NO. f)8 ’ ^-Y . 4MCMCAN IN SPfRlff mw iw umeuA«« mm National and tnteraaawnal Circulation CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING. APRIL 7, 1970 $a£WgHIA*l ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Madžarska praznovala ž5-lelnico osvoboditve Poljaka Gomulke. Romuna Ceausescuja, Bolgara Živkova in vodilnih komunistov z Zahoda na proslavi ni bilo. vBUDIMPEŠTA, Madž. — Madžarska je praznovala pretekli te-den srebrni jubilej svoje osvoboditve. Takrat so namreč leta 1945 vdrle sovjetske čete v madžarsko glavno mesto. Glavni dogodek v teh 25 letih je bila re-volucija 1. 1955, ki pa v letošnjih slavnostih ni prišla prav do veljave. Težko bi bilo namreč zamolčati pravi vzrok te revoluci-Je> zato je bilo lažje iti kar pre-ko nje. bkt je Madžarska zadnjih 25 lot napredovala, se ne da tajiti. Y zadnji svetovni vojni je mno-trpela, čeprav ni v njej dvi-Jala taka državljanska vojna kot na primer v Jugoslaviji. Zato ni Seclaj primerjava s stanjem po drugi svetovni vojni delala nočnih težav. Kmetijstvo je zopet ha nogah, industrija je obnov-J.ena’ Inkote ni, v mestih dela Oljenje lep videz. Kar je še hoanjkalo, je pa skušala nadomestiti propaganda. Vanjo so vpregli tudi število ujth gostov, ki pa ni bilo tako reprezentativno, kot so* pričako-t^li. Res so bili v Budimpešti "režnjev, Ulbrioht in Husak, to-eda Kadar je moral oogrešati causescuja, Živkova, Gomulko, Pa tudi iz svobodnega sveta ni 11° vodilnih komunistov na sPregled. Ko so slovesnosti mi-^hle, so se gostje hitro razka-1 vsak v svojo domovino. Na zunaj je bilo' vse lepo; kdor vej v kakšnih krčih se danes j la komunistično gibanje, je Vr p0 0Pazil, da so ti krči r§ i svojo senco tudi na bu-a!mpestanski jubilej. Zunaj Bu- str ^te so proslave imele °go partijski značaj. Novi grobovi Milutin Bukara Po dolgi in težki bolezni je umrl preteklo soboto v Ober-linu, Ohio, kapetan Milutin Bukara, rojen v Kraljevu v Srbiji, oficir 57. klase Vojne akademije, v katero je stopil leta 1929. Pokojnik je bil velik prijatelj in spoštovalec Sloven-cev,.med katerimi je imel veliko prijateljev. Kot demokrat in spoštovalec svobode se je v nemškem vojnem ujetništvu postavil proti komunistični propagandi in se vključil v Mihajlovičevo gibanje odpora proti okupatorju. Ob koncu vojne se ni maral vrniti v po komunistih zasužnjeno domovino, ar/pak se je leta 1949 preselil v ZDA. Nekaj časa je bil zaposlen v jeklarnah v Lo-rainu, kasneje pa se je poročil z Marian, roj. Nickles, in živel na farmi v Oberlinu. Bil je dobra, pesniška duša in bister um, ki se je zanimal tako za življenje v tej deželi kot v Jugoslaviji. O obeh je veliko pisal tako v srbske emigrantske liste, zlasti v “Glas kanadskih Srba”, pa tudi v angleške. Pogreb je danes (v torek) ob enih popoldne iz cerkve sv. Jurija v Lorainu na tamkajšnje pokopališče. Porota raziskuje smrt Mary Jo Kopechne EDGERTOWN, Mass. — Porota okraja Duke je včeraj na posebnem zasedanju začela razi-skavati okoliščine smrti Mary Jo Kopechne 18. julija lani. Dekle se je z. nekaterimi svojimi Spel vesti o bližnji spremembi vodstva SZ Or. Sheppard umri COLUMBUS, O. — Dr. Sam Sheppard, ki je bil po K> letih leta 1964 izpuščen iz državne je-V zvezi z odsotnostjo vodilne'če, kamor je bil obsojen zaradi trojke V javnosti v zadnjih umora svoje žene Marilyn 4. ju-dneh govore spet o možno-;iija 1954, je včeraj umrl. Njego-sti bližnje spremembe v Kremlju. MOSKVA, ZSSR. — V začet- va tretja žena, s katero se je poročil pred pol leta, ko se je ločila od njega Ariane Tebeebjo- ku preteklega meseca so prišle hans, je* dejala, da je imel in-v javnost prve vesti o morebitni fluenco. Pokojnikov odvetnik spremembi v vodstvu Sovjetske ( Baiiey ie Povec*a*’ mu c*r' svet Sam Sheppard še v začetku leta zveze. Te vesti so prišle v preko Dunaja in preko Londona. V Moskvi so vse te vesti zavrnili kot neresnične'in brez 0-snove, toda te kljub temu niso utihnile. Zadnje dni so se pojavile znova v sami Moskvi. P r e d s e d nik ZSSR Nikolaj dejal, da ima raka. Potem, ko je odsedel 10 let v ječi, je bil dr. Sam Sheppard 0-proščen pri obnovljeni razpravi in je dobil pravico do svoje zdravniške prakse. Pri tem se je zapletel v razne težave in se je Podgorny je zaradi bolezni, kohkončno ukvarjal največ z rokoborbo. trdi vest, odpovedal svojo pot na Japonsko. Namesto njega je odletel tja včeraj podpredsednik vlade Vlamimir M. Novikov. Predsednik vlade Aleksej Kosygin naj bi bil v bolnišnici. Namesto njega se je včeraj razgo-varjal s podpredsednikom japonske vladajoče Liberalno-de-mokratske stranke S. Kavaši-nom podpredsednik vlade ZSSR Kyrill T. Mazurov. Glavni tajnik Komunistične partije L. Brežnjev se je koncem tedna mudil dva dni v Budimpešti, kamor je šel na proslavo 25 -1 e t n i c e osvoboditve Madžarske. Ker na pogrebu maršala petek ni bilo tudi več drugih vodilnih osebnosti ZSSR, je to dalo vestem o bližnjih spremembah v Kremlju nove hrane. Kot pretekli mesec trdijo go- Umor Marilyn je povzročil veliko pozornost ne le v našem mestu in v njegovi okolici, ampak po vsej deželi in še preko Atlantika v Evropi. Od tam je bila Samova druga žena, s katero sta se lani razšla. Levičarji obetajo 15. aprila nove demonstracije WASHINGTON, D.C. — Vičarji so se odločili, da 15. aprila demonstrirali Le- bodo Rdeči oblegajo oporišče posebnih sil Dak Seang v bližini meje Laosa. Pri letalski oskrbi oblegancev so bila sestreljena 3 letala. SAIGON, J. Viet. — Rdeča orožja tako majhna, le 10 pušk, ofenziva, ki se je začela pretek- nekaj ročnih bomb in nekaj li teden, se nadaljuje v omeje- min. nem obsegu, pa vendar z vso za- j Obleganci naj bi imeli doslej grizenostjo in trdovratnostjo kljuo vstrajnemu napadanju rdečih, ki skušajo odkriti šibke rdečih le sorazmerno majhne točke vladne obrambe in udariti (izgube. Kljub vsemu je položaj na nje z vso silo. Glavni boji so oporišča težaven in bo tak ostal, zahodno in severozahodno od dokler rdeči ne opuste obleganja Saigcna proti meji Kambodže, | ali Pa so od oporišča pregnani, delno na Osrednjem višavju in tudi na področju južno od Demilitarizirane cone. Rdeči so se lotili z vso silo taborišča posebnih sil Dak Seang v bližini laoške meje. Pretekli petek je bil rdeči pritisk i Tomaže, ki tolik, do so se bali, da bo opori- j no odjugo Tito šaše! v Jugoslaviji privijali \M\ na vrhu CLEVELAND, O smo opozarjali Že lani razne neverne so verjeli v politič-s Jugoslaviji, da je treba pričakovati ravno nasprotno. Režim bo zopet začel priti- šče morda padlo ali pa da se bodo branilci morali umakniti. Ko se je položaj nekaj izboljšal, skati na vse svoje nasprotnike so hoteli z letali ponesti tja po-: brez ozira, kje so in kaj dela-trebščine in strelivo. Pri tem so!jo. Taka tendenca uradne politi-rdeči sestrelili tri ameriška pre-ike se je začela pojavljati že vozna letala vrste Caribou, ko lansko jesen, sedaj je takih zna-so hotela odvreči oskrbo nad o- kov zmeraj več. poriščem. Prav tako so rdeči se- Med tiste, ki bodo znani v strelih tri helikopterje. mednarodni javnosti, spadajo Odkar se je napad na pošto- tudi šikane proti Djilasu. V janko preteklo sredo začel, naj marcu mu je režim odvzel potni bi padlo do včeraj 130 rdečih, list. Podrobnosti, zakaj, še nisc vojni v Vietnamu. Levičarski študentje so že sestavili pro- S. Timošenka pretekli §ram’ ki Sa ^izvajalo ’“na sto- tisoče srednješolskih in visokošolskih študentov”. Kraj demonstracij naj bi bile univerze in srednje šole. Predmet demonstracij naj bo: Boj za proti branilci pa naj bi imeli vsaj 28 znane. Gotovo za tak korak ni mrtvih in blizu 100 ranjenih, dal povod Djilas sam. Postojanko brani kakih 300 do-j Res je zadnje čase dosti pisal mačinov pod vodstvom 20 pri- tudi o komunizmu, toda ni na-padm;cov ameriških “zelenih, padal nobenega posebnega ko-^ere^ • munizma, še najmanj Pa Tito vega. Se je skrbno izogibal vsa- POLOŽAJ OPORIŠČA TEŽAVEN Položaj oporišča Dak Seang kemu novemu napadu na titoizem, je ponavljal le svoje stare tovarišicami udeležilo zabave, | vorice tudi tokrat, da bo seda- neodvisnost Tajske od ameriške 8 mi]j od -e Laosa in 27? m ki so režimu že davno znani. __ _ _ — _ wr\l 141 U tT/-vi oč-B i v* o V\rvv*4 -I-*-* •»-I Čistka v Pragi čSR. — Radio je ob-0(j ’ da je bilo iz Centralnega 0 r a Komunistične partije his *2ključenih 64 članov, ki ske° rnaraN “pozdraviti” sovjet-Zasedbe ČSR in se odpove-So ^ Dubčku in načelom, ki stvi i-a^V Času nJe§ove§a v°d-^ NP v veljavi. ra2*? ,^ek je Centralni komitet daj81'1-}! na khzu 190 članov, se 9q k v njem zopet nekako Vsi N*1 -ie bilo pred njim. s SoS0.Ndni pristaši sodelovanja razmVjetSk° zvezo- Poznavalci trejp er v komunistični partiji Ve^ d' ^us^av Husak ne bo stil ° na v°dstvu, nadome- servnr b° kak trši Pristaš kon- b0 m'Vvnega krila Partije, ki se Vl zdel zanesljivejši. ^bažite ° AMERlSKO DOMOVINO” PoSte!iefnJin znancem: ,Jte J*™, da jo pošiljamo h,"ezpIačno na ogled. Vremenski prerok pravi: Po]d°if0^ne ^nlno oblačno, po-tura -edro. Najvišja tempera- ki jo je priredil sen. E. M. Ken nedy z nekaterimi svojimi prijatelji. Ko jo je okoli opolnoči senator s svojim avtom peljal “domov”, naj bi bil zgrešil pot in se z ozkega most z avtom prevrnil v morje. Njemu se je posrečilo rešiti iz avta, dekle pa je v njem utonilo. Senator je nesrečo- javil šelel 9 ur kasneje policiji. Oblasti so okoliščine smrti Mary Jo Kopechne preiskale v vseh po-robnostih, toda te niso bile objavljene. Tako je glavna okraj- Še bolj značilno je, da so po- njo vodilno trojko Brežnjev- P^Pike, vojaški nabori in voj- severovzhodno od Saigona ,]e po Kosygin-Podgorny zamenjala skovanie v Vietnamu. Malo ča- g dneh obleganja težaven. Oskr- : dcijski organi odvzeli potni lisi nova Šelepin-Mazurpv-Suslov. 