Posamezna številka po Din 1*25»
Poštnina
pavšalirana.
Štev. 26.	V	Ljubljani,	27.	Junija	1924.	Leto	IV.
■ Celoletna na-
5AVT0N0MIST1
in
čunijo po Dl 25
upravnlštvo fllmmHja oH KB wS§L MS/ j||9 bBI iSL mrffl kH	HH	rrmr	mm	Inseratl
Usta i»	mF-ag	BM	laži	Efti Whww Hh	R$1	Brna	BKnl	se računajo:
je	gg	KB	W	HI	HI	Pl	HH	IH	Hi	^8mg	pol str. 560 D,
v Ljubljani	I manjši soraz-
Kra„ & 19	merno. — Pri
Telefon 119.	Glasilo	r)Zdn!!Žcnja	sSmrassskiSi avtonomistov**.	TeseVH^
--------------------------Izhaja vsak pettelc. -------------------------------------
jjgj ||Q^|||Q 7 Lastn0 zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega sloven-
Radič v Moskvi.
O bivanju Štefana Radiča v Moskvi in o njegovih namenih, ki jih baje namerava doseči z rusko pomočjo, so poročali razni jugoslovanski, Radiču seveda silno nasprotni listi naravnost neverjetne stvari. Tako na debelo se niso še nikdar lagali kot to pot. Sedaj pa prihajajo polagoma poročila iz Rusije od Radiča samega, ki kažejo celo zadevo v popolnoma drugi luči. Vsebino enega Radičevega pisma iz Moskve je objavil tudi »Slovenec«. Ta vsebina se glasi:
»Včeraj so došla v Zagreb prva Radičeva poročila o njegovem bivanju v Moskvi, ki so datirana že petnajst dni nazaj. Eno pismo je prišlo na predsedništvo stranke, drugo pa za »iSlobodni dom«. Danes je dospela druga pošiljatev pisem,' v kateri Radič obširneje poroča o svojem bivanju v Rusiji. Jutri popoldne izide posebna izdaja »Slobodnega doma« v 5000 izvodih, v kateri bodo tiskani izključno članki Stjepana Radiča iz Moskve. (Je bila zaplenjena ,op. ur.)
V	prvih pismih poroča Radič o svojih prvih vtisih v Moskvi. Na kolodvoru ga je sprejel poverjenik Cičerinov, ki ga je peljal v palačo ministrstva zunanjih zadev, kjer je čičerin Radiču nakazal 3 sobe. V tem stanovanju je obiskal Radiča čičerin in ga pozdravil z besedami: »Hvala Bogu, da sva se končno sestala.« Ta sestanek je trajal 2 in pol ure. O sestanku poroča Radič, da so čičerinu jako dobro znane politične, strankarske in osebne razmere v kraljevini SHS. Razgo-varjala sta se o vseh državnih problemih, ki se tičejo Rusije in Jugoslavije im čičerin se je živahno zanimal za vse zadeve vseh treh narodov v kraljevini iSHS. Posebno se je zanimal za hrvatsko vpraša-
nje. Istega dne je ruska vlada priredila večerjo, kateri so prisostvovali poleg Radiča Čičerin, Radek in Kalinin.
V	pismu, ki ga je napisal Radič za »Slobodni dom«, poroča o 13. kongresu ruske delavske stranke, ki se je vršil od 24. do 31. maja 1.1. O tem kongresu poroča Radič na podlagi stenografskih zapisnikov in pravi, da se je na tem kongresu največ govorilo o razmerju delavstva do kmetov. O tem problemu je govoril Kalinin, ki je citiral Leninove besede :»Mi ne moremo niti misliti na to, da bi se dala delavska revolucija izpeljati brez pomoči revnih in srednjih kmetov.«
Na zborovanju komunističnih voditeljev v Moskvi je govoril tudi Radič. V Moskvi se je seznanil z vsemi ruskimi prvaki. V kakšno razmerje bi stopila HRjSS napram sovjetski Rusiji, v pismu še ne poroča.«
Drugo poročilo o Radičevem bivanju v Moskvi pa objavlja bel-grajski list »Politika«. Poročilo slove:
»Stjepam Radič je imel v Moskvi razgovor s tamošnjim dopisnikom belgrajske »Politike«, kateremu je rekel, da je prišel v Rusijo v študijske namene. Glede zapadnih držav je dejal Radič, da je sovjetska Rusija na zapadu Evrope še bore malo znana, kar da dokazuje poslednja senzacija govora Trockega o Dardanelah, ki ga sploh ni imel. Radič pravi, da današnji Rusiji niti v sanjah ne pride na um, da bi imela osvojevalne namene in da-si ne misli prilastiti ozemlja drugih narodov. Zato da je nesmiselno govoriti o ruskem imperijalizmu.
Sovjetska Moskva pozna dobro razmere na Balkanu in se posebno
zanima za hrvatsko vprašanje. V carski Rusiji ni bilo, kakor zatrjuje Radie, niti enega diplomata, ki bi dobro poznal le eno balkansko državo, kaj šele ves Balkan. Baje je po krimski vojni vprašal ruski delegat pri razpravi o prostem prehodu skozi Dardanele turškega kolego, kje pravzaprav leži ta Srbija in kakšna dežela je to. Sovjetska diplomacija pa proučava pridno in vestno vse države in narode na Balkanu, in sicer etnografsko, so-cijološko in politično in s stališča narodnega gospodarstva. Še pred kratkim je bila v tem pogledu prva Anglija, ki je zaradi tega napravila najmanj pogrešk. In navzlic temu ne vedo najboljši angleški poznavalci Balkana o Slovencih nič, in o Hrvatih le malo. Sovjetska Rusija pa ne zasleduje le velikih dogodkov na Balkanu, kakor kmetsko gibanje na Hrvaškem, v Srbiji in na Bolgarskem, ampak tudi politične razmere pri manjših skupinah, kakor pri makedonskem džemijetu in Nemcih v Vojvodini. Zato pa pozna tudi popolnoma natanko vse faze kmetskega pokreta na Hrvat-skem in seveda tudi poslednjo parlamentarno krizo v Jugoslaviji. Hrvatskega vprašanja ne proučava sovjetska vlada le splošno, t. j. kot tako, ampak tudi kot činitelja jugoslovanske oziroma balkanske federacije in kot element miru in napredka ob Jadranu in ob Donavi. Radiču je neki diplomat rekel, da se hrvatsko vprašanje razteza nad štiri milijone ljudi in da ni zato za Rusijo nič manj važno kot Estonija, Latiška ali kaka druga država v njeni neposredni bližini.
