Tta Oldest Slovene Doily in Ohio Best Advertising Medium !?^xvn._LEToxvn, ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) OCTOBER 4, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 234 ŠTEVILNE RES(HNovofašis+ičnonasi,ie proti našemu narodu ' IJE NA DELAV- v v ,sfrii^raiini n ■^■»Lflf Fašisti hočejo uničiti še zadnjo možnost hrvatskih in slovenskih staršev, da bi svoje otroke ohranili sebi in svojemu narodu. ' Teroristični pritisk, ki ga iz- *- I Akcija za nabavo | in vi ■•■ I C* M- predsednika, da u- 6 Preiskavo o delova- bančnega magnata, ki le c'an NRA odbora. Boj ; h k°mpanijskim Jam. uni- vajajo Italijani s pomočjo svo- j VOJAŠTVO PROTI STAV-jih oblasti in fašističnih organizacij nad jugoslovanskim pre i bivalstvom v Istri in Julijski Krajini, se poleg zapiranja šol, zadružnih organizacij ter prepovedi molitve in petja v hrvat-jskem in slovenskem jeziku razširja sedaj po programu tudi na roditelje, ki pošiljajo svoje o-troke v šole v Jugoslaviji. Znano je namreč, da so mnogi Slovenci in Hrvati , v Italiji šolali I* Problemov, ki danes SV0Je otroke v Jugoslaviji, da bi KARJEM V GEORGIJI fe^SCO, 3. okt.-briške na konvenciji A- W Nl0y^.u avske federacije tie t nešteto ^solucij, ki • J naJrazličnejših vpra-m pj— Pred ATLANTA, Ga., 2. okt.—Državni miličarji, ki so bili šele pretekli teden odpoklicani iz tekstilnih središč, so bili danes zopet mobilizirani ter poslani v mesto Rome, kjer je že 12 tednov v teku stavka livarskih delavcev. Lokalne oblasti pravijo, da niso več v stanu kontrolirati situacije. ameriškim delav- * Nl%reSri0lUCija P°zivlJa pred-HreiJr °dredi nepristran-Ca!° 0 kovanju Clay • «lana novo organizi-N«A odbora, ki je pred- . Amer1(;au Tobacco Cq porotnik organi- % L VStVa" Ako bodo Williams vodili ameriško delav-1 k»t w , pnčak°vati druge-POPolno suženjstvo, je 4 resoluciji. Resolucija ■a ^ medtem ko je to-% nja sk°zi vso de- ' intrala Vi30ke divi" * Williams kot pred-v^jbogatejše tobačne C^odU boj proti ^delavce Za 5zkušene Heki d a, resoluciji se za- ki bo ?gres sPrejme za-P°Vedal obst°j .St^f. kajti jasno % korr? ajalci zaeeli usta- i Sa*jske unije edi- , . VUlo 7 A°Zir0ma da kr-«^ 10 '-A, ki delavcem do kolektivnega jih rešili pred potujčenjem in jim ohranili materin jeiik. Razumljivo je bilo to tembolj, ker v svoji ožji domovini nimajo no; bene šole, nobenega zavoda, kjer bi se lahko učili tudi materin jezik. Pošiljanje otrok jugosloven-skih rojakov na šolanje v Jugoslavijo seveda ni všeč fašističnem režimu, ker vsaj malo zavira fašistično politiko raznarodovanja. šolanje otrok v Jugoslaviji je fašističnemu režimu še tembolj neljubo, ker vzdržuje in ustvarja vsaj rahle duhovne zveze med zasužnjenimi pokrajinami in svobodno Jugoslavijo. Zato so bili starši in o-troci že do sedaj izpostavljeni neprestanim šikanam, ki so marsikoga odvrnili od tega, da bi ustregel svoji srčni želji. Vendar pa so mnogi kljub vsem oviram in nevarnostim še poši-lnu, južnovzhodno od tukaj, praviC0 ' s ka+UC^ Je biI° predlo-V) 2?®1 se b0 oživelo 1 W v , Večje reprezen-WJ.eksekutivnem od lk Nekateri za- ■ Se eksekutiva ** or^ ^ tudi več reso-Unii gamz»ranje industri-;e^oilameSto tokovnih. Nt S 2ahtevajo ena-S v z gorskih delavcev ViSfkem Pokretu. TRIJE UBITI V NESREČI AR-MADNEGA LETALA. BISHOP, Cal., 3. okt. — Včeraj se je tu ponesrečilo neko ar-madno bombno letalo, pr i čemur so izgubile življenje tri osebe, dva poročnika in en prostak. Četrti vojak je pravočasno skočil iz aeroplana s pomočjo umetnega rpadala ter si rešil življenje. Peruškove slike | Ker koncert Mr. Antona | j Šublja, ki je bil dan v ko- * | rist sklada za nabavo Pe- | % ruškove slike "Simfonija * | Zapada" za Narodno gale-rijo v Ljubljani, ni prine- •!* sel potrebne vsote, temveč T ■ ' V skupaj s prostovoljnimi ❖ prispevki približno polovi-co potrebnega d en a rja $ ($250.85), je odbor sklenil, | da se obrnemo za nadalj- | ne prispevke na naša pod- | porna in kulturna društva * in razne ustanove v Cleve-landu. Dozdaj so bila raz- Z poslana pisma na tukajš- S X nja društva SNPJ, SSPZ | tj* in JSKJ, na direktorij S. •> X D. D. v Collimcoodu, na S ¥ gl. urad SDZ in na Sloven-X sko Zadružno Zvezo ter na ••• par kulturnih društev. O- •> •V •!♦ stalim slovenskim podpor- ❖ ❖ nim in kulturnim društvom £ ; preprostega premogai-ja bodo pisma poslana čim ^ . , „ ___ • ❖ , . .. ' T . ... 1 t| Danes je bila pozvana na iz- ❖ tajnik doln njihove naslove v' •j« oz. naslove njihovih tajni- •Ameriško tragedijo [gan|(jr J ^yf HOUSC v resničnem življenju! . ■ ■ WILKESBARRE, Pa., 2. okt.l spoznan Krivim — Pisatelj Theodore Dreiser je: --- napisal pred nekaj leti zname-j . . ... ,-jp. i i • nit roman, v katerem slika lju-1 Pravorek pomeni v teori|i zapor loU let in bavno razmerje med preprostim' mladeničem in revnim dekletom. Fant napreduje v življenju, se zaljubi v drugo dekle iz premožne hiše. Njegova prva ljubica! pa mu pove, da bo postala mati.: V tej dilemi fant dekle zvabi na: tajen sestanek ter jo utopi. Mla"; PONEVERBA V DRŽAVNI denič je obtožen umora ter za! istega plača s smrtjo na elek-j globo $130,000. Obramba pravi, da bo slučaj tirala do najvišje sodnije v Zed. držav, ako treba. TRGOVINI ŽGANJA t tričnem stolu. Ime romana jej COLUMBUS, O., 3. okt.— Tu "The American Tragedy." ! ie bil danes aretiran William K. Skoro natančno takšna trage- -* Porota, sestoječa iz sedmih žensk in petih moških, je včeraj na zvezni sodniji pronašla predsednika propadle Guardian Trust banke krivim obtožbe, da je zlorabljal banki zaupani de- dija se je odigrala minulo poletje v tem premogovniškem kraju, ki se sedaj razpleta na tukajšnji sodniji, kjer sedi na zatožni klopi 23-let. Robert Al-j Praga Že skoro mill-len Edwards kot morilec Frede Chappelear, star 34 let, ki je ob-jnar ter da je to zlorabljanje tožen, da je kot kašir v držav j skušal pokriti s sleparskim knji-nem skladišču za žganje pone-i jt0vodstvom. Obtožnica proti. McKechnie, hčere iz družine; < jonsko mesto ; vibi Poštn ljali otroke šolat v Jugoslavijo, da bi jih tako ohranili sebi in svojemu narodu. Ravno te dni, ko je v Švici zasedal kongres narodnih manjšin in je .manjšinska, zaščita tudi v Društvu narodov bila potisnjena v ospredje, pa so prispele iz Italije vesti, da je nestrpni in zaslepljeni fašizem začel akcijo, ki naj odvzame slovenskim in hrvatskim staršem še to zadnjo nado. Fašistične oblasti so začele klicati na odgovor starše, ki imajo svoje otroke v Jugoslaviji. Zahtevajo od njih, da morajo navesti utemljene razloge, zakaj jih ne šolajo v Italiji. Ob enem jim groze s sodnim prfeganjanjem zaradi—od tujitve otrok! Ako bodo italijanske oblasti to akcijo nadaljevale—in bati se je treba, da jo bodo—bo to pač najboljši dokaz, da fašizem ne misli iskreno ne na sporazum s Francijo in še manj na sporazum z Jugoslavijo. V SESTRIČINA CLARENCE DA- { RROWA SE UBILA. PAINESVILLE, O., 2. okt.— Z verand esvojega doma je danes padla in se ubila 72-letna Mrs Lillian Stranahan, ki je bila se-strična znamenitega kriminalnega odvetnika Clarence Dar- v rowa. Rojena je bila v Kinsma- i* v | Trumbull okraju, kjer je bil ro-j£ jen tudi Darrow. % ? in | Y ŠTORKLJA PREHODILA KILOMETROV. 180 Na neki ptičji farmi v južni Nemčiji so negovali lansko jesen mlado štorkljo z bolnimi pe-rotmi, ki ni mogla z drugimi pticami na jug. Nekega dne pa je štorklja pobegnila. Po poldrugem mesecu se je pojavila v Thumu v Švici, kjer so jo spoznali po nožnem obročku. Kraj je oddaljen 180 km od omenjene nemške farme. Potemtakem je štorklja prehodila dnevno 4 km in se kakor njene tovarišice držala točno jugozapadne smeri. kov. Odbor za nabavo Pe-ružkove slike apelira na vsa tukajšnja društva ustanove da se .