'sa ’n P^ost°ra je odmerjenega je mo£na je z katerim materi Mihajla Mihajlova, ki jr Nihče ne pričakuje, da bi prišlo Kambodži. pa dos^0p otežujejo rdeči z moč- do spremembe v Kremlju pred |^° ~~ nim protiletalskim ognjem. Pri 22. aprilom, ko praznuje ves ko- LkspiOZlja V olienos tem oskrbovanju so rdeči sestre- munistični svet 100-letnico roj- Airesu razkrila teroriste lili 3 prevozna letala. Njihove stva V. U. Lenina. Bodimo pri vsaki vožnji pre-ridni in zmanjšujmo število žrtev 1 BUENOS AIRES, Arg. — Eks- posadke, skupno 9 letalcev, so plozija bombe je odkrila tovar- mrtve. no bomb nasprotnikov vlade ko- Južnovietnamski glavni stan maj 5 milj od središča mesta. V trdi, da je bilo samo včeraj v zvezi z eksplozijo so oblasti pri- bojih okoli postojanke posebnih vedala na svobodi šele pred kratkim prišel iz je če. Ob potni list je prišla ravn' v trenutku, ko je hotela odletet' v Ameriko, da obišče svoje ožj' sorodnike. Do sedaj ni bilo niko li mogoče slišati, da bi delala re žimu težave. Najbrže ve mat dosti stvari, ki bi jih lahko po To je režirr jele 102 osebi, med njimi dva sil Dak Seang pokončanih 466 na porota še lani sklenila, da bo moška, ki sta bila pri eksploziji rdečih. Poročilo je nekaj sporno, sama vse ponovno preiskala. I ranjena. ker je zasega sovražnikovega Polet Apollo 13 na Luno se hitro približuje CAPE KENNEDY, Fla. — Polet je bil že davno napovedan, napoved pa ni sprožila posebnega zanimanja zanj. Si je pač vsakdo mislil, saj je še čas. Sedaj časa ni preostalo ravno preveč. Če bo šlo vse po programu — in seveda tudi po sreči — se bo polet začel prihodnjo soboto in bo trajal predvidoma 10 dni. Ta napoved je sprožila povodenj poročil, opisov, razlag ih važnosti pomena poleta itd. Povodenj bo vsak dan večja, zato ne bo odveč, ako si obdržimo v spominu glavne podatke o poletu. Polet sam je treba razdeliti v dva dela: polet od Zemlje do Lune in potem nazaj na Zemljo in usoda Apollo 13 na Luni od trenutka, ko se bo približal Lunini površini, pa do trenutka, ko jo bo zapustil. Prvi del ne bi smel biti preveč zanimiv. Polet med Luno in Zemljo se bo vršil na isti način in z istimi instrumenti, ki so bili v rabi pri prejšnjih poletih. Seveda so nekateri instrumenti bistveno zboljšani in bodo sedaj morali prestati preskušnjo, ali so res boljši. To bo zanimalo predvsem le strokovnjake in prizadete raziskovalce tehničnih problemov in težav. S tem seveda ni rečeno, da ne bi moglo priti do presenečenj. Potovanja med Zemljo in Luno še dolgo ne bodo tako izoblikovana, da bi bila vsa presenečenja izključena. Vse to bo povod, da za prvi del poleta ne bo posebnega zanimanja. Zato bo pa tem večje za drugi del. Načrt predvideva namreč, da bo Apollo 13 pristal na primeroma hriboviti, da ne rabimo izraza gorati Lunini površini. Dosedanji poleti so vsi imeli pred seboj ravnino, kamor so se vesoljska vozila spuščala. Seveda so skušala pristati natančno na določenem mestu in v glavnem tudi so. Ne bi se zgodila nobena posebna nesreča, ako bi bil pristanek bolj odmaknjen od določenega mesta, kot je bil. Pri sedanjem poletu bo to drugače. Ploskve, kjer bi A-pollo moral pristati, so primeroma male in obdane s hribi in škrbinami. Pristanek bo torej veliko bolj tvegan, kot so bili dosedanji. Lahko se zgodi, da bo ravno pristanek naj- bolj tvegan trenutek sedanjega poleta. Zato naj ga nihče ne zamudi, kdor se zanima za polet. Ni tudi izključeno, da bo vesoljsko vozilo moralo ne enkrat, ampak parkrat poskusiti, da pristane drugje, kot je bilo to določeno. Sicer se je nekaj podobnega zgodilo tudi pri drugem poletu, toda odklon je bil tako malenkosten, da ga javnost ni niti opazila. Po srečnem pristanku na Luni se bo začelo preiskovalno delo, ki bo težje od sedanjega. Oba pilota ne bosta imela pred seboj večje ravnine, ne bosta se mogla ogniti strminam in tam opraviti naročene poskuse. To bo za pilota nekaj čisto novega in morda tudi tveganega. Ne smemo namreč misliti, da na Luni ne bo obnašanje na strminah tako, kot je na Zemlji. Na Zemlji imamo namreč v strminah zanesljivega vodnika: privlačnost Zemlje, od- nosno težo, ki nam pomaga premagati polovico težav pri vzponu in spuščanju, akorav-no pomeni teža seveda tudi neprijetne ovire, ki jih na Luni ne bo. Druga novost pri poletu bo načrt pilotov, da se spustita na pot daleč od vesoljskega vozila na preiskovanje Lunine površine v strmih krajih. Tudi za te poskuse jima bo manjkalo skušnje. Primeroma lažje bo preiskovanje Lune pod njeno neposredno op-vršino. Tam bo treba ugotavljati plasti materiala, temperaturo materiala itd. To delo bo močno odvisno od kakovosti materiala. Zato se ne da prerokovati, kako daleč se bodo preiskave posrečile. Res je pa, da posamezne dobe in posamezna dela v teh dobah ne bodo zanimala vseh gledalcev. Ko bo treba zapustiti Lunino površino, bodo pa prišle zopet do veljave skušnje od prejšnjih poletov. Da delo pilotov ne bo lahko, priča izbira pilotov. Vodja posadke bo pilot Lovell, ki je trikrat sodeloval pri poletih proti Luni, prvikrat že 1. 1968, ko je prišel 69 milj daleč od Lunine površine. Zato bo na videz samo strokovni polet Apollo 13 zanimiv tudi za navadnega opazovalca. Vseh 10 dni ga ne bo kazalo prespati ali spregledati. hotel preprečiti na vsak način. Tako si bo Titov režim nehotf preskrbel nove objektivne opazovalce, kako bodo tovariši praznovali — stoletnico Leninoveg; rojstva! Cesar Chavez praznuje prvo zmago LOS ANGELES, Calif. — Pr vsej deželi dobro znani voditeb sezonskih delavcev za obiranje sadja, posebno “grape”, Cesar Chavez se dolga leta bori, da b sezonski delavci pod njegovim vodstvom, združeni v samostojno unijo, prišli do mezdne pogodbe z veleposestniki. Njegovo upornost občudujejo vsi, pa vednar ne bi zmagala, ako je ne bi podprla katoliške škofija v Los Angelesu, ki je posredovala, da se je nekaj veleposestnikov vendarle odločilo za pogajanja. Dotični veleposestniki so v tej panogi mogočni podjetniki, saj pridelajo letno 137r vseh “grape” sadežev, akoravno so po številu le trije. Nova pogodba jamči delavcem le majhne mezde ($1.75 na uro), zato pa nekaj obrobnih koristi. I Glavni pomen pogodbe je v tem, da je sedaj led prebit in bodo počasi prišli do svojih unij tudi sezonski delavci zunaj Los Angelesa. Za delavce se je posebno zavzemal Odbor katoliških škofov za poljedelske delavce. Akcijo je seveda podpi-j rala tudi AFL-CIO. Iz Clevelandu in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev ima svojo redno sejo v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Kdor namerava potovati letos s Slovenijo, naj se prijavi na seji. Lep koncert— Mladinski pevski zbor je priredil preteklo nedeljo koncert v 3DD na Recher Avenue. Koncert je pripravila in vodila Jecilija Valenčič v veliko zadovoljstvo občinstva, ki je napolnilo dvorano, čestitamo! Predavanje in film— Jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer bo v avditoriju pri Sv. /idu pod pokroviteljstvom Klu-oa krščanskih mater predaval in predvajal film o Havajih mani vodnik sporeda TV “Adventure Road” Jim Doney. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ma jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer ;ejo v običajnih prostorih. Po seji zabava. Klobuk je zamenjal— Na koncertu Mladih harmonikarjev v nedeljo popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu je nekdo zamenjal rjav žameten Uobuk. Svojega dobi, če kliče 391-7106. Za misijone— Te dni bodo na razpolago vstopnice za kosilo, ki ga za 3. maj pripravlja v farni dvorani pri Sv. Vidu “Akcija za ekvadorske misijone”. Organizatorji se že zdaj toplo priporočajo in vabijo na to kosilo vse rojake in rojakinje. Shod 3. reda— V nedeljo, 12. aprila, ob dveh popoldne bo pri Sv. Lovrencu shod 3. reda sv. Frančiška. Volil ga bo rev. dr. Jerko Gržin-čič. Nemiri v šoli— V Collinwood višji šoli in okoli nje je prišlo včeraj do izgredov in nemirov med črnimi m belimi šolarji. Policiji in šolskemu vodstvu se ni posrečilo zgredov preprečiti in razburjenja pomiriti, zato je pouk za lanes odpovedan. Glavni šolski nadzornik Briggs je izjavil, da jo storil vse, da bo mogoče jutri pouk obnoviti. V tej višji šoli je Jtoli eno četrtino šolarjev črnih. Jeli šolarji se pritožujejo, da laje šolsko vodstvo črnim prednost. Pritožbe v mestnem svetu— Na seji mestnega sveta sinoči se je mestni odbornik G. Ford pritoževal nad listom Plain Dea-.er, ki da je pristansko pisal o lelovanju v Hough področju, zlasti o poslovanju Korporacije za razvoj Hough področja. Ta je dala med drugim na razpolago del sredstev za nakup Donald Restauranta na E. 83 St. in Euclid Avenue, ki so ga črni pike-iirali, dokler niso izsilili njegove prodaje. Korporacija ne dela za dobiček in dela v glavnem s podporami zvezne vlade in javnimi darili. — Mestni odbornik A. Garafolli je protestiral na seji proti pisanju časopisja in poročanju na TV o napadu na črnega afriškega študenta na Murray Hill. Dejal je, da so hoteli odgovornost za ta napad zvrniti na vso naselbino, kar je popolnoma napak in hudo krivično. Polovico za piano Polovica vseh glasbenih učiteljev v ZDA je posebej doma v igranju piana. ^ AlifiUiA&A LLUMUVm APRIL 1, 1970 /Iueri^ka Domovini Ji atTt i affdlA ^L!BJJLIlJt!JL3BSB55BB55S^ 6117 ct. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevac NAROČNINA: Združene države: (16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.(}d za I meaee* Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: l $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 mouth* Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 68~ Tuesday, AprilTT970~ čaji, da podjetja ustavljajo obratovanje, na koncu tromesečja pa vendarle pokažejo dobiček. Pri presoji začasnih presledkov v obratovanju je torej treba biti previden. Le eno stvar delavec težko razume: Kako to, da dela primanjkuje, obenem pa cene rastejo. To res ni lahko razumeti, ne pomeni pa to namernega izigravanja delavstva. Delavec misli svoje in se ravno zato po nepotrebnem in brez vzroka razburja. Ima pa prav. Treba bi mu bilo bolje pojasniti, kako prihaja do takih slučajev, in še posebej, kako pri tem podjetje nima nobenega dodatnega dobička. Kvečjemu ohrani starega. Skušali smo na par slučajih pojasniti, kakšno razploženje vlada trenutno med delavci. Ker se bližamo pomladanski sezoni, upamo, da se bo razpoloženje kmalu ustalilo in ne poslabšalo. BESEDA IZ NARODA I $aš očak Triglav I Natezanje živcev Se je že začelo pojavljati. Zmeraj več je pogovorov med delavstvom, ki dajo povod za take pojave. Vse besede se vrtijo okoli draginje, zaposlenosti, zaskrbljenosti. Res je, da so redki, ki so brez posla, komaj 4 na 100 zaposlenih, pa vendar tudi ta mali odstotek daje povod za premišljevanje. Najbolj se morajo s takimi mislimi ukvarjati mladi poročeni pari z naraščajem. Prihrankov še ni, koristi od se-nioritete še tudi ni, v dobi brezposelnosti je na razpolago le uradna brezposelna podpora, ki ni preveč v primeri z naraščajočo draginjo. Zato je v takih slučajih zaposlenost zmeraj bolj v časteh. Niso seveda vsi ljudje enaki. Vsakdo po svoje reagira na razočaranja. Slučaji začasne brezposelnosti niso več nekaj izrednega. Tovarne naših največjih podjetij začasno večkrat zapirajo obrate. Začasno pride ob delo na stotine delavcev, ob kruh pa na stotine družin. To se kot blisk raznese po vsej okolici, odmeva pa različno. V Detroitu se je na primer pokazalo, da se tega niso prehudo prestrašili starejši delavci, ki imajo dodatne unijske brezposelne podpore in vedo, da taki udarci ne trajajo večno. Zato so se nevarnosti ustrašili mladi delavci z mladimi družinami, toda zaposleni pri sosednih tovarnah, kjer ne velja izredna pomoč v dodatnih brezposelnih podporah. Drugače so take zle novice vplivale na delavske družine, ki niso odvisne le od družinskega gospodarja, kjer je na primer gospodinja honorarno zaposlena. Sezonski zaslužek mladih začetnikov, posebno študentov, ne igra praviloma nobene vloge v družinskem proračunu, postane pa vsaj mali steber v tednih brezposelnosti. Tako razburjajo na svoj način razne veti o brezposelnosti ne samo neposredno prizadetih, ampak tudi krog znancev, prijateljev ter sorodnikov. Pojavov panike vse to zaenkrat še ne rodi. Glave ostajajo hladne, živci pa ne prenapeti. Nihče en obupuje. Le na eno misel se ne more navaditi, da bi dobil delo, ki bo slabše plačano od dosedanjega. Ta misel pa hudo zaboli. Obupanih obrazov zaenkrat ni tudi na borzah dela. Odstotek kandidatov za delo z brezposelhostjo nad 15 tednov še ni nad povprečjem. Takih slučajev je pa normalno največ v aprilu in maju. Seveda pa tam ne vidite veselih obrazov. Živci so napeti, toda še ne preveč. Večja je pa živčna napetost med tistimi, ki se jim ni treba bati brezposelnosti, pa imajo posle z brezposelnimi na eni strani, z objestnimi na drugi. To so unijski voditelji “na terenu”. Njim se ni treba bati za vsakdanji kruh, toda okoli njih se vrtijo brezposelni unijski člani. Ne obračajo se le za pomoč, veliko bolj jih zanima vprašanje, kdaj bodo zopet prišli do dela. Skušnja uči, da je treba linijskemu članu brez posla svetovati veliko previdnejše kot članu, ki se ne boji brezoselnosti v njegovi stroki. Nalivati čisto vino bi bila najbolj priporočljiva taktika, toda tega marsikdo ne prenese. Govoriti samo stvarno pomeni ubijati duha optimizma, ki je brezposelnemu še kako potreben. Da bi bilo življenje takih unijskih zastopnikov na terenu tem težje, poskrbi unijsko časopisje, ki v svoji želji, da tolaži brezposelne, velikokrat pretirava na vse strani: pretirava odsotnost nevarnosti, temne bodočnosti, pretirava pa tudi vero v hitro zboljšanje na delovnem trgu. Zato imajo največkrat prav stari delavci, ki so preskusili vse, dobro in hudo, in ki vedo, da nobeno stanje ne traja večno. Ti so tisti, ki mirijo duhove na sestankih in zborovanjih. Ne govorijo veliko, kar pa pravijo, to pa drži. Letošnja brezposelnost ni še velika, ima pa slabo spremljevalko: naraščajočo draginjo. Dokler dobivaš tedenski ček, toži le žena, kako se življenje draži. Ko čeka ni več, se tožbam hišne gospodinje pridruži še zagrenjenost hišnega gospodarja, vse skupaj pa poglabljajo neizpolnjene želje družinskega drobiža. Takrat je res hudo. Zaenkrat takih slučajev še ni preveč. To je dobro. Družinska stiska vpliva namreč na človeka hujše kot stiska posameznika. Se tudi hitreje raznese po okolici in vpliva na vso lokalno javnost. Nihče ne ve, za koliko nemirov in izgredov so bile povod ravno novice o takem obupnem družinskem stanju. Kaj na vse to pravijo unije? Zaenkrat so previdne v napovedovanju, kaj vse bodo zahtevale pri pogajanjih. Pravijo samo to, da bodo zahtevale. Njihova obzirnost je dobila nepričakovano podporo v — podjetjih! Zmeraj pogostejši so slučaji, da podjetja začasno zaprejo ali cele tovarne ali posamezne oddelke v njih. Vsak tak korak podjetnikov takoj ohladi gorečnost za nove zahteve pri mezdnih pogajanjih. Delavci vedo, da delo ni bilo ustavljeno ali pretrgano samo z namenom, da vpliva na pogajanja. Čutijo, da podjetju ne gre več tako, kot preje. Zato ne prenapenjajo svojih zahtev. Seveda se pri tem tudi lahko motijo. So tudi slu Triglav iz Vrat EUCLID, O. — Ameriška Do-( Ko sem v ponedeljek, 7. sep-movina je 23. decembra 1969|tembra, ob treh zjutraj pokukal v božični izdaji priobčila čla-'skozi okno, se mi je nudil kra-nek “Božič vrh Triglava”. V | sen prizor, kakršnega nisem vi-članku je omenjeno, da je tudi del doslej v svojem življenju. V naš ponosni Triglav dobil moža,1 lepi mesečini so migljale zvezde ki se je povzpel na njegovo te-1 kot kristali. Očak Triglav, ves me v debeli zimi za Božič. Bil je to tržaški turist dr. Julij Kugy, sin slovenske matere in sin nemškega očeta. Ob čitanju hoje na Triglav se človek kar