Posamezna številka *iO vinarjev,
Stev. I7i.
f MM, i sedeOo, tte 27. Iillla 1919.
Leto xlvil
•SLOVENEC« velja
po pošti na vse strani Jugoslavije in v Ljubljani: u oeio leto naprej.. K 84-— n pol teta „ •• „ 42-— ■a četrt leta „ .. „ 21-— ra en mesec „ >. „ 7'—
Za inozemstvo oeloletno KB5-—
s Sobotna izdaja: e
Za oeio leto ..... K 15 — za Inozemstvo.... „ 20 —
—T—ni Inserati: i__ui
Enostolpna petttrrata (U mm Uroka In 3 mm visoka ali n|e
prostor) sa enkrat ... po K 1*20 uradni razglasi . jo K 1'80 Pri naročilu nad 10 abjav popust,
Najmanjši oglas 59/9 mm 14 — ■ ■■■ - 1 Poslano:
£noatoIpna petltvrsta K 3-—
Isha]a vsak dan IsvmhUI ponedeljek ln dan po praznlkn, eb 5. nri slntraj.
BMV* Uredništvo le v Kopitarjevi nllol Itev. 8/m. Ronoplsl se ne vračajo; nelranklrana pisma se u sprejemajo. Uredn. telet. štv. BO, opravo, itv. 328.
Političen list za slovenski narol
Uprava |e v Kopitarjevi ni. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino In št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563.
Pozdravi Orlom!
Ko stopi človek med naše Orle, je to, Ear ga najgloblje presune in vedno na novo prevzema, vtis, da stoji pred najlepšo in najbolj svežo organizacijo našega kulturnega gibanja. Fantje, ki tvorijo vrste naših Orlov, so kvas in življenje naših naprav in poganjajo naš pokret naprej. Danes, ko se zbirajo Orli v Celju v tem lepem delu enih najlepših krajev sveta, si kličemo v zavest, da je njih naloga spričo težkih dogodkov, ki prihajajo nad našo civilizacijo še neizčrpana. Napredne sile našega naroda zbirajo svoje moči, da izkoreninijo vso krivico in vso telesno ter duševno bolezen, ki jo je svetovna vojna prinesla na izčrpano človeštvo.
Strahotna je slika, ki nam jo nudi Evropa v svojem družabnem sestavu po vojni katastrofi. Vsi znaki in vsi pojavi, ki jih vidimo, nam govore, da se nahajamo v veliki dobi razpada. Sijajna in ponosna kultura se ruši in vse kaže, da bo propadla na našem kontinentu. Z gospodarstvom, ki je do dna razorano, se razkrajajo telesne in moralne sile — Evropejca.
V tem položaju se vzdigujejo pred očmi, našega Orlovstva in vseh njega bratskih organizacijah drugih narodov velike naloge. Le popolna osvoboditev iz vojne omame in splošni preporod človeškega rodu zamore rešiti zadnje ostanke iz tega vesoljnega potopa. Če je bil pred vojno program Orlov in njih inozemskih tovarišev v očeh nekaterih skoro šport, se je spremenil danes v najnujnejšo rešilno pot naše družbe. Telesna utrditev in vse ozdravljenje more priti le iz dna, Ie iz najširših vrst ljudstva samega. Orlovska organizacija pa je kot demokratično gibanje eden najnaravnejših povzdigov našega ljudstva. Zato pozdravljamo naše fante kot nositelje ene najlepših idej, ki jih more imeti organizacija na svoiem praporu. Duh odločnosti in krepke napadalnosti, ki polni njihove vrste, bo zanesel te visoke misli do zmage.
Našim organizacijam telesna čilost ni Samonamcn. Velika lepota leži v izpopolnitvi telesa, v prožnosti in spretnosti človeškega organizma, a duh je bil v naših organizacijah vselej zadnji in najvišji cilj stremljenja. Spraviti v naših organizacijah krščansko viteško mišljenje v življenje, mu dati najbolj pristni in sodobni izraz, pre-kvasiti ga z značajem slovenskega ljudstva je bila misel, ki nas je ločila nepremostljivo od Sokolstva. Ta misel, ki nas je ločila, je bila naš ponos in iz nje je izvirala vsa naša moč. S to mislijo smo premagali športovstvo z vsemi njegov, hibami. Naše Orlovstvo pomenja višji tip telovadne organizacije in njegovi cilji so po svoji naravi splošno kulturni.
Socialne razmere, ki vladajo v Evropi, duševni propad, ki nas obdaja, govori jasno, da je program Orlov modernejši in potrebam naše kulture prikladnejši. Razvoj časa stoji na naši strani.
To zavest naj nesejo danes naši fantje v Celie in nai vedo, da stoji za njimi naš narod in krščansko ljudstvo vsega sveta.
Proslava na praznik sv. Cirila m Rlefeda o Londonu.
Gospod knezoškof ljubljanski je dobil iz Londona poročilo, kako sijaino se je po inicijativi in s sodelovanjem nadškofa kardinala Bourne izvršila dne 7. julija 1919 v katoliški wer.tminstrski katedrali v Londonu cerkvena slavnost za zedinjenje Jugoslovanskega naroda. Velika cerkev je bila natlačeno polna. Ob slovesnem vhodu kardinala je pel cerkveni zbor srbsko himno »Bože pravde« v angleškem jeziku. Pred vsemi, blizu svetišča je imel svoje mesto zastopnik našega kraljestva s svojo soprogo, nato veliko število odličnih Angležev, katolikov in protestantov, ki so bili posebej povabljeni in ki so se vsi radi odzvali, da so bili prisotni pri prvem javnem činu našega ujedinjenia. Navzoča je bila vsa slovanska kolonija in londonsko ljudstvo v obče. Odlični liturgist in orien-
talist dr. Adrian Fortescue je imel pridigo in je ognjevito govoril o naših slovanskih svetnikih Cirilu in Metodu. Po sveti maši so zapeli pevci »Lepa naša domovina« in »Oj Slovani«. Za slavnost so tudi došle brzojavke knezoškofa ljubljanskega, nadškofa zagrebškega in od predsedništva deželne vlade v Ljubljani. Italijanom slavnost ni bila po volji.
Pozor na HoroskoS
Dejstvo, da se bo vršilo na slovenskem delu Koroške ljudsko glasovanje, se ne bo dalo nič več spremeniti. Ob tem dejstvu obletavajo mislečega človeka mnoga vprašanja, ki zvene močno melanholično. AJi mora suženj po stoletnem tlačanstvu še posebej in slovesno izjavljati, da mu hlap-čevanje ni ljubše od svobode? Ali mora dežela, ki so jo pred očmi vse Evrope skozi desetletja napajali z divjaštvom naj-grše nemške propagande, zastrupljali s podkupninami, demoralizirali s kupovanjem in prodajanjem duš ter ubijali z žganjem, še pred mešano evropsko komisijo z glasovnicami izpovedovati, da si takih razmer v bodoče ne želi več? Ali nam ententa ne verjame, dokler ne dokažemo z glasovanjem, da nismo voljni nositi več tega slopa nemškega pritiska k Adriji, tega najvažnejšega stebra nemškega imperija bodočnosti, ki počiva na naših telesih in nas je dušil toliko desetletij? A bilo bi nespametno, če bi se pred dejstvom glasovanja udajali melanholiji, kakor bi bilo brezuspešno razglabljati, zakaj je mirovni posvet osrečil ravno koroške Nemce s pravico samoodločbe, medtem ko je primorski Slovenci nimajo. Dejstva so dejstva in zrel narod zna z njimi računati.