častno odzovejo ter po svojih močeh £ prispevajo v sklad za na- § bavo Peruškove slike. S '•* j * Prav tako apeliramo tudi £ £ na slovenska društva v o-lcolici Clevelanda, čijih pri-X spevki bodo prav tako do-X brodošli, kakor tudi na % boljše situirane posamezne * £ rojake v Clevclakdu. Drv- v tj! štva zunaj Clevelanda in posamezniki v Clevelandu ali drugod, ki niso dobili pisma od nas, a so pripravljeni prispevati v naš sklad, vseeno lahko pošljejo svoje prispevke naravnost na našo blagajničarlco j Mrs. Antoinette Simčič, 'S 1091 Addison Rd., Cleveland, O. Vsak prispevek bo dobrodošel. Imena pri- spevateljev in vsote pri- JI ^^ Mar. f ^ t objavljeni v ; CranVdoma iz Aur0re, f lokalnih listih ob zaključku | S Edwards na- l nase akcije. - Tajnik. % ' poročiti, ko se iznebi ± pričevanje kot prosekucijo mati dekleta Mrs. George McKechnie, katere razorani obraz je nemo pričal o trdem življenju, ki ga živijo ženske v teh krajih, kjer je kopanje premoga edini vir zaslužka. Mati je mirno in re-signirano povedala zgodbo o ljubezni njene hčere za Edward-sa ter o njeni sreči, ko ji je za-ročeneo povedal, da se bosta poročila. Potem je govorila o viharni julijski noči, ko se je hčerka podala s svojim ljubimcem k Harvey's Lake, odkoder se ni nikdar več vrnila. Živci so materi odpovedali šele pri popoldanskem zasedanju, ko je distriktni pravdnik pokazal porotnikom sliko dekletine-ga trupla, ko je bilo potegnjeno iz jezera. Tedaj je glava matere klonila in pričela je ihteti, medtem ko jo je njen mož-pre-mogar z okorno roko trepljal po rami, skušajoč jo potolažiti. Ime v^ril $1,620. bankirju je vsebovala 26 točk in porota je odločila, da je Houso kriv na vseh točkah obtožnice. Ko je sodni klerk čital točko za 1 točko ter ob vsaki dostavil, da je najden krivim njene kršitve, se je House, ki je bil pred par leti najvišje plačani bančni predsednik v Clevelandu in ki je veljal za enega izmed stebrov v civičnih in bizniških krogih mesta, srepo zrl pred se in videti je bilo, da ga je pravorek za nekaj trenotkov popolnoma Rtrl. Teoretično pomeni odločitev porote da se ima bankirja obsoditi na 130 let zapora in $130,-000 globe—5 let zapora in $5,-OOOglobe za vsako točko obtožnice. Ko je sodnik odpustil porot- V zadnjih letih je začela Pra-prva priča za j ga izredno hitro naraščati. V umorjenega notranjosti se zazidava parcela za parcelo, a na periferiji so v zadnjih 6 do 7 letih zrasle številne nove ulice z mnogonad-, stropnimi hišami. Z obsegom mesta raste tudi število prebivalstva. Ob popisu 1. 1921 je štela Praga 676,663 prebivalcev, 1. 1930 pa že 848,823. V teku devetih let je poskočilo torej število prebivalstva za 172,160 dui; ali za 25.44%. Danes živi v Pragi že nad 882,000 ljudi. Ce bo gi ze n*u - ; V hike, so House-a obstopili pri šel razvoj v tem tempu iiaprej, ' . . .. bo Praga 1. 1940 milijonsko me sto. Že danes spada Praga med evropska velemesta. Že je prekosila Carigrad, ki šteje zdaj približno 800,000 prebivalcev. Hitreje se širi ko Leipzig, Mun ■ chen, Koln, Barcelona in Madrid. Še pred desetimi leti jt Praga po številu prebivalstva zaostajala za temi mesti, dane; jih prekaša. Po velikos-ti je danes češkoslovaška prestolnica v Evropi na 16. mestu. Pa se to ne zgo-Posie hranilnice vr-' K1 J1« vršijo se-i te£\Vat»e banke. rt°Je . J"e Priprav- da med tu- Nočni stražniki 40 javnih šol v Clevelandu so včeraj dobili posebne puške za streljanje solznih plinov. Lani je bil neki moški obstreljen, ko je skušal vdreti v neko šolo. Šolski čuvaji ne smejo nositi revolverjev, navzlic temu pa so nekateri o-boroženi. S plinskimi puškami bodo čuvaji lahko varovali šolska poslopja, ne da bi bila nevarnost, da bi koga ranili, obenem pa bodo njim samim zai protekcijo. Poročna dovoljenja Te dni so dobili poročna dovoljenja sledeči pari: John Le-kan, 715 E. 152 St. in Carolyn Hajek, 3668 E. 146 St.; Leo Machuta, 1044 E. 71 St. in Rose Marolt, 14615 Thames Ave. Albert Bruss, 14615 Sylvia Ave in Lillian Tekančič, 1207 E. 170 St.; Anton Lončar, 7214 Lock year Ave. in Mary Widerwo 1229 Norwood Rd. Bilo srečno Za McMastra Včeraj je resigniral James Braden kot nakupovalni komisar pri mestni vladi ter izjavil, da bo posvetil ves svoj čas do novembra kampanji, da se policijskega inšpektorja McMastra izvoli za okrajnega šerifa. akcije. — Tajnik prve ljubice, je prišlo v današ nje izpričevanje, ko je mati po- Dve milijardi za javna vedala, da je ob neki priliki, ko 1 ; je Miss Crane prišla v Wilkes- dela? |barre na obisk, čula^z dvorišča I Edwards doma dekletin glas, . j ko je vzkliknila: "Dragec, ni- WASHINGTON, 3. okt. — j kdar me ne poljubljaj sedaj—je Danes je bilo poročano, da ima'prevroče'" jatelji. K njemu je stopil pomožni distriktni pravdnik Fulton, mu segel v roke ter izrazil obžalovanje. "Kaj je bilo drugega pričakovati?" je dejal bankir trpko. Časnikarjem ni hotel podati nobene izjave. Takoj po zaključku procesa je sodnik West podaljšal jamščino $7,500, nakar je House odšel iz godni je. Njegov odvetnik je takoj vložil zahtevo za novo obravnavo, o kateri se bo vršilo zaslišanje v soboto. Izjavil je, da se bo slučaj tiralo, ako treba, Po sestavi svojega prebivalst j do najvišjega sodišča Zed. drva je Praga skoraj čisto češko j žav. slovaško mesto; število drugil 1. uri popoldne se bo vršila ba ncarska tekma med klubi slovenskih Domov, na prostorih Slovenske Delavske Dvorane, 10814 Prince Ave. Ljubitelji tega športa so vabljeni. Balincarska tekma predsednik Roosevelt v mislih obširnejši program javnih del kot se je sploh doslej mislilo, in da ako se bo ta program sprejelo, tedaj se bo za javna dela potrošilo dve milijardi dolarjev, v upanju, da se s tem odpravi j stalno armado brezposelnih V nedeljo, dne 7. oktobra, ob deželi. Notranji tajnik Ickes je " i-.....dejal časnikarjem, da bi rad vi Zadušnica V petek ob 7. uri zjutraj se bo brala zadušnica, za pokojnini John Spenko in sicer v cerkvi Marije Vnebovzete. Prijatelji in znanci so vabljeni. Revna družina Revna družina prosi rojake, če ima kdo kuhinjsko peč- na premog, katero ne rabi, da sporoči na 1390 E. 49 St. Doma iz bolnice Rojak Joseph Smole se je vrnil iz bolnice in se nahaja na svojem domu 1188 Norwood Rd. Prijatelji so prošeni, da ga pridejo obiskat. del, da bi se enkrat določilo res tolikšno svoto denarja za javna dela, da bi nekaj zaleglo. Ickes, relifni administrator Hopkins in drugi vladni uradniki so novi program javnih del razmotriva-li na splošno v razgovorih s predsednikom, toda do kake de-finitivne odločitve doslej še ni prišlo. ; V tem programu je menda vključen tudi že večkrat omenjeni načrt za preseljevanje brezposelnih delavcev iz mest na deželo, kjer bi se jim dalo nekaj akrov zemlje za preživljanje. Dalje utegne predsednik vključiti v ta program tudi delo za konservacijo zemlje in vode, in pa za razvoj vodno-elek-tričnih naprav. Druge priče so izpolnile podrobnosti materine zgodbe, mladi obtoženec, za katerega zahteva prosekucija smrt v električnem stolu, pa je skozi vse to sedel kot pribit na svojem stolu, ter bledega obraza gledal pričam naravnost v oči, ko so druga za drugo pletle mrežo doka zov, ki ga najbrže pošlje v smrt. Mladi protestantski pastor Rev.' J. Elson Raff je izpričeval, kako je videl zadnje dejanje tragedije. Pripovedoval je: "Stal sem tisti večer pri oknu v drugem nadstropju ter gledal na jezero. Zunaj je padal dež Tedaj sem zagledal nekega mladega moškega in mlado žensko ki sta korakala proti obrežju jezera. Luč iz pavilijona je o svitljevala njuni postavi, ko sta začela bresti po vodi. Videlo se je, da sta prijatelja, kajti ho dila sta tesno skupaj ter se več krat obrnila eden proti drugemu. Bredla sta še vedno, ko sta izginila v temi, kakih 150 čev ljev od obrežja." Od tistega večera ni dekleta nihče več videl žive. Čez par dni je bilo njeno truplo z razbi-' to glavo potegnjeno iz vode. narodnosti je neznatno. L. 1880 je bilo v Pragi 86% Čehoslova-kov, 1890 leta 89%, 1900 leto. 95%, 1910 leta 94% in pri tem razmerju je ostalo do danes. Število Nemcev je padlo torej v Pragi v zadnjih 50 letih oa 13.7% na 5%. Novih hiš so v zadnjih dese tih letih postavili vJragi a odeja 2a katero se 434; vseh his je v Pragi 32,47,. J^ ^ ^ ^ ne dq Večina je nad petnadstropnih. Progresivne Slovenke Ženska organizacija "Progresivne Slovenke" ima svoj banket na 14. decembra v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave., in ne tekoči mesec, kot je bilo v pon-deljkovi številki napačno poročano. Na temu banketu bo oddana krasna , ročno, izdelana Bankir pojde v ječo? Včeraj je najvišje državno sodišče v