P osamezne ItevŠfee* Navadno Din —'75, ob nedeljah Din 1*	•
TABOR* ixHaja vmV dan, rasrvon nedelje in praznikov, ob 16. uti * datumom naalednjeva doc ter stane mesečno po posti D 10---, za mo-»emstvo D 18’—* dostavljen na dom D 11*—, na izkaznic« D lO*—* inscrati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA*4 MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4*
poštnina M&čiftaw gotovini cesia danaSnlo Stav- 75 para
■ .. ■ v' >.• ‘., . *;>% •. '• , , I
TABOR
Peaaraezne števH&et Navadne Din -—'75, ob nedeljah Din 1*—v
UREDNIŠTVO se nahaja v Mari* boru, Jurčičeva «L št. 4, L nadstropje. Telefon intarurb- št. 278. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi oliei it. 4* pritličje, desno. Telo-fcm št. 24. — SHS poštnočekovai račun štev. 11-787.
Na naročila brez denarja se a« oaira. — Rokopisi s« ac vračajo-
Naslov
Maribor, četrtek 16. oktobra 1924.
: 1
.T,
v
MOBILIZACIJA NA ŠPANSKEM?
PARIZ, 15. okt. (Havas). »Chicago Tribune« javlja iz Madrida., da je^ kralj podpisal dekret, s katerim se odreja mo-. •	billnacijo treh letnikov. ,•
Odločilni trenutki.
Napetost na vrhuncn. — Konference v	vseh klubih.
iu. - Tudi Davidovič pozvan h kralju.	Tr----
trači ji. — Odločitev v
BEOGRAD. 15. oktobra. Znamenja1 kažejo, da je danes politična kriza dose-igla naj večjo napetost in da se bo* tekom ■današnjega dne odločilo tako ali tako.
Poslanci vseh strank, izvzemši radi-Čevce, ki jih ni več v Beogradu ko 2 ali 3. so'bili ves dopoldan v svojih klubih.
- Radikalni klub je imel oficielno sejo, na i kateri so se zbrali številni poslanci in živahno razpravljali o političnem položaju. Predsednik Narodne skupščine Ljuba Jovanovič jo bil dopoldne pri Pa-šiču na stanovanju, nato pa je krenil na dvor, kjer je bil do 12. ure pri kralju v avdijenci. O poteku avdijence ni nobenih vesti, ker se je odpeljal iz dvora naravnost v skupščino. Tu seje sestal _ s pravosodnim ministrom _ Hrasmoo m Ibivšim pravosodnim ministrom Markovičem iu je z njima delj časa razpravljal.
Tudi načelniki vladnih strank Davi-dovič, Marinkovič, Sp ah o in Korošec so imeli v vladnem predsedstvu daljšo konferenco, na kateri so razpravljali o raz-čiščenju političnega položaja ter o odgovoru, ki ga naj vlada odpošlje Jovanoviču. Nekaj časa je bil pri posvetovanju navzoč tudi državni podtajnik Cemovič.
Po teni posvetovanju so imeli posamezni klubi seje in sicer davidovičevei posebej, klerikalci in muslimani pa skupaj. Med sejo je dobil Ljuba Davidovič
Jovanovič zopet na dvo-Krcna vztra ja pri zahtevi po koncen-demokratskem klubu.
nujno vabilo na dvor. Davidovič je takoj odšel h kralju in se je po avdijenci vrnil v demokratski klub. Novinarjem je povedal samo to, da se bo klubova seja popoldne nadaljevala: na tej seji bo odločeno, kako se bo stranka orientirala v nadaljnem razvoju situacije. Le toliko je bilo mogoče izvedeti, da demokratski klub zastopa stališče, da vlada nima nobenega vzroka za demisijo.
Za Davidovičem' je kralj sprejel v av-dijenco državnega podtajnika Cemoviča. Po vesteh, ki prihajajo izza vladnih kulis, bi bilo soditi, da krona vztraja na zahtevi, da morajo tudi radikali 'kot najmočnejša srbska stranka sodelovati v sedanji vladi, ki naj rešuje srbsko-hr-vat.ko vprašanje. Ker Pa sedanja vladna koalicija odklanja pogoje, ki so jih stavili radikali, menijo nekateri politiki, da bo Davdovičeva vlada danes zvečer demisijonirala. Okoli poldneva se je širila v skupščinskih kuloarjih in med časnikarji kombinacija, da bo Ljubi- Jovanoviču poverjena volilna vlada. Težišče razpleta situacije je v demokratskem klubu in od tega, kako se ho ta odločil, zavisi odločitev v trenutku, ki je za sedanjo vlado zelo kritičen in neugoden.
