/ '"V ' « 1- m - • t Prvi slovenski dnevnik v ^ Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. A* TELETON PISARNE: 187« RECTOR. List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every day* except i Sundays and Holidays, 1 Entered aa Soconi-Claas Matter September 21, 1903. at the Post -Office -at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3. 197». TELEFON PISARNE: 127* juJCTOS. NO. 67. — ŠTEV. 67. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 20, 1908. — V PETEK, 20. SUŠCA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI V dosmrtno ječo obsojeni Hrvat. V PUEBLO, COLORADO, JE POROTNO SODIŠČE OBSODILO - HRVATA MANE POPO-VIČA V DOSMRTNO JEČO. Ustrelil je Slovenca Josipa Rusa, o kterem zločinu smo svoječaano objavili posebni brzojav. ^ UMOR DRUZEGA REDA. Iz Pueblo, Colo., se nam poroča, da je tamkaj porotno sodišče obsodijo Hrvata Mane Popoviča v dosmrtno ječo, ker je umorit Slovenca Josipa Rusa, rodom iz Strug pri Ribnici na Dolenjskem, kjer je nesrečnik ostavil svojo ženo in kamor je nameraval v kratkem sam odpotovati. Hrvat je izvršil imenovani umor dne 9. februarja t. 1. in sicer zavratno, s tem, da je Rasa ustrelil. Morilec bode do svoje smrti sedel v zaporih mesta Canon City. Državno pravdništvo je od porotnikov zahtevalo, da ga spoznajo krivim umora po prvem redu in da se lopov Mane Popovič "obsodi v smrt na veša-lih, toda njegov zagovornik je izpo-sloval toliko, da se ga kaznuje v dosmrtno ječo. Kot glavno pričo so zaslišali Slovenca Ivana Tomšiča, ki je bil prijatelj pokojne Hrvatove žrtve. Tomšič je šel tedaj zajedno z Rusom, ko jih je Hrvat z revolverjem napadel. Tomšič je tedaj morilca prijel za roko in mu odtrgal komad rokava, toda morilec je ušel in pustil na bojišču svoj klobuk in suknjo. V suknji so našli neko knjižico, s pomočjo ktere je potem policija našla naslednji dan morilca. Obravnava je trajala dva dni. Hrvat je tem povodom trdil, da je Btreljal v samoobrambi, kar mu pa ni mnogo koristilo. Gospodarski položaj. Skrajšanje delav. časa. V RAZNIH PREDILNICAH V NEW HAMPSHIRE SO DELO SKRAJŠALI NA 4 -DNI NA TE DEN. V delavnicah Texas & Pacific želez- nice so prenehali z delom. BOJI V CLEVELANDU. Zjedinjene države in japonska mornarica. JAPONSKO VOjFNO BRODOVJE SE ZBIRA PRI OTOČJU PESCADORES KRAJ FOR-M O Z E. Imenovano otočje je velikega stiate-gičnega pomena in ni daleč od Filipinov. "MORNARIČNE VAJE." SAMOMOR PRI TELEFONU. V Brooklynu se je pri telefonu ustrelila neka ženska. Miss Minnie Denzer je v sredo zve-Jer v Brooklyn Borough v New Yor-ku izvršila samomor s tem, da se je v glavo ustrelila, in sicer tako pravilno, da je na mestu obležala mrtva. Ob 2:30 je prišla v lekarno Edwin Woelfleja na Putnam Avenue. Razun jednega klerka je bil v lekarni še nek zamorec, ki je vslužben v onej lekarni. Ne da bi spregovorila kako besedico, je odšla v zaboj za telefon, zaprla vrata za seboj, poklicala nekoga po telefonu in potem jo je klerk slišal, da govori. Takoj nato je pa počil strel. Ko je klerk odprl vrata, je našel gospodično na tleh ležati in v roki je še držala revolver, s kterim se je ustrelila. Klerk je nemudoma telefonično pozval zdravnika iz bolnice, toda ko je slednji prišel, je bila Denzerova že mrtva. Zdravnik^ je dognal, da je na mestu obležala mrtva. Klerk neke lekarne na Halsey St., imenom Berbridge, je kasneje naznanil, da samomorilko dobro pozna, ker je stanovala le dve hiši daleč od lekarne, v kterej on služi. Predno je izvršila samomor, je po telefonu pozvala njegovega gospodarja. Ker slednjega ni bilo v lekarni, je klerku naznanila, da je bolna- Nato je od-iel v prvoimenovano lekarno in ko je prišel tjekaj, je zvedel, da je izvršila samomor. Ko je telefonirala-ja neprestano jokala, tako da jo je težko razumel. t Dover, N. H., 20. marca. Cocheco Manufacturing* Company je delavcem svoje predilnice naznanila, da ostane tovarna od danes do ponedeljka zaprta in da se bode v nadalje za nedoločen č-as delalo na teden le po 4 dni. To velja tudi za vse ostale tovarne imenovane družbe. Tako bode ostalo, dokler se časi ne poboljšajo. Marshall, Texas, 20. marca. Delavnice Texas & Pacific železnice so danes zaprli in ostanejo zaprte najmanj do 1. aprila. Vsled tega je sedaj 800 delavcev zgubilo delo in zaslužek. Čemu je imenovana železnica zaprla svoje delavnice, se ne ve. Cleveland, Ohio, 20. marca. Pri tovarni družbe American Steel and Wire Company je včeraj stalo nad petdeset brezposelnih delavcev, kteri so upali, da dobe delo. Ker je vsakdo hotel biti \ prvej vrsti, je med njimi nastala taka gneča, da je končno prišlo do pretepa, v kterem je bil nek delavec ustreljen. Ko je policija pretepajoče* se množieo pregnala, so našli več bojevnikov nezavestnih na tleh ležati. V" imenovanej tovarni delajo po večini Slovenci in radi tega upamo, da dobimo o tem boju podrobneje poročilo. Nashville, Tenn., 20. marca. Nashville, Chattanooga & St. Louis železnica je včeraj odslovila 500 delavcev, kteri so delali v njenih tukajšnjih delavnicah. Springfield^. Mass., 20. marca. — Dwight Manufacturing Company v Chicopee, kakor tudi Chicopee Manufacturing Company istgtam, sta svojim 4000 delavcem naznanili, da bodeča s 1. aprilom delavcem znižali plačo za 10 odstotkov. Naslednik trimlm!« Evans«. Washington, 19. marca. Zdravje admirala Evansa, ki je poveljnik nafte vojne mornarice, ki je plula na Pacifik, je postalo tako slabo, da v nadalje okrog sveta ne bode več poveljeval brodovju. Ko pride brodovje ▼ San Francisco, bode izročil povelje admirala Charles 8. Sperryju, kteri bode potem vodil brodovje zopet na ba Atlantik. mk ROOSEVELT KOT VODJA NACI- JONALNEGA ZAVODA. . • j Andrew Carnegie namerava ustanoviti velik učni zavod, ki bode večji, kakor RockefelA lerjevo vseučilišče. Minoli torek sta se predsednik Roosevelt in milijonar Andrew "Carnegie posvetovala o važnih zadevah, v kar je Carnegie poročevalcem li stov priznal, ne da bi hotel povedati, o čem sta se posvetovala. Kljub temu pa krožijo tukaj vesti, vsled kte-rih bode predsednik po svojem dokon čanem predsedovanju prevzel vodstvo velikega, po Carnegieju ustanovljenega učnega zavoda. Dognalo se je tudi, da namerava Carnegie ustanoviti zavod, kteri bode nadkriljeval po Rockefellerju usta novljeno in vzdrževano chicaško vse učilišče. Carnegie sedaj predsednika ob vsakej priliki nepopisno hvali in že to zadostuje za domnevanje, da namerava njemu poveriti vodstvo novega zavoda, ako ne pride vmes politika in ako ne bode Roosevelt prisiljen postati Se enkrat predsedniki Carnegie je pristaš Hughesa kot predsedniškega kandidata, vendar Je pa prepričan, da Hughes ne dobi nominacije. Carnegi6 je tudi naznanil, da se bodo sedanji slabi Saši kmalo izboljšali in da bodo potem postali ie boljši, nego so bili oni pred kriso. Južne republike. Uruguay in Argentina. mren OBEMA REPUBLIKAMA JE PRIŠLO DO SPORA RADI KONTROLE NA REKI RIO DE LA PLATA. Spor je postal akuten, ker nedavno argentinska ladij a Sarmiento ni pozdravila uruguaysko zastavo. PRED VOJNO? Samomor finskega Corry, Pa., 18. grofa". marca. "Grof*' Kielmola, rodom iz Fipske, m je danes na nekem vlaku Pennsylvania železnice z britvijo prorezal vrat, in sicer med postajama Corry in Erie. Vrat si je prorezaT od ofteea do ušesa. Pokojnik je bil star ftele 24 let in je imel pri sebi Minolo soboto smo poročali, da je-prvi del japonskega vojnega brodovja iz vojnega pristanišča Sasebo odplul, ne da bi se vedelo kam in s kakim namenom, dasiravno se je že preje naznanilo, da bode vojno brodovje svojo stalno luko ostavilo. Značilno pri vsem tem pa je bilo, da je prišlo tozadevno poročilo iz otoka Formoze. Kasnejša poročila so" stvar nekoliko pojasnila in sedaj se tudi ve, čemu se je v Sasebu delalo noč in dan baš kakor pred rusko-japonsko vojno. Vse kaže sedaj na to, da se je pričela japonska vojna mornarica zbirati pri otočju