Učiteljski Tovariš —t ,, . , v< , ., w t rr T r\ • • V/ W . ti» Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem Stanovsko politisko glasilo UJU — Pover/enistvo L/ubl/ana. ?u3S2Z!??J££. ŠL^ČSSSiJE^MIznT^.&fl^ifiZ Jasna beseda. Najmočnejši slovenski p>olitičnii stranki se po svoji tradicijonalni res pristno slo v en= • siki navadi med seboj prepirata. Snovi za prepir je sicer vedno v izobilju: davki, ka= Tikature, Orjuna, železniški vozovi itd. ]Po* časi pa se tJudi ta navidez neizčrpna snov izčrpa in premelje tako, da ni več aktualna in ne vleče. Poiskati je treba druge. In če se je ne najde, pa hajdi nad šolo in učiteljstvo! Ta je .izvanredno hvaležen in res neizčrpen predmet za politično»strankarske spise. Zakaj obe politični stranki sta že od nekdaj nad šolo in učiteljstv-o-m toliko grešili, da lahko polnita predale svojih listov mesece in me» seoe. In kljub temu še ne bi bil printešen do» kaz, katera je grešila več. Če so na eni strani grehi morda številnejši, so pa. na drugi toliko izdatnejši. Strankarsko politično življenje namreč ne sloni na temelju iskrenosti, logike in -do» slednosti, ampak le na trenutni oportuniteti. Ako zasledimo pri velikih inozemskih političnih strankah vsaj nekaj teh lastnosti, ne moremo tega trditi pri nas, ko je strankarsko politično življenje silno, bujno jn izpremi« njajoče. Zato opažamo, da se danes objemajo in poljubljajo včerajšnji največji nasprot» niki. Nikakor pa ni izključeno, da se ta< ve» lilka ljubezien že jutri ne razdere, ako bode to oportuno. iPa se zopet začne boj med prejšnjimi prijatelji. Taka je pač politika, kadar je nasprotnik na krmilu, takrat je vse za nič; takrat postane tudi bela barva — črna. Ko sem bil pa na krmilu jaz, takrat je Ibilo pa. seveda vse izborno in pravično, dasi so trdili drugi, da je črna barva — bela. Ta * ko se pač suče politično kolo. Že iz tega sledi, da prava stanovska po» litika. ne more in tudi ne sme sloneti na te? meljih dnevno se izpreminjajoče fstranlkar* Ske politike. Zakaj, to bi jo privedlo v taka •protislovja, da bi postala docela nemogoča. Prava stanovska politika mora imeti trden granitni temelj, ki vzdrži c#b vseh mogočih prilikah, katere povzroča tako zelo labilna dnevna strankarska politika. Imeti mora jasno začrtani cilj in pot, ki vodi do< tega cilja. Vsaka stranpot, če tudi se- zdi trenutno o-portuna-, je škodljiva ter Se trpko maščuje prej ali slej. Vzgledov imamo za to v last* nem stanu več kakor dovolj in jih ni treba navajati še posebej iz politično strankarske» ga življenja. To je treba povdarjati ponovno ne radi naših političnih strank, ki so bile in so še vedno učiteljstvu le toliko naklonjene, koli» kor je to oportuno iz njihovega lastnega strankarskega vidika, ampak povdarjati je treba z ozirom na naše učiteljstvo. Priti' mo» ra namreč do tega, da bode motrilo tudi naše strankarsko politično življenje s širšega vi« dika., da bode gledalo na vse z lastnimi, ne pa s tujimi očmi, kakor mu stagerira to ali ono dnevno časopisje. Zakaj resnica je samo ena in še to je treba iskati s trudom, da se jo najde. Pa da sem konkreten in govorim v žar* gonu slovenskega strankarskega življenja: Imamo klerikalen režim. Šoli in učitelj« stvu ni postlano z Tožicami. Ni kreditov za nastavitev novih učnih oseb, razredi, so prazni, učiteljstvo se premešča po stvarni in političnoistrankarski potrebi, učiteljstvo' se odpušča brez vsake preiskave in zaslišanja, nadzornik se kratkomalo odpusti in namesti dr"ugi, ker tako želi partija in ne stvarni raz» logi, v dnevnem časopisju se piše, da pijanci, tatovi, prešestniki in pretepači I ne bodo vzgajali naše mladine«. In vse to se godi pod lepim naslovom »čiščenja« ter si gospodje še domišljajo, da vrše koristno in potrebno delo. Res je: povsod je čiščenje koristno in potrebno dleto. Kar je gnilega naj se iztrebi im izžge! A čisti naj tisti, ki je sam čist, bol« LISTEK. Nekoliko o uspehih skavtske vzgoje. Skavti (izvidniki in planinke) so zavzeli svet. V velikih kulturnih državah se o biti in ne biti skavtov ne debatira več, ampak se podpira z vsemi silami ta veliki, za dobro duševno in telesno vzgojo mladine tako po« membni pokre-t. Le Mussolini je uničil skavte v Italiji, ker mu zakon te organizacije o ljubezni do bližnjega in stremljenju po brat* stvu med narodi ih svetovnem miru ni bil pogodi. V čudnem soglasju z Mu-ssolinijem je žal ttudi pri nas le premnogo ljudi, češ, skavtov ni treba. V zagovor organizacije skavtov, ki je pred vsem vzgojna, a ne športna, kakor se pri nas napačno misli, naj na kratko na ve« dem sledeče: Skavtizem temelji na skavtski obljubi, ki se glasi: 1. Obljubljam, da bom izpolnjeval doli« nosti napram Bogu, domovini in državnemu poglavarju. nika naj operira zdravnik. Očisti najprej pred svojim pragom, potem idi drugam! Zakaj tudi mi bi lahko rekli, »da pijanci, tatovi, prešestniki in pretepači« ne bodo vzgajali našega ljudstva in mu kazali, poti v nebesa. Za vsak slučaj gnilobe v svojih vrstah,, na» vedemo lahko pet, deslet slučajev iz drugih stanov, ne izvzemši duhovskega. Zakaj vsi smo krvavi pod kožo in najpravičnejši greši devetindevetdesetkrat na dan, kakor kaže sv. pismo. A zaradi posameznikov razsoden človek ne bo obdolžil celega stanu! Vseh gori neštetih im še drugih krivic, ki jih zadaja šoli in učiteljstvu sedanji re» žim, se poslužuje njegov politični nasprotnik v strankarskem boju. Med vrsticami pa kaže na, našo* organizacijo, češ, da si ne upa ni« česar,, ker plava že čisto- v klerikalnih vodah. Demokratom smo preklerikalni, klerikalcem pa smo prehudi demokrati. Naši ljudje pa nasedajo na eni kakor na drugi strani takim limancam 111 vidijo eni našo stanovsko or« ganizacijo demokratsl.o, drugi pa klerikalno pobarvana. Slomškarji so vse demokrate v naših vrstah pokierikalili, naprledni elementi Dasiravno ima ves razvoj in napredek človeštva videz, da*je produkt moškega duha in dela, je vendar velevažen, tudi v kultur» nem razvoju enakovreden činitelj žena, zla* sti mati in vzgojiteljica. Tega dejstva se mora zavedati današnja doba bolj kot prošla. Gospodarski razvoj je prisilil ženo, da je zapustila svoje takozvan« svetišče — dom ter odšla iza pridobitnim delom v tovarne, delavnice, pisarne in v druge poklice, da si omogoči eksistenco. Razmere same so, torej prinesle gospodarsko neodvisnost neporo» čeni, a tudi poročeni ženi, kajti dandanes se tudi zakon — razen gorenjih desettisočev — ne more več smatrati oni varni pristan kot nekdaj, temveč je tudi poročena žena p risi* Ijena, da s poklicnim delom pomaga, vzdrže« vati dom in družin«. Isti razvoj bo prinesel ženi tudi popolno politično svobodo, ne samo papirnato, am< pak resnično, pa naj se ji nekatere še tako protivijo vsled zmotne bojazni za izgubo svoje takozvane ženskosti. In tako postaja žena javen, soodločujoč faktor v gospodarskem, socialnem in obče kulturnem stremljenju človeške družbe. Alko hočemo vzgojiti zdrav im močen rod, ki bo zmožen uspevati v današnji živ» ljenski borbi na eni strani in ki se bo .zave« dal svoje naloge v današnji družbi na drugi strani, moramo predvsem vzgojiti žemo-, dvi» gniti njen intelektualni in etični nivo. To glasno terjajo današnje razmere, ki zahte» vajo fizično in duševno sposobnejših ljudi, ki jih morejo vzgojiti le matere, zavedajo,češe tega vsled lastnega prebujenja. Vzbuditi našo ženo, vcepiti ji zavest njenega poslanstva je poklicana nedvomno v prvi vrsti učiteljica, ki ji že po značaju njene, službe pripada ta. naloga. Toda kdor hoče vzgajati druge, si mora biti v svesti tega, kar hoče. Zlasti današnji ljudski vzgo» jitelj se mora zavedati svojega, časa, ga mora razumevati v vseh njegovih ¡zahtevah. mora poznati vse boli in' težnje svojih sodobnikov — mora poznati svet in mora poznati dom. Ni mogoče vzgajati, če človek sam ni vzgojen, ni mogoče usmerjati drugih, če človek sam ni usmerjen. To velja za nas, ženske vzgoji« teljice bolj kot za kogarkoli. Kajti žene, ki jih hočemo. vzgajati, preproste in naravne, ki jim različni izrodki kwlture še niso po« kvarili njih zdrave naturnosti, bodo z in« stinktom. ki jim nadomešča načitano mo« drost, takoj spoznale, kaj je ono, kar jim prinašamo in kdo je oni, ki jim prinaša. Okle» 2. Obljubljam, da bom pomagal bližnje» mu v sili. 3. Obljubljam, da bom izpolnjeval skavt» ske zakone, ki so: 1. Slbavt govori vedno resnico. 2. Skavt je koristen. 3. Skavt ljubi bližnjega in je brat vsa« kemu skavtu. 4. Skavt je vljluden. 5. Skavt lepo ravna z živalmi. 6. Skavt je poslušen. 7. Skavt je vedno dobre volje. 8. Skavt je delaven in štedljiv. 