In računati bomo morali ne le z ljudskim glasovanjem, ampak tudi z nekaterimi drugimi dejstvi, o katerih nam poročajo s Koroškega. Koroški Nemci in nem-škutarji so žilav in brezobziren rod. Kakor hitro niso več imeli upanja, da jim dežela pripada po razsodbi mirovnega posveta ali po zmagovitem orožju, so r c lotili agitacije s silo in vnemo, ki nas opominja nekdanjih težkih volilnih bojev v tej nesrečni deželi. Njih delo je smotrno, organizirano in pričakuje celo uspeha. V vsakem gnezdu imajo svojega zaupnika, ki pripoveduje ljudem na uho, da bo ljudsko glasovanje ne lc v severnem, ampak tudi v južnem delu prisodilo Koroško Nemški Avstriji; da o uspehu ni več dvoma; da pride nemška uprava in vojaštvo nazaj in da se bo tedaj napravil obračun z onimi, ki bi se drznili glasovati z Jugoslovani. Kolikor so te trditve smešne, so vendar dobro preračunjer.e na dušno razpoloženje slovenskega prebivalstva. Pozabiti ne smemo, da so naši ljudje toliko časa živeli pod nemškim nasiljem, da je trpljenje vseh tistih Slovencev, ki so za časa nemške zasedbe prestali zverinsko^ maščevanje nemških tolp, v živem spominu in da velja danes za svarilen zgled. Sredstvo, ki sc je tam že tolikrat obneslo, skušajo Nemci še enkrat porabiti: slovenskega volilca ustrahovati, ga moralno streti in mu na to potisniti glasovnico v roko.
Bila bi lahkomiselnost, če bi ta dejstva prezrli in če bi ne ukrenili vsega, kar je potrebno, da se ta nemška agitacija popolnoma in vseskozi izjalovi. Pobijati jo ic treba dosledno, vsepovsodi in brez prestanka. Usodna napaka, menimo, bi bila, če bi se sedaj začenjal med Slovenci na Koroškem strankarski boj v kakršnikoli obliki. Prihajajo nam obvestila, da nekateri uradniki, učitelji in podobni ljudje nimajo na Koroškem v tem času nujnejšega opravila, nego da vsiljivo prodajajo svoje liberalno prepričanje, ki vendar ni med kranjskimi specialitclami najbolj priporočljivo blago. Kakor je tako početje skrajno kratkovidno in vse obsodbe vredno, tako je potrebno, da naši ljudje ohranijo mirno kri kljub lahkomiselnosti teh protinarod-nih elementov. Odgovor bo moral dajati oni, kdor bi v tem usodnem času nc znal brzdali strankarske strasti in krotiti svojih zasebnih nagonov.
Na Koroškem nas čakajo še enkrat in zadnjikrat tedni boja s prihuljenim. za-
vratnim in v sredstvih zelo neizbirčnim sovražnikom. Čakajo nas tedni, od katerih je na Koroškem vse odvisno. To je treba neprestano imeti pred očmi, vse drugo je za Koroško brezpomembno. Preprečiti je treba zasnovane agitacijske poskuse — temu veljaj politično delo bližnje prihodnosti.
Imenovanje d^kou-skega škofa.
LDU. Beograd, 26. julija. »Demokrati ja« je v svoji 71. številki pod naslovom »Nekorektnost Sv. Stolice« pisala o imenovanju g. Akšimoviča za škofa v Djakovu med drugim: »V ministrskem svetu se je soglasno sklenilo, da se protestira proti temu in da se ne prizna imenovanje omenjenega škofa. V ministrskem svetu se je naglašalo, da mora naša država ohraniti svoje pravice sodelovanja pri imenovanju škofov. V istem smislu se je sklenilo poslati oster protest v Rim.« Ta vest vsebuje velike netočnosti, kar se tiče korakov kraljevske vlade pri Vatikanu. Stvar je taka: Dne 10. junija je papeška nuncijatura na Dunaju obvestila zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, da je papež imenoval g. Akšimoviča za djakovskega škofa. Nadškof dr. Bauer je obvestil o tem hrvatskega bana šele 19. julija in mu dostavil istočasno, da je nad dr. Akšimovičem, ki je bil poklican od slrani nuncijature na Dunaju, otvorjen kanonski proces. Iznenadena nad tem postopanjem Sv. Stolice, kakor tudi postopanjem nadškofa dr. Bauerja je kraljevska vlada ukazala svojemu delegatu pri Vatikanu, naj izjavi papeževemu državnemu tajniku kardinalu Gaspariju, da je kraljevska vlada neprijetno prizadeta v tej stvari in da je v obojestranskem interesu, da Vatikan zaustavi nadaljnje delovanje v tem vprašanju, dokler kraljevska vlada, ki želi s Sv. Stolico najboljše odnošaje, ne predloži o tem vprašanju svoje mnenje in dokler ne stopi Sv. Stolica v sporazum z vlado. Objavljajoč ta popravek, obžaluje ministrstvo za zunanje stvari, da se je v naši javnosti dal prijateljskemu koraku naše vlade pri Sv. Stolici, ki ima namen, da se ohranijo dobri odnošaji med njo in našim kraljestvom, značaj ostrega protesta.
LDU. Split, 25. julija. (DKU.) Povodom vesti, da je papež imenoval prof. Akšamo-viča za djakovskega škofa na predlog katoliškega episkopata, toda brez obveščenja osrednje vlade, piše »Nova doba«: »Znano je, da so avstrijski cesarji dosegli od Svete Stolice že pred stoletji pravico imenovali škofe. Po razsulu Avstrije pa ni več avstrijskega cesarja in tudi ne predstavništva avstrijsko-ogrske države ter so ta prava prešla na nove države, ki so nastale na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, to, tembolj, ker se je ob polomu izrecno poudarjalo, da ostanejo na teh ozemljih nedotaknjeni vsi dosedanji privilegiji. Kar pa je papež dovolil avstrijskim cesarjem, tega nima pravice storiti posamezna stranka. Jasno je, da ta pristranski čin krši prava naše države in ne moremo resignirali pred takimi dejanji, ki jih imenujemo lahko revolucionarna. Jasno je tudi, da profesor Aksamovič ne more biti pripuščen, da vrši škofovsko službo, niti da uživa škofovske dohodke.« List pristavlja, da jc Sveta Stolica napravila ta korak pod vplivom katoliškega episkopata. Da se sedaj pri takem ravnanju episkopata izognemo cerkvenim borbam, sta dani dve možnosti, ali svobodna cerkev v svobodni državi ali režim sporazuma. Težko odgovornost pred cerkvijo in narodom so prevzeli naši škofje, ki so izzvali ta konflikt, ki more biti za ccrkev usodnejši, kakor pa za državo.
Zagreb, 26. julija. (Zasebno poročilo.) »Narodna Politika« prinaša iz Belgrada pismo v katerem pravi, da ni imenovanje dr. Akšamoviča za djakovskega škofa po rimski kuriji izvalo v Belgradu nili od daleč toliko nervoznega razpoloženja kakor v demokratično liberalni stranki v stvari toliko s principijelnega stališča kakor s strankarsko agitacijskega. Nadalje piše »Narodna Politika«, da je režim v naših pokrajinah došel do mrtve točke
Tako naprej ne more več iti. Današnje pokrajinske vlade zasledujejo strankarske interese. Treba je, da se v Zagrebu, Sarajevu in Splitu osnujejo močne narodne vlade in ne strankarske. _i____
Dr. Bauer za sporazum z Italijani.
LDU Dunaj, 25. julija. (DunKU.) V glavnem odseku narodne skupščine je pre-čital predsednik Seitz pismo dr. Bauerja, v katerem le-ta izjavlja, da je bilo načelo njegove politike, pridobiti Nemški Avstriji italijansko prijateljstvo. Upal je, da bo s tem, ako bo Italija podpirala zedinjenje Nemške Avstrije z Nemčijo, pridobil zaščito proti zahtevam slovanskih sosedov po nemški zemlji in da se bo s prijateljskim dogovorom našla za oba dela sprejemljiva rešitev južno-tirolskega vpraša-ria. Upal je tudi, da bo mogla biti Nemška Avstrija posredovalka, da bi ves nemški rarod zopet pridobil italijansko prijateljstvo, V tem njegovem stremUenju ga je vzpodbujala cela vrsta dokazov naklonjenosti, ki jo je izkazovala italijanska vlada Nemški Avstriji pri razpravljanju raznih zadev. Svoje delovanje je torej osredotočil na to, da bi dosegel sporazum z Italijo v tirolskem vprašanju, ki jc edino ločilo Italijo in Avstrijo. O lein svojem delovanju je poročal narodni skupščini 7. junija, žalibog pa je ostalo njegovo delo brezuspešno. Dne 8. junija mu je princ Borghese, italijanski pooblaščenec ne Dunaju sporočil, da italijanski vladi ni mogoče spustili se v diskusijo, ki bi utegnila omajati popolno suvereniteto italijanskega kraljestva nad Alto Adigo. S tem je njegova politika propadla vsled intrasigen-ce italijanskega imperializma, kajti ako vztraja Italija pri aneksiji Nemške Južne Tirolske, ie ono iskreno prijateljstvo med Italijo in Nemško Avstrijo, ki je bilo smoter njegovih prizadevanj, za dogleden čas nemogoče. Italijanski imperializem sili torej Nemško Avstrijo na novo pot, zalo pa, pravi dr. Bauer, on ni pravi mož. Zato je dne 13. julija javil državnemu kancelarju svoj sklep, da odloži vodstvo državnega urada za zunanje stvari. Državni k?nce-lar ga je prosil, naj svoj skiep od'oži. dokler ne bo dana možnost, sc o zadevi pogovoriti ustmeno, kar se je zgodilo 23. in 24. t, m. v Feldkirchu. ržavni kancelar je njegovemu sklepu prit; d,l. — Podkarceiar dr. Fink je poročal o pog-->'oni'h z državnim kancelarjem dr. Rer erjem silede dr. Bauerjevega naslednika in stavil predlog, da se predlaga v narodni skupščini, naj se dr. Rennerju poveri vodstvo državnega urada za zunanje stvari. Na prošnjo predsednika Seitza in glavnega odseka je potem državni tajnik dr. Bauer podrobno poročal o mirovnih pogojih in o instrukci-jah, ki jih je konferenca v Felkirchu dala nemško-avstrijski mirovni delegaciji v Saint Germainu glede odgovora. Poročilo in predlog dr. Bauerja sta bila po daljši debati soglasni potrjena.