V zadnjem hipu se je tudi razširila vest, da sta se klerikalni in muslimanski klub izjavila odločno zoper demisijo sedanje vlade.
lo Nemcev. Ni dopustno, da se razpasejo Nemci pri nas v močno, gospodarsko jako politično stranko, oni Nemci, ki so obsodili naše koroške rojake na politično smrt.
Masiliže® odsoiter Nasiasu Peirovitu.
Dokaz Nastasove neiskrenosti. — Hadžič bil v ministrskem svetu osamljen.
BEOGRAD, 15. oktobra. Včeraj je notranji minister Petrovič objavil obsežen odgovor demisijoniramemu vojnemu ministru Hadžiču. Odgovor se je tikal Iia-idžičevega pisma povodom ostavke ter komentarja, ki ga je dal Hadžič uredniku beograjske »Politike«. Petrovič je v energičnem tonu zavrnil trditve vojnega ministra in mu je med vrstami očita!, da je preveč delal na svojo roko in ni v konkretnih slučajih nikoli zahteval od ministrstva notranjih del, da nastopi zoper one defetiste, ki so ga prisilili, da je podal ostavko.
Danes je objavila »Politika« v vseh političnih krogih nestrpno pričakovani Hadžičev odgovor notranjemu ministru Nastasu Petroviču. Uvodoma general Hadžič obžaluje, da mora delati to, česar ni storil še nikoli tekom svoje karijere: V časnikih polemizirati in sicer kar z ministri. Nato general objavlja besedilo pisma, ki mu ga je pisal notranji minister o domnevanem oficirskem puču in izjavlja,
da je Petrovič kljub izjavi, češ, da ne veruje v možnost takega puča, vendarle povsem jasno namignil o svojih dvomih glede delovanja oficirjev.
Nadalje izjavlja Hadžič, da je bil v ministrskem svetu s svojim mnenjem o poročilih vojaških oblasti vedno osamel, ker so vsi ministri zastopali stališče, da so poročila vojaških oblasti netočna in neresnična. General Hadžič zanikuje, da bi vojaške oblasti dajale prebivalstvu orožje in pravi, da je zahteval tozadevno novih poročil- Kolikor je njemu znano, je edinole Sokol v. Kninu dobil 4 ruske puške.
O predmetnih dogodkih ,v Zagrebu ie Hadžič poročal ministrskemu svetu; tudi je odstopil notranjemu ministrstvu akte o dogodkih v Travniku. Slejkoprej -vztraja na stališču, d'a mora vsak minister v tistem trenutku demisijonirati, ko vidi, da se njegov položaj ne ujema znegovo vestjo-
Z. R. IH. na cilju.
NEWYORK, 15. okt. (Wolff, radio). Gb f). uri d op. srednjeevropskega časa je bil »Z. R. IH-« 70 milj vzhodno Bostona, ob 10.20 uri dop. srednjeevropskega časa je letel čez Boston.
Novi pokolji v Kavkaziji.
PARIZ, -5 .okt. Časopisi javljajo iz Moskve, da Ro se uprli mohamedanski kmetje v Lonkovanu v guberniji Tiflis. Kurdi so vdrli v gubernijo Elizavetopol in so masa.krirali Armence in Ruse. Število brezposelnih v Angliji narašča.
LONDON. 15. okt. Reuter javlja, da levilo brezposelnih še vedno narašča. Dne 9. trn. jih je bilo 1,215.600, za 16.248 <več ko v prejšnjem tednu.
BORZA.
CUR1H, 15. oktobra. Poročilo radi pokvarjenega voda Izostalo.
ZAGREB, 15. oktobra- (Sklepni tečaji). Pariz 374—379, Curih 1366—1376. Lon-
don 318.40—319.40, Dunaj 0.0993—0.1018, Praga 210.50—213.50, Milan 310.40 do 313.40, Newyork 70.30—71.30.
Doma in po svetu.
— Pomlad v oktobru. Gdčna Pavla Zabavnikova, učiteljica v Lučah v Sav. dolini, nam je poslala šopek zrelih jagod in vijolic, kar vse je nabrala v svoji novi domačiji v lepi Savinski dolini, kjer je vkljub bližnjim planinam toplo sobice šc izvabilo iz zemlje cvet in sad.