9. Skavt je zdržen in ne* puši. 10. Skavt je čist v mislih, besedah 'in1 de» janjih. I Premislite te zakone in obljubo, poglo» bite se vanjo-, in spoznali bodete kako glo» boko segajo v vzgojo in kakšno korist bi imeli od tega, če bi jih šola in dom hotela izrabiti v svo-jo> korist. V glavnem moremo posneti štiri smer» niče skavtske vzgoje: 1. Oblikovanje individualnega značaja v dobrotljivosti, opazovanju in obvladovanju samega sebe. 2. Umetnost in ročnost, ki pomoreta dečku, da si sam pomaga v življenju. pa vse Slomškarje podemokratili. Kaj ho« čete še več! Živela doslednost! Človek bi se smejal tako naivnemu na« ziranju, če bi Se ne čulo tako pogosto tudi v lastnih vrstah. Pri vsaki novi krivici, ki jo prizadene režim šoli in stanu, se pokaže na klerikalce in obenem seveda na organizacijo, ki je kajpak brez vsake moči in ne krop ne voda. In to store največkrat ravno tisti ljudje, kateri so, bili preje deležni partizan» stva od druge strani. Ako pa že sami niso bili deležni partizanskih dobrot, so jih bili vsaj sokrivi. s svojim molkom. Zakaj krivica je krivica, rana je rana,, pa naj jo nam zada nož v demokratski, ali pa v klerikalni roki; vsa« kokrat teče kri in bodi. In kakor se vse kri« vice maščujejo na tistih, ki jih zadajajo, tako se bodo maščevale tudi sedanjie krivice morda celo preje in hujše, kalkor bode marši« komu ljubo. Kdor pa že hoče biti žoga, naj se potem ne pritožuje, ko dobi — brco. Ako je s pomočjo partiza.nstva zasedel udoben stoiček, naj ne kliče pozneje organizacije na pomoč, ko mu ga izpodnese partizansbvo. —ski. nile se bodo samo tistega., ki bodo, v njem slutile usmerjeno osebnost, izžarevajočo bo» gastvo svoje duševnosti na vso svojo okolico. Danes je najvažnejše, da se žena vobče, zlasti na vzgojiteljica zaveda svoje naloge v družbi. Ali jih ni premnogo, ki občutijo delo, poklic kot balast in prokletstvo, ki se posmehujejo vsakemu zanimanju za javna vprašanja,, iker so pač vzgojene v zmotah in predsodkih tisočletne tradicije. Toda če se hoče žena v resnici usposobiti — in to se mora — da bo izvrševala pripadajočo ji na» logo v službi družbenega -razvoja v čim po» polnejši meri, tedaj mora smatrati svoj po» klic, svoje delo kot vsebino življenja, kot svojo subjektivno, in družbeno dolžnost. Imeti mora smisel za skupnost, zavedati se mora, da je del celote, ki bo tem popolnejša, čim bolj bo popolen delež, ki ga, prispeva posameznik. Šele kadar bo prepojena žena» vzgojiteljica s to zavestjo, šele tedaj bo* lah« ko uspešno delovala med narodom, šele te« daj bo imelo njeno delo trajen vpliv na oko» lico. In v tem ozi.ru je ravno delokrog učite» Ijioe zelo obsežen in zelo hvaležen, kajti ne samoi izobraženka, ■ ampak tudi preprosta žena iz naroda mora razumevati svoj položaj z ozirom nase in na družbo. Da, ravno kmeč» •ka žena mora biti vzgojemia v pravo* smer, •ravno onai se mora ¡zavedati svoje naloge v življenju ibolj kot doslej. Saj se iz kmečke žene»matere rodi masa naroda. Zato lahko smatramo, naravni poklic žene za. delno pod« ročje socialnega in narodnogospodarskega delovanja. Kako vzgojiti ženo. za ta njen po» klic, nam podaja Danska najlepši vzgled. Tam zahteva navada, da se posveti vsalka deklica — katerikoli poklic si pozneje izvoli — eno leto1 domačemu delu. Za deklice tako» zvanih nižjih slojev je taka dvojna izobrazba naravnost življenska zahteva. Kajti neizvež» bana dekleta bi vsled sllabei plače ¡zapadla prostituciji, pri onih pa, ki so samostojne gospodinje, se pa nezadostna ! redizobrazba v gospodinjstvu maščuje na telesnem in du« ševnem blagostanju družina. Ne samo, da doseže žena, ki stopi v zakon popolnoma n£« poučena o dolžnostih matere in gospodinje s sredstvi, tki so ji n'a. razpolago, najslabše uspehe, da neguje in hrani otroke in družino neracijonelno, temveč neusposobljenost že« ne v gospodinjstvu je velikokrat tudi vzrok, da se udaja mož alkoholu, da propada dom in družina. Zato je nujno, da. poklic gospo« dinje 'tudi pri nas pravilno presojamo., da se pričnemo tudi pri nas zavedati, da nove 3. Služba državi, ki obstoji v prvi po« moči1, gasilstvu, misijonarstvu, reševanjlu življenja in vršenju drugih kolektivnih in javnih dolžnostih. 4. Fizično zdravje: mladina se navaja vežbati svojei telo in brigati se za svoje zdravje. Kalkor iz težkih sanj se zbudi človek, ki je postal dober skavt in spozna, da je svet lep, da. pa ima tudi obilo prilike, udejstvo» vati se s tem, da pomaga trpečemu bližnje» mu, da najde srečo v delu, poštenosti in pre» prostosti, da najde zdravje v čistosti, zdrži nosti, da uspeva v ubogljivosti in disciplini, da časti rokodelstvo in se sam nauči mno« goterih ročnosti, da z resnicoljubnostjo da podlago dobremu značajiu, da z lahkoto in veseljem vrši dolžnosti napram Bogu. domo« vini, in državnemu poglavarju in je tako kot izvrsten človek srečen in dober državljan in 'koristen član človeške družbe. Posledice skavtske vzgoje se pozna tam, kjer štejejo na stotisoče skavtslke mladine. V Angliji, domovini, skavtizma, zapirajo jet-niš« niče, na mnogih vodilnih državniških mestih Združenih (nad 1 milijon skavtov) in drugih držav sede skavti, mnogo tisoč skavtov je bilo odlikovanih tam, ker so rešili množice ljiu-di iz morskih valov, jezer, rek, iz ognja, razmere zahtevajo tudi od žene«gospodinje drugačno, novo orientacijo, da je naloga go» spodinje nov problem, ki ga mera rešiti ona sama. Vse žene, ki so prav razumevale žensko gibanje, so uvide'e in povdarjale eitično»kul» turno važnost tega problema,. Smisel tega problema je v tem, da se mora žena pričeti vzbujati v njenem najbolj ženskem poklicu k iskanju in dviganju njene duševne bitno» sti, njene, dosedij speče osebnosti. Po dru» gih državah imajo gospodinje v tem smislu izvedene samostojne organizacije in avstrij» ski »Osrednji svet duševnih de1avcev« je že pred leti pnzmal taki organizaciji pravico rednega članstva, to se pravi, da smatra žene»gospodinj.e za duševne de'avke. Te že-« ne so že spoznale, da je za nje samo dvoje možno: ali vegetirati še nadalje kot sužnja, ali postati človek» žena v najvišjem smislu in kot taka vreden član boljše, novo se po» rajajoče družbe. »Delo« bodi tudi nadalje deviza !žen.e«gospodinje, toda to delo bodi oduševljeno in nai vodi k doslej neslutenemu notranjemu zadovoljstvu. Kajti v njej bo vzrastlo spoštovanje do lastnega dela, do lastne vrednosti in s tem bo prisilila tudi druge, da bodo spoštovali njeno delo. Saj vemo, kako malo ste ceni še danes žensko delo, zlasti deloi gospodinje, dasi je najbolj naporno in duhamorno. Temu omalovaževa« njiu je žena sama kriva, ker ji manjka samo» zavesti, poznanja lastne vrednosti. Danes so še nepregledne prednosti, ki bodo ¡zrasle iz duhovnega razvoji žene, zlasti matere in go« spodinje, bodisi da bodo te posledice dru« žabnega, pravnega ali gospodarskega značaja. Naša naloga je, da tudi našim ženam pokažemo pot k temu podvigu. To je zami« slila naša organizacija izvesti v gospodinj» sko«nadaljevalnih šolah in 'takozvanih de« kliških krožkih. Za izobrazbo podeželskega ženstva je nujno potrebno eno1 kot drugo, tkajti eno spopoinuje drugo. Nikakor ni smatrati dekl'Skih krožkov samo kot neko pripravo, za gospodinjsko« nadaljevalno šolo, marveč gosp.'dijnska šola bodi baza za dekliške krožke. Gospodinjsko šolo poSečajo mlajša dekleta, !:i so bolj ali manj dovzetna le ¿a konkreten pouk, a. se jim oib spretnem vodstvu prične vendar vzbujati smisel za razna vprašanja. In ko so dekleta absolviraia gospodinjsko šolo, šele prav začutijo potrebo in željo, po nadaljnji izobrazbi. Tu je naloga krožka, da na eni strani utrdi to, ¡k"n.r so. pridob'ia dekleta v gospodinjski šoli, na drugi straii pa končen» trira svoje delo v smer duhovne izobrazbe s tem, da jim predoči globlji smisel in pomen njihovega dela in stremljenja. Seveda zlasti spočetka ne bo mogoče osnovati v vsakem kraju obojega, zato bodo prišli krožki za enkrat v poštev zlasti tam, kje.r iz kakoršnegakoli vzroka še ni gospo» dinjske šole. To bo nekaka moralna pobuda za prebivalstvo, da bo zahtevalo od oblasti ustanovitev gospodinjske šole, kajti krožek-more podati le teoretično ono, kar kmečke žene nujno potrebujejo, da znajo predvsem praktično. Torej nikakor ni podcenjevati po« trebe in/ pomena krožkov. Poznejle,, ko bodo gospodinjske šole postale obve.zne po vseh krajih, bodo prišli tudi dekliški krožki do prave veljave. Tu: ¡bo. središče vsega prosvet« nega dela, tu se bodo shajala de.-cleta k skup« ni;m razgovorom, k pouku v vseh vprašanjih, kojih poznanje zahtevajo krajlevne in časov« ne razmere. V krotkih se bodo vršila siste» matična predavanja za vse ženstvo, ki bodo imela namen, seznaniti tudi ženo z gospo» darskimi vprašanji; tu se bodo shajala de» kleta k skupnemu razvedrilu, k pevskim va« jam, k igram; osnovala, se bo> knjižnica in čitalnica itd., skratka krožek bo žarišče, ki naj dvigne našo kmečko in delavsko ženo, a tudi našo učiteljico. Vem. da, bo marsikatera tovarišica rekla: »Lepi načrti, a kako jih izvesti?« izpod podivjanih konj' litd. Žrtvovahje sa« mega sebe za dobro drugih je onim izvidni» kom naslada; pridobiti vse zmožnosti,, da s« more vršiti viteške čine, prva dolžnost. Ni čudno, da je tam vsakdo skavt: delavec, kmet, meščan, državnik in vladar. Skavtu radi oddajo1 službo. Angleški dominijoni sprejemajo priedvsem skavte kot naseljence, jih pri tem podpirajo, naseljujejo, preskrbu« jejo jim službe in jih še dalje utrjujejo v sklavtizmu, saj vedo, da bodo kot dolbri skavti vestno- vršili svojo silužho povsod, ker jim tako velevajo zakoni in srce. Liga narodov odkaziuje v komiteju za varstvo in skrb mla« dine mladim skavtom nekatera važna mesta. Kako delajo, skavti, česa se uče in drugo bom povedal prihodnjič, če mi bo gospod urednik v ta namen prepustil kaj prostora. Sicer pa dajei pojasnila tudi Zupa izvidnikov in planink v Ljubljani, poštni predal 178 in pa knjigi: Robert Baden«Poiwell »Izvidnik« (v cirilici, naroča se pri Glavnem stanu Iz« vidnilka i Pla-ninki, Beograd, Studenička 62) ter ista v nemščini: Robert Baden«PowelI »Der Pfadfinder«. Zanimiva knjiga je to. Tudi ilustrirana. Nov svet se bo odprl one« m'u, ki išče novih potov vzgoje, pa tudi one« mu, ki hoče ^-bogatiti svojie .notranje živ« ljenje. Pavel Kunaver. Za podvig slovenske žene. (O pomenu in delu dekliških krožkov.) / Res, da je vsak začetek težak za mlajše tovarišice, ki pridejo v popolnoma nov kraj, ki ne poznajo razmer in ne mentalitete pre» bivalstva. Iz lastne skušnje mi je znano, s kakim nezaupanjem spremljajo ljudje vsak korak učiteljice, zlasti mlajše. Marsikje ni« majo vere ne; v njeno zmožnost, ne v njenio razumevanje njihovih potreb in teženj. Naš je pač vzgojen v nezaupnosti do nas šega stanu. Ne pomaga nam iskati krivce, temveč z delom dokažimo ljudstvu, da je v zmoti. Toda eno je predvsem potrebno: manj» kati ne sme pravega zaupanja v samo sebe, kd nam edino pomore premagati ovire in te» žav-e, zaupanja, ki nam bo v prvem početku nadomeščalo prijatelje in bodriloe na naši poti. A kar je pri tem najvažnejše: vera v samo sehe in zmago našega dela vpliva na človeka z magnetieno silo in pridobiš si za» upanje brez vsiljevanja in reklame. Z za* •upanjem od strani ljudstva pa je led prebit. Toda treba je delati previdno: manjkati ne sme psihološkega takta, notranjega čuta, ki mam narekujte- smernice, po katerih nam je uravnati delo, da se ne zalctimoi in ne izgu» bimo tal pod nogami. Kajti delo se ima ved« no uravnati po prebivalstvu, po potrebah in ■razmerah kraja in časa. Drugačno pot je treba na pr. začrtati v kraju, Ikjer tvori ve« čino prebivalstva delavstvo, drugačno zopet v izrecno poljedelskih krajiih. Vobče je pa o načinu dela podala iz» črpne smernice tov. Dolganova v lanskem tečaju* in so bile pozneje priobčene tudi v »Tovarišu«. Tu bo našla vsaka tovarišica vsaj za začetek svojega dela primerna navodila. