala. Trdi se tudi, da se je Italiji garantiralo posest teh slovanskih ozemelj za 15 let. To bi pomenjalo, da se
hoče zmago kupiti za vsako ceno. Take zahteve so gladka kršitev narodnostnega načela in bi tudi zelo oteževale odstop Macedonije Bolgariij. Taka pogodba bi za bodočnost ustvarila možnost dveh vojsk. Ena bi bila potrebna za zopetno ustvaritev slovanskega edinstva in druga za osvoboditev macedonskih Bolgarov,«
XXX Ruski poslanik pri kralju. Rim, 18. maja. (Kor. urad.) Kralj je sprejel novoimenovanega ruskega poslanika Cnersa, ki mu je izročil poverilnico,
Italijanski kralj v Parizu. Dunaj, 18. maja. V Rimu se širijo vesti, cla bo italijanski kralj te dni odpotoval v Pariz. Vsi spravljajo to v zvezo z odpovedjo trozveze in z novo zvezo Italije s Francijo.
Kralj Viktor Emanuel bolan. Bern, 18. maja. Dobro poučeni rim* ski posebni poročevalec »Berner Tage-blatta« poroča, da so zadnji dogodki zdravje kralja Viktorja Emanuela močno omajali. Boleha na nevrasteniji in je moral prositi zdravnika za svet.
XXX
Vojno stanje v Tripolisu, Milan, 18, maja. (Kor. urad.) »Corriere della Sera« poroča, da so vsled zadnjih dogodkov proglasili v Tripolisu vojno stanje.
Hmm seliha bitka ob Sanu In Dnjestru.
Srbija in italijanske zahteve.
Graški listi objavljajo: »Times« poročajo iz Sofiie: V Nišu so glede na pogoje,
Bitka ob Sanu nam je že po malo dneh prinesla važne uspehe: zavezniškim četam se je posrečilo med Przemyslom in Jaroslavom ter dalje do izliva Visloka prekoračiti San in vreči sovražnika iz njegovih postojank na vzhodnem bregu, katere je več mesecev utrjeval in ga prisiliti, da se je umaknil. Samo pri Radymnu se drži še ena ruska skupina, ki bo pa brez dvoma morala kmalu slediti ostalim četam, ker pride sicer v nevarnost, da jo naše čete zajamejo. O posledicah tega posrečenega taktičnega predora se še ne more izreči nobena sodba.
Operacije na gališko-poljskem bojišču so stopile v nov stadij, ki se zdi, da bo odločilen: Rusi so se postavili v boj. Naj-prvo je zadelo na sovražnika naše levo krilo v Galiciji. Med tem, ko so se tam vršili uvodni boji in tem sledeče zasledovanje, je moralo desno krilo napraviti velike marše in se obrnilo nekoliko proti severu. Med Jaroslavom in Przemyslom stoječe armade pa seveda tvorijo središče. Tako se je zgodilo, da je istočasno, ko se je naše levo krilo borilo ob spodnjem Sanu, desno krilo zazvelo Stari Sambor in nato Sambor. Sedaj je položaj jasen, ker se morajo v najkrajšem času vršiti odločilni boji. Na mnogih točkah so se že pričeli.
Sicer pa zbirata oba dela svoje sile, med tem, ko pošiljata svoje rezerve tja, kjer hočeta izvesti posebno močan pritisk. Železnice za armadnimi frontami so preobložene z delom.
Zavezniškim četam je zelo dobro došlo, da so med zasledovalnimi boji zavzele važna opirališča in zaprle važne železniške proge. Močno utrjen Sandomierc in pa Pr zemysl, katerega so Rusi že med drugim obleganjem obdali z močnimi protiutrdba mi, bo morala prevzeti naša težka artiljerija, možno je, da pride tam do rednih oblegovalnih bojev. Oba utrjena kraja sta že od več strani obdana od naših čet.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Na vzhodnem bregu Sana. — V prvi polovici maja ujetih 174.000 Rusov in za plenjenih 128 topov ter 268 strojnih pušk.
Dunaj, 18. maja. Uradno se poroča Zavezniške čete so po srditih bojih na več točkah prekoračile San in se usta lile na vzhodnem bregu. Protinapade Rusov so povsod krvavo odbile in vrgle sovražnika v vzhodni smeri nazaj.
Ob gornjem Dnjestru so v teku ljuti boji.
Na črti ob Prutu ni posebnih dogodkov. Posamezne ruske napade severno od Kolomeje smo odbili.
Skupno število v prvi polovici ma« ja ujetih Rusov se je zvišalo na 174.000 mož; k tem pride še 128 zaplenjenih topov in 368 strojnih pušk.
Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemške čete na severu prešle k napadu. — Boji na Poljskem in v Galiciji.
Berlin, 18. maja. Veliki glavni stan: Ob reki Dubisi smo pri Airagoli zopet odbili močne ruske napade. Proti ruskim silam, ki so se zbrale južno od Njemena, so nastopile naše čfite z napadom v splošni smeri Gryszkahuda-— Synlowty—Szaki. Boji še trajajo. Vče-rai smo ujeli 1700 Rusov.
Severno od Wysoke je naša konje« niča vrgla sovražno. Ruski napadi na Marjampol so se izjalovili.
Severno od Przemysla, od južno od izliva Visloka v San, so si nemško in avstro-ogrske čete priborile prehod čez San. Sovražnik se tu umika dalje proti vzhodu in severovzhodu.
Med Pilico in gornjo Vislo (Ilza in Lagow), jugovzhodno od Przemysla, kakor tudi pri Stryju se vrše od včerai naprej večji hoji.
Najvišje vojno vodstvo.
X X
X
RUMUNSKA SODBA O POLOŽAJU V, GALICIJI, Bukarešt, 18. maja. (Kor, urad.) List
»Dimineata« piše o vojnem položaju v Galiciji: Rusi se trajno umikajo. Dozdaj še niso našli tistega ravnotežja, ki je potrebno za protinapad ali za resen odpor. Izguba črte ob reki San je velikega strategičnega pomena. Kljub vsem uspehom ob Dnjestru ne bodo mogli izvesti, da se razvijejo stra-tegično ob Dnjestru, ker jim zdaj ne grozi samo nevarnost, da se vrže nazaj njih bojna črta, marveč tudi, da prodre sovražnik proti severovzhodu. Položaj ruske armade postaja kritičen. Nerazumljivo je, zakaj da ni enotnosti operacij na zahodu in na vzhodu. Ako trde Rusi, da so zapustile močne nemške sile zahod, kako je bilo mogoče, da ni angleško-francoski poveljnik v zavesti nevarnosti, ki je grozila, ničesar odredil, da bi se kaj ukrenilo proti nameravanemu udarcu. — List »Indepen-dance« piše: Ne brez velike osuplosti zasledujemo razvoj vojske, lahko se tudi reče ruske žaloigre v Galiciji. V prvih dneh prodiranja se je še lahko sodilo, da so bili Rusi presenečeni in da se bodo držali v, drugi ali v tretji črti. Primerjalo se je umikanje z umikanjem francoskega poveljnika Joffre ob Marni. Kmalu se je moralo računati z dejanskim položajem. Ruska armada se ni mogla braniti. Umika se zdaj nazaj na bojni črti, ki obsega 500 kilometrov. Ob taki izpremembi prizorov na odru, ko je pred durmi izpraznitev severne Galicije, ne gledamo brez začudenja na novo prodiranje proti Črnovicam, ki bi bilo strategične važnosti le, če bi se posrečilo, da se grozi preko Kolomeje desnemu krilu zaveznikov. Ako bi se tudi zopet zasedle Črnovice, bi se ne odstranila nevarnost, ki grozi Rusom na severu.
XXX
OBROČ OKOLI PRZEMYSLA.