•— Proti vezanju slovenskih strank z Nemci pri raznih volitvah jc sklenila resolucijo Celjska sokolska župa na svoji seji 13. trni. ter obenem izrekla načelo, da _se proti Nemcem morajo sklepati nacionalni bloki. Bloki slovenskih strank z Nemci samo neupravičeno dvigajo ugled Nemcev jim pripomagajo do predvojnega gospodstva in preprečujejo možnost, da, se zanesljivo ugotovi števi
JoSko telil na zsdeila poli.
Ljutomer, 14. oktobra.
Danes je Mursko polje spremilo k večnemu počitku v domači grudi eno najizrazitejših svojih osebnosti — povsod znanega in priljubljenega narodnjaka Joška Rajha.
Dopoldne sp dvignili krsto v njegovi gostoljubni hiši na Moti in jo ponesli od zelene Mure tja k ljutomerskim gričem, v čijih senci leži ljutomersko pokopališče. Razvrstil se je sprevod, kakor ga že dolgo ni videlo lepo Mursko polje. Ljudje iz celega okraja so prihiteli na Moto in v Ljutomer, da spremijo h grobu prijatelja Joška. Tudi iz drugih krajev so prispeli številni znanci in prijatelji; posebno častno so bile zastopane korporacije, v katerih je ranjiki deloval dolga leta svojega plodonosnega življenja. Ne bomo se zmotili, če trdimo, da se je udeležilo pogreba okoli 5000 ljudi.
Izmed uglednih zastopnikov oblasti in korporacij omenjamo samo nekatere: Iz Maribora so prispeli v imenu JDS njen predsednik g. dr. Lipold, v imenu kmetijskega oddelka pri velikem županstvu mariborske oblasti g. inž. Zidanšek, v imenu vinarske in sadjarske šole, srednje kmetijske šole in Društva kmetij -kib strokovnjakov g. ravnatelj Žmavc, dalje odposlanec sokolskege župe g. prof. dr. Kovačič z več Sokoli, zastopniki Orjune itd. Iz Ljubljane je prispelo več pokojnikovih prijateljev, konjerejski odsek pa je oficielno zastopal g. Šla.j-peh. Samo ob sebi se ume, da so bile ra pogrebu zastopane vse krajevne politične, sodne in šolske oblasti. Iz Murske Sobote je prišel žand. ppuk. g. Sagadin, ki je zastopal naše oficirje; z njim je prišlo tudi mnogo drugih predstavite-ljcv prekmurske metropole. Celo Varaždin, je poslal svojega zastopnika — Sokola g. dr. Stankoviča. Zanimivo skupino v sprevodu je tvorila četa Rusov. Zastopane so bile nadalje vse požarne bramhe iz okolice, lovci, konjerejci in drugi. Iz Mote v Ljutomer so domačini šli večinoma peš, tujci pa v vozovih in avtomobilih,
Ko je sprevod prispel do meščanske šole, jo svojemu starosti izkazal, zadnjo čast Murski Sokol in potem krenil sprevodom do cerkve. Tam, se je vršila ■maša z mrtvaškimi obredi. Kako globoko je trg Ljutomer občutil izgubo vrlega Joška, so pričale številno črne zastave, ki so visele s streh in pa s florom zastrte luči, katere so svetile ob glavni cesti. Pri cerkvi so domači pevci zapeli ginljive žalostinke, nakar jc dolgi sprevod zavil tja proti pokopnlišču. Tu se je razvrstilo okoli odprtega groba 5 sokolskih praporov in 1 požarniški. Po končanih cerkvenih obredih so pevci zapeli žalostinko, nakar je član lovskega društva na Cvenu zatrobil zadnji del vojaškega mi razov a. Potem1 so se poslovili od ranjkega zastopniki društev in prijateljev. Prvi je govoril gosp. ar. Stanjko za domačega Sokola, za njim, g. dr. Stankovič iz Varaždina za Marib. sokolsko župo kot njen podstarosta in za Sokola v Varaždinu kot njegov starosta. Ravnatelj meščanske šole g. Baukart se je poslovil v imenu ljutomerskega domačega ljudstva, g. Mermolja v imenu SKS in nadučitelj g. Cvetko za osebne prijatelje ranjkega.
Po pogrebu se je vršilo pri Strasserju žalno zborovanje. Pred natlačeno polno dvorano je poveličeval sokolske zasluge ranjkega Rajha podfetarosta dr. Stanjko, kondolirnl je za župo društvu g. dr. Stankovič, nato pa je slikal Rajha kot vzor-Sokol a g. nadučitelj Tomažič.
Tako je Mursko polje nad vse častno spremilo ranjkega Joška Rajha na zadnji poti. Bodi mu lahka ljutomerska gruda!