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, za» ključi poverjenik sejo. UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 25. septembra 1928. Andrej Skulj, Josip Kobal, poverjenik. Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana. (Poročilo o 1. seji dne 22. in 23. sept. 1928.) Po končani javni Seji je razpravljal ožji sosvet o tekočih notranjih zadevah v organi» zaciji. Tudi te seje se je udeležilo več uči» teljev. Otvoritev. Poverjenik tov. Skulj pozdravi navzoče, Ugotavlja sklepčnost in javi, da> sta se tov. Mervič in Ribičič opravičila, do-čim se na« haja tov. Mencin na kmetijskem tečaju v Št. Martinu pri Gradcu. Tajniško poročilo. Tajnik tov. Kobal poroča o tekočih za« devah. V svojem poročilu govori o namešča» nju novincev in onih tovarišev, ki so odslu» žili fcadrski rok. Dalje navaja slučaje pre« meščanj tov. Ahačičeve, Černuta, Goriška in Šinigojeve, odstranitev nadzornika tovariša* Šumra, obsodbo tov. Ljudevita Tomorija in ¡odpust .treh učiteljfev v Prekmurju. Nato poroča kratko O II. izobraževalnem tečaju, o delovanju odsekov pri poverjeništvu in o popravku, ki ga zahtevata Izvršni odbor in tov. P. Flere. Napravili so se nastopni sklepi in zaključki: 1. Da so nameščeni učitelji, ki so odslu« žili kadrski rok, je v veliki meri zasluga or« ganizacije. 2. Tov. Gorišek in Asta Šinigojeva naj pošljeta poverjeništvu objektivno poročilo o vzrokih svoje premestitve. 3. Z ozirom na odstranitev nadzornika tov. H. Šumra se strinja ožji sosvet s stali« ščem objavljenim v »Učit. Tovarišu«, t. j. nihče se ne sme premestiti ali odstraniti, dokler niso- dokazani in ugotovljeni službeni pre g reški p-o rednem disciplinskem sodišču. 4. V slučaju obsodbe tov. Tomorija naj se vpraša za mnenje pravo varstveni odsek pri Zvezi državnih nameščencev. 5. Odpuščeni učitelji Breznik, Draksler in Horvat naj vlože prošnjo za ponovni spre« jem v državno službo. V bodoče naj šolska oblastva ne uporabljajo takoj najvišje kazni proti učitelju, ampak, naj izrečejo obsodbo na temelju redne disciplinske razprave. 6. Poverjeništvo UJU odobrava vsako izobraževalno akcijo, ki temelji na ideji, da potom nove vzgoje vstvarimo boljšo družbo, odklanja pa vsak poizkus, ki bi hotel to akcijo speljati na strankarsko politična pota. Poverjeništvo UJU je voljno še nadalje vse« stransko podpirati talko samoizobraževalno gibanje, ki nudi učiteljstvu zr-a-ven splošne tudi strokovno izobrazbo. Za bodoče naj predloži Oio teme in imena predavateljev ožjemu sosvetu v pregled in odobrenje vsaj dve meseca pred začetkom tečaja. 7. Dopis Izvršnega odbora UJU v Beo« gradu, ki zahteva popravek tajniškega poro« čila na pokrajinski skupščini, naj se priobči s pojasnilom v »Učit. Tovarišu«. Delovanje odsekov. Po- kratkem poročilu tajnika tov. Kobala o delovanju odsekov pri poverjeništvu so se sprejeli sledeči sklepi: 1. Ožji sosvet pritrdi predlogu Oio, da se pozoveta v odsek tovariša Jos. Dolgan iz Planine in Ernest Vrane iz Studencev. Pot« nine se (krijejo iz zneska, določenega za sa» moizobrazbo. 2. Ne pritrdi se predlogu Oio, da bi se krili stroški za II. izobraževalni tečaj iz pre« ostankov fonda za učiteljski naraščaj iz prejšnjih let. Stroški naj se krijejo iz teko« čeg-a računa. 3. Predlog Oio, da bi se objavil referat tov. K-osove »O gospodarskem razvoju in ženi« v »Učit. Tovarišu«, se odkloni in skle» ne priobčiti referat v »Popotniku«. 4. Pritrdi se predlogu Oio, da prispeva odsek za pisarniško1 moč mesečno 150 Din sktapno 'za vse odseke, vštevši »Mladinsko Matico« in 150 Din za pisarniške potreb« ščine. Za te naj se predloži glavnemu bla» gajniku saldirani račun. ♦ 5. »Mladinska Matica« naj izda namiesto knjige o radiju primerno knjigo o gospo» dinjstvu za deklice, slično knjigi »Sadjarčki«. 6. Šolskoupravni odsek rešuj vse spise sproti in kolikor mogoče naglo, da zadeve ne zastarajo. Društva naj se o sklepih točno obveščajo. Važna vprašanja naj se vselej objavijo; tudi v stanovskem glasilu. 7. Ker so osnovani vsi odseki pri pover» jeništvu z namenom širiti in poglabljati splošno in strokovno naobrazbo svojtega članstva, participirajo vsi potrebna finančna sredstva iz sklada, določenega za samoiz» obrazbo. 8. Stiki z učiteljskim naraščajem tako v Ljubljani kakor v Mariboru naj se poživ-e! Gospodarsko stanje organizacije. O njem poroča na kratko glavni blagaj« nik tov. Grum in -apelira na vsa društva-, da plačujej-o članarino redno in naprej, da more zadostiti 'raznim plačilom za tisk. Uredništvo »Popotnika«. Tajnik prečita dopis dosedanjega »Po» potnikovega« urednika tov. Pavla Flereta z dnie 20. avgusta 1928, ki z njim odlaga ured« ništvo, n-avajajoč razloge za ta svoj korak. Ožji sosvet je vzel odpoved na znanje. Po» verjenik pojasni, da smo storili vse, kar se je storiti dalo in moglo. Treh pol »Popot« niku« pa nismo mogli dovoliti iz finančnih razlogov. Tov. Flereta smo nameravali po» vabiti na tozadevno anketo, a je vabilo po» verjeništvu vnaprej odklonil. Sklep: Ožji sosvet pooblašča poverjeništvo, da stopi v stik z nekaterimi učiteljskimi kapa» citetami v Ljublj-ani in Mariboru, ki naj pre« vzamejo uredništvo »Popotnika«. Stvori n-a-j se redakcijski odsek iz pristašev obeh struj. Slučajnosti. Ožji sosvet je ugotovil na temelju poro» čil nekaterih članov, da so izdale prosvetne oblasti razne odredbe, ki se ne strinjajo /. rairtisterialnimi odloki. Pri nameščanju sr zavladali strankarski oziri, zlasti v ljublj-an« ski oblasti. Pri predlogih se ne upoštevajo niti starost, niti ocena, niti družinske- raz« mere. Spnejeta sta bila nastopna slklepa: 1. Poverjeništvo naj nadzoruje odloke oblastnega odbora in prosvetnega oddelka, naj kontrolira njih zakonito opravičenost in skladnost z ministeri-alnimi naredbami, či» novniškim zakonom oziroma ustavo. V sl'u» čaju nepravilnosti naj se dotična -oblast opo» zori na zakonite predpise. Ce ibli to ne uspelo, je prijaviti krivice ministrstvu prosvlete. Če bi niti tu ne dosegli povoljnih uspehov, je titeba pogrešlke označiti na črni deski. S ta» k'im postopanjem se zavarujemo pred uprav» no anarhijo. 2. Nameščanje se ne vrši točno po 'zak-o» nitih predpisih, temveč prevladujejo še Med» no strankarski oziri. Ob vsaki razpo-redbi učiteljstva naj nezakonito preterirani prija» vijo poverjeništvu potom svojih 'učiteljskih društev, 'ki prevzamejo vso i odgovornost, svoje utemeljene pritožbe, da se javno doku» mentirajo. Dvojno prepričanje. (Glas preko meje.) Ta članek je bil prioboen v »Učiteljskem listu«, a ga je cen» zura zaplenila. Pošiljamo ga čita« teljem, da spoznajo 'koliko svobode je bilo tam za mejo. Veliko gnilo rano je odkril Cankar na značaju gotovega dela slovenske inteligence. Inteligence in poluinteligemce, kajti kmlet in delavec sta zdrava, v delu ojeklenelaj in ne poznata te bolezni. Rana je to v dvojnem prepričanju. Eno prepričanje shranjleno doma v za» prti sobi in zaklenjeni skrinji, drugo v jav» nosti, na cestah, v družbi, ob slovesnih pri» likah. Za to epidemijo boleha v precejšnji meri tudi naše učiteljstvo. Stan, kateri bi moral biti mož, če naj bo stan vzgojiteljev, ta stan sili v barbarstvo. Radi neresne pret» ¡nje, radi kosa kruha, 'kii mu ga ponujajo i viška in zopet odtegujejo, je zmožen učitelj inteligent negirati samega sebe, razcepiti svoj značaj na dvoje. Doma v zaprti sobi toži nad svojim ljudstvom, ali že istočasno je pripravljen, da se udinja komurkoli. Da bi pomiril svojo vest, išče in najde premnogo izgovorov. Tako zahteva čas, sili se ni mogoče upi» rati. kako b-o pa ljudstvo- brez mene živelo. Zadaj pa čepi še skušnjavec, ki ne» utrudno prišepetava: kruh, kruh, glavno je kruh. Živel je Cankar in napisal »Hlapce« ter poglavja o dvojnem prepričanju. Imeli smo preroka in kritika življenja, ki je brez» obzirno odkril bolno stran našega značaja. Postavil nam je strašilo v proso oportuniz» m-a, a smo slabši od vrabcev in vran. Zakrilili smo v protest ali ziniti se nismo upali. Našo slabost poznajo dobro tudi od» zgoraj. I Ni slučaj, čisto dosledno je, če je -ob» lastnik prišepnil učitelju o dobroti dvojnega prepričanja. Zgodilo se je to. Poskus se ta» krat ni obnesel, ali danes visi v salonu one» ga gospoda veliko odloženih sukenj (Cankar: »Ob zori«). Ali 'bi se nekoliko ogledali po njih? So tam suknje mladih, neizkušenih ljudi, ki še niso preizkusili svojega koraka v živ« ljenju. Milost z njimi! Najmanj je bilo v njih svetohlinstvai. — Pa pridemo do sukenj prečudnega kroja. Obračaš jih lahko in če jih oblečeš na prvo' stran, kažejo -eno barvo, če pa jih obrneš, itooš videl drugo. Gospod pa se ne sramuje teh sukenj. Odložila je tu svoj plašč opevana roža slovenskih poetov. Veliko je bilo tvoje poslanstvo, a Ik-lavern je konec o roža! — Naposled vidimo še stare ponošene suknje, pa se vprašamo, kako so te zašle sem? Joj, tik pred smrtjo ljudje odlagajo suknje! In teh nas je najbolj sram. Da, slovenski učitelj je postavil na kra» roo svoj* značaj. In kdor je to kramo kupil, ni dobil značajev. Kjer pa ni 'značajev, tam ni ljudi- Prazne suknje so, Ikiatere lahko po» baše jutri kdorkoli pride s skledo leče. Mir. Damam z dežel« je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladja. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del ae priporoča lhM\M frizer za dame io gospode, Ljljana Sv. Petra cesta 12. POZOR GDČ. IN OOSPE UČITELJICE, ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477. Splošne vesti. — Nova kategorija učiteljstva — volom» terjL Pa so jo pogrunta-li. Imamo prazne raz» rede in učitelje brez službe. Ker ni denarja, da bi nastavili nove učne osebe, pa so iznašli volonterje, kateri bodo zastonj poučevali s sladko nado prednosti pri namestitvi, kadar bo kreditna možnost. Za 30 takih tlačanov v vsaki slovenski oblasti je prilika sedaj, ka« kar je dovolilo prosvetno ministrstvo in po» roča dnevno časopisje. Slovensko učiteljstvo mora miovo kasto odločno odkloniti, ker je ta način nastavitve krivičen in nemoralen. Vo» lonter more biti le tisti, kateri je v dobrem gmotnem položaju, da ne potrebuje naše že itak skromne plače. Tak pa sploh rte potre» buje službe. Vsled razmer pa se bodo pri» glasili tudi reveži, da bodo pri- napornem • delu — stradali in si nakopali kal bolezni že prvo leto za vse življenje. — To nciv-o iz» najdba bi bilo na vsak način dobro — pa» tentirati — Nekatere verzije o nameravani revi» ziji uradniškega zakona. 1. Vse položajne plače se zvišajo, osnovne -plače ostanejo ne» izpremenjene. Kako bo z draginjskimi do» kladami, se še ne ve. 2. V vseh kategorijah se ukine zadnja skupina, ker bodo priprav» niki k-ot kandidati za uradniška mesta izven kategorije in bodo dobivali samo nagrado (adiutum). 3. V prvi kategoriji se vrine med sedanjo 3. in 4. skupino nova skupina s po» ložajno plačo 16.000 Din. 4. V drugi katego» riji sei izenačijo položajne pla-če s prvo ka» tegoriji» na ta način, da bo II/l enaka novi 1/5 (oziroma stari 1/4) s položajno plačo 12.000 Din, II/2 bo enaka novi 1/6, II/3 novi 1/7 in II/4 novi 1/8. 5. V tretji Ikategoriji se tudi izenačijo položajne plače z II. -oziroma I. kategorijo na ta način, da bo- III/l enaka II/2 oziroma! 1/6, III/2 enaka II/3 'oziroma 1/7 in III/3 enaka II/4 oziroma 1/8. 6. Tudi položajne plače zvaničnikov in služiteljev se sorazmerno zvišajo. Približno bi dobivali služitelji sedanje položajne plače zvainični» kov, zvamičniki pa sedanje položajne plače uradnikov III. kategorije. 7. S 25 službenimi leti mora dobiti vsak uradnik I. kategorije 4. skupino, vsak uradnik II. in III. katego« rije pa 1. skupino; ne glede na položaj, ki ga zaseda. 8. Pogoji za upokojitev so poostreni. Za dosego polne pokojnine se zahteva 35 let službe in 60 let starosti. Predčasna upokoji» tev bo zvezana z večjimi težkočami. 9. Vojna leta se bodo štela šele pri upokojitvi in sa» mo, če se uslužbenec upokoji zaradi bolezni ali iz službenih ozrrov. 10. Večja, potrebščina za tako revizijo uradniškega zakona znaša 200 milijonov dinarjev na leto. — Čehoslovaški učitelji v Ljubljani. Ka» kor -smo že poročali, so prišli v nedeljo 30. sept. v Ljubljano- čehoslovaški učitelji spe» ciainih šol, t. j. šol za slepo deco, gluhonemo, pomožnih šol, vzgajališč itd. Na kolodvoru se je zbralo ob 14. uri ob prihodu dunajskega -osebnega vlaka, s katerim so se pripeljali v Ljubljano- čehoslovaški socialno»prosvetni delavci, 35 po številu, veliko število učitelj» stva in drugega občinstva, ki so priredili go» stom -prav prisrčen sprej-em. Prvi jih je po» ¡zdravil v imenu učiteljskih izborov gluho» nenfnice in pomožne šole strok. obl. šolski učitelj g. Ljubo Dermelj. Njegovemu po» zdravu je sledil pozdrav g. Andreja Skulja v imertu pov. UJU ter nadzornika g. Lužarja kot zastopnika prosvetnega oddelka velikega županstva,. Velikega župana je zastopal -pri sprejemu g. dr. Graslelii, oblastni odbor pa g. d-r. Brecelj. V imenu Č-sl. obce in Jugoslo» vensko»čehoslovaške Lige so- bili navzoči gg. univ. prof. dr. Kral, publicist Božidar Borlko in g. Klapalek. V češkem jeziku je v imenu omenjenih društev pozdravil goste in rojake g. prof. Kral. V imenu mestne občine ljub* Ijanske je čehoslovaške brate pozdravil na» mesto odsotnega župana dr. Puca obč. svet» nik g. Anton Likozar s prav prisrčna in toplo dobrodošlico. Nato so gostje odšli s svojimi tukajšnjimi stanovskimi tovariši na dode» Ijena jim stanovanja, nakar so si ogledali mesto., — Zvečer je bil pri Štruklju prijatelj» ski sestaneik, na katerem je kvartet zaplel več slovenskih narodnih pesmi. Naslednji dan so si gostje ogledali gluhonemnico, pomožno šolo in državno vzgojevališče. Zanimali soi se iza ureditev naših zavodov, za or-ganiza» cijo in administracija, za pouk in vse po* drobnosti. Mled gosti je bilo do polovico strokovnih učiteljev gluhonemnic, zelo mno» go strOkovnih učiteljev iz čehoslovaških po» možnih šol, nekaj pa jih je bilo iz zavodov za moralno pokvarjeno deco. Čehoslovaški JOSIP DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. II. razred. Velika noč: Rimski vojaki; orožje; .čelada; oklep; obleka; obuvalo; ali imajo še vojaki tako orožje in tako obleko; puška in smodnik; kako so oblečeni drugi ljudje; že» na; otroci; kakšne obleke imamo tudi sedaj; kakšnih oblek nimamo sedaj; kaj delajo raz» jbojniki; kako so jih enkrat kaznovali; kako bi jih sedaj; smrtna kazen po nedolžnem; krivica; komu se je Kristus smilil; kdo je bil najkrutejši; sodnik; Izakon; bogataši; pis» marji; reveži; vojaki; mesto; hiše in ulice; koliko let je od takrat; kako so govorili Rim» ljani; kako Judje. Maj: Kateri mesec; šmarnice; gozd, po» Ije in travniki; ptiči; veselje; december in maj. Pleve nje: Pasji peteršilj; kristavec; divji pelin; medena detelja; cikorija; rdeča lučea; bela lučea; ameriški rogovilček; njiv» ski zebrat; pasje zelišče; rumeni muhvič; zeleni muhvič; slak; osat; njivska preslica; korenine; listi; stebla; cveti; seme; zakaj se plevel tako hitro zaraste; hrana v zemlji; senca; enoletni in večletni pleveli; kako bi plevel uničili; jesensko oranje; plevenje; uni» čevanje cvetja in semena; pleti predno ocve» te; pleveli med žitom; pleveli med rastlina» mi, ki jih okopavamo; najhujši pleveli; na kakšni zemlji rastejo; na kašni zemlji raste preslica; plevice; pralica; oplevalnik; okopo» val-nik; kje je več dela; 'zakaj nimajo še vsi oplevailnikov in okopovalnikov; zadruga in razum. Živina na paši: Zaide v škodo; de» telja; mokra detelja; vamp; pred deteljo naj je živina suho seno; voda; trohar. Molžnja: Ali ima živina več mleka poleti kot pozimi; po kateri paši ima največ mleka; lakotnica in mleko; ali je boljše mle» ko sedaj ali pozimi. Zrak: Kje je najboljši zrak; kisik; gozd; ogljenčeva kislina; soba; zrak pred dežjem; v deževnem vremenu; prah v zraku; zrak po dežju; prah po cesti; gnojišče; amo» nijak; ponoči naj bodo okna odprta. Vasi v drugi oibčini: Šole v naši občini; iz 'katerih vasi hodijo v te šole; žu» panstvo; župan; katere vasi niso v naši ab» čini; v kateri pa so; kje je županstvo; koliko drugih občin je okrog naše občine. Korenine: Kalček; kam silijo kore» nine; barva; čemu so; vejnate, Vlaknate, plit« ve, globoke, srednje korenine; katera dre» vesa ali druge rastline imajo plitve ali glo» boke korenine; na kateri zemlji imajo i-ste rastline globlje korenine; ddbele in tanke korenine pri drevesih; korenine pri jablan', ki smo jo vsadili pregloboko ali pa pre« plitvo. Ne delati škode: Kdo jim je delal škodo; zakaj; zakaj jim -ni bilo po volji; tudi drugim ni p-o volji; ne hoditi po polju; po žitu; po ¡travi; zelena jabolka; poškodovanje dreves. Cerkev v sosedni far i: Dolgost, širOkost in visokost; streha; vrata; okna; zvonik; visokost; iz česa je streha; zvonovi; prostor v cerkvi; v kateri fari je več ljudi; oltarji; stebri; okraski; orgije; iz česa so kipi; marmor; barve kamenov; oblika tal; strop; olboki. Gradovi v sosedni občini: Na katerem griču; kam se vidi iz gradu; veli» kost; oblika; stolp; vrata; jarek; mostič; hlevi; dvorišče; zid; omet; okna; sobe; ognji» šče; ali bivajo ljudje v gradu; gospodar; nje» govo posestvo; kdo mu dela; plača; v starih časih; tlačani; desetina; tlaka; svobodni kmetje. Duhovniki: Župnik in kaplan; dej» kan; škof; kje bivajo dekan ali škof; papež; Rim; sosedne fare; frančiškani; kapucinarji; odkod so prišli; kje je ta kraj; Obleka po» svetnih duhovnikov in redovnikov; oblačila pri maši .ali drugih verskih opravilih. Vojaki: Kdo iz vasi je pri vojakih: nabor; kje so vojaki; obleka in orožje; čast« niki; generali; kralj; kako se ločijo po oble» kah; pešci; topničarji; konjeniki; čete; ubog» ljivost; dolžnost; čemu so vojaki; ka] se učijo. Meje: Tam čez Javornik; drugi orož« niki; vojaki; finančni stražniki; drug jezik; drug kralj; Italija; Slovenci; Julijske Alpe; Hrušica; kje je bila vojna. (Dalje prihodnjič.) f9 Imam časa z dne 16. pr. m. je akademski slikar Miha Maleš napisal v član« ku »Duševni profili četrte generacije« tudi to, da se zbira v Jakopičevem paviljonu pro» cesija diletantov in da je zaradi tega postala ta hiša tudi nekaika nesreča za slovenski na» rod. Piše, da je v to hišo vtaknil svoj nos tudi »šol maš ter« in tako> postal čez noč ume t« n,i!k. Tudi še piše io »pijontarjih« itd Z ozi» rom na to sem napisal za »Delavsko Poli« tiko« članek, v katerem poročam, da je ta »šolmašter« naletel na naša tovariša slikarja Vidmarja. Ker se je Miha Maleš tako žaljivo in ponižujoče obregnil s »šolmaštrem« ob naša tovariša, sem pozval učiteljstvo, da ne poseča njegovih razstav! V »Pondeljklu« zidne 24. pr. m. pa mi Miha Maleš takole odgo» varja: »Na pamflet T. S. v »Del. Politiki« štev. 75 bi ne odgovarjal, da nii pis.ee po« zval na bojkot mojih razstav celokupni uči» teljski stan, podtaknivši mi na zelo neroden način žalitve, Ik'i jih nisem zagrešil.