Pescadores, ktero se nahaja med japonskim otokom Formoza in kitajsko celino. Japonska vlada_trdi, da se brodovje zbira v svrho "mor-naričnih vaj". * Otok Formoza, kterega so Japonci dobili po miru sklenjenem v Shimono-seki leta 1895 od Kitajske, tvori danes zajedno z otočjem Pescadores japonsko pokrajino Hokoto. Imenovano otočje z glavnim otokom Bo^oto in luko Makung, tvori izredno dobro pristanišče in sidrišče za vsakovrstne la-dije. Japonci "So to luko, kakor tudi luki Gioto in Hakusato kmaX> potem, ko so postale njihova .last, utrdili. Sedaj ?e pa poroča, da »je Japonska spremenila luko Makung v veliko vojno luko, v kterej je dovolj prostora za vso japonsko vojno mornarico, kterej se tu ne more priti do živega. In pri ! otočju Pescadores se danes zbira japonska vojna mornarica. Imenovano otočje izgleda zelo žalostne, kajti na njem je zamai iskati* rastlinja, in vrhnte^a je oto^e obdano tudi s koralnimi pečinami. Ko so Japonci pridobili imenovano otočje, je tedanji governer svojej vladi poročal, da ima to otočje velikanski strategični pomen in da bode velike važnosti v kasnejšem boju Japonske proti evropejskim vlastim. O tem se je tedaj na Japonskem javno govorilo in pisalo in tudi v vladinih krogih so se tedaj, ko je bil Katsura mi-nisterski predsednik, o tem posvetovali. Otočje Pescadores ima v resnici tako geografično„ lego, med Formozo in Kitajsko, da je neprecenljive strate-gične vrednosti. Otok Formoza tvori nekako zvezo med Filipini in Japonskim otočjem na severu, kakor ttldi med Japonsko in Kitajsko. To otočje gospodari vsemu Kitajskemu morju in hitri parniki pridejo od tam v Manilo na Filipinih v 24 urah. Japonsko' vojno brodovje se sedaj zbira pri Pescadorih, seveda Ie v svrho "mornaričnih vaj", kakor je izjavilo japonsko minis terstvo vojne mornarice. Vendar pa ne smemo pregledati, da je Japonska tam zgradila veliko in močno pomorsko trdnjavo, kjer zamore biti vsa njena vojna mornarica v popolnej varnosti in da pridejo hitre ladije od Pescadorov v štiriindvajsetih urah do trdnjav, nad kterimi se vije nafh zvezina zastava. ' -o- Vojvoda Abrnški v WaShingtonu. Washington, 19. marca. Vojvoda AbruŠki, ki je stričnik italijanskega kralja, in ki se ie pnšel v Ameriko ženiti, da poplača z ameriškimi 'dolarji svoje dolgove, stanuje Se vedno v tukajšnjem italijanskem poslaništvu. Danes ga je obiskalo le malo ljudi, kajti on se Ijjndi boji in tako ne pusti vsakogar k'sebi. Včeraj so ga hoteli obiskati čssniški poročevalci, ki bi radi kaj pisali o njegovej mizeriji, toda "princ" jih ni hotel sprejeti. ROJAKOV HA OTAVJB. Vesti iz Rusije. * Lev Tolstoj bolan. SLAVNI RUSKI PISATELJ LEV TOLSTOJ JE NEVARNO ZBOLEL IN POSTANE VEČKRAT NEZAVE-S T E N. Vodja delavske skupin je prejšnje dume, dr. Karava j ev, umorjen. SPIRIDbNOVA UŠLA IZ SLBIRA. Iz Avstro-Ogrske. ** Aehrenthalov padec. Montevideo, Uruguay, 20. marša. Med republikama Uruguay in Argentino je nastal velik spor, pri kterem se gre za to, da se določi, ktera od obeh dežel ima jurisdikcijo nad reko Rio de la Plata in njenimi pritoki. Spor postaja vedno večji in že se govori, da ni izključeno, da pride do vojne med obema republikama. Argentinska šolska ladija Presiden-te Sarmiento je nedavno priplula v luko mesta Montevideo, ne da bi tem povodom pozdravila uruguaysko obrežje. Tudi argentinske torpedovke, ktere so nedavno dospele v Montevi deo, niso pozdravile tukajšnje zasta ve. To so opustile namenoma, da tako potrdijo nazore argentinskega prebivalstva, glasom kterih so^vsi pritoki reke Rio de la Plata last republike Argentine. V tem smislu je nedavno govoril tudi ministeivki predsednik Argentine v nekem javnem govoru. GRIGORIJ GERSUNIN UMRL. Vodja ruskih teroristov je v Švici umrl. I/. Pariza se brzojavlja v New York, da je vodja ruskih teroristov, Grigo-rij Geršuuin, kteri je minolo nedrljo ušel iz Sibira v sodu za vodo in pri-bežal preko Japonske v Ameriko, umrl, in sicer v Švici, kjer se je zadnji čas mudil. Podrobnosti o njegovej smrti se ne poročajo. Geršunin je bil jeden izmed najslavnejših ruskih teroristov in glavar vseh političnih zločincev za časa vladanja ministerskega predsednika Plt-veja. Radi sokrivde umora ministra notranjih zadev Šipjagina in radi po-skušenega napada na prokuratorja sv. sinoda, Pobjedonosceva, je bil obsojen v dosmrtno ječo in proguanstvo v Sibir. Počet kom leta 1906 so ga poslali v sibirske katorge, ali ruflni-ke„ toda od tam je ušel s tem, da se je skril v sod za vodo, in tako prišel iz zaporov. Medtem ko je Rusija storila vse, da ga zopet dobi, se mu je s pomočjo prijateljev posrečilo priti v Mongolijo, od kjer je potoval na Japonsko in od tam v Zjedinjene države. Tukajšnji čifuti in anarhisti so mu v New Yorku priredili lep sprejem in v Carnegie Hall je govoril revolucionarne govore. V juniju leta 1907 se je zatrjevalo, da se mudi na Finskem, kjer agituje za terorizem, in od onega časa nadalje ni bilo o njem ničesar več slišati, dokler sedaj ni prišla vest s njegovej smrti. Petrograd, 20. marca. Iz Moskve se poroča, da je slavni ruski pisatelj grof Lev Tolstoj nevarno zbolel in da se je včeraj onesvestil. Radi napada influence je tako oslabel, da se je bati, da bi ne umrl. Iz Moskve so pozvali v Jasnajo Poljano dva zdravnika k Tolstoju. Njegova sinaha, ktera se mudi v Petrogradu, naznanja, da do sedaj še ni dobila nikacega poročila o bolezni svojega tasta in upa, da so dosedanje vesti pretirane. Kasneje je prišlo iz Jasnaje Poljane poročilo, da se Tolstoj nekoliko AVSTR. MINISTER INOSTRANIH DEL AEHRENTHAL DOBI ZA SVOJO BALKANSKO "POLITIKO" ZASLUŽENO PLAČILO. Minister, kakor tudi papežev nuncij bodeta morala odstopiti. CESAR ŠE VEDNO BOLAN. Razne novosti iz inozemstva. ARABCI SO VJELI DVAJSET FRANCOSKIH RIBIČEV, O KTERIH OSODI NI DO-SEDAJ NIČ ZNANEGA. V republiki Haiti je zavladal ^sedaj popolni mir; poročilo fran-coskej vladi t KRALJ EDWARD NA ŠPANSKEM Dunaj, 20. marca. Ker avstrijska inostrana politika na Balkanu, kakor-šnjo je pričel gojiti minister inostra-nih del Aehrenthal, ni vspela, in ker se je radi tega po njegovej krivdi Avstrija Rusiji zamerila, bode imenovani minister najbrže prisiljen odstopiti. Razun tega se je Aehrenthal javnosti tudi zameril radi nastopa proti vse-učiliščnem profesorju Wahrmundu v Inomostu, kteri je odločno nastopil boljše počuti in zdravniki iz Moskve ' proti encikliki papeža glede moder-so dognali, da boluje za infiuenco in ' nizma. Vsi politični in akademični starimi notranjimi bolezni, ktere upli- krogi so na strani imenovanega pro-vajo tudi na možgane, tako da je Tol- fesorja in sedaj je nastal konflikt, ki stoju spomin nekoliko oslabel. Zdrav- bi zadostoval že sam po sebi, da po-niki so morali rabiti stimulacije, da | stane Aehrenthal nemogoč. Avstrija tako pospešijo kroženje krvi. Ozdrav- ' tudi zahteva, da mora papež svojega 1 j en je je sieer še mogoče, toda vedeti nuncija Granito di Belmonte Pigna-je treba, da je Tolstoj star osemdeset tellija odpozvati z Dunaja, ker je na let.