Hrvatsko gibanje je izrednega pomena za kmetsko internacijona-
lo,	ki se je ustanovila v Moskvi sredi oktobra lanskega leta in o kateri se v Jugoslaviji ve zelo malo ali skoraj nič. Prav gotovo se ne ve, da je Ljenin svojčas ob njeni ustanovitvi rekel, da gre za politični dogodek svetovnega pomena, da je
stavil Zinovjev kmetski dnterna-cijonali kot prvo nalogo, da prepreči novo imperijalistično svetovno vojno in da njen predsednik Smir-nov, ki je sam kmet, ne predstavlja zastopnika komunistična stranke v njej, ampak voditelja stranke, ki ji je popolnoma enakovredna in enakopravna.
Radiča najbolj zanima, kako se v praksi izvaja v Rusiji zakonodaja in narodna samoodločba, posebno pa kako izvaja sovjetska vlada v praksi pravico kmeta do zemlje. V tem pogledu pravi, da je že skoraj vse proučil, kar je bilo tiskanega in pisanega, ker je bil že preje trikrat v Rusiji in pozna ruščino, ampak je tudi stopil v stike z raznimi voditelji in drugimi uplivnimi in dobro poučenimi politiki ruskega javnega življenja. Ne sme se pozabiti, da je Rusija še vedno svet zase in da predstavlja ogromen nacijonalni, socijalni in gospodarski laboratorij, ki je ustvaril revolucijo in ki se vzdržuje le z intelektualno in moralno disciplino, ki jo navadno imenujejo diktaturo proletarijata. Naravno je, da se v par tednih ne more vsega ruskega problema naenkrat proučiti in da bo moral zato ostati Radič v Rusiji še nekaj časa. V kratkem namerava iti v kraje ob Volgi in potem v Ukrajino, morda še dalje, ako bo treba.
Rusije ne smemo kot Slovani samo ljubiti, je končal Radič, am-pak jo moramo tudi dodobra proučiti in jo kolikor mogoče spoznavati, in sicer današnjo sovjetsko Rusijo. In v tem pogledu morajo biti Hrvati in Srbi na prvem mestu. Zavedati se moramo, da nam je popolno poznavanje Rusije bolj potrebno, kot njej sami in imamo le v tem popolno jamstvo, da ne bo Jugoslavija kdaj kolonija in, kar je glavno, da nam ne postane lepega dne fašistovska Italija to, kar nam je bila imperialistična Avstrija* — O sedanjem razmerju do po-
LISTEK.
54
Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust S e no a.
„Za božjo voljo, kaj je?" zavrešči Lolička.
„Kaj?“ prekipi Tahi, „ali vidiš onega tam na vislicah? Zatožil me je. Kmet me toži. Ali čuješ, krokar? Mojo glavo hočejo — mojo glavo!“
„Ali ste ob pamet, gospod?“ se prestraši Lolička.
„Jaz?“ se je starec zakrohotal. „Jaz sem zdrav in pri zdravi pameti. Kralj me kliče pred sodišče, kjer se sodi kri za kri. Oh! Izza plota pošiljate svoje strele na mene, strahopetni bogovi. Stopite sem! Tukaj sem! Vaša črviva pravda se bo razletela ob moji dUši^ kakor turška svinčenka ob mojih jeklenih prsih!“
Naglih korakov je Tahi pohitel v gornje prostore. Na pragu ga je pričakoval sluga, bled in ves prepaden.
„Ali se je mladi gospod Gabrijel vrnil iz Zagreba?" je gospodar mračno vprašal.
„Ne milostni gospod,“ je sluga odgovoril, „toda gospa------------“
„Pusti me, idi!“ je Tahi zamahnil z roko in nehote krenil proti spalnici svoje žene. Skozi okno je sevala mesečina. Tahi je obstal na pragu. Gospa Helena se je zdrznila, šinila kvišku in polmrtvo lice okrenila proti možu. On pa se je stresel in klonil. Helena je izbulila vročične oči v Taha, snela s prsta poročni prstan, zavreščala: „Proklet bodi, prešestnik!
Naj te Arlandova Dora zadavi!“ in vrgla prstan možu pred noge.
Prstan je zazvenel po kamenitih tleh, gospa se je z obema rokama zgrabila za prsa, zahropla, odmrla usta, dahnila in padla mrtva vznak. Njega je zazeblo. Čudna luč je trepetala na licu mrtve in po Dorini sliki; zdelo se je, da se Arlandovica zlobno smeje, zunaj pa so vikali skovirji: »Kri^za^kri! kri za kri!“
Vsa kraljevina je začudeno zastrmela. Tahi — silni vsemogočni Tahi je bil pozvan zaradi zločinstva pred kraljevsko sodišče. Namestnik kraljevskega nadzornika Mihael Merey je s pismom pozval kapitel zagrebške stolne cerkve, naj pošlje avojega kanonika kot vere dostojno pričo in izbere kakšnega kraljevega človeka, da se preiščejo vsa zločinstva, razbojništva, umori in nasilja, ki jih je zakrivil gospod Franjo Tahi, vrhovni konjušnik kraljev. Kapitel se je pokoril kraljevi zapovedi in je kot kraljevega človeka izbral podžupana Gašparja Družkoviča iz Druškovca, izmed kanonikov pa Franja Filipoviča, da bi kraljevi svetlosti odkrila vsa tiranova zločinstva. Velikaši so se preplašili, manjše plemstvo se je skrivoma smejalo, kmetje so si oddahnili, ban Draškovič je mignil z rameni in ves svet se je čudil, da je na svetu še pravica, toda sredi tega splošnega čudenja je Franc Frankopan rekel prijatelju banu Dra-škoviču:
Vi se čudite, prespoštovani prijatelj, odkod je prišla ta nepričakovana strela. Dobro. Poslušajte me! Zaradi politike ste hoteli Taha zaenkrat ščititi, dasi vem, da ste siti njegovih zločinov. Kajpak, kar je prav je prav, to je tudi
moja politika! Jaz sem mu podkuril pri kraljevem dvoru — temu volku s Susjeda. Vem vse, kaj je zagrešil. Upravitelj Grdak je pošten človek in ko mi je začel naštevati vse Tahove grozote, pa mi je prekipela kri. Z lastnimi očmi sem videl, kako Turek zemljo pustoši in ljudstvo zatira, toda verujte mi, da nekrščeni pogani niso slabši od Turka. In kako naj ljudstvo ob enem z nami brani to našo domovino, ko vidi, kaka krivica se mu godi pod pravično krščansko gospodo; kako si naj ljudstvo ne želi, da pride brez prelivanja krvi pod Turka? Jaz sem vojak, odkritosrčen, moja duša ne prenaša te^a trinoštva, zato sem pregovoril kralja po svojih prijateljih, da naj ukaže preiskavo."
