Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 g)d., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. d. poleg ..Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat;' 15 kr„ če se tiska trikrat, Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Seraeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 287.
V Ljubljani, v soboto 17. oktobra 1891.
Letnik XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 16. oktobra.
S prikrajšanjem budgetne razprave
se danes že drugi dan peča poslaniška zbornica in s tem dejanjsko spričuje, česa se nam je od nasve-tovanega prikrajšanja nadejati. Ce pojde tako naprej, doseglo se bo ravno nasprotno, kakor se je pričakovalo.
Vsa razprava je brez vsakaterega pomena, zlasti ker ne gre za stalno določitev, ampak samo za poskus, ki se v prihodnje obdrži in postavno vpelje, če se potrdi, ali pa zavrže, če se pokaže, da ne ustreza.
Glavni nasprotniki prikrajšane razprave so mladočeški poslanci, izmed katerih so včeraj govorili: Kaizl, Engel, Herold in Vašatty.
2e včeraj sem poročal, da je Vašatty govoril češki; ker je bil velik šum v dvorani, zvončkal je prvosednik dr. Kathrein in opominjal poslance, naj bodo tihi in mirni, <Ja bo mogel razumeti govornika.
Ker dr. Kathrein kot trd Tirolec ni besedice češke ne umeje, ' nastal je vsled njegovega opomina še večji nemir in splošna veselost, ki se je polegla še le čez dolgo časa.
Glavno nasprotstvo se je sukalo o tej-le reči: Mladočehi so trdili, da bi bila morala zbornica z dvema tretjinama glasov še le skleniti, ali naj se prične razprava o Plenerjevem govoru, ali ne. Prvosednik Ghlumecky pa je rekel, da tega ni treba, ker § 42. opravilnega reda naravnost pravi, da se ima vsak predlog glede prikrajšanja kake razprave takoj obravnavati, da torej za to ni treba posebnega glasovanja.
Dalje so trdili nasprotniki, da je pretresanje v budgetnem odseku veliko temeljiteje, kakor v zbornici, da javno ministri ne bodo tako jasno odgovarjali na stavljena vprašanja, kakor v budgetnem odseku, da se torej krčijo pravice poslancev, če obvelja Plenerjev predlog. Plener in njegovi tovariši pa so odgovarjali, da se pravice poslancev ne krčijo,
ampak še razširijo, ker se s tem predlogom vsakemu poslancu dajo pravice, katere so dozdaj imeli samo člani budgetnega odseka. Ministri bodo ravno tako primorani odgovarjati poslancem kakor so delali dozdaj v budgetnem odseku in govorniška svoboda bode še večja, ker več poslancev pride do besede.
V tem smislu so govorili tudi vsi poslanci, ki so v tej zadevi danes prišli do besede, namreč grof Pininski, Bareuther in Plener kot zagovorniki, Pacak in Kaizl pa kot nasprotnika Plenerjevega predloga. Po končani razpravi hotel je pod izgovorom dejanj-skega popravka nemško-Češki poslanec Prade v razgovor spraviti mladočeško interpelacijo zastran zatiranja Cehov v Libercu, pa predsednik mu je moral vsled glasnega ugovora čeških poslancev vzeti besedo.
Pri glasovanju obveljal je predlog Plenerjev s 173 glasovi proti 31, torej z večjo kakor dvotretjinsko večino.
Splošna volilna pravica.
Pred sklepom današnje seje vprašal je mladočeški poslanec T i 1 š e r načelnika volilnega odseka, zakaj se še niso obravnavali predlogi glede splošne volilne pravice ter je predlagal, da naj odsek o tej stvari v 6 tednih poroča zbornici. Pri glasovanju bil je ta predlog odklonjen z veliko večino, kar je mladočeške poslance pripravilo, da so se rogali nemškim liberalcem, češ, to je liberalno !
Ob treh popoldne sklenil je predsednik zborovanje in prihodnjo sejo napovedal na torek dne 20. t. m.
V obrambo.
Vedno češče treba nam izvrševati najneprijet-nejšo svojo dolžnost: braniti svetinje slove n s k e g a n a r o d a pred napadi njega lastnih sinov. Ta dolžnost nam je tem težav-nejša, ker se pri svoji polemiki poslužujejo naši liberalni nasprotniki takih zavratnih in pouličnih sredstev, katere rabiti nam brani naše poštenje. Slepa strankarska strast zasedla je pri slovenskih
liberalcih mesto razuma in v tej strasti opletajo in mahajo na vse strani in večinoma vedno le po katoliški cerkvi, papežu, škofih in duhovnikih. — Sovražniki našega ljudstva na obrobju, ki narodu jemlj6 kos za kosom podedovane zemlje naših očetov, ti imajo skoro neprestano svojo »Schonzeit" od strani slovenskih liberalcev, zato pa dan za dnevom skoro brez presledka napadajo, obrekujejo, pred sodišče tirajo duhovščino slovensko, najglav-nejši steber našega narodnega življenja, smešijo in trgajo zlasti iz mladih src katoliško vero in udanost do zakonite cerkvene oblasti.
Vse to se seveda dela pod lepo krinko, češ, da so slovenski liberalci najboljši katoličani, da pa je to, kar govore papež, škofje in duhovniki, le »po-tvorjen katolicizem", kakor nazivlje »Narod" svoj članek dnč 13. t. m. — Na ta članek nam je danes splošno odgovoriti v obrambo, pozneje bomo tudi imeli priliko ozirati se na posameznosti. Da pa svoje čitatelje seznanimo z duhom, ki veje iz omenjenega članka, podamo iz njega nekaj citatov.
»Slov. Narod" omenja, da se je vzlasti ua Kranjskem »posrečilo vriniti nam tacih duhovnih pastirjev, ki se trudijo, da bi uničili svete naše uzore . . . Dušni nabor imajo ti vodje mej semeniško mladino, ki se bolj in bolj daje v jezuitske roke in pošilja, ako moč, tudi v Rim, kajti Avguštinej na Dunaju je menda že preposveten." — Dalje: »Znano je, kako se je agitovalo proti deželni podpori za novo gledališče, kako proti višji dekliški šoli, a znano je tudi, da se niti za družbo sv. Cirila iu Metoda od one strani ne zanima dosti, menda ker je preslovenska ie ker ima sveta slovanska pokrovitelja. — Vse naše dosedanje stremljenje jim je nizko, malenkostno, oni hote biti neka višja kasta, ki upa, da bode s svojo voljo in močjo vse nadvladala in spravila pod peto. V to svrho snujejo se katoliška politična in tiskovna društva ter se žrtvujejo zanja mogočne svote ,ad captandam bene-volentiam episeopi', svote, katere pa niso nastale same ob sebi mej tako imenovanim zatiranim du-hovstvom in katere se naravnost odtegujejo naši narodni stvari. — Za take stvari imajo denarja dovolj,
LISTEK.
Nedeljske misli.
xLni.
Jutri praznujemo nedeljo posvečenja cerkva; belo-višujevo-rudeče in belo-rumene zastave bodo mnogokje vihrale iz lin belih in sivih zvonikov v znak vsakoletne slovesnosti in prazničnosti vernega ljudstva.
V narodno-gospodarskem in politiškem oziru se Slovenci ne moremo radovati obilnega blagoslova in ne vemo, kaj bomo polagali na mizo, kajti domači rženi kruh vzela nam je zimska slana, pošteno dolenjsko kapljico vživa trtna uš, da ne bode skoro požirka za ure svetovne proze. Poletna toča in jesenska slana pa sta uničili in poparili našo uado ua narodnem polju.
Mraz iu hlad sta torej naše letošnje gorje, čudno ui, da postajamo vedno hladnejši in prozajiški v tej »brezdomovinski" dobi tudi mi sicer vročekrvni Slovenci.
O svetovnem hladu pač ničesa ue vedo oni, ki ne orjejo iu ne sejejo, a jih vendar pošteno preživ-
ljajo davki, in pa tisti, ki vsaj dvakrat na leto rabijo kuponske škarje, s katerimi strižejo luknje na plahte in plahtiče državuega dolga.