__svojo roko v imenu vatikana zahteval, Tolstoj ima navado, da jezdi vsaki da se imenovanega profesorja odslovi, dan na sprehod. To stori v vsakem ! Vse avstrijsko časopisje se je vče- Pariz, 20. marca. Vlada jo poslala križarko Cassard k marokaaskema obrežju, da osvobodi ribiče judranke Baleine, ktere so nedavno Arabci pri rtu Juby vjeli, ker so bili tako neprevidni, da so se preveč približali Maroku. Imenovana ladija je duma_ iz Arcachona in na njej je bilo dvajset ribičev. O njih se poroča, da dobro počutijo, toda kje se nahajajvjet-niki, ni bilo mogoče dognati. Tudi se I ne ve, kaka osoda jih pričakuje. Pariz, 20. marca. Iz Port ai^Prince na Haiti se poroča, da je sedaj taia-kaj zavladal popolni mir. Tjekaj sta, dospeli dve vojni ladiji iz Zjed. držav in jedsa iz Anglije, i Biarritz, Francija, 20. marca. Kralj Edward se je včeraj v svojem avtomobilu odpeljal v San Sebastian na Španskem, kjer je sprejel častnike ta-mošnjega španskega polka Zamorra, čegar častni polkovnik je on. i Carigrad, 20. marca. Tukajšnji an- vremenu in tako je tudi nedavno jezdil kljub snežnemu viharju. V snegu se je zgubil in zašel več milj daleč od svoje hiše, na kar so ga po daljšem iskanju našli in dovedli. Kljub temu je pa kmalo potem zopet v snežnem viharju jezdil na sprehod. Tedaj je padel raz konja in je prišel peš do- raj bavilo z vsemi podrobnostmi imenovane afere. Imenovani profesor je objavil nek spis, tičoč se cerkvenega prava, v kterem je pa katolicizem ostro napadal, tako da so oblasti nje- ! gov spis zaplenile. Papežev nuncij izjavlja, da je od ministra inostranih del Aehrenthala gleški poslanik Sir Nicholas Rodrick O'Connor je umrl. Pokojnik je bil dalj časa bolan. London, 18r marca. Angleški mini-sterski predsednik Sir Campbell-Ban-i nerman je nevarno bolan in njegovo moči ga od dne do dne bolj zapuščajo. Sedaj so se pojavili na njem znaki mov. Potem je šel kljub ugovorom na- , formelno zahteval, da izposluje, da se vodenice, tako da je pričakovati, da » , , . . kmalo umrje. Vsi buletini, ktere izda- zaj po svojega konja in tedaj se je , imenovani profesor odslovi, docim tr- . .. prehladih J di Aehrenthal, da se je o tej zadevi le ^ nnaj, 20. marca. Cesar Fran Jo-v novejšem č^u mnogo grozilnih pi- , siP i€ še vedno bolan in danes se tudi sem od raznih reakcijonarnih orga- j nradoma naznanja, da se je njegova nizacij, ktere so mu naznanile, da je , bolezen obrnila na slabše, kajti pri-njegova smrtna obsodba že podpisana, i S8- Je tresti mrzlica. Vendar se pa Teheran, Perzija, 18. marca. Tukaj so prišli zopet na sled zaroti proti Sa-hovemu življenju. Radi tega so vbo ljudje, kterih upli v je zelo velik. Morilec governer j a Steunenberga po-miloščen. , Caldwell, Idaho, 19. marca. P*- Minoli ponedeljek so revolucijo- zatrjuje, da je noč mirno prespal. ; k^-ji^i sodnik Fremont Wood jo narji v Hežinu požgali hišo tamošnje- ■ Inace se bolnik razmeroma počuti do-1 danes priporočil v smrt obsojenega ga vodje lige ruskega ljudstva, Volo- pro> tod* tDrzl° in vlažno vreme mu : moriiea Harrv Orcharda, kteri je škega, kteri je bil pri tem nevarno ra- ! izdatno škoduje. Baje se je cesarju ' umoril governerja Steunenberga, da njen. Pri tem je zgorela tudi neka vraila zopet stara njegova bolezen,1 se ga pomilosti tako, da se njegova rodbina. j vsIed ktere je že lani bil na smrtni ' Petrograd, 20. marca. Semkaj se postelj i. poroča, da je jetnica in prognanka j 0 Marija Spiridonova ušla. Spiridonovo V : ■ -i •✓k Brezposelnost v Jersey City. Tudi v bližnjem velikem mestu Jersey City je vse polno delavcev brez dela in zaslužka, vsled česar so bile mestne oblasti prisiljene, da so odprle posebno posredovalnico dela, katera dajo ljudem delo in "knežji zaslužek" v znesku po $1.25 na dan. Mesto je najelo mnogo brezposelnih delavcev, kteri morajo sedaj mestne parke in ulice snažiti, za ktero delo je mesto dovolilo $12,000. Kljub temu, da je plača tako majhna, ss je samo tokom včerajnjega dno javilo nad 300 brezposelnih delavcev, kteri vsi bi bili veseli, ako bi vsaj toliko zaslužili. Ker so časi sploh slabi, delavske unije dosedaj še niso protestirale proti takim plačam. RodMnska žaloigra. V Ashleyn, Pa., je 401etni Louis Dieroff ustrelil svojo Seno in samega sebe. Pred ialoigro sta se dalj časa prepirala, nakar je v jezi atreljal Pokojnik je bil brivee in je v novej-iem Sašu skora? neprestano pO. so poslali pred dvema leti v Sibir, ker je ustrelila policijskega šefa v Tam-bovu. Sedaj živi baje v Avstraliji. Petrograd, 19. marca. Vojno sodišče je včeraj obsodilo v smrt tri soci-jalne revolucijonarje, med kterimi je tudi neko 181etno dekle, koja je sodelovala pri raznih drznih roparskih napadih. Vlada je danes izdala odredbo, radi ktere se morajo takoj' pregledati obrežne utrdbe v Sebastopolju, Baku, Revalu, Libavi, Sveaborgu, Kronštatu in Petrogradu. Komisija, ktera bode preiskovala utrdbe, mora o svojem delu tekom dveh tednov vladi poročati. Petrograd, *19. marca. Danes so tukaj objavili naslednji carjev ukaz, ki je naslovljen mornaric} in vojski: "Vaša junaška obramba Port Ar-thurja, ktero je občudoval ves svet, se je nakrat prenehala vsled sramotne izročitve trdnjave Japoncem. Najvišje vojno sodišče, ktero je ravnokar one, koji so odgovorni za to prepodajo, kaznovalo, je istodobno dognalo no-primerljiva junaštva one junaške posadko. Slavni branitelji portarthnrski, •z vašimi heroičnimi doli, vašo požrtvovalnostjo in driaigem vaše prisege na Daljnem Iztoka, ste si pridobili nopmrijivo slavo in povečali zgodovino slavnih činov make vojsko. Hvaležna Rusija je na vas ponosna; ona no bode nikdar pozabila vaših dejanj, baš kakor tudi vi niste pozabili vaših dolžnosti do domovino. Nikolaj." VOJNA ŠALUPA MONONGAHEIA ZGORELA. Z njo je zginola slavna relikvija naše zgodovine. Washington, 19. marca. V Guanta-namo na Cubi je včeraj zgorela zadnja izmed nekdanjih vojnih šalup, ktere .so rabili v državljanskej vojni, Monongahela, in sicer do vodne gladine. Od slavne vojne ladijte, ktera je skušala prodreti blokadne baterije ob ustju reke Mississippi in ktera se je v bitki.pri Mobile, Alabama, odlikovala, je ostalo le nekoliko ožganih ostankov. Bodo li sedaj ladijo zopet zgradili, da ostane poznejšim generacijam za spomin na slavno vojno, je še dvomljivo. Kakor se poroča oddelku vojne •nornarice, je ladija popolnoma raz-lejana. Mornarji so napeli vse svoje sile, da bi ladijo rešili, toda ogenj jih e prisilil, da so ostavili sesalke in »rizgalnice in sami sebe rešili. Mo-iongahelo je vlada zgradila in je natopila svojo službo najpreje v Phi-idelphiji v letu 1862, V Guantana-io so rabili ladijo za skladišče. smrtna obsodba spremeni v dosmrtno ječo. To je storil sodnik radi tega, ker se je prepričal, da je obsojenec pri obravnavi govoril čisto resnico in da ni ničesar zamolčal. Orchard je bil glavna priča pri obravnavi proti delavskim vodjem Haywoodu in njegovim sodrugom, kteri so bili obdol-ženi kot sokrivci imenovanega umora. Orchard trdi, da je nedolžen. Vihar v West Virginiji. Wheeling, W. Va^ 19. marca. Včeraj je tukaj vladal nepopisen vihar in pri tem je za tri ure nastala popolna noč. Med prebivalstvom je zavladala panika. Strela je udarila v razna velika trgovska poslopja. V okolici je mnogim farmerjem strela požgala razna gospodarska poslopja. Parnik Silvia zgubljen. Woods Hole, Masa, 17. marea. Carinski parnik Mohawk je dospel semkaj od parnika Silvia, kteri je minolo soboto zavorni na pečine Sow A Pigs. Parnik jo valovje razbilo, tako da na bode mogoše ničesar mm ■ gŽSČR i't" _.•' • ..• / Denarje v staro domovino pošiljamo: za f 10.35...... ...... 50 kron. za 20.45 ...... ...... 100 krosu xa 40.96...... ...... 