Columbusu zavrnilo apel za zaslišanje slučaja C. Sterling Smitha, bivšega pred sednika Standard Trust banke "ki je bil na okrajni sodniji \ Clevelandu spoznan krivim poneverbe ter obsojen v zapor od enega do trideset let. Obrambi je izjavila, da bo takoj predložila nov apel. Ako sodnija istega odkloni, bo v teku enega tednr iz Columbusa prišel ukaz, da se Smitha odvede v državno jetniš nico. Umrl v ječi Herman Osborn, star 42 let-ki je bil pred enim tednom poslan v državni zapor v Colum busu, je včerj tam nenadoma 'umrl za srčno boleznijo.' Moški 'ie bil obsojen v ječo od enega do deset let, ko ga je njegova 17-letna pastorka obtožila, da je. oče njenega otroka. listki prodajajo po 10c in ne, po 5c. Odejo si lahko ogledatie v izložbenem oknu Durnove trgovine na Waterloo Rd. Umor in samomor James Sefčik, star 36 let, je v torek zvečer ustrelil svojo 32-letno ženo Ano, ki ga je v avgustu pustila ter začela tožbo za razporoko, potem pa je nameril orožje na sebe in izvršil samomor. Tragedija se je odigrala pred domom ženinih staršev na 4431 Avery Ave. Mož je pustil pismo, v katerem prosi, da se njega in ženo skupaj pokoplje. Dvojica se je poročila šele pred sedmimi meseci. Stavka voznikov ! Na stavko so šli unijski vozniki pri štirih prevoznih družbah, Contract Cartage Co., F. J. Boutell, Anchor Motor Freight in Howard Sober Inc. Unija, ki spada k A. F. of L., je odredila stavko, ker podjetja nisoj hotela obnoviti pogodbe za zaprto delavnico in ker so zavrgle zahtevo, da se mezde zvišajo za pol centa pri milji. 'AN 2. -v* ENAKOPRAVNOST 4. oktobra, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by (HI AMERICAN JUGOSLAV PTG. A run. (JU. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 lasued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor Po rasnaialcu v Clevelandu, za celo leto ........ 15.50 S« « mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ »1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 l$k fl mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 S* Zedinjene države ln Kanado za :elo leto .... $4.50 Ea 6 mesecev ....... $2.50; za 3 mesece ........ $1.50 2a Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države ■a 0 mesecev ....... $4.00 2» celo leto ........ (8.00; * Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congress o t March 3rd, 1879.. Delavci naj bodo potrpežljivi! V svojem nedeljskem radio govoru je predsednik Roosevelt med drugim dejal: "Delodajalec, ki odklanja nepristranske agencije za mir, ki zanikuje svobodo organizacije svojim delavcem, ali ki ne podvzame vseh možnih korakov za mirno poravnavo svojih poteškoč, ne nudi zadostne podpore delu vlade za gospodarsko okrevanje dežele. Delavci, ki odklanjajo iste nepristranske agencije ter se jih nočejo poslužiti v svrho dosege svojih ciljev, istotako ne sodelujejo v polni meri z njihovo vlado." Kaj pomenijo zgornje besede? Na prvi pogled je predsednik zavzel čisto "nepristransko" stališče v bojih med delom in kapitalom ter od obeh zahteva, da se ravnata po pravilih, katere jim narekuje vlada. Ali pa je taka "nepristranost" v luči razmer in preteklih skušenj na mestu in pravična? Mislimo, da ni. Zgodovina minulega leta nam neizpodbitno dokazuje., da sp.delodajalci na celo črti vodili boj proti delavcem, ki niso zahtevali nič drugega kot to, kar jim je vlada direktno zajamčila kot njihovo pravico. Delavci so morali iti na stavke, delavci1 so morali izpostavljati svoje ude in svoja življenja nevarnosti, delavci so se morali boriti za pravico do kolektivnega pogajanja, ker je vlada zanemarila svojo dolžnost ter pustila/da so, delodajalci teptali zakon, ki jih je imel ščititi pred organizirano silo kapitalističnih mogotcev. "Nepristransko" stališče v boju med delom in kapitalom bi bilo na mestu le tedaj, če bi obe strani razpolagali z enakim bojnim orožjem. Resnica pa je, da pod kapitalizmom je delavec od vsega počet-ka na defenzivi, kapitalist pa na ofenzivi. Odkar je uzakonjena famozua klavzula 7-A, je bilo na pr. vrženih na cesto že na tisoče in tisoče delavcev, katerih edini greh je bil, da so agitirali za unijo, to se pravi, da so pravico, katero jim daje do-tična klavzula v NRA zakonu, vzeli za resno. Takim delavcem sedaj pravi predsednik: "Bodite mirni in potrpežljivi — nikar ne hodite na štrajk, temveč posluži-te se vladnih agencij, ki bodo spor na miren način izravnale. To bi bilo vse lepo, če bi te vladne a-gencije res bile na delu, če bi ne nastopile kot tisti polž, ki je devet let čez prelaz lezel, pa je bil še v strahu, da se je prenaglil. Saj vendar vemo, kako je s takimi rečmi. Delavca, ki se pritoži, pošiljajo od Poncija do Pilata, med tem pa trpi on in trpi njegova družina pomanjkanje ali celo lakoto. Kaj pa delodajalec? On lahko čaka, on je lahko potrpežljiv, kajti on v nobenem slučaju ne trpi niti ficka škode, on, njegova žena in otroci, če jih ima, u-živajo še vedno nemoteno vsa sadove moderne civilizacije, se veselijo in zabavajo, kakor da se ni nič zgodilo. To so ijakti, katerih ne spremenijo nobene fraze, pa magari da take fraze prihajajo iz ust predsednika Zed. držav. Kn»imim»»»miniit»»»miimt»tt!mTnnmmffl^ učimo otroka pisati. Tudi iiD£nkiiiffiUfi onet^ 1vtemp°siedusm°p^k°rak lf H £Um[\U VM I U 5 S H l!dalje in polagamo večjo važnost Slovenska šola Slov. Doma Vpisovanje v Slovensko šolo Slovenskega doma se bo vršilo v soboto, dne 6. t. m. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. — Vpisovanje bo od ene ure do treh popoldne. Sporočamo staršem in učencem, da se bo letos pričelo poleg podučevanja jezika tudi z rednim podučevanjem petja. V minulih šolskih letih se je poduče-valo petje le nekaj mesecev, a' stvar; da se udeležijo ene seje kar dva drill teama (vežbalna krožka) zato se pričakuje, da se bodo tudi članice odzvale v lepem številu. Sprejetih bo okrog petnajst novih članic, katere so pristopile zadnje mesece k različnim društvom. Vršilo se bo tudi. i graduiranje članic iz mladinske-■ ga oddelka. Woodmen Circle or-I ganizacija ima v resnici najlep-j še obrede v tem slučaju, tako, | da se mladini že v mladosti vce-i pi pomen sestrske zavednosti pri organizaciji. Ravno enake _ _ v.i , • i prilike so vzbudile že marsika letos se bodo vršile pevske vaje , , v , , . , . . , , I tero pravo zanimanje za dru za šolske otroke stalno, kakor' , , . . ~ . , , vv. ^ . , stva od strani mladine, ki bi poduk slovenščine. Petje morebiti ostala mlačna na tem cil g. Vavtar, ki je nasi mladim polju ze znam v Da se pa članica, ki graduira Naprošamo starse, da po moz-:.z mladingkega odddka tudi _ _ ^________ nosti spremljajo svoje otroke ki potem> kQ pristop. v odrasli od- ika. Ne zato, ker nočejo, tem vpisovanju, posebno pa take, ddek na Ma spomin;ja na ^ ig> ker jih lepopisje preveč o na svobodnejši razvoj otrokove osebnosti. Iz lepe, šolske pisave je težko sklepati na duševni ustroj otroka, ker je otrok tu vezan v svojem hotenju na norme. Več vpogleda nam nudijo črke in čačke, ki jih je napisal otrok po svoji mili volji. Tu odkrijemo naenkrat njegove sposobnosti in slabosti, ki so zanj odločilnega pomena. Mnogi ljudje so mnenja, da je otrokova pisava za spoznanje njegovega duševnega in telesnega ustroja premalo razvita. Sicer nekaterih lastnosti iz pisave res ne moremo razbrati, ker jih tudi pri otroku ni, vendar pa nam bo okorna, a naravna pisava razkrila najbolj karakteristične poteze otroka. Pasivni in po svoji naravi mirnejši o-troci imajo bolj urejeno pisavo, ki se točno drži šolskih zah,tev. Samostojnejšim je lepopisje mu- »»»»»»»»»»»»»»»»niimiiiiiiiimnu jih otroci bodo sele letos zacelil^ d dek -j organizacija .obiskovati solo. Opozarjamo tu-' dari lačeno ° broško, katera je prav krasna in v seselje vsaki, ki jo prejme, tako, da potem že s znakom, ^ ° katerega vsaka tako rada nosi, javno dokaže, da je ponosna samo še to soboto in prihodnjo ko se bo že pričel poduk. sprejet v prvo polletje, pač pa bo moral čakati do drugega, ki, se bo pričelo februarja. Ta odredba vodstva šole je bila potrebna, da se vzdrži red in napredek v poduku ter prosimo starše vsled tega, da jo upoštevajo. Odbor. članica te amerikanske