Eperjes, 18. maja. Rusi neprestano pošiljajo ojačenja, da bi ustavili naše prodirajoče čete. Večji del teh ojačenj so pa zavezniki že uničili. Okoli Prze-mysla se obroč od treh strani vedno bolj zožuje. Ocl severozahoda prodiramo čez Jaroslav, od zahoda čez Krasi-czyn, od juga čez Nizankovice. Ujeti ruski častniki pripovedujejo, cla bodo Rusi Przemysl branili, čeprav nimajo mnogo upanja, da ga bodo mogli držati.
XXX RUSKA MOČ PRED VARŠAVO.
Rotterdam, 18. maja. »Times« poročajo iz Varšave, cla so bili Rusi začetkom maja pred Varšavo precej močnejši, kakor 1. februarja. Pomnožili so so najmanj za 25 odstotkov. Letnik 1915 so žc poslali na bojno črto

Varnostna naprava proti strupenim plinom.
SKRBI V VARŠAVI.
Berlin, 18. maja. »Nationalzeitung« poroča z ruske meje: Nek varšavski bančni uradnik, ki je zadnje dni došel iz Varšave v Petrograd, pripoveduje, da se po Varšavi širijo vesti o velikih vojnih dogodkih na poljski fronti. Varšavske vladne akte so zopet odpeljali v notranjost Rusije.
RAZBURJENOST V RIGI.
Sofija, 18. maja. »Nowoje VVremja« in »IIječ« poročata o velikem razburjenju v Rigi, kjer so vlagatelji naskočili banke. Železnica Riga—Orlawa jc promet skoro popolnoma ustavila. Posestniki prodajajo posestva za vsako ceno in se izseljujejo. Tudi v Mitavi je položaj kritičen.
XXX
VOJAŠKE GUBERNIJE NA RUSKO-
POLJSKEM.
Dunaj, 18. maja. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Vrhovno armadno poveljstvo je 17. maja t. 1. izdalo povelje, ki ustvarja vojaške gubernije v zasedenem ozemlju na Rusko - Poljskem. Iz dosedanjega upravnega okrožja enega armadnega etapnega poveljstva (z okraji Dombrova, Olkusz, Miechow, Wloszczo-wa, Pinczow, Stopnica in Kjelce) se napravi vojaška gubernija Kjelce, iz dosedanjega upravnega odnošaja drugega etapnega poveljstva (z okraji Noworadomsk, Pjotrkov, Opočno in Konskie) pa vojaška gubernija Pjotrkov. Uradna sedeža guber-nijskih oblasti bosta za gubernijo Kjelce začasno Miechow, pozneje Kjelce, in Pjotrkov za istoimensko gubernijo. Obe vojaški guberniji sta neposredno podrejeni vrhovnemu armadnemu poveljstvu.
XXX ZANIMIVOSTI IZ LVOVA,
Krakov, 18, maja. Petrograjski poročevalec »Messaggera« poroča svojemu listu iz Lvova: Od obmejne postaje Brody se povsodi vidijo ruski napisi. Pri carinski reviziji se strogo gleda tudi na to, da ne pridejo Judje v Galicijo. V Lvovu izhajajo razen vseh prejšnjih poljskih še trije ruski listi. Avstrijska sodišča še vedno poslujejo; razsoja se v imenu prava. Univerza je zaprta; neki profesor se je v sili lotil fija-karske obrti. Sicer se ima pa lvovska poljska univerza premestiti v Varšavo, varšavska ruska univerza pa v Lvov. Generalni guverner Bobrinski je rekel, da bodo v«e javne šole v Galiciji samo ruske, v mestih', kjer je poljsko prebivalstvo v ve-Čfni, se morejo dovoliti tudi poljske zaseb-n» Šole. iV Lvovu vlada normalno življenje, gledališča in kinematografi so nabito polnih O poljskih legijah pravi poročevalec, jda; sq mu merodajne osebnosti zatrjevale, da M prostovoljske čete bore z nenavadno trdovratnostjo. — Generalni gubernator Bobrinski je razglasil, da je pod kaznijo prepovedano, od ruskih vojakov karkoli kupovati z vojnimi ujetniki se pogovarjati in razširjati poročila o delovanju vojaštva, oblasti in posameznih oseb, ako bi se utegnilo s tem prebivalstvo vznemirjati. — Blagoslovila se je še ena ruska cerkev v navzočnosti velike kneginje Elizabete Feo-dorovne. — O priliki predaje Przemysla je bila v Lvovu odrejena slavnostna razsvetljava, vendar se je bilo mogoče za 1000 rubljev te dolžnosti odkupiti.
X X X
ZADNJI RUSKI DNEVI V, SANOKU IN
GORLICAH.
Krakov, 18. maja. »Nowa Reforma« jo prejela naslednja poročila; V Sano-ku in v predmestju Posada 01chowska so zadnji dnevi ruskega gospodstva precej mirno potekli. Vsekakor je v mestu vladala velika beda in pomanjkanje živil. Cene živilom so silno poskočile. Tako je stal n. pr. 1 kg sladkorja 2 K 50 v, 1 kg moke do 2 K. V mestu je le malo ljudi iz inteligenčnih krogov. Tekom ruske invazije je bilo vpe-peljenih 27 hiš. — Podobna stiska je vladala med prebivalstvom v Gorlicah, Tudi tu so bila živila silno draga. Nekemu ruskemu sleparstvu so šele pred kratkim prišli na sled. Meseca aprila je prišla v Gorlice neka Rusinja, baje zastopnica ruskega Rdečega križa, ter je obljubila, da bo delovala za omilje-nje ljudske bede ter od ruske vlade preskrbela večje množine živil za revno prebivalstvo. Res je Rusinja kmalu zopet prišla v Gorlice in razdeljevala med najrevnejše ljudi brezplačno moko. Sedaj se je pa pokazalo, da te moke ni dala ruska vlada, marveč poljska po-močna odbora v Lvovu in Varšavi. — V Gorlicah so Rusi več oseb ustrelili, večje število so pa odvedli v Rusijo.
XXX
POLOVICA NEMŠKIH RANJENCEV ZA VOJSKO SPOSOBNIH.
Draždane, 18. maja. »Sachs. Slaatztg.« poroča, da jc polovica ranjenih vojakov ozdravila in odšla na bojišče,

Na morju.
RUSI RAČUNAJO Z NAPADOM NEMŠKEGA BRODOVJA V FINSKEM ZALIVU.
Stockholm, 18. maja. Iz Petrograda poročajo, da tamošnji krogi računajo z možnostjo, da se bo nemško brodovje prav kmalu pojavilo v Finskem zalivu. Iz trdnjave Sweaborg pri Helsingforsu so že odstranili civilno prebivalstvo, pri Wiborgu pa hitro delajo utrdbe.
AVSTRIJSKI PODMORSKI ČOLNI V SREDOZEMSKEM MORJU.
Chiasso, 18. maja. »Stampa« poroča iz Sirakuz: Več avstrijskih podmorskih čolnov se je pojavilo v Sredozemskem morju.
AMERIŠKA NOTA ZARADI POTOPA »LUSITANIJE« PRISPELA NA NEMŠKO.
Berlin, 17, maja. »Vossische Zeitung« poroča, da je nota Zedinjenih držav Nemčiji glede potopljenja »Lusitanije« prispela semkaj v soboto, dne 15, t, m.
Amerika srozi Nemčiji.
_ Berlin. (Kor. ur.) Ameriški poslanik je izročil državnemu tajniku zunanjih zadev noto ameriške vlade, ki se opozarja na morske odredbe nemških oblasti zadnjih časov, s katerimi se kršijo ameriške province, kar kaže potop Lusitanije, ob kateri priliki je utonilo nad 100 ameriških podanikov. Ameriškal vlada zasleduje tc dogodke z vedno večjo skrbjo; ne more verovati, da to modernemu vojskovanju nasprotujoča odredba odobrava nemška vlada in se zato ameriška vlada obrača na nemško. Ker upa, da njeno postopanje izbriše obžalovanja vreden utis, ki ga jc povzročila njena odredba in da zopet obnovi sveto pomorsko svobodo,
Ko se je proglasilo vojno ozemlje, je ameriška vlada o odredbah, ki daleko presegajo običajne navade pomorske vojske, izjavila, da se ne smejo vporabljati nasproti ameriškim državljanom in da jc za vsako kršitev odgovorna nemška vlada. Ameriška vlada smatra kot samoob-sebi umljivo, da se ne sme nahajati življe-
nje ncborilcev, bodisi nevtralnih ali nene-vtralnih držav ob zaplenjenju ali uničenju kake neoborožene trgovske ladje.
