POSAMEZNA ŠTEVILKA 3 din
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
7oAuib m ttfkAir.Cr.uiiA Q&asda siwe*tslult tadUskiU daheu
Sftoted od 30. eUetea da 5. uou. 193t
Številka 45
Iz filma »Pustolovščine Marka Pola«. Predvajal ga bo
kino Union.
Radickcstusaiti!
f
Kogar zanima kako tehnično vprašanje ali želi nasveta, ali kdor ima kakšne posebne želje glede revije, naj to sporoči upravi revije
„Radio Ljubljana"
Miklošičeva cesta 7
RADIO
najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek.
Doiinosi vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radifske naročnike
pri
v
L
-H
»ntUr.br.usLl
MfsjaU v PiuUfittM
Bleiweisova 54
TEDNIK ZA RADIOFONIJO LETNIK X. ŠT. 45.
SPORED ZA T E D E N O D 30. OKT. DO 5. NOV. 1938
NAROČNINA;
Pni plačilu za naprej: Letno din 80; polletno din 45.-; četrtletno din 25.-; mesečno din 10.-;
Pri plačilu za nazaj: mesečno din 12.-.
Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, telefon 3190.
Čekovni račun uprave: Ljubljana žtev. 15.228.
Univ. prof. ing. Marij Osana:
letnici radijske v Ljubljani
vstaje
Univ. prof. ing. Marij Osana, ki ima največ zaslug za ljubljansko radijsko postajo.
Ob priliki obhajanja 10 letnice radijske oddajne postaje v Ljubljani, bo na mestu kratek pregled v zgodovinsko preteklost postaje, temu pa se bo pridružil sam od sebe poskus orisati v glavnem bodoči razvoj.
2elje, da bi Ljubljana dobila svojo oddajno postajo, so se pojavile koj po prvih uspehih radiofonije v Evropi, v letih 1923-24. Zelja je bila za tedanje čase zelo predrzna, ker so obstojale oddajne postaje komaj v glavnih mestih velikih držav.
Radioklub v Ljubljani je hotel na svojo roko prvi realizirati slovensko oddajno postajo. Prišlo pa je drugače. Država je leta 1922 naročila 8 oddajhnih radiopostaj na račun reparacij, a radi začasne ustavitve repa-racijskih dobav, je pričela dobava postaj šele leta 1926. Posrečilo se je dobavo za postajo, ki je bila namenjena v Ljubljano, da se je spremenila iz telegrafske v radiofonsko; in
res je bila v letih 1927 in 1928 postaja dobavljena in postavljena na mesto, ki je bilo že leta 1923 kupljeno in pozneje pripravljeno za radijsko telegrafsko oddajo. 1.septembra 1928 se je pričel redni program; gospod pisatelj Finžgar je pri otvoritvenem govoru z radostjo oznanil svetu, da se bo od tedaj dalje slišala tudi slovenska beseda in slovenska pesem v etru. Uradna otvoritev je sledila 28. oktobra istega leta.
Velikost postaje je bila za tedanje čase izredno velika (2% kw v anteni), zanimanje za radio se je izredno povečalo, tudi trgovine z radijskimi aparati so se pričele razvijati. Zlobni kritiki so bili tedaj mnenja, da v Jugoslaviji obstoja zanimanje za radio radi tega, ker se v splošnem poslušajo programi inozemskih postaj. Počasi se je to mnenje moralo spremeniti v prid naše postaje. Vprašajte v splošnem, če bi si mogli predstavljati, da Ljubljana ne bi imela »kukavice«.
Razumljivo je, da je radio še danes v polnem razvoju, tehnične naprave se stalno izpopolnjujejo in naša postaja, ki stoji v zemlji brez radioin-drustrije, se komaj zamore držati v tehnično dokaj prikladnem stanju, da bi tudi ušesa, ki so na popolnejšo oddajno kvaliteto navajena, vsaj kolikor toliko ostala zadovoljna.
Oddajna energija se je leta 1932 podvojila od 2y2 na 5 kilovatov.
Od prvotnih ojačevalnih naprav ni več ne duha ne sluha. Stari mikrofoni so bili postavljeni v rezervo, oddaja se vrši z modernimi. Stabilnost vala se je dovedla do mednarodno predpisane točnosti. Stari studio se je radi slabe akustike skoraj docela opustil in se glavne prireditve z modernimi ojačevalci vrše iz male fil-harmonične dvorane.
To so v glavnem tehnične spremembe v teku preteklih 10 let.
Tehnični obrat sam je bil spočetka precej težaven, ker so se stalno po-
javljale napake, vendar so se polagoma izločile motnje in p.apake.
Daljših odmorov vendar ni bilo. Imeli smo pa tudi hujše poškodbe, ko je bila antena poškodovana, ali ko nam je sneg prekinil vse telefonske zveze z Domžalami. Sreča je hotela, da smo zamogli vselej razmeroma kmalu obvestiti naše naročnike o vzrokih in dasi težavno, vendar nadaljevati program. Na žalost smo imeli pri obratu tudi smrtno nesrečo.
V tehničnem pogledu je namen postaje omogočiti plačujočim naročnikom zadovoljiv sprejem. Za okrožje naše postaje, za dravsko banovino, je sprejem podnevi povsod tudi z manjšimi sprejemnimi aparati mogoč in zadovoljiv, toda v večernih urah se spremenijo fizikalni pogoji za širjenje radijskih valov, in sicer že koj po sončnem zahodu. Vendar se sliši oddajna postaja v gotovem pasu zelo nestanovitno ali pa sploh nič. Temu se da odpomoči radikalno samo s po-družno oddajno postajo, ki je bila za naš slučaj zamišljena v Mariboru, kjer se omenjena nestanovitnost zvečer pokaže najhujše in kjer je število pritožb naroda iz severnega dela dravske banovine v tem pogledu največje. Borba za relejsko postajo v Mariboru ni še dovedla do uspehov, nadaljevati jo moramo do uspeha. Posebno v zadnjem času se je radio uvrstil v vsakdanje potrebe kulturnega človeka, zato si bo narod tudi priboril, kar potrebuje.
Število naročnikov se je sicer v desetih letih vidno povečalo na približno 17.000, toda sorazmerno s številom naročnikov v drugih državah, je število radio naročnikov zelo majhno, dasi je relativno število dravske banovine z ozirom na Jugoslavijo najvišje. V relativnem številu radio naročnikov (na 1000 prebivalcev) stoji Jugoslavija malodane na zadnjem mestu v Evropi.
Vendar raste število naročnikov čedalje bolj in bo večje število naroč-
nikov omogočilo tudi moderno in dostojno tehnično preosnovo obstoječih radijskih naprav.
Proj ali se bodo uresničili že davno pripravljeni načrti za postavitev močnejše moderne postaje v Ljubljani, za ureditev študija v Ljubljani in za že omenjeno podružno po-
Ravnatelj Vinko Zor.
G. Vinko Zor, prosvetni referent ljublj. radia.
Neprecenljive vrednosti so tehnične iznajdbe zadnjih le.t. Bojimo se, da ne bi tehnika prehitela nas in za-vojevala svet s svojimi izumi. Način življenja se je vsled tehničnih napredkov" v zadnjih letih popolnoma spremenil. Prilagodil se je organič-nemu razvoju tehnike. Radio je brez dvoma največja tehnična pridobitev tega stoletja in zato ni čuda, da so se .te iznajdbe oklenili vsi narodi sveta. Radio je važen kulturni činitelj, kateri zbira, rekel bi, sončne žarke v svojo lečo in jih usmerja na vsa polja znanosti, umetnosti, notranje in zunanje kulture.
Za nas Slovence je radio še posebne važnosti. Kot mal narod smo razdeljeni v tri države. Vez, katera naj druži in veže razdeljene dele v enoto in celoto, more biti edino le slovenski radio. Naša postaja mora posredovati poljudno znanost in umetnost onim, ki bivajo izven meja naše države. Šola, prosvetni domovi, vse to je velikemu krogu Slovencev nedostopno. Kot nadomestilo mora nastopiti Radio Ljubljana. Ta mora biti nekak seiz-mograf, kateri vestno in hitro beleži vse sodobne pojave, zaznamuje vsak utrip našega življenja. Vse to pa mora prekvasiti in spremeniti v duhovno hrano, katero daje potem svojim poslušalcem.
stajo v Mariboru. S temi bi bile utemeljene zahteve naših radio naročnikov, kar se tehničnega dela tiče, v glavnem dosežene. Upajmo, da bomo kmalu, že dolgo pred 20 letnico slovenskega radia, dosegli še več kakor sem v teh vrsticah označil kot potrebno.
Radio Ljubljana je takoj v prvih početkih utrl pravo smer, naslonil se je na slovensko ljudstvo. Glavni vidik, pod katerim sestavlja svoj program, je in ostane naša domača slovenska zemlja, naš domač slovenski človek.
Pred 10 leti se je osnoval v okrilju Prosvetne zveze odsek, čigar naloga je bila, pripraviti vse potrebno za slovenski radio. Prva seja tega odseka je bila 15. marca 1928. Temu odseku smo predložili program radijske postaje. Ce pa pogledamo v prve početke, pa beleži sejni zapisnik Prosvetne zveze že leta 1925. predlog, da naj Zveza misli na iznajdbo radia, katera naj bi nadomestovala ljudsko visoko šolo. Leta 1926. je bil stavljen konkreten predlog za osnovanje radijske postaje v Ljubljani. Bivši minister g. ing. Sernec se je zanimal za našo željo in pripravil teren v Beogradu, da je 2 leti nato dobila Prosvetna zveza v eksploatacijo državno radijsko postajo v Domžalah, katero je našemu narodu preskrbel tedanji šef telef. oddelenja v ministerstvu pošte g. univ. prof. ing. Marij Osana.
Prosvetna zveza je morala v ta namen dobiti posojilo, katerega so nudili ljubljanski denarni zavodi. Zastopniki teh so tvorili gospodarski svet, ki je vodil komercielni oddelek naše postaje. Istočasno se je osnoval prosvetni odsek, kateremu je načelje-val g. dr. Karol Capuder in čigar naloga je bila pripraviti program naši postaji. Ta odsek je pravzaprav položil temeljne smernice za kulturno udejstvovanje naše postaje. Referenti so se shajali k tedenskim sestankom, kjer so pripravljali tedenski program. Za prvo leto je tvorilo temelj postaji razmotrivanje: kako skrbimo za svoje telo, kako spoznavamo in vladamo naravo, človek kot duševno bitje in duhovne dobrine človeštva. V tem okviru so bile zastopane vse stroke, katere je obravnavalo 40 predavateljev pred mikrofonom. Ob otvoritvi sta nastopila g. pisatelj Franc S. Fin-žgar, ki je govoril o slovenski besedi in naš največji sodobni pesnik g. Oton Zupančič. Pri slovesni otvoritvi, ki je bila 28. oktobra 1928. ob 10 letnici našega narodnega osvobojenja je nastopila Pevska zveza z veličastnim sporedom. Postajo je v imenu ministra pošte in ob navzočnosti predstavnikov otvoril g. Zika Pavlovič, v imenu našega naroda se je zahvalil
za to napravo takratni predsednik ljubljanskega oblastnega odbora in sedanji ban dravske banovine gospod dr. Marko Natlačen. To je bil pravi praznik slovenske besede," velik in svečan, kakor ga še ni doživela naša beseda. Takrat je razpela krila in poletela iz Ljubljane, iztrgala se je iz srca slovenskega naroda, da je šla preko gora, čez reke in polja, do vseh rojakov po domovini in tujini, do naših bratov Slovanov in do vseh narodov v Evropi. Deset let je torej minulo od onega slovesnega trenutka, ko je pričela slovenska radio postaja v Ljubljani z rednim oddajanjem. Veliko veselje je zavladalo po naši domovini, izpolnila se je želja naroda, uprte pa so bile oči v vodstvo Prosvetne zveze, kateri je bilo poverjeno, da sestavi domač slovenski program. Naša kulturna zgodovina bo ta trenutek zabeležila z zlatimi črkami. Bila je to ura, ko je slovenska govorica stopila kot enakovredna družica v kolo drugih narodov. Njena veljava je zrasla, ko se je čula v svetovnem koncertu in pričala o obstoju slovenskega naroda in o njegovem prosvetnem napredku.
Kakor sem že omenil, je naša postaja utrla vsem svojsko pot v življenje. Po izjavi zastopnika angleškega radijskega časopisja, kateri je obiskal našo postajo, je Radio Ljubljana bila prva, ki je naslonila svoj program na temelje ljudske visoke šole in stopila v službo ljudsko prosvetnega dela, dočim so druge postaje v Evropi in v ostalem svetu zavzele stališče, da je radio v zabavo in razvedrilo- ne pa za izobrazbo. Radio Ljubljana je bila med prvimi, ki je vpeljala tudi šolsko uro. Zavedala se je, da mora gotovim delom našega naroda služiti za šolo in za društvo. Navezali so se posebni stiki s kulturnimi delavci na Koroškem in v Pri-morju. Nastopali so tudi razni pevski zbori iz Koroške, in ko je največja italijanska postaja v Rimu razpisala javno vprašanje, katera postaja v Evropi je najbolj priljubljena, je v Italiji dobila prvo mesto naša postaja. V Avstriji in Nemčiji je dobila naša postaja 7. in 6. mesto. Po izjavi nekega Berlinčana je že leta 1929. bila ljubljanska postaja v inozemstvu tako priljubljena, da je imela daleko več poslušalcev v inozemstvu, kot naročnikov v Sloveniji. To si pač moramo razlagati, da je bil njen program tesno spoien z bitjem in žitjem našega naroda in da je vsak utrip narodovega življenja našel odmev tudi v programu postaje.
Na teh temeljih je .torej začela poslovati pred 10 leti naša radijska postaja. Referenti, ki so še danes na svojih mestih, so bili prvi naši sodelavci. Tudi napovedovalec, ki je že nastopil svojo službo v prvem letu naše postaje, je še danes tisti organ, kateri posreduje kulturne vrednote radijske postaje poslušalcem. Postaja je nemoteno delovala, do razpusta Prosvetne zveze v letu 1933. V tisti
Ob 10 letnici Radia Ljubljane
Napovedovalka v ljubljanskem radiu gdč. Natalija Eppich.
vihravi dobi je vodil postajo poseben komisarijat, dokler ni bila zopet vpo-stavljena Prosvetna zveza. 4. januarja 1936. je prevzela upravo radiofon-ske postaje naša organizacija.
Na čelu postaje stoji upravni odbor, ki ga tvorijo gg.: prof. Franc Koblar, univ. prof. ing. Marij Osana in odvetnik Miloš Stare. Ta uprava je od Prosvetne zveze pooblaščena, da samostojno vodi tekoče posle, programski in upravni referat. Kot referenti sodelujejo pri programu gg.: dr. Anton Dolinar, za glasbo; prof. Niko Kuret za šolski, mladinski in zabavni oddelek ; meni pa je poverjena sestavi prosvetnega programa.
Na glasbenem polju je naša postaja dosegla tekom teh 10 let velike uspehe. In to ne samo v ogromnem številu koncertov, ki presegajo 10 tisoč, ne samo v nastopu pevskih zborov, kar gre preko 800, solističnih nastopov nad 1.500, njen uspeh moramo iskati v dejstvu, da je poiskala in rešila pozabljenja velika dela slovenskih skladateljev, katere je sistematično obdelala v posebnih glasbenih večerih in neprestano seznanjala naše naročnike z glasbenimi zakladi naših bratov Srbov in Hrvatov in ostalih slovanskih narodov. Koncertnih prenosov slovanskih radijskih pc3taj je bilo v tem lOletju skoro 1.500. Ni čuda, da se je na tem polju radio pokazal kot izboren vzgojitelj za glasbo. Zanimanje za koncerte, za opero se je dvignilo ne samo v Ljubljani, temveč tudi po deželi. S prenosi je naš radio omogočil, da so bili tudi podeželski prebivalci deležni največjih glasbenih prireditev. S tem je radio rešil tudi vprašanje osamljenosti. Marsikateri inteligent, ki biva daleč od kulturnih središč, je bil potom radia združen s centrumom kulturnega udejstvova-nja. Sedanji notni arhiv postaje beleži že nad 300 skladb za radijski orkester, po večini slovenskih. Da se je ta arhiv dvignil do te višine, je zasluga radijske postaje; ona je namreč
vsako leto razpisala posebne nagrade za izvirna slovenska glasbena dela.
Če pogledamo njen kulturni program, ki ima ljudsko izobraževalni značaj, moramo beležiti zopet lepa dejstva. Stanovski izobrazbi naših naročnikov je bilo posvečenih nad 500 predavanj. Naše pridne gospodinje so dobivale svoja navodila v 540 predavalnih urah. Prav toliko predavanj je bilo posvečenih ljudskemu zdravju, dočim je nad 7000 predavanj služilo ljudski prosveti. Uresničila se je pesnikova beseda: »s prosveto le, moj bedni brate, boš težki mrak prepodil, razsvetlil ž njo — temačno dušo — in spon se osvobodil«. Poleg slovenske univerze je naš radio najvažnejši kulturni činitelj. Radio postaja je tekom 10 letnega obstoja služila vsem stanovom, ki so dobili tudi v programu svoj odmev. Pozabila ni tudi na mladino, saj je uvrstila v program preko 800 ur posvečenih mladini in najmlajšim poslušalcem otrokom. Ljudska igra, drama kakor opera, so bili dobro vpoštevani činitelji našega kulturnega programa. Preko 200 oper je bilo prenesenih po naši postaji. Pred tem mikrofonom pa je bilo odigranih v tem desetletju nad 340 dram in ljudskih iger. Tudi zabavi je postaja posvetila veliko pozornost. šaljivi nastopi ob sobotah zvečer razvedrijo naše naročnike, ko po trudapolnem delu čez teden nastopijo svoj nedeljski oddih. Naš Jožek in Ježek sta postala znana ne samo med našimi naročniki, temveč tudi med abonenti zagrebške, beograjske in sofijske radio oddajne postaje. Marsikateri sodelavec se mora zahvaliti postaji v Ljubljani, da je dosegel splošni sloves in marsikatero književno delo, ki je zagledalo luč sveta v obliki knjige, mora beležiti svoj po-četek v programu naše postaje.
Da pa je mogla postaja vršiti svoje kulturno poslanstvo, so omogočili naši naročniki. Če pogledamo stanje naročnikov od leta 1928. dalje, vidimo, da je njihovo število zraslo od 1.700, kolikor jih je postaja beležila pred 10 leti, do 17.200. Velikanski napredek vidimo v številu naročnikov, kar pa je obenem najboljše spričevalo o kulturni stopnji našega naroda. Naš ideal je 20.000 abonentov, kolikor jih štejejo po odstotkih največji, najkul-turnejši in najbogatejši narodi na svetu. Bližamo se torej s hitrimi koraki našemu zaželenemu cilju. Poudariti moramo, da je bila postaja naravnost iznajdljiva po svojih različnih načinih propagande. Sodelovala je na raznih razstavah velesejma, v okviru novinarske razstave je celo postavila začasni studio, da so obiskovalci mogli videti izvajanje in oddajo radijskega sporeda. Seznanjala je naše ljudstvo s to moderno napravo potom raznih brošur, delila je brezplačno detektorske aparate, sodelovala je v vseh domačih revijah in časopisih, kar tiče propagande. Ona je tudi v stalnem stiku s svojimi poslušalci, kateri potom dopisov sporočajo svoje želje in nasvete. V okviru možnosti postaja rada ustreže. Na podlagi skušenj pri nas in drugod je vpeljala šolski radio, stalno kmetijsko uro, katero vodi posebni odsek pri kmetijskem oddelku Kr. banske uprave. S pomočjo prenosov glasbenih prireditev je naša postaja svoje naročnike približala svetovnim prireditvam v Salzburgu, na Dunaju, v Pragi, Varšavi, Berlinu, Rimu in Parizu. Prvi večji prenos v inozemstvo je naša postaja organizirala 14. januarja 1932., ko so prenašale slovensko pesem srednjeevropske postaje in tudi ameriška postaja v Chicagi. Lep praznik naše domače pesmi je bil le-
tos marca meseca, ko so zapeli Trboveljski slavčki v našem studiu slovensko pesem, katero- je prenašalo 110 amerikanskih postaj. Ta oddaja se je umetniško kot tehnično zelo posrečila.