Dr. Rcnner Bauerjev naslednik.
LDU. Dunaj, 26. julija. (DKU.) Narodna skupščina je z vsemi glasovi sprejela predlog glavnega odseka, da se poveri vodstvo državnega urada za zunanje p>osle dr. Rennerju. Predsednik Seitz je pripomnil, da jc dr. Renner pripravljen prevzeti ta posel.
LDU Dunaj, 25. julija. (DunKU) Kakor poročajo listi, vidijo parlamentarni krogi v osebi novega državnega tajnika za zunanje posle ponehanje napetosti položaja ter novo nado, da sc bodo morda dosegle olajšave v izvedbi mirovnih pogojev. Govori se tudi, da državni kancelar namerava skleniti koalicijo veeh strank. V parlamentarnih krogih se tudi govori, da se opusti državno tajništvo za zunanje posle in da bo državni kancelar vodil ludi posle zunanje politike, pri čemer bi ga podpiral parlamentarec kot državni tajnik ali pedtajnik /.a zunanje stvari. — Listi poročajo, da dr. Bauer ostane načelnik komisije za socializai n in ima vsr ••;.'vicc državnega tajnika.
Okrajna učiteljska skupščina u Nouem mestu.
Okrajna učiteljska skupščina^ sc jc vršila dne 16. julija v Novem mestu za učiteljstvo novomeškega okraja. Bila je to nekaka neobligatna konferenca. Predsedoval jc nadzornik Janko Grad. Omenja najprej težko dobo zadnjih let, ko sc učiteljstvu ni bilo mogoče zbirati k pre-potrebnim konferencam, katera je bila tudi letos uradno preklicana. Po pozdravu gostov in spominu umrlih učiteljev poda poročilo o uspehih preteklih let. Pohvalno prizna pridnost učiteljstva, katero kljub težkim razmeram ni opuščalo dolžnosti in je vestno vršilo svojo nalogo v prid mladini. Poročilo g. nadzornika je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. — Nato so sledili podrobni učni načrti o zgodovinskem pouku. Krasen uvod o zgodovini je podala gdč. Pavla Štrumbelj. Nato so poročali: za enorazrednico gdč. Tončka Hribar, za dvorazredmeo naduč. Koželj, za trirazrcdnico naduč. Štular, za štiriraz-rednico gdč. Jeraj, za petrazrednico gdč. Ropaš. Načrti so bili skrbno narejeni, in pri razpravi sc je samo poudarjalo, da se je rabilo preveč starih avstrijskih imen. Po dolgih debatah se na predlog naduč. Matkota sestavi odbor, ki naj načrte pregleda, če treba, popravi in spopolni. Skrbi naj sc tudi, da se načrti pomnože in pošljejo na vse šole v okraju. Stroški naj se pa pokrijejo z dijetami, ki jih učiteljstvo ni prejelo in tudi nc zahtevalo. — Potem poroča o zemljepisnem pouku naduč. Zupančič. Lepo je očrtal, kako naj se vrši v sedanjem času ta pouk, in pri debati sc je razpravljalo samo še o imenih, ki naj se v Sloveniji ohranijo. Podrobni učni načrt za zemljepis se izdela takoj v začetku šolskega leta. — O učnih knjigah je poročal t. Matko. Enoglasno se sklene resolucija, da se knjige za prihodke šolsko leto obdrže, seveda z raznimi spremembami. Za poznejša leta pa morajo šolske oblasti nove preskrbeti.
Nato sledi poročilo o samoučilih nad-učitelja Vidmarja. Pri debati se sklene resolucija, da krajni šolski svet vse potreb-rso preskrbi za šolo. Brezpogojno se zahteva, da sc preskrbe zvezki, ker učiteljstvo drugače te more prevzeti odgovornosti za pismen pouk.
Pri zadniem poročilu o uporabi tiskovin predlaga naduč. Gebauer, da se uporabljajo stnre tiskovine, dokler zaloga n® poide, ker je v založenih in še nakupiče-nih tiskovinah založim ga še veliko jugoslovanskega denarja.
Pri raznoterr stih poroča naduč. Ma-rok o »nečuvenem slučaju« naduč. Štruklja z Viča *ji stavi resoli cijo, v kateri se temu izreče obžaloval-je. Kljub ugovoru nadzornika, da je stvar politična, ki ne spada v skupščino, se sklene glasovanje o resolurlji, 'Ia je bila sk.'cnjena soglasno, vendar ji je pa bil zelo milostno dovoljen od nekaterih članov dostavek: če je res. Skupščina pa je tudi obljubila, da prekliče, ako se izkaže neresnica člankov v »Slov. Narodu«. Na podlagi izjave v »Slovencu« z dne 22. julija je pričakovati, da se ta obljuba izpolni.
Nato se jc razpravljalo še o šolskih zamudah, kjer se je zahtevalo takojšnjo iztirjatev kazni, o srbo-hrvaškem tečaju in o spominih umrlim tovarišem.
Med skupščino je došel tudi dopis viš. šol. sv., v katerem se izraža pohvida učiteljstvu, da tako požrtvovalno in navdušeno deluje v dobrobit ljudskemu Šolstvu.
Razna poročila.
Boji med Rumuni in Mažari.
LDU. Deutsch Altenburg, 26. julija. (Brezžično.) Iz Bukarešte poroča rumunski veliki glavni stan, da so rumunske čete pričele z bojem proti mažarskim rdečim četam, katere so premagale pri Tokaju ob Tisi. Sovražnik je imel velike izgube. Pri Kisujszallasu so bile mažarske čete krvavo odbite. 400 mrtvecev in več sto ranjencev je pokrivalo bojišče. Ministrski predsednik Bratianu jc izjavil, da bo Rumunija pričela samostojno protiofenzivo s četami ogrske protivlade, ako ji nc bo ententa poverila m&ndata.
Rumuni prekinili pogajanja z Rusijo.
LDU. Deutsch Altenburg, 26. julija. (Brezžično.) Kakor poročajo uradno iz Bukarešta, jc rumunska vlada prekinila pogajanja s sovjetsko Rusijo ter je pričela s sovražnostmi 24. t. m. o polnoči. Ruska boljševiška mirovna delegacija je odpotovala preko Kišinjeva.
Vilson pride še enkrat v Evropo.
LDU Berlin, 25. julija. (DunKU) Glasom »8-Uhr Abendblatta ' poroča »Tctnps« iz Pariza: Wilson se bo o priliki, ko sc bo zveza narodov slavnostno prokjamirala, vrnil v Evropo in najbrže šel v Genovo, da bo predsedoval pri prvi seji zveze narodov.
Mirovna pogodba za Bolgarijo. LDU Pariz, 25. julija. (DunKU) (Agcn-
ce Havas.) »Exzclsior« poroča, da jc mirovna pogodba za Bolgarijo skoro že do-gotovijena. Pogodba bo zahtevala nad eno milijardo odškodnine, katere največji del dobita Romunija in Srbija, ostanek pa Grška.