organizacije. Tudi novo pristople članice so deležne lepih društvenih znakov, katere nosijo potem Okrajna seia W. C. V četrtek večer se bo vršila, okrajna seja Woodmen Circle organizacije na W. 41. cesti in Bush Avenue. Pri sprejemu' bodo sodelovale Novak Guards od društva St. Clair Grove št. 98 W. C. Prejeli smo poročilo, da. bodo navzoča tudi dekleta iz Collinwooda to so Hippler Guards, ki bodo proizvajale .lepo korakanje. Ker ni navadna bremenjuje v značaju. Izkušen učitelj bo kljub temu spoznal dobrega učenca, dasiravno morda le-ta ne piše lepo, a ima zato samostojnejši značaj in nekaj osebnosti. Temperament in razgibanost otroka spoznamo tudi iz njegovih čačk, še predno zna pisati. Nekoč mi je pokazal prof. Nolt-ing načečkan kos papirja in me na leta in leta. Vsa ta priznanja, naprosil, da mu na podlagi čačk ki jih deli Woodmen Circle or- opišem glavne lastnosti osebe, ganizacija že od pristopa, osta-jDejal sem: To so čačke tri do nejo vsaki, ki pristopi v lepem i štiriletnega dečka, rahlega spominu. zdravja, ki je duševno razvit in zelo trmoglav. Ta otrok buta Ker je slučajno ta seja na west - side, zato prosimo vse v svoji trmoglavosti z glavo ob zid. Imel sem prav, bil je to članice od društva St. Clair štirileten profesorjev sinček, ki Grove No. 98, da pridete v če-1 Je dražil svoje starše, ako so ga trtek večer ob sedmi uri pred S. N. Dom, kjer se b6mo zbrale in se potem skupno odpeljemo na določeno mesto, ker posamezno hoditi bi morebiti morale karali, s tem, da je butal z glavo ob vrata. V drugem slučaju sem spoznal iz čačk štiriletno deklico vesele, a samolastne narave, ki se je družila s starej- na okrog povpraševati za cesto.jšimi !judmi in se izogibala 0- Pridite v polnem številu, ker bo lrok. Zanimiv je slučaj 10- seja zelo zanimiva! ;letne deklice, ki je bila na videz A- i še otrok, a sem jo spoznal po -—-—-- | pisavi za zrelo žensko. Zdrav- Ved©7l vč*rlnr> kri ?in pri tem Še same sebe slope in niška preiskava mi je dala prav. CU^ZI se \ cano Dri- pogili iščej0 zvez z resnico in Deklica je bila že užila sad spo- vedeževimi besedami, čim več-! znanja. jo omejenost, čim bolj slepo ve-j Otrokova pisava nam pove ro najde vedeževalec v svoji žrt-'marsikaj, česar ne bi zasledili vi, tem radodarnejši je s svoji-1 najboljši pedagogi. Ona se iz-mi ugibanji in porokovanji, ze-! preminja, kot se v otroku izpre-lo {redkobeseden in previden paminja njegova notranjost. Vsa-bo nasproti hladnim, malcver-jka izprememba v duševnem u-nim osebam. stroju se zrcali v okornih čr- Marsikdaj omreži tak slepar kah, ki jih podzavestno pišejo ženskega ali moškega spola svo-. možgani in ne roka. Tako psi-je žrtve tolikanj, da izmami iz'hografolog. njih razne vrednosti in denar, I Morda se odpira tu važno po-posojila, udeležbe pri kupčijah. lje za starše in vzgojitelje, kate-itd. Ko ti nesrečniki spregle-;rih naloga je, da podpirajo dodajo, je navadno že prekasno in bre lastnosti otroka in odvrača-vsaka nada na povračilo škode'jo od njega slabo. izgubljena. j __ Med sleparsko vedeževanje spada tudi velik del tako zvane grafologije — sklepanja o značaju po pisavi. Večina teh gra-fologov razume toliko o pisavi ko njihov čevelj in "prorokuje" prav tako na dobro srečo kakor! "frenologi," "hirologi," ''astro-! logi" in drugi lažilogi. jejo — trape 5 > Neumnost je trdoživa in kar noče izumreti, zato pa tudi njenim izkoriščevalcem: vedežem in vedeževalkam še vedno zori pšenica. Skoraj redno se v časopisju pojavljajo poročila, kako je kaka ciganka ali druge vrste vedeževalka ali vedeževalec ukanil kako lahkoverno ovco in jo dodobra obral. Razni ve-deži in namišljeni daljnovidci ter astrologi ponujajo svojo modrost celo javno po oglasnih stolpcih listov, zanašajoč se oči-vidno na to, da tepci nikdar ne izumrjejo. Ali je treba re^ še zatrjevati, da v bodočnost nihče ne vidi, da je človeška usoda nepreračun-ljiva in da je nesramen slepar, kdor pravi, da nam more "prerokovati" bodočnost, pa bodisi iz rok, kvart ali kakorkoli drugače. Pa vendar tak vedež ali vedeževalka svojemu klientu ali klientinji "skorpj vse ugane," tako vsaj dostikrat ostrižene j šten0j vztrajno ""prizadevanje''se'se od tajnice zahtevajo izredne ovce same trde. Kajpak so lju- žloveku domalega vedno obnese zmožnosti v mnogih pogledih. I-dje, ki se pečajo s vedeževanjem vsako nepoštenje pa se prej ali meti moraj° Slavo na sv°jem običajno veliki prebrisanci, ki'sjej ma§čuje ; mestu, znati morajo molčati, so se svoje umctnije učili pri • ______I obvladati morajo mnogo jezi- kakem "mojstru" ali pa iz živ-! Ikov in umeti morajo prijeti za ijenja samega. Ti ljudje dobro! Pogled V otroško dU- vsako delo, kadar je treba. Slavni možje in njih tajnice Mnoge spretne tajnice so postale svojim šefom že zakonske žene. Vsak more sam sebi s pre -I Ženske, ki so si izvolile poklic cejšnjo gotovostjo prerokovati.! tajnice, lahko postanejo slavne, da bo Žel, kar seje, da bo ležal,če 80 si izbrale slavne može' da kakor si bo postlal; vsako po- i opravljajo njih posle. Vsekakor poznajo človeške slabosti, pol v . . . videzu in nastopu svojih žrtev SO — piSOVO VSe izda uganejo vsaj približno, v kakšnih razmerah žive, kaj jih tare, česa si žele. Najprej se drže Ena najrazboritejših tajnic je nedvomno tajnica Lloyda Geor-ga, ki se je v svojstvu zaposlit-R.afael ve pri ministru udeležila celo Slavni psihografolog Schermann pravi, da moremo po mirovnih pogajanj v Parizu.Ker splošnih fraz in pri tem love o- pisavi otroka prodreti v tajne je obvladala več jezikov, je bila pazke in izraz v obrazu svojih! njegove duše. S tem bi se od- svojemu šefu tudi za tolmača žrtev. Tako hitro vedo, če tip- pirale individualni vzgoji otro- ter je na ta način pomagala od-ljejo v pravi smeri ali pa jim! ka povsem nove možnosti. O straniti razna nesporazumi jen ja je kreniti drugam. Žrtvam se item pove grafoleg sledeče: med delegacijami. Ena najbolj- običajno zdi nekaj posebnega, imenitnega, da jim "vse ugane' Za zunanjo obliko pisave ni še plačanih tajnic na svetu je brez vpliva tudi metoda, po ka- tajnica pisatelja Bernarda Sha- wa, ki dela s Shawom že vsa leta njegove slave. Thomas Hardy in Edgar Wallace sta vzela svoji tajnici za ženi in prav tako je storil tudi bivši podkrali i Indije, ki mu je žena še danes najboljša tajnica. • ŠKRAT.................................. Mož čita časopis, ko se nenadoma dvigne in pravi: "Moja draga, danes pa piše list nekaj o tebi." "Kaj, o meni piše?" se začudi« ona veselo iznenadena. "Kaj pa pravi?" "Tu notri piše, da je na svetu preveč žensk..." t t + "In pazite, Mary," naroča gospodinja novi služkinji, "da ne i nastane ogenj v hiši." "Ne bojte se, gospa," reče Mary. "Gledala bom, da bo vedno v kuhinji kak ognjega-sec!" t t t Žena ziblje otroka. "Daj, poziblji malega za tre-notek," prosi moža. "Za treno-tek ;skočim k sosedovim." "Dobro. Ampak kaj bom z zibko?" "Kaj vendar misliš?" "No, ja," vzdihne mož, "predno se ti vrneš, bo otrok gotovo že shodil..." Življenje se daljša Od osemdesetih let minulega stoletja je umrljivost otrok padla za polovico. Izboljšanje gospodarskih prilik in napredek medicine sta v zadnjih sto letih prav odločno podaljšala povprečno življenjsko trajanje. To je razvidno n. pr. iz naslednje angleške statistike : Za starostno dobo od rojstva do petega leta ni bilo od 1. 