Postaja pa je tudi postopoma izboljševala svoje tehnične naprave. Velik napredek beležimo v 1.1932., ko je bila postaja združena in preskrbljena z električno silo iz Velenja. Pred nekaj leti se je preuredil veliki studio, spopolnil se je mali studio z upoštevanjem izsledkov tehnične zvočne izolacije. Za velike orkestralne koncerte je postaja najela glasbeno dvorano v Filharmoniji. S tem je finesa naših radijskih koncertov znatno pridobila. Z dovoljenjem ministrstva gradi naše tehnično vodstvo sedaj avtomatsko frekvenično krmar-jenje s pomočjo kristala, katere posledica bo stabilizacija valovne dolžine. Vse to delo vrši postaja z domačimi močmi in domačim materijalom.
Zelo se prizadeva sedanja uprava, da bi postavila »relais postajo« v Mariboru. Naša severna meja se nahaja v tkzv. mrtvem pasu in ne sliši našega programa. Vzrok temu je v fizikalnih razlogih, da se v gotovi razdalji zvočni glasovi ne slišijo. Prebivalci severne meje so torej izpostavljeni moralni in politični propagandi sosednjih postaj.
Na podlagi vseh teh dejstev moremo postaviti radio postajo med vrhove naših kulturnih naprav. Ne smemo prezreti tudi socialnega pomena
Prof. Niko Kuret:
Ob radijski v Slovencih
Danes, ko je sodelovanje tiska z radiem tako naravna stvar, se pač s smehljajem spominjamo tistih prvih mesecev in let, ko je gledal dnevni tisk v nastopajočem radiu nevarnega nasprotnika in neprijetnega konkurenta. To nasprotovanje je bilo tolikšno, da del Časopisja sploh ni hotel prinašati radijskih sporedov. Na moč se je upiral, ko so jih zahtevali naročniki in bralci. Nazadnje se je moral splošni zahtevi le ukloniti.
postaje. Bolniki, ki so priklenjeni na posteljo doma, v bolnicah in v raznih sanatorijih so nam poslali že številna priznanja in izpovedi, da je radio njihova edina uteha v bolezni. Slepci kateri so oropani dragocenega daru, so nam poslali številne zahvale, da je radio tista naprava, ki vsaj delno nadomesti sončni vid. Marsikaterega očeta je radio vrnil zopet družini. Marsikaterega inteligenta na deželi je radio odtrgal vplivu gostilne in ga privezal zopet v krog svoje družine. Problem osamljenosti na deželi je radio rešil. Napravil je tudi človeka dostopnega za to, kar imenujemo človeštvo. Naš naročnik danes čuti in misli svetovno. Velik mirovni činitelj in posredovalec med narodi je radio.
Zelo svetla točka našega udejstvo-vanja je tudi stik z ljudstvom in kulturnimi delavci na deželi, najlepše spričevalo pa tvorijo dopisi naših izseljencev. Onih naših rojakov, ki bivajo izven meja naše države. V njih se zrcali velika hvaležnost in velika radost, da jih zračni valovi naše postaje dosežejo na tuji zemlji. Ko je šla pred 10 leti prvič slovenska beseda v svet priznam, mi je trepetalo srce ko sem stal poleg Finžgarja in Zupančiča, ki sta govorila kot prva stožerja slovenske besede. Že takrat je bil temelj položen naši radijski kulturni stavbi in se glasi: »zlata govorica dedov mi ostane srčna last, narod naš, ime slovensko moj ponos in moja čast«.
Kakor marsikdaj, so se pokazale tudi v razmerju našega tiska do radia značilne slovenske majhne razmere.
In danes? Nemalo je pripomogel razmah radia in njegov ugled v inozemstvu, da se je gledanje nanj v našem tisku bistveno spremenilo. Še vedno pa se dozdeva, da ga gleda vsaj del tiska skozi strankarske naočnike. Končno: saj bi sicer Slovenci ne bili... Strankarski naočniki, žal, ne dovolijo, da bi na »oni« strani videl kaj dobrega. In če tudi vidiš, zamol-čiš.
Upajmo, da se bo to gledanje venr dar že spremenilo. Glejmo v radiu vseobčo kulturno ustanovo. Če jo kdo v tej smeri pošteno in po danih razmerah dobro vodi, je vreden priznanja. Mislim, da je naš radio pokazal, da ustreza potrebam našega naroda. Sodelovanje vsega slovenskega tiska mu je torej potrebno. Ne zaradi njegovih koristi, ampak zaradi dobrin, ki jih radio za narod predstavlja.
Na pomlad 1929 smo dobili Slovenci prvo radijsko revijo, tednik »Radio Ljubljana«. S tem se je šele omogočil razvoj radijske publicistike pri nas. Kdo naj bi sicer prinašal prispevke o radiofoniji? Mlada ustanova je potrebovala kritične osvetlitve kulturnega pomena, ki ga je načela uveljaviti. Ljudje so poslušali radio in se niso zavedali, kaj jim nudi. Treba jih je bilo učiti, kako se posluša in kaj nas poslušajo. Pa .tudi tako imenovano »kulturno« javnost je bilo treba stvarno seznanjati z vrednotami, ki jih vsebuje radio. Vstajati so začeli novi problemi: radio je vedno jasneje odkrival svoje možnosti. Novi pojmi, nove oblike (radijska igra!). Če listate danes po starih letnikih te prve naše radijske revije, boste našli kopo člankov, ki so hoteli reševati za tisti čas marsikatero problematiko.
Z revijo se je naš radio šele prav dopolnil. Ona je njegova pisana kronika; ne samo kronika njegovih oddaj, ki so izzvenele v etru, ampak tudi slika njegove rasti v organizmu slovenske kulture.
Danes imamo dva tednika za radio. Zdi se pa, da bi morali posvečati radiu samemu, zlasti pa slovenskemu radiu in njegovim problemom večjo pozornost. Ali mislite, da smo v tistih prvih letih načeli vsa vprašanja, ki se pojavljajo ob radiu? Ali se vam ne zdi, da je teh problemov čezdalje več? Reševati jih je treba kajpak strokovno, ne strankarsko in politično. Kje naj sicer strokovna radijska publicistika išče strehe, če ne v lastnih revijah? Po pravici vam povem, da je za slovenske prilike luksus, če zanemarjajo strokovni listi svoja strokovna vprašanja in hlastajo za magacinskimi vzori.
Propaganda za radio je bila v prvih letih še mnogo važnejša nego je dandanes. Toda kako jo izvajati? Dnevno časopisje je !0 radiu molčalo. Morebiti nikogar ni bilo, ki bi mogel o radiu pisati.
Tedaj sem predlagal, naj se osnuje agencija, prava tiskovna agencija v okrilju postaje, ki bi dobavljala redno tedensko vsemu našemu časopisju nekaj novic o našem slovenskem radiu in o radiofoniji na splošno. Jeseni 1929 sem začel z delom. Mislim, da je bilo nad deset tednikov in dnevnikov, ki so dobivali zastonj našo »Tiskovno službo«. Toda le dva lista sta .tu pa tam kaj porabila ,.. Ta primer je zelo značilen za zadržanje tedanjega našega tiska do radia. »Tiskovna služba Radio Ljubljana« (TRL) je živela do konca zime 1933, je torej uča-kala nekako tri in pol letnike. Z nastopom komisarijata je je zmanjkalo. S sodelovanjem tiska bi bila vršila Tiskovna služba zelo dragoceno propagandno delo.	j
Radio je pa tudi izvrstna narodna propaganda v inozemstvu. Treba je le najti pot do tujega tiska in po njem do tuje javnosti. Osnovali smo
-« • •-
"• V- . ' • ' publicistiki
zato vzporedno akcijo v ta namen in smo imeli z njo zadovoljiv uspeh. Naša tiskovna služba za inozemstvo (Service de Presse - Pressedients Radio Ljubljana) je dobavljala inozemstvu novice o slovenskem in jugoslovanskem radiu. V tistih letih smo kot tedaj najmočnejša postaja Jugoslavije sploh reprezentirali jugoslovanski radio v inozemstvu. Začeli smo februarja 1930. Izdajali smo novice hkrati v francoščini in nemščini. Dobili smo prijazen odziv iz Češko-Slo-vaške, Anglije in Francije. Vršili smo s tem lepo narodno propagando. Tudi ta tiskovna služba je leta 1933. prenehala.
Mislim, da bi bilo gradivo te vrste predvsem za domači tisk še vedno aktualno. Dozdeva se mi, da je javnost o dogodkih v naši postaji in njenem delu še premalo poučena. Kdo pa be-
re vsakdanji spored? Tisti, ki ima aparat. Doseči pa bi morali tistega, ki ga nima! Računati moramo pri tem s tiskom in njegovo vlogo v našem stoletju. Prepričan sem, da bi naš tisk zavzel danes čisto drugačno stališče do takega gradiva kakor svoje dni.
Če pišemo o radijski publicistiki v Slovencih, ugotovimo, ob desetletnici naše postaje s pogledom nazaj, da smo razvili pri naših razmerah dostojno publicistično delo. Danes imamo celo dva tednika za radio. V drugo desetletje stopamo z najboljšimi avspicijami za stvarno sodelovanje, časnikarjev z radiem. Radio in tisk torej nista več nasprotnika, ampak bosta dobra tovariša.
Malo teorije o kratkih valovih
Elektromagnetsko polje
Bistvo vsakega električnega brezžičnega prenašanja znakov je pojav razširjanja elektromagnetskega polja. Ze dolgo je znano, da neke spremembe električnega stanja vodnikov povzročajo podobne spremembe v oddaljenih vodnikih. Saj je pravzaprav tudi elektromagnetska indukcija po bistvu brezžično prenašanje energije, le elektromagnetsko polje, ki se raz-prede po prostoru.
Razdalja, na katero še lahko zaznamo spremembe v oddaljenih vodnikih, je odvisna od več činiteljev. Za prenos znakov je poznanje teh činiteljev zelo važno. Ni še vse, če premostimo le majhne razdalje. Saj si tu lahko pomagamo z žično telegra-fijo in telefonijo in včasi še celo boljše kot z brezžično. Šele pri večjih razdaljah, ki bi potrebovali zanje ogromne množ^e bakra, se pokaže prednost brezžičnega prenašanja znakov.
Nemec Leinrich Hertz je prvi s poskusom dokazal, da se zaznava električne spremembe tudi na večje razdalje. On je tudi začel raziskovati smotreno razširjanje elektromagnet-skih pojavov.
Sedaj vemo, da je širjenje elektro-magnetskih pojavov neke vrste izžarevanje energije. Ze 1821. leta je Oersted slutil sorodnost med svetlobo in elektromagnetskim izžarevanjem in po njegovih stopinjah sta šla Helmholtz in Faraday. Ta dva sta začela boj z dotedanjim naziranjem, da se vpliv elektromagnetskih sprememb pojavi po vsem prostoru hkrati in to brez posredovanja vmesnega prostora. Maxwell je kronal to nazi-ranje s čisto matematičnim dokazom, da so elektrika, magnetizem, svetloba in toplota ena in ista vrsta energije, samo oblike so različne. Pri vseh je skupno nihanje električnega polja v prostoru. Radi krajšega izražanja govorimo kar o nihanju etra ali o eter-skih valovih, ne da bi si pod besedo
eter predstavljali kakršno koli snov. Točneje je pa, če rečemo, da niha elektromagnetsko polje. Ti eterski valovi se širijo približno tako, kot se širi valovanje vodne površine ali zvočni valovi. Samo da je hitrost širjenja pri eterskih valovih neprimerno večja. Zato tudi govorimo tu o ža-renju. Ali gre za svetlobo, ali za elektromagnetsko valovanje, o tem odloča le hitrost nihanja etra. Vidimo torej, da so vse te vrste energije po bistvu nihanje etra in se ločijo le številčno po frekvenci, to je po številu nihanj v eni sekundi.
Valovna dolžina in frekvenca
Da pojasnimo pojem frekvence, si oglejmo nihalo stenske ure. Tudi nihalo niha. En nihaj imenujemo pot nihala tja in nazaj v svojo prvotno lego. Če štejemo nihaje, ki iih opravi nihalo v 1 sekundi, dobimo frekvenco nihala, čim hitreje niha nihalo, tem večja ali kakor pravimo višja je frekvenca. Saj imamo ure, pri katerih nihalo ravno vsako sekundo enkrat zaniha. Pri teh je torej frekvenca 1 (nihaj na sekundo). Krajša nihala nihajo hitreje. Tako na primer zaniha krajše nihalo dvakrat na sekundo. Cel nihaj traja tu pol sekunde in frekvenca je 2.
Čas, tekom katerega nihalo enkrat zaniha, je nihalna doba. V prvem primeru je bila nihalna doba 1 sekundo, v drugem pa % sekunde. Vidimo torej, da sta si frekvenca in nihalna doba obratno sorazmerni, to se pravi, da se ena od niih dva-, tri- ali štirikrat zmanjša, če se druga dva-, tri-ali štirikrat zveča. Pri eterskem valovanju najdemo frekvence, ki so naravnost ogromne, številke kot 50.000 do 1.000,000.000 nihajev na sekundo niso nič nenavadnega: dasi že daleč presegajo meje človeške domišljije. Saj se zaman trudimo, da bi si predstavljali nihalo, ali še tako majčkeno telesce, ki bi v sekundi zanihalo tisoč-milijonkrat tja in nazaj. V tej primeri bi bila nihalna doba ena tisoč-
milijoninka sekunde. Te velikanske številke še dalje in dalje naraščajo, če zapustimo radijske valove in gledamo toplotne, svetlobne in še krajše rentgenske žarke. Krona te dolge verige so končno kozmični žarki, ki tako hitro nihajo, da je število nihajev v eni sekundi izraženo s številko, ki ima 22 mest.
Vsak že ve, da imamo kratke in dolge valove. Vendar lahko marsikoga spravimo v zadrego s vprašanjem, kaj si pravzaprav predstavljajo pod »dolgimi« in »kratkimi« valovi.
Da tudi to razložimo, si moramo najprej razjasniti pojem valovne dolžine.
Mislimo si večji akvarij — brez rib — čigar ena stena je steklena. Na tej steni vidimo vodno gladino kot vodoravno premico. Spustimo sedaj tik ob steni kamenček v vodo. V sliki 3. je ta točka označena s črko P. Premica med P in Q je gladina mirujoče vode: Kamenček vdre nekoliko vodno gladino v točki P in voda začne tu nihati navzgor in navzdol. To ritmično gibanje se prenese na sosedne vodne delce, tako da začno tudi ti nihati. Ker se tako širijo valovi na vse strani enako hitro, se napravijo na vodi kolobarji, ki se zdi, da prihajajo iz točke P. Nihanje seveda ne traja večno; valovi postajajo manjši in manjši, dokler se gladina popolnoma ne umiri. Pravimo, da je nihanje izzvenelo.
Nekaj posebnega je pri vsem tem pojavu to, da je hitrost, s katero se pomikajo valovi naprej po površini, povsod in vselej enaka. To hitrost, tako zvano »hitrost širjenja« vodnih valov moremo zlahka določiti. Na naši stekleni steni odmerimo točno daljico. N. pr. P—Q in merimo čas, ki ga rabi val, da Dride od P do Q. Recimo, da je daljica P—Q dolga tri metre in da pride val v 1 sekundi od P do Q, potem je hitrost širjenja pri vodi .tri metre na sekundo. (Izbrali
Prizor iz filma: »Pustolovščine Marka Pola« (kino »Union«).
smo kar poljubna števila, da se olajša razlaga.)
Hitrost razširjanja je torej v vsakem slučaju ista in ni odvisna od višine valov, niti od hitrosti, s katero si slede posamezni valovi. (Tej hitrosti smo gori rekli frekvenca!)
Vrnimo se sedaj k naši vodni gladini v akvariju in poglejmo točneje, kaj je povzročil kamenček, ki je padel notri.
Videli smo že, da se prvi val bliža z določeno hitrostjo točki Q. Po naši gornji predpostavki doseže to točko v eni sekundi (računamo od časa, ko se je nihanje v točki P začelo).
Medtem pa, ko doseže prvi val točko Q, nastajajo v točki P novi valovi, ki sledijo prvemu valu v gotovih razdaljah. Koliko takih valov nastane, je odvisno od tega, kolikokrat zaniha medtem v točki P vodna gladina. V sliki 7. vidimo na razdalji P—Q tri hribe in tri doline. To pomeni, da so nastali v točki P tekom ene sekunde, to je medtem, ko je prvi val prišel od P do Q, trije valovi. To pomeni zopet, da je medtem v točki P vodna gladina trikrat zanihala. Tekom ene sekunde so nastopili torej 3 nihaji, frekvenca je bila torej 3.
Nekaj nam takoj pade v oči: število valov med P in Q je tudi 3! To je razumljivo, če pomislimo, da razdalja P—Q pomeni za valove tudi 1 sekundo. Razdalja P—Q je pravzaprav enaka hitrosti širjenja, ker jo valovi prehodijo ravno v 1 sekundi.
V gorniem primeru je tedaj:
Hitrost razširjanja = 3 metre na sekundo; frekvenca = 3 nihaji na sekundo.
Ker pa so na razdalji 3 m trije valovi, je valovna dolžina (t. j. razdalja med dvema sosednima vrhoma) enaka 1 meter.
Ce bi bila frekvenca 10, bi nastalo v eni sekundi 10 valov. Ker ostane hitrost razširjanja enaka, bi torej na zgoraj opazovano razdaljo treh me-
trov prišlo 10 valov. Valovna dolžina
bi bila torej 3 desetine metra. *
Skušajmo sedaj urediti to, kar smo spoznali. Hitrost razširjanja je konstantna. V našem primeru je bila 3 metre na sekundo. Zato odvisi valovna dolžina le od frekvence. Frekvenca nam tudi pove, koliko valov je med točkama P in Q. Valovno dolžino torej dobimo, če delimo razdaljo P—Q (ki jo valovi prehodijo v eni sekundi) s frekvenco. Pri tem je razdalja P—Q enaka hitrosti razširjanja.
Ce sedaj poznamo hitrost razširjanja poljubnega valovanja, moremo
SI. 2.
Poljski radio je prinesel poslušalcem nedavno svojevrstno presenečenje. Waršavska postaja je opisovala izredno napeto potop ladje in v napetem trenutku z opisom končala. Tedaj so provincialne postaje ena za drugo nadaljevale zgodbo in konec, kakor si je pač katera predstavljala. Pri tem so imeli tudi naročniki priliko, da so poizkusili svojo domišljijo. Najboljše rešitve so bile nagrajene.
Nova postaja v francoskem Tunisu je pričela nedavno oddajati. Pri prvi oddaji je bil navzoč tudi francoski poštni in radijski minister Jules Ju-lien. Postaja ima energijo 20 kw in oddaja na valovni dolžini 345,60 m (860 kHz).
Nova antena v Beromiinstru je v glavnem že postavljena. Prvi poizkusi so se dobro obnesli in upajo, da se bo močno zboljšal radijski sprejem v Švici, ki zdaj zaradi geografskih težkoč ne sliši dobro tujih postaj.
Glasbeni vodja angleškega radia BBC na zatožni klopi. Stvar je bolj anekdatična, kot resnična. Glasbeni vodja Radia BBC je bil tožen, ker ni
zlahka določiti iz frekvence valovno dolžino ali obratno. To naredimo po tehle enačbah:
valovna dolžina = hitrost razširjanja
frekvenca frekvenca = hitrost razširjanja
valovna dolžina
Ta pravila drže za vsako valovanje! Lahko jih torej uporabimo tudi za eterske valove. O tem pa prihodnjič.
(Nadaljevanje sledi.)
SI. 3.
plačal v neki londonski knjigarni večje denarne vsote za partiture glasbene knjige itd. Mnoge priče, med njimi tudi žena omenjenega, ki je prva harfinistinja pri BBC, so izjavile, da je krivda vsemu temu glasbenikova — pozabljivost in raztrese-nost. Žena je pripovedovala, da mora vse domače prejemke in izdatke sama voditi, ker bi drugače njen mož zaradi raztresenosti zgubil ves denar. Na podlagi teh izjav je bil pozabljivi glasbenik oproščen.
V zimski sezoni bo Milanska Scala oddajala po radiu več opernih prenosov. Eden med prvimi večjimi takimi prenosi bo 25. dec. prenos Verdijeve opere »Macbeth«.
Novo kratkovalovno oddajno postajo grade na Irskem v Moydrum-u pri Athlove. Posta bo imela energijo 3.5 kw, njeno valovno dolžino pa bo
v	kratkem določila posebna komisija Mednarodne radijske zveze v Briis-sel-u.
Radijska postaja v Moravski Ostra-
vi	je po nemški zasedbi češkoslovaškega ozemlja prešla v nemške roke, kar se pozna seveda tudi po sporedu.