zdrzne ter vpraša sam sebe: Ali je to mogoče?! Kdor ljubi skalnate pečine, nima bojazni, ker ako bi jo imel, bi ne dosegel tega, za kar se je trudil. To so bili dr. Kugy in njegova spremljevalca Andrej in Jožef Komac. Primož Kogoj je bil starejšim naseljencem osebno poznan, zlasti Jistim, ki so se ali pa se vedno udejstvujejo na polju slovenske pesmi. Ameriška Domovina je 27. septembra 1935 priobčila Primožev članek, v katerem o- odet v snežno idejo, se je jasno odražal s svojim stolpom. Ta prizor me je tako predramil, da se mi ni dalo več spati. Težko sem pričakoval jutranje zarje. Hitro sem odšel na Kredarico občudovat sončni vzhod. Počasi se je zaznala zarja, nakar je priplavalalo daleč pod menoj zaželjeno sonce. Zavriskal sem na ves glas. Prav nič nisem čutil, da mi zmrzujejo ušesa. “Fantje na plan! Sedaj je čas da gremo na vrh Triglava!” sem jim klical. Nad malim Triglavom smo opazili v skalo vzidano ploščo s posvetilom Valentinu Vodniku. Nekako po enourni hoji smo dospeli do zaželjenega smo zastavili korake v prod in začeli poljubljati kolena. Po pet- pisuje pot na Triglav. Dopis je cilja. Prizor, ki se nam je nudil zanimiv, pa preobširen. Zato s te najvišje točke Jugoslavije sem iz njega izbral le majhen (2863 m), je neprekosljiv! Prvo, del tega, kar Primož opisuje: kar je pritegnilo pozornost, je “Prvi pogoj za turo na Triglav bil pogled na Jadransko morje, moraš imeti nahrbtnik naložen Razločno se je videl celo s pro-z živili. Preveč dolgočasna bijst'm očesom dim parnikov. Z bila pot, če ne bi imel s seboj! dabn°gledom sem opazil tudi daljnogleda. Z njim ravnaš najBenetke in del Trsta. Globoko ta način, da edmašiš zamašek,'P°d nami je bila Golica in ostali parkrat potegneš, pa si olajšaš vrb°vi Karavank s Stolom, strmino. — Iz Jesenic do Moj-lprav dobro se je razločeval tudi Strane smo se peljali z vlakom. kri^ na Škrlatici, ki je komaj Od tam nas je vodila triurna pot lco m nižja od Triglava. Že s ob žgočem soncu do Aljaževega tem pogledom mi je bil ves trud doma. v Vratih (1015 m). Nato!stotero poplačan. Z vrha Triglava smo se podali po drugi poti na Aleksandrovo urnem trudu smo dospeli srečno kočo, v višini 2404 m. Nekaj ču-na Kredarico. S kakšnimi ob- dovitega so ledeniška jezera v-čutki se prestopil prag koče na [višini 1800 m in najnižje 1500 m. Kredarici, pa ne povem nobe- Prvič v svojem življenju sem nemu. imel priliko občudovati izvir Koča na Kredarici, imenovana | Savice- 3lap Savice mi je dobro Triglavski dom (2515 m) je vi-1 2nan- Za tem pa smo se P0dali k soko nad morsko gladino. Tiki ZI-atorc,Su ’n s dem je bila naša koče stoji zidana kapela, ki ima tura na Triglav končana, prostora za osem ljudi. V oltar-1 K£ko ie Triglav priljubljen iu je Mati božja, okinčana s pla- 'vsem slojem slovenskega naro-nikami. Kapela ima tudi vso'da. nam priča uredniško osebje mašno opremo, nad kapelo visi!Glasa ki J6 decembra 50 kg težak zvon, ki služi pri19d9 prinesel sliko Triglava z službi božji. Kot priča plošča | lvan Zormanovo skladbo: vzidana na levi notranji strani, ie kapelico postavil radeški župnik Jakob Aljaž. j Odpeli srečni angeli z višav V nedeljo, 6. septembra 1935,1 Zveličarju so hvalnico je daroval sv. mašo prof. Seidl, v pozdrav. Franc iz Gradca. Čudno toplo je' Novorojeno dete v jaslicah človeku pri srcu, ko prisostvuje. spi, v taki višini sv. maši, kajti v nad njim Marija z Jozejom sredi poletja smo imeli božič s Mar zre v stoletja, k narodom sveta, v sebičnosti oholim, brez srca, ki po krivičnem mamonu jih strast peha v vojske, v razdor, v propast?! On vidi jih. A glej Njegov nasmeh: podobo lepšo mu prikaže sen. V bodočnosti On gleda rod jeklen, ki luč zvestobe mu gori * v očeh. Kot orel čil je pod Triglavom vstal, mu zmagovit stoletja kluboval, oblastnim gospodarjem, nasilnim vsem viharjem. O, Tvoja milost ga krepila je, po širnem svetu ga hranila je. Najmanji smo, saj veš o božji sin, a s tabo močni kakor sklad planin. Ostani milost Tvoja še pri nas, ostani, brani nas na večni čas! Glasbeni odbor pevskega zbora SLOVAN ter njegov vodja Frank Vauter sta se odločila, da bo na prihodnjem Slovanovem koncertu podana Fleišmanova skladba TRIGLAV. Ker je skladba za mešani zbor, bo sodelovalo šest znanih škrjančkov-pevčic, ki bodo s svojimi žgole-čimi glasovi dale to, kar pesem zahteva. Ako bi bilo meni dano, da bi tem pevčicam mogel ploskati, bi to rade volje storil. Deveto leto poteka, odkar pevski zbor SLOVAN s pomočjo pevk-gostinj podaja pesmi mešanega zbora. Takrat so štiri pevke sodelovale. Na prihodnjem koncertu v nedeljo, 12. aprila) jih ‘ bo sodelovalo kar šest. Nastopile bodo tudi same v ženskem zboru. Pevski program bo raznovrsten, privlačen in prikupen. Pred leti je glasbeni poročevalec pevskega zbora SLOVAN večkrat omenjal, da je dvorana Slovenskega društvenega doma na Recher Avenue bila nabito polna. Na zadnjih dveh koncertih tega ni omenil, ker ni smel, ako je hotel poročati resnico! Moja želja je, da bi bila na prihodnjem koncertu udeležba o-bilna in dvorana polna že zaradi najboljših pevk, kar jih še imamo v naši skupnosti. Pridite, da se bo moja vroča želja uresničila. Prepričan sem, da se bo! — Na svidenje! France Kovačič Slovenski treljereidniški shod CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 12. t. m., imajo clevelandski slovenski tretjeredni-ki in tretjerednice popoldne ob , dveh v cerkvi sv. Lovrenca v i Newburghu svoj redni mesečni j shod. Pobožnost odnosno sesta-I nek bo v odsotnosti našega du-hovnega voditelja Rev. Julija | Slapšaka vodil misijonar Rev. I dr. Jerko Gržinčič iz Ekvadorja. ! Vsi udje in udinje naše slo-. venske clevelandske tretjered-niške skupnosti ste lepo povab-| Ijeni, da se svoje pobožnosti v ! Polnem številu udeležite. — Ob-|enem vsem priporočam: v moli-itev iri pobožen spomn rajnko sestro Katarino Urankait, mater Srenjska povelikonočna misel NEW YORK, N.Y. — Lepi prazniki velikonočni, ki so bili njega dni v naši mladosti še lepši, so minili. Njujorški srenjčani smo menda lepo spoznali na Cvetno in na Veliko nedeljo, da vsa lepota teh dnevov za nas Slovence je, če pridemo v domačo cerkev in če v njej najdemo tisto domačnost, ki ni narejena za lišp, ampak je nekaj, kar je počasi nastajalo in raslo v našem narodu na način, da je postal del njega. In to so naši narodni običaji, katere ravno mi v zdomstvu ne bi smeli opustiti in zavreči, če hočemo ohraniti naše srenje, in da bo tudi tako naša narodna skupnost opazna. Praktično je nemogoče, da bi se držali prav vseh navad velikega tedna, ki jih pozna našega naroda preteklost. Ni namreč mogoče nabrati spomladi drevesne gobe, jih sušiti z namenom, da bomo v velikosobotnem jutru vanje ujeli plamenček blagoslovljenega ognja in ga ponesli na domove naših ljudi. Nikakor — vsaj v New Yorku — ni mogoče, da bi po petju jutra-njic Boga strašili. So po stvari v zakladnici naših narodnih običajev, ki jih lahko stalno polagamo medse kot notranjo močnejšo vez skupnosti! Letošnja Cvetna nedelja nam je dokazala, da je smiselno vračati se k stvarem narodnega življenja v preteklosti. Butarice, ki smo jih začel uvajati pred tremi leti, nam dajejo močnejše skupno doživljanje ob naznanja-nju približevanja velikonočnih dnevov. ' Veliki petek, ko so nam “Fantje z Osme” peli, nam je zares dal občutje velike smrtne žrtve, katera vodi k našemu odrešenju. In tu ob tej priliki, vprav na tak način, si lahko pridobivamo sposobnost, da bomo znali ceniti vsako plemenito žrtvovanje • ne v delu za naše lastno dobro — ampak v žrtvovalnem opravilu za dobro drugega, svojega bližnjega in v opravilu za skupnost in v naporu za ohranjevanje zavesti našega življa. Vprav lahko — tudi v zdomstvu — ohranimo navado družinske tople strnitve pri skupni mizi, kjer vsakdo dobi svoj del blagoslovljenega jedila. Če bi se tega držali, bi v nas prišla zavest skupnosti z vedenjem, da so drugi sorojaki na drugem kraju prav tako zbrani s podobnimi mislimi na skupno preteklost, da doživljamo vse to kot skupnost tudi zdaj daleč zdoma in da to delamo zato, ker nas samo tako izoblikovana zdajnost lahko ponese kot skupnost v ča se prihodnjosti. Morda bo kdo porekel, da je to romantika. Seveda je! Vendar eno nam je treba vedeti, da nas bo le takšna skupna romantika ohranila, posebno, če bodo starejši skrbno uporabili ta “napredku ukradeni”, za pridobivanje o lepoti naših navad in običajev svojim mlajšim, ki jih niso doživljali nikdar v preprostem, toda bogatem sijaju. Na veliknočno soboto zvečer smo