Polltline novice.
-(- Po končani krizi. Mariborska > Straža« poroča: Ministrska kriza v Belgradu, katero je povzročila ostavka ministrov Korošca in Gostinčarja, sc je končala s tem, da sta slovenska ministra ostala v ministrstvu ter zazdaj šc ni prišlo do splošne ministrske krize. Neposreden povod za krizo jc bilo nesoglasje med irninistrskim predsednikom in podpredsednikom glede na postopanje napram socialni demokraciji in njenim manifestacijam 20. in 21. julija, Dočim jc Korošec zastopal tolerantnejše in liberalnejšc načelo, jc Protič precoj nervozno zagovarjal strožje postopanje. Potem pa jc ministrski predsednik v seji ministrskega sveta raztolmačil smisel svojih besed o sedenju pri isti ministrski mizi ter nujno prosil dr. Korošca, naj z Gostinčar-jem ostane v ministrstvu. Predno se je dr. Korošec odločil, da sc uda splošni želji vseh strank v Narodnem predstavništvu ter ostane v ministrstvu, sc je posvetoval s parlamentarno komisijo Jugoslovanskega kluba. Rezultat posvetovanja jc bil ta, da so sc kot predpogoj za to, da dr, Korošec ostane in sodeluje v ministrstvu, zahtevala stvarna zagotovila in jamstva glede na ureditev notranjepolitičnih razmer v nekaterih pokrajinah naše jugoslovanske države. Ko je Protič ta pogoj sprejel ter obljubil, da bo takoj začel z njegovim uresničenjem in je res žc tudi podvzel prve korake, jc dr. Korošec ostal v ministrstvu. Potek krize jc dokazal nc samo to, da uživa dr, Korošec pri vseh srbskih strankah izredno zaupanje in spoštovanje, marveč jc tudi to izpričal, da je po splošni sodbi vseh srbskih strank Jug. klub zastopnik slovenskega ljudstva ter da se brez njega ali celo proti njemu nc da in ne sme vladati. S tem pozitivnim rezultatom dovršene krize smemo biti zadovoljni.
+.' Včerajšnji uvodnik »Slov. Naroda«. Onemu, ki ni utegnil brati uvodnika včerajšnjega »Slov. Naroda«, hočemo pomagati s tem, da mu podamo glavne misli: »Delovanje finančnega ministra Ninčiča vzbuja veliko ogorčenje.« »V Sloveniji smo ravnotalco sredi neznosnih razmer.« »Strup boljševizma.« Proti njemu »brezobzirna strogost«. »V Ljubljani nasilen naskok na sodnijo, akti sabotaže in javno nasilje na kolodvorih.« »Zločinske manifestacije.« »Detnagogično hujskanje klerikalcev.« »Notranji strup.« »Impotentnost — državne oblasti.« »Prekasno zdravilo nič ne pomaga.« »O kaki novi koaliciji ni mogoče govoriti.« — List s takimi uvodniki sc nazivlja »najdostojnejši list na svetu«.
-f Stranka policistov in denuncijan-tov. Včerajšnji »Slov. Narod« odgovarja na naše dokaze o upravičenosti demokratične politike dr. Brejca in neumnosti policijskega absolutizma JDS s tem, da po-vdarja. da je bil tudi dr. šušteršič >najzo-prnejši policist in denuncijant« ter »apostol najostudnejše politične korupcije«. V veliko zadoščenje nam je, da sc v tej točki strinjamo s »Slov. Narodom«. Ker smo bili mnenja, da je dr. šušteršič »policist«, smo ga tudi vrgli. Naša srditost do politične korupcije, policistov, denuncijantov jc tolika, da jih mislimo sedaj, ko je naša stranka čista — uničevati in preganjati tudi izven okvira S. L. S. Zares, dol z dc-nuncijanti, policisti in nositelji upravne i korupdje.
-f »Slov. Narod« in zadnja stavka. >Naprej« piše 26. t. m. z ozirom na napade »Slov. Naroda« na deželno vlado: »Narodu« nc gre za to, kar natvezuje svojim potrpežljivim bralcem v svojih dolgoveznih člankih, ne gre za stavko, ne gre za izmišljeni, do skrajnosti pointirani »terorizem« delavcev. Prav nasprotno. Svojemu neokusnemu kričanju o stavki, o terorizmu, o boljšcvikih itd. ne verjame -Narod« niti najmanj. Gre pri stvari za vse drugo. Gre za politične kombinacije, gre za to, da bi JDS uvedla v Sloveniji uradniško deželno vlado, odnosno vsaj deželno diktaturo liberalne stranke makar s pomočjo vojaštva. Zato pretiravajo na vse pretege »dogodke« zadnjih dni, zato govore o terorizmu, dasi vedo sami predobro, da tega ni bilo nikjer, dasi jim jc znano, da sc je vršila delavska stavka po vsej Jugoslaviji, da so sc vršili povsod — od Macedonije do Slovenije — delavski shodi in obhodi, in da sc niso pravzaprav ti zaključili nikjer drugje v Jugoslaviji tako mirno in dostojno kakor baš v Sloveniji.«
-f Potrebni nauki. Dr. Kukovcc deli v celjski »Novi dobi« svoji žalostni stranki naslednje nauke: »Naša bodočnost nc bode več sledila kakim absolutističnim kažipotom dunajskim ali rimskim. Nc bode smel med nami največ veljati, kdor bode politično indiferenten in bode se trudil,
da ni krop in nc voda, vedeti moramo, kaj hočemo. Nobena oportunilcta in nobeno dobičkarstvo nas nc sme ovirati, da priznamo in udejstvujemo svoje prepričanje.« Ti nauki so bili somišljenikom dr. Kukov-ca gotovo zelo potrebni in mi mu želimo iz srca, da bi rodili mnogo uspehov: da bi liberalci nc sledili več absolutističnim kažipotom, da bi bili krop ali voda, da bi vedeli, kaj hočejo in da bi dobili nekaj prepričanja, ki bi ga udejstvovali brez dobičkarstva. A bojimo se, da vsega tega nc bo in da jim bo ostal le dr. Kukovcc ter njegovi članki, ki so voda, ne krop,
-f Red v Sloveniji. Tc dni sc jc vrnil iz Ljubljane v Belgrad ugleden Srb in kon-štatiral, da potnika ob vstopu na slovenska tla pozdravi nekaj, kar vsakemu tujcu deželo žc vnaprej priporoči, namreč: red. Tudi sicer jc bil z Ljubljano in Bledom zelo zadovoljen. Na take pohvale nam sicer ni treba biti ponosnim, ker jc vzdrževanje reda samaposebi umevna dolžnost oblasti in občinstva. Vendar pa naj bodo take izjave Srbov o nas zadoščenje naši Narodni vladi, ki jc ob zlomu Avstrije delala neumorno in zastavila vse moči v blagor našega naroda. Mi, ki smo gledali razmere v Sloveniji od blizu, smo imeli seveda ostrejše oko za razne pomanjkljivosti, ki so se zgodile pri vladi, ker ljudje, ki bi bili ob takratnih razmerah vse storili popolnoma brezhibno, bi bili morali imeti nadčloveške moči in biti vsevedni. Zato smo večkrat godrnjali opravičeno in neopravičeno. Kdor pa je poznal ogromno delo, ki ga jc vršila v najlepši harmoniji naša Narodna vlada, je bil pa prepričan, da bodo prav tako kakor pomanjkljivosti prišle do veljave tudi vrline in uspehi naše prve lastne vlade. Te uspehe vidimo mi najbolje, ako gremo kamorkoli preko mej Slovenije. Vidijo jih pa prav tako tujci, ki pridejo k nam. Zahvala za to, da smo se v Jugoslaviji s svojo upravo častno vpeljali, gre tudi našemu domoljubnemu uradništvu, ki se je z veseljem oprijelo dela takoj, ko je prenehala stara avstrijska uprava. Ogrodje naših razmeroma zadovoljno urejenih razmer je pa poštenost in pridnost
Sodstva, vzgajanega v duhu krščanstva.
ostikrat pozabavljamo mi čez sami sebe, a tudi pri nas jc poleg sence tudi svetloba.