Po radijskem svetu
Lida Baarova v filmu »Nedolžnost«. Film ima na sporedu kino »Union«.
SI. 1. — Nihalo enkrat zaniha, če opravi pot od A do B in zopet nazaj do A.
SI. 2. — Kolobarjasti vodni valovi, ki jih povzroči telo, ki je padlo v središču v vodo. Razdalja 1 med dvema kolobarjema je valovna dolžina.
Si. 3. — Telo, ki pade pri P v vodo, naredi valove, ki čez določen čas pridejo do Q. Med tem nastajajo v P novi valovi, ki si slede v razdaljah 1.
SI. 4. — če se zveča hitrost nastajanja novih valov v P, torej frekvenca, postanejo valovi med P in Q bolj gosti.
Štiri naloge novega ravnatelja angleškega radia: 1) Kontrola poročil, ki jih prinašajo razne angleške radijske postaje, preprečitev lažnjivih poročil in zlorab. — 2) Kako razširiti v Angliji televizijo in kako dobiti za to tudi potreben denar. —-3) Odločiti se mora, ali bo angleški radio še sprejemal razne reklame in če jih bo, ali bo objavljal tudi imena. — 4) Sprememba nedeljskih sporedov v radiu. Velik del poslušalcev hoče poslušati ob nedeljah plesno glasbo, temu pa nasprotujejo puritanski krogi. To nalogo bo pa težko rešil v obojestransko zadovoljstvo. Kako bo g. glavni ravnatelj Ogilvie rešil vse te naloge in kdaj, tega še ne vemo.
Italijansko radijsko razstavo je obiskalo 250.000 ljudi. Tudi finančni
uspeh razstave je zadovoljiv, saj je bilo sklenjenih na njej za 35 milijonov lir kupčij. Za časa razstave je igral največji italijanski radijski orkester, kar je obiskovalce še bolj privabljalo.
Odkritje spomenika belgijskemu kralju Albertu I., ki je bilo 12. oktobra v Parizu je na povabilo francoskega radia prenašala radijska postaja v Brusellu obenem tudi za francoske radijske postaje.
Radijska družba »AH India Radio«
v Madrasu je vsem šolam dala radijske aparate, da bodo mogle dnevno poslušati polurno šolsko oddajo v radiu. Vlada v Madrasu je sklenila vsaki večji vasi dobaviti radio, da bodo mogli vaščani poslušati zdravniška, kmetijska in druga predavanja.
Modest Petrovič Musorgski:
Boris Godimo v
Muzikalna drama v štirih dejanjih
Glasbeni značaj
Musorgski je ena izmed najmočnejših osebnosti ruske glasbene umetnosti druge polovice 19. stoletja. Njegovo glavno delo spada v okvir opere, ki ji je izoblikoval jasen in klen značaj v smislu takratnega narodnega glasbenega naturalizma. Izmed njegovih umetnin zavzema poleg plemenite »Hovanščine« prvo mesto opera »Boris Godunov«, ki se odlikuje po prvinskem zanosu in po močno dočutenem glasbenem izrazu. Glasba je trdno oprta na dramatsko vsebino,
kateri zvesto sledi, jo tonsko opisuje in jo podpira v izrazu. Pevski del je precej parlaudiran, se pravi, da je melodija krojena po živi govorici; vendar so v njem tudi čiste glasbene linije, čiste melodije, ki vsebujejo svoj lastni izraz brez ozira na govorico. Orkester pa je oprt na progra-matiko v čemer skuša čim nazorneje slikati dogajanje na odru; med najpomembnejši tak člen spada znamenito zvonjenje zvonov moskovske katedrale. Glasba je v splošnem občutno naslonjena na rusko narodno motiviko, v čimer dobiva izrazit narodni
Annabela v filmu: »Kraljica zraka« (kino »Sloga«).
značaj. — Opera je nastala okrog 70ih let prejšnjega stoletja in si je težko, a tem zmagoviteje utirala pot do vseh svetovnih opernih odrov.
Dramatska vsebina.
Snov je vzel skladatelj iz ruske zgodovine in zajel kos življenja kmalu po smrti carja Ivana Groznega. Predstavil je carjevanje nekdanjega bo-jarja Borisa Godunova od početka v konec in ga opletel z drugimi napetimi dogodki tedanjega časa. Libreto je sestavil skladatelj sam in sicer po istoimenski drami Aleksandra S. Puškina.
Prolog
Prva slika. Na samostanskem dvorišču kraj Moskve je zbrano ljudstvo
Prizor iz filma: »V burji in viharju«. Film ima na sporedu kino »Sloga« v dneh od 1. do 4. novembra.
in biriči ga priganjajo, naj kleče poprosi bojarja Borisa Godunova, da prevzame državno oblast. Boris se je carjevanju dolgo upiral, kot so razglasili glasniki; končno se je vendarle udal in prevzel carsko vodstvo. Romarji prihajajo in vzpodbujajo razgibano množico, da gre pozdravljat svojega novega carja Borisa.
Druga slika. Moskovski Kremi je v veličastnem razpoloženju, ki je zavladalo spričo kronanja novega carja. Navdušeno ljudstvo vzklika svojemu gospodarju. Boris prihaja v svečanem ornatu in prosi Boga, da naj ga milostno podpre v novem, težavnem poslanstvu. Zahvaljuje se ljudstvu za naklonjenost in ga vabi na slavnosti.
Prvo dejanje.
Tretja slika. V obokani, mračni celici Čudovskega samostana sedi v poznih urah pri pisalniku menih Pi-men in piše ob brleči leščerbi letopis poslednje pomembne zgodbe iz carske Rusije. 2e se vsiplje prvi jutranji svit skozi zamreženo lino. Na postelji se je prebudil mladi Grigorij Otrepjev in pripoveduje zaskrbljen menihu svoje sanje; že tretjič je sanjal, kako ga je stoječega na visokem stolpu zasmehovalo moskovsko ljudstvo. Pomirljivo mu pripoveduje sivi Pimen težke dogodke zadnjih let; pravi mu tudi o malem carjeviču Dimitriju, ki ga je dal Boris umoriti, da bi zavladal sam. Vse to govori mlademu Grigoriju zato, da ga vpelje v zgodovino in ga pripravi za svojega naslednika. Močno se je dojmi-la fanta žalostna smrt carjeviča, ki je bil nekako njegove starosti in bi mu bilo sedaj okrog 20 let, ter napoveduje kazen carju Borisu.
Četrta slika. V krčmo ob litavski meji se zatečeta dva stara meniha-va-gabunda; v njuni družbi se nahaja tudi Grigorij, ki bi rad preko ruske meje. Veselo razpoložena postaneta meniha pri kozarcu vina. Prijazna krčmarica pa pokaže mladeniču skrivno stezo, ki vodi čez mejo v Litvo. V tem vstopi obmejna straža, ki zasleduje pobeglega Grigorija. Ko ga spozna, ga hočejo prijeti, toda Otrepjev jim skozi okno pobegne,
Prizor iz filma: »Skrivna sodba« (kino »Sloga«).
Drugo dejanje.
Peta slika. V domu carja Borisa se bavi z mladima otrokoma stara dojilja. Vneto tolaži otožno hčerko Ksenijo, ki objokuje smrt komaj spoznanega zaročenc.a ter jo hoče utešiti z veselo pesmijo. V petju se ji pridruži mali princ Fjodor, ki je bil živo zaposlen ob zemljevidu. Vstopi car. Mehko pozdravi svoja otroka in ko ostane sam s sinom, ga seznanja s težo vladarske odgovornosti. Sinko odide in žalostnega carja zdrami bo-jar Šujski, pristaš nezadovoljnežev, ki je prišel naznanit carju, da se bliža iz Poljske »lažni Dimitrij«, ki ga podpira poljsko plemstvo in papežki dvor. Bolj od slabih novic teži vladarja lastna vest in zopet ukaže Šuj-skemu prippvedovati o umoru malega carjeviča Dimitrija. Ponovno oživela podoba razjeda carjevo dušo; bojarja odslovi in v grozni duševni razdvojenosti, ki jo stopnjujejo prividi nedolžnega umorjenega otroka, se zgrudi car ves bolan od teže vesti ter prosi Boga usmiljenja.
Prizor iz filma: »Nočna pošast«. Film predvaja kino »Sloga«.
Tretje dejanje.
Šesta slika. Grigorij Otrepjev — lažni Dimitrij pričakuje na grajskem vrtu ljubljeno Marino, hčerko poljskega vojvode iz Sandomira. V duši mrzla in častihlepna vojvodinja, ki jo vodi le želja postati ruska carica, podpihuje mladeniča na boj za ruski carski prestol in mu — ruskemu carju — obljublja svojo ljubezen.
Četrto poglavje.
Sedma slika. Otrepjevega pripadniki so naščuvali drhal proti carju Borisu in razdivjana množica si daje duška nad carskimi ljudmi; najprej nad bojarjem Hruščovim, nato nad ubogim bebcem Ivaničem, ki ga kot žalostno Rusijo, vsak lahko zasmehuje. Množici se pridružita tudi me-niha-vagabunda, ki ščuvata proti carju Borisu. Razdražena drhal, ki ne more več krotiti gonov, se znese nad slučajno došlima jezuitoma in ju hoče ravno obesiti na bližnje drevo, ko se pojavi s svojim spremstvom »lažni« Dimitrij in reši zatirance. Množica se razdivja v vzklikanju novemu carju Dimitriju in se vsuje za njim. Zapuščen in otožen ostane le ubogi bebec in toži v svoji žalosti.
Osma slika. V carski palači so zbrani bojarji na posvet proti lažnemu Dimitriju. Tudi Šujski je prišel in pripoveduje o carjevi bolezni. V to pripovedovanje vstopi sam car Boris, ves razkrojen od prividov in stiske vesti. Šujski ga poprosi, če sme pre-denj stari menih Pimen — namenoma ga je naročil Šujski sam. Car privoli. Sivi starček pripoveduje o čudežih, ki se gode na grobu umorjenega carjeviča in trga carju dušo do skrajnosti. S poslednjimi silami odslovi Boris prisotne in odrešenje mu prinese nenadna smrt.
Hedstia, 30. Mm
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.00: Radijski šramel: Zupane: Naprej, koračnica. Kratzl: Zadnje kapljice, valček. Jaki: Slovenski biseri, venček. Golovin: Helteja, tango. Volarič: Divja rožica, pesem. Lanner: Štajerski plesi. Parma: Amaconke, koračnica.
9.00: Napovedi, poročila.
9.15: Naše pesmi (plošče): Juhe poj-demo v Škufeče (sekstet iz Brnce). Moja ljubca mi je pošto posvava (isti.) Triglavska koračnica (tamburaški orkester). V hribih se dela dan (isti). Jaz pa no kajžico imam (sekstet iz Brnce). Moj fantič je na Trolsko vandrov (Udovičeva in Lovšetova). Kod bova van-drala, vadrovček moj (isti). Slovenska koračnica (Ivan Zajec). Dobro jutro ljubca moja (Udovič in Lauše). Ko dan se zaznava (isti).
9.45: Verski govor (g. prior Val. Učak.)
10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice: Filke: Missa in d-mol. Premrl : Introito — Gradual. Ofertorij
—	Komunija. Tome: Kristus Kralj.
11.30: Koncert. Sodelujejo: gdč. Ksenija Vidali in g. Jean Franci, člana ljublj. opere in Radijski orkester: Thomas: Uvertura k op. Ray-mond. Puccini: Manon Lescaut — 2 speva in duet. Puccini: Intermezzo 3. dej. iz op. Manon Lescaut. Puccini: La oheme — 2 speva in duet. Puccini: Fantazija iz op. La Tosca. Smetana: Prodana nevesta
—	2 speva in duet. Urbach: Smetanova zapuščina, fantazija.
13.00: Napovedi, poročila.
13.20: Duet harmonik, brata Goloba: Gounod: Zbor vojakov iz op. Faust. Flotow: Allesandro Stradella, uvertura. Smetana: Venček napevov iz op. Prodana nevesta. Moszkovski: Serenada D-dur. Čajkovski: Cha-son triste. Musorgski: Solzica. Pre-
lovec: Jaz bi rad rdečih rož. Jenko:
Po tujem svetu. Vilhar: Triumfalna koračnica.	<
14.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah): Rathke: Vožnja z malo železnico, galop. Friml: Rosemarie, operetni potpuri. Stocker Sepp: Življenje v kopališču, fant. V davnih starih časih (Udovič in Lauše). Volga, Volga. Grieg: Solvejgina pesem iz suite »Peer Gynt«. Zu-žemberška polka (harmonika). ,
(Oddaja prekinjena od 14.30 do 17.)
17.00: Kmetijska ura: Kužne bolezni perutnine (g. Franc Rigler).
17.30: Za dobro voljo, igra Radijski orkester: Gregorc: Paradna koračnica. Jaki: Naši mladini, valček. Urbach: Iz Gounodovih skladb, fan-
tazija. Mannfred: Iz Gounodovih skladb, fantazija. Mannfred: Iz otroške dobe suita: Jutranja po-božnost. Punčka pleše. Stara mati pripoveduje bajke. Igra z vojaki. Uspavanka. Izlet v naravo. Siede: Žlahtno grozdje — sladko vince, valček. Suppe: Potpuri iz opte. Lepa Galateja. Perez Freire: Aj, aj, aj, serenada. Jaki: Pozdrav z Bleda, koračnica. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Kovinarstvo predpogoj za razvoj civilizacije (inž. Valič, prof).
19.50: Čajkovskij: Slovanska koračnica (plošča) (godba grenadirske garde).
20.00: Ob 20 letnici Jugoslavije (g.
ravnat. I. Dolenc). 20.30: Konc. vojaške godbe: Knajzl: Slovenska koračnica. Pešta: Jugoslavija, slavnostna predigra. Čerin: Novelette, intermezzo. Parma: Ca-ričine amazonke, fantazija. Haj-drih: Morje Adrijansko, pesem. Dolinar-Bernard: V zarji jutranji, venček. Schonherr: Jugoslovanska rapsodija. Gervajs: Lepa naša domovina, potpuri. Gregorc: Vesela gmajna, venček narodnih. Jaki: Slovenska koračnica. Vmes recitacije: Ivan Cankar: Nedelja. F. S. Finžgar: Polom. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli zvoki, igra Radijski orkester: Jaki: Halo! Radio Ljubljana, koračnica. Lehar: Pikanterije, valček. Abraham: Potpuri iz opte, Viktorija in njen husar. E. A. Ma-rio: Santa Lucia, čarobno mesto — neapeljska pesem. Yoshitomo: Pesem tisočerih ptic, japonska legenda. Lindsay-Theimer: Mala Inge, intermezzo. H. Busch: Prelep je sen o sreči, tango.
Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw
6.45 Koračnica. •. Telovadba. O- Me" nu. 8.35 Napovedi. Objave. 9 Prenos iz Oficirskega dama. 9.30 Prenos iz Sabor-ne cerkve. 11 Narodne pesmi. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. 12.03 Zabavni 12.40 Zabavni $ (O)- 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. • . 13.50 Presenečenja. 16.15 Napovedi. Objave. 16.20 Zdravstvena ura. 16.40 Harmonika in Tamburaški RO. 17.30 $ RO. 18.15 Kočič: Jazbec pred sodbo, komedija. 19.20 Reklama. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Objave športnih rezultatov. 20 Narodne pesmi in plesi. 21 Klavirski 21.30 Zabavni koncert RO. 22 Napovedi. • . Šport. 22.15 Nadaljevanje zabavnega 4 RO. 22.30 O-
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
10 Prenos bogoslužja iz cerkve svetega Marka. 12 Zvonjenje. 12.01 Koncert
radijskega kvarteta. 13 Radiodnevnik. 13.15 O- 16.30 16.45 Orkestralni 17.45 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 13, Otroška ura. 19 Predavanje. 19.15 •. 19.30 Nacionalna ura. 20.30 Koncert balalajk (Misa Ignjatjeff). 21 Recitacije. 21.15 Lahka glasba (RO). 21.45 Športni pregled. 22 časopisna •. 22.15 Napovedi. 22.20 Plesna .gl. 23.15 Radio-roman.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
7.50 Prenos bogoslužja. 10.30 10.45 Predavanje. 11 Nadaljevanje i. 12 Narodna glasba. 12.30 •. 12:45 Zabavni 13.20 Lahka in plesna glasba. 16 Kme-Ztijska ura. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna glasba. 19 Narodna glasba. 20 Pevski koncert ge. Zore Dimitrove. 20.30 22.55 Izvlečki iz operet. 21.45 Plesna glasba.
VARŠAVA 1339.3-677 120 kw
7.15 Verski spev. 7.20 Jutranji 8 •. 8.15 Oddaja za deželane (glasba in predavanje). 9.15 Reportaža. 11.57 Napovedi. 12.30 Simfonični koncert Lwowske filharmonije. 13 Kulturni pregled. 13.10 Mladinska glasba. 14.14 Otroška ura. 15. Oddaja za deželo. 16.30 Pisan $ RO. 17.50 Slušna igra. 19.30 Slavni virtuozi na O- 20.15 športna •. 21.20 Pisan koncert. 22.40 $ lahke glasbe. 23 •. Napovedi. Objave.

BERLIN 356.7-841 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Hamburg. 8.55 Bogoslužje. 10 Vesela glasba. 11.25 $ RO. 12 Pester 14 O- l5-30 Zabavna glasba. 16 Pester zabavni 18 Jesenski motivi. 19 Šport. 19.20 šramel $.20 •. 20.20 »Cliria« opereta. 22 •. 24 Stuttgart.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
9 Bernski mestni orkester. 9.20 Petje. 9.45 Orgelski $ (Q)- 10 Satoliško versko predavanje. 10.40 švicarska glasba.
11	Slušna igra. 12.25 O- l2-30 •■ 12A0 Koncert RO. 13.30 Zakaj sem srečen, če sem Švicar (govori gimnazijec). 13.40 Pripovedovanje v dialektu. 14 švicarske narodne pesmi. 15 Slušna igra. 15.45 Koncert harmonikarjev. 16.10 Plesna gl. (O). 16.55 Glasba iz pravljičnega sveta. 17.25 Sveto pismo vir moči za naše življenje. 17.45 Cerkvene pesmi. 18 Za bolnike. 18.5 šahovska ura. 18.30 Mladinska ura. 21 švicarske pesmi. 21.45 Komorna glasba.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
6 Hamburg. 8 Narodna glasba. 9 Bogoslužje. 9.30 Čelo 10 O- l1-30 Stare italijanske arije in stare nemške pesmi.
12	Berlin. 14 S čolnom po Odri. 14.30 O-15.30 Literarna ura. 16 Konigsberg. 18 Čtivo. 19 $ po željah v prid zimske pomoči. 22 •. 22.30 Nadaljevanje & po željah.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
9.30 •. 10 Prenos bogoslužja. 12.30 Koncert opernega orkestra. 14 Predava-
•nje. 14.15 O- 15 Kmetijska ura. 15.45 4 RO. 16.30 Predavanje. 17 Arije. 17.40 Predavanje. 18.10 Ciganski orkester. 19 ©. 19.25 Pevski 4. 20 Športna ®. 20.10 Slušna igra. 21 ®. 21.20 Orkestralni koncert. 22.30 •. Napovedi. Objave. 22.40 O- 23 • v angleščini. 23.15 Ciganski orkester.
BUKAREST 364.5-823 12 kw
8.30 Napovedi. 9.55 Prenos bogoslužja. 13.15 Napovedi. šport. 13.25 Opoldanski 4- 14.10 Napovedi. •. Objave. 14.30 Nadaljevaje 15.10 Kmetijska ura. 15.45 Narodne pesmi. 16.05 Kmetijski nasveti. 16.25 Narodni orkester.
19	Napovedi. Objave. 19.02 Zdravniške zanimivosti. 19.17 Fanfare. 19.58 Športna • . 20 Predavanje. 20.15 O- 21 Kronika. 21.15 Večerni koncert. (RO in solisti). 22 •. 22.10 Nadaljevanje 22.40 O. 23 Športna •. 23.15 O-
DUNAJ 506.7-592 100 kw
6 Hamburg. 8.20 O- 9-30 Stara glasba štirih narodnosti. 10 Bogoslužje. 10.30 O- 11 Kmetska nedelja. 12 Berlin. 14 Q. 14.50 Godalni kvartet iz švedske narodne pesmi. 16 Pester popoldanski 4- 18 Pestra prireditev. 18.40 Večerni 4 RO.