1841 do sedemdesetih let opaziti no-jbenega izboljšanja, peto in šesto desetletje prejšnjega veka sta pokazala celo poslabšanje. Izrazito izboljšanje je opaziti šele v osemdesetih letih in od tedaj je umrljivost otrok padla za polovico. Življenjska doba od 5. do 30. leta je najbolje občutila izboljšanje higienskih prilik. V skupini 15 do 20 let je v letih 1841 do 1850 na 10,000 ljudi umrlo n. pr. že 77 ljudi, v naslednjih desetletjih pa je to povprečje stalno padalo: 70, 64, 54, 44, 37 in v prvem desetletju našega veka celo komaj še 30 (od tega časa pa je umrljivost gotovo še nazadovala). Pri teh letnikih (je padla umrljivost v 70 letih torej skoraj na tretjino. Za starostno dobo 30 do 50 let do osemdesetih ■ let prejšnjega veka skoraj ni nobenih sprememb. Za starost 35 do 45 let je bila umrljivost v istih desetletjih n. pr.: 129, 123, 127, 127, 115, 105, 83 (1901—1910), torej izboljšanje za okroglo 50 odst. Za starostno dobo 50 do 70 let je bila umrljivost v letih 1870— 1900 celo večja nego v letih 1841—1850; šele v zadnjih dveh i desetletjih je opaziti izboljšanje i za 15 odst. i Dvajseto stoletje pa je izbolj-| šalo položaj celo za najstarejše | ljudi. Od 10,000 oseb v dobi 75 ; ao 85 let je umrlo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja letno i povprečno 1415 oseb, v našem 1 drugem desetletju pa 1320 oseb, torej znaša izboljšanje za 7 odst. losi Sfaroegip+ska in moderna medicina Kako so v starem Egiptu ugotavljali "osf"elt V nekem staroegiptskem me " isa!;S papiru, ki ga hrani berlinski milzej, je '°P zanimiva metoda, ki so jo prakticiral<^ ^ čanke pri ugotavljanju nosečnosti. Po todi, ki je stara 3000 do 4000 let, so vsejale v cvetlični lonček žita in ga za svojo seč jo. Če je ženska v normalnem^, pravi omenjeni papirus, se zrno ne b če je pa noseča, bo skalilo. ;e to Nemški botanik Walter Hoffmann^ metodo sedaj preizkusil. Vzel je zrno ,] ^ in pšenice ter jih vsejal v velike cy_"a|ival: Llivale s stanj1 v navadno prst. Ene lonce je potem ^ vodo, druge s sečjo nosečih, tretje P3^ nenosečih žensk. Čez tri do štiri tedne s . ^ jep^ kazal naslednji efekt: v prvih loncih tiirtiml vzklila normalno, v drugih so bile ras ; sti krepkejše in temnejše zelene, v tre J^ ^ zelo slabo razvijale in so končno odmr ^ rastline, o katerih pravijo vrtnarji, da H jivo "sežge". Kakšne snovi so v seu^ ^ $ žensk, da pospešujejo rast, nam a v znano. dokaz jr Vsekakor pa je bil to zanimiv u^cin=feo ko razvito je bilo staroegiptsko m znanje. Po nekem drugem papiru s° ^at celo znali ugotavljati, da-li se bo rodi ^ deklica. Za naše čase, ki zahtevajo » ^ sečnosti hitrih diagnoz in primerni^ ^ ^ staroegiptska metoda seveda ne Pr ^j«. št//, saj pokaže pravi rezultat, ka šele čez tri ali štiri tedne. no Made in Solingen Japonskem _ & V zadnjem času so bili industnjc^eS nem nemškem industrijskem sredisc^ silno iznenadeni, ko so opazili, da J trg tako poplavljen z ^njihovim ^ f resnici niso prav nič več prodali nih izdelkov kakor običajno. — Izdelki na trgu so vsi nosi znamko "Made in Solingen". ^ dan Industrija so se kmalu Prep^v0 pre^ za grdo potvorbo, in pričeli so za e vati. Ugotovili so, da prihaja blago teStii^ ga. Diplomatski predstavniki so ^ Jap0r proti temu nečednemu početju; °da je23 , v splošno iznenadenje odgovorili- ■edu. Blago je v resnici^ Ta Solingen sicer m ^ Ja..... V He ^ Hi k so va povsem v redu. v Solingenu. lh ouuus'-"---- . , s0 j»r temveč na — Japonskem. V resnic^..^ sp v zadnjem času neko svoje indllBot'ter1 dišče prekrstili v Solingen, da bi P nom laže konkurilali evropskemu Ali? ,šanja to moralno, je seveda drugo vpra Statistika ženske ne&eS*° ločitve'11 Leta 1884 je izše francoski ločlt^pol kot prvi v kulturnih državah m ^ je r tja, ki je sedaj poteklo od tistega .jejno' r lo pariško justično ministrstvo J tistiko o uspehih tega zakona čas"' — tem """ Po tej statistiki so ločitve v ]ev> raščale v aritmetični progresiji- v, 1« je po njem ločilo 1657 zakonskih V po-, sko leto pa že 28.505. Skupno se f^e i^,. žilo 722,866 parov, pri čimer so z ,0\ vedno inicijativo. Leta 1931 je ^ tev 16,000 žensk in le 11,000 m°S* toba in zakonolom nista bila najp u razloga, temveč ekscesi, grožnje^ i f itd. Pač pa imajo ženske pre« nezvestobe. n fr®1 t Statistika navaja za 1. I031 ^ j. kem 5500 ločitev zaradi nezvesto ^ ^t^ 4304 zaradi nezvestobe moža. Q t^J vseh ločencev sta imeli otroke, ki s ^ g0 ^ ba vez za zakon. Od 50,000 nn0 isti^' 5 S ŠV stati^> omenjenem letu ločili, se jih Je leto spet poročilo, iz tega sklepa 'tvjjo ^ teži več nego petina ločencev z 1° za novo poroko. 100 lettkalnegastroi>' 7. avgusta t. 1. je preteklo Juu ^je umrl francoski tehnik Jacquard, 4 tkalni stroj. Naši predniki so se F^ K.. primitivnih tkalnih priprav, saj s°ge]11 d0'1^ lastno rabo in tkanje je bilo predvs1? obrt. Slavni francoski in angleški te ^ poglobili v problem mehaničnega stroja. Stroj naj bi kolikortoliko °pr0l)l^f lavstvu v tovarnah haporno delo- ^ rešil francoski tehnik J. Jacquard- ^^ pa kmalu na težave. Predvsem pri " ^gt'1 se je b^lo za svoj vsakdanji kruh- ^ prepiri in poulični boji, pri katerih ^ lja pretepli in ni mnogo manjkalo* :: vrgli v reko Rhono. tli<}i Kakor mnogi izumitelji, tako quard ni užival sadov svojega dela- »a, 1934, ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Inkorporirsns, 190* ^ URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 8665 'atro j rr.„ UPRAVNI ODBOR: iohn Kvar ih P"dsednlk' 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. lw°lph Lknh tt Podpredsednik, Bridgeville, Penna. R^ taTnit0oKe^edlllk' 62sl st- Clair Avenue, Cleveland, O. torko Kuh?; Si ; i55 West 103rd street, Chicago, 111. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. Vrhoimii, NADZORNI ODBOR > ^lla® C™ndnnPre^e„dnik' Huston. Penna. 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. 10 Ave., so. Burgettstown, Penna. ž?to» Zato „ JfOKO«l odbor: > Ma^rPr4eds„ed^. BO^ 924, Forest City, Penna. Pugef 4.4n3„9„ Washington Street, Denver, Colo. Uge1' South 58th St.. West Allis, Wis. f~ »• Arch 618 rn VN. 1 ZDRAVNIK: ' 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. lantskem oceanu bo tedaj silno mnogo ledu, ki bo prihajal sem iz Arktide, vsekakor pa v veliko večjih množinah nego v Tihi ocean. Prepovedano mesto j Sredi puščave železniška postaja, 150 milj naokrog pa ni nobe nega človeškega naselja. Zahvala "Nravnost- glasilo d R A D N o fc Pisma 6231 St Clalr Avenue' Cleveland. se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-»ru„lavnega odseka m,na,siov blagajnika. Pritožbe glede poslo- ** sPorne vsphinf naslavlja Predsednika nadzornega odse-mflof^nižtva ln Z„l„?a Predsednika porotnega odseka. Stvari ti-. ^NAKopiu^S? glasila, se naj pošilja naravno.* . 6231 st. Clalr Avenue, Cleveland, Ohio. ^nimive vesti iz stare domovine Cin V Dole»Ji vasi. ustrelili sestro, je preklical in He r Vasi pri Ribnici jei izJavi1' da Js govoril tako le iz SnaVeptembra ^Poldne iStrahu Pred kaznijo za nepre-^ 8 otr°^letna MariJa Pust,jVldno ravnanJe z orožjem. Sakllf; wM°ril®C je SV°J° Smrt pod vlakom. ■ ifiikn i . ko je ob T •^80 k Plla krompir. Pri- Maribora poročajo, da je \ 0t osumljenca nekega i ljublJanski vl*k povozil na Tez-Vkn ' ki Pa odločno >nem blizu križišča nekega mo-0 2vezo z umorom. ! skeSa> v katerem so spoznali da j je nesrečnež 31 letni trgovski k a razsta 1 oi iei.ni LrgovsKi •»a Go,'-. ^ V CerklJah Pcslovodja Božidar Kumer, ki ^uienjskem. ''■•'-» — * ...... '0*njo je bil zaposlen pri ljubljanska iarsJeSen Se J'e vršila pr-!tVrdki Perdan in se je mudil na Ha n razstava v Cerk- ■ doPustu Pri svojem očetu v Maje okr°ren;iskem- Razstavi- riboru- Šel je prostovoljno v Jei2svn Mlnister Hri-vrta razstavil °kr°g 50 sadjarjev nai-!smrt- KaJ Je biJo temu vzrok, 'ni znano. sadja. Po- i so vzbujale ■ Pred novo ledno dobo ,rf02°rnost ■'jeve fi ki so letos" že ___ tvrdkabi!ej Pr'!!ki|Hižflmo se najnižji stopnji son-V avila neka i Z j č«e toplote. Več ledu na tečajih \ f ^jarsklr in visokih 9orah. Vj^vapa • orod;ja-| _- skega domla»VQV0"' Dr' SimPson' ravnatelj angle-^avi!0 U.J.U. v/ 11UV JV jJCA, i a v 11V--O ' ---— -----7 --------------v -i . drugače. Seveda, če delam za Bokal, Eržen, Lukanc, Klun, M. I ni v vas0 zadovoljnost. napredek Slovenske Ženske Zveze se zavedam da je to moja dolžnost in delala bom vedno kar od vseh strani. Hitro stopiva v bo v moji moči. Naše clanice 'so hišo, da bi se malo umila, pa ta- j pa na skrivnem kovale načrte, krat se odpro vrata in nasproti i kako bi me presenetile in to se nama zadoni: surprise! Kar obstala sva in noge so se nama začele tresti. K nama stopi Marica Grbek in nama v lepih besedah čestita in izroči lepo posteljno zagrinja-lo, na mizi pa nama pokaže lep kek s 50 svečami in notri v majhni škatljici v obliki srca pa 50 dolarjev. Mize so bile vse obložene z izvrstnimi jedili. Pričela se je vesela zabava, ki jo bova imela za vedno v spominu. Globoko hvaležnost in zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. Gr-bec, Mr. in Mrs. Benedikt, Mr. in Mrs. Pintar, ki so se toliko trudili, da so vse skupaj spravi- v je tudi zgodilo 22. avgusta na zviti način, ko so me speljale v Slovenski dom na Holmes Ave. Nič sluteč odprem vrata, kar Kiun, Krall, Sedej, Bruss, Vra-j Ker se bom preselil v bližino neža Urbas Perich iz Hale Ave.! St. Clair Market, želim obdržati Kušlan, A. Kušlan, Brodnik j vse stare odjemalce z vse cleve-Collingross, Stermole, Kolenc. ; landske metropole, Slovence, in Vesel, Koncilja, Najnigar, An j Hrvate, sploh vse Jugoslovane, žlovar, Urbančič iz Cardinal i Sedaj bom odprl trgovino na Ave., Koželj iz Huntmere, Glin- 10723 St. Clair Ave., blizu E. šek, A. Baraga, Sustersich iz 160th St., A. Batich, Gorjup, Može, A. Lapuh, Trepal, Hra- zavpijejo: Surprise! Godba za- star, Reja, Rossa, Hribar, Ross-svira, potem pa nisem nič več: j man, Majer, Raddell, SturA, slišala in tudi ne vem, kako | Zadnik iz 159th St.. Ferjančič, sem na oder prišla. Ko sem si j Prostor, Lovko, Avseb. malo opomogla, zagledam pred seboj vso opremo za sprejemno 107 St., kjer bom imel na razpolago vsakovrstno meso kakor tudi grocerijo, s katerim blagom jamčim, da bo vsakdo zadovoljen. Obenem se tudi priporočam društvom, klubom in restavra- li. Na jlepša hvala kuharici Mrs. J Koprivnik. Prisrčna hvala Marici Grbek za ginljive čestitke, ki so privabile vsem navzočim solze v oči. Hvala godbi Sadar za vesele poskočnice. Nadalje najlepša hvala Mr. in Mrs. Koprivnik, Mr. in Mrs. Kii-liik Mrs. Milavec, Mr. in Mrs. F. Ulle, Madison, O., Mrs. F. Ob-Jak in Sinovi iz Center, Pa., Mr. sobo, na mizi krasne cvetlice ter polno dvorano ljudi, jedi in pijače pa v izobilici. Zabavali smo se do ranega jutra. Nikoli nisem kaj takega pričakovala. Ta dan mi bo ostal za vedno v spominu. Za Slovensko Žensko Zvezo bom pa delala več kot mi bo mogoče. Prisrčno se zahvalim sledečim osebam, ki so vse to aran- Svigel, Mihelich iz 158th St.,! dJam- da bom dal najboljšo po-Muetar, Zimerman, Zalar Grbec j strežbo po zmernih cenah. Krasovec, Bitenc, Spenko, Mal- j s pozdravom, se priporoča nar, Benedikt, Bradach, Meglen i Perušek, Slapnik, Klatecki Arch MARTIN FRANK Tony iz Hale Ave., Boldin iz Slovenski mesar Keewanee, Kravos, Bruss, Mi-!N. B< _ Opozarjamo vas, da helich, Poljane, Homar, Nahti-j boste ob otvoritvi gitali drob_ gal, Filipič, Gole, Boldin. no v tem Hstu_ Vidmar, Cinkole, Pečan, Ma- j -______ rolt, Odlasek, Vilar, Sluga, Po-' lis, Kristofer, Rovere, Grill, Za- StanOVOnfe gar, Verhotz iz 155th St., Je- s 4 sobami se odda v najem po- Za razs^!G 26 Seda:iina neki prireditvi meteorološke < ^ v P^od-jdružbe trdn> da se bližamo novi m se po-j iedni dobi. čez kakšnih 10,000 šnje. °d letoš V023 let bomo tam. Svoje trditve opira "Simpson na svojo teorijo o periodičnih Septembra je bil menah senčne toplote. Doba, v vodovod pri:k: H _____ 1Jit iteri se ta toplota spremeni, se Moravčah. Sve- i obsega 100,000 do 1,000,000 let, " -----,------, 12 ftior ,v e'ežilo mnogo i razlika v toplotnem izžarevanju avske okolice. ° j sonca pa znaša približno 40 od-i stotkov. Ta čas se bližamo najnižji vrednosti sončne tempera- "UO - , tšil ....... in Mrs. Južna iz Fairport, Ohio, vrhovi velikanskih municijskih { Jn Mrg Joe Pintar MfS A stolpov, ki so s svojim glavnim delom zasajeni globoko v zemljo. Po sedem takšnih podzemelj tvori skupino, ki je dobro ločena od sosedne skupine. Če bi se zgodila navzlic vsej previdnosti kakšna nesreča, bi zajela vedno samo del mesta. Omenjenih 145 betonskih zgradb predstavlja pred vsemi bombami varna bi-Ivališča in zaklonišča hawthorn-jskih prebivalcev, to so posadka, {gasilci in stražniki, ki morajo | paziti na to, da se noben nepo-I klicanec ne približa "prepoveda-inemu mestu." Tu so tudi stroji in delavnice. Takšno je torej ameriško "prepovedano r-esto" Hawthorne. s?rijipri ptnju- tf '^su'v° 0 zločinu, ki jlure- Naše podnebje je danes v L%na rpV ^udini, ko je bila1 ^P^šnem suho in mrzlo. Vsa erezi^ T. . u-------,-------or6) da posta. ?)°1'očaTeZija K°stanjevec. I znamenJ'a Pa §ovc i. Hjgjj L da io —__: I ne zemlin v.a Hnlo-< ^ ■ ~ *** l^rit A w ~ i- « *~> < sjCer Anton Kostanje-- suha in mrzla. Evropa bo doča je .umor pri- i ne zemlja za dolgo časa še bolj Front sobo se odda v najem. Gorkota, prost vhod in kopališče. Vprašajte na 1199 E. 61 St., spodaj. 'Ca trdi, da ua je po ne-rkala novo ledno dobo, preden se Sv°jo sestro, s sa-' dvigne njena temperatura za 5 v ^ bobenček, ki o-a; do 10 stopinj in se ustvarijo po- da v Sta« "v'v-n-> ga !--- % Se je vanju. Izjavil i S0^ za poltropsko življenje. 'L iti 2ariSam°kres sam iz-! Porast sončnega izžarevanja r ^esiai!okres sam iz-L Pora,st in. lVtre% ujegovo sestro i bo imela za posledico sprva mo-2 i š č e Pr- j padavin. Pomnožene padavine Isce se privatno posojilo za $1,400 na prvo vknjižbo (1st mortgage) za eno ali dve leti, po 6% obresti, povrhu pa še $50 bonusa. Zglasite se pri Frank Mack, ! 1194 East 71st St. jnutku, ko si je pri-j čnejše vetrove, več oblakov in izpov 2 i š č e Pr-! padavin. Pomnožene padavine 'toiiji i ' češ, da so mu I bodo dale najprvo več snega in ^^ 1 SO iirlv.1; i ■ nnraat nhlot-nv Vin nr-pnrppilji i5*5 SKINNY 'WOMEN ^CHILDREN t«..; sS ; hi v-^^'ieuB s steady, ¥CV'S« thousands of latent U'«elfc!in8 of Cod Liver *tele»a tabipt. '"os? Np? fl?sl> instead of . J, til'od is UV,,;0r' vim and inti^t is '»»Itesnew ! Steady. so udrli v hišo, \ P°rast oblakov bo preprečila stalitev tega snega v poletnem 1 času. Led na tečajih in v visokih gorah postane obilnejši in se bo razširil v nižje širine oziroma v nižave. S tem bi učakali I novo ledno dobo. Potem bo pa 'naraščajoče sončno izžarevanje i ustavilo ledenitev iii stalilo že ; obstoječi led. To bi ustvarilo po-igoje za medledno toplo in suho dobo. Potem bi postajalo izžarevanje spet manjše in bližali ;bi se novi ledni dobi. Celotnemu ! krogu teh sončnih men ustrezata pri nas dve ledni dobi. Porast vlage v tropskem pasu se ; sklada nekako s toplo predledno I dobo okrog tečajev. Ko se bo bližala nova ledna doba, postane Atlantski ocean nevarnejši nego danes in pred vsem nevarnejši od Tihega oceana. V At-' Cod Liver Oil coated tablets 'taste or smell, /ablets, thev'i Bodite pripravljeni Kupite si premog že SEDAJ. L. K. MILLER FUEL INC. 1007 E. 61 St. ENdicott 1032 SEDMAK MOVING AND HAULING. 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite. Vozimo tudi na piknike in izlete. Zmerne cene, točna postrežba. Pintar, Mr. in Mrs. Nos, Mr. in Mrs. Al. Pintar, Mr. in Mrs. Jack Pintar. Mr. Nick Spehar, Mr. in Mrs. Basko, Air. in Mrs. V. Ulle, Mr. in Mrs. Gorjup, Mr. Ch. Samo-nos, Mrs. Wolf. Mr. H. Gering, Mr. in Mrs. Jenki, Mr. J. Kaste-lic, Mr. in Mrs. Toni Baraga, Mr. in Mrs. Matt Baraga, Mr. in Mrs. Jack Rotar, Mr. in Mrs. Dolinar, Mr. in Mrs. Božič, Mrs. Jagos, Mr. Zgonc. Mrs. Strmole, Mr. in Mrs. Cesnik, Mr. in Mrs. F. Pucel. Mr. in Mrs. J. Russ, Mr. in Mrs. Mike Sega, Mr. in Mrs. Frank Martinčič, Mr. Ruzek, Mr. J. Kraich, Mr. T. Kovach, Mr. in Mrs. J. Znidaršič, Mr. in Mrs. Joe Somrak, Mrs. M. Mihelič, Mr. in Mrs. Peterca, Mrs. A. Tomažin, Mr. in Mrs. L. Arko, Mr. in Mrs. Sadar, Mr. in Mrs. Režek. Mr. Tony Vrbek, Mr. Joe in Tony Kozlevčar. Najlepša hvala Jakobu Pirnat žirale ter zraven še prispevale: ran, Chapa, Malovrh, Novak,! ceni. 6223 Glass Ave. Mrs. Salmich, Mrs. Bačar, Mrs. Trobentar, Alič, Homar, Rajer, Intihar, Mrs. Milavec, Mrs. Zu- Legat, Boje iz 137th St., Hri- pančič, Mrs. Bolko, Mrs. Dobej. bar, Chopek, Jevnikar, Mišič, Prav lepa hvala Mrs. Batich Brodnik, Koci, Svetina, Speh, in Mrs. Vidmar za krasne cve- Malnar, Počkar, Russ, C. Vid- tlice ter Mrs. Zagorc in Mrs. mar, J. Vidmar iz 168th St., Keršman za fino pecivo. Naj- Suhadolnik, Marolt. lepša hvala kuharicam in nata- Leskovec, Pernus, Jenko, Dol- k ar jem, ki so vse tako izvrstno šek. Perušek, Mužič, A. Krall, napravili. Hvala Mrs. Martinjak Opalek, Sustersich, Opalek, Go- za vzoren red pri vratih. Mojo! le, Boldin, Cebular, Koštnerl, zahvalo naj sprejme tudi Mr. Mandel, Stare, Mehle, Kmet, Joe Grdina, ki je napravil