-f-, O centralizmu. »Obzor« prinaša pismo, v katerem belgrajski vseučiliški profesor dr. Laza Markovič odgovarja na članek H. Hinkoviča, objavljenem v »Ob-zoru« o centralizmu in pokrajinskih samoupravah. Med drugim pravi dr. Markovič: Za naše razmere je parlamentarna vlada edino možna narodna vlada, ker samo ta omogoča kontrolo po parlamentu. Ko bi imeli upravno vlado, neodvisno od parlamenta, bi se uveljavil sistem samovolje, o katerem morejo praktični politiki soditi, kako nesrečo bi pomenjal za naše dežele. G. Hinkovič dvomi nad politično zrelostjo lastnega naroda in se boji, da bi se konstituanti česa ne podtaknilo, ter izraža v istem času bojazen, da bi se ne utihotapila Velika Srbija, Kar sc tiče prve boiazni, ni dvoma, da bo uslavotvoma skipščina suverena v določevanju ustave in je zato težko misliti da bi se ji moglo kaj podtakniti, Ako bodo znali člani kon-Štituante čitati in misliti, bodo vedeli, za kaj bedo glasovali. Žalostni poslanci, ki bi si pustili kaj podtakniti. Ako pa misli na načrt ustave, ki ga vlada pnpiavlja, da ga predloži konšiuanti v rešitev in k bo vsekakor uspeh posameznih političnih struj, potem jc bojazen g. Hinkoviča popolnoma neupravičena, ker konstituanta ni vezana na lak vladni načrt. Da bi sc pa kaj. vsililo poslancem z nožem ali pu-• ško, jc popolnoma nemogoče. G. Hinkovič se boji, da bi se pod krinko centralizma ne utihotapila Velika Srbija. Srbija in Srbi niso dosedaj nikdar tihotapili v politiki in narodni borbi. Noben provizorij, tudi centralistično izveden, ne more uničiti pravice konstituante, da izvede organizacijo države po svoji volji in prepričanju. Dopuščeno je debatirati o tem, ali jc ena ali druga odredba provizorija primerna ali ne, toda ni dopuščeno, sumničiti one, ki so smatrali za svojo najsvetejšo dolžnost in največjo srečo, zediniti se s svojimi ne-osvobojenimi srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi brati v skupno veliko demokratsko državo.
-f- Zborovanje pokrajinskega odbora italijanske republikanske stranke. »Goriški Slovenec« poroča k zborovanju pokrajinskega odbora italijanske republikanske stranke v Julijski Benečiji, da sta bili na tem zborovanju sprejeti dve resoluciji, od katerih ena obravnava razmerje do slovanskih sodržavljanov. Ta resolucija se glasi:
»Republikanci v Julijski Benečiji, zbrani na zborovanju v Trstu 13. julija 1919, proučivši vprašanje stališča, ki ga naj zavzame italijanski narod napram ita-lijansko-slovanski manjšini znotraj meja Italije, povdarjajo globoko razliko med italijansko-slovanskimi kmetskimi masami in jugoslavofilskimi nacijonalisti, podžiga lei mrlnjc proti našemu narodu. Smatrajo, da je treba odtegniti italijansko-slovanske mase pogubnemu vplivu jugo-slavofilskcga krivega nacijonalizma in jih
vzgojiti v čutu vzajemnosti in ljubezni napram Italiji potom politike ljubeznive velikodušnosti in gospodarskih dobrot. Zavzemajo pa sc nasprotno za politiko kar največje strogosti nasproti agitatorjem, ki izhajajo posebno iz duhovščine, učiteljstva in odvetnikov, ki nc priznavajo Italiji pravice do zedinjenja in teritorijalne celotnosti v mejah, ki jih jc določila narava sama in si jih je prisvojila po stoletnem zahtevanju z žrtvo enega milijona mrtvih in pohabljenih Italijanov, Dočim povdarjajo, da sc mora z italijansko-slovanskimi masami, ki so lojalne in zveste Italiji, ravnati kot z italijanskim narodom, in da morajo uživati vse pravice ostalih italijanskih državljanov in svobodno rabo svojega jezika v šolah in uradih poleg italijanskega v pretežno slovanskih krajih. Zahtevajo, da naj se protiitalijanski jugoslavofili, podkurjevalci nesrečne vojske med Italijo in Jugoslavijo smatrajo enostavno zai sovražnike Italije in sc tudi tako ravna z njimi. Izjavljajo končno, da smatrajo italijanski nacijonalizem za nič manje poguben za korist Italije kot pa jugoslovanski nacijonalizem.«
Dnevne novice.
—	f Kanonik Anton šlander. Dne 20.
julija t. 1. v Starem trgu pri Slov. Gradcu umrli častni kanonik in zlatomašnik Anton Šlander jc bil rojen dne 18. maja 1845 na Gomilskem, v mašnika posvečen dno. 19. julija 1868. Bil jc kaplan pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini in v Čadramu, potem nemški pridigar in vikar v Celju, mestni župnik v Slovcnjegradcu, po smrti Davorina Trstenjaka pa jc 1. 1890 nastopil župnijo Stari trg, kjer je vneto in požrtvovalno deloval do svoje smrti. 20 let je vodil tudi dekanijo in bil meseca sušca 1908 imenovan za častnega kanonika lavantiik-skega kapitlja. Pogreba dne 23. t. m. se jc udeležilo nenavadno mnogo ljudstva. Duhovnikov je prišlo 30, med njimi dekar na Jos. Čiže iz Jarenine, Št. Pivec iz Vu-zenice, župnik Fr. Cizej iz Šmartna pri Velenju, itd. itd. Iz Koroške so prišli župniki dr. Fr. Cukala, Anton Gabron in Jos* Rozman. Sprevod je vodil g. dekan Iv« Rotner iz Škal, nagrobni govor je imel pokojnikov najstarejši prijatelj, nadžupnik ia zlatomašnik g. Ivan Lenart iz Šmartna« nagrobno mašo je daroval pokojnikov nečak g. kaplan M. Šlander iz Ponikve. Du-hovski pevski zbor je zapel dve žalostinlcL Pogreba se je udeležila tudi šolska mlaH dina slovenjegraške šole pod vodstvom učiteljskega osobja, zastopniki vseh slo. venjegraških uradov in korporacij, na čela jim g. okrajni glavar dr. Ipavic in podpredsednik višje deželne sodnijc iz Ljubljane, g. dr. Rogina. Pokojniku naj sveti .večna luč.
—	Podeljeni sta župniji: Raka Martinu Škerjanec, vojnemu kuratu, in Sv, Duh pri Krškem Francu Zorko, bivšemu vojnemu kuratu.
—	Umrl jc 24. t. m. v Preddvoru, previden s sv. zakramenti, graščak g, Gilbert Fuchs. Ranjki je bil usmiljenega srca in darežljivih rok.	i A.
—	Z Bleda. Letošnja kopališka sezooal je znatno slabša, nege smo pričakovali« Mnogo je tega krivo vreme, ki je tako nenavadno hladno in deževno, mnogo pa tudi posebne razmere, v katerih še vedno živimo. Naših običajnih gostov, Čehov, Madžarov, Nemcev letos ni na Bled. Z Dunaja jc sicer prosilo več sto nemških! družin dovoljenja ,da pridejo k nam na le-, tovišče, ki jim ga pa vlada iz lahko razumljivih razlogov ni mogla dati. Tako so nas obiskali le naši bratje z juga. Na Bledu se mudi več srbskih družin iz Belega grada, ki se med nami zelo dobro počutijo in so polni hvale o lepoti narave in značaja našega ljudstva. Srbski dijaki, ki so nas pred kratkim obiskali, so bili očarani in so odšli z najboljšimi vtisi ter zatrdilom, da se zopet vrnejo. Mnogo je med gosti tudi Hrvatov, toda Srbi so se zelo čudili, ko so slišali, da govorijo le-ti med seboj izključno nemški. Pojasniti jim tega nismo mogli, ker bi jim morali reči, da so vsi ti »Hrvati« lc hrvaški judje, ki so med vojsko obogateli in si poiskali sedaj na Bledu počitka in okrepčila po trudapolnem veriženju. Nc mogli bi trdili, da smo ich gostov posebno veseli, ker njih navzočnost nc obljublja nič dobrega za prihodnji razvoj našega letovišča. — Nekaj živahnejše jc postalo na Bledu, odkar imamo tukaj godbo ljubljanskega narodnega gledališča, ki pod veščim vodstvom redno konccrtira vsako popoldne v parku pred zdraviliškim domom. Tudi jezero je toplo in ljubko vabi plavača v svoje naročje. Cene v hotelih in gostilnah so zelo zmerne, tako da sc jim mnogi tujci čudijo spričo neznosne draginje drugod. Za začetek prihodnjega meseca, ko sc bo tudi vreme ustalilo ,kakor upamo, je pričakovati mnogo novih gostov.