« Dalje piše, da ni žalil učiteljskega stanu, temveč samo učitelje slikarje I. »Akademične sli» karje« (še v teh narekovajih se norčuje ia njih!!!): Frana Zupana, Nandeta in Dragota Vidmarja in Frana Stiplovška ter II. »II i» stratorje«: Erbežnika, Rojca, Humeka, But» kovič«Domna in druge. T.i so za Maleša »šoi« maštri« in »pijontarji« in nimajo pravice biti slikarji, pa tudi če bi tisočkrat več znali kakor on! Miha Maleš ne ve, da je naš stan zave» den, in da se čutimo ozmerjani vsi, pa ma-gari če bi samo enemu našemu tovarišu za; brusil »šolmaštra«! Nas veže tovarišlka skupnost in ne pustimo se smešiti od niko» gar. V nadaljnjem piše »da vztraja na. tem da so dela imenovanih samo. amaterske na» ravio, in da je pravi umetnik samo oni, ki je poklicni slikar in nič drugega, češ, dvema gospodoma se ne da služiti « Večina sloven» skih umetnikov je v državni službi. Ali sc. učitelji event, profesorji risanja ali pa v ura« dih. Še celo dva iz »četrte generacije« sta nastavljena na šoli! V službi sem vesten in pošten uradnik, svoj prosti čas pa porabim tako kakor se meni zdi. Ne bo Miha Male" diktiral, kaj naj imenovani v svojem pro« stem času delajo. Če on ne zmore tega. nam je prav žal. Vsi slovenski književniki imajo svoje službe, glasbeniki itd. Ali more M ha Maleš vsem tem očitati, da so zaradi tega, ker so. glasbeniki, književniki, slabi uradni» ki?! Če je človek zmožen upravljati dvoje del, je to le njegova vrlina, ne pa slabost, kakor si to Maleš misli. Naj navedem le 112» kaj primerov tudi drugih narodov: Rousseau, sloviti francoslki slikar, ki je bil iblajtar, A. Zaplin, znani ruski Ikipar, ki je v politični službi; slavni amerikanski dramatik O' Neill, fcii je sodnik; Bezruč, čehoslovaški pesnik, ki je bil poštar itd., itd. Našteval bi lahko brez prestanka. Kar se pa tiče ogromnega nežna» nja. ki ga Maleš očita imenovanim, sa.mo to: Dokler :ne bo on popoln v svojem delu, naj pusti druge lepo pri miru. In šfe enkrat, kar se tiče »šolmaštra« in »pijontarja«: To je ponižujoča psovka za učiteljski stan! Pose« bej prizadeti si bodo še posebej poiskali za« doščenja. Mi pa bomo pazili, da nam ne bo ilustriral naših listov človek, ki nas žali!!! — Tone Seliškar. — Opomba uredništva: Pri» pominjamo, da smo ta dopis prejeli, ko je bila zadnja številka »Učit. Tov.« že v tisku in naj oni, ki se po nepotrebnem razburjajo proti listu po raznih zakotjih, naslove svoje opazke na avtorja in primejo tudi seibe za nos. Po kotih se blatiti ne bomo dali in bomo takim »tovarišem«, ki še niso črke položili v list, a so pri zabavljanju prvi, tudi primerno njihovemu postopanju odgovarjali. — Za delovno šolo! Belokranjsko' uči« teljskoi društvo je imelo priliko na skupnem zborovanju s karlovaškim in jastreibarskim društvom v Jastrebarskem slišati zanimivo predavanje propagatorja delovne šole gosp. Jurja Križaniča, profesorja na učiteljišču v Petrinji. Zato so ga tovariši belokranjskega učiteljskega društva, ki so se udeležili ta« Ikratnega skupnega zborovanja, povabili, da bi prišel med njihovo društvo, da jim ob« širno predava o delovni šoli in o praktičnem pouku v njej. G. Križanie se je povabilu od« zval ter bo prišel predavat o priliki zboro» vanja BUD v Črnomelj, v sobto, dne 13. okto« brai. Celo predpoldne bo posvečeno na ta dan delovni šoli, in sicer tako, da bo 1. od 8. do 10. ure predavanje o delovni šoli; 2. od 10. do 11. ure praktični nastop v kombiniranem razredu od 1. do 4. šolskega leta; 3. od 11'. do 12. ure razprava. Na to opozarjamo zlasti tov. Pibrovca, Dolgana in Breganta ter vse tovariše in tovarišice iz vseh bližnjih in daljnjih drušfev ter jih pozivamo, da se ude« leže tega predavanja in nastopa tega odlič« nega delavca na poljlui delovne šole. Mi, ki smo poslušali izvajanja predavatelja o de« lovni šoli, zagotavljamo vsem tovarišem in tovarišicam, da jim ne bo> žal, če pohitijo, k temu predavanju in praktičnemu nastopu, kjier jim bo dana prilika, da v svobodni r^z» pravi izmenjajo svoje misli s predavateljem. — Za odbor BUD: Tončič. — P. S.! Tovariši iz novomeškega sreza se pripeljejo lahko z jutranjim vlakom, ki odhaja iz Novega me« sta ob 4"50 zjutraj, tovariši iz ostalih dru« štev bi pa morali dospeti v Črnomelj že v ipetek popoldne z vlakom ob 17*35, ker nočni vlak ne vozi. RAZSTAVA 7.-21. X« 1928 LJUBLJANSKI VELESEJEM — Razpis za sprejem v I. in II. letnik višje pedagoške šole v Beogradu i!n Zagrebu. »Narodna Prosveta štev. 72. z dne 30. sept. prinaša razpisa obeh višjih pedagoških šol. Na podlagi teh razpisov bo sprejetih v I. in II letnik v Beogradu in Zagrebu po 25 slu« šateljev, ki jim bo odobren enoletni dopust in bodo prejemali polovico svoje učiteljske plače. Poleg teh bo sprejeto v Beogradu in Zagrebu po 5 slušateljev, ki bi študirali na lastne stroaike. — Prošnje za sprejem je vlo» žiti do 20. 'oktobra pri rektoratu viš. ped. šole v Beogradu. — V Zagrebu pa je vložiti prošnje za I. letnik do 8. oktobra, a za III. letnik do 20. oktobra — direktno1 pri rakto« Tatu šole. — Prošnjam jle priložiti: zrelostno in usposobljenostno' izpričevalo, uverenje o službenih letih in oceno, krstni list, zdrav« niško izpričevalo, in kratek življenjepis (kje ii3 Ikako dolgo je služil — poročen ali ne, otroci itd.). — Kako utemeljujejo in zagovarjajo od« tegljaje za stavbene zadruge. »Naš Glas« pri« našla pod »Čin. glasniku« sledeče: Odtegljaji za stanovanjske in kreditne zadruge. S. 1. julijem t. 1. so stopile v veljavo izpremembe in dopolnitve uredbe o nabavljalnih zadru« gah in o Zvezi nabavljfalnih zadrug. Po teh izpremembah in dopolnitvah se odteguje vsem državnim uslužbencem po 10, oziroma po 5 dinarjev mesečno za to, da se stvori ka« pital za ustianovitev kreditnih in stanovanj« skih zadrug. Proti tem odtegljajem so se po« javili gotovi ugovori, v katerih se posebno povdarja, da .odtegljaji niso zakoniti. O tem je bilo govora v nekih dnevnikih, pa tudi .glavna kontrola je v tem smislu naslovila na finančno ministrstvo vlogo (predstavko). Keu ta oporekanja absolutno nimajo podlage, pa da obvestimo naše bralce, objavljamo tukaj odgovor, ki ga je dalo ministrstvo glavni kontroli, odgovor, iz katerega se najpopolneje vidijo razlogi, ki z,avra5ajo trditev o nezako* nitosti odtegljajev: — »S svojim aktom štev. 65.447 z dne 11. VI. je obvestila glavna kon« trola to generalno direkcijo, da smatra od« tegljlaje po 10, oziroma 5 dinarjev mesečno od uslužbencev glavne kontrole za račun Zveze nabavljalnih zadrug po razpisu te ge« neralne direkcije DR št. 83.298 z dne 27. pre» teklega meseca, oziroma po členu 14. uredbe o nabavljalnih zadrugah drž. uslužbencev po zakonu za neosnovane, češ, da je gospod fi« nančni minister po mnenju kontrole z ome« njenim čl. 14. prekoračil pooblastilo, ki se mu je dalo v čl. 374. finančnega zakona zla leto. 1928./29., to pa s tem, da je vpeljal novo doklado k davkom in obdavčevanje držav« nih uslužbencev. Osnovni largument, na ka« terem osnavlja tako svoje mnenje, je, da se' po čl. 7. finančnega zakona za 1. 1928./29. ne sme noben davek ali davščina, pia bodisi v katerikoli obliki, predpisavati niti pobrati, če nima zaslombe v tem zakonu in v prora« čunu. Na podstavi tega svojega mnenja je glavna kontrola z istim aktom obvestila, da ne more uporabiti čl. 14. uredbe o izpremem« ®ah in dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zia dru gah, niti ne .bo odredila, da bi se odte« govalo od njenega osebja. O priliki omenje» nega akta glavne kontrole ima generalna di» rekcija državnega načunovodstva čast obve» stiti, da ne more sprejeti stališča glavne kon» itrole, ki ga smatra za neosnovanega ,iz ma» slednjih razlogov: Ne drži, da se čl. 14. ured« be o izpremembah in dopolnitvah odrejuje nova doklada k davkom ali davek za državne uslužbence; zakaj odtegljaji po 10, oziroma 5 dinarjev mesečno nimajo niti najmanj zna» čaja doklade k davkom, davščine, davka, javne dajatve sploh, ter niti predpis, ki naj se na njegovem temelju ti odtegljaji vrše, ne spada pod čl. 7. finančnega zakona zia. Leto 1928./29. Značaj davka, doklade k davkom, javne dajatve sploh, določa predvsem dej1« stvo^ da se le=tta pobira za državo, kot delež, ki se z njim posamezniki udeležujejo, ustvar« ■janja sredstev za kritje javnih in splošnih potreb, ki se izražajo, v državnem proračunu. Odtegljaji po 10, oziroma 5 dinarjev na me« sec pa se ne vrše v korist države, ampak v korist neke uradniške ustanove, ki se je ustanovila zia gospodarsko zavarovanje nje« nih članov, državnih uslužbencev. Sredstva te ustanove niso državna, ampak njena last« na, oziroma uradniška; ustanova ima po uzakonjeni uredbi z dne 5. decembra 1920 administrativno avtonomijo,, ingerence dr« žave na njeno delo pa se kažejo le v na^« zorstvu, ki ga vrši finančni minister po svo» jem komisarju zato, da se predpisi uredbe v vseh slučajih točno. drže. Poleg navedenega govori v prilog stališča te generalne direkcije še en razlog a fortiori: Znano jei, da se vsi davki in doklade plačajo za državo, ne da bi imeli davčni obvezanci kako pravico, da se jim pravilno in zakonito predpisane in po» brane vsote vrnejo. V