njujorški slovenski srenjča-ni svojo cerkvico kar čedno po- pred dveh let je bilo povprečje , , J , . narodnega dohodka 8172 din, dveh duhovnikov - frančiškanov, pod tem povprečjem je bilo kar OSTANI SE PRI NAS! rajnkega lemontskega patra A-leksandra in še živečega patra Konstantina v domovini. Frančiška Petrič, tajnica snegom. Duhovnik se v svoji o-pravi nič ne razlikuje od drugih turistov vse dotlej, da se opravi :’a mašnika bedi. Skrivnosten mir nad njima je razlit, v preroški sen je Božji sin zavit. Vesti iz Slovenije Ena tretjina Slovenije nerazvita Med nerazvita področja v Sloveniji spada tretjina ozemlja s četrtino prebivalstva. V najbolj razvitih občinah je bil narodni dohodek celo 14-krat večji kot v najbolj revnih. Po podatkih iz- 37 od 60 slovenskih občin; med njimi celo občine Domžale, Logatec in Izola. Najmanjši narodni dohodek je imela občina št. Lenart na Pohorju s 2545 din, sledile so občine Ormož s 2903 din, Šentjur pri Celju s 3286 din, le malo na boljšem pa so bile občine Šmarje pri Jelšah, Gornja Radgona, Murska Sobota in Trebnje. V Kaliforniji so prvič poskusili z gojitvijo sladkorne pese leta 1869. sedli. Kdor ni bil v domači cer-* kvi, je bil prikrajšan v lepoti vseh teh cerkvenih opravil; blagoslovitev ognja, velikonočne sveče in krstne vode, ker drugod jih je poslušal v tuji besedi, mi, ki smo bili na “Osmi”, pa smo jih spoznavali v dvojni lepoti, ker lepoti obredov je bila dodana lepota materine slovenske besede! Vremenski vsevednež je po teh opravilih napovedoval mučnost in nadležnost, ki bo menda prišla nad nebo velikonočne nedelje in tako tudi nas zemljane nekako prisilila, da se ne podamo predaleč od doma na Vsta-jenjsko nedeljo. Največkrat se ta vedež zmoti. Za letošnjo velikonočno nedeljo je vedež zares dokazal svoje vedenje, in nam je načaral slabovremenski dan. In zato sem menil, da bo naša cerkvica ob deseti, glavni maši, skoraj prazna. Kdo bo prišel tako daleč v takšnem vremenu, čeprav je velikonočna nedelja! A zgodilo se je, da smo cerkvico spet čedno posedli. Nekaj srenjčanov mi je pozneje povedalo, da jim otroci niso dali miru, dokler niso dobili zagotovi-!a, da gredo v slovensko cerkvico na “Osmo” k maši. Vsak od njih je vedel, ko je pomislil na 'ansko velikonočno nedeljo, da bo v domači cerkvi dobil prijazen slovenski pozdrav: Veselo veliko noč ti želim!, ki ga bo župnik p. Richard izrekel, ko mu bo dal v drugo roko, od stiska prosto, lep pirh in dišečo pomarančo. Doma so se ljudje srečavali pri cerkvi. In mladi ljudje, ki so se radi videli, so si izmenjali oirhe, katere so z vso skrbjo napravili; saj so hoteli povedati o, kar so čutili drug do drugega. Tedaj je fant in tedaj je še lekle poznala lepo romantiko in ieviško čednost. Prav zato- so bili tudi velikonočni prazniki za mlade ljudi tako lepi in tako bogati. Polni lepega pričakovanja ;o “na oglede” hodili in velikonočni pirh je marsikdaj pove-lal, kam bo fant v vas prišel. In v New Yorku se v zadnjih 'etih srenjčani po lepi stari na-/adi srečujemo s svojim župnikom, ko nam pirhe deli in nam sraznike blagoslovljene želi. Za čuda, da ravno mladi rod se tega srečanja najbolj veseli. V tej deželi si lahko vsak otrok zmeraj privošči pomarančo. Pa vendar naši otroci, vsi tisti, ki so dobili predlanskim in lani pirh in pomarančo od p. Richarda, so hoteli biti v cerkvici sv. Cirila tudi na letošnjo, pa čeprav mo-iro, sneženo in mrzlo velikonoč-ao nedeljo, da bodo tudi letos dobili pirh sv. Cirila in pomarančo od župnika, ko jih bo nasmejan pozdravljal. Butarice so stara narodna navada in običaj. Delitev pirhov ie stara narodna navada. In mi, njujorški srenjčani, smo že parkrat doživeli razgibanost našega skupnega življenja ravno ob tej navadi in ob tem narodnem starem običaju! Mimoidoči so se spraševali, kaj pa je to, ko so videli na Cvetno nedeljo naše mlade prihajati iz cerkve! Če bi šli v drugo cerkev in se pomešali med ostale, nam bi bil mrtev narodni občutek; drugi bi ne raz,brali z naših čel, da smo Slovenci! Spoznali smo, da so to običaji in navade, ki se jih lahko držimo tudi v zdomstvu, da so ne-ka.j, kar nas povezuje in le povezava po takih narodnih, že v davnini uhojenih poteh nas bo reševala in ohranjevala, če bomo na teh poteh poznali opomine, ki nam jih je dajal oče, in nasvete matere, ko nam je govorila o lepi besedi svoji — pa še lepo nam je zapela, da se nismo v pesem zamaknili samo mi, ampak celo ptiček, sedeč na drevesni veji na vrtu, ko je sijalo sonce v velikonočno jutro in ko je naše srce hrepenelo in hitela duša v polnem upanju v skrito, toda pričakovano lepo prihodnost. Tone Osovnik AMEKISK.A DOMOVINA, r« MUM DOMOVINA /z slovenskega Toronta Koncert slovenske pesmi v Slovenskem domu na 864 _ dpe Avenue bo 11. aprila zve-Cer ob osmih donela slovenska Pesem. Pel bo pevski zbor ‘Vrba’ '2 Toronta s sodelovanjem mo-sega zbora ‘Majolika’ iz Hamil-J-ona. Po koncertu bo prosta za-ava in za ples bodo igrali ‘Ve-SeT študenti’. Za mladino, ki bo Prišla v spremstvu staršev, je vstop prost. Velika noč je mimo, pomlad 3° tu, zakaj bi je ne sprejeli z ePo slovensko pesmijo? Vsi prisrčno vabljeni. Nikdo ni maral je . . . Zadnjič sem pripovedoval, da 3° bil “paragraf kriv”, da Nežka la. Tako je našla svojo “pristojnost”, ki ji jo je krivični svet odrekal. Je pa to resnična zgodba tudi ogledalo, kako malo je bilo nekoč in je še daneSsSOČutja in ljubezni do soljudi, ki so brez krivde padli v bolezen, težave. Namesto razumevanja so jim povsod dali čutiti, da so odveč, povsod odveč, prav kakor pravi slovenska pesem “... nikdo ni maral me, nikdo mi roke ni podal, le vsak me karal je.” JAK Kaj pravijo in sodijo ljudje Nek moder mož je govoril1 o človekovi vesti. Primerjal jo je škatlji v človeku. Takole je modroval: Vest je kakor štiriogla- 111 mogla odbiti mesta. oz. obči-!ta škatl3a z ostrlmi robovi vde-ne’ kjer bi se ustalila. Njena1 lana v človeka. Ce človek naredi občina na Dolenjskem je bila na'ka3 slabega> napačnega, se ta stališču, da je ni dolžna vzdrže-1 skatl3a obrne in ker 3e °Slata ter Vati- ker da po vseh pravilih1 robata’ to človeka boli- Cim bolj sPada v moževo občino na No-^S0510 clovek dela slabo in gre-tranjskem. Ta je bila obveščena,!31- ^m bolj pogosto se škatlja v najtožensko vzame za svojo, ali j n3em obraca irI to človeku pri- ka vsaj plačuje pomoč za njo. lz,zadene bolecme. Saj pravimo, Notranjske je prišel odgovor, daj^f1 ^ :In, če človek le ne Je njen mož že toliko let izven1 neha delatl slabo, se. škatla ta-občine, da po zakonu že ni več ko P0S0st° suče- da se 3 ’časom 0bčan. Zato tudi njegova žena,vošal1 in ostri robovi °gulijo in ni Pristojna tja in ni nobene'skatl3a Postane okr°gla- Okrog-fakonite podlage, da bi jo mora 'la skatl3a Pa pri sukanju ne po-1 ' vzroca več bolečin, vest več ne peče ... Modra primera. V neki družbi so se pogovarjali, malo zares, malo za šalo. Pa je nekdo prešerno pripomnil: "Včasih smo v stari domovini veliko molili, pa smo slabo jedli in smo malo imeli. Tukaj v Kanadi pa malo molimo in imamo vsega dovolj.” Pa je hitro pri-porPnil drugi in pravilno ugotovil: “Kaj pa če imamo danes zato vsega dovolj, ker smo včasih veliko molili? Blagostanje ni vedno znak bodoče sreče; molitev je pa vedno zagotovilo bodočega blagoslova in često že tudi sedanjega.” Podpirati. Tedaj je občina na Dolenjam — Brusnice — poslala spis-Presojo in odločanje na okraj v Novo mesto. Od tod je prišel a t na okraj v Logatec, češ naj ,a Prisili občino, da stvar uredi Prizna pristojnost. Občina na otranjskem pa je vztrajala na ?.V°3om stališču in trditvi. Zadele zopet romala z oblastva na oblast hiki sta se za- gostilni sta kot neznanca urad,- kamor naj to ženo in zgledalo je, da prav-v. Re morejo najti prave re-Sltve. Verjetno je bilo tako za-^otaRo, da se ni dalo urediti t Podlagi nobenega zakonske-ka Predpisa. Sam spis je tako vr°f’ d°lgo krožil, bil vmes ^okrat tudi na deželni upravi, p^.3° obsegal že nad tri inče pa-rla, ne da bi se zadeva povolj-n° rešila. iine ieta 1932 štor • a na Notranjskem ka občine Brusnice in Než- iskala ^na je nosila v eni roki vi obleke, v drugi na vrvici ehem° ^°ko3. Gostilničar, ob-kgot Podžupan, je kmalu bilo°Vil’ da gre za osebo> ki je ra ° niej in zanjo že toliko ŽUpPravl3aRja. Poklicali so še Pred03’ 3e kmalu prišel. Oba sta 0H]a^nika občinske oblasti Oni 0Cn° zanlkala tej sprejem je irnSprenilievalec iz Brusnic pa se 2 5 Prav lako strog nalog, da 0b Gzko ne sme vrniti. Pas-3'8^ odčla nazaj, zadeva brez rešitve