—	Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani javlja, da jc ministrstvo saobra-čaja v Beogradu na prošnjo društva za prosto vožnjo dovolilo za 40 društvenih članov enkratno vožnjo v Zagreb, Beograd in Sarajevo (tur in returl za polo-
vično ceno. Gospodje tovariši, ki se žele poslužiti te ugodnosti, naj nemudoma javijo društvu svoje ime, značaj in zavod s pristavkom, ali nameravajo obiskati tudi Sarajevo, da se jim preskrbijo in dostavijo izkaznice. Poljubno je, ali se potuje skupno ali posamno; takisto je čas potovanja poljuben.	„ , _
—	Iz Jugoslovanske Strokovne Zveze.
Sestanki delavcev so bili 17. in 20. t m. v Mežici, 19. v Črni, 20. v Prevaljah. Govoril je na njih delavski tajnik Cvikelj. V nedeljo 20. J. m. je bil popoldne shod na Vrhniki, na katerm sta govorila tt. Komla-nec in Kogej. V nedeljo 20. t. m. je izvedla JSZ revizijo svojih skupin v Križeh pri Tržiču in v Tržiču. Revizije se bodo izvedle v vseh skupinah in plačilnicah JSZ. Jugoslovanska Strokovna Zveza pridobiva vsaki dan novih članov in članic. Kjer je še ni, naj naši somišljeniki poskrbe za to, da se ustanovi. Za ustanovitev plačilnice JSZ zadostuje, da se priglasi 10 članov. Delavci naj se opozarjajo na JSZ, ki prejkoslej hodi po tistih potih, ki ji jih je začrtal njen ustanovitelj rajni dr. Krek. Sestanka ljubljanskega okrožja JSZ ne bode danes, pač pa se bo vršil v torek dne 29. t. m. zvečer ob 8. uri sestanek vseh ljubljanskih skupin v knjižnici Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. Gre za delavski položaj z ozirom na nove razmere. Udeležite se ga vsi člani.
_ Naše pošte. Upravništvo »Jugoslovanskega Obrtnika« nam javlja, da je dobilo iz Doba pri Domžalah cel zavitek »Jugoslovanskega Obrtnika« vrnjen z opazko »Nazaj, nihče ne sprejme«. Kako naj poštni urad ve, da nihče izmed naročnikov ne sprejme lista, če niti naslovov ni vpogledalo, kaj šele skušalo naslovnikom list dostaviti. Naročniki nam pošiljajo reklamacije, pošte nam lista ne marajo dostavljati, za nas je pa najbolje, da take razmere mirno prenašamo. Enako smo sprejeli vse izvode našega lista vrnjene tudi s poštnega urada Komenda pri Kamniku. Poskrbeli bomo s pritožbo na pristojnem mestu, da se tudi v tem oziru pri naših poštah napravi red, ker naši obrtniki niso državljani druge vrste, da bi se smelo z njimi eksperimentirati.
—	Stavka celjskih odvetniških in notarskih uradnikov. Zbor celjskih odvetniških in notarskih uradnikov dne 23. t. m. je sklenil, dne 21. julija započeto stavko ustaviti. Zbor smatra, da se je za nižje uradništvo, ki je bilo najslabše plačano in radi katerega se je predvsem stavka za-
E>čela, dosegel vspeh, ki ga ne kaže od-anjati, — višje uradništvo, za katero se je dosegel manj povoljen vspeh, pa si bo ložje znalo samo pomagati. Vodstvo stavkovnega gibanja se je od prvega početka potrudilo voditi boj dostojno, in ne smatra za umestno z nadaljnim štrajkom oškodovati vseh pisarn zaradi nekaterih šefov, ki ne bodo nikdar imeli toliko čuta za dobrobit uradništva in smisla za kolegijal-nost napram stanovskim tovarišem, da bi iz teh ozirov sledili razsodni večini in zboljšali razmere svojih uradnikov, in prepušča pristojni strokovni organizaciji nadaljno postopanje proti šefom, ki sklepe večine zanemarjajo in se ne stidijo zoper svoje uradništvo zaradi tega upravičenega eksitenčnega boja nastopati z represalijami (na primer odvetnik dr. Vrečko, notar Baš). Uradništvo sprejme torej samo delno ugoditev svojih zahtevkov s strani odvetnikov in notarjev z dne 23. t. m. s protestom in trdim sklepom, da boja za zboljšanje svoje eksistence nikakor ne opusti in poziva poverjeništvo za pravosodstvo, odvetniško in notarsko zbornico, da čim prej izvedejo legalnim potom upravičene zahteve uradništva, obsežene v resolucijah z dne 23. IV. t. 1. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju z ogorčenjem obsoja nereelna sredstva, katerih so se nekateri šefi, ki hočejo sicer zavzemati v javnem življenju odlična mesta, poslužili tekom stavke napram stavkujočemu uradništvu, posebno pa proti slabotnim dekletom, kakor tudi postopanje stavkokazov odvetn. kandidatov dr. Orožna, dr. Milka Hražovca in dr. Ogrizeka, ki so izrazili svoje soglasje s stavko oziroma tudi podpisali tozadevni sklep celjskega uradništva z dne 7. julija 1919, vkljub temu pa med stavko delali v odvetniških pisarnah, izreka pa zahvalo onim gospodom odvetnikom, ki so, razumevajoč bedni položaj uradništva, pristali na njegove zahteve in s svojim zgledom ugodno vplivali na sicer nepristopne šefe.
—	Inženirski izpit iz arhitekturske Sffcroke ja napravil na dunajski tehnični visoki šoli g. Kregar Rado.
—	Tujski promet ▼ Sloveniji in Srbi, Po nekaterih izložbah v Belgradu lahko opazuješ že dalje časa skupine ljudi, ki si togledujejo slike iz Slovenije, razpostavljene radi pospeševanja tujskega prometa. Za slike vlada veliko zanimanje. Priglašenih je za Bled že več gostov, med njimi, kakor znano, tudi regent Aleksander. Na Bledu bo preživel svoje počitnice tudi predsednik Narodnega predstavništva vseučiliški profesor (zgodovinar) dr. Dragoljub Pavlo-jič. Da bi Srbi bolje spoznali Slovenijo,,
bi bilo dobro, če bi se v Belgrad poslale v večjem številu kolorirane razglednice s slikami najlepših krajev Slovenije (Bled, Bohinjsko jezero, Triglav, Peričnik, Savica, Belopeški jezeri, tudi slike Ljubljane). V Belgradu bi se te razglednice namreč tudi zelo lahko prodale po našem prepričanju, ker v Belgradu sploh primanjkuje lepih razglednic in kaj tako mičnega, kakor so naše razglednice s slikami iz Gorenjske, v Belgradu sploh nc vidite. Če bi se v Belgradu slike Bleda in Ljubljane ter drugih krajev prodajale, bi se s tem zanimanje za lepoto naše ožje domovine zaneslo tudi v kroge izven Belgrada. Dostavimo naj še to, da smo v Belgradu Slovenci na prav dobrem glasu in da se Srbi, ki prihajajo iz Ljubljane, vobče zelo pohvalno izražajo o nas.
—	Poziv zasebnemu uradništvu bivše Štajerske. Pozivamo tem potom vse zasebne uradnike in uradnice (t. j. vse one nastavljence denarnih zavodov, trgovine, obrti in industrije ter odvetniških in notarskih pisarn, ki so podvrženi zavarovalni dolžnosti) brez razlike političnega prepričanja, da nam takoj javijo po dopisnici svoj natančen naslov. Kjer jih je v enem podjetju več, store lahko to skupno v pismu. Sestaviti moramo natančno statistiko vsega zasebnega uradništva. V ta namen bomo poslali, takoj, ko dobimo naslove, vprašalne pole z vsemi potrebnimi pojasnili glede nadaljnih korakov. Pokažite, da se zavedate svoje stanovske dolžnosti in da vam je na srcu zboljšanje bednega stanja, v katerem životari toliko naših kolegov in koleginj. — Društvo zasebnega uradništva, Celje, Narodni dom.