Praktično nemogoče jc, da bi uporabljali podmorske čolne za uničenje sovražne trgovine, ne da bi kršili načel pravicc in človekoljubja.
V slučaju, ki ga navaja nota, se ni niti dopustilo potreben čas za najpripro-stejše varnostne odredbe. Ameriški državljani postopajo v okviru neopravičenih svojih pravic, čc povsod na visokem morju vozijo svoje ladje in čc povsod potujejo, kjer vodijo pravno veljavne kupčije.
Nota opozarja nato z obžalovanjem na pred kratkim v ameriškem časopisju objavljeno svarilo, ki jo je baje objavilo nemško poslaništvo in pristavlja, da svarilo pred nepostavnim dejanjem nikakor nc opravičuje ali omiluje ali zniža odgovornost dejanja, Ameriška vlada more le soditi, da so poveljniki ladij, ki so izvedli nepostavna dejanja, storili to le zato, ker so jih napačno tolmačili.
Ameriška vlada upa, da obsoja nem-Ika vlada dejan/a, čez katera se pritožuje uneriška vlada, da da kolikor mogoče zadoščenje za nepregledno škodo in da ukrene takoj potrebne korake, da se taki slučaji več ne zgode. Zaupanje je tem večje na uspeh, ker obstajajo med obema državama prijateljske zveze in pogodbene obveznosti.
Če se obžaluje in ponudi zadoščenje v slučajih uničenja ali pomotnega potopa nevtralnih ladij, to ne upraviči postopanja, vsled katerega se nahajajo nevtralne države in osebe v strašnih nevarnostih.
Nemška vlada naj ne pričakuje, da bi ameriška vlada zamolčala kako besedo ali ne storila dejanja, ki bi bilo potrebno, da se čuvajo pravice Združenih držav, njenih državljanov in jamstva njih pravic.
Boji aa zahoda.
Nemško uradno poročilo.
Boji za Ypern. Berlin, 18. maja. Veliki glavni stan: Severno od Yperna ob prekopu pri Steen-straate in Het Sašu je bilo včeraj micno. Na vzhodnem bregu kanala jugovzhodno
od Boesinghe so se na posameznih točkah razvili boji, ki še trajajo dalje.
Južno od Neuve Chapelle so Angleži včeraj in danes zaman poskušali, da bi šc dalje pridobili na prostoru. Vse napade smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika.
Ponovni francoski napadi na višini Loretto pri Ablainu in zahodno od Souhe-za so se izjalovili, 170 ujetnikov je ostalo v naših rokah.
Pri Ailly se je pehotni napad ustavil. Nek francoski sunek v gozdu Pretrc se je zrušil v našem krilnem ognju.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Nedelja, 16. maja ob 3. uri pop.:
Popoldne smo v Steenstraate uspešno zavrnili četrti protinapad in obdržali včeraj osvojene postojanke. Bolj južno so Angleži resno udarili sovražnika in so pri Richebourg 1' Avone vzeli 1 km jarkov. Ravno tedaj smo napadli severovzhodno od Festuberta v smeri na Quinque Rue. Na fronti smo pridobili 600 m na široko in 1500 metrov na globoko. Nemci so imeli težke izgube. Angleži trajno napredujejo. Severno od Arrasa smo zopet utrjevali svoje postojanke in preganjali sovražnika. Pridobili smo 200 m na višini, ki gre od višine Lo-reltc proti cukrarni v Šouchezu. V vasi Neuville smo vzeli v severnem delu zopet nekaj hiš in smo sestrelili nemški zrakoplov. Kolodvor Lamain so bombardirali naši letalci. V Champagni nam je vzhodno od Vlile sur Tourbe prinesla čisto krajevna operacija sijajen uspeh. V noči od sobote na nedeljo je sovražnik zažgal eno mino zadaj za našo prvo črto. Takoj je naskočilo osem nemških kompanij in so prišli v neki stranski kot naših postojank. S protinapadom smo zopet vzeli del izgubljenih postojank in ujeli 70 mož med njimi 3 častnike. Čez dan smo zopet napadli z bajonetom ni s tem silovitim napadom smo vzeli tom in s tem silovitim napadom smo vzeli kanske izgube. Našli smo 1000 mrtvih. Ujeli smo 300 mož, 9 častnikov in 6 strojnih pušk. Tedaj skoro celo število sovražnika je ostalo na bojišču ali pa v naših rokah. (Nemško poročilo pa pove, da Francozi ta dan niso imeli tega uspeha, ki hočejo s temi frazami le zakriti ponesrečeno ofenzivo pri Arrasu. Op. ur.)
Hudi boji pri Ypemu.
Rotterdam, 18. maja. Boj v smeri proti Ypernu se nadaljuje z veliko srditostjo. Noe in dan postaja grmenje topov silnejše,
Boj v zraku.
Rotterdam, 18. maja. »N. R. Courant« poroča iz Sluisa: Danes zjutraj je med Brugge in obrežjem napadel nek francoski letalec Zeppelinov zrakoplov, ki jc pa ne-poškodovan ušel.
Zeppelin na Angleškem.
Rotterdam, 19. maja. Več Zeppelinov je obstreljevalo tri angleška pristanišča.
Nato so leteli dalje proti severozahodu. Napadli bodo najbrže ozemlje ob Temzi.
Zeppelinov zrakoplov metal bombe na Ramsgate.
Frankobrod, 18. maja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: Neki Zeppelinov zrakoplov je vrgel v nedeljo na Ramsgate 40 bomb. Ranjene so bile tri osebe.
Nemški zrakoplovi nad Nordiorelandom.
London, 18. maja. (K. u.) Neki urednik, ki je došel danes sem, obvešča, da je videl štiri milje od Nordforelanda štiri nemške zrakoplove, ki so pluli v severozahodni smeri nad celino. Videl je, kako so švigali bliski, ko so metali bombe. Zrakoplovi so sc morali pozneje razkropiti, ker je plul en zrakoplov ob dveh zjutraj nad Dealom. Na mesto niso metali bomb. Nad 20 bomb je padlo na sosedno polje.
Amerikanski topovi za Francijo?
Berlin, 18. maja. »Daily News« poro« ča iz vojaških krogov: Francija je pred tremi meseci naročila v Ameriki petdeset 38 cm topov, ki streljajo 26 km daleč. Na-menjeni so za Verdun in Toul.
Dvajsettisoč projektilov nad Carencyj'em.
Milan, 17. maja. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza: Dolgo uradno poročilo prinaša o zavzetju Carencyja sledeče podrobnosti: Napad na Carency se jc pripravljal z uprav peklenskim ognjem V treh urah je počilo iz stotin topov nad vasjo in utrdbami najmanj 20.000 izstrel-k0J,-. Y. danaNih bojih odločuje močnejša artiljerija m uporaba neverjetnih množin streliva.
Angleška sodba o vojski z Nemčijo.