„Ej, plemeniti moj prijatelj," se je škof nasmehnil, „ali res mislite, da se jaz ne bi rad rešil te kuge, tega nepoboljšljivega grešnika, ki predrzno skruni božje svetinje? Nikdar ne bom pozabil, kako grdo je ravnal s starcem župnikom in kako je z oboroženo roko vdrl v božji hram. Tako mi moje vere, tudi mene boli srce zaradi ljudstva. Toda ljudi na kraljevem dvoru vse predobro poznam. Danes so taki, jutri drugačni. Tahi ima na dvoru mogočne prijatelje, v saboru ima pred1 plemiči večino, turška nevarnost nam čepi za vratom in naša prva skrb mora biti, da obranimo deželo pred1 sovražnikom krščanstva. Tudi jaz bom poskrbel, da pretrgamo močne vezi med Tahom in dvorom in da mu odtujimo domače plemstvo. Pri tem pa je treba previdno ravnati in čakati ugodne prilike. Vi greste kar naravnost. Toda pazite, da se vaš goreči meč ne bo razletel, na trdi lobanji Tahovi, na ščitu njegovih mogočnih nri-jateljev."	(Dalje prih.)
•	'	?	i	v
loža ja v Jugoslaviji ni hotel dati Radie nikakega pojasnila in tudi ne o svojih nadaljnih ciljih. Rekel je, da misli iti potem v Francijo.«
Ta poročila se glase vse drugače kot pa tiste bedarije, ki jih je trosil o Radiču v svet n. pr. »Slovenski Narod«.
Zaradi popolnosti pristavlja-
mo še, da je po poročilu zagrebškega »Hrvata« v Moskvi tudi več Srbov — glej dopisnika »Politike«, s katerim se je Radič razgovarjal —, ki bi radd Ruse premamili za svojo, Hrvatom in Slovencem nasprotno politiko. Sedaj nam bo tudi razumljivo, odkod 'tisto brezmejno sovraštvo do Radiča v vladnih krogih. Štrene jim meša, pa prav močno...
požrtvovalnega dela, apostolske Somišljeniki! To dobro premi-agitacije in redno plačevanje na-	sli te. Le kdor je takšen, bodi iskre-
ročnine za naš list. Zato gre naše	no pozdravljen med nanii in prišel
zaupanje v prvi vrsti pravim polje-	bo čas, ko prejme za svojo požrtvo-
delcem in pravim delavcem.	valnost tudi pravo priznanje!
Umori kot politično sredstvo.
jejo umazane kupčijske zadeve. Da se to prepreči, so nasprotnika enostavno umorili, njegovo truplo pa skrili neznano kam.
V	Rimu je bil zavratno umorjen socijalistični poslanec Mateotti. Storilce so baje že prijeli, toda trupla umorjenega poslanca še vedno niso našli. Umorili so ga odlični pristaši vladajočega fašizma, a v umor so zapleteni tudi odličnejši člani te stranke in visoki funkcijo-narji državne uprave.
Odkar je v Italiji nastopil fašizem, -so politični umori na dnevnem redu. Te umore ni zasledovala ne administrativna ne sodna državna oblast. Mnogo delavskih domov in zadružnih podjetij je bilo zadnja leta ob belem dnevu požganih, krivcev pa ni nihče preganjal in kaznoval. Zgodovina fašizma, ki je samo zunanja krinka revolucije veleburžuazije in velekapitala proti obstoječi takoavani zakoniti varnosti in pravemu redu, je zelo krvava. To zakonito varnost in takozva-ni pravni red je bilo treba kršiti z nasiljem, z umori in s požigi, da se potlači in zavre preteča socijalna revolucija. Ta socijalna revolucija je bila sicer zaenkrat potlačena, toda kdove za koliko časa. Njeni notranji pogoji so ostali namreč ne-dzpremenjeni. Utemeljeni so v kričečem lastninskem razmerju zemlje. Laški kmet je suženj veleposestnikov. Živi v velikem siromaštvu, je nepismen, preživlja ise večinoma le z koruzo. Njegovi gospodarji, veleposestniki, ki žive v veliki razkošnosti, pa zakrivajo to veliko socijalno krivico z »potrebo velikega italijanskega naroda«.
Zakaj so fašisti umorili imenovanega socialističnega poslanca? Zato, ker je menda prišel v posest nekih dokumentov, ki bi razkrili veliko korupcijo vladajoče stranke, ki bi dokazali, da se pod tvrdko »narod« in »nacija« gode in izvršu-
Spominjamo se, kako so pred dvemi leti fašisti v Trstu prijeli nekega komunista, ga postavili k zidu in ustrelili, ko so mu poprej še iztaknili oči in odrezali spolni ud ter mu ga vtaknili v usta. Ves svet je kljub veliki grozi dogodka molčal, saj je bil umorjeni le — komunist. Sedaj pa je bil umorjen izvoljeni član parlamenta. In svet se je zgrozil. Vladni krogi morajo z vso zgovornostjo dopovedovati svetu, da predsednik vlade, Mussolini, ni bil s tem dogodkom v nobeni zvezi. Na Angleškem vlada danes njena delavska stranka. Če bi njen vodja in ministrski predsednik napravil odločno gesto — bi bilo fašizma v Italiji čez noč konec, vsaj na vladnih sedežih.