—	Radgona. Dne 23. t. m, smo ustanovili v Radgoni v gostilni g. Karl-a Ge-nur-ja poprej avstrijski cesar »Slovensko pevsko društvo« pri katerem so bili enoglasno izvoljeni sledeči gospodje, gospe in gospodične: dr. Radovan Brenčič, predsednik, dr. Fran Steinfelser, podpredsednik, Ludovik Kline, tajnik, Fran Domajnko, blagajničar, Janko čirič, pevovodja, Berta Menhart, arhivarka, Jernej Vengust, Hubert Jurkovič, Mija Potočnik, Josip Ran-čigaj, Marica Domajnko, Genovefa Horvat, Anica Trojnko odborniki, Fran Sever in Ivo Malgaj računska preglednika.
—	Za obnovo vseučilišča in knjižnice v Louvainu. Vsled posredovanja pokojnega Etienne Lamya in p. Imbarta de La Toura se je osnoval mednarodni odbor z namenom, da omogoči obnovo vseučilišča in knjižnice v Louvainu. Stopetdeset vseučilišč in znanstvenih zavodov se je pridružilo tej akciji. Odbor je v imenu teh zavodov naslovil na javnost spomenico, v kateri navaja, da poleg vseh težav, ki jih je morala prenašati med vojno Belgija, je to deželo pač najhujše zadela izguba njene stare univerze. Dne 26. avgusta 1914 je pogorela louvainska knjižnica. 300.000 zvezkov, množica rokopisov, 900 inkunabul, nenadomestljive zbirke medalj in portretov je uničil plamen, kakor tudi zgodovinske dvorane, v katerih je bilo vse shranjeno. Spomenica konča s pozivom: Naj se torej z darovi narodov dvigne iz pepela stara univerza. Zločin je bil učinjen proti duhu, svet ga bo z enim makom izbrisal. — Pod spomenico so podpisani najodličnejši predstavniki vseh kulturnih narodov.
UubUanske novice.
lj Gospod knezoškoi ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič se je odpeljal včeraj v Gornji grad, kjer ostane do konca avgusta.
lj Starešinski sestanek se vrši v torek zvečer ob 8. uri v hotelu Union. — Predsednik.
lj I, Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja ima sejo v ponedeljek 28. t. m. ob četrt na 7 zvečer.
lj Ljudski oder v Ljubljani. V torek, dne 29. t. m. ob,8. uri zvečer se vrši v Ljudskem domu sestanek vseh igralcev in igralk Ljudskega odra. Prosimo vse, da se tega sestanka zanesljivo udeleže, ker bomo ta večer razpravljali o važnih in nujnih zadevah, med drugim tudi o našem izleta in o počitniškem delu. Ker nameravamo vprizoriti prvo predstavo izven sezone skupno z izletom že sredi avgusta, in sc obenem takoj pripravljati za otvoritev jesenske sezone, je nujno potrebno, da pridejo na ta sestanek vsi člani. Vabimo pa tudi vse druge, ki imajo zanimanje in veselje za našo stvar, da se vpišejo v Ljudski oder. Zglase naj se v torek od 6. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu, I. nadstropje. Pol ure pred sestankom se vrši izredna odborova seja.
lj Izpit iz irancoščine je z dobrim uspehom napravil na vseučilišču v Bor-deaux-u Ljubljančan g. Josip Jeras.
lj Stanovanjski akcijski odbor sklicuje za ponedeljek dne 28. julija ob 20. uri jako važno sejo v običajnem prostoru (dekliški licej, Bleiweisova cesta 23). Odborniki! Pridite vsi! — Černigoj.
lj Zahvala. Marija Kosmač, vdova po pok. Francu Kosmaču, se zahvaljuje vsemu osobju »Gospodarske zveze« za udeležbo pri pogrebu in za vse drugo — v j svojem in imenu svojih otrok, Bog povrnil
Najnovejše.
DR. KOROŠEC NA POTU V LJUBLJANO
LDU Belgrad, 26. julija. Danes bo odpotoval min. podpredsednik dr. Anton Korošec službeno v Ljubljano.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
LDU Belgrad, 26. julija. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Protiča je bila včeraj popoldne seja ministrskega sveta. Razpravljala so sc velevažna vprašanja o rumunskih mejah, kakor ludi vpra šanj? glede postopanja v akciji madžarskih boljševikov proti Rumunski.
SPLETKARJENJE ČRNOGORSKE VLADE.
LDU St, Germain, 26. julija. (DunKU.) Črnogorska vlada je pri mirovni konferenci oficielno protestirala proti temu, da se je vršilo posvetovanje o mini z Avstrijo, ne da bi bili pozvani k temu tudi črnogorski delegatje. Pridržujejo si, da bodo zahtevali izpolnitev vseh svojih zahtev pozneje.
ZAHVALA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE.
LDU Belgrad, 26. julija. Predsednik francoske republike Poincare je odgovoril predsedniku narodnega predstavništva in izrazil zahvalo za čestitke ob proslavi 14. julija.
ITALIJANSKA DEMOBIMZACIJA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Reka, 26. julija. Po najnovejših vesteh iz Rima, je razpuščena 3. italijanska armada, ki je imela svoj sedež v Trstu in ki so ji bili podrejeni štirje vojni zbori v Istri. Poveljnik vojvoda Aosta, ki jc bil ob tej liki imenovan za generalnega inšpektorja pehote ter je bilo to mesto posebej zanj ustanovljeno. Ob tej priliki je izdal povelje na italijansko vojaštvo, v katerem slavi njegove zasluge in ga pozivlje k nadaljnji vztrajnosti za dosego skupnega cilja.
SRBSKI EMIGRANTI V ZAGREBU
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 26. julija. Danes ob 7. uri zvečer se je pripeljalo na južni kolodvor okoli 800 srbskih emigrantov, ki so odpotovali 22. t. m. iz Pariza. Italijani so jim delali med potjo velike neprilike ter so jih n. pr, zadrževali v Milanu 3 dni, a v Gorici jim niso dovolili izstopiti iz vlaka, da bi se razgovarjali z našimi ljudmi. Potujejo pod vodstvom konjeniškega majorja Iliča. Na kolodvoru jim je priredilo zagrebško dijaštvo in meščanstvo prisrčen sprejem. Med navdušenimi manifestacijami so se ob 8. uri zvečer odpeljali dalje. Večinoma so bili dijaki in dijakinje, ki so pred avstro-ogrsko invazijo zbežali na Francosko, kjer so nadaljevali študije. Temu prvemu transportu slede še trije in četrti s srbskimi družinami in otroci bo zaključil prevoz srbskih emigrantov iz Francoskc,
VIDJRANJE POTNIK LISTIN ZA NEMŠKO AVSTRIJO.
LDU Belgrad, 26. julija. Vidiranje popotnih listin za Nemško Avstrijo sc dobavlja v hiši bivšega avstro-ogrskega konzulata nasproti Halimagdana.
IZPLAČEVANJE HRANILNIH VLOG.
(izvirno poročilo »Slovenca«.)
Zagreb, 26. julija. Izšla je banska naredba, s katero se podaljšuje do 22. avgusta svoječasno izdana naredba, da denarni zavodi ne smejo posameznim vložnikom izplačati naenkrat več kot 5000 K.
MIROVNI POSVET.
LDU Lyon, 25. julija. (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov se je sestal k seji v petek popoldne in je nadaljeval razpravo o določbah glede razorožitve, ki naj tvorijo del mirovne pogodbe z Bolgarijo. Isti dan zjutraj je zborovala tudi komisija za sporna vprašanja med Romuni in Jugoslovani, popoldne pa komisija za otočje Spitzbergov.
VRNITEV BOLGARSKEGA PLENA,
LDU Beograd, 26. julija. Komisija, ki je v Sofiji prevzela knjige naše narodne knjižnice, je dovršila svoje delo s povolj-nim uspehom. Knjig je šest vagonov. Dosedaj se je tej komisiji posrečilo, da je zbrala pet šestin narodne knjižnice; torej je izguba neznatna,
KAZNOVANI BOLGARI.
LDU Lyon, 26. julija. (Brezžično.) Vsled bolgarsko - francoskega spopada v Lompulanki, kjer so štirje francoski vojaki izgubili življenje, je bil polk francoske pehote odposlan v Sofijo.