zadnjem odstavku čl. 14. uredbe o izpremembah in dopolnitvah pa stoji j.asno: »Če se kdo izmed spredaj ome>« njenih oseb v desetih letih, ko se je začelo odtegovati, ne okoristi z delom stanovanjskih ali kreditnih zadrug, imia pravico, da se mu vsota, ki se mu je zadržala, vrne. Očividno je potemtakem,, da ,g. minister za finance z omenjenim čl. 14. ni odredil .nobenega no» vega davka ali doklade k davkom za državne uradnike. To potrjuje tudi priloženi akt ge» neralne direkcije davkov, ker je smatrala ta generalna direkcija za potrebno v tej zadevi, da pribavi njeno mnenje kot pristojne dr» žavne ustanove. Razen navedenih zakonskih razlogov, ki stoje v nasprotju z mnenjem glavne kontrole, smatra ta glavna direkcija za potrebno, da poudari tudi še naslednje momente: Ko se je ustanavljalo uradniško zadružništvo z uredbo z dne 5. decembra 1920, ki je uzakonjena po čl. 130. ustave, so je uredbodajalec zavedal, da država vsled svoje finančne situacije ne bo mogla zagoto« viti uradnikom prejemke, ki bi bili popolno« ma zadostni za njihov obstanek. Vsled tega je želel, da potom zadružništva, potemtakem na indirekten način, s tem da kombinira pri» zadevanje države z njihovim lastnim delom na temelju samopomoči, olajša uradnikom življenje. Da bi se pa ta cilj dosegel, se je v uredbi z dne 5. decembra 1920 postavilo na» čelo obveznega ustanavljanja zadrug (čl. 1. uredbe). Ta princip obveznosti se je uporabil tudi v členu 70. omenjene uredbe, po kate» rem se kapital Zveze, v katero vstopijo vse zadruge, formira poleg ostalega tudi s tem, da se zadrži v teku 5 let vsako leto po ena desetina mesečne draginjske doklade od vseh državnih uslužbencev. Znano je, da se je po tej uredbi tudi odtegovalo, ko je sto» pila uredba v veljavo in se niso proti tem odtegljajem prav od nobene stmni formuli» rali prizivi, kakršne je sedaj spravila na dan glavna kontrola v svOjem aktu š't. 65.447/28, četudi je zakonski temelj sedanjim odteglja» jem po 10, ozirpma 5 dinarjev na mesec po« polnoma identičen tistemu, ki so se po njem prej vršili odtegljaji. Glede načela samega ne vsebujejo sedanje izpremembe in dopol« nitve uredbe o nabavljalnih Zadrugah nič no« vega v odnošaju do prvotne uredbe. Poči« vajo na istem načelu, ki je že zastopano v uredbi z dne 5. decembra 1920, samo da jo sedaj omogočeno, da se praktično uporabi to načelo, alias, da se izpelje po prvotni zamisli uredbodajalca. Važen je tudi še naslednji moment. Gospod minister za finance se je ravnal, s tem, da je predpisal izpremembe in dopolnitve, uredbe, v bistvu samo po želji ■državnih uradnikov in služabnikov, ki so se njih organizacije na svojih zborih izjavile v ogromni večini za izpremembe in dopolnitve uredbe v tistem smislu, v katerem so se iz» vedle. Potemtakem ne more biti govora o tem, da je gospod minister za finance želel vpeljati za državne uradnike in uslužbence novo doklado. k davkom. Na temelju vsega obrazloženega ima generalna direkcija dr« žavnega računovodstva čast obvestiti glavno kontrolo, da nima zakonske možnosti, izvzeti osebje glavne kontrole od odtegljajev po čl. 14. uredbe o izpremembah in dopolnitvah, glede odtegljajev, ki se vrše in imajo, vršiti od prejemkov vseh ostalih državnih uradni« kov in uslužbencev« To važno odločitev smo priobčili po »Čin. glasniku« št. 155 « NOTE ^ za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom ^^ Za naročilo dobavlja po najnižji ceni zadošča dopisnica. n MATIČNA KNJIGARNA" (Gg. učitelji poseben popust.) LJUBLJANA Risalno orodje kupite najboljše in ceoo pri Fr.P.Zajec.optik Ljubljana, Stari trg 9. I f 1/flTAD dro9eri*a'Pari""«''!« J. L iluinii Ljubljana, Sv. Petra c. 19 — Ali poučuješ domoznanstvo in zem» ljepisje na podlagi ¡ročnih zemljevidov? Le nia ta način dosežeš z lahkoto dohre učne uspehe. Čitanja nei moreš poučevati (brez knjige, ziemljepisja ne ibrez ročnega zemlje» vida. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebujte vse najno» vej še odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga. — Slike kralja in kraljice v spomin na lOiletnico obstoja naše države. Učiteljska tiskarna nam sporoča, da je založila in na» tisnila slike našega kralja in kraljice v umlet» niško izdelanem okrasku na urnietno»tiskar» skem papirju v velikosti, 23 X 34 cm. Slike so praiv primernoi darilo šolski mladini. V Okvir postavljene bodo kras vsaki učilnici in vsaki zasebni hiši, ki si želi ohraniti spomin na prvo desetletnico obstoja naše države. Cena sliki s poštnino vred 2 Din. Naročila zado» ščajio po dopisnici. — Samo predsodek je, če kdo misK, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ZIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ZIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. Ogromno iznenadjenje doživile su ove dane neke domačice, koje su prvi put prale sa Radionom. Ne samo da je rublje ostalo potpuno neoštečeno, nego je mnogo ljepše i bolje oprano. LPzrok leži u tome, što Radion ne sadržaje klora a niti drugih škodljivih pri» dodataka. — Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodne sile in njihove uporabe«, ki jo je sestavil P. Flerč. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogata ilustrirane» ga gradiva, Iki služi tako učitelju za obravna» vo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdelano in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki vedno bolj postaja neobhodna uporaba elektrike v človeški omiiki. — Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli drugih književ» nosti, začetkom šolskega leta iprav toplo pri» poročamo. Po ceni in priporočilu Glavnega prosvetnega sveta jo je odobrilo tudi mini» strstvo prosvete kot učbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol. Izšla je v Uči» teljski tiskarni, dobiva pa se za ceno 16 Din po vseh knjigarnah. —o Družba sv. Cirila in Metoda je edina družba, ki podpira šolstvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore! Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. PiAtAninA vseh vrst' jager peril0' J. IClUlllllt/ volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl. Miloš Karminik LJubljana, Stari trg St.18 Priporočam se za vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skupine šolskih otrok, legitimacije itd. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik. Folo „REKOlloško Šmuc, Ljubljana, Poljanska [.12 Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin la vezenj«. — Pokref učiteljic. —ž Na letošnjem samoizobraževalnem tečaju se je ponovno povdarjalo', da je vsak gospodarski podvig našega ljudstva, vsaka izobraževalna akcija med narodom brez» uspešna brez sodelovanja učiteljic. Zakaj? Ker je vsa resnična kultura naroda zavisna od duševnega nlivoja moža in ženie, da, lahko trdimo, da predvsem od nivoja žene. Dvig» niti našo> ženo je pa nedvomno v prvi vrsti poklicana učiteljica, saj jo okoliščine same naravnost silijo k temu, .zlasti danes, iko se čimdaljei bolj občuti potreba po vzajemnem delu v kulturnem, gospodarskem ter javnem življenju vobče. Resolucija, ki so jo sprejele tovarišice o tečaju soglasno, priča o razve» seljivem dejstvu, da to uvideva že večina 'učiteljic. Če se še niso vse one, ki so dobre volje, lotile dela, so nedvomno vzrok razne •ovire, ki bodo prej ali slej odpadle, treba je le nekoliko poguma in vztrajnosti. Mnogo jih pa že vrši svoje delo po dekliških krož» kih. ki so se izkazali kot najboljša oblika za to delo. Vse' one, ki so že osnovale krožek v svojem kraju, ali pa ki ga bodo, si dovolim spomniti na ohvjubo, da bodo takoj poročale 0 uspehu in načinu svojega dela. Če želi ka» tera od tovarišic kakih nasvetov, morda gle» de literature ali česa drugega, ji je centralni odsek vedno v vsem na razpolago. — A. V. PlfifpilitlP lastn' izdelki vedno v veliki izbiri. 1 le ItZllLIlts Najmodernejši vzorci. Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic. FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Obrambni vestnik. —ob »Slovenec« prinaša: »Učiteljskemu Tovarišu«. Ne razburjajte se. Opetovano ste že napadli naš list, SLS in njenle voditelje', pa smo molčali radi ljube stanovske vaše firme. Sedaj se vtikate v polemiko med na» mi in »Jutrom« in hočete obrniti vso težo na nas. Ne boš! Med nami in »Jutrom« 'gre za polemiko o SDSarskem partizanskem re» žimu med učiteljstvom. Mi smo na očitek partizanstva s strani »Jutra« odgovorili s či» sto konkretiziranimi slučajii in nismo obja» vili imen samo.radi spoštovanja pred učitelj» ekim stanom. S tem nismo napadali in v sta» novske zadeve se ne vtikamo. Pravice bram» be si pa ne damo vzeti tudi radi hudih oči »Učiteljskega Tovariša« ne.« — To jei vse, kakor je »Slovenec« opravičil vse psovke in priimke, ki jih je nagromadil pavšalno proti učiteljskemu startu. Stanovska organizacija UJU Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ;2Ai CELJSKI OKRAJ zboruje v soboto 6. okto» bra v mestni osnovni šoli v Celju. Začetek zborovanja točno ob 9. uni. Dnevni red bo obsegal poročilo o pokrajinski in glavni skup» ščini ter po možnosti poročilo tov. podpred» sodnice gie. Zupančičeve o njenem naučnem potovanju v Nemčiji. Sklepalo se bo o skli» canju občnega zbora in odborovih volitvah. = UČIT. DRUŠTVO ZA BREŽIŠKO» SEVNIŠKI SREZ. Redni občni zboir se vrši dne 6. oktobra ob 10. uri v osnovni šoli v Brežicah. = UČIT. DRUŠTVO ¡ZA SREZ DOL* NJA LENDAVA bo zborovalo dne 13. okto» bra 1928 v Beltincih v šoli. Pričetck ob 10. uri. Na dnevnem redu so poročila o pokra» jinski skupščini v Celjiu in glavni skupščini v Mariboru ter poročilo o seji poVerjeništva v Murski Soboti. Tov. blagajnik bo podal poročilo o fintančnem stanju društva z ozi» rom na sklepe zborovanja v Dobrovniku. Vsi člani društva se pozivajo, da se zborovanja sigurno, udeleže. — Tajnik. = UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO» VENJGRADEC zboruje v soboto, dne 13. oktobra 1928 ob 9. uri v Slovenjgradoui. Po» leg običajnih toSk je na dnevnem redu 1. po» ročilo o obeh skupščinah. 