Laški fašizem se bo zadušil v lastnem gnoju. Tedaj bo nastopil preobrat, o katerem danes še ne moremo vedeti, kako bo tudi končal. Morda bo laško ljudstvo vele-buržuaziji in velekapitalu posojeno vrnilo po — ruski metodi.
Tudi pri nas se poskuša vladati po vzoru Mussolinija in faustovskih metod. Tudi pri nas se to ne bo obneslo. Vsak pritisk prinaša seboj tudi odpor. Cim večji je pritisk, tem jačji je odpor. V Sloveniji že imamo svojega Mateotti ja: rudarja Fakina.
Da pridejo narodi do miru in medsebojnega spoštovanja, dela in blagostanja, je potrebno pustiti vsakomur, kar je njegovega in priznati mu pravico, da se ljudstvo vlada samo po načelih republikanske demokratije. Zato smo federativni republikanci!
Večkrat že smo ugotovili, da je bila dosedanja politična vzgoja slovenskega ljudstva zelo pomanjkljiva in slaba. Zlasti v enem pogledu se to prav dobro vidi in opaža. V tem namreč, da so med nami zelo zelo redki takšni ljudje, ki bi za sVoje politično prepričanje tudi kaj žrtvovali. Gosposke stranke so ljudi razvadile, da dobivajo časopise na pol zastonj ali časih celo brezplačno. Ljudje ne vedo, da morajo takšne »darove« zelo drago plačati na drug način, tako da odstopijo svojo politično moč gosposkim strankam, ki sejejo po načrtu needinost in politične spore med ljudstvo. Vse to zaradi tega, da ga morejo popolnoma obvladati. Tudi so pri nas zelo redki takšni ljudje, ki bi se ob raznih prilikah spomnili na svoj list in tu pa tam darovali vsaj kakšno malenkost za njegov tiskovni sklad. Zelo redki so med Slovenci ljudje, ki bi napravili to ali ono agitacijsko pot brezplačno za idejo in za misel svojega potreta. Nasprotno pa je med Slovenci polno takšnih ljudi, ki sicer liste radi berejo, plačati jih pa nočejo. Veliko je takšnih, ki bi vsak korak, storjen v politične namene svoje stranke, najrajše drago zaračunali, in preveč je med Slovenci poli-tičnilv špekulantov, ki bi bili povsod in za vse takoj zraven, če bi jim to kaj — neslo.
Vse to je pri nas, med Slovenci, tako zelo razširjeno, da nas je lahko sram pred drugimi narodi. Vsega tega pa so krive dosedanje gosposke stranke, 'ki so ljudstvo nalašč in namenoma tako »vzgajale« za politično življenje. Povsod sam
Iz naše organizacije.
(Štefan Radie o naši organizaciji.)
Politični apostoli in politični špekulanti.
pgoizem in materijalizem, idealov in idealnega delovanja pa tako malo! Kako redki so vneti sodelavci za dobro idejo! Le poglejmo na Hrvaško. Tam kmečko ljudstvo ogromno žrtvuje za svoj sedanji politični in socijalni boj, za dosego pravice svoje narodne samoodločbe. Vsak kmet tam, ki zna brati, je naročnik vsaj »Slobodnega Doma«, a kmet, ki ga nima in ki ne plačuje svoji republikanski stranki prispevek za njen volilni sklad, nima nikjer pristopa v družbo svojih tovarišev. Hrvaško ljudstvo samo veliko žrtvuje za svojo republikansko stranko; zato je neodvisno na vse strani in bo ostalo zmagovito.
Glejte, tega naši Slovenci še ne poznajo. V tem oziru so precej pokvarjeni, ker jih ni nihče nikoli učil, da more biti njihovo pravo socijalno in politično osvobojenje le delo njih samih, le plod dela in žrtev ljudstva samega!
Mi slovenskri republikanci zahtevamo od svojih 1 somišljenikov, da store vse za svojo idejo iz lastnega notranjega prepričanja. Političnih špekulantov mi ne maramo in če se bodo kje urinili v naše vrste, jih bo treba nagnati z bičem iz našega hrama. Mi zidamo le na požrtvovalnost in idejno prepričanje naših somišljenikov. In je bolje, da nas je samo petdeset pravičnih, kot pa cela armada takšnih, ki gredo le za lastnim dobičkom. Zato mi na plačane agitatorje ne damo nič, kajti njih delo ne more roditi v nobenem slučaja trajnih uspehov in sadov. Od vsakega, ki hoče med nami kaj veljati, imeti med nami ugled in Spoštovanje, zahtevamo
V	zadnjem »Slobodnem Domu« je predsednik HRSS, g. Štefan Radič objavil sledeče:
»Sloven. republikanska stranka kmetov in delavcev« se že organi-zuje po slovenskih vaseh na temelju programa, ki je v načelu in v posameznosti skoraj enak programu HRSS, samo da je skrajšan in prilagoden na slovenske razmere. Organizacija SRS (Slovenske Republikanske Stranke) se izvaja brez krika, toda zelo živahno in uspešno. In sedaj že vse gosposke stranke in tudi Koroščeva ljudska stranka napadajo republikance ne le ostro, temveč pogosto tudi zelo grdo in neupravičeno, a radikalski in batinaški listi uživajo pri tem, kako je bojda Radič zakuril duhovniku Korošcu. Zato je potrebno, da pristaši HRSS in osnovatelji SRS poznajo sledeči vrlo važni politični dogodek, k'i se je dogodil na večerni seji Narodnega \?iječa v Zagrebu dne 20. novembra 1918., ko bi moral biti po tajnem sklepu Pribi-čevičevih pristašev predsednik HRSS na Markovem trgu linčan (to je od ljudstva raztrgan). Ko so videli, kaj se pripravlja, so se umaknili vsi člani Narodnega Vi-ječa, a govoril je samo socijalist Srb Korač in za njim Slovenec dr. Remec (prof Remec, op. ur.), ki je izjavil: »V imenu celokupnega slovenskega naroda izjavljam, da smo tudi Slovenci republikanci in da se v tem popolnoma strinjamo z gospodom Radičem!« Ko je ona to prisotni Slovenec, dr. Kramer, ki je Pribičevičev demokat, počel glasno mrmrati, je predsednik seje jezno vprašal dr. Remca (prof. Remca, op. ur.): »Kako morete govoriti bojda v imenu vsega slovenskega naroda, ko že tu čujete od slovenske strani protest proti svoji izjavi?«