London, 18. maja. (Kor u.r.) »Times« priznavajo v svojem uvodniku, da lahko Nemčija danes bolj upa na uspeh, kakor v kateremkoli času ob začetku vojske. Dokler sc med Nemci vzdrži sedanja volja, ostane Nemčija skrajno nevaren sovražnik. .Vojsko vodi uspešno in varčno. Njen inferioren finančen položaj ni tako velika ovira, kakor mi to smatramo. Medtem ko mi razsipavamo rezerve svoje finančne sile, medtem ko izdajamo denar z obču-
I""	- .'■- .1. ■ ' . I.I.. . U I.......>1 L l.. .1 ..fl.l.J
Zemljevid noye angleško-irancoske oienzive.
dovanja vredno razsipljavostjo, se Nemčija vojskuje poceni. A zavezniki zaupajo svoji večji rezervi moči. Anglija in Francija razpolagata z velikanskimi rezervami mož, ki Se niso bile v ognju in ki čakajo na trenutek, da hite v ogenj. Njih vojskina sreča na zahodu je zvezana bistveno z Joffrem. Boji v zadnjih dneh so bili le priprava. Z glavnim udarcem Joffre še ni pričel.
London, 18. maja. (Kor. ur.) »Daily News« opozarjajo v svojem gospodarskem članku glede na vojsko na to, da Anglija ni sposobna, uporabljati svojega brodovja za direktno ofenzivo proti nemški obali, da je Rusija izpočetka sem le s težavo oborožila svoje vojake in da trpe njene prometne zveze, ker pogreša nezamrznjenih pristanišč in železnic. Nemški generali izkoriščajo mojstrsko strašno orožje nemške industrije in nemške podjetnosti potom železniškega omrežja na vzhodni bojni črti.
Dihalniki zoper strupene pline.
London, 8. maja. (Kor. ur.) Državni podtajnik Tennant je v spodnji zbornici odgovoril na neko vprašanje: Ko so pričeli Nemci rabiti strupene pline, je vojni urad razdelil milijon respiratorjev, ki se pa niso popolnoma dobro obnesli. Nadomestili so jih z drugim vzorcem, obstoječim iz odpadkov bombaža, ki so namočeni s karbonatom sode in hiposulfitom sode; drži jih koprena. Razmišlja se, ali bi ne bili volneni šlemi boljši.
Bol za Carigrad.
PRIPRAVE ZA NOVE NAPADE.
Atene, 18. maja. »Hestia« poroča: Ruski izkrcevalni zbor 250.000 mož se nahaja že v Odesi. Moštvo ima posebno uniformo, na kateri je pripet dvojni orel in križ. Hočejo se maščevati, ker so Turki porušili in oskrunili ruski spomenik v Ga-latariji pri Carigradu. Iz Mitilen poročajo, da je med Imbrosom in Sedil-Barom 300 prevoznih ladij.
RUSKA IZKRCAVANJA.
Bukarešt, 18. maja. Rusi so v Znia-di izkrcali čete, katere so prepeljali iz Sebastopolja na 86 prevoznih ladjah.
Zniada leži severno od Midije na evropski obali Turčije ob Črnem morju. Oddaljena je 120 km od Carigrada in Bospora.
V DARDANELAH UTONILI DVE ANGLEŠKI OKLOPNI KRIŽARICI.
Atene, 18. maja. Prefekt v Mitilenan poroča ministrstvu, da sta dve angleški oklopni križarici v Dardanelah zadeli ob mine in se s posadko vred potopili. Boji pri Galipoliju potekajo dalje neugodno in izgubepolno za zaveznike, ki nameravajo zasesti tudi mal otok Castellorizo. Angleško poslaništvo trdi, da so izhodne točke nemških podmorskih čolnov grško in špansko obrežje in dolži grške trgovce, da pomagajo in dobavljajo živila.
DVE RUSKI BOJNI LADJI POŠKODOVANI.
Genf, 18. maja. V Sebastopolj so 17. (30.) aprila pripeljali dve težko poškodovani križarici. Imena teh ladij prikrivajo. Skoro gotovo ju je poškodovalo turško brodovje. Istočasno so pripeljali v sebastopoljske bolnišnice mnogo ranjencev.
»GOLIATH«.
Haag, 18. maja. »Westminster Ga-zette« poroča, da je potopljena bojna ladja »Goliath« stala 17,320.000 mark.
VENIZELOS IN STARKA.
»Patris« piše: Bivši ministrski predsednik Venizelos je bil obiskal v Egiptu tobačno tovarno gospoda Gjanaklisa. Ko je hotel stopiti na svoj avtomobil, priteče starka, ki je videla že nad 90 spomladi, se vrže ihteč na tla in objame bivšemu ministru kolena, Venizelos se ginjen prikloni: »Vstanite, mati moja!« — pa ji poljubi roko, s solzami v očeh. Starka se dvigne, rekoč: *Sinko moj, ti si poveličal našo domovino. Bog te blagoslovi! Zadovoljna bom umrla, ker sem doživela veselje, da sem te videla.«
VEST IZ CARIGRADA.
Carigrad. Turki so nabili po vseh važnejših mestih lepake, s katerimi pozivajo prebivalstvo, naj naznani vsako orožje, ki ga ima. Kdor bi v določenem času tega ne naznanil in se mu to dokaže, bo obsojen na smrt.
Kol se godi na Portugalskem.
Poročila s Portugalskega so zelo nejasna. Reuter trdi, da je prejšnjo vlado Ca-strovo že strmoglavila vstaja. Najbrže so vstajo vprizorili Angleži, da odstranijo Castra, ki ni bil za to, da se udeleži Portugalska vojske na strani Anglije. Castro je najbrže odstranjen in se je polastil oblasti Costa. Španska namerava posredovati najbrže zato, ker se boji, da bi Costa po-potegnil za seboj na Španskem tudi Fer-
rerjeve pristaše. Izključeno ni, da se tudi južno ameriške republike Argentinija, Brazilija in Čile pritegnejo v evropske zmede, Genf, 17. maja. Po poročilih iz Lizbone nameravajo vstaši izključno le ustvariti republiko z novim ministrstvom. Na krovu neke ladje zbrani re-volucijski odbor se je pečal z volitvijo narodne vlade in oblasti. Ministrski predsednik naj bi postal Chagas, ki naj bi istočasno prevzel tudi notranje ministrstvo.
Madrid, 17. maja. Vlada je odposlala eno oklopno križarko v portugalsko morje. Španska zasleduje dogodke na Portugalskem, a posredovati za sedaj še ne namerava. Prekinjene so brzojavne zveze s Portugalsko, a vlada je obveščena, da je položaj na Portugalskem resen. Kralj se je večkrat posvetoval z Datom kakor tudi z zunanjim in z mornariškim ministrom.
Napad na novega ministrskega predsednika. — Napadalca pobili orožniki. Lizbona, 18. maja. (Kor. ur.) Na novega ministrskega predsednika Chagasa, ki se je hotel podati iz Oporta v Lizbono, da nastopi svoje mesio, je včeraj na kolodvoru Entrocamiento streljal senator Joan Frei-tas in ga težko ranil. Freitasa so nato orožniki ubili. Chargasa so prepeljali v Lizbono. Nemiri so se zopet pričeli.
Aretacije v Lizboni. Lizbona, 18. maja. Oklic revolucijske-ga odbora izvaja, da bodo zaprli vse civiliste, pri katerih dobe po deseti uri zvečer orožje.
Nastop španske in južne Amerike na Portugalskem. Madrid, 17. maja. »Agence Havas« poroča: V Badajoz sta bila odposlana dva pehotna polka.
Buenos Aires, 17. maja. »Agence Havas« poroča: Braziljski zunanji minister Lanxo Miiller se je posvetoval z zunanjim ministrom Muraturem. Skupno sta odpotovala nato v Chile.
Dve angleški bojni ladji v Lizboni. Rotterdam, 18. maja. Angleška admi-raliteta je poslala v Lizbono dve bojni ladji.
Z občnega zbora Kranjske kmelilske družbe.
ponatiskuje včeraj nam došli »Kmetovalec« naslednje besede deželnega odbornika dr. Lampeta: Naj se zgodi kakorkoli — kmet ostani na svoji grudi! Na svetu je vse mogoče, tudi to ni nemogoče, da bi sovražnik ne udri v našo deželo; a tudi za ta slučaj velja: Kmet ostani mirno na svojem posestvu! Samo, če bi oblast ukazala, naj se kmet umakne s posestva, sicer pa — to je tudi izkušnja te vojne — je edino pametno, da ostane kmet na svoji grudi, koder je pognal korenine njegov rod, kot pogumen stražar in gospodar svoje grude!