200 baa. od]>oro v brezposelnosti. Naj nihče ne misli, da je pisalec teh vrstic komu v stari domovini nevoš-Ijiv zaslužka, — nikakor ne, tisočkrat ne! Srce Hbi ga bolelo, ko bi zvedel, da je bil kdo sem speljan, a •btičal v potrebščini. Tukajšnji dobrodelni zavodi imajo toliko prosilcev. da vsem niti kruha, kterega pri nas, hvala Bogu. kmalo ne zmanjka, ne morejo sedaj dati vsakomu. Za vsako še tako majhno mesto se oglasi po par sto prosilcev različnega stanu in tudi višje izobrazbe. Marsikdo bi rad odpotoval v staro domovino, ali nima s čem. Več tisoč Slovencev je že odpotovalo v staro domovino od meseca oktobra, tisoče in tisoče Jugoslovanov, n. pr. Hrvatov, Srbov, Bolgarov in drugih trpi sedaj po raznih državah pomanjkanje v pravem smislu besede. Verujte, dragi rojaki v starej domovini, da je tako in utešite nagnenje do potovanja v Z jed. države. Veliko rojakov nas sprašuje, kedaj bode bolje? Natančen odgovor na to vprašanje je težak. Upamo, da kakor hitro se odpre delo na farmah, ali na kmetijah, bode mali del brezposelnih dobil zaslužek, ali to bode le neznaten del. V mesecu juliju bode zborovanje republikanske stranke v Chicagu in tam bpdo postavili kandidata za mesto predsednika Zjed. držav, novembra meseca bode pa volitev. Ako republikanska stranka postavi močnega kandidata — kakor pri nas pravimo, — demokratje pa slabega, se bode delo pričelo že na to odpirati, torej še pred volit vi jo. Ako bodo veliki kapitalisti in podjetniki videli, da je zmaga takorekoč gotova za republikanskega kandidata, potem se bode delalo kmalo. J£er zmaga republikanskega kandidata bode vse osigurala, da se na eolninskem tarifu ne bode krpalo, ali da se ta ne bode znižal na korist tujih izdelkov in na škodt> domače obrti. Torej do tje ne bode nič dobrega in do tje naj vsakdo mirno doma na svoji grudi počaka. Is starih časov. Tujec: "Tako, tako, vi imate eelo dvajset topov ▼ trdnjavi." Vojak (ponosno): "Da, da, in s se zamore celo streljati." Praktičen blagajnlčar. "Kar danes lahko storil, ns odlaša jutri l" je vzkliknil blagaj-in je le isti večer popihal čez ier Heinze sta bili prvi žrtvi. Oba >" njuni nasprotniki, oziroma Rockefeller in Morgan, tirali do bankerota in do propada in pri temu tudi niso prizanašali njunim dragom. Senator La Follette je radikalec med rndikalci in on izvaja iz slučajev svoje konsekvence. Mogoče je le slučaj, da je onih 52 ravnateljev Mor-ganove in Rockefellerjeve banke zajedno tudi v upravi nad tisoč druzib velikih podjetij v 'našej republiki. Mogoče je le slučaj, da kontrolirajo ti ljudje vso trgovino, obrt in ves promet v deželi in da je v njihovih rokah vsa gospodarska osoda naše dežele. Naj že bode temu kakorkoli, I^a Follettejev govor je ravno tako zanimiv, kakor spisi pisatelja Jules Verneja in o njegovem govoru se mnogo lahko premišlja. Maček. Southern Continental Express. Špilal ga je Hassan naprej, obiskal velika mesta kakor Paris in po ori-jentalsko novce proč metal, a beg Stepičevič je pisal: "Beg je daleko, a Hassan še dalje." Čez par let je Hassan zopet sklenil — Črtica iz ameriške podjetnosti. _ letni račun, ali bolje drugi knjigovodja Binguli, ki se bolje razume na "umare", a ta je zračunal, da je Hassan pri tako cvetoči kupčiji dolžan pol milijona pijastrov. Hassan je rekel: "Ne čini nič. Prijatelje imam pri prestolu in med milijonarji, prosil bom sultana, da mi dovoli tiskati bankovce z mojo faguro!" Ali račun je unesel. Sultan je sam de- (Nadaljevanje.) II. Štiri dni pozneje se je Mr. Free-lond vrnil precej slabe volje iz svdje pisarne domov. Takoj poišče ženo in -hčer. "Res je prišlo tako daleč", reče narje potreboval, posebno ko so na- razbuijen. "Southern Continental jo stopili slabi Časi. Upniki so zahte- na m°je znižanJe cen odgovorila z vali svoje denarje, a oglasil se je beg Stepičevič: "Naš Hassan je bogat, on je daleko, on je milijunač!" Nevedni narod se je klanjal, a drugi so odkimovali z glavami. Upniki so prišli in kričali: "Kje so naši novci?" Hassanu je mrzel pot kapljal raz čelo, napravil sem in tja kako nakaznico in pel:"' * Das ist die Liebe nur einzig allein!" Probudila sta se iz milijunaških sanj Hassan Tika Milijaš in beg Stepičevič, stegnila roke po maljunih, a prijela za figo, za pravo konjsko figo! Kaj sedaj T Belijo si glave, ali naj gre Hassan tje, kjer muh ni, ali pa na dolgo potovanje; Allah še ga neče usmiliti in mu osle kaže. Glej, dragi bralee, to je tudi maček, hud maček, ki po dnevi in po noči kruli, cvili in praska, a ne po vesti, ker jo Hassan in beg več nimata. Dragi bralec, — kaj je maček, naj-brže dobro veš, toda jaz ne mislim onega četveronogatega mačka, kteri dela ljudem v mesecu marcu obilo preglavice s svojim mijavkanjem. Ne, ne, jaz mislim na druzega mačka in to je oni, kteremu pravijo "Katzen-jammer", oziroma na onega mačka, ki prihaja od preobilo zavžitega alkohola, ali pa na moraličnega mačka. Hassan Tika Milijaš je živel svoje dni ob lepem ^morskem zalivu; šolal se je tudi in postal zelo prefrigan, še bolj pa predrzen v kupčiji in pri podjetjih, a tudi drugače. Ko je do-rastel, je pričel kupčijo. Spočetka je trgoval na drobno z. raznimi dišavami, olji, milom in drugimi stvarmi. Ker pa s to kupčijo ni postal brzo bogat, po čemer je tako hrepenel, opustil je to in se pričel baviti z denarnimi kupčijami, parobrodi, zemljišči itd. Njegov beg Stepičevič je bil njegov svetnik, zagovornik in lažroik. Hassan je delal izvrstne kupčije, kakor je baš kazalo, ravniyi ali pa krivim potom. Ako se je oglasil kje kak tekmec, takoj je po njem padel beg Stepičevič in ga nazval sleparja, tatu, lopova, propalico in več takih priimkov, ki so značili turško izobrazbo bega Stepičeviča. Hassan je izdaval akcije, tem manj ko so bile te. vredne, tem večjo eeno jim je pripisoval beg Stepičevič. Hassan je imel na papirju napisane dolge vrste "umar", milijone in milijone, in menil je, da so njegove "umare" na papirju že pravi denar. Pričel ga je špilati na vse mogoče načine, zahajal med milijonarje, se bahal in denarje &zsipal, a ni mislil, da to ni njegov denar, ampak od druzih. Zabredel je Hassan v dolgove, koncem nekega leta je bil defieit 300,000 pijastrov, knjigovodja Lekokov gaje opomnil na to, ali TTw—bt^ pijan od šampanjca, se je malo zjokal, a takoj vse pozabil Balkanske železnice in rusko-angleška ententa. Avstrijski projekt sandžaške železnice daje povoda k novim skupinam držav za rešen je balkanskega vprašanja. Angleška se je s svojo izjavo, da se jej korak Avstrije v sedanjem momentu zdi neumestnim in kvare-čim soglasje velesil, postavila nekako na stran Rusije, s ktero gre ob boku Francija; a že se širijo vesti o združenju teh treh velesil glede balkanskih stvari; za istimi bi stala seveda rtalija. Tako bi se Avstro-Ogrska z Nemčijo za kulisami nahajala kar naenkrat v neljubi — splendid isolation. Je li res prišlo do popolno formalne entente med Londonom in Pelro-gradom glede Balkana, ni razvidno iz oficijelnega obvestila Reuterjevega biroa. Razvidno pa je, da si je an-gležka vlada popolnoma prisvojila rusko naziranje glede balkanskega vprašanja. Ruska vlada hoče — zdi se — staviti Avstrijo pred alternativo: ali naj odneha od sandžaške železnice, ali pa konec sporazuma na Balkanu in pa muerzstegškega programa. To hoče bržkone povedati "Rossija" s svojo poluoficijelno izjavo, da Rusija, kakor sploh ves svet, priznava pravico Avstro-Ogrske do gradnje sandžaške železnice, ali boji se (!), da bi to moglo škodovati reformni akciji. Sultan da bode brezdvomno mislil, da ' < Avstrija ne bode več pospeševala reformne akcije z ono eneržijo kakor doslej, in to zato, da se njemu prikupi za pridobitev železniške koncesije. Z velikim zadoščenjem da jemlje Rusija na znanje, da zasleduje Avstro-Ogrska le gospodarske namene in da ne bi imela ničesar proti eventuelni gradnji dragih železnic. Ententa med Rusijo in Avstro-Ogrsko da bode nadaljevala in daje se pričakovati, da radi železniških projektov ne bode kaljena edinost med velesilami. Avstrijski oficijelni krogi interpretirajo sicer to izjavo jako optimistično. Vidijo v njej zanikanje obstanka kake rusko-angležke entente in sklepajo, da Rusija ni načelno nasprotna sandžaški železnici, ako Avstro-Ogrska daje zadostne garancije glede skupnega nastopa v reformni akciji. In na strani Avstrije so začeli res pošiljati v svet izjave, ki naj bi odstranile bojazni Rusije, da bi gradnja sandžaške železnice mogla pogubno vplivati na napredovanje reformne akcije v Macedoniji. Tako prinaša n. pr. "Neue Fifeie Press^" entre-filet, v kterem povdarja, da se bojazen, da bi oziri na sandžaško železnico mogli Avstro-Ogrsko odvračati od zavzemanji od reforme v Macedoniji in posebno na justično reformo, v merodajnih dunajskih krogih označa skih stvari. Bržkone pa ne pojde to brez male retirade gospoda Ahrenthala.' Stanj« setev n tina, če ležijo setve proste m drugimi ugodnostmi za potnike. "Tako?" reče Mabel. "Zelo me zanima. Kake ugodnosti so zopet dovolili?" "Vsak odraščeni ima pravico s seboj peljati otroka, starega do 12 let, brezplačno.'' Oh!" vzklikne Mabel. "To ni nič kaj posebnega. Če George in Harry Thirlwill ne dovolita ničesar druzega, mi je žal za njiju." "Da, žal ti je lahko, posebno za Ilarryja. Poseže v žep in prinese ven pismo. "Kaj piše Harry?" vpraša gospa. "Nobenih občutkov nima v srcu. Piše mi: Dragi Mr. Freelond:— Mene, kakor mojega očeta, je zelo presenečilo Vaše pismo, v kterem mi naznanjate, da naj se odpovem vsem odnošajim do Vaše družine, ker nameravate razdreti mojo zaroko z Alice, če ne ustavim z očetovo pomočjo uadaljno konkurenco med obema železnicama. Alice ljubim zelo. Odkritosrčno jo ljubim in ljubil jo bodem še nadalje. Nobena druga kot ona postane moja žena.