20	®. 20.10 Glasba iz »Fausta«, prenos iz Pariza. 1) Overtura iz opere »Faust«, Wagner. 2) Faustovo pogubljenje, Ber-lioz. 3) Faustova simfonija, Liszt. 4) Slika v vrtu (Faust), R. Schumann. 5) Me-fistofeles: Slika v ječi, Boito. 6) Nočna procesija, Rabaud. 7) Predigra, Gounod. 22.10 •. 22.30 Zabavna in plesna glasba. 24 Nočni
FRANKFURT 251-1195 25 kw
6 Hamburg. 8.45 Koncertna ura. 9.30 Klavirske skladbe. 10.30 Zborovno petje. 11.15 O- 13 Promenadni 4. 16 Popoldanski 18 Vesela vaška nedelja. 18.30 O-20 •. 20.10 »Carmen«, opera. 23.25 Plesna in zabavna glasba. 24 Stuttgart.
HAMBURG 331.9-904 100 kw
6 Hamburg. 8.35 O- 9-30 4 udruženja orkestrov. 10.30 Bogoslužje. 12 Berlin. 14 Otroška ura. 15 Vaška godba. 16 4 RO. 18 Slušna prireditev. 18.50 Kari Erb poje. 20 •. 20.10 II. ljudski 4. 22 •. 22.30 Frankfurt.
KOLN 455.9-658 100 kw
6 Jutranji 4. 8.15 Orgle. 10.15 O- H-30 Beethovnove skladbe. 12 Berlin. 14 Po-renske melodije. 15 Otroška ura. 16 Pester popoldanski 4. 19 Poziv tovarišem s fronte. 20 ®. 20.10 Madame Butterfly. 22 • . 22.30 Frankfurt.
konigsberg 291-1031 100 kw
6 Hamburg. 8 Q. 9.10 Bogoslužje. 12 O- 14.30 Zabavna glasba. 15.20 Pravljična igra. 16 Zabavni 4. 18 Stara in nova komorna glasba. 19 Poziv tovarišem s fronte. 20 «. 20.10 Večerni 4 RO in solistov. 22 ®. 22.40 Frankfurt.
LIPSKO 382.2-785 120 kw
6 Hamburg. 8 O- 8.30 Orgle. 9.30 Q po željah. 11.10 Neihška zborovna glasba. 12 Berlin. 14 •. 14.05 O- 15.30
alfr-
Murnček in mravlja, pravljica. 16 Pester pop. 4. 18 čtivo. 18.20 Schumann-ove pesmi. 18.50 Pestra ura. 20 •. 20.10 Prenos. 22 ®. 22.40 Frankfurt.
LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 7 O- 7-30 Jutranji pozdrav. 7.50 Poročila. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za dame. 11.55 Poročila. 11.55 Kmetijska ura. 12 Zabavni 4. 12.28 Otroška ura. 13 ®. Napovedi. 13.30 Francoske narodne pesmi. 14 ®. Napovedi. 14.15 Angleški koncert. 17.30 Ženska ura. 18.30 Napovedi. 18.45 4. 19 ®. 19.52 Georges Duhamel (Predavanje). 20.30 4. 20.45 Slušna igra. 22 ®. 22.05 Filmska glasba. 22.55 Plesna gl.
MONAKOVO 405.4-740 100 kw
6 Hamburg. 8 Bogoslužje. 8.30 Stara in nova italijanska klavirska glasba. 9 O- 10.30 Narodna glasba. 12 4 godbe na pihala. 13 O- 15 Otroška ura. 16 Narodne pesmi. 16.30 Zabavna glasba. 18 Koncertna ura. 19 Pestra slušna prireditev. 20 ®. 20.10 Nemški mojstri. 22 ®. 22.30 Frankfurt.
MILAN 368.6-814 50 kw
Glej Rim! 16.45 O- 17.15 Popoldanski 4 zabavne glasbe. 19.25 O- 21 4 godbe na pihaln. 22 Pester 4 RO. Plesna glasba; vmes ob 23 ®.
PARIZ 431.70-695 120 kw
6.30 ®. Napovedi. 6.40 4. 7.20 Pisan 4. 8 Koncert. 8.30 •. 8.40 4. 9 ®. Napovedi. 9.10 Mladinska ura. 10.15 Kmetijska ura. 10.45 4. 11 Slušna igra z glasbo. 11.20 Pogovor s poslušalci. 11.35 O-11.40 4. (Bordeaux.) 12.30 Kitara. 12.45 ®. 13.05 Prenos koncerta iz Niče. 13.40 Gospodarska ura. 14.20 4. 15 Slušna igra. 16.25 4. 17.05 Kronika. 17.20 Branje. 17.30 Pevski koncert. 18 Zanimivosti. 18.15 Predavanje. 18.30 Prenos koncerta iz Grenobla. 19 ®. Napovedi. 19.30 Violinski koncert. 20.15 Gospodarska ura. 20.30 Prenos iz gledališča. 22.30 ®. Napovedi. 4-
RIM 420.8-713 120 kw
8.30 ®. 11 Maša. 12 Pridiga. 12.30 Opoldanski 4. 13 ®. 13.45 Q. 16.45 O-
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
12.00: Operni spevi in odlomki (plošče): Bizet: Spev Dona Jose-a iz op. Carmen. Verdi: Spev Radame-sa iz op. Aida (Mario Šimenc). Do-nizetti: Spev iz op. Lucia di Lam-mermoor )Toti dal Monte). Mu-sorgsky: Monolog Pimena iz op. Boris Godunov (basist Griff). Dvorak: Spev iz op. Rusalka (Ada Sari). Smetana: Spev Marinke iz op. »Prodana nevesta«. Duet Janka in Kacela iz iste op. Rossini: Duet Almavive in Bartola iz. op. Sevilj-ski brivec (2ika Tomič in basist Tucakovič). Thomas: Poznaš-li de-
17.15 4 orkestra Cetra, 19.25 O- 20 •• 21 Operetni prenos. 23.: ®. 23.15 lesna
SOTTENS 443.1-677 100 kw
9.55 Zvonjenje. 10 Protestansko bogoslužje. 11 Nedeljski koncert. 12 O P° željah. 12.45 ®. 12.55 O Po željah. 14 O začetkih gledališča: Plantus in Feren-tius. 15 Lahka glasba. 15.45 Prenos z nogometne tekme. 16.45 Plesna glasba. 17.45 O- 18 Protestansko versko predavanje. 18.20 Verska glastaa. 18.40 Katoliško versko predavanje. 19 Simfonični spev. 19.20 Pevski 4. 19.50 O- 20 Športni pregled. 20.20 Klavirski koncert. 20.50 Koncert RO. 22.05 Zabavni glasbeni večer.
STRASBOURG 349.2-859 100 kw
6.30 ®. 6.40 Telovadba. 8 ®. 8.15 Glasba. 8.25 Za turiste. 8.30 ®. 8.40 Glasba. 9.10 4 RO. 9.40 Otroška ura. 10.20 španske pesmi na O- 10.45 Protestantsko bogoslužje. 11.30 Katoliško bogoslužje. 12 O- 12.30 ®. Napovedi. Objave. 13 4. 13.40 Gospodarska ura. 13.55 Predavanje. 14.10 O- 14.20 4. 15 Zabavni 4. 15.45 O- lg Glasbeni prenos iz Pariza. 16.25 4 orkestra. 17.15 Simfonični koncert. 19 ®. 19.30 Glasba. 20.15 Tauberjeve pesmi na O- 20.30 Prenaos opere. 21.10 O- 21.20 Pravljična opera. 22.30 ®. 23 Plesna gl.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
6 Jutranji 4. 8.30 ogoslužje. 9 Pestra glasba. 10.30 O- 12 Berlin. 14 Vesela otroška igrica. 14.30 O- 16 4 RO. 19 O-20.10 Plošče. 22 ®. 22.30 Frankfurt. 24 Nočni 4.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
6.30 ®. 6.40 4. 6.50 O- 7.50 4. 8.25 Oddaja za turiste. 8.30 ®. 8.40 4. 9 Radiožurnal. 9.15 Vzgojna ura. 9.45 Petje. 10.05 Gospodarska oddaja. 10.20 Orgle. 10.30 Zbori. 11 Deklamacije. 11.20 Pogovor s poslušalci. 11.35 Napevi. 11.45 Krajevne pesmi. 12.20 Koncert RO. 13 Dueti. 13.10 ®. 13.55 Zabavna opera. 15.15 Festival. 17 Jazz. 19.15 Orkestralna glasba. 19.30 ®. 20 Pevski koncert. 20.30 Prenos. 22.30 Lahka glasba. 22.45 ®. 23 Oddaja v španščini. 23.15 Plesna glasba.
želo?, iz op. Mignon. Saint Saens: Pomlad, ki prihaja, spev iz. op. Samson in Dalila (Maartje Offers). Massenet: Duet iz op. Don Quixote (T. Šaljapin in Oliva Kline). Don Quixotova smrt (T. Šaljapin).
12.45: Poročila.
13.00: Napovedi.
13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: J. Rixner: Navihanček, •polka. Borschel: Straussiana, suita Straussovih valčkov. Hruby: Melodije mojstrskih operet, potp. Bernard : Živjo valček, potpuri. J. Cow-ler: Povej cigan, zakaj tako lepo ti violina ppje, tango.
Bokedettek, 31 (Moka
14.00: Napovedi.
18.00: Zdravstvena tira: Napredek higijene v dravski banovini v zadnjih 20 letih (g. dr. Ivo Pire).
18.20: H. Rabaud: Nočni sprevod, simf. pesnitev (plošče).
18.40: Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline (g. Marijan Marolt).
19.00: Napovedi, poročila.
19.30: Nacionalna ura: Kako naj dvignemo poljedelstvo (dr. Dobra Todorovič).
19.50! Beseda k prazniku.
20.00: Orgelski koncert, g. prof. Matija Tome. Pred- in staroklasična doba: De Orto (ca 1500): Ave Ma-ria. Anton Brumel (ca 1500): Re-gina coeli. Arnold Schlick (ca 1511): Koral »Marija nežna roža«. Jan Sweelinck (1562—1621): Va-rijacije na koral »Moje življenje gre h koncu«. Girolamo Frescobal-di (1583—1644): Ganzona. Die-trich Buxtehude (1637—1707): Preludij in fuga fis-mol. Johann Pachelbel (1653 — 1706): Koral »Nedolžno Jagnje božje«. Jurij Bohm (1661—1733) Preludij in fuga C-dur.
20.45: Vsakemu nekaj. Koncert Radijskega orkestra: Nicolai: Uvertura k op. »Vesele žene Windsord-ske« Mozart: Menuett (D-dur). Ketelbey: Ura in parček iz Meisner-skega porcelana. Jaki: Ob morski obali, valček. R. Friml: Potpuri iz opte. Rose-Marie. Rubinstein: Perzijska suita: Romanje v Roknabad. Ples suženj. Hafisova oda. Cvetlično slavje v Schiras-u. Ziehrer: Potpuri iz opte. Potepuhi.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Kvartet mandolin: Oester-reicher: Dobrodošli. Zegnanje je, lendler. S. Savetti: Španska rapsodija. Mizerit: Slovenski odmevi. Marucelli: Patrol. Ruska matuška. Wagner: Koračnica drvarjev.
Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw
6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- Me" nu. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. Narodne pesmi. 12.40 O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Zabavni 4 RO. 13.40 Napovedi. •. Objave. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 4 RO. 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Predavanje. 18.20 Koncert tria žeželj -Kurilova - Džemanovič. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Drama Narodnega gledališča iz studia. 22 Napovedi. •. Objave. 22.15 O-
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
12 Zvonjenje. 12.01 Časopisna •. 12.20 Kuhinjska navodila. 12.25 O- 12-55 13.10 O- 13.50 Tržna •. 14 Službene vesti, 16.45 •. 17 časopisne vesti. 17.15 u. Koncert Štefanije Ščukanec (alt). 17.45
. Bosanske pesmi. 18. Ruske romance. 18.15 Prof. Stražnicki: Pomembnejše glasbene prireditve v tednu. 18.30 Fre-davanjPe. 18.50 6. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Slušna igra. 20.30 Zborov koncert. 21 Spomini na Azijo. 22 časopisne vesti. 22.15 Napovedi. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radip-roman.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
11 4 lahke glasbe. 11.15 Narodna glasba. 12.30 •. Napovedi. Objave. 12.45 Narodne pesmi. 13.20 Lahka in plesna glasba. 17.30 Izvlečki iz filmov. 18 Lahka glasba. 18.30 Narodna glasba. 19 Predavanje. 19.15 Pevski koncert. 19.45 Beethoven: Simfonija št. 7. 20.30 •. 20.55 Nadaljevanje Beethovnove simfonije. 21.50 Predavanje. 22 Plesna gl.
VARŠAVA 1339.3-677 120 kw
6.30 Verski spev. 6.35 O- 7 •■ 7-15 O-7.45 Telovadba. 8 Notranji pregled. 11.57 Napovedi. 12.3 Opoldanska oddaja. 13 Predavanje. 13.30 Notranji pregled. 15 Mladinska slušna igra. 15.30 Mladinska glasba. 16 Gospodarska poročila. 16.15 Znanstvena kronika. 16.30 Orkestralni koncert. 17.30 Klavirski koncert. 18 Oddaja za deželo. (Glasba in predavanje.) 18.30 Reportaža. 19.15 Glasbeni pregled za oktober. 20.40 •. Napovedi. Objave. 21 Simfonični koncert. 21.40 Literarna
•	. 22 Simfonični koncert. 22.30 Pevski 4. 22.55 Objave. Napovedi.
BERLIN 356.7-841 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Breslau. 8.20 O-8.30 4 za delavstvo. 10 Otroci pojo. 11.45 Ptice selilke na jesenski poti. 12 4 spodnjesaškega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15 O- 15-15 • in 4- 16-30 Literarna ura. 17.15 Klavirski 17.30 Ko se kade krompirjeva polja. 18 Zabavni 4 RO. 19 O- 20-15 stuttgart. 22 •. 22.30 Koln. 24 Prenos zabavnega koncerta z Dunaja.
BEROMuNSTER 540-556 100 kw
6.30 Jutranja telovadba. 6.50 O- 7 05
•	. Objave. Napovedi. 12 Napovedi, Nato španska in argentinska zabavna glasba na ploščah. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Zabavni 4. 13 švicarski teden. 13.10 O- 16 Plesna glasba. 16.30 Ženska ura. 16.59 Napovedi. 17 Koncert RO. 18 Otroška ura. 18.30 Sramljanje. 19.30 Prenos iz Poljske. S pesmijo in plesom po Maso-wiji. 20 Napovedi. •. 20.50 Vesela glasba (RO). 21.25 •. Napovedi. Objave. 21.30 Oddaja za izseljence.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
5.30 O- 6.30 Jutranji 4. 8.30 Zabavni 4 za delavstvo. 10 Otroci pojo. 12 4 RO. 14 O- 16 Konigsberg. 18.30 Violina in klavir. 19 Q. 20 •. 20.10 Pester ponedeljkov večer. 22 •. 22.15 Q. 22.30 Plesna in zabavna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8.40 •. 9 Prenosi bogoslužja. 12 Zvonjenje. 12.05 O- 13-20 4 vojaškega orke-stra.Z . 14.35 ».16.15 Pol yre za. dijake.
16.45. •. 17 Koncert opernega orkestra. 18.05 Predavanje. 18.35 Duet na harfi.
19	•. 19.25 Madžarske arije. 20.30 Predavanje. 21.30 •. 21.45 Koncert za gosli, čelo in klavir. 22.30 23.10 Ciganski orkester.
BUKAREST 1875.160 150 kw
6.30 Jutranja oddaja. 13.15 Napovedi. • . šport. 13.25 O 14-10 Napovedi. Objave. Radiožurnal. 14.30 Operni spevi, 15.20 Objave. 19 Napovedi. Objave. 19.02 Zanimivosti. 19.17 Pevski koncert. 19.40 Koncert RO. 20.10 Predavanje. 20.25 4 RO. 21.05 Predavanje. 21.20 Komorna glasba. 22 Šport. Radiožurnal. 22.20 Brahmsove pesmi. 22.45 Prenos 4- 23.45 Poročila.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4 vojaške godbe. 8.30 Breslau. 10 Otroci pojo. 12 Hamburg. 14 •. 14.10 4 RO. 15.30 Pestra koncertna ura. 16 MUnchen. 17 Sudetska lirika. 17.10 Miinchen. 18 Slušna prireditev z glasbo. 19 Plesna in vesela glasba.
20	•. 20.10 Pester večer. 21.45 O- 22 •. 22.30 4 RO. 24 Nočni 4.
FRANKFURT 251-1195 25 kw
6.30 Jutranji 4 vojaške godbe. 8.30 4 zao delih. 12 Hamburg. 14 •. 14.10 O-
15	Otroška ura. 16 # orkestra Otto Fricke. 18.30 Olimpijska dežela 1940. 19.30 O. 20 •• 20.15 Stuttgart, 22 •. 22.15 Poziv tovarišem s fronte. 22.30 Koln. 24 Pestra zabavna glasba.
HAMBURG 331.9-904 100 kw
6.30 Frankfurt. 10.30 4 RO. 12 4 spodnjesaškega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.25 Narodne pesmi. 16 Popoldanski 4. 18 O- 19 Zabavna glasba.
20	•. 20.10 »Ose von Sylt«, igra. ,21.10 Jesenska večerna glasba. 22 •. 22.30 Nočni 4.
I^KoLN 455.9-658 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 O- 7.10 4 vojaške godb®. 8.30 Šramel 4. 12 4 za oddih. 13.15 Hamburg. 14 •. 14.10 Pestre melodije. 15.30 O- 16 Popoldanski #. 18.10 Sodobna glasba. 19 O- 20 •. 20.10 Violinski 4.
21	Slušna prireditev, 22 •. 22.15 0- 22.30 22.30 Nočna in plesna glasba.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw
6.10 Gimnastika. 6.30 Jutranji 4 vojaške godbe. 8.30 Breslau. 12 4 spodnjesaškega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna gl.
16	Zabavna glasba RO. 18.10 Narodne pesmi. 19 O- 20 •. 20.10 Pestra slušna prireditev, 20,45 »Mihael Kramer« drama. 22 •. 22.35 Koln.
LIPSKO 382.2-785 120 kw
6.10 Gimnastika. 6.30 Jutranji 4. 8.20 Q. 8.30 Koncert za. delavstvo. 10 »Bobnar« igra. 12 4 draždanskega orkestra. 14 •. 14.10 O- I5 Narava v novembru. 15.20 O mladih kraljih in princesah. 15.40 O- I® P°P- 4- 18.20 Komorna glasba. 19 Pesništvo vzhodne marke. 20 •. 20.10 Verdijev ciklus. II, Lombardina pri križarski vojski. 22 •, 22,30 Nočna .glasba.
-rtll
LUXEMBOURG 1293-230 200 kw
6.30 •. 7 O- 7-30 Jutranji pozdrav. 7.50 Poročila. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za dame. 11.55 Poročila. 11.55 Kmetijska ura. 12 Zabavni koncert RO. 12.28 Otroška ura. 13 •. Napovedi. 14.15 Angleški 4- 17.30 ženska ura. 18.30 •. Napovedi. 18.45 4. 19 •.
20	Prenos iz Pariza. 20.45 4. 22 •. 22.35 Petje. 22.55 Plesna glasba.
MONAKOVO 405.4-740 100 kw
6.30 Frankfurt. 8.30 O- 11 O- 12 I delavske godbe. 13.15 4 RO. 14 •. 14.15 Koln. 16 4 plesnega grkestra. 18 Literarna Ura. 18.20 Koncertna ura. 19.15 4 plesnega orkestra. 20 •. 20.10 Straussov večer. 21.20 Komorna glasba. 22 •. 22.20 O- 22.30 Dunaj.
MILAN 368.6-814 50 kw
Glej Rim! 17.15 Plesna glasba. 19.30 Pester 20 •. 21 »Bolero«, komedija. Plesna glasba; vmes ob 23 •.
PARIZ 431.70-695 120 kw
8.30 •. 8.40 f 9 •. Nap. 9.10 Pren. 9.30 Vzgojno predavanje. 10 Prenos iz Grenobla. 11 Napevi. 11.10 Klavir. 11.20 Poranjc. 11.40 Zgodovinsko predavanje. 11.50 4 zabavne glasbe. 11.20 Violinski koncert. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Petje. 13.30 Oddaja za turiste. 13.40 Strasbourg (koncert). 14.20 Napevi. 14.30 Vzgojno predavanje. 15 O- 15-05 Prenos koncerta iz Niče. 15.45 Saksofon. 16 Predavanje. 16.25 17.20 Gospodarska ura. 17.35 Violinski in klavirski koncert. 18.15 Ljudje in knjige. 18.30 Orgle. 19 Napovedi. •. Objave. 20.30 Slušna igra.