Velikemu vprašanju našega letošnjega fizičnega življenja je podobno tudi neidejaluo naše politično vprašanje.
Ker nam Gavči orjejo politiško ledino, pozebe nam redno naša optimistiška setev iu boriti se moramo z vsemi močmi, da nam ne usahne zadnja nadepolna bilka politične strni.
Dočim bijemo domači boj v srcu Slovenije, pritiska uas nemški Mihelj z železnimi rokami ob steno. Najrajši pa sega po naši mladini, katero vabi v svoje naročje. Poglejmo le doli v kočevsko deželico. Tam živi v šolskih občinah do 1500 Slovencev v Zdihovem, Šta.lcerjih, Spodnjem Logu in Morovcu, katerih otroci morajo obiskavati popolnem nemške šole. Slovenščino so tukaj vrgli pred vrata. Gorje mu, kdor bi se drznil temu ugovarjati ; z batom in
kijem padejo po njem.
Najdejo se patroni, ki z vsem svojim vplivom delajo na to, da se taki napori zatro v korenini, j če tudi višja oblast drugače ukrene. Čudno pa ni, i saj so ti gospodje zvesti kimovci nemškega »šul-
ferajna". Znano je še iz deželnega zbora, kako daleč sega nemški moloh, ki žre slovenske otroke.
Tako so šolo v Zdihovem popolnem ponemčili pod pretvezo, da se ne more dobiti slovenščine zmožen učitelj. Šolo v Nemški Loki bi bila zadela čudna usoda, ko bi se ne bila ustanovila šola v Cepljah, kamor naj bi slovenska mladina hodila v šolo. V Štalcarjih so namestili slovenščine nezmožnega učitelja, in ravno tako v Spodnjem Logu, kjer je bila doslej utrakvistična šola, katero je obisko-lo nad 24 odstotkov slovenskih otrok.
To je pač nov dokaz slovenske popustljivosti. Navesti bi mogel še več slučajev, kako se ustreza nemški gosp6di. Na tak način pridemo celo na Kranjskem tako daleč, kakor so sedaj naši sorojaki na Koroškem, in uresničila se bode kočevska himna: »Voin Rinželluss bis zur Kulpa-Straud. da sollen uusere Lieder ertonnen". Za take zasluge (?) pa še »zlate duše in blaga srca", prosijo za zaslužne križce!
Vem, da uedeljskim čitateljem ue ugajajo take lamentaeije, pa kaj hočem? Ob samih obetih in samih nadah tudi ne moremo živeti. V tem oziru smo Slovenci v resnici pravi Jobi pod stopnjicami

ob periferiji krvavečih bratov ne vidijo. — Bodisi
iz častihlepja, bodisi iz dobičkarstva pridružilo se je uovi duhovski stranki tudi nekaj posvetnjakov, ki hočejo v nas ,a tout prir igrati politično ulogo . . . Ugibajo, kako bi se sv. očetu vrnila prejšnja posvetna oblast, kako bi se vpeljala verska Šola itd ... Ti naši ljudje usiljujejo se le za štafažo nemškim konservativcem, oziroma stranki propalih nemških plemičev. Oni ne ražvidijo, kako nevarne so njih pripovedke in hujskanja proti sedanji šoli . . . Znanih nam je več slučajev, kako so privrženci te stranke očitno izrekli, da jim ni premnogo, posebno pa ue v prvi vrsti za jezik: Vsled tega tu in tam tudi svoja poročila do raznih oblasti napravljajo zgolj v nemškem jeziku, kakor je sploh žalibog večina župnih pečatov in napisov še nemških.
Vse se pač ravna po slavnem ordinarijatu! Žalosten a resničen prizor je, da je pravih dušnih pastirjev vedno manj, ker veje poprej neznana sapa, katere puh je naši narodnosti povsod kvaren. Ta sapa pričenja se pri nas že s cecilijanskim petjem, ki je, brez ozira na umetniško vrednost, prava propaganda za iztiranje našega jezika iz Božjih hramov. To je ravno tista sapa, ki v Trstu prouzro-ču)e italijanske, v Ljubljani pa nemške propovedi. To pa je tisti duh, ki je slednji čas ob volitvah in celo v deželnem zboru sklepal kompromise z nemškutarji. — Kaj hočete s tem početjem, gospoda? Mislite li, da se bodo res zopet vrnili tisti časi, ko so vernike gonili žandarji k spovedi in drugim svetim opravilom! Bodite prepričani, da ne pride več ona žalostna doba ter da je vzlic Mahniču tudi treba ni, ker vera naša je vera ljubezni in prostega prepričanja ..."
Po teh citatih menimo, da je čitateljem znau duh in uamen »Narodovega" članka. — Ostrina članka naperjena je, kakor sploh vsa »Narodova" polemika zadnji čas, proti prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu; za njim seveda dobijo tudi župniki, mlajša duhovščina, semeniščniki, posvetnjaki, ki so se pridružili naši stranki, vsak svojo klofuto. In naposled, ko je člankar ves svoj strup in žolč razi 11 nad nas, tedaj pa patosom in prepoln krščanske ljubezni zakliče : „Vera naša je vere ljubezni"—quod erat demonstrandum !
Ta „Narodov" članek spričuje, da temu listu ne pristoja govoriti o katolicizmu ne o pravem, ne o potvorjenem, ker on se ne klanja ni prvemu ni drugemu, njegova vera je — vera prostega prepričanja, to se pravi: Veruj ali ne veruj, kakor hočeš, na tem nič ni, za to se dandanes nikdo ue meni, vzlasti med inteligenci j o, ki je vero vrgla v ropotarnico med s taro šaro!
Aarodiio-gospodarski predlogi.
Dunaj, 15 oktobra.
Novi obrtni davek.
Finančni minister je naznanil v svojem govoru o priliki, ko je izročil državnemu zboru proračun za leto 1892, da bode preustrojil obrtni davek. Gotovo je važno, da se seznanijo tudi naši obrtniki po mestih in po deželi sploh, kako bo novi občni obrtni davek prikrojen in v koliko bo kaj olajšav prinesel
svojih bogatih sosedov, če pa nam pade na svete čase z bogate vladne mize kaka drobtinica na našo prosečo dlan, vriskamo in radosti poskakujemo, meneč: „Eppur si muove!"
In če pa zastonj stojimo na preži, tolažimo se v starem optimizmu: Drugo leto pa se odločno upremo, potrkamo z okovanimi Čevlji ob tla in s pestjo ob zeleno mizo.
Tako živimo med upi in strahi, kakor Penolo-pini snubači, in čakamo, kdaj bode gotovo svatovsko krilo narodne jednakopravnosti, s katerim ogrnemo otožno nevesto Slovenijo, ki ima mnogo čestilcev, a malo snubačev, mnogo praznikov, a malo veselja.
V takih razmerah je politika tudi za pečjo ob dolgih zimskih večerih najnehvaležnejše delo, ker o naši politiki veljajo tudi evangeljske besede o pohujšanju.
Boljše bi bilo večkrat za slovenske časnikarje, da bi polomili vsa peresa, gosja in železna, ter s črnilniki vred vso politiko vrgli v globočino morja, ker tolikrat rodi le jezo, strast, zavist iii nečast našim i dejalo m, mladini naši pa pohujšanje.
S v i 11 i j a n e c.
narodom. Zato je morda ustreženo, da o tem obširneje pišem.
Stavimo si vprašanje: Kaj namerava ta davčna reforma; kaj smemo od nje pričakovati; ali bodo po njej došle olajšave najnižjim obrtnim stanovom.
Finančni minister sicer še ni v državnem zboru predložil popolnoma izdelanega načrta, po katerem misli preustrojiti dosedanji obrtni v nov splošni obrtni davek, vendar se iz njegovega pojasnila more že sledeče izvajati.