Na to dr. Remec (prof. Remec, op. ur.) drugič vstane in reče: »Popravljam svojo izjavo in pravim, da je 99 odstotkov slovenskega naroda za republiko!«
Važno je vedeti tudi to, da je v prvi polovici 1. 1918. Koroščeva .slovenska ljudska stranka na svojem glavnem zborovanju v Ljubljani soglasno sklenila in vzela na znanje, da je in da ostaja republikanska. Kmalo potem je prišlo v Ljubljano poslanstvo HRSS, v katerem je bil pokojni župnik Koritnik, dr. Maček in duhovnik Škrinjar in kateremu so prvaki SLS posamezno in skupno izjavili, da SLS v resnici ostaja republikanska. Pozneje je taktika pri tej stranki toliko prevladala, da je popolnoma zatajila njeno politiko in zlasti njeno republikanstvo. K sreči se je SLS zopet vrnila na svoj prejšni pot, toda le deloma. Ona pod spretnim vodstvom dr. Korošca v resnici iskreno in odločno zastopa zahtevo po nedeljivi in avtonomni (Sloveniji. Znatno slabejše, časih pa sploh ne, pa povdarja pravico samoodločbe slovenskega naroda. V praksi se popolnoma odreka svojemu republikanstvu in je svojim pristašem prepustila v tej zadevi svobodne roke, kakor da gre za kakšno malenkost. Med tem slovenski narod ni le vse do danes ostal republikanski, temveč je pod vplivom republikanskega duha naše dobe/ a tudi pod vplivom HRSS, največ pa vsled udarcev brezglavega in nasilnega monarhističnega pentralizma, začutil potrebo, spodobnost in moč, da republikanstvo, in to kmečko in delavsko republikanstvo postavi za temelj svojemu političnemu programu in svoji politični organizaciji. In zato je gotova reč, da bo to prirodno republikanstvo, ki je obenem i narodno i isocijnlno, v Sloveniji popolnoma zmagalo že pri prvih volitvah. Slovenski narod ima sedaj pošteno, sposobno in umno narodno zastopstvo. Toda to zastopstvo ni popolna in verna slika socijalnih potreb in republikanskih teženj slovenskih kmetov in delavcev. Slovenci gredo od dobrega k še boljšemu in tako je tudi prav. — Stjepan Radič.«
Dr. France Debevec:
Naša inteligenca.
Sine ira et studio mora vsak naš trezen in razumen človek priznati, da je povprečna vrednost naše inteligence skromna. Kakovost našega izobraženstva, pojmujoč ta izraz v vsakdanjem pomenu, presojamo najboljše potem, da ocenimo najprej prirojene duševne zmožnosti, nadalje, da kritično pretehtamo, s kolikim naporom lastne volje so posamezniki svoje v zibelko položene talente izkoristili in pretvorili v trajno aktiven kapital. Ali da navajamo Gregorčiča, ki pravi: Le tisto omiko jaz štejem za pravo, ki voljo zadava, srce in glavo. V tem izreku so kritični vidiki našteti bolj poljubno, toda tudi pesnik misli pod besedami srce in glava prirojene ter sčasoma bolj in bolj se udejstvujoče duševne moči, ki se javljajo umsko in čuvstveno.
Koliko dragocenih biblijskih talentov _ poklanjajo slovenske matere svojim ljubljenim novorojencem? V tem pogledu smo lahko ponosni. Zakaj tako umstveno kakor čuvstveno naši mali deci podarjeni duševni kapital kot potnina skozi življenje dosega in presega povprečno svetovno ljudsko mero. In kar je posebno važno: ta glavnica splošno ne vsebuje opasnih ekstremov, niti umstvenih (klasičen primer: Židje), niti skrajnosti na polju čuvstvovanja.
Ge bi vajeti naše lastne dobre volje dovolj jako in povsod, kjer bi bilo nujno potrebno, gonile in vodile svoj stroj razuma ter pri tem 'brzdale in vzdrževale v ravnotežju
nevarne čuvstvene ekstreme, bi mogel naš mali narod postati miniaturen vzorec za mnoge narodne skupine.
Žal temu ni tako. Težko je z gotovostjo reči, ali nekaj resnice je na tem, da se narava iSlovana kljub obilici svojih duševnih zmožnosti jako težko odloči za uspešno produktivnost. Toda naj bo temu vzrok ta ali oni, zlata resnica je, da moremo in moramo pestro množico svojih duševnih sil, čeprav se te glede učinka bolj ali manj križajo, uspešno upravljati in izkoriščati le z jakim naporom svoje volje, to je pa edino mogoče preko značajnosti.
Neznaeajnost oziroma plitka jmačajnost je poglavitna napaka in duševni nedostatek naše inteligence. Vsi drugi več ali manj upravičeni očitki (pomanjkanje ponosa, površnost, naivnost, prevelika skromnost in nesmisel za odločna dejanja, posnemanje tujih navad ter omalovaževanje lastnih posebnosti itd.) so ali v tesni zvezi s šibkostjo značaja ali pa se tako izrazito ne udejstvujejo.
Značajnost bi predvsem mogla nuditi našim po svoji naravi bolj ponižnim ljudem krepko odločnost in samozavest, ki jo zlasti pri naši inteligenci tako zelo pogrešamo. Neke vrste pogum, imenovali bi ga korajžo sugestirane ponižnosti, moremo opazovati le tam, kjer višje moči te ali one vrste nudijo svojo strastno zaščito. Nasilje, ki smo je n. pr. v zadnjih dneh imeli priliko videti v vsej ostudni goloti, je sko-
Ste v...26.