Dobrodelna prireditev v Kn.-skof. zavodu sv. Stanislava.
V korist ranjencem c. in kr. nadomestne bolnice v zavodu sv, Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je bila lepa prireditev v torek dne 11. maja in se je ponovila za širše občinstvo na Vnebohod, dne 13. maja t. 1. V torek se je udeležilo prireditve posebno izbrano, povabljeno občinstvo. Omeniti moramo predvsem ljubljanskega vojaškega poveljnika podmaršala H u g a K u t s c he r a , ki je počastil slavnost v spremstvu gg. polkovnika Avgusta pl. Kleinschrott in stotnika viteza P o-g a č n i k a. Slavnosti so se udeležili nadalje g. deželni šolski nadzornik vladni svetnik dr. Janko B e z i a k , poveljnik c. in kr. nadomestne bolnice v zavodu svetega Stanislava g. polkovni zdravnik dr. J. B e n e d i k in upravni častnik g. nadporočnik Karel G 1 a s e r , zdravnik dr, D e r e a n i in župan Anton Belec iz Št. Vida nad Ljubljano ter mnogo odlične duhovščine iz okolice pa tudi iz oddaljenih krajev. V četrtek pa je prišlo k prireditvi drugo občinstvo iz Št. Vida in iz najrazličnejših krajev dežele ter dvorano popolnoma napolnilo. Opazili smo zopet tudi več gg. duhovnikov. Spored je bil jako mnogovrsten in se je obakrat točno izvršil. Vrstile so se pevske in godbene točke, ki jih je krepko in natačno proizvajal dijaški pevski in godbeni zbor pod spretnim vodstvom g. prof. Vojteha Hyb£šeka; vmes sta bili vpleteni dve igri in vso slavnost je zaključila Haydnova »Cesarska pesem«. — Nastopil je najpoprej dijaški orkester ter čvrsto zaigral Fučikovo koračnico »Triglav«, nato je sledila A. Foersterjeva skladba Pozdrav knezoškofu«, v kateri se je pevski zbor vdano poklonil presvetlemu vladiku, ki pa je bil žal zadržan, da ni mogel priti k prireditvi, dasi se je želel udeležiti, — Izmed godbenih točk 6ta nam posebno ugajali I. Novakovi skladbi »Pozdrav pomladi« in »Domačinke«, ki jih jt
prav dobro proizvajal zbor gosli s klavirjem. Orkester je nastopil še s H. Schnei-derjevim valčkom »Donaubibler« in I. Cur-thovo skladbo »Štajerske pesmi«, — Vojaški zbor je zapel nekaj lepih vojaških narodnih pesmi iz F. Ferjančičeve zbirke, ki so se vrstile v prav primernem razporedu. Najbolj sta nam ugajali pevki »Ujetega ptiča tožba«, pri katerih je prišel mnogoštevilni dijaški pevski zbor do posebne veljave. Kako krepko in čisto so doneli ti jasni deški glasovi! Kako lepo in nežno so se izražala globoka čuvstva! — Tudi v obeh igrah so nastopale prav dobre moči. V enodejanki »Najdenček« si je pridobil srca vseh Stanko, ki mora deset let živeti pri ubogem starčku, dokler ga ne najde njegov pravi oče — polkovnik, ki se nato skaže hvaležnega redniku svojega sina in mu pomilosti sina - ubežnika. Burka »Strah z dolgo roko« je izvabila med občinstvom mnogo smeha. Posebno dobro je pogodil svojo vlogo skopuhov služabnik Martin, ki se je izkazal izvežbanega igralca in izvrstnega komika. Kot »strah z dolgo roko« nastopajo trije dijaki, med njimi skopuhov nečak. Posreči se jim, skopuha izpreobr-niti, na kar jih ta pogosti in obljubi pomoč svojemu nečaku in njegovima tovarišema. — Slavnost se je končala z mogočno Haydnovo »Cesarsko pesmijo«, ki jo je pel dijaški zbor med spremljevanjem orkestra z veliko navdušenostjo in pogumom. Občinstvo jo je stoje poslušalo in globoko občutilo navduševalne besede: »Brate vodi vez edina nas do cilja eneda: Živi cesar, domovina, večna bode Avstrija! — Zadovoljni so se obakrat razšli častiti in spoštovani gostje, dijakom pa je sijala iz oči srčna sreča, ker jih je navdajala zavest, da so s svojo prireditvijo dosegli lep prispevek v korist ranjencem, ki so polni hvaležnosti do sočutne mladine in vseh udeležencev te lepe prireditve!
Dnevne novice.
-j- Odlikovanje. Občinski odbor v Gorjah je v seji dne 13. t. m. soglasno izvolili častnim občanom preblagorodnega g. deželnega glavarja dr, Ivana Š u s t e r-š i č a in častitega g. dr. Evgena L a m p e, kanonika in deželnega odbornika v hvaležno priznanje zaslug, koje sta si pridobila z zgradbo gospodarsko in kulturno znamenitih naprav: dalekosežnega vodovoda in električne naprave ter z blagonaklonje-nostjo s svetom in vsestranskim delovanjem za napredek in povzdigo kmetijstva naše obširne gorjanske občine.
—	Moratorij. V ponedeljek se je vršilo na Dunaju posvetovanje glede odprave moratorija. Nekateri so zastopali mnenje, naj se moratorij odpravi s koncem julija, drugi pa s koncem avgusta. O tem se bo odločilo prihodnji teden.
-j- Potrjen zakon. Cesar je sankci-joniral od kranjskega deželnega zbora sklenjen zakon glede uprave vodovoda v Zgornjem in Spodnjem Logatcu.
—	Poroke po namestniku (per procu-ratorem) so zlasti v sedanjem vojnem času pogostne. Ker pa so nekateri župni uradi zahtevali dokaz, da je ženin tisti dan še živ, je c. kr. min. za deželno brambo izjavilo, da je tak dokaz nemogoč, ker se z bojnega polja ne more brzojaviti. C. in kr. apost. vojni vikariat vsled tega priporoča, naj nevesta po poroki po najhitrejšem načinu o poroki obvesti ženina s prošnjo, naj čimpreje odgovori, da je obvestilo prejel. Ta odgovor se potem shrani pri poročnih listinah.
—	Slušatelji prava, ki naj bi kmalu položili državne izkušnje in ki čakajo na poziv v črno vojsko, smejo napraviti izkušnje izjemoma neposredno prej, ko morajo pod orožje, in sicer izjemoma še prej predno se konča semester. Podrobnosti se izvejo pri dekanatih pravnih fakultet.
—	Iz seznama izgub št. 177. Nadporočnik 7. polj. top. p. Morocutti Anton, prideljen zrakoplovnemu oddelku, ujet; poročnik Wastian Franc, 7. pp., 12. stot,, mrtev (8./IV. 1915).
—	Izgube 20, lovskega bataljona: Do-linar Franc, 2. stot., r.; Gorše Josip, 3, stot,, mrtev; Grum Franc, 3. stot,, r.; Kristan Ivan, 3. stot., r.; Lavrič Franc, 3. stot., mrtev. — Prhne Jernej, 3. gorski top. p., 3. bat., ranjen.
—	Popravek k seznamu izgub št. 103. Janežič Anton, tit. četovodja, 20, lov. bat., 1, stot,, ujet (je bil označen za ranjenega).
—	Slov. katol. akadem, tehn, društvo »Danica« (na Dunaju IX., Liechtenstein-straBe 95/8) ima dne 21, maja 1915 ob 6,1/2 uri zvečer svoj drugi redni občni zbor v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom,
—	Poročil se je g, dr. Alojzij Maček, profesor na gimnaziji v Celju, z gdčno, Margareto Ungar.
