317
je leta 1898. izdal knjigo o morski taktiki, ki so jo strokovnjaki prevedli v razne jezike. Bil je pristaš „nove mornariške šole", katera ima sledeča načela: Namestu dosedanjih težkih velikanskih bojnih ladij se naj rabijo manjše, lahke in hitre ladje, močno oborožene s topovi, vedno se naj napada, da se nasprotnik  prehiti,  najbolje  ponoči  in  z raztreljli,
V. V. VEREŠČAGIN.
Tudi v Port Arturju se je hotel ravnati po teh načelih. A tudi nasprotnik, admiral Togo, je znal izvrševati te nauke — Makarovu v pogubo.
Za naslednika Makarovu je bil imenovan admiral Skrvdlov, kije doslej poveljeval črnomorskemu brodovju. Nikolaj Ivanovič Skrvdlov je znan v Rusiji ne le kotj pogumen in izkušen  pomorščak,  ampak
tudi sicer  kot spreten  in izobražen mož.   Star  je devetinpetdeset let.
Vasilij Vasiljcvič Vereščagin.
V umetniškem svetu je zbudila posebno sočutje smrt' nanega ruskega slikarja V. V Vereščagina. Razstave njegovih slik so ime Vereščaginovo razširile po Evropi. A ni le z umetnostjo svojega kista zbujal pozornosti, ampak je pro-vzročil velike debate v časopisju tudi z vsebino svojih slik.
Rojen je bil v Ljubcu novgorodske gubernije leta 1842. in vstopil v „ Morski kadetski korpus". Vedno se je bavil z risanjem. Od leta 1861. do 1865. je bil gojenec „ Akademije Hu-dožestv" in je dobil srebrno medaljo za načrt „Smrt Penelopinih ženinov". Iz Pariza, kjer se je učil na „Ecole des beaux arts" je šel na Kavkaz in v Tiflisu poučeval v risanju. Tu je narisal mnogo kavkaških tipov in prizorov, ki so zbudili sploš-nejšo pozornost. Odslej je živel kot vojak in slikar v raznih deželah. V Turke-stanu se je odlikoval v vojski   in   odbil   sovražni
napad na Samarkand. Umetniški  plod  te vojske so bile slike, ki jih je poslal v Petrograd na turke-stansko razstavo. Več slik je bilo pa takih,   da  niso bile  vladi všeč, in jih je sam pokončal, Turkestan-ske slike so šle po raznih razstavah.   V Indiji  je bil Vereščagin 1.1876. Načrte, ki jih je prinesel odtod, je izdeloval v Parizu. L.1877. je šel na Donavo in se je udeležil  ruskoturške  vojske.   Tu  se  je   seznanil  s Skrvdlovom in Kuropatkinom. Vedno je risal bojne prizore. Bil je ranjen in ležal nekaj časa v bukareštski bolnišnici.   Nato je pa prepotoval vsa bojišča po Bolgariji, da jih je slikal. Ta zbirka je  od 1. 1881. do 1883. prepotovala vso Evropo. Poleg slik je razstavljal tudi svoje bogate etnografske zbirke.