vlekla ta-8°, da je poslovanje o tem * v dol£ Padlo moje roke. Tedaj Neži^Ponovno na lem' da bo stvu L da ha sam sPet potovala v sprem-nam. Bilo mi je naročeno, občini grem v Brusnice ter tam Kramljanje o denarnih zadevah Čas ne dela nikakih postaj, se nikdar ne ustavi, nima počitnic. Komaj so v uradu Hranilnice in Posojilnice slov. župnij vpisali članom lanske dividende, že se je približal konec prvega polletja letošnje poslovne dobe. Delavnost v tem denarnem zavodu se letos razvija še dovolj normalno. Je pa odsev sedanjega ekonomskega stanja v deželi. Novi člani še vedno pristopajo; seveda se pa nekateri tudi izseljujejo iz območja H. in P. S. Ž. Steber tega zavoda so še vedno hranilne vloge (shares). Na njih ima član življenjsko zavarovanje in so do sedaj vsako leto prinašale lepe obresti. Te vloge so porastle v primeri s koncem lanske poslovne dobe in tudi v primeri s stanjem meseca marca 1969. Dobro se je obnesel tudi tako zvani ‘TOOO-dolarski klub”. Naložbe na tem računu tudi rastejo. Te niso zavarovane, pač pa prinašajo večje obresti. O- vplivam, naj vendar brestovanje se ravna po obre- vjyuvcuii, naj venaai z c]na to vprašanje in ga spravi'stih na denarnem trgu. Sedaj so glj 2^n°§a reda. Nismo se mo-j^^'v. šel m ln^’ Za^° sem m™ogrede[ Osebni čekovni račun je še Prav,a dezelno oblast, kjer sem'vedno najbolj privlačna usluga, VGhd''u r?erente le?0 prosil, naj j ki Jo Hranilnica in Posojilnica kravi odločijo ter najdejo slov. župnij nudi svojim članom. žetlsb.paragraf, ki naj pove, kam j Kdor koli se hoče poslužiti te a dejansko spada. Če pa usluge, dobi osebne čeke ^ueve • ojydv.vci. beni ..l" mogc'če urediti po no- i menom, naslovom (z in številko člove,’r'k°nski določbi, naj pa!računa) zastonj. Stotine članov, ^bocjvUsmiljenje najde neki j ustanov, organizacij in tudi pod-Vetn j , 1^2ka sama, ki je pod ne13ebij tako upravlja osebno in ^gubij.''knimi ^žavarni v tujini! družinsko ekonomijo s pomočjo kot’Tja 2dravje, ni nič kriva; ’rna ’ko bilje pa zasluži, da Več pr^je SVo.i dom in naj ne bo Od t\met človeške kupčije. siljanjg a3 ''e ^udi'prenehalo po- >• UibožicOSr0mnega akta’ ona a Pa je kmalu umr- lega čekovnega računa. Tudi denar na tem računu prinaša še vedno nekaj obresti, kar je velika razlika od podobne usluge, ki jo nudijo druga bančna podr jetja. Naložb na tem računu navadno ne obrestujejo. Denarni promet je v H. in P. S. Ž. znašal v prvih šestih mesecih čez 5 milijonov dolarjev. Tudi ta vsota odgovarja lanskemu povprečju. Lansko leto je bilo eno najboljših v 13 letih obstoja H. in P. S. Ž. Povpraševanje po posojilih v zimski dobi ni bilo živahno. Ni pa prenehalo. Pozna se pa že, da je v tem času nekoliko več ljudi brez zaposlitve. Nekaj malega je tudi prošenj za posojila na nepremičnine, a se denar za ta posojila le počasi nabira. Na kratko povedano bi rekli: vse številke finančnega poročila kažejo, da je bilo prvo polletje brez e-konomske živahnosti in da je kazalo posledice, ki jih pušča boj proti inflaciji. Gornje kramljanje je posneto po članku, ki ga je za Veliko noč prinesla “NAŠA MOČ”, glasilo Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij. Misijonska pošta Poseben užitek daje prebiranje misijonske pošte. V duhu človek gleda ljudi slovenske krvi, misijonarke ali misijonarje, ki so zapustili domovino in odšli v daljni neznani svet delit dobrote in oznanjat resnico božjo. Pisma ppvedo, če ne naravnost, pa med' vrstičami, koliko dela imajo ti ljudje. Gore potreb vidijo pred seboj, ko je treba zdraviti, nasičevati, svetovati, oblačiti, učiti in navajati ljudi k pravemu Bogu. Vedno je vsega premalo: misijonski moči, de- narnih sredstev, telesnih moči, časa; le volja je vedno tista, ki premaguje vse ovire. In sredi te zaposlenosti še dobijo trohico časa, da s pomočjo pisanja pokramljajo z misijonskim zaledjem in se pogovorijo s prijatelji, ki jih navadno niti ne poznajo osebno. Iz teh pisem diha v prvi vrsti hvaležnost za vsako pomoč, bodisi, da so je deležni v denarju ali pa v molitvi. Drug žarek iz tega misijonskego pisanja pa je ljubezen do misijonskega poklica. Ti ljudje so pri svojem delu njegovih besed tudi diha hvaležnost in prednost poklicu. Iz centralne Afrike, iz Tcha-da, je pisala sestra Ana Židarič, Več njenih pisem smo že objavili, ker je vedno kaj zanimivega povedala. Sedaj pa sporoča, da je bila težko bolna in še nima moči za daljše pisanje. Zahvaljuje se za darilo, ki ga ji je poslal Baragov Misijonski krožek iz Toronta. Pa še drugič kaj iz naših slovenskih misijonskih postojank, raztresenih po širnem svetu. Mis. por. Veliki teden pri Mariji Pomagaj Verniki župnije Marije Pomagaj so se kar dobro pripravili na letošnjo veliko noč. Med njimi je bil pridigar in spovednik pater Fortunat OFM iz Lemonta. Prve tri dni je imel duhovno obnovo in je krasno govoril o veri, o katoliški vesti, o razmerju med mladimi in starejšim rodom, o grehu in odrešenju. Njegova beseda je bila jasna in odločna. Čeprav je bila udeležba lepa, bi bila lahko Še boljša, ker je bilo v cerkvi še nekaj malega sedežev in veliko stojišč praznih. Pater Fortunat je ostal v žup-nji ves teden in je pomagal tudi pri velikonočnih obredih. Kaplan g. Ivan Plazar C.M. pa je imel duhovno obnovo v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Lep je bil Veliki teden, lepi so bili velikonočni prazniki! -----o------ Smučarske tekme STZ v Bancroftu TORONTO, Ont. — Letos se je vreme dan pred tekmami zelo ponašalo, saj je močno deževalo, čez noč pa je padel moker sneg, kar za potovanje in smučanje ni najboljše. Na srečo je bilo na prvi pomladanski dan v Bancroftu še čez 1 čevelj in p0l snega in tudi vreme se je popoldne zjasnilo. Oba sta izvajala na pobočjih v Bancroftu zares drzne akrobacije in dala Franku Abulnarju zares ostro konkurenco in se tudi pred njim v slalomu plasirala. Čeprav je bila proga težka, so jo vsi zvozili brez nezgod, seveda z večjo ali manjšo časovno zamudo. Med mladci je presenetljivo zmagal Peter Golobič, ki je bil za nekaj desetink, sekunde pred odličnim Markom Dolencem. > ; J j V skokih, v katerih se je letos prvič tekmovalo, je zopet največ odrinil Florjančič, sledila sta mu Zvone in Peter. Očitno se je videlo, da se M. Šenk bal odriniti, kajti na bolj primitivhi skakalnici se še ni vedelo, kam skakalce nese, ter tudi smuči so bile navadne, ki niso tako stabilne za dolge skoke. Tekme šta vodila F. Abulnar in F. Grmek, mladci Peter, Marjan, Marko, Pero in Zvone so pa pridno pomagali, da so tekme kar hitro potekle. Vsi srečni kot zopetni junaki snežnih strmin in z zagorelimi obrazi so se vrnili domov. '• 4 Rezultati: Slalom — člani: L. Florjančič 18 M. Šenk 20 F. Abulnar 23 Mladci: P. Golobič 24V2 M. Dolenc 25 P. Koželj 28 Skoki: L. Florjančič 45 Z. Elsner 42 F. Grmek 40 Lepi pokali za prva mesta bodo razdeljeni na prvi STZ prireditvi v Slov. domu, verjetno na telovadni akademiji, ki naj bo na koncu aprila.. STZ Toronto ■ — o-------- L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG Naše smernice za pravilno prehrano zelo dobro učinkujejo na delovanje črevesja. Če bi kdaj stolica ne bila v redu, si lahko pomagamo s tem, da vsak dan vzamemo nekaj otrobov, ki jih dobimo v žitnih in semenskih trgovinah. V začetku vzamemo eno čajno žličko pred jedjo. Pozneje lahko tudi nekoliko več. Otrobe vzamemo s kako jedjo, z juho ali pa z vodo. Včasih nastane nekoliko napenjanja, pa kmalu izgine. Da se je potreba izogibati rafiniranih o g 1 j i kovih hidratov, tega do sedaj niso mislili zdravniki. Zato se je vsled tega kljub njhovim prizadevanjem z dihalno gimnastiko in drugimi ukrepi, ki so sledili po operacijah tromboze, nožnih ven, pljučne embolije itd., število takih r rank Abulnar in Frank Gr srečni; Bogu so hvaležni za ta mek sta kar začela s “štamfa poklic, ki ga imajo vsi za nekaj njem”, medtem ko so drugi po velikega, za velik dar iz nebes, stavili vzpenjačo. Misijonskemu krožku v To- V nedeljo je bil dan tipične rontu se je oglasila sestra Ksa- ga spomladanskega smučanjE verija Lesjak O.S.U. iz Trans-1 vreme je bilo toplo, sneg pa ma vaal-a v Južni Afriki. Zahva- lo zmrznjen po vrhu. ljuje se za “bogati dar 50 U.S. Slalom je bil strm, a krate! dolarjev” in obenem opisuje in po izjavah naših poznani! “krasno delo med mladino”. smučarjev Lojza Florijančiča i S Formoze je poslala pozdra-^ ar.jana Šenka kar težak. Ob ve sestra Maria Rosaria. Pravi, ta se za čas tekem pojavila n da ji je ček za $50 pomagal v ^artu. različnih stiskah. Lojze je