»A V T O N. O M 1 S T«
raj vedno znamenje nizkotne drzo-vitosti, ki je pri značajnem človeku nemogoča.
Razne naše »vzgojevaine organizacije« v obče zelo trpijo na številni za dotieni društv. program nekvalificirani včlanjeni masi. Zakaj kdo so tisti nasilni tipi, ki pod •varstvom teh društev vršijo podla dejanja, ostudna samim njihovim voditeljem in sočlanom? Povsod ista pesem: manjvredni ljudje, bara bstvo, odeto v boljšo obleko, takoj na početku svoje karijere skrahira-ne eksistence itd. Mesto da človeka petkrat, desetkrat preje prerešetajo, predno mu dovolijo sprejem v
organizacijo^ jih nekritično sprejemajo v množicah in morda pri tem celo mislijo, da bo to nesolidno maso spreobrnil društveni program. Kako kruto se varajo!
Kar je med našo inteligenco najboljših zastopnikov, so večinoma znanstvenikii-samotarji, fki nočejo svojih čistili rok mazati z blatom današnjih dni. Razumemo jih, toda bridko nam je ob misli, da vodijo zlasti naše bojne organizacije, ki dajejo sedanji dobi senzacionalni surovi ton, ljudje, katerih duševna kvaliteta je za takšne posle prenizka.
Politika in zgodovina.
(Dalje.)
Pokrajinske zbornice, ki jih je šest ('Srbija z iMacedonijo, Hrvaško s Slavonijo in Medmurjem, Bosna in Hercegovina z Dalmacijo, Črna gora, Vojvodina, Slovenija s Prekmurjem), vrše zakonodajstvo v vsem, kar ni pridržano državi, skrb za javne zgradbe in naprave, ki presegajo območje poedinih okrožij, dalje odločajo o pokrajinskih financah (razpolaganje s pokrajinskim 'imetjem ter sklepanje o pokrajinskih davkih, letnem proračunu in računskem zaključku), končno nadzirajo okrožno in občinsko samoupravo.
Pokrajinska vlada, ki ji načeluje predsednik (imenovan od vladarja na predlog ministrskega sveta iizmed treh od pokrajinske skupščine predlaganih kandidatov), obsega notranje zadeve, trgovino in obrt, javna dela, šume in rude, poljedelstvo, agrarno reformo, prehrano, prosveto in vero, zdravstvo, socialno politiko, pravosodje in finance. Poleg tega vrši tudi posle državne uprave pod odgovornostjo ministrskemu svetu, oziroma pristojnim ministrom.
Tudi »jugoslovanska socialno-demokratična stranka« je podala svoj ustavni načrt (objavljen v
»Napreju« 22., 24., 26. februarja, 1., 3. in 5. marca 1921.), dasi je pisal »Naprej« 1920. leta <28. decembra), češ, glavno je, da dobimo ustavo, ker bo s tem izrečeno, da imamo državo, a je postranskega pomena, kakšna bo ustava: če se avtonomistična ali centralistična ustava izkaže 'kot dobra, ni razloga, da je ne bi obdržali; če se izkaže kot slaba, bo še vedno čas, da se izpremeni...
Po socialističnem ustavnem načrtu naj bi bila država edinstvena, ustavna in demokratična republika Jugoslavija na podlagi socialne in gospodarske enakosti ter pravičnosti. Razdeljena naj bi bila na pokrajine, okraje in velike občine edino iz zemljepisnih, gospodarskih in kulturnih ozirov. Vsaka pokrajina, okraj in velika občina bi volili iz svoje srede predsednika in odbor, ki bi upravljali vse državne posle, kolikor niso izrečno izvzeti, a poleg tega bi vodili tudi Vse one posle, ki bi jih jim nalagale njih skupščine v okviru svoje pristojnosti. Iz področja samoupravnih' odborov bi bili izvzeti: 1. zunanji posli, 2. prekomorska trgovina, 3. državne finance, 4. državne železnice, pošte, telegrafi in telefoni, 5. sodstvo, 6. milica.	.(Dalje	prih.)
Dnevne vesti«
Dva sveta. Masaryk je predsednik čehoslovaške republike. Kot predsednik čuti v sebi dolžnost, da po čehoslovaški državi tudi nekoliko potuje. Na svojem zadnjem potovanju je prišel v moravsko mestece Znojm (znano po slovitih kislih kumarcah), kjer je na županov pozdrav odgovoril:	»iSedaj	sem	v
mstu Pšemislidov. To ime prihaja od »premisliti«. To je program. Premišljujmo torej o našem stoletnem problemu. Demokratija in republika nam bosta omogočila, da se pametni ljudje sporazumemo in sodelujemo. Do 'sloge in sporazuma moramo priti.« — Tudi v Jugoslaviji imamo ministrskega predsednika. Tudi ta zapusti včasih Bel-grad in gre kam na kakšen shod. Tako je govoril nedavno v Belini (v Bosni). Pašič je rekel tam na naslov Slovencev in Hrvatov, torej naslov »bratov«:	»Ali	se	udaste
nam na milost in nemilost, ali pa bo tekla kri!« — Sedaj pa primerjajte te besede z onim, kar je govoril Masarvk na naslov Nemcev!
Pri nas in drugod. Ko je predsednik čehoslovaške republike Ma-saryk potoval po 'Moravskem, je posvetil veliki dunajski list »Neue Freie iPresse« temu potovanju lep uvodnik. V uvodu tega uvodnika beremo:	»Predsednik	Masaryk	ve
natanko, da je sedanje stanje na Češkem (kjer se Nemcem in Slovakom godi približno tako kot pri nas Hrvatom in Slovencem, op ur.), trajno- nevzdržno. On čuta, da se razvijajo vse politične struje v Angliji, v Franciji in v Italiji v eni sami smeri, namreč v smeri sporazuma, poglobitve demokratičnega (ne žerjavo-demokratskega, op. ur.) mišljenja in osvoboditve od puhlih fraz poblaznelega nacionalizma. Mac Donald in Herriot ne mislita tako kakor sta mislila Baldwin in Poincare, vojna psihoza gine in ko-
njunktura zatiranja umira. Tako je popolnoma naravno, da kaže češki predsednik vsaj v besedah svojo voljo do politike sporazuma.« — Tako informira svoje naročnike nemški list o svetovnem položaju. Sedaj pa berite »Narod« ali »Jutro«! Bo že res, da smo Slovenci še vedno za nekaj ‘sto let zaostali za drugim svetom, slovenska »linteli-genca« pa najmanj za pet tisoč let.