Leto: V. — Številka: 237.
Mariborske vesti.
Maribor, 15. oktobra 1924.
anketa o »domu ubogih«.
Včerajšnje ankete o humanitarni akciji za zgradbo »Doma ubogih«, hiše najrevnejših brezstanovanjcev, ki se je vršila, v mestni posvetovalnici, se je udeležilo okoli 50 oseb. Zastopane so bile razne korporacije, veliki župan, pokrovitelj škof dr. Karlin in vojaštvo, vsak po svojih pooblaščencih. Vidite je bilo tudi mnogo interesentov iz vseb krogov našega mesta.
Potek ankete je bil stvaren in miren. Olvoril in vodil jo je dosedanji župan g. Grčar. Najprej je referiral tč. predsednik odbora g- Džamopja. Očrtal je dosedanje delovanje in izjavil, da slejkoprej stoji na stališču, da naj se k akciji pritegne kar najširšo javnost, naj se zainteresira tudi razna društva in postavi to akcijo na društveno podlago. — Tekom debate se je pokazalo, da drugi del zanimancev zastopa stališče, da naj se akcija izpelje na zadružni podlagi in sicer.v okvirju zadruge »Mojmir«. To stališče je posebno naiglašal g. župan Grčar. Vsa debata je stala v znamenju teh dveh stališč.
Prvi je posegel v debato g. Roglič, k! je stavil praktične predloge glede reklame, loterije in toimlbole in sploh pridobivanja denarnih sredstev. Potem je g. Petejan predlagal, da naj se pritegne predvsem banke, industrijo in imovite sloje; sodeluje naj tudi država. Dalje so posegli v debato gg. tajnik pripravljalnega odbora Fr. Pirc, Ošlak, Razboršek, Planinšek, Stanjko, Aljančič, Grčar idr* z več ali manj umestnimi predlogi.
H koncu jo g. Grčar resumiral potek debate in križanje dveh stališč v sledeči, sklep: Izvoli se odbor treh mož, ki bodo vprašanje, ali naj se akcija pretvori v društvo ali pa naj se izpelje v okvirju zadruge, znova in temeljito proučili ter o tem poročali na novi anketi. V ta odsek so stopili gg. Ribarič, Ošlak in Stanjko. H koncu se je g. Džamonja v imenu dosedanjega odbora zahvalil za. zanimanje, ki so ga zastopniki oblasti, društev in posamezniki posvetili tej človekoljubni akciji. Nato je g. Grčar anketo zaključil.
Zaščita dece, posiujl
Prejeli smo: V Tomšičevem drevoredu — Krčevina št. 115 stanuje v »Vili Maj-, di« poštni poduradnik Ivan Klajčnik s svojo ženo in s kopico otrok. Otroci so troje vrste, radi tega je sedanja žen* nekaterim otrokom mačeha, a to v naj* strašnejšem pomenu besede. Prav poseh* no grdo, nečloveško ravna z malim Loj-zekom, katerega pretepa živinski ter preklinja s kletvicami, ki jih dostojen človek ne ponavlja. Najstrašnejše se godi pa po večerih in ponoči. Neusmiljena mati zapre otroka v temno, mrzlo, popolnoma vlažno luknjo brez okna, vrže mu staro cunjo in to ubogo sirotle mora ležati po yse noči v mrazu in mokroti. Na nemilo, srce pretresujoče klicanje, na jok in obupen krik se zavzamejo večkrat za ubožca sostanovalci, ki jo pa seveda pošteno izkupijo, ker potem oba starša strahovito kričita, zmerjata in preklinjata. Tako se jo zgodilo tudi v nedeljo zvečer. Na obupne klice strahu in mrazu trepetajočega deteta je prihitel gospodar sam, da bi otroka rešil, a sta se nečloveška roditelja obnašala tako divje, da je moral gospodar po orožnika. — Kaj namerava storiti orožništvo, nam ni znano, skrajni čas je pa že, da se tu napravi brezobzirno' red, da se otrok reši in živinskih krempljev. Zaščita dece, državno pravdništvo ali sodišče — kdor že, nekdo mora napraviti temu bestijalne-mu ravnanju konec in oba Klajčnika pošteno prijeti. Da se otroka ne prime jetika, škrofuloza ali kaj podobnega, da so ga odvzame staršem in reSi pravočasno, zato smo se obrnili javno na oblasti in bomo stvar pazno zasledovali.
&NT, RUD* LEGAT, MARIBOR, samo Slovenska ulioa 7, telefon 1QD, samoprodaja pisalnega stroja »Gontinnental
Btfaaa 'U
»T A' B D K«.