Glavni znak novega obrtnega davka je ta, da bo to kontingentiran davek, to se pravi, država bo predpisala, da mora iz obrtnega davka državna uprava na leto dobiti določeno svoto in da to morajo zložiti vsi oni, ki se v državi pečajo s kakim obrtom. Država sedaj ne ve natančno, koliko ji bo n. pr. v prihodnjem letu došlo dohodkov iz obrtnega davka, ker to je odvisno od števila n. pr. novo nastopivših obrtnikov, oziroma odpadlih obrtnikov in pa osobito od prihodninskega davka, kolikor bolj se od davčnih komisij posameznikom na podlagi njih dejanjskega čistega dohodka odmeri prihodninskega davka. Sedaj pa bo vlada rekla: Obrtni davek odmeri se na toliko in toliko milijonov. toliko moram iz te vrste dobiti, kako naj ga zlože posamezni obrtniki, to meni v prvi vrsti ni mar, pač pa dotičnim obrtno - davčnim komisijam. Znano je večini čitateljev, da državna vlada od državnega zbora zahteva n. pr. na leto 100.000 vojakov, ki se morajo v treh starostnih razredih novincev pri naborih dobiti. Ako n. pr. vladi zadostuje le 80.000 novincev, odpade jih 20.000 in vsaka dežela, oziroma okraj da toliko manj vojakov. Tudi pri užitninskem davku je enaka, kjer n. pr. celi okraj odkupi davek za določeno svoto n. pr. od vina in mesa, in medsebojna zaveza vseh gostilničarjev razdeli, koliko naj posameznik plača v to svrho.
Dosedaj so bili obrtniki razvrščeni v razrede ter je imel sleherni obrtnik ua leto odmerjen obrtni davek po razredu, v katerega je spadal. Sedaj torej je pač obrtnik vedel, koliko mora obrtnega davka plačati, vlada pa je še le sklepom upravnega leta mogla sešteti, koliko je v letu dobila skupnega obrtnega davka. Sedaj pa bo finančni minister po-razumuo z državnim zborom že začetkom leta določil, koliko mora obrtni davek v prihodnjem ali naslednjem letu donašati, koliko torej bodo morali zložiti obrtniki, če jih u. pr. med letom dokaj odstopi, oziroma če jih tudi več priraste.
Sedaj je v uaši državni polovici krog 900.000 oseb, ki plačujejo obrtni davek. Teh 900.000 ljudi ali obrtnikov bode torej moralo zložiti določeni obrtno-davčni kontingent. Mali obrtnik bo malo, srednji več, veliki največ moral donašati in kolikor bolj bodo pritegneni k temu veliki premožni obrtniki, toliko manj bo odpadlo na male obrtnike.
Skupni ali celoskupni državni obrtni davek razdelil se bo na posamezne dežele, in v teh na posamezne davčne okraje.
Sedaj hočem nekoliko pojasniti še, v čem se bo razločeval novi splošuji obrtni davek od doslej navadnega obrtnega davka. Znano je, da je obrtnemu davku doslej pridružen prihodninski davek. Prihodninski davek I. razreda je pa bil mnogim še trši, kakor stalni obrtni davek. Po davčnih izkazih iz 1. 1889. je posneti, da je znašal obrtni davek 11,700.000 gld.. prihodninski davek I. razreda, torej plačan od istih obrtnikov — pa 21,000.000 gld., ali ali skupno so obrtniki plačali iz svojih obrtov 32,172.000 gld.
Ta dva davka bodeta se v prihodnjem spojila v en davek, tako zvani splošnji obrtni davek. Sedaj je imel obrtnik dve davčni poli, na eni je bilo zapisano, koliko ima obrtnega davka, na drugi pa so mu ua podlagi njegovega izpovedanja napisali, koliko ima še čistega prihodninskega davka. Sedaj pa bo vse na eni davčni poli.
Obrtni prihodninski davek se torej ne bo posebej pobiral; žal, da ne morem reči, da bi vlada zahtevala morda le obrtni davek, ki je dosedaj znašal nad 11,000.000 gld., a ona bo tudi tisto svoto, katero je dobivala iz prihodninskega davka, prištela novemu obrtnemu davka.
Plačati bo treba obrtnikom toliko, kakor doslej. Država ne bo niti vinarja podarila, a prepustila bo, da bodo dotični obrtni davek plačujoče osebe medsebojno same določile in razdelile, koliko mora posameznik v to skupno obrtno-davčno svoto plačevati.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. oktobra. 5otraa|« delale.
Krščanski socijalisti. ..Slovenski Narod" porabi prav vsako priliko, da se izpodtika nad „ klerikalci". Te dni je porabil neki govor dr. Luegerja proti nam. Iz nekega lista je posnel Luegerjeve besede, da je vse jedno, če kdo veruje v Boga ali ne, da le na izven kaže kristijanstvo. Naš najstarši dnevnik potem kliče, da so se za take može ogrevali pri nas neki možaki in pri tem menda misli nas, če ne morda svojih sodelavcev, kajti če bi malo pogledal v svoje prejšnje letnike, bi se prav lahko preveril, da se je ob svojem času sam nauduševal za ravno tistega Luegerja, katerega danes obsoja. Pa tudi Mladočehi so kaj prisrčno pozdravljali še nedavno zjedinjene kristijane, prišedše v Prago, mej drugimi tudi znanega Schneiderja. Mi ne rečemo, da se nesmo malo motili o dunajskih zjedinjenih kristijanih in da povsem odobravamo njih postopanje, toda motili se nesmo le mi, temveč tudi drugi.
Schneider. Postopanje poslanca Sehneiderja mi nikakor ne odobravamo. Svojim lahkomišljenim postopanjem škodoval je le stvari sami. Židom je dal močno orožje v roko proti sebi. Jedenkrat so že bili poskusili, da ga uničijo, ali tedaj se jim ni posrečilo, sedaj pa bodo z nova poskusili pogaziti tega nasprotnika, in kdo ve, če se jim ne posreči. Po njegovem okraju že razširjajo oklic na shod, na katerem bi se Schneiderju izrekla nezaupnica. Ce ne bodo kristijanski socijalisti previdni, bode se Židom posrečilo, da bodo dosegli svoj namen in veliko veselje bode v Izraelu.
V nanje driave.
Papeževa posvetna oblast. „Hamburger Nachrichten" priobčile so članek o papeževi posvetni oblasti. Seveda so nekateri listi takoj uganili, da je članek pisal ali inspiriral sam Bismarck, in še naš najstarejši dnevnik zaradi tega temu članku nekako važnost pripisuje. Mi naravnost izpovemo, da v takih vprašanjih tudi Bismarck sam ne more biti merodajen. Zgodovina poslednjih dveh desetletij nam tudi dokazuje, da se Bismarck večkrat moti. Motil se je začenši kulturni boj. Mislil je, da bode ugnal katoliško cerkev ali je nazadnje le moral odjenjati. V tem članku se mej drugim pravi, da je Leon XIII. prepameten, da bi skušal obnoviti svojo posvetno oblast. Kake politike se drži papež v tej zadevi, je že dovolj jasno Večkrat sam povedal v raznih govorih in okrožnicah. Se ni dolgo tega, ko se je proti francoskim romarjem izjavil, da je sedanje njegovo stanje neznosno, in dal razumeti, da treba delati na to, da se posvetno oblastvo njegovo obnovi. Leon se torej v tej stvari popolnem drži svojega prednika. Besede papeža samega so v tej stvari pač merodajneše, nego kak članek, o katerem se le domneva, da ga je pisal ali inspiriral kak državnik.
Francija. Škofje so dali primeren odgovor francoskemu ministru bogočastja na njegovo okrožnico, da naj ne pospešujejo romanja v Rim. V odgovoru so mu povedali, da že sami vedo, kaj jim je storiti, in od vlade ne potrebujejo nobenih navodil. Demonstracije v Rimu so bile umetno prirejene in bile naperjene proti Franciji, zatorej je pa dolžnost francoske vlade bila vse kaj druzega storiti, nego na škofe se obrniti s kako okrožnico.
Shod državnikov v Monzi je moral biti velicega pomena, Buski minister vnanjih zadev pl. Giers in Rudini nesta bila sama, temveč pri posvetovanjih so bili ruski veleposlanik Vlangali, italijanska veleposlanika Nigra in Menabrea iu državni podtajnik v ministerstvu vnanjih zadev grof d' Arco. Ko bi bil shod samo akt uljudnosti, gotovo bi ne bilo se zbralo toliko državnikov, temveč bi bil ruskega ministra Rudini sam pozdravil, kralj ga pa morda še ne vsprejel.