tekmoval še v Slove Iz Tanzanije (Afrika) se je nBi nekaj let nazaj in bil ede: oglasil Ivan Obala. Tudi njemu najboljših med mladci, Marja: se pozna, da mu ne preostaja Pa Je ve^ let skakal za Kanad časa za pisanje. Vendar pa iz ln ie bM 1968 Ontarijski prval TEŽAVEN VSTOP IN IZSTOP — Potniški vlak na progi-Mexico City-Guernavaca-Bal-sas se ustavlja tudi v Ektacion del Parque, kjer pa postajališče ni posebno dobro ureje- no, kot kaže slika. •' .1 j bolnikov v preteklem desetletju pocetvorilo. Kdor je razumel in videl naše argumente, videl slabo, nepravilno hrano po naših bolnicah, ta se ne bo čudil naraščanju teh obolenj. — Z medi-kamenti so včasih težave; včasih nimajo nikakega vpliva na bolezen ali pa se bolezen zopet povrne. Toda naša koncepcija enega edinega obolenja — Saha-ridoze — ima to prednost, da razkriva brezpomembnost poskusa, da bi samo zdravniški u-krepi mogli ozdraviti le eno bolezen, ki spada v področje Saha-ridoze, ne da bi istočasno poskrbeli tudi . za spremembo v hrani, kakor je zgoraj navedeno. Ali z drugo besedo: Bolezni Sa-haridoze se ozdravijo le tedaj, če opuste bolniki uživanje rafiniranih ogljikovih hidratov. Če se to navodilo ne vpošteva, je bolnik vedno izpostavljen, da zapade eni ali drugi bolezni Sa-haridoze.” Tako torej pišeta ta dva angleška zdravnika. Večkrat omenjate “bolezni Saceri-dose”. To so tiste bolezni, ki jih ta zdravnika v tej knjigi opisujeta. Imenujeta jih tudi “civilizacijske”. To se pravi, da so razširjene le med civiliziranimi narodi. Preprosti in nerazviti narodi teh bolezni ne poznajo. Pišeta tudi “Rafinirani ogljikovi hidrati”. To je j- predelani v tovarnah, mlinih itd. Bolj nadrobno bo še . spodaj napisano. NadMj e . pišeta ta dva zdravnika v svoji knjigit “V tem spisu predlagava koncepcijo enega samega obolenja, ki ima svoj' vzrok v uživanju rafiniranih ogljikovih hidratov in ki povzroča pri raznih osebah na podlagi njihove telesne konstitucije različne bolezenske pojave. Od vseh živil, ki kažejo spremembo svoje narave, so utrpeli najve^jo spremembo rafinirani ogljikovi hidrati — sladkor in bela moka. Pri sladkorju je bilo 90% sladkorne pese ali sladkornega trsa odstranjenega. Pri beli moki je bilo 30% pšenice odstranjene in je šlo v izgubo tudi do 70'/c vitalnih snovi. Pri tem je vitamin E utrpel 100% izgubo. Je bil torej popolnoma odstranjen. To se je zgodilo, ko so začeli sladkor pridelovati v tovarnah in odvzemati v mlinih belo moko iz pšenice. Pred 150 leti še niso izdelovali sladkorja v tovarnah in žito je bilo mleto vse skupaj, navadno kar z otrobi vred. In tako so bile ohranjene v moki in kruhu vse vitalne (za življenje potrebne) snovi več ali manj združene. Odtlej se je začela tragedija civiliziranih bolezni, ki jih včasih ni bilo in ki jih preprosto ljudstvo po nerazvitih državah še tudi danes ne pozna. Med civilizacijske bolezni prištevajo: 1. Zobna gniloba in paradentoza; 2. Želodčni in črevesni čiri; 2. Tolščica - debelost; 4. Sladkorna bolezen; 5. Krčne žile in hemoroidi; 6. Srčni infakt; 7. Primarne infekcije Coli-baterij;. 8. Ledvični kamni.” Toliko sta ta dva angleška strokovnjaka že ugotovila in v svoji knjigi opisala. Delata pa še naprej, ker spadajo morda v o-kvir teh bolezni npr. rak, poli-skleroza itd. Zoper vse te bolezni velja eno in edino zdravilo: Roke in usta proč od izoliranih ogljikovih hidratov. (To je v glavnem sladkor in bela moka — se pravi opustiti vse izdelke delane iz teh dveh predmetov.) Nasvet teh dveh znanstvenikov se zdi utopija — nekaj nemogočega. Da bi ne uživali bele-go kruha, sladkorja in raznih — iz tega narejenih dobrot in sladkarij? Pa se da vse to napraviti z dobro voljo in v skrbi, da nas ne oblizne vsaka bolezen. Mesto belega kruha uživajmo “črni”’ — z otrobi vred mlete moke pečen. Tega se navadno dobi v škotskih pekarnah. Ali pa “Cracked Wheat Bread”. To je, oboji, zelo zdrav in dobei kruh. (Po zadnji operaciji hemoroidov, pred nekako poldrugim letom, mi je dejal dr. Ka-meran, da se bom moral čez ka- ke tri mesece zopet dati operirati in še tako naprej na približno vsake tri mesece. Pa sem takoj prenehal z vsakim kruhom iz bele moke in začel uživati samo otrobov kruh. Po od takrat naprej ne čutim nikake sitnosti na tem mestu in sploh imam zelo dobro prebavo, ter je tudi dnevna stolica popolnoma v redu.) Sladkor, kateremu se ni treba bati, da bi se odebelil, naj nadomesti z medom. Sladkor naj zniža do najmanjše mere. (Kdor je tako “pri ta sladkih” kot sem jaz, naj pa tako kot jaz, uporablja saharin, ki človeka nič ne odebeli.) Vse drugo, kar je sladkano s sladkorjem, naj pa opusti. In vsak bo lahko ugotovil, da se brez teh sladkosti tudi da prav prijetno živeti. Mislim pa, da se lahko uživa tudi mesto sladkorja — javorjev sok — Maple Syrup. Kdor ima kake prebavne motnje, naj se tudi ogiba svežega kruha. Zlasti je slab tako mehek kruh za želodec, ki ga sedaj prodajajo. Celo štruco bi lahko stisnil v pest, tako je mehak. Tak kruh je pravi strup za bolan želodec. Že prelat Kneipp je pred sto leti zapisal: “Če te boli želodec, sne j staro žemljo, pa boš dober. S tem je hotel povedati, da jejmo star, ne pa svež kruh. Čim starejši je, tem boljši, da le še ni pokvarjen, plesniv. (Dalje sledi) — o Lov na ptice draži italijanske komuniste RIM, It. — Kot da bi italijanski komunisti ne imeli dosti drugih težav, morajo sedaj še miriti svoje tovariše, ki so se sprli radi lova ptic selivk na mreže. V Italiji je te vrste lov starodavna razvada, ki jo posebno obsojajo vse države, ki mejijo na Italijo. Italijanska vlada je sklenila, da bo te vrste lov prepovedala, zakon je že pred parlamentom. Nekaj komunistov je zanj, drugi so pa proti. Bojijo se namreč, da bodo zgubili pri volitvah glasove upokojencev in starih volivcev, ki si ne morejo misliti, da bi mogli zgubti pravico do te vrste lova. ------o----- Zadnja od prvih 13 Južna Karolina je bila zadnja od prvih 13 držav, ki je stopila v Unijo. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Naprodaj Enodružinska hiša naprodaj, da se uredi zapuščina, v okolici E. 185 St. blizu cerkve Marije Pomočnice. Pokličite 481-2612. ______________^ (x) Ugodno naprodaj Dobro vpeljana slovenska slaščičarna in zajtrkovalnica sredi st. clairske naselbine je ugodno naprodaj. Za pojasnilu kličite 361-8424. (75) Lastnik prodaja hišo V Euclidu, 4-sobni bungalov, nezgotovljeno zgoraj, blizu šol in transportacij, preproge, zavese, sežigalnik, aluminijasta vetrna vrata, vetrna okna iz sekvoje-vega lesa, 2 in pol garaži, cena $24.500. Po želji: hladilnik, pral-nik, sušilnik, air-conditioner. Kličite po 7. uri zvečer ali ob sobotah 731-7330. -(72) V fari sv. Vida Hiša, 4 spalnice, velika jedilna soba, ekstra soba na prvem. Blizu CTS busi in trgovin. $14,900. Nizki davki. Hiša v prvovrstnem stanju. Kličite Joe Baudo Jr. JOSEPH A. BAUDO 449-5520 Realtor OILS Stanovanje išče Starejša slovenska vdova išče dve, tri, ali eno veliko neopremljeno sobp v okolici sv. Kristine, ali E. 185 St. pri Neff Rd. Kličite 391-8891. —(69) Prvi del. I. Rosen in blaten je prišel Martin Kačur v poštno gostilnico. “Ali pojde kmalu pošta v Za-polje?” “Kmalu! Čez pol ure!” je odgovoril zaspani krčmar. Kačur je sedel za mizo in si je naročil zganja in kruha. Veliko culo, ki jo je nosil na krepki gorjači preko rame, je vrgel na klop. Ves njegov rdeči, zdravi o-braz, je bil še poln svežega jesenskega jutra, polne so ga bile njegove rosne, vesele oči. Dolgo romanje je imel za seboj, dvoje trdih ur; lic in obleke se je še držala rezka megla in temna zora. Z velikim hrupom je stopil v gostilnico debel, postaren človek; že v septembru je bil oblečen v dolg, težak kožuh in črno kučmo je imel na glavi. Tolsto-ličen je bil in neobrit; gledal je osorno izpod košatih, osivelih obrvi. Krčmar ga je pozdravil s posebno spoštljivostjo in mu je prinesel žganja, gnjati in kruha. “Kaj še ne bo Jerneja?” “Bil je že tukaj, pa je šel na pošto.” Debeli gospod je popil in pojedel in se je ozrl na Kačurja. Razmotril mu je obraz, premeril mu je obleko in je spoznal, da je človek boljše sorte. “Kam pa Vi?” “V Zapolje.” “Kaj pa boste tam?” “Učitelj.” “Hm!” Pogledal je Kačurja še bolj natanko in če bi Kačur ne bil imel rosnih oči, bi bil spoznal v pogledu debelega gospoda sočutje in škodoželjnost. ‘>Tudi jaz sem iz Zapolja!” je CHICAGO, ILL. pripovedoval debeli gospod in si je trebil zobe. “Zdravnik sem tam. Prekleto gnezdo je to, ni hujšega na svetu! Ne rečem nič: kraj je lep; da bi le ljudi ne bilo!” Kačur se je nasmehnil. “Vsi govore tako! Tudi jaz, če govorim o svojem rojstnem kraju, pravim: lep je, da bi le ljudi ne bilo! In vendar so tisti ljudje blagi in spoštovanja vredni in vsi ljudje so blagi!” Zdravnik je zalučil zobotrebec na tla, uprl je komolca ob mizo in se je ozrl zelo osoren na Kačurja. “In tak prihajate k nam?” “Kakšen?” se je prestrašil Kačur. “Tak tepec, ne zamerite!