tako 1 Skubic, Zupančič, Knaus, Duša,! lep govor, da mi bo za vedno o- Rakar, H. Rakar, Germ, Meso- j stal v spominu. Enako hvalo tu- jedec, Sega, Jersen, Mika, Na- j di Mrs. Milavec za ganjlive be- j dalje fantje in dekleta: Kromar j sede. Hvala muzikantom Klun, Dolgan, Mrač. Mejak, Nevre- j ki so proizvajali najlepše po- den, Knafelc, Kohler, Miss J. okočnice. Baraga, M. Baraga, J. Salmich, j jr Lepa prilika Proda ali pa zamenja se domačijo, ki se nahaja v Lipovšici št. 3, pošta Sodražice, za posestvo tu v Clevelandu ali pa v starem kraju. Podrobnosti se poi-zve pri John Rutar, 1171 Norwood Rd. 1! Does YOUR Singer — like this? —, Nadalje naj sprejmejo prisrč-1 no zahvalo sledeče družine: Albert Kertel, Steve Kertel iz Car ■ rollton. O., Matt Baraga, Frank Baraga, Lezewski, Čebron, Kocin, Sta.nich, F. Jurečič, Marti- Bačar, Zagorc in Hrastar. Ako sem pomotoma kako ime | izpustila, prosim da se mi oprosti in se vseeno iz srca zahva-: ljujem. Drage mi članice, sorodniki in prijatelji! Pero ne more zapi- ti jak, J. Hrvatin, J. Rotar, R.' . • , v ,. . TT v . . „ , . ' v , . ' sati, kar čuti moje srce. Upo Lesjak, Sedej, Drensek, A. Ve- , , v , ., . T , . „ _ _ stevala bom vasa plemenita sr- hovec, Jankovic, Marc, H. Kra- , , v , , „ . , ca ter vam skusala na en ali vos, Pintar, Prestrl. , .' . . „ drugi nacm povrniti. A Cermgoj, Ccrne Jerman. Frances Susel, Mekmda, Mausar, K. Kalin, Ma- „oc ^ o, i -i c -i m,, n. t, loUtn bt. leckar, Spilar 159th St., Peru- __ _ šek iz Saranac Rd., F. Kapel, i Koren, M. Ulle, V. Blasko, Zur-ga, Wolf, Skerjanc H. Batich, L. Paulich, Dobej, A. Bolko Pižmoht, F. Intihar, Zupančič, i — BLUE DANUBE — Radio program WJAY Cleveland 6:15 PM thirteen after the A v first week tk'CHl ba mother who KJ ^it}, "^!! " after baby came got SN??'» k. Ba,ned 10 lbs- in lesa n*iaiŠ atieast"¥ lbs. of k V^^ft,,^0^ «t once. Ir 4 Ro^.^t M,rh ?et your mone" * l,U»t r?Uit>0 ^CT°y "-the orijrinal V' U ? LLv?r Oil Tablets > >1., n 'Z t-ood Housekeeping % > H?.fusP a" substitutes— > • thosubstitute^- c brm«.al McCoy'a- COAL — PREMOG Pri nas lahko naročite vsakovrstni premog, najboljše kvalitete. Poštena in točna postrežba. Pokličite KEnmore 0808. HL1SS COAL COMPANY Levah in Gerl 22290 St. Clair Ave. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost , 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 I If it dies... ► it's worth more now through ► our Special Summer Exchange ► Plan. This Plan will save you £ money on a new modern Singer f Electric . . . But you must act . quickly. For a limited time only, we will make you a special allowance on your old machine toward the purchase of a new Singer Electric which will preserve a substantial £ part of your original cost. ^ ► To take advantage of this offer, < just 'phone, mail, or bring in 4 your Singer's factory number j and age; or tell the Singer J Representative when he calls J at your home. 4 Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 k Don't neglect Colds Prehladi v prsih ali grlu so lahko nt-varni. Olajšajte jih v 5 minutah z Mus-terole. Ako ga rabite vsako uro enkrat za pet ur, bi moral biti učinkovit. Nau milijon ga rabijo že 25 let. Priporočajo ga zdravniki in strežnice. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 4, oktobra, X ? X ? T X X X X T i i f 1 1 T X X X •? 5* y t X f | f s I UBOZICA Povest SPISAL FRANCE BEVK I S t t T X X Nihče bi ne mogel razločiti, odurna, dasi ga je neprestano koliko je bilo med temi ljudmi in vse večere požirala z očmi in poštenih delavcev, koliko detek- silila v njegovo bližino. Po svo- tivov, potepuhov in zločincev, jem značaju je bila drzna in vsi- Prihajali so neprestano, odhajali so redko; nekateri so ostali ves večer. Bil je to poseben svet svojevrstne zabave, ki je pogosto končala z grdimi šalami in pretepi, da je naslednji večer začela znova. Krčmar pa se je smehljal in si mel roke. Ogibal se je zakonov in če je trčil z njimi, se jim je znal izmuzniti. Razširil je prostore in pomnožil mize in skoro ni bilo delavca, ki bi nikoli ne bil obiskal "Morske deklice" radi močne črnine, pečenih rib in izredne zabave. V to beznico je bil zašel Bruno. Sprva radi radovednosti* pozneje ga je mikalo vrvenje in šum, v katerem je izginil kot kapljica v morju in se nihče ni zmenil zanj. Ko je dobil družbo v kotu pod podobo, ki je predstavljala vihar na morju, se je tam udomačil "Morska deklica" mu je postala drugi dom, njegova družba je bila njegova dru ga družina. V pijani besedi, v o-blakih dima, v hrušču godbe je utihnila vest. Kadar je zapuščal beznico, je bil vselej toliko omotičen, da mu je bilo vseeno. Pogostokrat se je komaj zavedel, da je drugje spal. Le tu pa tam se je nenadoma streznil iz tega stanja. V šumu in pogovoru je naenkrat utihnil in zastrmel z očmi v točko na mizi. Tega, kar so gledale oči, ni videl. Videl je svojo preteklost, gledal je svojo ženo, svoje dete, cul je trepetajočo prošnjo. Počasi in grenko je potipalo na njegovo srce. Kaj dela ? Kaj hoče s tem življenjem? Kam ga vodi? Saj še zase danes ne zadostuje, kar zasluži. Družba je ob takih prilikah utihnila, Pet obrazov je zrlo vanj. Splošen molk ga je predramil. Pogledal je začuden o-koli sebe, pet ust se je razširilo v krohot. Bilo ga je sram. "Najbolj se je smejala rujavolaska, katere pogled je bil prodirajoč in lica u-drta. Kazala je s prstom nanj, temni zobje so ji štrleli iz širokih ust, ustnice so se napele in posinele. Ta ženska se je zdela Brunu V njem se je že bil naselil bes, ki je pobijal pamet in tajil lastno srce. Izpil je kozarec vina v dušku, da podpre svoje besede, in je dejal: "Če pa rečem, da ni res!" Ženski pa so zatrepetale nosnice, pobledela je. Njegov odpor proti izgovorjeni besedi je čutila kot odpor proti sebi. Dejala je: "Dokazati ne moreš!" Pol družbe se je zabavalo med prepirom, ki je hrešče pp-dal v zvoke godbe, ki so razbijali ozračje. Nekdo je dejal: "Pustite ga! Kaj je na tem, če misli na ženo?" "Čemu bi me pustili?" se je o-brnil Bruno proti onemu. Bil je že razjarjen na vse. Nato se je obrnil zopet proti rujavolaski in ji ponudil kozarec, da ga nalije "Dokažem, ako hočeš!" omagovanje in je dejal: "Vidim, da je imela ona prav. Ali pa sta oba bojazljiva." V tem hipu je pobrala ženska denar z mize in ga zmašila za, nedrije. "Jaz se že ne bojim. Če se boji on." Stopila je na sredi sobe, oprla roke ob bok in ga zrla z izzivalnim pogledom, šal pa je koketno čez ramena. ljiva. Polakomila se je slednje, stotinke, ki je ostala na mizi za napitnino. "V kaj si se zamislil?" "V nič!" je dejal Bruno. In da zakrije zadrego, je vzel kozarec, ga izpil, ostanek pa je vrgel po! Bruna je neizmerno poniževanjem bluzi. ;lo, da bi kdo mogel odkriti nje-"Plačal boš bluzo," se je bri- i gove najtajnejše misli. Zato se sala rujavolaska. "Četrt stota-! je hotel maskirati za vsako ce ka in še ne bo dosti!" no, podreti zadnji most za člo- "Pol stotaka, če hočeš. Pa ne veškim čuvstvom v sebi. tebi, ki si grda." Debeluhar, ki je sedel slednji Vendar se je Bruno te ženske večer v njih sredi, se je kroho-bal, izogibal se je njenih pogle- taje držal za trebuh. Zlata misel dov, ki so učinkovali sugestivno J se je porodila v njem. Počasi, nanj. Le kadar je bil vinjen, se;stežka, med smehom in jec-ji je približal. To je ona čutila, ljanjem jo je povedal, zato mu je nalivala. vrgla Ko je nekega večera sedel z družbo pod sliko morskega viharja, je bil že vinjen. Rujavolaska je opazila njegov pozni prihod in ga je zrla z vpraša-jočim zanimanjem. Bruno se je razburil nanjo: "Kaj me gledaš?" "Ali te ne smem?" In nalila mu je kozarec, ki ga ni izpil; porinil ga je od sebe in prevrnil proti rujavolaski. "Krst bo!" je dejala. Družba se je zasmejala, Bruno jo je pogledal zlobno, nato so se zapičile oči v polito liso vina in strmele v neznano daljavo, ki se je odpirala in ga vabila k sebi. V pijani duši se je prelivala zmedena slika za sliko; če jih je zvr-gel sto, so prihajale vedno nove, kot poglavje za poglavjem nje-j govega življenja. Tedaj je družba zopet umolknila. In ponovil se je prizor kot že pogostokrat; ko se je zavedel, je zaslišal smeh in