^ To prisegam njej in Vam. Vendar radi teda ne bodem zanemarjal koristi naše železnice. Od kdaj, za božjo voljo, je bila pri nas navada, mešati rodbinske zadeve s trgovsKi-mi? Obžalujem zelo. da je trgovski položaj v Vas zbudil sovraštvo. Pri nas se to ne bi zgodilo. Vaša želja je meni povelje: brez Vašega dovoljenja se ne približam več Vaši hiši; pripravljen sera pa na usluge Alici vsako sekundo. Prosim Vas samo enega: da najino zaroko ne prekličete javno. K temu me ne sili trgovski ugled, temveč ker sem trdno prepri-an. da bi prej ali slej morali praznovati novo zaroko. Upam, da tej prošnji ugodite. Da nam Vi, Mr. Freelond, nikakor niste prizadjali udarca, Vam lahko priča, ko Vam danes za Vašo Transverse Rapid železnico ponujam še enkrat 65 milijonov dolarjev. — Ponudba je za Vas jako ugodna. Morebiti boste v doglednem času morali biti zadovoljni samo s tretjino te cehe. Ne obotavljajte se nadalje, ker bodemo tudi v bodoče skušali našo železnico privesti do zmage. Upajoč, da boste ugodili vsaj moji družinski prošnji. Vam zatrjujem svoje visoko spoštovanje do Vas, Vaše gospe in hčerke. Vaš udani Harry Thirlwill." Freelond položi pismo na mizo. Torej, kaj sodite vi o tem trobilu?" vpraša in pogleda ženo in hčer. "Grozno!" reče Mrs. Freelond. "Zak^j si pisal Harryju osodepolno pismo?" In ti, Alice?" Jaz? Harry piše čudovito, izvrstno. Od njega nisem kaj druzega pričakovala. Če bi se udal, ne marala bi več zanj. On je gotov moje lju-bezni. -i— Kar se pa tiče trgovine, bodem seveda na tvoji strani, kakor je Harry na strani svojega očeta. Dokler bode kaj uspeha, te bodem krepko podpirala. Kaj misliš v nadalje početi, papa t" Robin Freelond se prime za brado. "Kar se tiče tvoje zaroke, ugodim tvoji prošnji, dasi še nisem spregovoril zadnje besede. Ta Southern Continental Express pa uničim popolnoma. Da si se izrazila za mene, Alice, seveda nisem druzega pričakoval Takoj jutri naznanim v Časopisju, da sme na Transverse Rapid železnici vsak odrastli imeti s seboj do 14 let starega otroka, ne da bi plačal zanj voznino. *' "Ničesar druzega, papa?" vpraia začudeno Alice. "^'Kaj še? Ali morda ti vel kaj boljega?" "To ni dovolj, papa! Ti moral nekaj povsem novega upeljatL Tu "Še trenotek. In ali poznal dobro gledišče v New Orleansu ?'' "Gotovo. Ljudje najraje zahajajo v Olympia Theatre." "Dobro. »Predlagam sledeče:'Vča-sopisju naznanil prosto vožnjo za otroke in potem še sledeče: Vsak potnik, ki se vozi po naši železnici v New Orleans ali v St. Louis, lahko zastonj gre v gledališče, če se izkaže z vož-njim listkom." Robin Freelond začudeno gleda hčer. Potem se pa posveti v njegovih očeh. "Tristo zlodjev, Alice, ti si vražja ženska I Na trnek nastavimo vado. Jutri zjutraj vprašam ravnatelje gledišč, koliko moram plačati, da dobe moji potniki prost vstop. Seveda mi dajo znižano ceno. In potem naj Thirlwillovi gledajo, kje so njih potniki. Ti si dober bojevnik za mene, Alice 1" "Toda le toliko časa", reče in zagrozi s prstom, " dokler imamo up na zmago. Če zaslutim, da podležeš, tedaj z bežim k našim nasprotnikom. Jaz hočem biti vedno zmagovalka!" (Dalje prihodnjič.) USTNICA UPRAVNIŠTVA. J. K., Pittsburg, Pa., in B. M., Ely, Minn. Naznanjamo Vam, da dobimo začetkom meseca aprila zopet prave import irane domače kose iz starega kraja. Oglasite se torej tedaj. Pozdrav! OPOMIN. Tem potom opominjam vse one, kteri mi kaj dolgujejo, da v kratkem poravnajo svoj dplg, če ne, sem pri-moran vse obelodaniti s polnim imenom. John Dejak, P. O. Box 20. East Helena, Mont. (20-21—3) Kje je IVAN RAHIJA? Doma je iz vasi Mošanjci št. 3, občina Ribnik, kot ar Karlovac, Hrvatska. Jaz njegova žena že 19 let ne vem zanj, to je odkar je v Zjed. državah. Došla sem pred dvemi leti tu sem, toda nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Prosim vas, cenjeni rojaki Hrvati in Slovenci, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti. Kdor mi naznani njegov uaslov, dobi $10 nagrade. Kata Rabija, 10,812 Torrence Ave., South Chicago, 111. (6-24^-3) NA PRODAJ je krasna izdaja VALVAZORJA .v štirih debelih zvezkih, ki obsegajo skupno 3000 strani z mnogimi krasnimi slikami. Knjige so vezane v trdo usnje. Valvazor je pisan v nemškem jeziku in je objednem najboljši vir za kranjsko zgodovino. Stan t samo $18.00 s poštnino vred. Pilite na upravniltvo "Glas Naroda", 109 Greenwich St.. New York, N. T Slovensko katoliška A VSE BOLNE Slovencev Ameriki ZASTONJ!!! Zastonj! Zastonj! Predno se Vi kje do kakega zdravnika aii zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas in nam povejte, na kateri bolezni trpi te. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova no knjigo, kjer je VaSa bolezen opisana katera se imenuje a Spoznajmo se ff kakor popolnoma neosnovano. - - - - Vsekakor je opažati v zadnjem tre- ** » dokaz> kdo Je preme- - _ _ _ v # m m m . fan vlWlta m a J a Wi 14n wni i ■■ notku neko ublazenje krize in je pričakovati, da pride kmalo do sporaz- -umljenja velesil, izlasti glede balkan- nekaj. možganov. Pred nami morajo m m-m. m AAnitl O^mIi QfiWlA nVAofo VA^MIA M dobiti strah. Samo proste vožnje sa otroke — to ne vleče." "No, kaj pa predlagalf Ali mi morel kaj boljlega svetovatif" "Da — lakaj trenotek", rele Afiee in se zamisli. "Biti mora nekaj prav "smart"---Čakt Mislim — Ravno tako dopošljemo vsakemu, ka'.eri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjige "Venus in Njegovi Grehi" ZASTONJ. Te knjige se dopošljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo. Pri nas uživate popolnoma vednostn iu vsekakor pošteno postrežbo. Mi nismo Zaravilni zavod, ampak n« nas obrnjene osebe so zdravljene z po cel: Europi najboljše znanimi "Zdravilnimi Sredstvi OROSI " \ saka bolezen je od TREH SLOVEŽlH ZDRAVNIKOV preiskana tako, da ste lahko za^Dtovlje ni, da je'diagnoza prava. Eden sart zdravnik se lahko moti, ampak trije zdrav niki nikakor ne morejo zgrešiti. Pišite še danes * nas v Vašem matemem jezika it pošiljajte pisma iu Auimcn zminsKo drhstvo Dr. ROOF, specialist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specialist sa notranje boleaL Dr. SPIULINGER, Specialist za diagnostiko. Ogrsko ministerstvo n poljedelstvo *toj!" rele živahno. "Že imam. poroča, da bode letos slaba litim le- Nsjvelje gledille v St. Louisa j« go- Al_______i__«___m___ tnrn V^mkaIUm T1i««I lit" tovo Metropolitan Theatre t "Da. Toda v kaki sveži je gUdU He « o America k (pR____ 2128 Broadway M£W YOR1T t« svete Barbare •■VSli i i II njene države 8everne Amerike. Sedeš Forest City, Pa. M«VaMwiudne3l. januarja I90J v drtavl Pennaytv -O—O-- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MAETIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,' Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland,'ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: ^MARTIN GERČMAN. predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. • FRAN ŠUNK, ni. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 0. Box. 95, Willock, i>a. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P O Box 607 Forest City, Pa. ' Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ASESMENT, ki se plača 5. aprila, 1908. I. razred, možki oddelek: vsak član plača po $1.00. IT. razred, ženski oddelek: vsaka članica plaea po 20e. III. razred, otročji oddelek: vsak plača po lOe. NAZNANILO UMELffi ČLANOV. Anton Krajšek. star 26 let. umrl pri postaji št. 4 v Luzerne, Pa , dne 26. januarja 1908. Vzrok smrti: peritonitis. Smrtna podpora se izolaea $250.00. " , PRISTOPILI K postaji št. 1 v Forest City, Pa., Ignac Perpar star 18 let. K postaji št. 7 v La Salle, 111., Fran Bah 21 let, Fran Zaman 35 1, Fran Jerin 43 let. » K postaji št. 8 v Johnstownu. Pa., Fran Ključar 18 let, Mihael Pod-bevšek 17 let, Fran Sivec 28 let. , K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Fran Dren 36 let, Ivan Očenaš 23 let. ( K postaji št. 10 v Coketonu, W. Va., Fran Zidar 19 let. K postaji Št. 31 v Durvea, Pa., Mihael Budič 17 let. K postaji št. 15 v Huntingtonu, Ark, Fran Ferlan zopet pristopil K postaji št. 16 v Willocku, Pa., Josip Gričar 28 let. K postaji št. 21 v Little Falls, N. Y., Matevž Berložnik 33 let. K postaji št. 22 v Imperialu, Pa., Dominik Foltrin 23 let. K postaji št. 24 v Soprisu, Colo., Peter Pavletič 20 let. K postaji št. 29 v Rock Springs, Wyo., Urban Tavčar 34 let, IvanPe-ternel 22 let, Ignac Bradesko 17 let. K postaji št. 30 v Evelethu, Minn., Titus Potkov 33 let, Ivan Valia-vec 34 let. J K postaji št. 31 v Calumetu, Mich., Josip Lokar 36 let, Fran Kumo 29 let, Peter Puhek 24 let. K postaji št. 34 v Vandlingu, Pa., Ivan Fluks 30 let. K postaji št. 38 v Charleston«. W. Va., Fran Božič zopet pristopil „ K P05^1 šf- 41 v Mulberry, Kansas, Ivan Maksimiljan 38 let, Krištof Klopčič 29 let. K postaji št. 44 v Franklinu, Kansas, Anton Benedičič zopet pri-stopil. ^ % bratskim pozdravom -______________ r^AN TELBAN, glavni tajnik. Tukaj živečim bratom Slovencemin Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrsto whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 2f urejenih »ob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poeet se priporočam udani Božo Gojsovlč, Jobostorn, Pa. JOHN VENZ13L, 1017 B. 62od Street, N. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec »kranjskih in nemSkih w _ ' -"""J lutiiu ueiamo, m sicer Al O IN I K. 0Sem ur na dan, ter nikomur ne sve- n*l l-šž.-' -\< ..' v ; A PRSaT "" / 1 1 " V • ^ v? •'iW''"' " -■ :.'tr. • Jugoslovanska Kafol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9473 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABLKOVEC, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, III. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. i VAN N. GOS AR, IIL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUZE, P. O. Box 105, El v. Mi nn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat %Tsake pošiljatve tmli na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA' Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Helena Mo-har, Karolinška zemlja št. 5; Filibert Pavlin, tehn. uradnik v pokoju, 54 let, Nove ulice št. 3; Friderik Otore-pec, knjigovodjev sin, 14 dni, Dunajska cesta št. 9; Ivan Mikš, čevljar, 63 let, Poljanska cesta št. 56; Juli-jsna Viušek, sluge hči, 9 mesecev, Poljanska cesta št. 41; Uršula Ka-dunc, delavka, 30 let, Hrenove ulice št. 11 j Martin Gerzetič, delavec, 41 let, Radeckega cesta št. 11; Karolina Koratančie, služkinja, 30 let. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. (Konec včerajšnjega pordčila.) Obsojeni so bili: Martin Smrkolj na tri in pol leta, Franc in Ludovik Ba-tia vsak na tri leta, Jakob Smrkolj jn Jože Zupančič vsak na 18 mesecev, Alojzij Smrkolj na 17 mesecev, vsi v težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Mutca ubil. Jakob Modic, hlapec iz Starega trga je znan kot silovit človek; bil je že enkrat zaradi težke telesne poškodbe kaznovan. S svojim tovarišem, 18 let starim Janezom Pe-tričem, posestni ko vi m sinom iz Velikih Blok, udeležil se je v noči na 24. novembra m. I. neke rabuke v Vlaki pred hišo Jakoba Knaflja. Da bi napravil mir, stopil je gospodar iz hiše. a tu sta ga začela obdolženca tepsti z dolgimi poleni in ga pri tem težko poškodovala. PetriČ se zagovarja, da je le Modic Knaflja tepel, med tem ko je on le kolec s plota zruval, ne da bi ga bil ž njim udaril. Modic pravi, da ne ve, Če je PetriČ poškodovanega tepel, ker je bil preveč pijan. Ker se je mislilo, da so Knafljeve poškodbe le lahkega značaja, vršila se je v to svrho kazenska razprava pri okrajnem sodišču v Cerknici. Po končani razpravi sta šla obdolženca in ie dva druga fanta v Likarjevo gostilno. Tja sta prišla tudi fanta Jožef Lunka in Anton TeliČ iz Zerov-uice in se vsedla k posebni mizi. Okoli pete ure popoldne sta slednja zapustila kremo. Kot prvi je stopil Telič na prag, a tu ga zagrabi zunaj stoječi Modic ?a prsi, tako da ga je moral Telie od sebe odriniti. Modic je skočil v gostilno po Petriča in ga pozval, naj gre ž njim, ker ga je ravno sedaj eden onih dveh, ki sta bila preje v krčmi, udariL Teliča pač nista dobila, pa& pa pred nasproti ležečo "Ogrinčevo gostilno Jožefa Lunko, katerega sta se takoj lotila in ga lahko telesno poškodovala. Nato je stekel proti nekemu skednju. Slučaj je na-aesel, da je tu mimo priiel mutec Fr. 6«ga. Ko je zapazil Modie, da se mu bliža, izruval je iz plota kol. Sega se mu je umaknil in mu pokazal s prelom na čelu, čel, kako ai neumen, da se pretepal. V tem ga je pa Modic s tako silo po glavi udaril, da so je snak zvrnil ter ostal do smrti nezavesten. Modie so zagovarja, da je mislil, da ga je eden od onih dveh fan- se je pa to godilo v mraku in se je vsaka oseba dobro razločiti zamogla. ni ta zagovor našel vere. Sploh ste pa priči Frančiška Oprin<* in Janez Ogrinc celo zadevo natanko videla. Jakob Modic je bil obsojen radi hudodelstva uboja na Štiri leta težke ječe, Janez Pefcrie je bil oproščen. Prijeta tata pločevine. Minoli mesec sta bila aretovana slaboglasni Jožef Mlakar in Fran Keržman, ker sta za kurilnico na južnem kolodvoru v Ljubljani pokradla 70 kg pločevine. Ko sta prestala kazen in je bila takrat pokradena pločevina zopet na svojem mestu, jima žilica ni dala preje miru, da sta zopet ukradla isto pločevino ter jo prodala neki kupo-vaLki starega železa za 14 K 88 v. Keržmanc je bil na Rimski cesti are-tovan in. izročen sodišču. Nasilnež. V Kovačevi gostilni v Starem trgu pri Ložu je bila veselica Oh 4. zjutraj je prišel posestnikov sin Baraga iz Pudoba po posestnika Vi-larja z vozom. Vilar je ostal pri konju, Baraga je pa odšel v gostilno. Kmalu nato je prišel h konju kamnoseški pomočnik Ošaben, ki je hotel konja odpeljati. Ker mu Vilar ni pustil, prišel je vsled prepira Baraga iz gostilne. Z Ošabnom sta skočila skupaj" in Baraga je dobil od nasprotnika tri hude rane in 12 manjših z nožem. Ošabna so izročili sodišču. PRIMORSKE NOyiCE. Avstrijski Lloyd. V seji zaradi gradnje novih Lloydovih parnikov, ki se je vršila na Dunaju, je zagovarjal generalni ravnatelj Frankfurter, da se naj pomorsko službo Lloydovo zmanjša, in sicer zaradi velikih stroškov in znižanja prispevkov za materija!, zlasti za premog. Za tekoče leto bo moral Lloyd izdatke za premog znatno pomnožiti; rabilo se bo poleg doiiedaj navadnih 300,000 ton še sto tisoč, ki jih namerava Lloyd nabaviti na Angleškem, kjer je premog nekaj cenejši. Najnovejši Lloydov parnik "Graz" se odpelje v Rio de Janeiro v Braziliji, kjer bodo obhajali stoletnico proglašenja svobodne trgovine. Še letos se prične Lloyd dogovarjati z angleškimi ladjedelnicami glede gradnje novega brzoparnika za Alek-sandrijo, ki bo stal skoro pet milijonov kron. 4 Tržaški predpustni korzo je bil letos nekoliko živahnejši, kakor navadno. Ni manjkalo niti politične primesi. Med sprevodohi je bilo namreč opaziti voz, ki bi imel predstavljati