Kaj to pomeni? Nedeljsko »Jutro« poroča na uvodnem mestu o nekem »razkolu« v .Slovenski ljudski stranki, ki da ga je povzročii dr. Gosar s svojim delavskim (»levim«) krilom stranke. »Jutro« pripoveduje, da imajo ožji pristaši dr. Grosarja večino v konzorciju, ki ima v rokah »Slovenca«, potem imajo na razpolago tudi še svojo tiskarno itd. Iz »Jutrovega« poročila bi se dalo sklepati, da je v Slovenski ljudski 'stranki res nastal razkol. Ta »razkol«, o katerem poroča »Jutro«, pa v resnici ne obstoji. »Razkol« -v.Slovenski ljudski stranki je umeten in nalašč narejen, in sicer je narejen proti nam, republikancem. ‘Slovenska ljudska stranka namreč dobro ve, kako zelo je močna republikanska misel med ljudstvom po deželi, zlasti med kmečko-delavskim ljudstvom. Ravno tako dobro pa SDS tudi ve, da se bližaj6 volitve za državni zbor, ko se bo treba jasno in odkrito in nedvoumno izreči ali pa monarhijo ali za republiko. Tega jasnega izreka pa se nekateri zelo boje. Da se jasni odločitvi izognejo, bodo ponekod, kjer bodo slutili nevarnost, v ospredje potisnili »dr. Gosarjevo skupino«, ki bo nastopala z geslom republike, bo pa še vedno ostala stara Slovenska ljudska stranka! Tako iz-gleda »razkol v Slovenski ljudski stranki« v resnici! Ta »razkol« ni nič drugega kakor navaden političen manever, preračunan na to, da
napravi zmešnjavo v naših slovenskih republikanskih vrstah. Zato opozarjamo svoje somišljenike na deželi, da na ta manever ne nasedejo. .Slovenska ljudska stranka naj pove jasno in določno, kakšna je v celoti, ne pa to, kakšno je njeno »levo« krilo.
Agitacija z republiko. »Jutro« (24. junija) poroča: »V naših rokah so dokumenti, ki pričajo, kako službeni predstavitelji SLS dajejo navodila, da naj v krajih, kjer ni mogoče sestaviti liste 'SDS, klerikalni eksponenti (zaupniki) aranžirajo (pripravijo) za občinske volitve republikanske liste (»da ujamemo glasove in udarimo liberalce«), naknadno pa izvoljene odbornike proglasijo za prisitaše SLS.« — Svojim republikanskim somišljenikom svetujemo, naj povsod nastopajo ikot republikanci. Oni lahko sklepajo tudi razne zveze, če smatrajo to za potrebno, nikar naj pa ne sklepajo zvez, v katerih bi oni sami kar utonili, ampak samo take zveze, v katerih bo njihovo republikanstvo tudi na zunaj prišlo do veljave. Če smo tukaj, zahtevajmo tudi priznanje, da smo tukaj! Če je dalje to res,, kar poroča /»Jutro«, moramo pa že reči, da tako postopanje od strani Slovenske ljudske stranke ni posebno lepo in še manj možato. Na eni strani biti monarhist, na drugi pa agitirati z republiko, tako postopanje ni dostojno mož. Ali — ali!
Ogromne svote denarja je dala baje ruska vlada na razpolago Radiču, kakor poroča zlasti slovensko »napredno« časopisje. Včasih je pa isto časopisje poročalo, da Rusi nimajo nič denarja!
Opozarjamo naše naročnike in bralce na poročila o Radičevem bivanju v Moskvi, ki jih objavljamo na uvodnem mestu. Tz teh poročil je razvidno, da Radič le ni tisti bedak in »zmešan človek«, kakor bi ga radi naslikali neki slovenski listi. Ruski minister za zunanje zadeve čičerin je danes eden prvih svetovnih državnikov in taki liudje nimajo navade pogovarjati se s tepci in jih sprejemati kot svoje goste. Če Radičeva potovanja v Anglijo, v Rusijo in na Francosko ne bodo nič drugega dosegla kot to, da bo svet Hrvate poznal, in sicer tisti svet, ki o usodi zemlje odločuje, bo to že jako veliko. Kdo pa bo poznal nas Slovence? Ali bi Ci-čerin sprejel morebiti tudi dr. Žerjava? In kdo nam jamči, da bo evropski zemljevid večno ostal tak kot je danes? Ni neumen Radič, ampak skoTo bolj neumni in politično kratkovidni so tisti, ki to trdijo, in za Slovence bi bilo mnogo bolje, če bi pustili raje govoriti pamet kakor pa strankarsko zaslepljenost.
Državni poslanci in vlada. Opo-zicijonalni srbski poslanci so priredili po Srbiji več shodov. Vladni organi pa jih niso pustili govoriti, ampak so poslanca Šumenkoviča izgnali iz njegovega volilnega okraja, drugim so pa shode razbi-
li.	Ko so se poslanci zaradi tega pritožili pri ministrskem predsedniku, je prišlo do ostrega nastopa, tako da je Pašič poklical žandiarje na pomoč, da so poslance vrgli iz ministrske sobe ven. — Vse take
lepe reči pa gledajo tuji diplomatje in poročajo svojim vladam resnico. Zato pa vrednost našega denarja stalno — raste in raste...
Novo agitacijsko geslo piroti nam so si izmislili nekateri ljudje. Pripovedujejo namreč, da smo mi komunisti. Kdor naš list bere vse od početka do danes, ve, da smo mi za pravo in resnično demokrati jo in za republikansko samoupravo ljudstva. Prav vsled tega smo proti vsaki krivici, naj se zgodi komurkoli.