21	4 komorne glasbe.
RIM 420.8-713 120 kw
8 •. 11.30 4 orkestra Gnecco. 12.30 Pestre melodije. 13.20 Ritmična glasba.
. .i..... .	.. ^'J&u ~ _Vi
lmkt l
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
9.00: Napovedi, poročila.
9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Introitus: Gaude-amus omnes. Missa in a-mol (J. Rheinberger) op. 197 za mešani zbor in orgle. Griesbacher: Gradu-ale: Tinute Domino, dr. Witt's: Ju-storum animae — offertorij. Co-munio: Beati mundo corde.
10.15: Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik).
10.30: Prazničen koncert Radijskega orkestra: Grieg: Peer Gynt, suita: Jutranje razpoloženje — Ožina smrt — Anitrin ples — V dvorani gorskega kralja — Ingridino žalovanje — Arabski ples — Peer Gyn-tov povratek — Solvejgina pesem. Adamič: Gregorčičevim manom. Rust: Heroična legenda. L. Mayne: Jesenske sence, sentim, melodija. Ipavic: Na grobu. Urbach: Iz Mozartovega carstva, fantazija. Ber-
14 •. 16.40 Mladinska ura. 11 t. 17.15 Planinski 19.30 4 orkestra Ganidiosi. 20 •. 21 »Oberon, opera. • in plesna gl.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
12.29 Napovedi. 12.30 4. 12.45 •. 12.55 Nadaljevanje 4. 16.59 Napovedi. 17 #. 18 Jazz. 18.40 Esperanto. 18.50 O-19.15 Pisan spored. 19.50 •. 20 Koncert RO. 21.10 Francoske narodne pesmi. 21.30 Oddaja za izseljence.
STRASBOURG 349.2-859 100 kw
6.30 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 Kronika. 11.50 Zabavni 4. 12.30 •. 12.55 Prenos iz Pariza. 16.25 4. 17.05 Predavanje. 17.20 Gospodarska ura. 17.35 Sonate za gosli in klavir. 18.15 Kmetijska ura. 18.30 Orgelski koncert. 19 •. 19.30 Petje. 20 •. 20.15 O po željah. 20.30 Zabavna glasba: 21.10 Gledališka oddaja. 22.30 •.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
6.30 Frankfurt. 8.30 O- 1° »Bobnar«, igra. 10.30 Narodna glasba. 12 4 RO. 13.15 4 za oddih. 14.15 O- 16 Popoldanski 4 pestre glasbe. 18 O- 19 0 tobaku. 20 •. 20.15 Plesna glasba. 22 •. 22.30 Koln. 24 Frankfurt. 2.00 Nočni 4.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
6.30 •. Napovedi. 6.40 4. 7.50 Orkestralna glasba. 8 4. 8.25 Poročila. 8.30 Koncert. 8.40 •. 9 4 (Tour Eiffel). 12.15 Gospodarska ura. 12.30 4 orkestra Locatelli. 13.05 Jazz. 13.10 •. 13.25 Valčki. 13.45 Francoske operete. 14.05 Gospodarska ura. 14.20 Orkestralna gl. 15.05 Vzgojno predavanje. 15.35 Napevi. 15.45 Prenos 4- 16.45 Deklamacije. 17 Zabavna igra. 17.45 4. 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.30 •. Napovedi. 20.30 Prenos. 22.45 •. 23 Oddaja v španščini. 23.15 Plesna glasba.
'elcuc-L.n.i,^
T- - ■
nard: Elegija. Weninger: Zima, pa-rafraza. Ailbout: Poveličanje, re-lig. slika.
12.00: Akademski pevski kvintet:
Foester: Večerni ave. Mirk: Jutro. Prohazka: Zabučale gore. Ko so fantje proti vasi šli. Srce je žalostno. Ni mi volja. Gor čez izaro. Oj Doberdob. Vilhar: Zalostinka. Pre-lovec: Poljana toži. Foerster: Umrl je mož. Gallus: Ecce quomodo mo-ritur iustus. Beati mortui.
13.00: Napovedi.
13.20: Koncert za dve violini. Izvajata g. prof. Karlo Rupel in gdč. Francka Ornikova. Bach: Koncert za dve violini v d-molu. Vivace — Largo, ma non tanto — Allegro, Corelli: Pastorale iz božičnega koncerta. Vivaldi: Koncert za dve violini v d-molu. Allegro — Largo — Allegro.
(Oddaja prekinjega od 14. do 19.)
19.00: Napovedi, poročila.
19.30: Nacionalna ura.
19.50: Nad grobovi (plošče): Sain Saens: Ples okostnjakov (filharm. ork.) Hegar: Tabor mrtvih (zbor moravskih učit.) Wagner: Tristan in Isolda, odlomek. (Simf. ork. iz San Frančiška). Glinka: Polnočna revija (Fjodor Siljapin). Ravel: Zalostinka za ranjko kraljično (umetn. konc. dr. Colonne.)
20.30 Mrtvi govore — slovesna zvočna igra (člani rad. igr. družine).
21.15: Tih spomin (koncert Radijskega orkestra): Ketelbey: Svetišče srca; Urbach: Iz Handlovega bogastva, fant.; C. Franck: Panis an-gelicus; Urbach: Pobožni Bach, fant.; Ketelbey: Nabožna ura, re-verie.
22.00 Napovedi, poročila.
22.15: Spominu rajnih (plošče): Rah-maninov: Preludij (ork.) Čajkovskij: Žalostna pesem (ork.) Fi-bich: Ob mraku, sinf. slika (čl. ork. beri in. drž. opere). Respighi: Pinije ob katakombah (sinf. ork.). Pinije ob cesti Appia (sinf. ork.) Bloom: Samota (ork. P. White-mann).
Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw
6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- Menu. 10 Prenos bogoslužja iz cerkve Kristusa Kralja. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje, nato Bachova dela na O- 12.40 O-13 Radiodnevnik. 13.10 Zabavni 4 RO. 13.40 Napovedi. •. 16.40 Napovedi. 16.45 Narodni RO. 17 Narodne na haromniki. 17.15 Zabavni koncert RO. 18.15 Predavanje. 18.35 Violinski 4 na O- 19-15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Narodne pesmi. 20.30 Komorni 4 na O- 21.30 Predavanje. 21.45 Narodna glasba (O). 22 Napovedi;^*. 22.15 Vokalni koncert ge. Ine Tabori.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
Prenos bogoslužja iz Markove cerkve. 12 Zvonjenje. 12.01 Duhovna glasba, O-17 Koncert duhovne glasbe. 19 19.10 Italijanščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Komorni koncert. 20.30 Koncert duhovne glasbe. 22 •. 22.15 Napovedi. 22.30 Radi o-roman.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
9.30 Prenos bogoslužja. 11 Vojaška godba. 11.15 Svartet »istrica« izvaja narodne pesmi. 11.45 Nagovor prosvetnega ministra. 12 Zborov koncert. 12.30 •. 12.45 Narodna glasba. 13.20 Lahka in plesna glasba. 16.30 Družinska ura. 17.30 Vojaška godba. 18.30 Zabavni 4. 19 Narodna glasba. 19.15 Predavanje. 19.30 RO in solisti. 20 Zborov koncert. 20.30 • . 21.50 Tedenski pregled. 22 Plesna glasba.
VARŠAVA 1339.3-677 120 kw
7.15 Verski spev. 7.20 4 RO. 8 •. 8.15 O- 9 Prenos bogoslužja. 10.30 Q. 11.57
Napovedi. 12.03 4 RO. 13.17 Mladinska glasba. 14.45 Mladinski roman. 15 Oddaja za deželo. 16 Predavanje. 16.30 Klavirski koncert. 17 Slušna igra. 17.50 Narodni koncert. 19.20 Prenos. 19.50 O-20.30 Športna ®. 21 Pevska in glasbena lirična scena. 22 Odlomek iz romana.
22.15 4- 23 •. Napovedi. Objave. *
BERLIN 356.7-841 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.20 O- 8.30 Miinchen. 10 Konigsberg. 12 Frankfurt. 14 •. 14.15 O- 15-15 Veseli zvoki. Pl. 16 Konigsberg. 17.30 Jesenski motivi. 18 Operetna glasba. 20 •. 20.20 »Alzira« - tragedija. 22 ®. 22.30 Hamburg. 24 Stuttgart.
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
12 | RO. 12.29 Napovedi. ®. 12.40 4 RO. 13.20. O- 16 Simfonična glasba na ploščah. 16.30 Domače pravljice. 16.59 Napovedi. 17 Lausanne. 18 Komorna glasba. 18.15 Na praznik vseh vernih duš. 18.35 Smrt in deklica. 19 Vivaldi: Veliki koncert za soli in orkester. 19.10 Politični pregled. 19.25 Napovedi. Objave. ®. 19.45 O- 20 05 Uvod v prenos. 20.15 Simfonični koncert. 21.20 Predavanje. 22.10 Orkestralna glasba. 22.25 Napovedi. Objave. •.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
5.30 O- 6-30 Frankfurt. 8.30 Miinchen. 10 Konigsberg. 12 | RO. 14 •. 14.10 Pestra glasba. 16 Popoldanski 4 RO. 18 Gu-tenbergova življenjska slika. 18.30 Otroške pesmi. 19.15 Nemška narodna pesem. 20 •. 20.10 Izsušeni potoki v Južnem Ki. taju. 21 Stuttgart. 22 •. 22.35 Halburg.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
9.30 ®. 10 Bogoslužje. 11 Salonski kvintet. 12 Zvonjenje. 12.10 Koncert opernega orkestra. 12.45 •. Nato nadaljevanje 4. 13.40 Predavanje. 14,0-15.30 16.15 Predavanje. 16.45 4 RO. 18. Predavanje. 18.30 Pevski 4. 19 •. 19.25 O- 28.30 Orkestralni 21.40 •.
BUKAREST 364.5-823 12 kw
6.30 Jutranja oddaja. 13.15 Napovedi. • . Šport. 13.25 Opoldanski 14.10 Napovedi. Objave. •. 14.30 4. 15.20 Raznoterosti. 19 Napovedi. Objave. 19.17 4 zabavne glasbe. 20 Predavanje. 20.15 Orgelski koncert. 20.50 Predavanje. 21.05 Simfonični koncert RO. 22 šport. ®. 22.20 Nadaljevanje simfoničnega koncerta RO. 22.45 Prenos 23.45 •.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
7.10 O- 8 30 Frankfurt. 9.45 4 kvarteta. 12 Opoldanski 4 orkestra. 14.10 W. 15.45 Pesmi. 16 Popoldanski 4 kulturnega orkestra. 17 Pravljice. 17.10 Nadaljevanje 4. 19 Pesmi o ljubezni, prenos iz Stockholma. 20 ®. 20.10 Leipzig. 22 ®. 22.35 Hamburg. 24 Stuttgart.
FRANKFURT 251-1195 25 kw
6.30 4 RO. 8.30 4 zabavnega orkestra. 10 Sonigsserg. 12 $ deželnega orkestra.
14 •. 14.10 Nordijska glasba. 15 Pesmi sodobnih komponistov. 16 4 deželnega orkestra. 18 Književna ura. 19.30 Pester večerni 4 godalnega orkestra in solistov. 20 •. 20.15 Zabavni 4. 21 Stuttgart. 22 • . 22.35 Zabavna in plesna glasba. 24 Stuttgart.
HAMBURG 331.9-904 100 kw
6.30 Frankfurt. 10.30 4 vojaške godbe. 12 4 spodnjesaškega orkestra. 13.15 Frankfurt. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.25 Operetna glasba (O)- 16 Pester popoldanski 4 RO in solistov. 17.15 Pestra ura. 18 Slušna prireditev. 19 4 RO. 2P0 •. 20.10 Slavnostni 4. 22 •. 22.30 Zabavna in plesna glasba.
KoLN 455.9-658 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 7.10 Frankfurt. 8.30 Miinchen. 10 O- H-30 Mlade deklice pojo. 12 4 RO. 14 Kolnske melodije. 16 Pester popoldanski 4. 18.15 Schumann: Trio v F- duru. 19.05 4 komornega orkestra. 20 •. 20.10 Nadaljevanje 4. 21 Slušna igra. 21.15 O- 22 •-22.15 O. 22.30 Hamburg.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw
6.10 Gimnastika. 6.30 Frankfurt. 8.30 Miinchen. 10 Hunski grobovi. 11 Angleščina. 12 Frankfurt. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.40 Pravljice in pesmi. 16 4 RO in solistov. 18.20 Sonata v cis-molu za brač in klavir. 19 4 RO. 20 •. 20.20 Pestra slušna prireditev. 22 •. 22.35 4 godbe na pihala.
LIPSKO 382.2-785 120 kw
6.10 Berlin. 6.30 Frankfurt. 8.20 O-8.30 Koln. 10 Konigsberg. 12 Frankfurt. 14 C, nato O- 18 Pester pop. koncert, igra RO. 18.20 Koncertna ura. 19 Izbrana glasba. 20 •. 20.10 Paganini - slušna prireditev. 22 ®. 22.30 Hamburg.
LUXEMBOURG 1293-230 200 kw
6.30 ®. 7 O- 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 Poročila. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za dame. 11.55 Poročila. 11.45 Versko predavanje. 12 Koncert angleške glasbe. 12.28 Otroška ura. 13 ®. Napovedi. 13.35 Predavanje. 14 ®. 14.05 O- 14.15 Angleški 4. 17.30 Ženska ura. 18.30 ®. 19.10 Pisan spored. 20.45 »Beethoven« (Prenos iz gledališča). V odmorih. Napovedi. ®.
MONAKOVO 405.4-740 100 kw
6.30 Frankfurt. 8.30 | RO. 10 Koln. 11 4 komornega tria. 12 4 RO. 14 ®. 14.15 Zabavni 4. 15 Otroci igrajo. 16 Konigsberg. 18 Čtivo. 1820 Koncertna ura. 19.15 Pester program. 20 ®. 20.10 Glasba o ljubezni. 21.10 Klavirski 4. 22 ®. 22.30 Hamburg.
MILAN 368.6-814 50 kw
Glej Rim! 17.15 4 orkestra Cetra. 19.30 O- 20 9. 21 »Oberon«, opera. ®. in plesna glasba.
PARIZ 431.70-695 120 kw
6.30 ®. Napovedi. Objave. 6.40 Koncert. 7.20 Prenos 4. 8.15 4 zabavne glasbe. 8.30 ®. 8.40 4. 9 ®. Nap. 9.10 Pren.
10	Prenos 4. 11 4 orkestra. 11.80 Koncert vojaške godbe. 12 Napevi. 12.45 ®. Napovedi. 13.05 4 vojaške godbe. 13.30 Turistična ura. 13.40 4 zabavne glasbe. 14.05 Napevi. 14.20 Slušna igra. 15.05 4. 15.45 Klavirski 16 Branje. 16.15 Koncert. 15.45 Klavirski 4. 16 Branje. 16.15 4. 17.05 Kronika. 17.35 Vokalna glasba. 18 Napevi. 18.30 Prenos koncerta iz Niče. 19 ®. Napovedi. 19.30 Napevi. 20.15 Pisan koncert. 20.80 Prenos iz opere. V odmorih ®. Napovedi.
RIM 420.8-713 120 kw
8.30 ®. 11 Maša. 12.30 O- 13-15 4 R0-13.45 O- 14 •• 16 40 Mladinska ura. 17 ®. 17.15 Pester pgpoldanski 4. 19.30 O-20.20 ®. 21 Tripolis, dežela ljubezni, komedija. Pester program. 23 ®. 23.15 Plesna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
12.29 Napovedi. 12.30 O- 12-45 ®. 12.55 4. 17.25 O- 18 Otroška ura. 18.30 Otroške pesmi. 18.50 Predavanje. 19 Mozart: Simfonija št. 35. 19.20 Vokalni kvartet. 19.30 Gledališka kronika. 19.40 Poljska in Madžarska v očeh Čehoslova-ške. 19.50 ®. 20 Chopin: Koncert št. 2, op. 21 (Plošče). 20.30 Zabavna igra. 21.50 Orgelski . 22.10 »Vsiljenec« (slušna igra). 12.40 Nadaljevanje orgelskega koncerta.
STRASBOURG 349.2-859 100 kw
6.30 ®. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 Kronika. 7.30 Prenos 4. 8 ®. 8.15 Glasba. 9 ®. 9.10 Prenos 4. 9.30 Prenos pon-tifikalne sv. maše. 10.45 Beethoven: Violinski 4 v D-duru. 11.30 Govor ob prazniku. 11.50 Prenos glasbe Republikanske garde iz Pariza. 12.30 ®. Napovedi. 12.55 Pariz. 13.30 Turistika. 13.40 Pisan 4. 14.20 O- 15 05 Komorna glasba. 16 Predavanje. 16.25 4. 17 Simfonični koncert. 18.40 Brahms: Štiri resne pesmi. 19 ®. 19.30 Pisan spored. 20.15 O' 20 ®. 20.15 O- 20.30 Verska glasba. 21.30 Lirična legenda. 22.30 ®. Napovedi.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
6.30 Jutranji 4 (O)- 8-30 4 RO. 10 Sonigsberg. 11.30 Narodna glasba. 12 Frankfurt. 14 O- 16 Breslau. 19 Slušna prireditev. 20 ®. 20.10 Slušna igra. 21 Haydnov ciklus. 22 ®. 22.30 Zabavni •4. 24 Beethovnove skladbe.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
6.30 ®. Napovedi. 6.40 4. 7.50 Orkestralna glasba. 8 4. 8.25 Poročila. 8.30 Koncert. 8.40 ®. 9 4 (Tour Elffel).
11	Vzgojno predavanje. 11.30 'O- 12.45 Zabavna igra. 13.10 ©. 13.45 Lahka gl. 14.05 Vzgojno predavanje. 14.20 4 RO-15.35 Napevi. 16 Operete. 16.45 Klasična glasba. 17.15 Glasbena komedija. 17.30 Zanimivosti. 17.45 Orkestralna gl. 18.30 Vzgojno predavanje. 19 Predavanje. 19 Predavanje. 19.30 ®. 20.15 Lahka glasba. 20.30 Večer zabavne igre. 22.30 Plesna glasba. 22.45 ®. 23 Oddaja v španščini. 23.15 Plesna glasba.
Stetk, 2.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
12.00: Verdi: Requiem: Requiem e kyrie. Dies irae (Plošče). (Zbor in ork. Milanske »Scale«).
12.45: Poročila.
13.00: Napovedi.
13.20: Verdi: Requiem: Domine Je-su Christe (plošče). Sanctus, Sanc-tus. Agnus dei. Lux aeterna luce-at eis. Libera me (zbor in ork. Milanske »Scale«).
14.00: Napovedi.
18.00: Mladinska ura: Spominu naših mladih umrlih pesnikov in pisateljev (g. prof. Fr. Vodnik).
18.15: Mladinska ura: November v naravi (g. Miroslav Zor).
18.30: Meyerbeer: Ples z bakljami (plošče), (berlinski filharm. ork.)
18.40: Vzgoja v družini, II del (g. dr. Stanko Gogala).
19.00: Napovedi, poročila.
19.30: Nacionalna ura.
19.50: Prirodopisni kotiček.
20.00: Koncert pevskega zbora z Je-žice: Vojaške pesmi: Zirovnik: Slovenski fantje. Marolt: Oblaki so rudeči. Kdo bo listje grabil. Polje, kdo bo tebe ljubil. Volarič: Slovo. Marolt: Nocoj je en lep večer. Mi-helčič: Nebo žari. Ti boš pa doma ostala. Zbogom gore. Pismo. Atek je padel — nebo žari. Cerar: V hladni noči. Spavajte v Bogu junaki.
21.15: Pevski koncert ge. Mile Koge-jeve, čl. opernega gledališča. R.
Strauss: Vseh vernih duš dan. G. Krek: Pa ne pojdem prek poljan. Wagner: Bolesti: a) Sanje, b) V rastlinjaku. Klemenčič: Jezusa ljubim. Vabilo. Gounod: Ave Maria.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Duet klavirja in harmonija:
Rebikov: Pesem brez besed. Kienzl: Evangeljnik. Lomare: La Passion. Liszt: Les preludes. Saint Saens: Heroična koračnica.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- Menu. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje, nato Tamburaški RO. 12.40 O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. Objave. 16.45 O. 17 Zdravniška ura. 17.20 Zabavni koncert RO. 18.15 Glasbeni portreti. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Humor. 21 Narodne pesmi. 21.30 Koncert havajskega kvarteta. 22 Napovedi, #, 22.15 Q.

ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Verdi: »Requiem« (Q). 13.35 •. 16.50 •. 17.15 Otroška ura. 19.10 •. 19.30 Nacionalna ura. 20 Prenos koncerta iz Marijine cerkve. 21 Haydn: Sedem besedi Kristusovih (Zagrebški kvartet). 22 •. Napovedi.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Zabavni koncert. 12.30 •. 12.45 Zabavni S. 13.20 Lahka in plesna glasba. 14 Narodna glasba. 17.30 Otroška ura. 18.30 Lahka glasba. 19 Predavanje. 19.15 Violinski koncert. (Prenos iz Varne.) 19.45 »Faustovo pogubljenje« v odmorih poročila. 21.30 Plesna glasba. 21.50 Predavanje. 22 Plesna glasba.
VARŠAVA 1339.3-677 120 kw
6.30 Verski spev. 6.35 O- 7 •. 7.15 O-8 Prenos bogoslužja. 9 Notranji pregled. 11.57 Napovedi. 12.03 Opoldanska oddaja. 13 Notranji pregled. 15 Koncert kvarteta. 16 Gospodarska ura. 16.15 Predavanje. 17.05 Vojaško predavanje. 17.20 Solistični 18 Oddaja za deželo. 18.30 Naš jezik. 19 Salonska glasba. (RO). 20.40 •. Napovedi, Objave. 21 $. 21.30 Literarni večer. (Recitacije in predavanja o življenju in smrti.) 22 Nabožna glasba. (O)- 22.55 Napovedi. Objave.
BERLIN 356.7-841 100 kw
6.10 Tlovadba. 6.30 Breslau. 8.20 O-8.30 Breslau. 9.30 Veseli zvoki. 10 Mladina in knjige. 12 Stuttgart. 14 •. 14.15 Hamburg. 15 Erma Sack poje (O)-15.15 •, nato vesela glasba. 16.30 Pestra ura. 16.50 Sodobna komorna glasba. 18 Zabavna glasba. 19 Zvočni film in plesna glasba. 20 •. 20.10 Pevci in vir-tuozi (O). 21 4 RO. 22 •. 22.30 Zabavna in plesna glasba, 24 Nočni koncert RO.
BEROMttNSTER 540-556 100 kw
6.30 Jutranja telovadba. 6.50 O- 7.05 • . Objave. Napovedi. 12 Napovedi. Nato 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 O- i6 »Car in tesar« (odlomki iz opere.) 16.30 Ženska ura. 16.59. Napovedi. 17 Mozart: Andante in Finale iz Praške simfonije. 17.50 Klasična glasba za dan Vseh vernih duš, 18 Otroška ura. 18.30 Beethoven: Waldsteln (sonata). 19.15 O- 19.30 Napovedi. •. 19.45 Italijanščina. 20.10 Prenos iz cerkve: Bachova dela. 21.25 Slušna igra za dan Vseh vernih duš.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
5.30 O- 6.30 Jutranji f 8.30 $ za delavstvo. 12 $ vojaške godbe. 13.15 Stuttgart. 14 •,"i4.l0'O- 16 Zabavni' £ RO,
18.20 Nemška operna glasba (O)- 19 Nemci na vzhodu. 20 •. 20.10 Zabavna glasba. 20.30 Izmenjava programa z Londonom. 21.15 Zabavna in plesna glasba. 22 •. 22.30 Zabavna in plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
9.40 •. 10 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje. 12.05 14.35 •. 16.15 Dijaška ura. 16.45 •. 17 Predavanje. 17.30 Orgelski koncert. 18 Predavanje. 18.30 $ RO. 19 •. 19.25 Predavanje. 19.45 Prenos . 21.50 O- 23 •.
BUKAREST 364.5-823 12 kw
6.30 Jutranja oddaja. 13.15 Napovedi.
•	. Šport. 13.25 Opoldanski 14.10 Napovedi. Objave. Poročila. 14.30 Salonski RO. 15.20 Objave. 19 Napovedi. Objave. 19.02 ZaKnimivosti. 19.17 Koncert zabavne glasbe. 20 Predavanje. 20.15 Glasbena slika. 21.30 Klavirski 20 Šport.
•	. 22.20 O- 22.55 Prenos iz kavarne. 23.45 •.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 Breslau. 12 Pester opoldanski 13.15 Stuttgart. 14 14,10 O- 15.50 O- 16 Leipzig. 18 Literarna ura. 18.15 Pesmi. 19 Beethoven: Sonata v C- molu za violino in klavir, op. 30, št. 2. 20 •. 20.10 Slušna prireditev. 20.50 Joh. Brahms: I. Simfonija v C- molu, op. 68. 22 •. 22.30 $ RO. 24 Berlin.
FRANKFURT 251-1195 25 kw
6.30 Koln. 8.30 £ za oddih. 12 Stuttgart. 14 •. 14.10 O- 16 Popoldanski 18.30 Mladi godbeniki igrajo. 19.30 O-20 0. 20.15 Komorna glasba za violino in klavir. 21 Nova nemška zabavna glasba. 22 •. 22.30 Dunaj. 24 Nočni
HAMBURG 331.9-904 100 kw
6.30 Soln. 10.30 Dopoldanski L 12 £ mestnih godbenikov iz Bremena. 13.15 Stuttgart. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.25 R. Strauss: Sonata v As. duru, op. 18, za violino in klavir. 16 opoldanski 18.15 Chopinove skladbe. 19 »Marta«. 20 •. 20.10 Pester večerni program. 22 •. 22.35 Dunaj.
KOLN 455.9-658 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Zabavni 8.30 O- 12 Opoldanski f 13.15 Stuttgart. 14
•	. 14.10 Pestre melodije. 15.30 O- 16 Zabavni $ RO. 18.20 Zborovni 19.05 Zabavni 21 Slušna prireditev. 22 •. 22.15 Izbrana glasba. 23 Dunaj.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw
6.10 Gimnastika. 6.30 Zabavni 8.30 Breslau. 12 Stuttgart. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.40 Otroške pesmi. 16 Zabavni Q. 19 Solistovski 20 •. 20.10 Pester večerni program. 22 •. 22.40 | RO.
LIPSKO 382.2-785 120 kw
6.10 Berlin. 6.30 Koln. 8.20 O- 8-30 Breslau. 12 £ vojaške godbe. 13.15 Stuttgart. 14 • in O- 15-20 Otroci koncerti-rajo. 16 Zabavni popoldanski ž. 18.20 Q.
18.30 Literarna ura. 19 Pestra ura. 20 9. 20.10 Pester večerni program in 4- 22
•	. 22.30 Dunaj.
LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. 7 O- 7-30 Jutranji pozdrav. 7.50 Poročila. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za dame. 11.55 Poročila. 12 Orkestralni koncert. 12.28 Otroška ura. 13 •. Napovedi. Objave. 13.05 Pisan spored. 14 •. Napovedi. Objave. 14.15 Angleški 17.30 Ženska ura. 18.30
•	. Napovedi. 19.10 Zabavni spored. 21.45 Zanimivosti. 22 •. 22.05 Vokalni koncert zbora luksemburške stolnice. 22.40 Simfonični koncert.
MONAKOVO 405.4-740 100 kw
6.30 Koln. 8.30 O- 11 4 RO. 12 4 vojaške godbe. 13.15 4 RO. 14 •. 14.15 Hamburg. 16 Pestra glasba. 18.20 Koncertna ura. 19.15 | po željah. 20 20.10 Prenos. 21 4 RO. 22 •. 22.40 Pestra nočna glasba.
MILAN 368.6-814 50 kw
Glej Rim! 17.15 Nabožna glasba. 20
•	. 21 Maša z Requiemom. Orgelski 4-23
PARIZ 431.70-695 120 kw
6.30 Napovedi. Objave. 6.40 Koncert. 7.20 Prenos $. 8.15 4 zabavne glasbe. 8.30 •. 8.40 4. 9 •. Nap. 9.10 Pren. 4. 10 Strasbourg (4). 11 Predavanje. 11.50 4. 12.30 Zanimivosti. 12.45 9. Napovedi. Objave. 13.20 Napevi. 13.30 Turistična
•	. 13.35 4. 14.20 Gospodarska ura. 14.35 Pisan spored. 15.10 Vzgojno predavanje. 16 O- 16.20 Prenos koncerta iz Niče. 17.05 Kronika. 17.20 Gospodarska ura. 17.30 Razni skladatelji. 18.05 Napevi. 18.15 Književna •. 18.30 Koncert zabavne glasbe. 14 •. 19.30 Violinski 4. 19.45 Slušna igra. 20.15 Gospodarska ura. 20.30 Verdi: Requiem. 22.30 •. Napovedi. 22.45 4 pisane glasbe.
RIM 420.8-713 120 kw
3 9. 11 Maša. 13 9. 16.40 Mladinska ura. 17 9. 17.15 Nabožna glasba. 19 9. 20.20 9. 21 Maša z requiemom. Orgelski
4. 23 9.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
10.10 šolska ura. 12.29 Napovedi. 12.30 4. 12.45 9. 12.55 4. 16.59 Napovedi. 17 Koncert. 18 Mladinska ura. 18.50 O- 19-15 Pisan spored. 19.50 9. 20 Valčki. 21 Koncert RO. 22.05 Branje. 22.20 Jazz.
STRASBOURG 349.2-859 100 kw
6.30 9. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 Kronika. 11.50 4. 12.30 9. Napovedi. 12.55 Glasbeni prenos iz Pariza. 16.25 4. 17.05 Turistična kronika. 17.20 Gospodarska ura. 18.30 Orkestralni koncert. 19 9. 19.30 Glasbena oddaja. 20 9. Napovedi. Objave. 20.10 O- 20.30 Verdi: Re-qu!em (Izvaja Narodni orkester in zbor). 22.30 9. Napovedi.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
6.30 Koln. 8.30 Breslau. 11.30 Narodna glasba. 12 Opoldanski 4 RO. 14 Pestra ura. 16 Leipzig. 18 O- 19 4 london-
skega filharmoničnega orkestra. 19.15 Slušna prireditev. 20 9. 20.10 Plesni večer. 21.15 Nove skladbe. 22 9. 22.30 Dunaj. 24 Frankfurt. 2 Berlin.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
6.30 9. Napovedi. 6.40 4. 7.50 Orkestralna glasba. 8 4. 8.25 Poročila. 8.30 Koncert. 8.40 Poroč. 9 4 (Tour Eiffel).
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
12.00: Polke, valčki in koračnice (plošče): Z roko na srce, polka (ork. harmonik). Vesela misel, polka (orkester harm.) Palček, lendler (ork. pihal). Fips in Faps (harmonika). Grasser: Štajerski zvoki (instr. trio). Odmevi iz Koroške (isti). Rosas: Po valovih (plesni ork.) Ivanovici: Donavski valovi (isti). Lambert: Mali kaplar, koračnica. Fučik: Veseli vaški kovač, koračnica. Katra in France, valček. Ribice v potoku, polka. Sem hodil za Savo. pesem. Dunajski humor, koračnica.
12.45 Poročila.
13.00: Napovedi.
13.20: Vesele popevke (plošče): Ti-chy: Veseli godec, polka. Stebilsky: Še enkrat, tango. Dobeš: Nad Gra-nado. Vacek: Gozdna polka. Iz vojašnic, koračnica. Stebilski: Pesem o domovini, tango. Bili smo in bomo, koračnica. Handel: Našim lovcem, venček. Nikodem: Tvoja mala usta, tango. Stelibsky: Ljubavne sanje, tango. Trojan: Ljubica, polka. Sykora Blondis: Jen si dej, polka.
14.00: Napovedi.
18.00: Za boljšo voljo, igra Radijski orkester: Gregorc: Triglav, moj dom, koračnica. Pahor: Naši mladini, valček. Rossini: Viljem Teli, uvertura. Lehar: Potpuri iz opte Škrjančkov gaj.
18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič).
19.00: Napovedi, poročila.
19.30: Nacionalna ura.
19.50 10 minut zabave.
20.00: Koncert na klavirski harmoniki, g. Willy Žnideršič: Souza: Življenje Amerikancev, koračnica. Serra: Volga, foxtrott. Pomlad je lepa, valček. Richartz: Sanjam samo o tebi, tango. Cantico: Diavoletta, mazurka. Gorni Kra-mer: Danes pojem in sem srečen, paso doble. Vidale: Dunajski valček. Tartarini: Ah teta, foxtrot. Vasilescu: To je ljubezen, tango. Cantico: Oille Lolita, paso doble.
20.45: Pester koncert Radijskega orkestra: Gluck: Uvert. k. op. Ifige-nija v Aulidi. Offenbach: Fantazija iz op. Hoffmanove pripovedke.
12 Jazz. 12.10 Operne arije. 12.25 Pet minut za turiste. 12.45 Izvlečki iz filmov. 13.10 9. 13.25 g. 14 Filmska kronika. 14.15 Napevi. 14.30 Deklamacija. 14.45 Klasična glasba. 15.15 Vzgojna ura. 16 4 RO. 16.45 Komična opera. 17 Operete. 17.30 Zanimivosti. 17.45 Prenos 4- 18.30 Predavanje. 19 Lahka glasba. 20 Prenos. 23 Plesna glasba.
Rhode: Iz Suppejevih skladb, potpuri. Waldteufel: Jasminov cvet, valček. Millocker: Potp. iz opte. Dijak prosjak. Abraham: Iznenada sreča bo prišla angl. valček. Jaki: Pozdrav z Dolenjske, koračnica. 22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik.
BELGRAD 437.3-686 20 kw
6.30 Koračnica. Telovadba. 9. Q. Menu. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. Simfonični 4 na O- 12-40 O- I3 Radiodnevnik. 13.10 Verdi: I. dej. opere »Falstaf« (O)- 13-40 Napovedi. 9. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Dijaška ura. 17.30 Narodne pesmi. 18 »Trboveljski slavčki« na Q. 18.15 Simfonični koncert RO. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Tamburaški RO. 20.30 Jugoslovanske pesmi. 21 Koncert Šramel-kvarteta. 21.30 Komorni 4 (-O)-22 Napovedi. 9. 22.15 Prenos iz kavarne.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navodila za kuhinjo. 12.25 Španski skladatelji (O). 12.55 9. 13.10 O- 13-50 Tržna 9. 14 Časopisna 9. 16.45 Poročila. 17.15 4 RO. 18.15 Predavanje. 18.50 9. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Prenos koncerta iz Belgrada. 22 Časopisna 9. 22.15 Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radi o-roman.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
11 Lahka glasba. 11.15 Opoldanski 4. 11.45 Narodna glasba. 12.10 Zabaoni 4. 12.30 9. 12.45 Soli - instrumenti. 13.20 Lahka in plesna glasba. 17.30 Vojaška godba. 18.30 4 lahke glasbe. 18.45 Predavanje. 19 Narodne pesmi. 19.30 Pevski koncert. 20 Beethovnova sonajta za gosli in klavir. 20.30 9. 20.55 4. 21.50 Predavanje. 22 Plesna glasba.
VARŠAVA 1339.3-677 120 kw
6.30 Verski spev. 6.35 Glasba na O-7 9. 7.15 O- 7.45 Telovadba. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 Glasbena oddaja za šole. 11.25 4. 12.03 Opoldanska oddaja. 13 Notranji pregled. 15 Tehnično predavanje za mladino. 15.30 Mladinska glasba. 16 Gospodarska ura. 16.15 Predavanje. 16.35 ženski zbor. 17 Predavanje. 17.10 4. 17.50 Predavanje. 18 Oddaja za kmečko mladino. 18.30 Predavanje. 19 Lahka in plesna glasba. 20,40 9. Napovedi. Objave. 21 Predava-
^	tCctrfct«. i~r<i
Cekiek, J. meka
nje. 21.10 Katovice. 21.45 Odlomek iz romana. 22 4- 22.55 •. Napovedi. Objave. 23 4 poljske glasbe.
BERLIN 356.7-841 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 $ orkestra. 8.20 O- 8-30 Konigsberg. 9.30 Pestra ura. 10 Narodne pesmi. 12 Miinehen. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.15 • in vesela glasba. O- 16.30 Literarna ura. 17.10 Violinski in klavirski 17.30 •. 18 Pester 4. 19.30 O- 20 •. 20.10 Plesna glasba. Igra RO. 22 ®. 22.30 Stuttgart. 24 $ RO.
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
6.30 Jutranja telovadba. 6.50 O- 7 05 • . Objave. Napovedi. 10 šolska ura. 12 Zbori na O- 12-29 Napovedi. •. 12.40 Zabavni koncert ruske kapele Strecka.
16	O- 16-30 Za bolnike. 16.59 Napovedi.
17	Skupna oddaja. 18 Zdravniška ura. 18.10 O- 18-40 Predavanje o švicarskih bojih za neodvisnost. 19 Q. 19.45 šolski radio. 19.20 Ali veste? 19.25 O- 19-30 •. 19.45 Prenos iz Badna. 21 Koncert: Mozartov ciklus (III. del). 22.15 Nove knjige.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
5.30 O- 6-30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 12 4 gledališkega orkestra. 14 •. 14.10 Zabavna glasba. 16 Dunaj. 19 Pestre melodije. 20 •. 20.10 Slušn aprireditev. 21.05 Bruckner: Simfonija štev. 2 v C- molu. 22 22.30 Stuttgart.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
6.45 Telovadba. O- Menu. 10 Poročila. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje 12 Zvonjenje. 12.05 O- 12-30 •. 13.30 Ciganski orkester. 14.35 •. 16.15 Predavanje. 16.45 •. 17 Kmetijska ura. 17.30 Pevski 4. 18 Predavannje. 18.30 $ Zbora. 19. •. 19.10 • v slovaščini. 19.25 # RO. 20.30 Literarni večer. 21.05 Ciganski orkester. 21.30 •„ 22 Koncert opernega orkestra. 23 •. 23.10 Q.
BUKAREST 1875.160 150 kw
6.30 Jutranja oddaja. 13.15 Napovedi. • . Šport. 13.25 Opoldanski $. 14.10 Napovedi. Objave. •. 15.20 Raznoterosti. 19 Napovedi. Objave. 19.02 Zanimivosti. 19.17 Plesna glasba. 19.55 Predavanje. 20.10 Komorna glasba. 20.40 Romunske pesmi. 21 Uvod v spored. 21.15 Simfonični koncert Filharmonije. V odmorih Napovedi.a •. in šport. 23 Q. 23.45 • .
DUNAJ 506.7-592 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 12 Mnchen. 14 •. 14.10 Zabavna glasba. 16 Pester popoldanski 18.35 Veseli zvoki. 20.10 Pester večerni program. 22 22.30 Pfltzner: Sonata za violončelo in klavir v Fis- molu, op. 1. 23 Stuttgart. 24 Zabavni 4 RO.
FRANKFURT 251-1195 25 kw
6.30 Leipzig. 8.30 Dopoldanski 4 za oddih. 12 4 deželnega orkestra. 13.15 Miin-
ehen. 14 •. 14.10 O- 15 Otroška ura. 16 Vesele melodije. 18.30 Nemška zabavna glasba. 19.30 Q- 20 •. 20.10 Pester večerni 4 RO in solistov. 22 •. 22.20 Nemške kolonije. 22.30 Stuttgart. 24 Nočni 4-
HAMBURG 331.9-904 100 kw
6.30 Vesela glasba. 10 Narodne pesmi. 10.30 4 udruženja orkestrov. 12 4 za delavstvo. 13.15 4 RO. 14 ®. 14.15 Zabavna glasba. 15.25 O- 16 4 RO. 17.15 Pestra ura. 18.15 O- i9 Pester lovski program. 20 •. 20.10 Pestra slušna prireditev. 22 ®. 22.30 Koln.