V Marlljortt, cTne 16. dBfbSVa' 192!'
   ——- ^ — ..••_.■• ■- - •.. ~... .     _
Samozastopstvo računskega stroja „Triumpfiator“, ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ul ica?, telefon 100
m Vest o upokojitvi vel. župana dr. O. Pirkmajerja, katero vest je objavilo današnje »Jutro«, po naših informacijah ne odgovarja resnici in tak ukaz še ni bil podpisan.
m Otvoritev predavanj « »Ljudski univerzi«. Snoči je bilo prvo predavanje v »Ljudski univerzi«. Predsednik tega koristnega društva, ki lahko veliko stori za smiotreno izobrazbo širših plasti našega mesta, g. inž. Kukovec, je posvetil prvi večer vprašanju: kaj hoče in kako naj deluj 6 »Ljudska univerza«1! V svojem predavanju je razvil lepe misli zlasti o vzg®jno-eticnem pomenu »Lj. univ.« in pokazal, kako lahko ta naprava združuje razdvojene sloje in jih vo di k velikim kulturnim ciljem. V eni prihodnjih številk bomo obelodanili kratek izvleček iz tega lepega, predavanja.
im Predlog gledališki upravi. Kakor je že objavljeno, se bo predstava »Čarni en« pričela cb pol 20. uri. Gledališka uprava je s tem storila veliki večini gostov prijetno uslugo; nihče namreč rad ne sedi kar do pol 12. ure v gledališču. Ob tej priliki se nam zdi primerno, da sprožimo predlog, ki ga bo nedvomno največji del gledaliških gostov pozdravil: Naj bi se sploh vse predstave začenjale za eno uro preje ko doslej, t. j. ob 19. uri. Znano nam je, da so v nekaterih praških gledališčih baš na zahtevo občinstvo uvedli to uro. Gledališke predstave obiskujejo večinoma duševni delavci in šolska mladina; vsak je rad, če mu ni treba sedeti predolgo v noč, ker ■mora drugo jutro vstati kolikor mogoče spočit, nekateri celo bolj zgodaj. Če bi se predstave začenjale redno ob 19. uri, bi se končale navadno ob 22. uri, kar bi bilo vsakomur prav, izvzemši prave ponočnjake, ki pa itak ne zahajajo najrajši v gledališče. Sicer pa je gledališka uprava baš pri »Carmen« pokazala, da je dostopna za take predloge; če ni drugače, naj se napravi nekak plebiscit med abonenti z geslom: 19. ali 20. ura!
m Himen. Poročil se je gosp. Pavel Vellacher, prokurist tvrdke »Balkan«, z gdčno Zinko Resnik, hčerko višj. nad-upravitelja Resnika. Bilo srečno! N 26 m Javnosti v pojasnilo. Pod tem naslovom je objavila »Straža« v svoji izdaji dne 1. tm. izjavo trgovca g- Maksa Jaš-a v Šolski ulici, češ, da se je vpisal že leta 1900 kot član v »Slov. trgovsko društvo«, kar naj potrjuje njegovo narodno zavednost. Da ne bo kakega ne-sporazumljenja, je konštatiral odbor Sl. trg. društva v svoji zadnji seji, da drn-štvo leta 1900 sploh še ni obstojalo, resnica pa je, da je g. Jaš pristopil k društvu leta 1904, kojega član je Pa ostal samo tri mesece. Izstopil je iz društva vsled tega, ker je vstopil v nemško telovadno društvo »Jahn« in ko sc je pozneje preselil v Ljubljano, je bil tudi tamkaj vnet član nemškega telovadnega društva. Trditev g. Jaša, da sta tako on, kakor njegov družabnik g. Lesjak sinova slovenskih starišev ter se nista nikdar strankarsko udejstvovala, je resnična, udejstvovala Pa sta se nacijonalno na nemški podlagi, kar je tembolj žalostno, ker se nista zavedala svojega slovenskega pokoljenja in bila orijenti-rana v nam sovražno nemško smer, kot, nebroj drugih takozvanih slovenskih rojakov, posebno med trgovstvom in obrtništvom v Mariboru. —Slov. trgovsko društvo.
m Zlato za »Dom vbogih«. Kred. in stavb, zadruga »Mojmir« je prejela od nekega odipošiljatelja iz Betnavske ceste z določilom za »Dom vbogih« nena-
vaden dar. V dveh lepo opremljenih zavitkih sc je nahajalo po 5 avstr, zlatnikov, med njimi dva po 20 K. V tem času znamenje, da se še nahajajo zlata srca in zlate krone.