Rusija. Ne le v Kijevu, temveč tudi v Moskvi so več osob zaprli. Iz pisem, ki jih je dobila policija po stanovanjih nihilistov, razvidi se, da se je pripravljala vstaja. Nihilisti hoteli so porabiti letošnjo nevoljo zaradi slabe letine.
Irska. Razmere na Irskem so jako žalostne. Po Parnellovi smrti se je občno pričakovalo, da se bodeta obe stranki zjedinili. Sedaj se pa kaže, da Parnellovci ne marajo za nobeno zjedinjenje. Govori se, da hočejo sedaj si izbrati za vodjo zopet nekega protestanta, to gotovo le iz sovraštva do duhovščine in cerkve. Na nekem shodu se je izjavil neki bivši Parnellov prijatelj, da se njegovi somišljeniki rajši zavežejo z Angleži, nego pa z duhovščino. Ubogo ljudstvo, katero vodijo taki možje. Upamo, da se bodo pri prihodnjih volitvah Irci otresli tacih politikov.
Izvirni dopisi.
Iz Karlovca, 18. oktobra. Ker je bilo dnč 25. septembra v Vašem listu naznanjeno, da bode naš rojak veleč. g. Gilbert Gravl dne 4. t. m. v
(Dalje v prilogi.)
Priloga 237. štev. »Slovenca" dn6 17. oktobra 1891.
Karlovcu praznoval 501etnico svojih slovesnih redovnih obljub, sprejmite torej o tej slavnosti nekaj vrstic.
Na dan slavnosti ob S. uri gre o. gvardijan z vso samostansko družino v jubilarjevo sobo, pozdravi ga in mu v roke poda gorico svečo, rekoč: Prejmi luč v roke, di se učiš bežati pred deli teme in na-sledovati vzglede svetosti. Na to mu izroči palico, rekoč: Prejmi podporo starosti, da po potih božjih zapovedi in redovnega vodila neutrujen hod š in verno prideš v nebeško domovino. Za tem se je vršila slavnost v cerkvi po običajnem slovesnem načinu. 0. gvardijan je v svojem nagovoru našteval zlatomašnikove zasluge, osobito na učiteljskem polju. Po ganljivem govoru mu položi na glavo venec iz cvetočih cvetic, rekoč: Venča naj te Gospod po preteku sedanjega življenja. Z zahvalno pesmijo je bila cerkvena slavnost končana. V zakristiji so sve-čarju čestitali duhovniki in njegovi redovni bratje. K prijateljskemu obedu je bilo povabljenih več odličnih gospodov, med njimi preč. g. metliški prošt Fr. Dovgan, mestni načelnik in šolski ravnatelj. Zlatomašfalbu želilno še mnogo let!
Z Dunaja, 16. oktobra. Dunajski Slovenci so po trim^ečnem odmoru imeli, zopet svoj shod v »slovenskem klubu". S tem je klub pričel šesto leto svojega obstanka. Iz tega se vidi j da je na zdravi podlagi osnovan in da se je na Dunaju stalno živečim Sloveucem prikupil. Pritožiti se le moram, da je bila dvorana, v kateri je bil pr?i večer šestega leta, premala. Mi smo se potili, da je bilo joj. Do-tičnik 'bi pač naj skrbel, da ima »slovenski klub" za svoje večere večjo dvorano,; da se je vsaj nekoliko mogoče gibati. Klubov večer so počastili štirje državni poslanci, namreč veleč. g. kanonik Klun, Kušar, dr. Gregorčič in Povše. Družba je bila ob prihodu teh gospodov veselo iznenadeua. — Starosta' klubov g. Navratil pozdravil je s prav prisrčnimi besedami došle državne poslance, stire in nove ude, posebno pa še navzočne vrle S I o v o n i j a n e, na čelu njim predsednika. Tako je prav. Mlado naj se druži s starim in narobe. Družba je bila, to se mora priznati, prav odlična. Ce kateri dunajski Slovenec v tako družbo ne mara zah&fftti, Iš sata sebi škoduje; pri tem pa še kaže, da sam čuti, da se ne briga za lepo družbo. — G. Navratil je zanimivo predaval o vražah, kako se stori nevidnim. Navel je tudi sodnijske slučaje. Njegovo berilo bilo je burno pohvaljeno. G. kanonik Klun in dr. Murko sta poudarjala, da je važno nabiranje takih vraž, da se more soditi o kulturnem stanju kakega naroda. Bilo je tudi več sodnijskih sltičajev navedenih iz Nemčije, kar dokazuje, da se V blaženi Nemčiji pač preveč bahajo s kulturo. Ker je t6 berilo le odlomek iz velike zbirke vraž, ki jo hrani g. Navratil, bode gotovo o svojem času za-' gledala tiskano beli dan.
' 11 P6 zelo zanimivi in poučni razpravi je bila za-
bava prav prijetna. '	(Konec sledi.)
---
Blaža Potočnika slavnost in 25-letnica .•.t,.i . ^Narodne čitalnice"
v Št Vidu nad Ljubljano.
' (Konec.)
V naslednjih letih je naše društvo prav vrlo delovalo; imelo je razmorno veliko udov in skoro vse1' slovenske časnike. Prirejalo je obilo lepih in poštenih domaČih zabav. A kakor pride za solncem dež, tako je tudi naša čitalnica morala poskusiti slabejše čase; celo viharji so rohneli nad njo, a pre-■ stala jih je srečno. Marsikateri ud se ji je sicer iz-heveril, a v našem St. Vidu jo bilo vendar zmiraj dovolj zavednih domoljubov, ki so jo branili pred "neosnovanimi napadi, in jo vzdržali do. današnjega dnč krepko, četudi ne tako veselo razcvitajočo se, kakor je bila prva leta. Danes pa, ko praznujemo :petihdvajsejletnico njenega obstoja, s ponosom smemo reči, da je naša čitalnica marsikaj dobrega storila; da je z uspehom širila v narodu omiko iu domoljubno zavest, in ima dovolj učenih prijateljev, ki ji zagotavljajo obstoj.
"'Toda ni zadosti, da ima zagotovljen obstoj; negb krepko mora začeti delati, kakor je delala v žačdtku; ona mora postati zatočišče vseh dobro ho-ttefcih Št. Vidčanov, ki naj se v nji zbirajo in posvetujejo o raznih koristnih rečeh, in tudi lepo po domače zabavajo. Na ta način bo naša .čitalnica zvr-
šila svojo vzvišeno nalogo ter jlelala v korist in čast naše lepo šentvidske ravnine.
Le tako torej bomo delali v duhu začetnikov naše narodne čitalnice, osobito njenega ustanovitelja, slavnega Blaža Potočnika, če ji bomo ostali zvesti stari udje in jej bode pristopilo še mnogo novih! Obilo uovih udov o njeni petiudvajsetletnici bo najlepši dokaz, da niso bila zastonj blaga prizadevanja očeta. Blaža Potočnika, ki nam je z najlepšimi nadami in nameni ustanovil to narodno ognjišče.
Zato rečem : Ohranimo hvaležen spomin pokojnemu očetu Blažu Potočniku in Bog naj čuva in krepi njegovo delo: našo narodno čitalnico!
V igri: (»O če so rekli, dale!) — odlikovala sta se pred vsem naša stara znanca: Jerica in mesar Debelec (Jos. Zupan in g. Fr. Jenko); dr. Ljuboslav (g. Val. Koman) igral je spretno, da se mu ni poznalo, da bi bil prvikrat na odru, istotako hvale vredno njegov netjak Dragotin (g. Fr. Kremžar) in žena Doroteja (gdč. Kastohar). Ljubki prikazni ste bile tudi Liza in Avrora (ggdč. Cirman iu Jovan.) — llvalo vsem na njih vstrajni marljivosti!