2. letno poročilo društvenih odbornikov, 3. volitev novega od» bora. — Na zborovanje so vabljeni tudii vsi v naš okraj na novo došli itovariši(icei). Pri» čalkuje se pol no števil na udeležba. = UČIT. DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ ima dne 13. oktobra t. 1. ob 10. uri v Ormožu svoj redni občni zbor. Razven običajnih točk j« na dnevnem redu: a) Taj» nikovo in blagajnikovo letno poročilo in pro» račun. b) Poročilo o letošnjih skupščinah; poročajo delegati., c) Poročilo o letošnjem samoizobraževalnem tečaju v Ljubljani; po» roča tov. VI. Klemenčič. č) Volitev novega odbora. = SAVINJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ zboruje v če» trrtek 11. oktobra t. 1. ob 10. uri na Gomil» skem. Poile,g običajnih točk dnevnega reeta je še razgovor o sestavi podrobnih učnih na» črtov ter volitev knjižničnega odbora za okrajno učiteljsko knjižnico. (Sr. pogl. v Ce» lju. P. br. 635/2 z dne 29. IX. 1928). Polno» številna udeležba stanovska dolžnost! = OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA se bo vršil v četrtek, dnie 11 oktobra v telovadnici II. deš<-e osnovne šole na Grabnu. ¡Pričetck ob 8. uri. — Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Poro» čila funkcijonarj.ev. 3. Poročilo o pokrajinski skupščin«. 4. Poročilo o državni skupščini. 5. Produktivna šola — predava tov. Rupnik. 6. Vo Litve novega odbora. 7. Slučajnosti. = UČIT. DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ ima redni občni zbor v soboto, dne 13. okltobra 1928 v Kočevju s sledečim dnev» ni m redom: 1. Poročilo predsednika:. 2. Po» ročilo a) tajnika, b) blagajnika, c) pregliedo» valcev računov. 3. Volitev novega odbora in dveh računskih preglednikov. 4. Poročilo' o skupščinah. 5. Razgovor o bodočem delov» nem programu. 6. Slučajnosti. = RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO bo imelo svoj redni občni zbor v po» nedeljek, dnei 15. oktobra 1928 ob 10. uri v osnovni šoli v telovadnici rua Jesenicah z obi» čajnim dnevniim redom. Udeležba je tovari» ška dolžnost. — Odbor. = BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v so» boto 13. oktobra 1928 v Črnomlju. Priče tek točnoi iob 8. uri zjutraj. Dnevni ned: 1. Pre» davanje g. ptrof. J. Križaniča iz Petrin je: »Delovna šola v 'teoriji in praksi« od 8. do 10. ura. 2. Nastop proi. J. Križaniča v IV. razredu črnomaljske šole od 10. do 11. ure. 3. Diskusija o predavanju in nastopu. Po» poldne: Pričetek ob 13. na». 1. Poročila funk» cijonarjev odbora 2. Proračun za poslovno leto 1928,/29. 3. Volitev odbora. 4. Slučajno» sti. Z oziirom na predavanje' in nastop prof. Križaniča pričakujemo polnoštevilno ude» ležbo. Vabljeni tudi tovariši(ice) sosednjih društev, kakor tudi oni tovariši(ice) našega sreza, ki še niso včlanjeni v našem društvu. Poročila: + UČIT. DRUŠTVO ZA SRES MUR» SKA SOBOTA je zborovalo 22. septembra 1928 na osnovni šoli v Murski Soboti. Čla» nov 83; navzočih 76, t. j 96%. I. Situacijsko poročilo. Tovariš predsed» nik Iko-nstatira rveliko ludeležbo, pozdravlja vse, posebno gosta iz dolnjelendavskega okraja in tovariše upokojence. Prečitajo se dopisi, loi so povečini odgovori na naše do» pise. Izvolil se je knjižnični odbor: Gabri» jelčič, Štubeij in Benkovič. O sitanju učitelj» skega doma je poročal tov. Hočevar. Sogla» sno se odobrava nakup primerne hiše za uči» teljski dom. Agilnost odbora U. D. se z ve» seljem ugotavlja. Izvolil se je gospodarski odslek več članov, ki bodo agitirali za nakup blaga pri U. D. aLi pa njemu v prid. O bla» gajniškem stanju poroča tov. Štubelj. Za» ostankarji na članarini požurite se s plače» vanjem! Sledilo je poročilo o celjski pokrajinski skupščini. Temu je sledila živahna debata, posebno o obmejnem šolstvu. Poročilo o državni skupščini je odpadlo in se bo poro» čalo na prihodnjem zborovanju. Precej (burno so se obravnavale interne društvene zadeve. Nekateri učitelji SO' se ču» tili prizadete po notici v »Učit. Tov.« in so zahtevali zadoščenja od učit. društva. Ugo» toviilo' se je, da članka ni pisal noben član odbora niti ne društva, zato društvo ne more dajati zadoščenja navidezno prizadetim, ka» kor tudi, da je dolžnost organizacije braniti predvsem članstvo! Dalje se je ugotovilo, da je v lokalnih časopisih vse polno, gnusnih napadov na učiteljstvo,, pri katerih sodeluje tudi učiteljstvo. V toliko večji meni se lahko čutijo prizadeti tovariši »prišleki«. Kdo naj da tem zadoščenje? Sklep: Učiteljstvo našega sreza zavrača vsie neutemeljene, posebno osebne napade na učiteljstvo in na šolstvo v Prekmurju. po, časopisju. Ker je. bil popoldne sestanek učiteljstva s poverjeništvom UJU, se je zaključilo zbo» rovanje m se bodo obravnavale ostale točke na prihodnjem zborovanju. Glasom sklepa odbora bodo redno na vsakem zborovanju tudi aktualna organdza» cijska predavanja. — Drugo leto praznujemo desetletnico osvoboditve Prekmurja. Gb tej priliki se namerava prirediti sreska šolska razstava. Pripravljamo se! Ciril Hočevar, it. č. tajnik. Naša gospodarska organizacija. Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za 172. in 173. smrtni slučaj (Marija Pečar, Št. Pavel in Ma» rija Kunšič, Ljubljana) v znesku 11 Din, za» konski pari 21 Din. Zamudnikom sem prištel še zaostanek. Za ta dva smrtna slučaja so prejeli dediči 22.535 Din. U. S. ima danes 2260 članov. Vestnik upokojencev. = DRUŠTVO UPOKOJENEGA UČI» TELJSTVA V SLOVENIJI vabi članstvo na občni zbor, ki se vrši na 20 dan oktobra t. 1. ob 15. uri pri »Majarončku« v društveni sobi z običajnim sporedom. — Odbor. Osebne zadeve. —ii Premeščeni so naslednji učitelji in učiteljice: Marija Osvald v Tržišče, Maks Pirnik v Litijo, Vida Tavčar v Stično, Pavla Peitler»Leskovec v Zagorje, Darinka Čebulj na Dolž pri Novem mestu, Gabrijela Treo PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZK E CENE H sije na nočnem nebu in tako tvori celoto. Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima &hkht> Krpenhns Mih —— -"ttetrj "" •"'"v. na Vrhniko, Frida Chvatal, absolventka višje pedagoške šole namesto v Šoštanj na me» ščansko šolo v Lichtentur novem zavodu v Ljubljani, Viktor Rom na meščansko šolo v Št. Lenartu v Slov. goricah, Josipi na Veršec v Malo Poljano v Prekmurjlu, Rafael Rihard z meščan,stke šole v Brežicah na osnovno šolo istotam, Danica Kiferle iv Brusnica pri No» vem mestu, Justina Gorjup v Šmartno v Tu» hinju, Marija Petelen na Rob pri Kočevju, Josipina Pajk k Sv. Križu pri Litiji, Josipina Žumer v Križe pri Kranju, Cecilija Štele v Kamnik k sreskemiui šolskemu nadzorniku, Amalija Laibič v Brigo pri Kočevju, Marija ArkoiTariko na dieško osnovno šolo v Rib» niči, Andreja Škulj v Veliki Podlog pri Kr» škem, Ana Gradišar v Brezovico, Franjo Božič v Loko pri Laškem, Andrej Zvan na meščansko šolo v Krškem, Franja Dominko» Urek v Zabukovje nad Sevnico,, Marija Ča» dež v Sinji vrh v Beli Krajini. Božo Srebre na meščansko šolo v Brežicah rra Leopold Paljk iz Lesikovca na II. deško šolo v Ljub» Ijani. MALI OGLAŠi Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In soeialn« namene občinstva, vsaka beseda SO par, Najmanjši uesek Din 5'—. SNOVNA RAZDELITEV P. FLERETOVE KNJIGE »PRIRODNIH SIL«. Pisatelj je razdelil knjigo na štiri dele. V prvem obravnava gradnjo doma, preskrbo vode, kurjavoi in kuho, vremenske in zvočne pojave. Torej najprej ono, kar je otroku najbližje, najbolj domače in najlažje, osnova za fiziko! Drugi del podaja temelj kemije, •kjer se razpravlja o, posameznih prvinah in spojinah, kako se pridobivajo, predelavajo in uporabljajo n. pr. naša hrana, obleka in obutev. Tretji del govori o delu — se torej pisatelj vrača nazaj k fiziki — kako se delo .meri, kaj je uspeh oziroma efekt in katera so znana sredstva za čim boljši in večji uspeh ter o raznih prometnih sredstvih. Četrti del se bavi z onimi pojavi prirode, ki so v naj» tesnejši zvezi z našo omiko in kulturo. Iz navedenega gradiva je razviden pravilen me» todičen postopek: od najenostavnih pojavov k vedno bolj sestavljenim in — modernim, kaikor nam neštete tehnične pridobitve vsak dan življenje lajšajo.« (Iz ocene dr. S. Do» larja). Knjigo »Prirodne sile in njihova uporaba« Pavla Fliereta je na osnovi mišljenja Glavnega prosvetnega sveta S. br. 579/27 mi» niistrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. ,Br. 62.950/2 odobrilo kot pomožni učbenik za prirodoslovje v višjih šolskih letih osnov» ne šole. Izdala in založila jo je »Učiteljska ti» skarna« v Ljubljani. Pripominjamo, da je to edini odobreni slovenski učbenik za prirodoslovje v osnov» nih šolah. Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji lestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3. Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana. Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, meniee in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in *odni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun et. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 V*. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —zd Odtegljaji za nabavljalne zadruge. »Naš glas« poroča: Izrecno opozarjamo na članek »Odtegljaj za stavbne in kreditne za» druge«, ki ga objavljamo na tretjem mestu. Sicer se je debatiralo o teh odbitkih že v Sa» rajevu na glavni skupščini. Odgovor, 'Id ga je tedaj dal predsednik skupščine g. dr. Jovano* vič na proteste, se v bistvu krije z argument tacijami finančnega ministrstva, samo da je odgovor sedaj bolj' obširen, tembolj pa aktu* alen zavoljo tega, ker je — po našem mnenju — nalašč izzvan po Glavni kontroli z name» nom, da že začetkom zapre usta vsem pro» testnfkom. »Ugodilo se je že opePovano iz» raženi želji državnih nameščencev, ki so se njih organizacije na svojih zbo,rih izjavile v ogromni večini za izpremembe in dopolnitve v tem smislu, v katerem so se izvedle...« Vprašamo: Kje pa je tista ogromna večina, ki je zahtevala te odtegljaje?! Na to vpra» šanje je treba zahtevati jasen in precizen odgovor. Nove kniige. —k Ciril Pregelj: »Nageljčki«. I. del. Zbri'ka enoglasnih otroških pesmi, rajev in iger iza nižjo stopnjo osnovnih šol. (1. in 2. šolsko leto). (Priimerna tudi za otroška za» bavišča. — »Nageljčki« III. del. Zbirka dvo* in troglasnih ptesmi za višjo stopnjo osnov» nih šol. Nabral in izdal____v Ljubljani 1928. Založila Jugoslovanska knjigarna. Obe zbir» ki — prva ima 103 pesmi, druga 61 — sta zelo dobri, porabni, 'bogati, 'talko da učitelj petja za nobeno priliko ne bo izlepa v za» dregi. Posebne hvale vredno je to, da je zla» sti za najmlajše izvrstno poskrbljeno. Saj zbirka izačenja pravzaprav z ritmiziranim govorom in preko najpreprostejših razlikov širi tns/ki obseg do 'popolne lestvice in pre« ko nje. Prav tako ne smemo prezreti tega, da je velika večina pesmi narodnih; pa tudi raji in igrice; zajemljivo je zlasti začetkoma gledati, kako je zbiratelj pobral drobtinice, med; narodom raztresene, in jih zgnetel v ljubko otroško potičko. I. del bo učiteljem in otrokom nudiil obilo veselja, užitka. — III. del ima 46 dvoglasnih, 16 pa troglasnih pes» mi. Zopet po veliki večini .narodne, pretežno slovenske, ndkaj pa tudi hrvatskih .in srbskih. Pesmi so primeirne, v celoti lepo prirejene; v št. 1. naj bi v drugem taktu alt pel: e (če» itrtiriko), d (osminko), cis (četrtinko); v pr» vem taktu druge vrste pa, da se ognemo trdim zaporednim .vdlikim terciam. naj1 alt pojle: h, cis, d, h, cis d (osminke). Riharjeva »Savica« (št. 5) je brez potretbe melodično izpremenjena. In še kaj podobnega bi človek kjie našel. (Pesem »Gor čez jezero« n. pr. ima napev v drugem glasu, pa se izdajatelj tega bržkone ni zavedal, zato ga je zaTadi »popolnejše harrruonijlc nekoIi'ko •izpremenii'. Prav tako se ne glasi dober slovenski velel» nik: malo zadrževati, temveč: malo zadržuj. Vrisk v št. 7. jie bolje, če izostane. Označbe za brzino: polagoma, veselo, lahko, sveiže tudi niso kdovekaj. Sicer pas je zbirka vse hvale im vsega priznanja vredna in jo bodo vse šole z odprtimi irokami sprejele in z ve» •sieijem lin uspehom rabile. Učitelj, Iki količ» kaj stremi za tem, da pouk petja poživi, ga dvigne, preosnuje, bo težko šel mimo priču» joče, res pripravne zlbirke. — K. Po sklepu lista. — LITIJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje (občni zbor) 13. oktobra 1928 ob lA9. uri dopoddne na državnem mo» škem učiteljišču v Ljubljani. Dnevni red običajen z dodatkom o poročilih obeh skup» ščin. Pridite vsi dosedanji p. n. člani in pri» peljite s sabo še novih, da bo jačje naše delo in da poraste naš uspeh! — Odbor. Hekfografičm aparati, Tovarna pohištva I. i» Naglas, Turjaški trg 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. zvitke, masa, Črnilo, trakovi JL«d- Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica štev. 6 dobite vedno in najceneje pri Teieton 2980. = Gostilna RAŽEM LJubljana, na Žabjaku Št.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe. Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. P. n. Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽiČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. « gro.rhq.ua: RESTAVRACIJA »NOVI SVET V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14. Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna. m ii Ljubljana, Kongresni trg 19 in podružnica prej IJontini, Ljubljana, Mestni trg št.17 priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo. Šole dobe znaten popust. 3IEŽ3IE Velezanimiva, pol judno - strokovna razprava. Poskusi moderne sugestije; njih vpliv na človeka v vzgoji in v življenju. Praktična vrednost teh ogromnih sil naše duše itd. Cena 28 Din. Gg. učiteljem 20°/o popust. .Veda in znanost' Celje. Razlaoova B Prepričajte se v ion Izdeluje Šopke, vence, trakove z napisi 1.1. d. i Ljubljana, Sv. Petra nasip 5 S ■ ■ i o dobri kvaliteti in nizki ceni vin S ■ ■ Hiw\uwwww\iranuwiuwfuvz 6 g g EE ¡= £ SE £ g £ £ e e e e e g Manufakturo NA OBROKE nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame 31 31 31 31 31 a s a a i % 3 31 a /HM /h /n/rc /H/R/H JH /H /H JR/H/t o o -g Ö bi)? u 83 -5 mmi PH .3 g Ü o" ca p £ «W T3 >Ñ° P © C P P '« 50 G S A 2 o. H. I ¡InaiPÍ il! IEK UMI* lisljtii um I I. Urbančič Miklošičeva c. 20 priporoča nogavice za dame in gospode. Otroije nogavice v vseh modnih barvah. Perilo lastnege izdelka. Volnene jopice, telovnike in puloverje. Čipke, vezenino, žepne robce itd. 1 Cene priznano nizke. [, FRANC STRUPI,Celje priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste* posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. Najsolidnejše cene in točna postrežba. = -T V R D K A- M. TI ČAR LJUBLJANA SELENBURGOVA 1 k priporoča vse šolske in pisarniške potrebščine ter šolske knjige Kdor oglašuje, ta napreduje! Čevlje in nogavice kupite najugodneje pri P. TRAUN Maribor, Aleksandrova c.19 0 Lovske puške, flobert pnške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetnini ogenj F. K. Kaiser, puškar ^¡^ LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6. AJEC LJUBLJANA Pod Tranco * Tel. 3222 K ■ O jjR^ = UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega knnvikta v Ljubljani. — Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3. UČETELJ/KA KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA ■HiBiiiiiiiwiiiiiiipiwiiii»iiiiiiiiiMiipi'iiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiimim prodaja znanstvene, strokovne, leno lovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri. Zahtevajte eenike! Jtvrdki Franc Krajnc nasled. I Martin Gajšek ¡Maribor, Glavni trg 1, |pod Veliko kavarno. Hotel TRATNIK Ljnbljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Mestni trg 26 ^ Stritarjeva alica 3 Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. —15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX I SIN LJubljana, Gosposvetska c.2. Priporočamo t uri, ki imajo m glasilu! % I Priporoča se slavnemu občinstva salon za dame in gospode. STANKO KELŠ1N friseur Ljubljana, { F Kmottki hranilni in nA«Aiilni rfnm k stanje vlog: nad dih 15.aao.ooo. jamstvo: nam so,000.000. B«lllvl|l«l III CSI lili II III lpV|lrjlllll Wfi w BHI «S. iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. registrovana zadruga 1 neomejeno zavezo. v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št, 1, pritličje. Brzojavi ,Kmetskldom' LJubljana. Bligijiiifti uri: Tiak delavnik od 8.-12Va hi ol 3.-4V». Ral. polt. hran. 14.257. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d. Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke. Točna postrežba ter solidne cene! Llubllona Mestni trg štev- 10 Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje brez odpovedi po 6%, proti trimesečni odpovedi po 8%; vloge v tekočem računa po dogovora. Daje: Posojila na vknjižbo (hipoteko), proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, na knjižne terjatve ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Poobleffeai mprodijilec srečk državne razredne loterije. Fr. Pere, Maribor, Gosposka ul.34 Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin, dalje godalnih specijalitet, violin, najboljših strun „Pirastro-Weichold-Kiinzel i. t. d. Pozor! V Slovenski ulici 28 se nahaja naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instrumente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente. Kupite na obroke I brez posredovalca kredita direktno pri dobavitelju, ker si s tem prihranite mnogo denarja. Na primer: Oblačilnica „ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg 17/1. Vam nudi: 3 m volnenega blaga in 172 m brokatne podloge kompletno za damski plašč na šestmesečne obroke za Din 440"— Na deželo pošljemo vzorce! Na zahtevo pošljemo potnika na dom! OBLAČILNICA „ILIRIJA" Telefon 2825 LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Telefon 2825 Mate Pliverli brivec, HOTEL „SLON" LJubljana, Dunajska c. MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažnriranje, tambnriranje, prebadanje šablon, predtlskaoje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. se toplo priporoča cenj. učiteljstvu ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO SI. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta. 1839. Telefon štev. 2.282. Tovarišil Tovarišice! Tovariši! Ze stanovska zavedpost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša Telefon štev. 2421. Vodnikov trg Čekovni rač. 12416. Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse spe-cerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejših fevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši Sifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah. Drva in premog vsaki čas na razpolago Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najviši cilj! Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani - odjemalci. TovariSi! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi In kupujte v njej I mmMmmmm^m^mm Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst UČITELJSKA TISKARNA izdeluje v lastni tvornici in priporoča V LJUBLJANI Prodaja jih v korist „Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.