—	Dr. Rok Jesenko je pisal > Mirove-mu« uredniku iz ruskega ujetništva v Skobelovu v Srednji Aziji dopisnico, datirano z dne 1. sušca. Piše: »Dragi mi! Najbrže si žc slišal, kakšna usoda da me je doletela. Pogorje, ki ga vidim tu proti jugu, me zelo soominia na koroške Kara-
vanke. Pri nas prihaja sedaj v deželo polagoma vročina, ki doseže poleti baje neverjetno višino. Ako Bog da zdravje, več ustmeno. Priporočam se Tvoji molitvi, pozdravljam Tebe in vse dobre znance ter sem Tvoj dr. Jesenko.«
—	Kot dobro in ceneno sredstvo proti peronospori priporoča dr. Gvido Levi v tržaškem »Piccolo della Sera« od 15. ozir. 17. t. m. raztoplino železne galice (vi-trijola), ki stane letos po 14—16 vin, kilogram. Rabi se na enak način kakor modra galica, in sicer je treba za 100 litrov vode približno pol kilograma železne galice,
—	Prestop v katoliško Cerkev. 11 Gorice nam poročajo, da so 2. maja v Solkanu prestopili v katoliško Cerkev trije protestantje, in sicer mati s hčerko in sinom.
—	Zopet procesija na Sveto Goro.
Solkanska županija je dne 16. maja zopet napravila procesijo na Sveto Goro. Udeležba ljudstva je bila velika.
—	Samoumor. Iz Gorice: 481etni kmet Matija Jevšček, stanujoč v ulici Orzoni št. 23, se je sunil z nožem v trebuh tako zelo, da je v bolnišnici kmalu umrl,
—	Naši ujetniki umirajo v Srbiji, Va> lentin Puljk iz Vel, Žabelj na Goriškem piše 30. aprila svojcem domov iz Paračina, kjer se nahaja kot srbski ujetnik. Piše, da je bil tri mesece v Nišu, sedaj je že štiri mesece v Paračinu. »Hvala Bogu, jaz sem še vedno zdrav, dasi krije že mnogo mojih prijateljev tu v Srbiji hladna zemlja. Skupaj sem z Nemcem iz Bilj, Dominko iz Bilj pa je umrl,«
—	Nov velik kolodvor za sestavo vlakov se zgradi pri Teznju pri Mariboru. Prvotno so nameravali zgraditi kolodvor z 20. tiri, a ta načrt so jakcy povečali. Ko izvedejo načrt, bo ta kolodvor največji kolodvor za sestavo vlakov južne železnice. Promet novi kolodvor zelo olajša in razbremeni postaje Maribor glavni kolodvor, Maribor koroški kolodvor, Pragersko in ptujsko progo. Delajo tudi ruski vojni ujetniki. Zanimivo je, da se radi novega kolodvora mora podreti vila »Friedens-heim«.
—	Ubil se je pri zgradbi lop pri Ptuju 1. 1855. rojeni dninar Anton Štoger. Padel je 4 metre globoko.
—	Samoumor 76 let starega moža.
Dne 17. maja so našli obešenega 76 letnega Mihaela Godeša, prevžitkarja v Jakovici, župnija Planina pri Cirknici. Pravijo, da je starega moža pripravilo do tega groznega koraka nesporazum-ljenje v hiši. Obesil se je doma pod streho.
—	Umrl je v Gradcu gimnazijski ravnatelj v pok. g. Julij G 1 o w a c k i.
—	Kilo sardel v Trstu stane 48 v.
—	Črešnje so došle na trg v Gorici. Včeraj so bile kilogram po 70 v.
Kdo je kriv angleških porazov? Nihče drug, kakor koncesije, ki jih je zadnje čase dovolila angleška vlada katoliški Cerkvi. Tako vsaj trdi družba »Protestant British -Israel League« v neki prošnji, ki jo je nedavno izročila kralju Juriju, naj bi že bilo konec teh koncesij. V tej spomenici navajajo več dogodkov iz sedanje vojske, ki z njimi hočejo dokazati, kako malo je ljubemu Bogu všeč, da se angleška vlada tako dobrohotno obnaša proti rimski Cerkvi, in kako dragi so mu sovražniki Rima. Takole so pisali (»America« 3. aprila 1915, str. 623):
»Prosilci si dovoljujejo preponižno opozoriti Vaše veličanstvo na značilno dejstvo, da so se ob vsaki koncesiji nasproti Rimu (sv. katol. Cerkvi) pojavili očitni znaki božje nevolje, dočim je opozicija proti Rimu bila deležna priznanja vsemogočnega Boji a , kar je razvidno iz sledečih podatkov: Ko je bil sprejet Home-rule za Irsko — je bila potopljena ladja »Empress of Ir-land«. Po kraljevi potrditvi so bile uničene križarke »Hogue«, »Cressi« in »Abo-ukir«. Ko je bil poslan kraljevi pooblaščenec Sir Henry Howard k papežu, so sovražniki obstreljevali obrežje Yorkshire. Komaj je bil Sir Howard sprejet v avdijenci pri papežu, je bila poražena drenut-ka »Formidable«, Kmalu potem, ko je izšla bela knjiga, ki je z njo vlada hotela opravičiti britsko poslanstvo pri Vatikanu, je napadlo sovražno brodovje Yarmouth in Kings Lynn.« Ta argumentacija dokazuje, da je na Angleškem še vedno dovolj fanatičnih sovražnikov katoliške Cerkve.
Uspešen protest zoper umazan časnik. Brazilijanski Simplicissimus »O Malho« (Kladivo) se je kosal s svojim bratcem enakega imena za prvenstvo v boju zoper avktoriteto, vero in moralo. Dosegel je neznansko število odjemalcev. Vsak odpor proti temu listu je bil brezuspešen. Njegov lastnik senator Azevedo je spravljal velikanske dobičke v svoje žepe. Ko so ga nekoč opozorili, da bi utegnil priti radi napadov v listu ob senatorsko čast, se je odrezal: »Kaj to! Maj »Malho« mi donaša dosti več. Sedaj se ojunači skof Dominik Adaucto iz Parahyba ter započne očiten boj zoper list. Za odgovor je dobil besne in divje napade v »Malho« v besedi in sliki. Škofa to ni omajalo. Polagoma so se mu pridružili vsi škofje severnih provinc in slednjič še škofje države Mi-mas Geraes. — Kmalu nato so dobili vsi zastopniki lista »Malho« na jugu in severu okrožnico, ki je zadela kot blisk z lasnega. Založništvo je izjavljalo, da ie uredništvo odpuščeno, ker si je dovoljevalo nap*^ na katol. duhovščino in Cerkev. Uredništvu se bo odkazala druga smer; zoper katol. Cerkev ne bo smelo nikdar sprejeti nobenega napada . . . Odkod ta izprememba? Nalog lista »Malho« se je bil skrčil od 40.000 na 5000. — Razpoloženje braziljskih katoličanov je bilo vsled te zmage ob ondotnih žalostnih razmerah silno radostno; ugled škofov je mnogo pridobil.