Uspeh »Besedin" bil je tak, da je sleheren udeleženec — in teh je bilo natlačeno v širni dvorani, — izrazil željo: da bi se kmalu zopet priredil tako lep, prijeten večer!
Po »Besedi" zbral se je čitalnični odbor s skoro polnoštevilnim pevskim zborom in mnogimi gosti še jedenkrat pri »Kraljiču", kjer so se s petjem kratkočasili in radovali v pozno noč ter bili uprav židane volje.	,
Vsa ta veselica pa se sme prištevati onim pravim narodnim slavnostim, pri kojih se je posvetnjak zabavaj prostodušno s svečenikom, imovitejši z ubor-nejšim, visoki z nizkim, plemenitnik s prostakom — J pri kojih sq se družili vsi elementi le v jedino svrho: da zjedinjeni slave za dom zaslužne može ter se vesele lepega narodnega napredka, za katerega imajo naše čitalnice — kolikor njih omejeni delokrog vzmore — mnogo zaslug. Zal, da se te veselice ni udeležilo ono število narodnjakov, kojega smo se nadejali. Mnogo je zakrivilo neugodno vreme; — ker pa je odbor prepričan, da je imel naš slavljenec mnogo prijateljev in čestilcev, katerim ni bilo mogoče vdeležiti se njegove slavnosti — vposlal jim bode »Spomenice", katere je tukajšnji marljivi g. nadučitelj J. Žirovnik sestavil in v ta namen — v proslavo njegovega spomina. Nadejamo se, da jim dobro doidejo.
Sploh pa opozarjamo slavno občinstvo, da se te »Spomenice" z životopisom slavljenca in zbirko njegovih kratkočasnic — še dobi pri čitaluiškem odboru po 10 kr. izvod. Čisti dohodek je namenjen v nakupovanje poučnih knjig za čitaln. knjižnico.
Konečno spolnujemo še prijetno dolžnost, da najtopleje zahvalimo one blage rodoljube, ki so na kakoršenkoli način pripomogli, da se je slavnost izvršila tako lepo iu v občo zadovoljnost; pred vsem pa č, g. župnika Babuika s Toplic, kateri se ni plašil ni pota ni truda ter iz daljnega kraja došel, da proslavi spomin vrlega moža! Najudanejša mu hvala! Nadalje zahvalimo darovatelje za spominsko ploščo, darovatelje lepih mlajev, dobitkov za loterijo i. dr. Radi .pičlega prostora ne moremo naštevati imen — a naznanila se bodo po časopisih. Zahvaljujemo jih najtopleje ter jim našo narodno čitalnico priporočamo v nadaljno blagonaklonjenost!
Dnevne novice.
V Ljublj.a.ni,-17. oktobra.
(Osebua vest.) Podmaršal gospod Frančišek "VVatteck pl. II er m a n ns h or t, poveljnik 28. divizije v Ljubljani, je na svojo prešujo umirovljeu. Tem povodom mu jo presvetli cesar izrazil svoje najvišje zadovoljstvo v priznanje njegovega zvestega službovanja v vojski in miru. Poveljnikom tukajšnje divizije je imenovan generalni major gospod Josip vitez Schilha\vsky p 1. Bahubriick.
(Frautišek Ondriček,) slavni češki virtuvoz na na goslih, priredil bode prihodnji torek dnč 20. tega meseca s svojo mlado soprogo koncert v Celovcu.
(Prvi občui zbor »konservativnega obrtnega društva") s sedežem v Ljubljani bodo jutri dne 18. t. m. dopoldne ob '/n10- uri v spodnjih prostorih društvene hiše »Katoliško-rokodelskih pomočnikov v Poljskih ulicah po nastopnem redu : 1. Vpisovanje novih udov. 2. Volitev odboru in dveh računskih
preglednikov. 3. Posamezni nasveti. K temu zborovanju vabi najuljudnejo — osnovalni odbor.
(Nesreča.) S Koroškega se uam poroča: Jelen v zverinjaku g. M. Plešhčnika na »Uršuli" usmrtil je inženirja M. Strassburger-js, ki si je z nekaterimi gospodi ogledoval zverinjak. Ukročena zver, ki se je približala ua prijazen klic družbi, napadla je kar naenkrat g. Strassbergerja in predno so jelena odpodili, bil je nesrečni gospod mrlev.
(Muzejsko društvo.) Minolo sredo je v tukajšnjem muzeju kaj zanimivo predaval č. g. arhivar Anton K o b 1 a r o železarstvu na Kranjskem. G. predavatelj se je gotovo mnogo trudil, predno je nabral in uredil mnoge podatke o železnem obrtu na Kranjskem od najstarejših dob do današnjih dni. Predavanja se je udeležilo innogobrojno odlično občinstvo, ki je po končanem govoru živahno ploskalo v dokaz priznanja in kvale. Hvaležni pa smo g. govorniku tudi radi tega, ker je predaval v slovenskem jeziku, ki je bil doslej nekako izključen.
(Umrl) je včeraj tukaj po daljši bolezni c. kr. finančni koncipist g. Fran T v r d y.
(Slovensko gledališče.) Jutri se bode pela komična opereta v jednem dejanju »Vzbujeni lev"; dirigent g. prof. G e r b i č. Dalje se bode predstavljala burka v jednem dejanju »Bratranec", češki spisal dr. Š t o 1 b a , preložil Ig. Borštnik.
(Mestni zbor ljubljanski) je imel sinoči sejo. Gosp. župan naznaui, da je' povodom cesarjevega godil gosp. deželnemu predsedniku v imenu mestue občine izrazil najudanejše čestitke, katere je presvetli cesar blagovolil vzeti na znanje. — Odbornik dr. Tavčar je poročal o prešuji pekovske zadruge za povračilo nekaterih troškov iz zadružnega imetja. Zadruga je imela neko zemljišče, katero je prodala za 3730 gld. Po ustanovi imajo do tega pravico ubogi peki, pekovske vdove in sirote; pekovska zadruga pa prosi, da bi se jim od te svote povrnili troški v znesku 1300 gld. za premeščebje kozolca s prodanega zemljišča, napeljavo vode v zadružno hišo itd. Poročevalec nasvetuje, naj se prošnja odbije, kar obvelja. — Odbornik Klein poroča v imenu stavbinskega odseka o stavbinskih črtah g. Beliča na Tržaški cesti, gospe Katarine Caks v Kravji dollui in g. Lavriča v Kapiteljskih ulicah. Glede ha prvo črto vpraša odbornik dr. Gregorič, zakaj se je stvar za\lekla skoro celo leto,'"kar olepšavi in razvoju mesta ni v korist. Poročevalec župan odgovarja, da temu ni kriv stavbeni urad, temveč gg. Belič in Stedry, ki se nesta sporazumela. Konečno obvelja nasvčt, da se -pottdijo vse tri črte po načrtu stavbinskega urada. — Odbornik dr. Stare poroča o razdelitvi g. Perdana dveta ob Resljevi cesti ua sla\bišča in nasvetuje, da se razdelitev dovoli, da pa g. Perdan odstopi mestni občini potrebni prostor za novo cesto. Obvelja. — Odbornik ces. svetovalec Murnik poroča o oddaji gradnje kanalov na Marijinem trgu, v Slonovih ulicah itd. — Odbornik dr. Gregorič odločno graja, da je magistrat oddal to delo podjetniku, ue da bi prej mestni zastop potrdil to oddajo, ker s tem se krati pravica mestnemu zastopu, in vpraša, zakaj še le zdaj po treh mesecih pride končana stvar pred mestni zastop. — Župan odgovarja, da je bilo delo nujno in je magistrat korektno postopal,- ker je delo oddal najcenejšemu ponudniku; seje pa ni bilo toliko časa, ker ob počitnicah niso navadne. — Odbornik dr. Stare poroča o razdelitvi severnega dela nekdaj Zelnikovega sveta ob noti cesti iz Igriških u'ic na Tržaško cesto. — OJbornik Hribar ugovarja temu, da se prostor zazida z vilami. Odsekov predlog obvelja.	(Konec sledi.)