KOLN 455.9-658 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 O- 7-l° Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesli. 12 Miinehen. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 16 Zabavni 4. 18 Slušna prireditev. 18.30 Klavirski 4- 10 Ura zimske pomoči. 20
•	. 20.10 Lovski večer. 22 •. 22.15 O-22.30 Hamburg.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Plesni orkester igra. 12 MUnchen. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16.10 Zabavni 4 plesnega orkestra. 19 Vesele slike. 20 ®. 20.10 Simfonični koncert. 1) Mozart: uvertura iz opere »Tit«. 2) Beethoven: klavirski $ v es duru. 3) Bruckner: simfonija št. 6. v a-duru. 22 •. 22.35 Zabavna glasba. O-
LIPSKO 382.2-785 120 kw
6.10 Berlin. 6.30 4 orkestra Otto Fricke. 8.30 Harfa in violina. 10 Narodne pesmi. 12 Munchen. 14 • in O- 15-30 Prenos iz Brazilije. 16 Koln. 18.20 Komorna glasba. 19 Vesela slušna prireditev. 20.10 Vojaške pesmi. 21 Jesen v Fierfurtskem parku. 22 •. 22.30 Stuttgart.
LUXEMBOURG 1293-230 200 kw
6.30 •. 7 O- 7-30 Jutranji pozdrav. 7.50 Poročila. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za dame. 11.55 Poročila. 11.15 Prenos bogoslužja. 12 4. 12.30 Zabavni 4 RO. 13 •. Napovedi. Objave. 13.05 Pisan spored. 13.35 Otroška 4. 14
•	. Napovedi. 14.15 Angleški 4. 17.30 ženska ura. 18 Otroška ura. 18.30 •. 18.55 Umetnostna kronika. 19 •. Napovedi. 14.30 4. 21.40 Simfonični koncert RO. 22.10 •. 23 Plesna glasba.
MONAKOVO 405.4-740 100 kw
6.30 Leipzig. 8.30 O- 1° Narodne pesmi. 12 4 RO. 14 •. 14.15 Berlin. 16 Zabavni 4. 18 Čtivo. 18.20 Pesmi. 18.35 Mojsterski 4. 19.15 Pestra koncertna ura. 20 •. 20.10 Operetni prenos. 22 22.20 O- 22.30 Stuttgart.
MILAN 368.6-814 50 kw
Glej Rim! 19.30 Ritmična glasba. 20
•	. 21 Komedija. 21.40 4 kvarteta Pol-tronieri. 22.30 Plesna glasba; vmes ob 23 •.
PARIZ 431.70-695 120 kw
6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Koncert. 7,20 Prenos 8.15 $ zabavne glas-
be. 8.30 •. 8.40 4. 9 •. Nap. 9.10 Pren. 4. 10 Prenos koncerta iz Niče. 11 Vzgojno predavanje. 11.50 4. 12.30 Pevski $. 12.45 ®. Napovedi. Objave. 13.05 Otroška ura. 13.30 Oddaja za turiste. 13.40 4. 14.30 Vzgojno predavanje. 15 O- 15 05 Koncert zabavne glasbe. 15.45 Predavanje. 16 Kronika. 16.25 Nadaljevanje 4 zabavne glasbe. 17.05 Radio in glasbena vzgoja. (Predavanje.) 17.35 Orgelski koncert. 18.15 Umetnost in življenje. (Predavanje). 18.30 Prenos 4. 19 ®. Napovedi. Objave. 20 Gospodarsko predavanje. 20.30 Slušna igra. 22.30 ®. Napovedi. Objave. 22.45 4.
RIM 420.8-713 120 kw
8 ®. 11.30 Dopoldanski 4 orkestra Gaspari. 12.30 Lahka glasba. 13 ®. 16.40 Mladinska ura. 17 ®e. 17.15 Izmenjava programa Italija - Brazilija. 19 ®. 20 ®. 21 4 izbrane glasbe. 22.10 »Gospodična Molar«, glasbena igra. 23 ®. 23.15 Plesna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
12.29 Napovedi. 12.30 Narodna glasba. 12.45 ®. 12.55 4. 16.59. 17 4. 18 Ženska ura. 18.15 četrt ure za bolnike. 18.30 Beethoven: Sonata za klavir. 18.50 Šport in turizem. 19 Narodna glasba. 19.30 Predavanje o novih knjigah. 19.40 Zdravniško predavanje. 19.50 ®. 20.30 Pisan glasbeni in pevski spored. 21.15 Slušna igra. 22.15 Plesna glasba.
STRASBOURG 349.2-859 100 kw
6.30 ®. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 Kronika. 11.50 4. 12.30 ®. Napovedi. 12:55 O- 16.25 Orkestralni koncert. 17.05 športna kronika. 17.20 Gospodarska ura. 17.35 Zabavna mladinska ura. 18.30 4-19 ®. Napovedi. 19.30 Pisan spored. 20 ®. 20.15 O P° željah. 20.30 Pol ure vesele glasbe. 21 Q- 21.10 Francoske narodne pesmi. 21.45 Komična opera. 22.30 ®. Napovedi.
STUTTGART 522.6-574 100 k.w
6.30 4 orkestra Otto Fricke. 8.30 Ples-nag lasba. 10 Narodne pesmi. 12 Miinehen. 14 4 RO. 16 Pestra glasba. 19 Lovski večer. 20 ®. 20.15 Frankfurt. 22 ®. 22.30 Narodna in zabavna gPlasba. 24 »Divji lovec«, opera, 2.30 Nočni 4.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
6.30 ®. Napovedi. 6.40 4. 7.50 Orkestralna glasba. 8 4. 8.25 Poročila. 8.30 Koncert. 8.40 ®. 9 4 (Tour Eiffel).
11 Vzgojno predavanje. 11.30 4. 12.30 Prenos 4 iz Marseillea. 13.10 ®. 13.25 Napevi. 14 Jazz. 14.05 Gospodarska ura. 15.05 Vzgojna ura. 15.45 4. 16.30 Otroška ura. 17.30 Zabavna igra. 18 Plesna glasba. 18.30 ®. 20 4 RO. 20.30 Plesna glasba. 22.45 23 Oddaja v španščini. 23.15 Plesna glasba.
Radijski orkester	RO
Poročila	•
Koncert	4
Plošče	O
iccv-ettftrK.
Mik, 4. ekioim
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
11.00: Šolska ura: Denarja pot — dialog dveh dinarjev vodi g. Miroslav Zor.
12.00: Iz naše domovine (plošče): Schwab: Oj dekle kajs' tak žalostno. Vinska (Slov. vok. kvintet). Muh-vič: Angamilo (voj. godba). Satt-ner: Pogled v nedolžno oko (voj. godba). Sidji mi draga (Pajo Grba). Velal viče (isti). Slovenske pesmi (Ivan Zajec.) Wilchar: O ti dušo (Marija Zaludova). Veni cie-te. (ista). Oj ta mlinar (Zbora iz Radiš in Sel). V hredič v ta hujšam note (isti). Tam kjer teče bistra Žila (zbor iz Sel). Niederlich (isti). Zaje: Večerna pjesma (Pero Pierotič). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi.
13.20: Gore kličejo! (koncert Radijskega orkestra): Hruby: Iz planinskih dežel, suita. Raha-Rajhenič: Pokljuka, slovenska suita: Čuk se je oženil. Na jezeru. Regiment po cesti gre. Potrkan ples.
14.00 Napovedi.
18.00: Ženska ura: Položaj naših porodnic na deželi (ga. Olga Grahor).
18.20: Slike iz Alzacije (plošče): Massenet: Slike iz Alzacije. Nedeljsko jutro. Krčma. Pod lipami. Nedeljski večer, (london. sinf. ork.)
18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Le-ben).
19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Mednarodna unija planinskih združenj (g. dr. Arnošt Brilej).
20.00: Pester spored, igra Radijski orkester: Auber: Fra Diavolo, uvertura. Urbach: Poplava zvokov, potpuri. Intrator: Svet v pesmi, potpuri znamenitih internac. pesmi. Winkler: V vinski kleti, tango. Rust: Tajnosti, intermezzo. Ned-bal: Kavalir — valček iz opte. Poljska kri. Gregorc: Kranjskogorska koračnica. 21.10: Sonata. Izvajata: g. Srečko Koporc (razlaga) in gdč. Herta Seifert (klavir):
Sonate: Scarlattija, Paradisija, Galuppija. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.30 Koračnica. Telovadba. •. Q. Me-nu. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. Narodne pesmi. 12.45 Plesna glasba (O)-13.10 Radiodnevnik. 13.20 Izvlečki iz filmov (O)- 1340 Napovedi. •. 16.40 Napovedi. 16.45 Harmonika. 17 čelistični
koncert. 17.30 Narodni RO. 18 Klavirski 4 (O)- 18.30 Predavanje. 18.50 Donski kozalci (O). 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža.
20	Prenos iz Zagreba. 21 Strindberg: »Oče«. 22 Napovedi. •. Radiodnevnik. 22.15 Sodobna glasba na O-
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.25 češke narodne pesmi (O)- 12.55
•	. 13.10 a) Strauss (valčki)l b) Iz pariških revij (O)- 13.50 Tržna •. 14 časopisna • . 16.45 •. 17.15 Koncert radijskega kvarteta* 18.15 Špoortna •. 19.10 Italijanščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Pevski koncert Leva Vrbanika. 20.30 Schumann: Karneval (Peter Dumčič).
21	Pisana ura. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna glasba.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
11 Narodna glasba. 11.15 4 lahke gl. 11.30 Predavanje. 11.45 Zabavni 4. 12.30
•	. 12.45 Zabavni $. 13.20 Lahka in plesna glasba. 16.30 Družinska ura. 17.30 Lahka glasba. 18 Valčki. 18.15 Narodna glasba. 19 Koncert tria. 19.30 Puccini »La Boheme«. V odmorih •. 21.45. Nočni koncert.
VARŠAVA 1339,3-677 120 kw
6.30 Verski spev. 6.35 Glasba na O-7 •. 7.15 O- 7 45 Telovadba. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska oddaja. 11.25 O- H-57 Napovedi. 12.03 Opoldanska oddaja. 13 Notranji pregled. 15 Mladinska ura. 15.20 Šport. 15.30 Mladinska glasba. 16 Gospodarska
•	. 16.15 Za bolnike. 16.30 Violinski koncert. 17.05 Predavanje. 17.20 Pevski 4.
18	Oddaja za deželo. 18.30 Slušna igra.
19	Pisan koncert. 20.40 •. Napovedi. Ob-bjave. 21 Zbor Poljskega radia. 21.15 Simfonični koncert. 22.30 Predavanje.
22.40 O- 22.55 •. Napovedi. Objave. *
BERLIN 356.7-841 100 kw
6.30 Jutranji 4. 8.20 O- 8-30 Koln. 9.40 Vvalčki. 12 4 RO. 14 •. 14.15 Zabavni 4 seksteta Krepela. 15.15 Vesele melodije. 17 Chopinove skladbe. 17.45 čtivo. 18 Zabavna glasba. 19 O- 20 •. 20.10 O- 20.30 Beethovnov večer. 1) »Le-onora HI.«, uvertura. 2.) Pesmi s klavirjem. 3.) Romanca za violino in orkester. 4.) Pesmi iz glasbe iz Goethe je-vega Egmonta. 5.) Simfonija št. 5 v c-molu. 22 •. 22.30 Leipzig. 24 4 RO.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.30 Jutranja telovadba. 6.50 O- 7-05
•	. Objave. Napovedi. 12 Napovedi. Nato O- 12.29 •. Napovedi. 12.40 Iz Filmskega sveta. 16 O- 16.30 ženska ura. 17 Koncert RO. (Ziirich). 18 Otroška ura. 18.35 O- 18-40 Zdravniška ura. 19 Godba na pihala. 19.15 Recitacije. 19.30 Napo-
vedi. • . 19.45 Nepredvideno. 19.55 Uvod v prenos. 20.03 Prenos iz opere. »Vesele žene Windsorske« (po Shakespeare-jevi komediji. V odmorih •. Napovedi.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
5.30 O- 6.30 KSnigsberg. 8.30 Koln. 12 Opoldanski 4 orkestra. 14 • . 14.10 Q. 16 4 RO. 18.20 Artur Smmischeva kompozicije. 19 •. 19.15 Reportažni program. 20 •. 20.10 Dunajski večer. 21.15 Za Nemce v tujini. 22 •. 22.15 O- 22.30 Leipzig.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
6.45 Telovadba. O- Menu. 10 Poročila. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje 12 Zvonnjenje. 12.05 Orkester balalajk. 15.30 4 RO. 14.35 •. 16.15 Pol ure za dijake. 17 Predavannje. 17.25 Klavirski 4. 17.55 športna •. 18.05 Ciganska glasba.
19	•. 19.35 Prennos iz opere. V odmorih
•	. Napovedi. 22.40 Ciganski orkester. 23 • v angleščini. 23.10 Q.
BUKAREST 364.5-823 12 kw
6.30 Jutranja oddaja. 13.15 Napovedi.
•	. šport. 13.25 Opoldanski 4. 14.10 Napovedi, Objave. •. 14.30 RO. 15.20 Objave. 19 Napovedi. Objave. 19.17 Glasbeni portreti. (O)- 20.20 Predavanje. 20.35 Prenos iz opere. V odmorih Radiožurnal. šport in napovedi. 23.45 •.
DUNAJ 506.7-592 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 Sonigsberg. 8.30 Koln. 12 4 RO. 14 •. 14.10 Koln. 15.30 O- 16 4 opernega orkestra. 19 Pester 4.
20	•. 20.10 Dunajski večer. 22 •. 22.20 Literarna ura. 22.40 Leipzig. 24 Berlin.
FRANKFURT 251-1195 25 kw
6.30 Konigsberg. 8.30 4 zao ddih. 12 4 delavske godbe. 14 •. 14.10 Operna glasba. 15 Soncertna urp.. 16 Popoldanski 4-18.15 Literarna ura. 18.30 Slušna prireditev. 20 20.30 Pesmi. 22 •. 22.30 Leipzig. 24 Vesel nočni 4-
HAMBURG 331.9-904 100 kw
6.30 Konigsberg. 10.45 Dopoldanski 4 zabavnega orkestra. 12 4 godbe na pihala. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.25 Pesmi in klavirska glasba. 16 4 RO. 18.10 Beethovnove kompozicije. 19 O- 19-30 Slušna prireditev. 20.10 Leipzig. 22 •. 22.30 Zabavni 4.
KOLN 455.9-658 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 O- 7-l° Zabavni 4. 8.30 Zabavni 4. 12 Koncert za oddih. 13.15 Operetna glasba (O)- 14 14.10 Pestre melodije. 16 Popoldanski 4 RO. 18.30 4 pihal. 19 Ura zimske pomoči. 20
•	. 20.10 Nemško francoski 4. 20.50 O-
21	»Strah«, igra. 22 22.15 Q. 22.30 Leipzig.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw
6.10 Gimnastika. 6.30 Koncert vojaške godbe. 8.30 Koln. 12 4 RO. 14 V 14.15 Zabavna glasba. 16 Zabavni 4 RO. 17.50 Slušna slika. 18.20 Vesela glasba. 19.15 Klavirski trio. 20 •. 20.10 Pevski večer - reportaža. 22 •. 22.40 Leipzig.
ttPSKO 382.2-785 120 kw
6.10 Berlin. 6.30 Konigsberg. 8.20 Saksofon in klavir. 8.30 Munchen. 12 $ za oddih. 14 •. Nato O- 16 Pester <£. 18 Popoln lunin mrk 7. XI. 38. 19 Slušna prireditev. 20 *. 20.10 čajkovskijeve skladbe. 22 •. 22.30 Zabavni
LUXEMIK)URG 1293-230 200 kw
6.30 •. 7 O- 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 Poročila. 8 Angleški 11 Vesela oddaja za dame. 11.55 Poročila. 11.45 Zanimivosti. 12 Zabavni koncert BO. 12.30 4. 13 •. Napovedi. Objave. 13.05 Pisan spored. 14 '•. 14.15 Angleški koncert. 17.30 ženska ura. 18.30 •. Objave. Napovedi. 19.45 Pevski kvartet. 21 Brahmsova ura. 21.18 Komorna glasba. 22 •. 22.05 Zanimivosti. 22.20 Filmska kronika. 22.30 Koncert Wagnerje-vih skladb. 23 Plesna glasba.
MONAKOVO 405.4-740 100 kw
6.30 Konigsberg. 8.30 KSln. 11 4 RO. 12 Opoldanski 4 orkestra. 13.15 Q. 16 Pester popoldanski 4. 18.20 Stara glasba. 19.20 Solistovski 4. 20 •. 20.10 Pesmi. 21 Pester večerni program. 22 •. 22.20 O- 22.30 Leipzig.
MILAN 368.6-814 50 kw Glej Rim! 17.15 4 godbe na pihala. 19.30 Ritmična glasba. 20 '•. 21.30 Simfonični koncert. • in plesna glasba.
PARIZ 431.70-695 120 kw
6.30 • . Napovedi. Objave. 6.40 Koncert. 7.20 Prenos 8.15 4 zabavne glasbe. 8.30 8.40 9 •. Nap. 9.10 Pren. 4. 10 Orkestralni 4. 11.10 f 11.30 Kronika. 11.50 Prenos iz Niče. 12.30 Napevi. 12.45 Napovedi. '•. Objave. 13.30 Oddaja za turiste. 13.35 4. 14.20 Pisan 14.30 Vzgojno predavanje. 15 O- 15.05 4. 15.45 Napevi. 16 Zdravniška ura. 16.25 4. 17.05 Kronika. 17.20 Gospodarska ura. 18.05 Klavirski 4. 18.15 Gledališka kritika. 18.30 Strasbourg. (•$). 19 -<•. Napovedi. 19.30 Napevi. 20 Gospodarsko predavanje. 20.80 »Festival Gabrlel Faure«. 22.30 • . Napovedi. 22.45 4.
RIM 420.8-713 120 kw
8 • . 12.30 4 kvinteta. 13 •. 13.15 4 godbe na pihala. 14 • . 17.15 4 RO. 19.30 Ritmična glasba. 20 •.'21 Neznani vojak, igra. 21.30 Simfonični koncert. • in plesna glasba.
SOTTjENS 443.1-677 100 kw
12.29 Napovedi. 12.30 •. 12.40 Narodni koncert (prenos v Anglijo). 13.15 Arije. 13.25 Klavirski . 16.59 Napovedi. 17 4. 18 O- 18.15 športni pregled. 19.15 Pisan spored. 19.50 •. 20 Koncert zabavne glašbe (RO). 2i:40 Predavanje. 22.10 O-
STRASBOURG 349.2-859 100 kw
6.30 Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 Kronika. 11.50 4. 12.30 O. Napovedi. 12.55 O- 13:15 Napevi. 16.25 Orkestralni 4. 17.05 Umetnostno predavanje. 17.20 Gospodarska ura. 17.35 Otroci pojo. 18.15 Predavanje. 18.30 4. 19 '». Napo-
vedi. 19.30 Pesmi. 20 •. Napovedi. 20.10 « -
Prenos iz Pariške opere. 23.30 •. Napovedi.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
6.30 Konigsberg. 8.30 Koln. 11.30 Narodna glasba. 12 4 RO. 14 Q- 16 & RO in solistov. 18 Koncertna ura. 19 Somor-na glasba. 20 •. 20.10 Slušna igra. 21 Simfonični koncert RO. Vodi prof. Mi-hajlo Vudragovič. 1) Jugoslovanski komponisti. a) Lajovic A.: Capriccio. b) Jakov Gotovac: Orači. 2) Beethoven: II. Simfonija. 22 •. 22.30 Leipzig. 24 Frankfurt. 2 Berlin.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
12.00: V pisani vrsti se plošče vrtijo zvoki poskočni po etru hitijo.
12.45: Poročila.
13.00: Napovedi.
13.20: V pisani vrsti se plošče vrtijo zvoki poskočni po etru hitijo.
14.00: Napovedi.
17.00: Otroška ura: a) Selma Lager-18ff: Kako je Niels Holgersen po-potoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih. — b) Gašperček.
17.50 Pregled sporeda.
18.00: Za delopust (igra Radijski orkester) : Petrič: Kuku »Radio Ljubljana«, koračnica. Adamič: Otroška suita: Dobro jutro. V logu. Siromak ob potu. Veseli raj. Pri kovaču. Pri potoku. V kapelici. Ptičji ples. Na vrtiljaku. Lahko noč. Viternik: Iz preteklih dni, valček. Jaki: Kranjski Janezi- koračnica.
18.40: Pogovori s poslušalci.
19.00: Napovedi, poročila.
19k30: Nacionalna ura.
19.50: Beseda k prazniku (g. Fr. S. Finžgar.)
20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar).
20.30: Prenos akademije Legije koroških borcev iz Kazine: Jenko: Slavnostna predigra (orkester Dravske divizije). Spominski govor. Aljaž: Na dan Slovan. Zakipi duša. Koroška: Burne jest havžejan (pevsko društvo »Sloga«). Gradnik: Gospo-svetsko polje, recitira Ivan Podob-nikar. Koroška: Jes sm pa snučej nečej biu. Hajdrih: Morje (pevsko društvo »Sloga«). J. Pešta: Jugoslavija, koncertna uvertura (orkester vojaške godbe).