Cena živine v Mariboru. Debeli voli po 13 Din za kilo žive teže, srednji voli po 12 Din. Debele krave po 12 Din, plemenske krave 11 Din, mlada živina po 9—13 Din. Cene mesa v Mariboru .‘volovsko meso prve vrste po 25—27 Din, druge vrste 24 Din.
Vrednost denarja stalno pada. Te dni je bilo 100 Din v Švici vrednih 6 frankov 65 do 6 frankov 70 centimov. Zagrebški listi prinisujejo ^dec dinarja okolnosti, da so izgubili belgraj-ski merodajni krogi pri mednarodnih finančnikih vsak ugled, ker vedno zahtevajo provizije, ki jih pa zlasti Angleži nikakor ne marajo dajati. Drugič pa notranjepolitični položaj pri nas tujim državam tudi ni neznan in one odgovarjajo tako, da dinar stalno pada.
Položnice
za plačilo naročnine II. polletja 1924 smo priložili tej številki vsem cenjenim naročnikom ter jih prosimo, naj nam vsak takoj nakaže malenkostno naročnino, ki znaša mesečno samo 5 Din ker nimamo nikakih fondov in smo navezani edinole na naročnino in oglase. Upamo, da nam vsak, ki še ni plačal naročnine za II. polletje pošlje isto sedaj po priloženi položnici. — Kdor ima še kaj zaostanka naj ga pošlje skupno z naročnino za II. polletje. Oni cenjeni naročniki, ki pa imajo list že plačan, naj pa prejeto položnico oddajo svojemu sosedu ali prijatelju, ki doslej še ni naročnik in ga pridobe za naš list — ali pa isto shranijo za poznejši čas.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
ILIRSKA POSOJILNICA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. sprejema hranilne vloge po 8%. Večje In stalne vloge do 12%>
LJUBLJANA
Proda
se še nov pisalni stroj «ROFA» — Ponudbe na našo upravo. Cena nizka.
‘s
Od slej se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV t kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo* modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: ur »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi j FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
Nakup gozdov, doak, tramov in drv. Zaloga trbovo||akega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon štev. 220.
K. Wiflmayer - Pri „SoIncu“
/
za vodo. Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufak-turno blago, oblekce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice domačega izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke; kovtre, abtabe (peče)! Na debelo primeren popust.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno Izvršujejo. Antikvarijat, knjigarna
HINKO 5EVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
THE REX OO
LJUBLJANA, GRADIŠČE 10.
Telefon llev. 208. NaJboljSI pisalni, razmnoževalni In lcoplrnl stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
99
Naročajte in širite AVTONOMISTA!"
Nove lepe slovenske
knjige!
Ravnokar so izšle nove knjige :
Regina fowest Kel:
*	lerja, poslovenil
dr. Joža Glonar. ,Cena Din 5'-
Občinsko dete
Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—.
Zeleni kader
Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14'— Poštnina Din T— Tiskali in založili
].Blasnika nasl., Ljubljana
Breg št. 12.
Vse knjige se lahko naroče po dopisnici.
Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primer ie in zabavne.
Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom
»Politika in zgodovina"
Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne
]. Blasniha nasl., Ljubljana
Breg št. 12.
Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere 1 Cena Din 30'—.
Naznanilo.
Cenjenim interesentom naznanjamo, da smo svoj vodovodno-inštalacijski oddelek razširili, tudi inštalacijo centralnih kurjav, parnih kuhinj in sušilnic. Kakor za vse druge oddelke, razpolagamo tudi za centralno kurjavo s prvovrstnimi monterji ter izkušenim tehničnim vodstvom.
Naročila se izvržujejo točno, solidno in po najnižjih
cenah.
„Jugomstalija“
r. z. z o. z.
splošna kovinarska industrija
Ljubija n n, Kolodvorska ulica št. 18. - Telefon 729.
IVAN JAZ IN SIN
Ljubljana, Gosposvetska, cesta 2.
Šivalni stroji z 10-letno garancijoI
Izborna konstrukcija In elegantna Izvršitev Iz tovarne v LIncu.
Ustanovljena leta 1867.
Došlo je ravnokar večje število strojev za vsake obrt.
Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler“ in „Urania“. Kolesa iz prvih tovarn: Durkopp, Styria, Waffenrad in motorete na prvo kolo. Cenite zastonj ln franbo!
Franc Szantner
Ljubljana, Šclenburgota ul. I
trgovina čevljev in špecijalna tvrdka za ortopedična in ana-tomična obuvala
sprejema vsa naročila po meri in popravila.
MERAKL
barve, mastila, lake, kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nndi
Medič-Zanki
družba z o. z.
Maribor, Ljubljana, Novi Sad,
podružnica. centrala.	skladišče.
Tovarne:
Ljubljana - Medvode.
C.	----
Edini tilii pisalni stroj
IL C. Smith & Bros
'
:
Mod. S, brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUDOVIK BARAGA
Ljubljana, Šelenburgova ulico G .ji.
Telefon štev. 367
Zadružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.	Aleksandrova	cesta	štev.	5.	Telef
Vplačani kapital Din 3,000.000.
Izvršuje vse bančne posle naj točneje In naj kulantnej e
| Trgovska banka d. d., Ljubljana |
■ I—PoižiižNifcE, I Dunajska cesta 4. (v lastni stavbi) | ekspoziture. J ■
l
l
I
PODRUŽNICE i	|
Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec,
KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000.
Izvršuje vse bančne pesle najtočneje in najkulantneje.
Konjice, Meia-Dravogr.,
“ Kane k, »lovenjgranec,	ihiiuuju	»n*	mmuuuu	pum«	«■«..«,«	...	/	meza-uravogr.,
“ Slovenska Bistrica	Brzojavit	Trgovska	Telefoni	a	139,	146,	458	|
LMMHMaMBtoHHssnosssssnaBBBBBaaBaBaaaaBBaaBaaaBBaBBBaaaaaanB