videl dolg, črnikast prst rujavolaske, z ostrimi členki in nesnago za nohti, ko je kazal nanj. "Na ženo misli!" Ta beseda je Bruna zadela. Napol se je streznil in dvignil od mize, roko pa je uprl na kozarec. "Molči, ko te nič ne vprašam." Posedli so ga in mu nalili vina; ženska pa je namrdnila ustnice in bolj skozi fosfornate oči kot skozi usta so prišle besede: "Resnica v oči bode!" Bruno si ni pustil ugovarjati. "Bruno, dokaži! Pojdi domov in s seboj pel ji njo . . " Pol družbe se je smejalo drzni domislici. Bruno je obstal in gledal obraze. Par obrazov se je zresnilo, ko je videlo, da izrečena misel niha med besedo in izvršitvijo in je zanikalo z glavo odsvetujoče: "Ne." Rujavolaska je sprva pogledala v mizo, nato je uprla oči v Bruna, čigar pogled je iskal o-pore in ni vedel, ali družba misli resno, ali se šali. Debeluhar se je zvijal v smehu in sugeriral smeh tudi ostali družbi. "No, ali ne bo nič?" "Pustite!" je dejal nekdo. "Razpraskana bi ne marala biti!" "Razpraskana?" se je kroho- UFE'S BYWAYS tal debeli človek, da je imel za-ripla lica. "Bruno, ali je res tako? Tu — '' je položil bankovec) na mizo, "za vsako prasko do-| biš dovolj; več cela nisi vred- i na." Oči rujavolaske so se polako-j mile denarja, tako lahko prislu-j ženega; z očmi ga je požirala, nato je uprla pogled v Bruna. Ta se je bil dvignil. Še so iskale njegove oči od obraza do o-braza. Bila je šala, toda grenka in resna šala, ki ga stane neizmerno mnogo. Spoznal je obsodbo vseh teh šal žejnih ljudi, ki jim mora igrati, da jih nasiti. V očeh ženske, ki je že grabila z roko po bankovcu, je videl blesk krvoločnosti. Kaj ji je storila, njegova žena, ko se niti poznata ne? Čemu raste posmeh na teh ustnicah? — Debeluhar je videl Brunovo Bruno je vzel kozarec in ga v dušku izpil, udaril z roko po mizi, hotel nekaj povdariti, a ni dejal ničesar. Stopil je izza mize in prijel rujavolasko za roko; med krohotom sta stopila na ulico. 34. Včasih so Reziki celo spomini zmanjkali, tedaj je nastala po polna praznina, ki ni imela primera. Duša je bila tako pusta in utrujena, da ni mogla misliti niti na dOm, niti na očeta in mater; kot da imajo utrujene perutnice, so misli padle in plahutale na mestu, dokier niso popolnoma izginile. Ob takih prilikah je sedela zelo dolgo ob svetlobi, ki je prihajala s ceste v njeno sobo, in se je mučila. Delala se je, kakor da čaka nekoga. Prisluškovala je korakom na ulici — proučevala njih hojo. Ob slednji hoji si je predstavljala obraz in značaj človekov. Tako je gledala ljudi, ki so hodili po ulici, in jih je sodila. Tu pa tam se ji je zdelo, da prihaja Bruno. Njegov korak je poznala. Nemiren je ta korak in negotov. .Bala se je svojega moža in vendar je njeno srce zatrepetalo vselej ob misli, da prihaja on. Včasih ga je čula iti celo po stopnicah. Na vrata ni potrkal. Kam je izginil? Zdelo se ji je celo, da je prijel za kljuko. Hitela je odpirat, a ga ni bilo. Čemu misli nanj? Kaj ji je on? Nič! — In vendar ji je bil. Vez prisege ga veže nanjo. Ona je njegova in on je njen, vsak hip ga sme zahtevati zase. Nje ni zavrgel, le svoja nerazumljiva pota hodi in kadar se bo naveličal, se vrne. In če ta čas strada, če gre za deklo, ali v tovarno, ga bo pričakovala tisti dan in tisti trenutek, ko bo skesan potrkal na vrata, ona pa mu bo hitela odpirat. . . Te misli jo še v največji teži njenih dni niso zapustile, to zadnje upanje ni ugasnilo, tudi ta,večer ne. sramnim obrazom ženska in obstala na vratih. Rezika je razširila oči tako na široko, da se je prikazala njih strašna belina. Zaprlo ji je besedo pod razvalinami njenih lažnih sanj in upov. Prijela se je za prsi. Čez nekaj časa se je izvilo iz nje: "Koga si pripeljal?" Bruno pa je dejal na videz malomarno, dasi je trepetal: "Žensko". "Poberi se! Poberi se Ni čutila srda proti ^ proti ženski ga je obcut^ meglilo se ji je pred ocnu, padla je na tla. Vto^ vrnila zavest in strasen*. predstav in predmetov je p mimo njenih oči. (Dalje prihodnjič) Prisluškovala je korakom na Ženi je šinilo skozi zavest. Pre- j ulici in zazdelo se ji je, da raz- budil se je v nji nagon. Obe ženski sta si stali kot smrtni sovražnici nasproti. Kakor dva vzravnana kipa sta se zrli. Ena, ki je morala nadaljevati začeto Vežna vrata so se odprla m S igro> drugaj ki je prvič občutila LOST 57 POUNDS0? FAT—DIDN'T CUT down on food loči izmed korakov Brunov korak. Vesel , je, mudi se mu. Ali prihaja k nji? truščem zaprla. Nekdo je šel po stopnicah. Brunov korak je in zdi se, da ga še nekdo spremlja. Ko je prišel kora'k na vrh stopnic je Rezika potegnila sapo vase in jo je pridržala. Korak je šel počasi po hodniku in se je približal vratom. Slišala je, kako je roka v temi tipala po lesu, da najde kljuko. Rezika je vstala in se je zravnala v pozi. Kot lepa laž je šinilo skozi njeno zavest; Zdaj prihaja in jaz nisem lepo oblečena ne počesana. V tistem hipu so se odprla vrata, z drznim smehom in z zadrego, ki je kljub pijanosti ni mogel prikriti, je vstopil Bruno v sobo. Za njim je stopila z ne- strašno dramo dejstva, ko dvoje ženskih rok seže po enem možu. Prvič v življenju je prekipela njena kri, strašno se je dvignilo v njeni notranjosti. Na rob blaznosti je zakrilila z rokami in divji glas se je izvil iz njenih prs: 1 lost G7 lbs. by Salts and it had no iJ^le di£n_t cut down w&ierf} one grs. L yk j®« sieufi weishf jjiM»» lWpiaK. SO- " kee, gsr?* sg first t&'Vbife'g morpmf;, ,.oU Pi is leaving. > jeg* S fToi V$ and physical eharm^&a JL S Many physicians M® al) o.1 thousands oC fat.$ world have acWevea » ^ bnVJ ^ jar lasts 4 weeks and c profete it any drugstore. et W ,£j health-make surredil"* -it's the gAFIS way fled, money back it r.ot » [rutM POWDER Same Price Todotf-as44 Years Aqo 25 ounces25«? »•"* TTouheAciion, MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN USED BY OUR GOVERNMENT / "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job .EVERY DAY, take Lydia E. Pinkham's Tablets. They relieve periodic pain and discomfort. If you take them regularly ..; and if yours is not a surgical case .:; you should be able to avoid periodic upsets, because this medicine helps to correct the CAUSE of your trouble. "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained me severely, but since I took Lydia E. I n a Pinkham's Tablets the pains don't appear anymore".— Miss Helen Kolaskt, 3906 N. Christiana Ave., Chicago, 111. "I took your Tablets for painful periods. My back ached and I had cramping pains. This medicine relieved the pain immediately. I am able to do my work now."—Airs. C C Vi'owlartl, Route 5, Box 11, Moulton, Ala. WIMUU.MXT LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist for the 50& size AMP THERE'S Awotheis Vie. Tbo< At rue BrAcM - - Vou mean The KELLOW With HIS AF2J-I AKOUMC MY WAIST?. CM-HE'S- JUST AJ3oYTR'ENP Who WAS -STAYING AT "THE. COTTACE M EXT pO O (Z .. ■REALLY, Now, IT WAS NtfTi-ttsfc. .St^ious -AMP HERE'S ANOTHER Ve Took ONE ..„, Pay When we VAavansn^ out i m twc CounthV OF Course-, HEJUJr Happenep -To be a-jounp Atthe: UME ANP WE INVITED HlM ALONG, — ami? "THIS- OME wcr m TME Boy Ftziemc XMJOYs > ? THE iLLusniATi-p VAcatiok) -^KiAFSHori- . .... ^-S.*- 3E SEZNANITE JAV NOSTZVAŠOTR GOVINO POTOM » 'Enakopravnosti ■ ■ ■ m AKO IZVESTE NOVICO, Ver D" ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v u pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnik0"1: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collin wood, Nottingham, Noble: John Stebla j, 16009 Waterloo Rd. Za Newburu in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St. rrtOD1" SOLID TRAlNLOADS were sold In one » ledenic» Samo Forge ima tisti niočM mehanizem, stane man], da jo lasi* jete kot pa da ste nje. Vi M1'0 leM6 Norge Rollator W> za današnjo boste Nov Norge model je močna ledenica m P . stoma: Norge ledenice kupite, ako t vplačate nekaj, ostalo na primerna čila. NORGE SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 SUPERIOR AVE. 'PRI NAS SI PRIHRANITE DENAR' ce1io, cel» in taltoj pri¥a hraniti denar. ^ hi in postrežba se bodo nadalje^'^ za dnem, leto W iMkMak .. ..... \L._ -4.4 .i v .. .u