glasovi to ladijo najnovejše D'Annun-zijeve drame "Nave". Toda ta politična ladije je — pogorela. Dobesedno. Plula je po ulici Stadion, kar naenkrat švigne £ nje kvišku plamen, ki je kmalu objel vso ladijo. "Mornarji" so imeli s seboj nekaj špirita, ki ao jo aločajno razlil, in iskra iz baklje ga je užgala. Na vseh koncih in krajih je začelo goreti, "mornarice" pa kričati, da je bilo joj. Mornarji so jih reševali. Pri tem si je neka lepotica izvila nogo, druga so je onesvestila is neki mornar aa jo za- niL "Ladijo" so spravili nazaj v la- dijišče. — Že zaradi te nezgode bi trebalo, da bi jury prisodila ladiji prvo nagrado 500 kron. Toda dobil jo je "Rimski bakanal". Drugo nagrado sta dobila "Bucintoro" in "Ladija", vsak po 300 kron. Tretjo nagrado je prejel "Neron", četrto "ribiška ladija" (bragoc), peto (150 K) "Japonska čajnica". Te nagrade so dobili vozovi. Med skupinami so prejeli: "Pierrots" z mandolinami 150 kron in "Mavriška konjenica" 300 kron. Poleg tega so razdelili nekoliko diplom. — Med razdeljevanjem nagrad je bilo burnih prizorov. Ko je priplavala popravljena "Nave", so ji hoteli neki občudovalci s ploskanjem in glasno hvalo pripomoči do prve nagrade. A ni šlo. Delavci pa, ki so bili priredili "Nerona", so seveda skušali uplivati, da bi se njemu podelila prva nagrada. Razočarani so bili, ko se mu je priznala šele tretja nagrada. Začeli so psovati in žvižgati, razbili so tablico, s ktero je bila nakazana nagrada, ter začeli ometavati "sodnike' s krompirji. Nekega "zamorca" v Adamovi obleki — ki je odet samo v r-rno smolo in s figovim peresom, plesal bos po blatu in hotel žreti lepše maske — zlasti ženskega spola — je redarstvo spravilo v — paradiž. Neki moški se ga je nekje tako nalezel, da so ga morali spraviti v bolnišnico, koder je vsled zastrupljenja z alkoholom kmalu umrl. Neka pijana maska je pri belem dnevu grozila sprehajalcem z bodalom ter isto nekomu zasadila med rebra, tako da so dotiČnika morali spraviti v b lnišnico. Masko so zaprli. Svoji ženi je pobegnil 4oletni zidar Angel. Ganelotto v Trstu in odšel v Ljubljano s svojo ljubico Marijo Lu-kič ter njenim sinom. Otrok zgorel. V Trstu je šestletna Katarina Sedmak bila sama v kuhinji. Prišla je preblizu štedilnika, kjer se ji je vnela ohleka.vOtrok je dobil take bolečine, da je v silnih mnkah amri čez par ur. Presenečeni vlomilci. V Trsta se trije tatovi Ju,teli vlomiti v prodajalno tvrdke Slaico & Bornettini. a so jih .še pravočasno zalotili. Eden je ušel, dva, Jakoba Maganja in .Jakoba T>enardon, so pa zaprli. Krvav pretep. Josipina Stanič in .Josip Žajrar sta živela v Trstu skupaj. Nedavno pa sta se rtepla in z noži obdelala. da so morali oba težko ranjena prepeljati v bolnišnico. Ustrelil se je v Trstu zaradi denarnih zadreg 421etni trgovec Anton Co-lanti. Zadušil bi se bil kmalu 161etni Mar- njegovi ^sobi je gorelo oglje, ko je spal. burgu, so odvzeli poštni debit in pre- Rešili so gi zadnji trenotek. ŠTAJERSKE NOVICE. HRVATSKE NOVICE. povedali kolportažo na Ogrskem. Nova drama Maknima Gorkega. M. , Gorki je napisal ravnokar dramo v Ker so ga bolele oči se je obesil v' treh dejanjih pod naslovom. "Zad-Bistrici na Dravi Jožef Buchacher. J nji". V novi drami se kaže več Gor- kove dramatične sile, kakor sploh v kteremkoli dosedanjem njegovem de-Uboj in samomor. Dne 3. marca v Ker so političnim dramam ruska jutro so našli na Reki ustreljenega v 1 gledališča zaprta, njegovi sobi 201etnega Riharda Scro-bogna, trgovskega uradnika in njegovo izvoljenko, 161etno šiviljo Noemi Colazio. Pravijo, da je mladenič ustrelil dekle in potem sam sebe, ker so njegovi stariši zahtevali, da poroči bogato nevesto, ne pa ubogo šiviljo, ki se je preživljala s svojim delom. ko J RAZNOTEROSTI. Ljubimko zastrupil s strihninom. 281etni kočijaž Giuseppe della Ca v Luganu je zastrupil svojo 251etno ljubimko Emilijo Menghini s tem, da ji je med med zmešal strihnina. Hotel se je je na ta način iznebiti, ker je imela poroditi. Della Ca se je pred petimi leti na enak način iznebil druge ljubimke, kakor je« sam priznal pred preiskovalnim sodnikom. 25kratni mož. V Minsku (zapadna Rusija) so na zahtevo njegove žene aretirali na cesti nekega Preisa. Preis, ki je imel poročiti hčerko nekega bogatega posestnika, je ušel svoji ženi. Ko so zaznali za njegovo aretacijo, se je oglasilo 24 žen. ne. jočem se. ker me ta gospod ščiplje." _ Odvetnik je pogorel. Orožnik podedoval dva milijona. Orožniku Pichonu. nastanjenemu v neki vasi pri Etampu na Francoskem. m) sporočili lužno vest, da mu je umrla tašča. Sreča v nesreči pa je bila ta. da mu je pokojnica zapustila vse svoje premoženje, ki znaša dva milijona kron. Srečni dedič je takoj zaprosil za umirovijenje. Preganjanje slovaških listov na Ogrskem. '" Amerikanskim sloven- usie, ladijski vajenec v Trstu. V skim novinam", ki izhajajo v Pitts- VSI BOLNIKI SE ZA MOREJO =— OZDRAVITI — Ako se obrnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE od Dr. V. SBORDONE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku, da bode v pomoč vsim slovencom v Ameriki, ter da jim priteče na pomoč in da jih ozdravi od boleznih, katere drugi mali zdravniki v tukajšnjih krajih nemorejo popolnoma azdraviti. "Bratje. Slovenci" Xi Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite na kaki kronični ali dru#i bolezni, naj si bode kakoršne^a značaja da hoče, obrnite se takoj pismeno na Dr. V. SBORDONE-a, kateri je veliko let bil v bolnišnican delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah t*er preučeval posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in sedaj se pa nastavil tu v New Yorku da tudi tistim Slovencem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravjiikoi . TAJNE KROŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. TA ravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-jim načinom in naj bolji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se obnite s zaupanjem in otprto na njega in on Vam bode v vsakem ozirti naj bolje svetoval, kako da se bodete hitro in popolnoma ozdravili. Na stotine zahvalnic so nam na razpolago Vsaki dan. Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDONE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mogli ozdraviti. ANTON HREBINEC, P. O. Rock vale, Colo. Ozdravljen v osmih dnevih od raznih bolezni po celem telesu. IVAN PAVICI(\ Meclans Cainp No. 2, North Bend, Wash. Popolnoma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu M. PETKOV It \ Box 21, Pryor. Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v nosu,. M. STOJČIČ, 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljen v dvaijsetih dnevih od več letne božjasti in bolevanju v križu. MILAN PREBILlO,4924 Orchard Stseet, Smelter, Tacoma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni. '-ZATO BRATJE SLOVENCI" Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniška pomoči predno da se obrnete na kakega drugfega zdravnika pišite na Veliki in povsod slaviti Universal Medical Institute. da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi tajne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca in nikdo nesme zgubiti H:e priložnost da piše po to koristno knjigo. Pišite brez kakega prikrivanja v Vašem materinem jeziku i pismo pošlite na: m Dr. v. sborpone'8 Universal Medical Institute 30 WEST 29th STREET, (near Broadway) NEW YOBK, N. Y. uradno an mo M 10 do 12 dopolnilno in art 3 do 6 popolnOno. V torek in i pm fdi mm, v»*«rodf do in—. T nu Slavlju in pošepeta: "Ali da se ne zgodi, i ni am gotovo pripomoč." "Gotovo pripomoč, praviš?" ia oče Anton povzdigne radosten oči. Meta pa privleče na dan obdelano molitveno knjigo in jo odpre na mestu, kjer bo ležali v nji stari naočniki. "Tu je," pravi s prepričanjem. Oboroži nos in prične brati: "Molitvica in pobožni vzdihljaji nad novorojenim otrokom!" Počasi bere in navede vse dobrote, ktere so sveti oče papež Silvester za to molitvifto in za te vzdihljaje podarili, "ako se zmolijo z vrednim dn-hom, ter se moli deset 'Ceščena si Marija' in ravno toliko 'Cast bodi', ako se človek izpove in prejme kruh božji." Oče Slavelj vzdihne strmeč o tolikem blagoslovit. Meta pa moli tor konča ta^o: "In ti sveti križ in sveti les in sveti žeblji in sulica preeveta in vse svete svetinjb, vpijte "na glas, da gledajo nebesa na ta novi ud udov svete cerkve z največim dopadaje-njem." "Zdaj p£ še zarotenje," reče in povzdigne glas: "In ti 'eercerelus' pogini, 'eercerelus'!" (Dalje prih.) Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske dražbe, severonemikega Lloyda in Hambnrg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): 1A TOURAINE odpluje dne 26. marca ob 10. un dop. la provence odpluje 9. aprila ob 10. uri dopol. la lorraine odpluje 16. aprila ob 10. uri dopol. la touraine odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol. la savoie odpluje dne 30. apr. ob 10. uri dopol. la provence odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol. la lorraine odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. la touraine odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. la savoie odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop. la provence odpluje 4. junija ob 10. uri dopol. la lorraine odpluje 11- junija ob 10. uri dopol. la savoie odpluje 18. junija ob 10. uri dopol. la provence ? odpluje 25. junija ob 10. uri dopol. V BREMEN (severonemški Lloyd): KRONPRINZ WILHELM • odpluje dne 24. marca. kaiser wilhelm il odpluje dne 31. marca. kaiser wilhelm der grosse odpluje dne 7. aprila. kronprinzessin cecilie odpluje dne 14. aprila. kronprinz wilhelm odpluje 21. aprila. kaiser wilhelm il odpluje 28. aprila. kaiser wilhelm der grosse odpluje dne 5. maja. krqnprinzessin cecilie odpluje dne 12. maja. kronprinz wilhelm odpluje dne 19. maja. kaiser wilhelm xl odpluje dne 26. aprila. kaiser wilhelm der GROSSE odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 9. junija. KRONPRINZ wilhelm odpluje 16. junija. kaiser wilhelm h. odpluje 23. junija. kaiser wilhelm der GROSSE odpluje dne 30. junija. V HAMBURG (hamburško-ameriska proga): deutschland odpluje dne 30. aprila. deutschland odpluje dne 28. junija. Za vsa pobližna ali natanfaa pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: PRANK 8AX8EB CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril te vas podučil o potovanju. Dalje so ie krasni poitnl paniki na razpolago, kteri odplnjeje kakor ▼ HAVRE (francoska proga); LA GASCOGNE odpluje 2. aprila ob 10. uri predpoL V BREMEN (severonemški XJoyd): BARBAROSSA odpluje dne 9. aprila. GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja. BARBAROSSA odpluje dne 2L maja. NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KUBFUEB8T odpluje 11. jnnija. BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija. PRTNZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. V HAMBURG (hamburško-ameriska nrosa): PENNSYLVANIA odpluje dne 28. coarca. PATRICIA odpluje dne 4. aprila. AMERIKA odpluje dne 9. aprila. K Al SERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERIKA odpluje dne 7. maja. BLUECHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 21. maja. amerI&a/ odpluje dne 4. junija. BLUECHER odpluje dne 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija. V TRST ALI REKO (Anstro-American Line): LAURA odpluje 31. marca. ALICE odpluje 14. aprila. ARGENTINA odpluje dne 23. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 5. maja. V ROTTERDAM (Holland-American Line): NTEUW AMSTERDAM odpluje dne 25. marca ob 10. uri dop. RYNDAM odpluje dne 31. marca ob 4. uri pop. * POTSDAM odpluje 8. aprila ob 10. uri dopol. NOORDAM odpluje dne 15. apri. ob 4. uri zjutraj. STATENDAM odpluje 22. aprila ob 10. uri dopol. NIEUW AMSTERDAM odpluje 29. aprila ob 4. uri zjutraj. RYNDAM odpluje dne 6. maja ob 9. uri dopol. POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne. NOORDAM odpluje dne 20. maja ob 8. uri dopol. STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne. NIEUW AMSTERDAM odpluje 3. junija ob 8. uri zjutraj RYNDAM odpluje 10. junija ob 1. uri popoldne. POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri zjutraj. NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldne. V ANTWERP EN (Red Star Line): ZE ELAND odpluje dne 28. marca. KROONLAND odpluje dne 4. aprila. FINLAND odpluje dne 11. apr. VADERLAND odpluje 18. aprila. ZEELAND odpluje 25. aprila. KROONLAND odpluje 2. maja. FINLAND odpluje dne 9. maja. VADERLAND odpluje dne 16. maja. ZEELAND odpluje dne 23. maja. KROONLAND odpluje dne 30. maja. FINLAND odpluje dne 6. junija. VADERLAND odpluje dne 13. junija. ZEELAND odpluje 20. junija. KROONLAND odpluje dne 27. junija.- ▼ SOUTHAMPTON % (American Line): BT. LOUIS odpluje 28. marca. PHILADELPHIA odpluje dne 4. aprila. ST. PAUL odpluje dne IL aprila. NEW YORK odpluje dne 18. aprila. ST. LOUIS philadelphia odpluje dne 2. maja. st. paul odpluje dne 9. maia. new york odpluje dne 16. maja. st. louis odpluje dne 23. maja. philadelphia odpluje dne 30. maja. Goipagnie generale TraiMaolIp, (Francoska parobrodna družba.) Ako kdi želi pojasnila se o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: PRANK SAKSER CO, 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako. da pride en dan pred odhodom par uika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k riari v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAKL Poštni parniki so:] M dva vlJaka..................W.200 ton, 3d,mM) konjskih m oft" •LaSavoie" „ „ ..................12,000 „ 23,0.0 La Lorraine „ „ „ .................12,000 „ 23,01« ■ "LaTouraine" , „ M ..................10,000 „ 12,,' EF* Velika zaloga vina in žganja. Marija Cirifi Prodaja belo vino |»o........70c. gallon ,, črno vino po........50e. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za.......?12 00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Zs obilno naročilo se priporoča Marija Orlll^ 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. >» m "F "tf............>iy..... Z'iston]! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ^ tako dober in fini J IMPORTIRANI TOBAK J z« cigarete in pipo sli cigare, Tj kakor pri nas. Pošljite nam na eni ^ dopismici vaš naslov in dobite takoj j zastonj našega tobaka za cigarete ali " pipo za vzorec in tudi naš cenik, da ■§ pe prepričate o finoti istega. Vsi ^ ljudje morajo naš tobak poskuFiti, - aa se prepričajo, da ;e najboljši in 4 najcenejši. Pišite takoj na: 1ADRIA TOBACCO.CO. 308 E. 75th St^ New York, N. Y. grl v Pittsburgu, Pa. k okolic, Rojakom naznanjam, da jo za tamoSnjl okraj moj .edini pooblaščeni zastopniK za vse poslej 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa.1 * .Uradne ure: vsak dan od £7. do £3. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. ik.j^iiKL. topte priporočam. Frank Snlcser* «t _Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani ustanovljena leta 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem 1.1906 nad 69 milijonov kron. 4 Rezervni zakladi znašajo Q,270.3I3 kron. Vsega upravnega premoženja je bHo glasom zadnjega račun-^ skega sklepa 85,105.396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknj iino zavarovane terjatve 37,877.422 K Posojila obCinam in koiporacijam 1,979.582 ,, Menice.......................... 738.000,, Vrednostni papirji.............. 32,977.286,, Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin.......... 2,920.893 „ =1? Čisti upravni dobiček — razen Tsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— je odmenjen dobrodelnim in ob£e» koristnim zavodom, društvom in pod* jetjem na Kranjskem. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka: 109 6REENWICN ST„ New York FRANK SAKSER CO.