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za zabavo in oddih (plošče): Smetana: Praški karneval (češka filharm.) Jungherr: Na bregu, polka (ork. harmonik). Profes: Vem za hišico v Parizu, valček (isti). Koehler-Henderson: Dve pesmi iz filma »Kodrolašček«. Benatzky: Venček iz opte. Pri belem konjičku.
MDULOUSE 386.6-776 120 kw
<e:30 •. Napovedi. 6.40 4. 7.50 Orkestralna glasba. 8 4. 8.25 Poročila. 8.30 Koncert. 8.40 •. 9 4 (Tour Eiffel). 12 Operete. 12.25 Turistična kronika. 13
•	. 13.25 ženska ura. 14.05 Gospodarska ura. 14.20 4- 15.05 Vzgojno predavanje. 15.35 Zabavna igra. 16.15 Klasični spevi. 16.30 Vokalni 4. 17 Glasbeni festival. 18 Predavanje. 19 Izvlečki iz filmov. 19.30
•	. 20.15 Lahka glasba. 20.30 Prenos. 22.30 •. 23 Oddaja v španščini. 23.15 Plesna glasba.
Wild: Kmečki fant, polka (kmečki ork.) Pepček, lendler. Strauss Griinfeld: Večer na Dunaju, (klavir). Fr. von Blon: Stari Berlin, koračnica. Viktorija. Porschmann: Pik as, polka (harmonika z ork.) Vacher Peyronim: Piacenza, fox.
Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw
6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- Me-nu. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. Izvlečki iz filmov. 12.40 4 RO. 13 Radiodnevnik. 13.10 Nadaljevanje 4 RO. 13.40 Napovedi. • . 16.40 Napovedi. Objave. 17 Predavanje o knjigah. 17.20 Tamburaški RO. 18.15 Plošče po željah. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Skadarlijski večer. 22 Napovedi. •. 22:15 Zabavni 4 RO.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.25 O- 12-55 •. 13.10 a) Bach: Bran-denburški 4 v C-duru (O)- b) Iz Kal-lanovih operet (O). 13.50 •. 16.45 •. 17.15 4 RO. 19.05 •. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz zagrebškega opernega gledališča. V odmorih • . Napovedi. Objave.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
11 4 lahke glasbe. 11.15 Razna godba. 11.45 Opoldanski 4. 12.30 '•. 12.45 Nadaljevanje 4. 13.15 Predavanje. 13.25 Lahka in plesna glasba. 14 Narodna glasba. 16.30 Komorna glasba. 17.30 Vojaška godba. 18.15 Narodna glasba. 18.45 'Predavanje. 19 4 mandolin. 19.30 Oboa. 20. Pevski koncert. 20.30 •. 20.55 4. 21.35 Tedenski pregled. 21.45 Plesna glasba. 22.30 Bolgarska suita. Izvaja RO in gdč. Ivanka Miteva.
VARŠAVA 1339.3-677 120 kw
6.30 Verski spev. 6.35 Glasba na O-7 •. 7.15 O. 7.45 Telovadba. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska oddaja. 11.25 O- H-57 Napovedi. 12.03 Opoldanska oddaja. 13 Notranji pregled. 151 Otroško gledališče. 15.30 Mladinska glasba. 16 Gospodarska '•. 16.15 Književna kronika. 16.30 Pevski 4. 17 Prenos bogoslužja. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Otroška ura. 19.15 Koncert zabavne glasbe. 00.40 Napovedi. Ob-
IM^-i1--1'"'.
Sošoia, S. obtoka
jave. 21 Opereta. 22.55 •. Napovedi. 23.15 Plesna glasba na ploščah.
BERLIN 356.7-841 100 kw
6.10 Gimnastika. 6.30 Jutranji 8.20 O- 8.30 | deželnega orkestra. 9.30 O- 10 »Mlin laži«, igra. 12 Dunaj. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. O- 15-30 Pestra ura. 16 Koln. 18 Operne arije in baletna gl. 19 Stuttgart. 20 •. 20.10 Operetna glasba. 22 •. 22.30 Dunaj. 24 Stuttgart.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.30 Jutranja telovadba. 6.50 O- 7 05
•	. Objave. Napovedi. 12 Napovedi. Nato O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 O- 13-45 Potpouri in koračnice. 14.05 Predavanje o knjigah. 14.30 Ljudska pesem in ples v Švici. 15.10 Branje. 15.30 Narodna glasba. 16 Q. 17 Ženova. 18 O filmu. 18.15 O- 18.35 Italijanščina. 19 Zvonjenje. 19.15 Politični pregled. 19.30 •. 19.45 Koračnice. 20.10 Predavanje. 21.10 Narodni večer. 22.15 Plesna glasba.
BRESLAU 315.8-950 100 kw
5.30 O- 6.30 Jutranji $ delavske godbe. 8.30 Zabavni 4. 12 4 RO. 14 O- 16 Pester popoldanski 4 in program. 18.20 Celo in klavir. 19 Kabaretni program. 20 •. 20.10 Vojaško življenje. 22 •. 22.15 O-22.30 Plesna glasba.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 ];w
6.45 Telovadba. O- Menu. 10 Poročila. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje 12 Zvonjenje. 12.05 f 13.30 O- 14-35 •-16.15 Predavanje. 17 Ciganski orkester. 18 Predavanje. 18.30 O- 19 •- 1925 Koncert Budimpeštanskega zbora. 20 Slušna igra. 21.40 •. 22.05 Orkestralni 4. 23 •. 23.10 Ciganski orkester.
BUKAREST 1875.160 1501 w
6.30 Jutranja oddaja. 13.15 Napovedi.
•	. Šport. 13.25 Opoldanski 4. 14.10 Napovedi. Objave. 14.30 Prenos koncerta iz Sinaje. 15.20 Pisan spored. 18.15 »Veselje in delo«. (Predavanje in glasba). 19.15 Napovedi. Objave. 20 Predavanje. 20.15 Moderna klavirska glasba. 20.40 Pevski 4. 21 Pogovor s poslušalci. 21.15 Jazz. 22.45 Prenos iz kavarne. 23.45 •. 24 O-
DUNAJ 506.7-592 100 kw
6.30 Berlin. 8.30 $ deželnega orkestra. 12 4 dunajskih simfonikov. 14 •. 14.10 4 RO. 16 Pester popoldanski 4• IS Plesna glasba. 19.05 Domača glasba. 20 •. 20.10 Kabaretni program. 20.45 Podplati in pete, slušna igra. 22 •. 22.30 4 RO. 24 Nočna glasba.
FRANKFURT 251-1195 25 kw
6.30 Berlin. 8.30 O- 12 Opoldanski 4. 14 •. 14.10 O- 16 Prenos. 18.30 4 godbe n* pihala. 19.30 O- 20 20.15 Dogodivščine ljubezni, opereta. 22 •. 22.30 Miinchen. 24 Zabavna glasba.
HAMBURG 331.9-904 100 kw
6.30 Berlin. 10.30 Koncertna ura. 12 4 za oddih. 13.15 Dunaj. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.20 O- 16 Koln. 18.30 Pesmi v narodnem duhu (O) - 20 •- 20.10 »Lysistrata«, opereta. 22 •. 22.30 Miinchen.
KOLN 455.9-658 100 kw
6.10 Telovadba. 6.30 O- 7.10 Berlin. 8.30 4 deželnega orkestra. 12 Dunaj. 14
•	. 14.10 O- 16 Pester popoldanski 4. 18.10 Cimbale. 18.25 Slušna prireditev. 19 Narodne pesmi. 20 •. 20.10 4 godbe na pihala. 22.15 O- 22.30 Miinchen.
KONIGSBERG 291-1031 100 kw
6.10 Gimnastika. 6.30 Berlin. 8.30 4 deželnega orkestra. 12 •. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 4 vojaške godbe. 18.20 O- I9 Pestra ura. 20 •. 20.10 Literarna ura. 20.30 Pester večerni program in koncert. 22 •. 22.40 Plesna gl.
LIPSKO 382.2-785 120 kw
6.10 Berlin. 6.30 Jutranji 4. 8.30 Kitara. 8.30 Vesela glasba. 12 Dunaj. 14 • in O- 16 Koln. 18.15 O- I9 Nemci v tujini. 20 •. 20.10 Pester večer. 22 •. 22.30 Berlin.
LUXEMBOURG 1293-230 200 kw
6.30 •. 7 O- 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 Poročila. 8 Angleški 4. 11 Vesela oddaja za dame. 11.55 Poročila. 11 »Mednarodno prijateljstvo«. (Predavanje). 11.15 •. 11.40 Protestansko versko predavanje. 12.02 Q. 12.28 Otroška ura. 13 •. 13.05 Zabavni spored. 13.45
•	. 14.05 Angleščina. 14.30 Ženska ura. 15.30 Plošče po željah. 16.10 Verdi: »Trubadur« (odlomki). 17 Angleški 18.30 •. Napovedi. 19.45 4. 21.15 Orkestralni in zborovski . 22 •. Predavanje. 23 Plesna glasba.
MONAKOVO 405.4-740 100 kw
6.30 Berlin. 8.30 O- 11 Citre. 12 4 RO. 14 •. 14.25 Zabavni 4. 15.40 Čtivo. 16 Koln. 18.10 Solistovski 4. 19 4 po željah v prid zimske poloči. 20 •. 20.10 4 plesne godbe. 21 Pester koncertni večer. 22
•	. 22.20 Plesna glasba.
MILAN 368.6-814 50 kw
Glej Rim! 19.30 Ritmična glasba. 20
•	. 21 Operni prenos. • in plesna glasba.
PARIZ 431.70-695 120 kw
6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Koncert. 7.20 Prenos 4- 8.15 4 zabavne glasbe. 8.30 •. 8.40 4. 9 •. Nap. 9.10 Pren. 4. 10 4. 11 Arije. 11.25 Zdravniška ura. 11.50 4. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Pisan spored. 13.30 Oddaja za turiste. 13.45 O-13.55 Nadaljevanje pisanega sporeda. 14.15 Gospodarska ura. 14.30 4. 15.15 Vzgojni spored. 16 Glasbeno predavanje. 16.20 Orkestralni koncert. 17.05 Kronika. 17.20 Gospodarska ura. 17.35 Ruski koral. 18 Celo. 18.30 4. 19 Napovedi. •. Objave. 19.45 Slušna igra. 20.30 Simfonični koncert. 22.30 •. Napovedi. Objave. 23 Zabavna igra.
RIM 420.8-713 120 kw
8 •. 11.30 4 orkestra. 12.40 O- 13 •-13.15 4 orkestra Mancini. 14 •. 17 •. 17.15 O- i9-30 Ritmična glasba. 20 •. 21 Komedija. 21.40 Pester 4. 22.40 Plesna glasba. 23 •. 23.15 Plesna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
12.29 Napovedi. 12.30 Vesela glasba. 12.45 •. 12.55 4. 13.15 Narodna glasba. 13.30 Operne arije. 13.45 Zabavna glasba. 14 Brahms: Simfonija št. 2, op. 73. 14.50 Francoske operete. 15.35 Lahka glasba. (O)- 16-10 O- 17 4 RO. 17.30 Plošče. 17.45 Klavirski in violinski koncert. 18 Zvonjenje. 18.05 Mladinska ura. 18.35 Nekaj napevov. 18.50 Pogovor s poslušalci. 19 Otroške pesmi. (O)- 19-30 Politično predavanje. 19.40 švicarski teden. 20 Vesela oddaja. 20.30 Beethoven. (Glasbena biografija). 22 Plesna glasba.
STRASBOURG 349.2-859 100 kw
6.30 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 Kronika. 11.50. Orkestralni 4. 12.30 •. Napovedi. 12.55 Zabavni 4- 16.15 Kmetijska ura. 18.45 Francoščina. 19 •. 19.30 4. 20.15 O- 20.30 Koncert lahke glasbe. 21.15 Simfonični koncert. 22.30 •. Napovedi. 23 Plesna glasba.
STUTTGART 522.6-574 100 kw
6.30 Berlin. 8.30 4 deželnega orkestra. 10 »Mlin laži«, igra. 11.30 Narodna glasba. 12 Dunaj. 14 Pestra narodna glasba. 15 Zabavni 4 (O)- 16 Koln. 19 Plesna gl. 20 •. 20.15 Pester program. 22 •. 22.30 Miinchen. 24 Nočni 4.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
6.30 •. Napovedi. 6.40 4. 7.50 Orkestralna glasba. 8 4. 8.25 Poročila. 8.30 Koncert. 8.40 •. 9 4 (Tour Eiffel). 10 Jazz. 10.15 Petje. 10.30 Komorna gl. 12 Operete. 12.30 4. 13 Realistične pesmi. 13.10 •. 13.25 Opera. 13.50 4. 14.45 Simfonični koncert. 15.15 Vzgojno predavanje. 16 4 (Lyon). 16.25 Jazz. 16.30 Prenos iz Pariza. 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje .19.30 •. Napovedi. 20.30 Prenos iz gledališča. 22.30 Plesna glasba. 22.45 •. 23 Oddaja v španščini. 23.15 Plesna glasba.
V reproduciranem koncertu dne 30. oktobra ob 14. uri bo Radio Ljubljana ustregla željam naslednjih naročnikov: Božo Matkovič, Toplice — Milica Lovšin, Laško — Ljudmila Za-plotnik, tu — Mimica iz Toplice p. Nov. mestu — Karla Kante, tu — Pepca Megličeva, Lom — Marica Muren in Ivanka Grum, Bog. Bistrica. — Perta Pozniž, tu — Slavko in Angelca Srebotnjak, Radovoljica.
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in Uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A Trontelj).
iM tfBŠmm
(Spisala Clare Menne.)
Še enkrat jo je privil močno k sebi, jo poljubil, nato pa hitel proč; kratek trenutek za tem so se vrata za njim zaprla.
Lenora je ostala kakor omotična. Neskončno boleč občutek, da se je Ulrik malo prej ločil iz njenega življenja, da ga ne bo videla dolgo časa, jo je mučno presunil. Zakričala bi, toda ponos in pogum sta ji bila odslej geslo; nihče ne sme videti, kaj je v njej.
Z dvignjeno glavo je šla v spodnje prostore k čaju in z nasmehom pozdravljala ostale lepo oblečene goste.
Ulrik je pospravil svoje stvari v kovčeg in ga poslal na kolodvor. Ob desetih je šel v hotel, v katerem je stanoval gospod Elgenstrom.
Iskaje je počival pogled moža na potezah Ulrikovih in ničesar mu ni izdajalo, da bi bil Ulrik notranje vznemirjen.
Ob desetih je D- voz odpeljal iz velike obokane železniške postaje in ropot koles je pomirjajoče vplival na Ulrikove živce.
V B., kjer je imel Elgenstrom velike delavnice, je čakal na kolodvoru avto, da ju popelje v lepo, graščini podobno tovarnarjevo vilo.
»Moje žene ne boste imeli prilike spoznati, ker je trenutno na potovanju; toda moja hči Ingeborg vas bo častno sprejela,« je dejal Elgenstrom mimogrede.
Ko je pripeljal avto pred hišno stopnišče, je Ulrik zagledal veliko, postavno dekle s svežim, plemenitim obrazom, svetlimi lasmi, urejenimi po modi.
Prav take, kot je bila ta deklica, si je predstavljal Ulrik žene v nordijskih pravljicah.
Objela je očeta in. ga poljubila brez sramu pred tujcem. Elgenstrom je predstavil Ulrika.
»A, vi ste torej novi gospod, katerega je izbral papa? Potem bomo pa kamu videli vaša dela.«
»Gospodična, ne mislite preveč, ker boste sicer presenečeni.«
»Kogar privede moj oče, ta napravi kaj velikega. Poznam ga, redko napačno zadene.«
Ulriku, ki je poznal toliko sveta, je zmanjkalo besed, da bi hitro odgovoril. Za to naravno deklico ni bila na mestu nobena fraza; pred pogledom njenih temnih oči mu je zastala vsa običajna zgovornost. Priklonil se je brez besedi.
Kmalu nato so sedeli v lepi obed-nici, izdelani v flamskem slogu iz težke hrastovine. Ob oknih so visele svilene zavese.
»Kdaj mi boste dali predloge, gospod Elgenstrom, da bom pričel z delom ?«
»Prosim, pridite jutri v obrat, takole okoli desete ure. Odpeljal vas bo avto. Z vami bo šel moj porok, neki nemški Rus. Upam, da bomo gradnjo dobro izvršili. Stalo bo seveda veliko, a kar se tiče tega, imate proste roke. Karkoli boste rabili, naročite. Če je moja hči zraven, ko se pogovarjava o takih poslovnih zadevah, naj vas to ne moti; ona prav tako dobro pozna moje trgovske posle kot jaz in se tudi sama veliko zanima za to kot dedinja. Ker nimam sina, moram njej vse izročiti.«
»Negotove razmere v Rusiji so vam znane, gospod Sandor?« je vprašala Ingeborg.
»Prav dobro, gospodična, bil sem dve leti tam in jih mimogrede spoznal.«
»Ali vam je prav, če potujete v soboto?« je vprašal Elgenstrom.
»Vsekakor, med tem časom naročim potni list za inozemstvo in pregledam ponudbe, ki smo jih prevzeli.«
»Za nocoj je zadosti. O ostalem se bomo pogovorili jutri. — Ingeborg, zapoj pesem našemu gostu!«
Brez sramu in pačenja je vstala in sedla h klavirju v sosedn ji sobi. Nato je zapela z mehkim, lepo donečim glasom eno izmed narodnih pesmi.
Ulrik je sedel naslonjen v težkem naslanjaču in poslušal lepe in občutene glasove deklice; bilo mu je, kot da ga oklepa nekaj čarobnega.
Ko je Ingeborg končala, ni upal povedati običajnih fraz; stopil je k njej in ji poljubil roko.
Rdečica je objela Ingeborg. Stopila je hitro k svojemu očetu in naslonila glavo na njegove prsi. —
Naslednje jutro ob desetih je bil že avto pred vrati, da bi odpeljal Ulrika v delavnice. Zajtrkoval je sku-
Iz filma: »Nočna pošast«. (Kino »Sloga«.)
paj z Ingeborg. Njun razgovor je bil hladen.
Prišel je majhen mož, ki se je doslej razgovarjal s tovarnarjem. Na čudno ustvarjeni postavi je čepela glava s širokim obrazom in naprej štrlečimi čeljutsmi.
»Gospod Abramovič iz Moskve,« ga je predstavil Elgenstrom.
Ulrik je dal roko možicu, ki je začuden strmel v njegovo močno postavo.
»Čestitam vam, gospod Elgenstrom, da imate takega zastopnika,« je dejal smejoč se in veselo prikimal tovarnarju.
Elgenstrom se je smejal, nato pa rekel: »Gospod Abramovič vas bo o vseh razmerah in okoliščinah dodobra seznanil, gospod Sandor, da boste vedeli, kje in kako pričeti.«
Ulrik se je priklonil majhnemu Rusu: »Če boste tako ljubeznivi, vam. bom zelo hvaležen.«
»Za to delo pride v poštev le en mož; vsemogočni Kovalevič. Ima veliko moč in kar predlaga on, se izvrši nenadno. Težko pa je priti do njega. Poslužiti se morate posredovalca, njegove zasebnega tajnika. Tega dobite vsak dan v kavarni »Pri Kremlu«, kjer igra šah. Če ste vi sami šahist, tem bolje za vas, a povem vam, igro morate pustiti njemu, če potem previdno zanj plačate, je nadaljna pot odprta. Tega moža ne bo težko dobiti za malo denarja. Potem ste v preddvoru vsemogočnega, to se pravi, da boste sprejeti v zasebno avdienco ljudskega komisarja. Spočetka se bo zadržal odklonilno, če pa mu previdno pokažete svoje akte z velikimi denarnimi poverilnicami in naročili, vas bo naročil za drugo avdienco. Seveda boste šli od njega s praznim žepom, a to zgubo denarja boste že morali preboleti. Čez nekaj dni se prično pogodbe. Kako, to je vaša najbolj de-likatna zadeva. V veliko oporo vam bo popolno obvladanje ruščine. To so glavne stvari, ki pridejo v poštev. Omenil bi vam še, da ima komisar lepo hčer, ki pri njem veliko doseže. Prosim, ozirajte se tudi na to.«
(Dalje prih.)