LjuMiaosKe novice.
lj Obrtniki in trgovci, ki so vpoklicani v vojno službovanje in ki so svoj obrat začasno ustavili, naj ne zamude v nji-hovem lastnem interesu to iaviti pristojni oblasti. Isto jim je storiti zopet, ko začno s svojimi podjetji obratovati. Ravnotako je priglasiti, ako so se s svojimi obrati preselili v drug kraj ah ulico. Večinoma so to že storili, toda jih je še nekaj, ki so to opustili. Mesto vpoklicanih lahko tudi to store njihovi svojci ali drugi pooblaščenci.
lj Žene na vojni padlih mož, ki so ubožne in imajo otroke, naj se zglase v četrtek, dne 20. t. m. dopoldne od 9. do 11. ure na magistratu v pisarni mag. nadkomisarja Frana Govekarja. Ta poziv velja le ženam, stanujočim v Ljubljani ali v Spod. Šiški.
lj Slomškova zveza daruje mesto venca na grob odlične članice t gdč. Marije Vider 30 K za »Pripravniški dom«.
lj V znamenju časa. Delavčeva žena Terezija Bručan je predvčerajšnjem kupovala od neke kmetice jajca. Ko jih je nabrala 18, je rekla kmetici, da nima drobiža ter da gre menjati denar. Iz previdnosti je šla kmetica za Bručanovo, katero je izročila stražniku radi poskušene goljufije. Prodajalcu klobas in hrenovk Petru Alešu je včeraj ukradla neka mlada deklica iz stojnice pet velikih mesenih klobas.
lj Prvi istrski krompir je prodajala včeraj na ljubljanskem trgu branjevka Jožefa Hamova 1 kg za 58 vin.
lj Kapitana Kleinschmidta polarnih lovov III. in IV. del sta žela pri včerajšnji prvi predstavi v Kino Centralu splosno priznanje. Prvi kritik »Pester Lloyda« je pisal, ko se je ta film prvikrat predstavljal v Budimpešti: »Prirodne slike posnemati in podajati bo vedno ostala najboljša m najplemenitejša naloga kina. Zalo je bila dobra misel pittsburškega Carnegie-jevega muzeja, da je poslal na obali Alaske eks-pedicijo, ki je zbrala take nove, v resnici bajne posnetke. Taki filmi so redka prikazen. In gledališče, ki nudi občinstvu take filme, služi s tem kulti,ri, ljudski izobrazbi.« - Z vehkimi gmotnimi žrtvami si je »Kino Central« zagotovilo prvo uprizoritev tega mojster-skega dela in upa, da bo p. n. občinstvo danes in jutri z obilnim obiskom pokazalo, da ve prav ceniti to žrtev.
lapeiisfoa vojni iloliavilelj sušile.
Kannover, 18, maja. »Hannoversche Kurier« poroča iz Haaga: »Daily News« poročajo iz Petrograda, da pošljejo Japonci po mirnem dogovoru s Kitajsko veliko artiljerijskih krogel v Rusijo. Na Japonskem je naročila tudi Rusija 100 milijonov pehotnih krogel.
Z juga.
PEGASTI LEGAR V SRBIJI POJEMA,
Solun, 13. maja. Pegasti legar, ki je pustošil po Novi Srbiji, vsled delovanja raznih inozemskih odposlanstev »Rdečega križa« zelo pojemlje, V Skoplju je bolezen popolnoma izginila. Vlada je ukazala, da se tamošnje šole zopet otvorijo,
TURŠKE DRUŽINE O BOLGARIJI.
Iz Sofije poročajo, da je veliko družin stanujočih v Turčiji v okolici Kešana in Marice pribežalo v Bolgarijo in prosilo za sprejem. To spravljajo v zvezo z dardanel-skimi dogodki,
RUMUNSKI OKLOPNI AVTOMOBILI.
Iz Bukarešta poročajo, da je rumunska vlada v zadnjem času poslala komisijo v Pariz, ki naj preskrbi transport 50 oklopnih avtomobilov, ki jih je Rumunija naročila na Francoskem.
RUSKI POSLANIK GIERS PRI RUMUN-SKEM KRALJU.
Iz Sofije poročajo, da je ruski poslanik Giers, ki je pred nekaj dnevi skozi Bukarešt in Sofijo potoval v Rim, bil sprejet od rumunskega kralja Ferdinanda v daljši avdijenci.
TUDI NA BOLGARSKEM HUJSKAČI
Sofijski »Dnevnik« priobčuje članek, v katerem se zavzema za zvezo Bolgarije z Italijo in Rumunijo.	.
dne 8. in 9, junija v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora ;
dne 11. junija v Krškem za sod. okraja Krško in Rateče;
dne 13, junija v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica;
dne 15. junija v Mokronogu za sodni okraj Mokronog;
dne 1„ 2. in 3, junija v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava;
dne 4. in 5. junija v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica;
dne 6. junija v Idriji za sodni okraj drija.
Besoroliijfl prel revoiucijo?
Potniki, ki so prišli v Jasy, soglasno pripovedujejo, da se Besarabija nahaja pred revolucijo. Revolucionarno gibanje se je pričelo v Hotinu, kjer besarabske oblasti na najbrutalnejši način silijo prebivalstvo, da dela na vso moč pri zidanju novih utrdb. Zaradi tega je prišlo v četrtek do splošnega upora, katerega m mogla zadušiti niti mnogoštevilna policija. Šele vojaštvo, ki je streljalo na uporno prebivalstvo in ranilo ter ubilo mnogo oseb, ne prizanašajoč niti ženam in otrokom, je samo začasno zadušilo revolucionarno gibanje.
Razno poročila.
PODPISOVANJE DRUGEGA VOJNEGA POSOJILA. Trst, 18, maja. Podpisovanje drugega vojnega posojila pri tukajšnji podružnici Anglo - avstrijske banke lepo napreduje. Največji znesek je doslej subskribiral Ignacij Stern, namreč 250.000 kron,
ODKRITA VOHUNSKA DRUŽBA V RUSIJI.
Geni, 18. maja. Listi poročajo iz Petrograda: Zasledili so veliko vohunsko družbo. Vohune je baje imenoval genera Pau ob svojem obisku. Trdi se, da so zaprli celo nekaj generalov. Dnevi vojnega ministra Suhomlinova so šteti. Izgube na ruskih bojnih črtah so znašale baje vsak mesec približno 400.000 mož. Polovica je obležala mrtva na bojiščih. Vojska je že povzročila v Rusiji epidemije, osobito na Kavkazu in v gubernijah Samara, Saratov, Simbirsk in Penza, kjer osobito razsaja pisani legar.
DRAGINJA V RUSIJI.
Genf, 18. maja, List »Socialdemocrate« poroča iz Petrograda: Tu in v Petrogradu razsaja strašna draginja, vsled katere osobito delavstvo veliko trpi, Vlada je zato svetovala tvorničarjem, naj povišajo po možnosti plače delavstvu in naj se izogibajo sporov z delavci.
elegijske, dobre, se kupijo.
Naslov pri upravi „Slov.' S® pod: Citre 1067.
kupuje po najvišji ceni V. ČRNILEC, Naklo pri Kranju, Gor.
lj V vojaško službovanje vpoklicana družabnika tvrdke I. C i u h a, »Pod tran-čo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter sc priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Podobe kot spomin na prvo sveto obhajilo s primernim podpisom in prostorom za vpis imena (velikost 181/:>X78 cm) ima po zelo nizki ceni v zalogi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Podoba, ki predstavlja Jezusa s sv. hostijo, je v najfinejši izvršitvi v mnogih barvah z zlatim ozadjem. Ker sc »Katoliška Bukvama« s prodajo podob ne more baviti, odda te slike pri naročilu vsaj 50 izvodov pod svojo ceno, in sicer samo po 10 vinarjev (50 izvodov torej 5 K) mesto po prejšnji ceni 20 vinarjev.
Najlepše darilo prvoobhajancem je lična knjiga »Vzorniki prvega sv. obhajila«. Zbral in uredil Anton Kržič. Cena za bro širan izvod 1 K, za vezan 1 K 60 vin. Ob sega najmarkantnejše zglede iz zgodovine, pa tudi mnogo iz najnovejšega časa, iz bližnjih krajev in o znanih vzornikih. Tudi katehetom bo knjižica prav dobro služila pri pouku. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zgledi bogoljubnih otrok istega pisa telja obsegajo tri zvezke, kateri je vsak zase celota in imajo silno nizko ceno 60 vin. za broširan, oziroma 1 K za vezan zvezek. Zgledi nudijo najlepše besedilo za otroke in pomoč katehetu pri pouku. Škoda le, da so premalo znani. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
•PORODNIŠNICA.