(Podpornemu društvu za slov. velikošolce) na Dunaju so po g. I. Žmavcu darovali nastopni p. n. gg. Motej" Strak"'ih M. Ovsenjak,'Tuli". pomočnika pri Sv. Petru na Štajerskem po 1 gld., veleposestnik I. Vavpotič in dr. A. Šlamberger po 3 gld., I. Bo-lianec, duh. pomočnik in dr. Farkaš V Ljutomeru po 1 gld. umirovljeni župnik v Radgoni FrvLo-renčič 2 gld. in župnik pri Kapeli M. Meško 5 gld. Povrni Bog tisočero blagim dobrotnikom !
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal blago-rodni gospod Josip Močnik, župan kamniškega mesta, 6 gld 60 kr., nabranih v voseli družbi o priliki poslavljanja visokošolcev. •— Veseli družbi, posebno še pošiljatelju, blagor, g. županu, ki se je vzlasti letos tako zelo odlikoval v domoljubnem delovanju za našo družbo, izreka najiskrenejšo zahvalo Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda,
(Domača umetnost.) Iz Železnikov se nam piše: Ako te, dragi čitatelj, vodi pot skozi Selško dolino, na zamudi, ogledati si župnijsko cerkev sv. Antona puščavnika v Železnikih. Ta zares veličastna stavba je kras dolini, in lahko rečem, tudi kranjski deželi. Ako se uresniči načrt domoljubnega pisatelja „Stav-binskih slogov", da s časom zbere načrta in znabiti tudi popise cerkva kranjskih, bode brezdvomno med prvimi župnijska cerkev v Železnikih. Cerkveni tloris je podoba grškega križa, zidana je cerkev v romanskem slogu ter je bila postavljena v letih 1872 — 1874. Ob straneh ima kore; dolga je dvajset sežnjev, široka 10 in visoka 8 sežujev. Načrt je izdelal g. Faleschini; zidarski mojster, ki je zidanje prav umno vodil, je bil J. Moliuari iz Škofje Loke. Duša podjetju pa je bil sedanji č. g. župnik Jakob Mrak, ki je s požrtvovalnostjo in velikim trudom dovršil ne lahko delo. Lep kras cerkvi je tudi taber-nakelj iz belega tirolskega marmorja, izdelal ga je po navodilu č. g. župnika g. Vurnik v Radovljici; pravijo, da mu ni enacega na Kranjskem. Najlepšo ozaljšavo pa je dobila cerkev letošnjo poletje. G. župnik je imel vedno željo, da bi presbiterij olepšal s slikami na presno. Dogovoril se je torej že letošnjo pomlad v ta namen z akademiškim slikarjem Ludovikom Grilcem, rodom iz Idrije, za primeroma ne visoko ceno. G. Grilec se je lotil sredi meseca junija dela z naudušenostjo in hvalevredno marljivostjo. Naslikal je oa presno na oboku štiri evangeliste, v ozadju nad oltarjem kronanje Matere Božje, na stranskih stenah čestilca sv. Rešnjega Telesa, sv. Alojzija in sv. Barbaro. Sicer so stene ozaljšane z lesinami in raznimi res krasnimi orna-menti. Le en glas se čuje, tudi od poznavalcev umetnin, o teh umetnih slikarijah: glas hvale. Koncepcija in risarija ste pravilni, kolorit krasen, prehod barv primeren, ves utis — čudovit. Gospod Grilec si je s tem delom zaslužil ime pravega umetnika, na katerega smemo biti Slovenci ponosni. Omenimo naj še, da je g. Grilcu pri delu vrlo pomagal njegov rojak, mladi slikar g. Matevž Trpin. Jutri bode ravno obletnica posvečenja naše cerkve, katero je posvetil ranji mil. škol Vidmar 1. 1874; letos bodemo še veselejši praznovali ta dan v umetniško ozaljšani cerkvi. Čast našemu umetniku g. L. Grilcu, katerega mirno vestjo priporočamo cerkvenim predstojništvom in drugim za umetniška slikarska dela; Bog povrni pa tudi č. g. župniku J. Mraku njegovo požrtvovalnost, da je omislil na svoje stroške cerkvi železniški tako krasno umetniško olepšavo.
R.
(Premovanja govedi) v Novem Mestu, Kočevju in Ilir. Bistrici, ki so bila določena na 24., 26. in 29. dan oktobra, morajo se zaradi kuge na parkljih odložiti.
(Bike belanske pasme), nakupljene iz državne podpore, oddal je glavni -odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske te dni nastopnim gospodarjem: J, Sokliču v Selu pri Bledu, Jak. Svetini v Bodešcah, Franu Pretnarju v Predtrgu, Jan. Arhu v Boh. Bistrici, Andreju Pavliču v Podgorju, Alojziju Rahnetu v Brezovici, Juriju Škoficu v Št. Vidu pri Lukovici, Antonu Samotorčanu v Št. Joštu pri Horjulu in Jan. Pečniku v Stožicah. Deželni odbor je pa oddal bike ravno te pasme naslednjim gospodarjem: Lorencu Gašperlinu na Pšenični Polici, J. Strupiju v Cirčičah, županstvu v Žireh, Alojziju Koželju v Lanišah in Martinu Habjanu v Zapotnici.
(Mrtvo truplo) sv našli v četrtek v neki jami pri Bloški Polici sodniški pristav g. vitez L u s c h a n in nekateri Starotržani. Pri truplu so našli napeto pištolo in težko palico. Mrtvec, okolu 35 let star, je bil dobro oblečen in imel črno brado. Ce se je sam usmrtil ali ga je kdo drugi, ni znano.
Raznoterosti.
—	Nestrpnost svobodomišljenikov. Na Francoskem je neki župan prepovedal dekletom nositi belo obleko, ker tako obleko nosijo pri procesijah. Dne 15. avgusta je župan videl več deklic, ki so šle z župnikom v beli obleki. Zatožil jih je zaradi tega pri sodišču. To je bilo celo državnemu pravdniku preveč in ga ni bilo pri tisti obravnavi. Zupan je župnika pred sodnikom grdo zmerjal. Stvar se je pa s tem končala, da je sodnik oprostil župnika in deklice.
—	Sedemdesetletni trojčki. V Tor-ringtonu so trije kmetje in bratje dnri 13. septembra praznovali sedemdesetletnico. Vsi trje so še močni in zdravi. Prijatelji so jim priredili banket, ker sedemdesetletni trojčki so pač velika redkost,
— C a j. Kitajskega čaja se veduo manj uvaža v Anglijo. Lota 1886 se je še v Auglijo kitajskega čaja odpravilo za 90, in lani pa le za 69 milijonov dolarjev. Glavni uzrok temu je, da so začeli čaj ' pridelavati v Indiji in na otoku Borneo.
Telegrami.
Dunaj, 17. oktobra. Cesar so povodom petdesetletnice vojaškega službovanja vojnemu ministru Bauru v jako milostljivem pismu presrčno zahvaljuje za njegovo izvrstno delovanje v miru in vojni. Izražujoč svojo za-dovoljnost, izreka cesar presrčno željo, da bi še nadalje mogel računati na mnoge pre-skušene uslugo ministrove.
I Dunaj, 17. oktobra. Odsek za volilno reformo se je posvetoval o vpeljavi direktne volilne pravice v kmečkih občinah in je sklenil, da bode za prihodnjo sejo povabil vlado, naj ona pove svoje mnenje o pre-membi volilnega reda za državni zbor.
Dunaj, 17. oktobra. Dopoldne je cesar slovesno otvoril muzej zgodovinskih umetnin, v katerem so združene vse cesarske zbirke. Mnogobrojno občinstvo je cesarja navdušeno pozdravilo. Navzočni so bili nadvojvode Karol Ludovik, Ferdinand, Albreht, Viljem in Kainer, vsi skupni in avstrijski ministri, ogerska ministra Osaky in Szogenyi, diplo-matje, predsedništvi in mnogo članov obeh zbornic, več profesorjev in umetnikov. Oesar je podal roko Karolu Ludoviku in Taaffeju in ogledal vse umetnostne zaklade.