—Vsi ljudje so blagi! Boste kmalu videli, kako so blagi. — Nobeden človek na svetu ni blag, tudi Vi ne in tudi ne jaz! Pa kaj bi tisto! — Naravnost Vam rečem, zato ker ste mlad in spodoben človek; bodite oprezni, oprezni, stokrat oprezni, in hinavski, hinavski, stokrat hinavski, ko pridete v Zapolje! Nič drugega Vam ne rečem!” “Bog vedi, kaj je tam doživel!” si je mislil Kačur in zanimal ga je debeli zdravnik. “Zdaj ste me pogledali, prijatelj, na tak način, kakor gledajo dandanašnji mladi ljudje nas starce: ne pozna več ljudi, ne pozna več časa! Ampak, fant, stvar je drugačna! — Žganja, CHICAGO, ILL. MALE HELP MAINTENANCE MECHANICS Overhaul, repair and adjust existing plant equipment. GENERAL SHOP OPENINGS HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — babysitter, exp., ref., live in.. Own rm. $30 wk. Lemont. PH. 739-7277. , (68) BUSINESS OPPORTUNITY MEAT MARKET & Grocery Store. Chemical Equipment Operators Material Handlers, etc. Apply in Person Monday thru Friday 9 A.M. to 3 P.M. Top wages and all benefits including profit sharing paid for. NALCO CHEMICAL CO. 6216 West 66th Place Chicago, Illinois Equal Opportunity Employer (69) By OWNER. Long est. W-Sub. loc. Real Money-maker. FI 3-8200 (68) REAL ESTATE FOR SALE BUSINESS OPPORTUNITY JUSTICE COMM’L BLDG, with barber shop, laundromat, pizza parlor. 130 ft. frontage, app. 150 ft. deep. All leased - good tenants. $83,000. Justioe Realty 598-5195 (68) HOUSEHOLD HELP GIRL or WOMAN to baby sit. Three child. 6 days wk., 5:30 a.m. to 3 p.m. 289-5937 (69) GENERAL HOUSEWORK Experienced. 2 days wk. N.W. Nr. Transportation. Ref. Call OR 4-8160 (69) REAL ESTATE FOR SALE MT. PROSPECT — 3 bdrm. brk. ranch, Gar., bsmt., rec. rm. Exc. cond. Mid $30’s OWNER. Fenced yd. 259-1736 (68) OAK PARK — N.W. Brk. town-house by owner. 2 bdrm., 1% ba panld. rec. rm. Cent air. cond. Cptg. $26,000. 5% mtge. 822-0147 (69) COMPANION — Lite hswk., cook, 5 days, stay 7 nites. For Widow. Salary. Call AU 7-7686 or 262-0297 (69) RETIRED WOMAN — Prefer someone on Soc. Sec. to live in. West Sub. home. Two small children. Own room and board. 455-0419 MOBILE HOME FOR SALE FRANKLIN PARK — By Owner 6 rm. brk. bungalow. 2 ba. full bsmt., w-knotty pine, cent, air cond. $36,000. 678-6416 aft. 4 p.m. j (69) MARLETTE, 12x60 Rm. Additions, appliances, air-conditioned, carpeted, skirted, $6,000. On improved city lot, 35x125, also $6,000. 331-8462 Juri! — Drugačna je stvar! AH si morete misliti, da sem bil še pred desetimi leti 'velik govornik na taborih? Da sem se boril za naše narodne pravice? Da sem bil zapisan v črnih bukvah politične policije? Ne? Seveda ne! Debel sem! Jaz pa Vam rečem: videli boste tam ljudi, še bolj komodne, še bolj lene ljudi, ki so še veliko bolj debeli kakor jaz in ki niso bili zapisani nikoli v črnih bukvah, ki jih nobeden cesarskokraljevi postrani ne gleda in ki so vendar, Boga se usmili, zaslužni in imenitni rodoljubi! Niso bili na taborih, bili so v kancelijah, in vendar bi se jim moral odkrivati dandanašnji, če bi hotel!” Zdravnik je pljunil debelo na sredo izbe. Kačur pa se je smehljal veselo v svojem srcu: glej, staro rodoljubje, taboraško, naivno, nesebično! “Pa vendar ste ostali tam, gospod!” Zdravnik je pogledal jezno. “Kje pa bi ostal? Kaj mislite, da je kje drugod kaj drugače? Če je potrebno, da živi človek v gnoju, je najbolje, da živi zmerom v istem gnoju. Zakaj vsak gnoj smrdi, najbolj pa od začetka; pozneje se ga človek privadi!” Veliko je izkusil!” je pomislil Kačur in skoro zasmilil se mu je zdravnik. “Mlad ste še, v službo se napravljate — ali je v Zapolju Vaša prva služba?” “Druga je. V Kotlini sem bil prej, pa sem se nekaj sprl z županom in izjedel me je stran. Nič mi ni žal, prava kotlina je bila!” “Tako! Z županom ste se spt-li! — No, glejte, mlad ste še in naukov potreben. Zato Vam rečem in zapomnite si dobro, če hočete živeti v miru z Zapoljci in z vsem svetom: ne sprite se nikoli z nikomer in če kdo poreče, da ima osel zeleno dlako, mu odgovorite. Pa še kako zeleno! — Nadalje: ne vtikajte se v stvari, ki Vas nič ne brigajo! Ali ste tam, v tisti Kotlini narod izobraževali?”’ “Poizkusil sem!” je zardel Kačur. “Zato sva se bila sprla z županom. In z župnikom tudi.” “Veste že torej iz izkušnje, da poučevanje naroda ni dobro in koristno opravilo. Ogibajte se ga torej, v Zapolju se ga še celo ogibajte, zakaj tam je ljudstvo pouka potrebno kakor nikjer drugod in lehko bi Vas izkušnja-vec zapeljal. Nevarno je, če se zameri človek županu, še bolj je nevarno, če se zameri župniku. Razžalite Boga in Vam bo odpustil, razžalite župnika in prestavili Vas bodo. Pustite torej ljudstvo na miru. Ali se ženite?” “Ne!” se je začudil Kačur. Poslušal je zdravnika in bilo mu je, kakor da stoji v plohi. “Ne ženite se nikoli in sploh se ogibajte 'ženskih kolikor najbolj mogoče; zakaj učitelj ste. še navaden človek, kakor sem jaz, ima z ženskami bridke izkušnje — jaz sem namreč oženjen — učitelju, ki se ženi, pa bi bilo bolje, da bi si obesil mlinski kamen okoli vratu ter se potopil v globočino morja. Zatorej: ne ženite se! — Ali ste pevec?” “Sem.” “Ne prepevajte nikoli, razen v cerkvi, in še tam ne preveč naglas, ker bi Zapoljci rekli, da ste bahač. Ne prepevajte v krčmi, ker poreko, da ste pijanec; ne v društvu, ker poreko, da ščuvate ljudstvo; tudi ne v svoji izbi, ker poreko, da ste norec. Ne zahajajte preveč v družbo; rekli bi, da ste veseljak in lah- PO VZORU HIPIJEV? — Znana igralka Zsa Zsa Gabor je v Las Vegas nastopila v obleki, narejeni po vzorcu hipijevskih. Vam je všeč? Narejena je iz broka-ta in satena ter stane $8,500. komiselnež; tudi se je preveč ne ogibajte; rekli bi, da ste potuhnjenec. — Ali imate kakšno politično prepričanje?” “Imam ga?’” “Skrijte ga v najbolj skriti kot svojega srca! — Zakaj laž je. greh samo takrat, kadar nič ne koristi. Če Vam je izbirati med lažjo in med resnico in Vas nobeno nič ne stane, odločite se za resnico, zakaj toliko laže se boste ob potrebi zlagali. Ne bodite svojeglavni, posebno ne v svojem političnem prepričanju! Kadar se Vam zdi koristno, da izpremenite to prepričanje, citirajte Tugomera: Trd bodi in tako dalje — in noben ne bo zapazil izpremembe. V slučaju, da kdo zapazi Vaše drugo lice, recite, da se razvijate z duhom časa. In če Vam zaradi tega kdo očita, da ste omahljivec in slepar, odgovorite: Zabavljati je lehko, delovati je težje. In zapomnite si dobro: Nobeden človek ne deluje zase, temveč vsakdo za narod. Spoštujte prepričanje svojega bližnjega, zakaj lehko bi Vam kdaj koristil. Ali ste pesnik?” “Tudi pesmi sem že zlagal,” je odgovoril Kačur in je pogledal na mizo. “Ne zlagajte pesmi, izgubili boste kredit. In ker govoriva o pesmih, je še potreba, da govoriva o pijači. Ne mislite, da morate piti, če ste rodoljub; tudi VEČER NARODNIH IN UMETNIH priredi PLESOV KRES v soboto, 25. aprila ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA krasna poročna vabila PO JAKO ZMERNI CENI > ’ ► ' I • PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 IMENITNO DELO — Na snežnem prazniku na najsevernejšem otoku Japonske Jesu so postavili posnetek egipčanskega templja Abu Simbel. Za gradnjo so porabili 12,000 ton snega, ki ga seveda tudi sedaj tam še ne manjka. trezni ljudje so že postali poslanci. Ali ste si zapomnili vse te nauke?” “Zapomnil!”’ se je zasmejal Kačur. “In če ste si vse zapomnili in če se boste ravnali po njih, Vam bo vendar še težko na svetu. Prišel bi lehko sam Bog med ljudi, posebno med Zapoljce, in bi ne mogel izhajati; če ne drugega, bi mu oponašali njegovo božanstvo.” (Dalje prihodnjič) GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 431-2088 17010 Lake Shore Blvtl. 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet. Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV >•••••••••••••* MESTO DRŽAVA >*a•*••••«•*»•••••»•••••••••••••••••••• .. CODE .. ČE SE SELITI Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO MORDA SE MU ZDEHA? — Tjulenj v akvariju na Coney Island v New Yorku je na široko odprl svoj goltanec. Morda se mu zdeha, če ni seveda lačen!