m Tatvina. G. Alojzija K. je prijavila, da ji je včeraj popoldne nekdo ukradel poldrugi meter dolgo in 80 cm. široko rdečo preprogo.
m Micka Kovačeva z revolverjem — včeraj je bil aretiran K. M., doma iz Petrovč, radi poskusa zapitne goljufije, telesne poškodbe in suma tatvine. Mož je prišel v gostilno Zaklan in si naročil jedače in pijače. Ker se je natakarici takoj zdel sumljiv, je prosila nekega gosta, da bi ga opazoval. M. K. je res potem, ko se je dodobra založil, odšel iz sobe na stranišče. Gost je odšel za njim in je opazil, da je neznanec ubral čez dvorišče v Splavarsko ulico im odtam proti Dravi. Gost je takoj krenil za njim in ga je pri brvi ustavil. M. K. je vzel iz žepa nenabasan revolver ter udaril z nji,m svojega zalezovalca po glavi. Medtem ko sta se moža borila med sabo, je k sreči prišel v bližino policijski kontrolni nadzornik, opazil incident pred brvjo in bežal tja. M. K. je vrgel revolver v bližnji vrt im se je dal takoj aretirati. Pri telesni preiskavi so našli pri njem srebrne žlice, ki jih je bržkone tudi kje ukradel, pote,m, ko se je bil dobro najedel in napil. Izročili so ga sodišču.
m Seznam za porotno listo za 1. 1925
v Mariboru bivajočih moških, ki se smejo pozvati po zakonu, je v načrtu doigotovljen ter od 16. do 23. oktobra tl. razgrnjen v konskripcijskem uradu mastnega magistrata (soba št. 4). Vsakdo ga lahko v tem času med uradnimi urami vpogleda in v istem1 roku pismeno ali ustmeno ugovarja proti vpisu otseb, ki po postavi niso sposobne za porotnike ali katerih se ne sme vpisati v porotni seznam ali proti temu, da so po zakonu dopuščene osebe izpuščene ali da uveljavi razloge za svojo oprostitev.
m Kavarna »Jadran«. Dnevno koncert. Solidna in točna postrežba. Cene zmerne.	2985
Hotel Halbvvidl danes v četrtek dne 16. okt. od 20. do 24. ure družinski koncert s posebnim programom:	kvarteta
Richter.	2344
Harodf^o gJedafilšče.
REPERTOAR.
Sreda, 15. okt. ob 19 ]/,. »Carmen«. Ab. E Četrtek, 16. okt. »Pohujšanje v dolini šantflorjanski«. Ab. A.
Petek, 17. okt. »Carmen«. Ab. B •
Začetek opere »Carmen«. Vse predstave opere »Carmen« se prično ob 1420. (poldvajsetih) in ne ob 20.
Danes v sredo, dne 15. okt. ob J »20. se vprizori Bizefova opera »Carmen«, ki je dosegla lansko sezono vprizorjena jako lep uspeh. V naslovni vlogi nastopi ga Mitrovičeva, ki je dosegla lansko sezono s to vlogo oziroma partijo izredno lep in časten uspeh. — Prva vprizoritev je bila v Parizu v Opera Comique 3. marca 1875.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V četrtek, 16. tm. se ponovno vprizori v tej sezoni znamenita Cankarjeva farsa v treh dejanjih »Pohujšanje v dolipi šentflorjanski, ki je dosegla pri premi-jeri kot pri reprizi zelo lep uspeh. To pot bo igrala Jacinto zopet gdč. Kovačičeva, ekspeditorico pa ga Gabrijelči-čeva.
Kultura in umetnost.
x Koncert Jos. Rijavca v Mariboru.