Wiesbaden, 16. oktobra. Kakor poroča „Rheinischer Oourier", prosil je sultan majorja Steffena, naj hitro nastopi službo kot inštruktor turškega topničarstva. Govori se, da misli Turčija utrditi Bospor in Dardanele.
Rim, 16. oktobra. Bonghi je odložil predsedništvo italijanskega mirovnega odseka. Odsek bode v kratkem volil novega načelnika.
gf Piccoli-jeva tinktura za želodec Uš
je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "£2£ i2£g~ bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, *£&• aSaST kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — 0<ma afcž" steklenici 10 kr.	(300—2111
Tujci.
15. oktobra.
Pri Maliču: Depoli; Hofbauer, Irgovec, iz Trsta. --Skodler, Markowsky, Ritsehel, Braune s soprogo, llofman, Koeh, Ilaas, trgovci; Ritschel, Grum, Stor, lireier, potovalci, z Dunaja. — dr. Pavličar iz Linca. — Suhy iz Gradca. — Doljan, otroška vrtarica; Karolina Lapajne, zasebnica, iz Idrije.
—	Leuschner, trgovee, iz Brna. — Andres, trgovec, iz Ino-mosta.
Pri Slonu: Wallowich, tajnik; VVeitzer, tovarnar; baron Ripp, fral., iz Gradca. — Sardotscb, potovalec, in Raspotnik, poštni kontrolor, s soprogo, iz Ttrsta. — Kraus ; Wachtl, Hocli-stiitter, Schinzl, VViethe, trgovci, z Dunaja. — Melle iz Cirknice.
—	Boskovitz, trgovec, iz Budimpešte. — Balis, trgovec z lesom, z Vrhnike. — Novako, gostilničar, iz Istre. — Mayer, gledališki igralec, iz Brna. — Florian s soprogo iz Kranja. — Magainer iz Divače. — Vitez Biickmann, zasebnik, iz Gorice.
Pri Juinern kolodvoru: Niinerschal; Mayer; Neu-mau, trgovec, iz Gradca. — Jurišovič, nadporočnik, iz Otočaea.
—	Rakove iz Kranja. — Schluga z rodbino iz Zabnice. — Germ, zasebnik, z Dunaja.
Umrli so:
' 13. oktobra. Antonija Petič, mestna uboga, 75 let, Kar-lovaka cesta 7, emphysema pulin.
14. oktobra. Helena Kvas, delavčeva vdova, 47 let, llra-deckega vas 19, srčna bolezen.
10. oktobra. Franc Leben, hišni posestnik, 56 let, sv. Petra cesta 55, plučni edem. — Terezija Jagor, mokarica, 73 let, sv. Petra cesta 60, jetika.
V b olnišnici: 14. oktobra. Blaž Kosmač, delavec, 63 let, srčna hiba.
—	Apolonija Ilorček, gostija, 71 let, jotika. — Mihael Skalar, gostač, 64 let, vodenica. — Blaž Miktiž, gostač, 45 let, gan-graena pulin.
Vremensko sporočilo.
Tržne cene \ Ljubljani
dne 17. oktobra.
a m a	Cai	Stanje		Veter	Vreme	> a - ■g®* fi a g
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celzija			
	7. u. zjut.	73.85	11 G	brezv.	megla	
16	2. n. pop.	73 83	196	si. zapad	jasno	ooo
	9. u. zveč.	73 80	13 0	brezv.	h	
	Ki-	kr.		gl.	ar.
Pšenica, liktl. . . .	8	77	Špeh povojen, kgr. .		64
Rež, „ . . .	8	12	Surovo inaslo, „	—	70
Ječmen, „ ...	4	6	Jajce, jedno „	—	3l
Oves, „ ...	3	9	Mleko, liter ....	—	8
Ajda.....	5	36	Goveje meso, kgr. .	—	62
Proso, „ ...	4	71	Telečje „ „ .	—	601
Koruza, „ ... Krompir, „ ...	5	30	Svinjsko „ „ .	—	56
	2	23	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, „	10	—		_	40
Grah, „ ...	10	_		—	15
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	87
Maslo, kgr.	—	84	Slama, „ „ . .	2	14
Mast,	_	66	Drva trda, 4 □ intr.	7	_1
Špeh svež, „	—	56	„ mehka, „	4	60j
{60-23) (60-58)
katero iz kineške rabar-bare, kerhlikovcovega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI. lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je mehko, toda ob enem uplivno , delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodeo, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. ZabojČek z 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 steklen., 5 Kg teže, velja gl. 5-26. Poštnino plača naročnik.
Lepo obširno posestvo
ležeče prav blizo Ljubljane, odda se v zakup (v najem) takoj ali od sv. Mihela naprej prav po coni.
Priročna poslopja, hlevi itd. Posestvo se tudi proda pod prav ugodnimi pogoji.	(1428) 2—2
Obrniti se je do J. Rode-Dogana v Ljubljani.
Originalna 10—6
Selterjeva voda.
Najboljša naravna mizna in zdravilna voda (Nassau) preverjena pri zaslizenju, ka-šlju, hripavosti, mehurnih in želodčnih boleznih. (1202) Zahtevaj vselej »originalno" Seiterjevo vodo s kapico, vigneto in zainaškovo zavezo „(Jriginal". Dobi se povsod. V Ljubljani ima glavno zalogo Miha Kastner.
Osem o<llilžovn.liiili kolajn!
Priznano najboljše
ročne harmonike
dobč se pri
Ivanu N. Trimmel-u
na DUNAJI, VII., Kaiserstrassc 74,
postajališče tramwaya, črta proti dvorcu.
(24—16) Največja zaloga
muzikalnega orodja,
zanesljiv izdelek, nizke Cene. Ceniki zastonj.
<
Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom:
Povesti
slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Sestavil in uredil
A. Kalan,
urednik »Domoljuba«. —o Fonatis iz ,,Domoljuba" o—
I. zvezek. — Cena 20 kr. Obseg:
Zlati lasje. — Dedščina. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv. Gothardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu.
—	Po viharju svetlo solnce. — Požar.
—	Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob-
hajilo v ječi.
Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani.
V kratkem bode izšel II. zvezek.
************
A
ri
i #
[S #
h *
Franjo Tomec,
pozlatar,
v LJubljani, Streliške ulice štev. 14,^'
se najtopleje priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu L' v mestu in na deželi v pozl&čenje in prenavljanje [jfl
altarjev,tabernakeljnov, krstnih h| kamnov, lec, podob, soh, nagrob- m nih križev, naj razno vrstnejših j okvirov, sv. razpel, svečnikov itd. [f
L'
Vse navedene stvari izgotavlja tudi nove trpežno, okusno in zanesljivo, ter jamči za dobro delo, in pri- k meroma kaj nizko ceno.	L"
Oljnate slike, četudi so vsled starosti popolnem zamazane, očisti, da so enake novim, ne da bi ........................(1415) 6-2
TC«
čiščenjem sliko poškodoval.
Leto ustanovljenja 1820.
Preselitev trgovine.

(52 10)
SKjST' trgovina z železjem, ro-ffigjig* kodelskim, hišnim in ku- --^j. hinjskem orodjem
je od dne 1. julija t. 1. nadalje
na ValYazorjevem trgu št. s
(prej France Trček) ŠOT" v poslopji okrajnega glavarstva
Srebrna svetinja Pariz 1878. častna in priznalna diploma Dunaj 1873.
I lisam & Pri no tli St. Ulrich,
Griiden, Tirolsko,
priporočata se za
cerkvena dela
od lesa, kakor:
oltarje, leoe, krstne mede-nloe, spovednioe, krlževa pota, podobe svetnikov, Kristuse, podobe za jas-(1392) lice i. t. d. (4-1) po najnižjih cenah. W Ceniki zastonj in franko.
