Joe mit | Pesmi pregnane deklice
i.
Ko rono gredo pomlad je obiskala, vijolice so mi prerasle grudi, z rokami belimi ko plot iz sij udi lepoto svojo Tebi sem skrivala.
Samo samote sem si e elela, da mogla skrita v sebi bi zoreti, da bi ne mogel me vsakdo poeti, ko bi na jesen onemogla zrela.
In zdaj? Morda Te nisem prav ljubila, da vzeti si mi pustil rono trato in me je cesta nase priklenila...
Zakaj so zdaj zoreo me pregnali, da bodo mi begunki v cestno blato plodovi se ko solze izjokali!
19
265
II.
Ujeta v jutru sem ko nona ptica, sovrana lu poiga mi oi, neznana dalja me v dlaneh tii, trohni na srcu strta perotnica.
Nikdar ne bom domov poti nala, zaman, zaman me dalja bo akala; oi sem s rnim trakom zavezala, nasula divjih ro na grob srca.
Obii me, Gospod, z veerom sna, da bom vsaj v sanjah videla mladost in sreo, ki sem pokopala jo doma.
Glej, e je v meni beli soj deklitva, molea dua, vdanost in krotkost ko listi drobne palme muenitva...
F. Balanti | Ob sonni daritvi
rVebo je podobno bledemu zvonu, prili so oblaki, duhovni svetli, razpeli so roke proti zatonu, sonna daritev gorko krvavi.
Poloil sem njeno glavo na srce si kot ljubljeno truplo na ivo zemljo, naj ve, kaj sence trpe pod drevesi, preden se noni cvetovi odpro.
266
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si