Kot zelo posrečeno moram imenovati •misel naše gledališke uprave, prirejati v gledaliških prostorih samostojne koncerte ob dneh, ko ni gledaliških predstav. Na ta način bo nam' mogoče, spoznavati naše umetnike in s tem1 se bo tudi zamašila občutna vrzel v našem koncertnem življenju. Povoljen obisk je že pri prvi prireditvi dokazal, da se bo publika novi uvedbi zlahka prilagodila. Imeli amo pa tudi pred seboj umetnika odličnih kvalitet, umetnika, ki sicer ne razpolaga toliko z blestečim in voluminoznim tonom-, temveč s simpatičnim glasovnim materij-alom, ki je u-prav vzorno izšolan. Poje z eleganco in hrez vidnega napora. Vsa liriška milina je prišla v vseh najsubtilnejših nijan-sah do izraza v pesemskih skladbah Lajovica, Hatzeja in Prochazke. Besedna kultura in deklamacija ste uprav občudovanja vredni. Arije Puccinijeve, Bi-zetove, Verdijeve in Leoncavallove so bile podane plastično dovršeno. Burno
odobravanje je dokazalo, da je dosegel umetnik popo-len uspeh. In na tem uspehu je tudi So deležna pianistka, ga. Apihova, ki je spremljala na žalibog nedo-statnem instrumentu s pravim umetniškim umevanjem1. V modernih pesemskih skladbah, v katerih klavirski part ni toliko spremljava, temveč enakovreden izraževalni činitelj, se mora zliti g pevskim partom v organsko celoto. In to je seveda omogočeno le pri enakovrednem instrumentu. Upamo, da bomo v letošnji sezoni še mogli zabeležiti vež takih uspelih večerov. — H. D.
x Koneert Josipa Rijavca v Celju se je vršil v nedeljo, dne 12. tm1. v mestnem, gledališču, in je nudil izbranemu občinstvu prvovrsten užitek. Umetnika so navzoči po vsakokratni točki burno aklamirali. Zal, da umetniške prireditve v Celju še ne najdejo onega globokega razumevanja, ki rado prenese pri takih in sličnih umetniških prireditvah, ki so za Celje itak redka prikazen, tudi gmotne žrtve. Želeti je le, da je odnesel veliki svetovni umetnik iz skromnega Celja kar najlepše utise.
Hlgllenična brivnica, Vjeko •Irt Gjurin, Jurfi^eva ulica 9, •• radi prvoristne postrežbe v»«m priporoča. Dijaki imajo pri striženju znatni popust. 1911 18-13
Najve£|e vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „ V R T ", Džamonja In drugovl, družba z o. x.t Marlbor,-
JUiveiji izbor plemenitih aa-dnih dreves (čepov) t najple-raenitejsih vrstah in v vseh o klikah. Plemenite vinske trte na »merikanskih podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje ter drevje imamo celo leto ! Zahtevajte aeniko! 2185 10-7
Dežne plahte za voiove in konja iz nepremočljivega platna v vaaki veličini pri Ivan Kravo«, Aleksandrova ce*ta 13-2297 10-2
Lepa nova spalnica iz trdega lesa po ceni na prodaj. Mizarstvo, Gospojna ulica 9.
2342 2-1
Lepo posestvo v bližini Maribora obstoječe iz hi9e, dveh sob. kuhinje svinjski hlevi, studenec pri hiSi ‘/j orala zemlje, vae pri hiši, pripravno za vsako obrt se radi družinskih razmer takoj proda Kupec se lahko takoj vseli Ogleda se lahko v Pobrežju, Device Marije cesta st 67. Več se izve pri lastnici Frančiški Rutnik, Dolgove štev. 41, pri Mariboru.
2343 3—1
Vsaka gospodinja
je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki A, Požar Maribor, Gosposka ul. 4 Mo m vBrjamete, poskusiti!
Zaklad.
(S. Jenko, na novo počesan.) Le hitro na de!o rokš, pri peči tam v Račju ležč veliki neznani zakladi. IStalagajte fanti je mladi!
Zdaj vprimo, tiščimo, Tlačimo,
opeko Iz Račja vozimo !
Ca sleherni počil bi nd, obilno poplačan bo trud, saj dobro opeko dobimo, po ceni sl hiše gradimo. 1160
Louis Conperus:
ZsšmMlml osel.
Roman.	(54)
Tako mi je šepetala moja zaročenka, prav ko smo zavili na široko državno cesto. Tu smo srečali trgovce z zelenjavo, ki so bili na potu v mesto, potnike v Pošiljkah ali na vozu tor kohorto legijo-narjev. Vsi so se ustavili, pokleknili, se pomolili boginji in se čudom' čudili, kako neki smejo korakati v sveti procesiji osel, prašiči in dvoje čudnih neznancev. Slišal sem, da so vpraševali, sluteč menda, kaj nas je zadelo:
»Začarani! Začarani! Ali jih bodo oteli naši sveti možje!«
Tedaj pa smo krenili s ceste na majhno stezo, čez katero so padale svete in tajnostne sence lovorjevega in mirtine-ga gaja. Daleč pred nami so se že videli beli stebri svetega templja.