1 LJIJBLtJANA-komenskega'UUCA'4 )
I SEP-ZDIOTMKPRIMAR10 • DaFRDERGANC
Baden pri Dunaju. Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki. Otvorjenoceloleto.Zdravnika-vodji:
Dr. O.pl. Auischnaiter in ces. svetu. Dr. Podza-846	liradsUy. Prospekti zastonj.
Prodajalca
dobro izurjena v trgovini mešanega blaga, se sprejme. Prednost imajo z daljšo prakso z dežele. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod
šifro »Pridnost 1083".
108^
Učene©
kateri ima veselje in zmožnosti za pouk, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri J. MODIC-u v Novi vasi pri Rakeku
pod ugodnimi pogoji.	1087
Naprodaj je lepa, skoraj nova
pretresljiva drama, po svoji originalni vsebini eden najboljših kinematografskih filmov, poleg drugega bogatega sporeda — danes in jutri v
Kino Central.
Zopeino preDiranje v iel 1878. io ibso. ter 1892. do 1884. rejeii (Molkov.
se vrši:
Dne 25. maja v Kočevju za sodni okraj Kočevje;
dne 26. maja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče;
dne 28. in 29. maja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika;
dne 30. in 31. maja v Risdolfevemu za sodna okraja Rudolfovo in Trebnje;
dne 2. junija v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk;
dne 4., 5. in 6. junija v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanska okolica.
dne 7, junija na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika;
dne 9., 10. in 11. junija v Kamniku za
sodna okraja Kamnik in Brdo;
dne 12., 13., 14. in 15. junija v Ljubljani za mesto Ljubljana;
dne 25., 26. in 27. maja v Radovljici
za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora;
dne 28., 29. in 30. maja v Kranju za
sodna okraja Kranj in Tržič; ... T , .
dne 31. maja in 1. junija v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka.
dne 3., 4., 5. in 6. junija v Litiji za sodni okraj Litija;
kjer se nahaja
gostilna In trafika
ter je tudi pripravna za trgovino, ker jt v prometnem kraju. Pri hiši je tudi obokan
lik® za 6 Hong, mrzla M
za pivo in več drugih pritiklin. Studenčna voda blizu. Več pove lastnik. Kdor želi kupiti, naj se oglasi takoj. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod št. 1089 (ako priložena znamka za odgovor). 1089
iu večjo množino praznih sodov iz zapuščine umrlega JOSIPA VODNIKA v Sp. Šiški se bode prodajalo 25. maja 1.1. potoni
------	1084
Dražba se prične 25. t. m., to je v torek po Binkoštili ob uri dopoldne v liiši štev. 7(> na Celovški eesti v Sp. Šiški iu se bo po potrebi nadaljevala tudi naslednje dneve.
K obilni udeležbi vabijo	JOSIPA VODNIKA dediči.
Za premnoge dokazo odkritosrčnega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne iskrenoljubljene soproge, mamice, stare mamice, hčere, sestre in tete, gospe
kakor tudi za prekrasne poklonjeno vence in šopke ter za mnogoštevilno čaščeče spremstvo izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo
a'ošobito pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini sv. Jakoba, gospodu županu ljubljanskemu dru. Ivanu Tavčarju, gospodu podžupanu ljubljanskemu dru. Karolu Trillcrju, gg. občinskim svetnikom ljub-ljanskim, gosp. deželnemu poslancu Jos. Turku, zastopnikom in zastopnicam raznih narodnih društev, ki so blago pokojnico spremili na njo zadnji poti, ter slav. pevskemu društvu „Zvon" za ganljivi in tolažbe-polni žalostinki.
So enkrat: Vsem naša najiskrenejša zahvala.
V Ljubljani, dne 18. maja 1915.
Žalujoči ostali.
1088
LJUBLJANSKA
Delniška glavnloa 8,01)0.000 K.___
Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Priporoča nakup srečk za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loterije.
rana • '/i srečka . K 40 kKnO . ,h srečke . „ 20
Kezor. fondi okroglo'.COO.UOOf.
Podružnice v Split«, Celovcu, Trsiu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprojema kot član avstrijskega konzorcija prijave za subskripcijo
/.% vojaesa avstrijskega posojila fz leta 1915. po orisina!«!!! pogojih.
Subskripcija so vrši ri» •>", maja t. 1.
Kupi se kislo zelje
111 Fep2.» Ponudbe na upravo tega lista pod: »Zelje 1065.«
pmčmmRAfj^mim
llekarnarja PlCCOUja f1^---
v Ljubljani
v 9rt\jSM0\eT04p%\«\ta. Vf/ PO POVZETJU
1 steklenica 20 uinarjeo.
Naročila po povzetji.
Kuharica
28 let stara, že v žup-niščunade-želi, išče primerne službe v župnišču na deželi. — Ponudbe sprejema inseratni oddelek „Slovenca" pod štev. „1074".

A/NTO/N BOe
barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Selenburgovaul. 6
"Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. J^Jizke cene! Točna in solidna postrežba!
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
Ali ste že ponovili naročnino?
2, 3 in več sob s pritiklinami, popolno opremljena, se ceno oddajo. Pojasnila daje St. C. Tauzlier, trgovina z lesom, Dunajska cesta 47.	1038
IJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ir.l* NOVI SVET
BREZ^CMO
vsake vrste, oprano in neoprano,
im po najvišji ceni!
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam.
&fflfipls!ifff L*nb|J™a>
IffArKlllMp mestni trg it. 22.
Prodamo takoj
koze, krave s teleti, enega 4 letnega žrebca noriške pasme in plemenske prasce. Naročila sprejema:
Vnovčevalnica za živino v Ljubljani,
Dunajska cesta 29.	1082
Povečane
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409	fotografiji 3409
ri
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Udano podpisani dovoljujem si tem potoni vljudno naznaniti, da sem svojo
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani j
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice	:
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, j Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovani koncem •
leta 1913..................................... 170 217 i4g-_ ;
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1915...................K 43	?
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega'dobička' .' .' K 432.232'66 *
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane • podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.	;
2171 Ki" Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.	•
Sb brivsko obrt 31
iz Sodne ulice št. 2 preselil v isto hišo, Dunajsko cesto št. 20, nasproti kavarne „Evropa" ter najmodernejše in z vsemi higijeničnimi pripravami uredil. — S tem, da sc vsem častitim naročnikom za dosedanjo naklonjenost najtopleje zahvaljujem, se obenem za nadaljni obisk priporočam z zagotovilom, da bodem vedno skrbel, častite gg. naročnike najbolje postreči. — Z vsem spoštovanjem
Za birmoncc
ilj betre priporoča tvrdka
riear

Ljubljena, pre^erncua ulica st. 9.
svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek po najnižjih cenah in solidni postrežbi.
Sprejema na podlagi razglašenih pogojev prijave za novo davka prosto 51/2% avstrijsko vojno posojilo iz leta 1915 in odobri svojim subskribentom 1/2% od nabavnega kurza. Prijave se sprejemajo do 29. maja 1.1. opoldne ter se dobijo prijavni vzorci brezplačno pri bančni blagajni. Istotam vsa tozadevna pojasnila
Deželni dvorec. Telefon 282. Vhod: Gosposka ulica.
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v £ju6ljani, Sreg nasproti sv. <3a£o6a mostu
3187
i
*$lil i
Imsmm I
flSf
ril
im ii
Največja izbira žalnih klobukov.
Priporoča se seHitaa tvrdka
esa 'c—
□u
i Milili^ specialno damsklh in otroških slarnaskov, te r MMm^ ^m mm svMh £gpic v najzsoveJšIfil oblikah
MARIJA »OTZL, Židovska ulica štev. 8.
cu
53" S est rs. bj
•ca
oa"
cd'
a =2.
423
.............................^nanža naro«la_obratom pošte in na Izbere.