J. N. Potočnik,
krojaški mojster,
Kongresni trg v Ljubljani (v nunskem poslopji),
se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje
duhovniških zimskih sukenj in talarjev,
dalje si. občinstvu v obila naročilu za izdelovanje
najraznov? st) lejših oblek
narejenih po najnovejšem kroju iz linega ali bolj priprostega, toda vseskozi trpežnega blaga. Jamči za dobro blago, točno postrežbo in nizko eeno.	(1340) 10-9
2 V ponedeljek dn6 19. oktobra izide «1!	na svetlo
rg
J! Veliki zgodovinski roman, zajet jt iz kranjske povestnice
od Jakoba Bedenka.
-•i§ 17 pol v osmerki. — Broširan stane 1 gld. SO kr., elegantno vezan 2 gld., po pošti 10 kr. ved.
Zanimivo in živo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, čegar junak je veliki matematik Jurij Vega, življenje tega slavnega Kranjca.
Naročbe izvršujejo se z dnem 1!). t. m. i nadalje, zaznamke pa vže zdaj vsprejemlje	(1421) 5
^	kujigotržiiica
J Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
v Ljubljani na Kongresnem trgu.
Gonilniki zastonj in franko.
»VitC -i-
Največja zaloga
šivalnih strojev
i JAN. jax, i
LJUBLJMl,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (i4io) dovoljujejo. (30-8)
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrše se točno trajno in ceno.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovaiija
A. PAICHEL,
(i3«3) n zobozdravnik	o?)
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
@>«fJ
U ti m 11 o n o k ,
v Ljubljani, Parne ulice štev. 9,
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela,
kakor: oltarjev, obhajilnih miz itd. slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrst-nejših po najnovejših načinih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna
stavbinska dela, ""•S
katera lino trpežno in ceno izvrši.	(8—8
atš* Naznanjam, da sem fllijalo tik mesarskega mostu opustil.
toooooooooooooo*
Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah'.	(1339) 5
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike
Staro orodje in posode jemlje v popravo.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporočam
svojo bogato zalogo
najraznovrstnejših
IklobvLlbb^
čepic za požarne brambe itd.
vse po najnovejšem kroju, fine in bolj priproste, izdelane iz močnega trajnega blaga, po najrazličnejših cenah.
Sprejemam naročila na vsakovrstna
krznarska dela,
katera izdelujem v lastni delavnici.
V mnogobrojno nakupovanje uljudno vabim (1328)	spoštovanjem	(15—12)
/Vi i t on Krejči,
klobučar in krznar, Kongresni trg štev. 8 v Ljubljani.
i Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. i
d if
V j|P|. o
Vi	«
* c25
2. i "ilitav
< 15- ^
J*"**,^ Isj
3o
Preobleke^Jsp^!Popravila.
LMikusch, ^
tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15.
i 8
Odvetnik
D* IVAN DEČKO,
deželni poslanec, ud ravnateljstva južno-štajerske hranilnice in posojilnice v Celju itd.
je pisarno t
v hiši gospe Nolli-jeve, llotovške ulice (poleg nemške cerkve).	(i424) 3-2
Sargov kai nnniuT
Sargov KimnnNT
Sargov KALODONT
Sargov KALODONT
Sargov KALODONT
Sargov
Sargov
Sargov KALODONT
pa tudi v najpri-prostejši meščanski hiši. kosu. "
"V letu	v Trstu osnovana
c. kr. priviletc
zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTA,
katere
generalnega zastopa pisarne
so
11 a I>iina, n
v družbini hiši, mesto, Weihburggasse št. 4,
in katera v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih
avstro-ogerske države
zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi,
zavaruje po najnižjih cenah proti
požaru, poškodbam pri prevažanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. (12—5)
Glavni zastopnik v Ljubljani: IVAN PERDAN.
'VN^VVVVVVVVVVVVVVO^^fVVVVV* .aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaj
Kranjske klobase

1
narejene	le iz čisto svežega svinjskega mesa fcvi yi BC dobe se vsaki dan	"J
0W	vsako sredo in soboto pa
llj klobasiee za peči (Bratwiirstel), jetrne jfi ®	in krvave klobase,	♦]
jj pečenka y pečici (Jungfernbraten)
vse vedno sveže.	osss) 3-3
fjj Vnanja naročila izvrši točno po poštnem povzetju
X	Barbara Kopač,	M
BH mesarica, sv. Petra nasip št. -47. |fj
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! \
Plugi, brane, njivni valarjl, aejalnlce. stroji za košnjo, obračalnica za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatilnice, gepelji, loko-
moblli, trieure, snažilnice žita, stroji za robkanje turšice, slainoreznice, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnice za ovočje in zelenjad, smrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, deoimalne tehtnice, tehtnioe za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče sti-skalnloe sladke krme, stroji za žehtanje, {20—10) treslioe itd. (20—18) Vse najl>olje izdelano po najnižji tovai-nišlri ceni.
Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in viitorejskili strojev
IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78.
Bogato ilustrovanl 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem jeziku se pošiljajo gratis in franko.
H^^ Zanesljivi zastopi, se povsod osnujejo.

ordinira
Zobni zdravnik iz Berolina
univ. med.
WL JAOO
Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani
). do 19. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 8. do 11. ure dopoldne. (1413) 10-3 uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne.
rasa
-J- '■'.;- H,- ■;}■> 1	W 'L'- OJ	.j. i;. '.nI' tiu ah 'H
Andr. Druškovič,
trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10,
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajooega blaga.	(24)
Fine vodne žage in pile,
za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni.
.r-fV	^fV- pfV
rTV rfV» r'V
CE3
....
^	Otvorjenje krojaške prodajalnice.	^
*
S *
tt
tt *
*
*
Anton Presker, g
Šeiles.burgor® ulice š-fce-c. S	Q v Ijjubljani
si usoja ulj ud no na/uaniti preč. duhovščini iu slav, občinstvu, da	.je u/
otvoril v Šellenburgovih ulicah št. 6	^
prodajalaiao oblek za gospode *

ter se stroki
se priporoča v obilo naročevanje. Mnogoletno delovanje v tej u/ i jamči dobro, točno delo in najnižjo ceno.	(1389) 3-3
©
Zobozdravnik Schieiger
nastanil se je
v hotelu „Pri Maliču" (Stadt Wien),
II. nadstropje, št. 25—26.
Ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne do 1 ure dopoldne.
Na razpolago ima najnovejše in najboljše glede na umetno zobovje, bodisi posamezno ali vkupno. Plombuje votle zobe z najtrpežnejšim in najboljšim plombovn!m sredstroin — zlatom in platino — prednje zobe pa v emailirani plombi, ki je barvi zob popolnem enaka.	(1423) 2
Za dobro Izvršitev jamči v vsakem slučaju.

i > u n a j 8 k a borz
a.
Dne 17. oktobra.
Papirna renta 5%, 1 o% davka .... 91 gld. 30 kr. Srebrna renta o%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta b"i,. davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
. 91 „	20 .
. 109 ..	w „
. 102 ..	
. 1016 „	— „
. 282 „	50 .,
. 117 „	35
9 ;,'	KI",..
• i o .,	58 „
57 .,	651
Dne 15. oktobra.
Ogerska zlata renta 4# . . ...	104	gld.	1_5	kr.
Ogerska papirna renta 5$......10>	.,	95	„
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	134-	.,	75	,.
o % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	146	.	—	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181	„	50	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96	„	50	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, %	100 „	30
Kreditne srečke, 100 gld.......185	„	—	„
St. Genois srečke, 40 gld.......61 •„	—	.,
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16
Rudolfove srečke, 10 gld.......H).
Salmova srečke, 40 gid........59
Windischgraezove srečke, 20 gld..........48
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2825
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	104
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100 ..........45
50 kr.
75' :, 50
75
23 ., 50 „
cmenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev. 1(
i., vvouzene štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem -tu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
* Kii/iia naročila izvršd se najtočiieje. "P®
Za nalaganje glavn ic priporočamo: 4 > gališke propinacijske zadolžnice. 4'/»'?» zastavna pisma peštanske ogerske koiner-
cijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznice ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
SO.0O0; goldinarjev
se dobi z jedno
jromno zipkD-kreiitii srečk
iY 1 >/4 {£•!<!. In 50 Iti-. kolek, Žrebanje že 5. novembra!