Najprej smo opazili ogromno egiptovske pilone, ki so nas pustili skozi mogočna vrata na stezo Sfinga, katera je vodila v sveti gaj; v tem gaju so svečeniki služili tuji boginji, ki je imela moč tn oblast, dia je razearala nesrečneže, kateri so v čarovniški Tesaliji zgrešili pot v mreže zlih bogov. Spomnil sem se milega cvetličnjaka Clitophoa s srebrnimi vejicami; spomnil sem se, da je že na tesalskl meji gojil Isisln svečenik čudodelno cvetje, ki me je rešilo čarovnije, ko sem se bil zaljubil v Na nisi str at o. Ali se bom' tudi tokrat tako pohlepno vrgel na cvetlice, da ponovno dobim človeško oibličje! Iskal sem ga z očmi in hrepenel po njem, odkar smo se bližali slovečemu templju. Mislil sem si, da sem že dovolj dolgo nosil nelovsko kožo in storil dovolj pokore za ljubezenske grehe. Sedaj se bliža sladka ura, ko so bom osvobodil grešnih mrež, očiščen v sveti in zvesti ljubezni do čiste device Charise!
Ko smo prispeli prod tempelj, nam1 je višji svečenik velel, naj obstojimo in počakamo, da bodo svečeniki postavili
botginjin kip na prejšnje mesto. Charis je stopila na tla in se naslonila na me, ovijajoč mi roke okoli vratu. Vsi smo pobožno zrli tja proti templju, odkoder je še vedno prihajala sladka, očarljiva godba in vzbujala v naših dušah nezemeljske občutke. Zdelo se mi je, da so celo grešni prašiči občutili nekaiko ginjenost in pobožnost, ko da bi vedeli, da je prišla ura, ko se bodo tudi oni smeli vrniti v človeško podobo.
Tedaj se je višji svečenik vrnil v spremstvu ostalih svečenikov. Bil je visok in blag, pa silno bled od same modrosti. Njegove z nabreklimi žilami prekrite roke, ki so molele iz širokih rokavov bole halje, so oznanjale ljubezen, ki je bila tako močna, da je ganila celo mene, ki sem' bil še vedno osel. Govoril je in glas mu je bil poln usmiljenja, poln znanja in modrosti:
»Charmides! Čuj me! Bil si začaran. Toda zdaj se približuje čas, ko se boš lahko rešil iz nečloveškega položaja. — Predvsem' vedi, da med mano in Chli-tophojem, ki blizu tesalske meje goji srebrne veje, obstoji sveta duševna vez, ki jo je stkala vzvišena moč ljubezni. Vedel sem za te in sem: to čakal; nasul sem ti celo rešilnih cvetlic na tvoja pota. Vendar pa se te elevzijski bogovi v svoji neskočni previdnosti niso hoteli prezgodaj usmiliti. Hoteli so, da ne bi ničesar slutil o čudežni moči svetih, belih lotosovih cvetov. Charmides! Niso srebrne vejice, ki bi te mogle za vsekdar zavarovati pred močjo zlih duhov. Zavoljo zveste ljubezni do Charis so bogovi podelili to moč belim' lotosovim cvetom. Se li spominjaš! Glej, ažurne Cha-risine oči te spominjajo modrih lotoso-sov, doeim je bilo jezero pri Xyniji. obloženo z belim.i lotosovimi cveti. Se enkrat je vcvetel lotosov cvet v Dionyzlu-sovem vrtu — ondi na vodi med visokimi, bleščečimi vršaci goto. T>fla sinko moj, elevijski bogovi so hoteli, da izvršiš pokoro do konca in tako postaneš deležen ljubezni in zvestobe.«
PopoBnoreia
zastonj ne dobite
nikjer toda po zelo ugodni ceni dobite emajlirano posodo, znamke „Gotiat* težko in lahko, ieško-dovaSkeora proizvoda ploievina-sto in lito poa do porcelanasto, knmenito in stekleno robo najboljše vrste edino le pri znani do maži tvrdki
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg »L 5.	1716
Novo zidana enonadstropna hiša
na prometnem kraju v Ljutomeru, pripravna za trgovino ali obrt. se po ugodni ceni proda. Ponudbe na stavbenika Jandl v Ljutomeru.	3321	(—3
®®®®@@®a®®®®®®@®@®®
Pristopajte CMD!
U useh sperpril5fcih proflajalnah se dobi	2i«o
OHBN
najboljši pridatek k hrani
„Arlacii izdelki samorazpecavanje ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
tnntaifk k iafajnMfc Eoeeeea*	Glav*i	io	odgovorni	UBedulfc:	X*Jko#i»v	8	p	1	a	d	i	•	r.	—	%«Iuk	HtMbecaka	UMaca*	A	4.