BOLJŠEVIZEM V AMERIKI.
LDU Berlin, 26. julija. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« javlja s švicarske meje: Iz New Yorka se javlja, da so nad mestom proglasili obsedno stanje. Domneva se, da se je ukrenilo to z namenom, da bi se udušila stavka pristaniških delavcev. Po poročilu »Chicago Tribune« je proglašeno obsedno stanje tudi nad raznimi deli vzhodnih držav Unije. Na tisoče delavcev in odpuščenih moraaricv pleni vasi in me^ta
ter hudo vznemirja prebivalstvo, Vlada ie izdala stroge odredbe proti izgredom.
FRANCOSKA DEMOBILIZACIJA.
LDU Lyon, 26. julija. (Brezžično.) Francoski državni podtajnik v odseku za demobilizacijo, Deschampa, je odredil, da bodo vojaki letnika 1910 odpuščeni od 8. do 15. avgusta t. 1., letnika 1911 od 16. do 22. avgusta in vojaki letnika 1912 od 23. do 29. avgusta. Razen tega se bode demo-bilizacija letnikov 1913 do 1917 vršila polagoma od 31. avgusta do 4. oktobra t. L
Iz 113. seje
deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dae 10. julija 1919.
Tehniško-visokošolski tečaj. Odobren je bil proračun za II. semester začasnega tehniiko-visokošolskega tečaja in določil se je način pokritja izkazane potrebščine.
Vseučiliški fond. Sklenilo se je dati večjemu delu vseučiliškega zaklada obliko ustanove, ki naj bi služila za štipendije docentom, štipendije akademikom ter za razne institute in materijalne potrebščine vseučilišča v Ljubljani. Poverieništvu za uk in bogočastje je bilo naročeno, da osnuje statut za to ustanovo.
Medicinska fakulteta v Ljubljani. Za ana-tomični institut, oziroma preureditev prosek-ture v anatomični institut in zgradbo stanoval-ne barake za dva strežaja v deželni bolnici se je dovolil kredit 131.000 K, ki se kot predujem vzame iz vseučiliškega zaklada.
Uradniške plače. Proučilo in pretresalo se je od ministrstva za konštituanto in za izedna-čenje zakonov sprejeti načrt za uredbo uradniških plač in nekaterih službenih določil. Načrt se more smatrati v splošnem sprejemljivim. Obširen referat poverjeništva za pravosodje, ki opozarja na nekatere hibe, ki jih je mogoče izravnati, se pošlje označenemu ministrstvu v pregled in za podlago končnemu izdelku tozadevnega zakona.
Osebne vesti. Imeni-	• « drž. obrtni
šoli v Ljubljani za prof	< č.uov --i
razredu: gradbeni adju i i- JV strojni adjunkt inž. Stane P s 'č ii. gradbeni praktikant inž. Lev Novak. ;.. •••--csln: ,-C" telj na gimnaziji v Celju Ivan SteblovniK mj imenuje za pravega učitelja v IX. čin. razreda. Inž. Friderik Weinberger, strojni adjunkt juž. železnice, se imenuje asistentom za strojno risanje na začasnem tehniško-visokošolskem tečaju v Ljubljani. Dežel, odbora računski nadoficijal Josip Pire se prevzame v državno službo in se dodeli višjemu šolskemu svetu. Živinorejski inštruktor v Medvodah Jakob Hladnik se pomakne v IX. čin. razred državnih uradnikov. Delovodji Kari Kunaver in Friderik Mallnar na drž. obrtni šoli v Ljubljani se imenujeta za definitivna učitelja X. činoiv« nega razreda.
Bratje Orli iz Kranjske! Kmalu bo-dete pohiteli v velikem številu med nas štajerske Orle, da skupno manifestiramo za vzvišene orlovske vzore!
Moč in sila katoliških načel, ki preveva vse orlovsko delo, nam je porok, da bo tudi v bodoče hitel Orel od zmage do zmage. In orlovski tabor v Celju bodi mejnik zmagoslavnega pohoda »Orla« na Štajerskem.
Na tem taboru si bomo podali štajerski in kranjski Orli roke k zvestemu skup-nemu delovanju v blagor Cerkve in pro-cvit domovine.
V tem znamenju Vas, bratje iz Kranjske, iskreno pozdravljamo. Pozdravljamo Vas na svobodni slovenski Štajerski, -pozdravljamo Vas iz svobodne Savinjske metropole, iz slovenskega Celja. Našli bodete tukaj zveste brate in sestre! Na veselo svidenje! Nazdar!
Tabor Orlov v Celju, Danes ob 5. so se udeleženci odpeljali na tabor v Celje ob najboljšem razpoloženju. Udeležba je častna. Kedor je zamudil jutranji vlak, še lahko odpotuje v Celje ob 1. popoldne. Ne zamudite ugodne prilike!
Ljubljana. V soboto 2. avgusta t 1. priredi Vaditeljski Zbor Orlovske Zveze »Akademijo* v Ljudskem domu. Nastopijo Orli in Orlice. Akademija se deli v 3. dele: I. telovadba, II. telovadni in rajalni plesi, III. Živi marmornati kipi. Prijatelji orlovske organizacije in oni, ki sc zanimajo za razvoj Orlic se vabijo. Natančen spored se objavi kasneje in dobi na večer pri akademiji.
Orlice v Dev. Mar. v Polju. V četrtek dne 24. julija sc je ustanovil pri nas odsek Orlic. Takoj prvi večer se jih je vpisalo 43 Orlic. Izvolil sc je tudi odbor. S telovadbo pričnemo takoj, ko bo dvorana prenovljena. Na vaditeljski tečaj pošljemo zastopnico. Sklenile smo tudi, da je »Slovenka« naše glasilo, na katero se moraio naročiti vse članice. Celjske prireditve se odsek korporativno udeleži.
Dopisniki za Orlovski vesinik v »Slovencu« naj pošiljajo svoje vesti br. Ludo-viku Tomažicu -(Jugoslovanska, tiskarna),
kateri jih pregleda in skupno oddaja uredništvu.
Odsek Orlic Ljubliana-Sv. Peter. Odsek se na novo poživlja, šteje že čez 100 članic z gojenlrami vred, pristopajo pa še vedno nove. Pri zadnji seji se je zato sklenilo, da sc bo telovadba vršila v treh oddelkih in sicer za članice (od 16. leta naprej) ob sredah ob pol 8. uri zvečer, za gojenke L oddelek (do 12. leta) ob četrtkih in sobotah od 6 do pol 8. tire zvečer (vodi sestra Šobat), za gojenke II. oddelek (od 12. do 15. leta) ob torkih od pol 6. do pol 8. ure zvečer (vodita sestri Černič Fanči in Strel Maruška). Dne 5. avgusta 1919 priredimo dekliški večer v prostorih Šentpeterskega p rosvetnega društva, kjer se razgovorimo o organizaciji čeških Orlic, o skupnem izletu 1. 1920., o našem kroiu, o agitaciji za naše glasilo »Slovenka«. Nadalje se je sklenil poziv na Zvezo Orlic- da skliče občni zbor Orlic in priredi septembra 1919 vaditeljski tečaj.
Prosveta.
pr Dom in Svet. Izšle so štiri številke »Dom in Sveta« v enem zvezku, ki obsega osem tiskanih pol, ki znašajo 128 strani in ima impozantno obliko almanaha. Vsebina jc sledeča: Članki: Otroci solnca (Ivan Pregelj). — Kazalec na dvanajstih (Dr. Ivo Šorli). — Zadnja ura Mateja Pro-senca (Ksaver Meško), — Pregled nove srbske poezije (Djordje Čirič). — Trden temelj za trdno zgradbo (Fr. Štupar). ^— O umetnosti, posebno glasbeni (Marij Kogoj). — Dobrodelnost (Dr. Fr. Detela). — Ferdinand Hodler (Gojmir Anton Kos). — Lažnik (France Bevk). — Pismo (France Bevk). — Pomanjkanje in lakota v Ljubljani (Dr. J. Mola). — Pozabljen biser slovenskega slovstva (Blazij Grča, Viktor Ste-ska). — Študija II. (Dr. Avgust 2igon). — Beogradskim maturantom. — Pesmi: Noč, Prapismo, Mesto (Joža Lovrenčič).
—	Narodna, Pax, Melanholija (Leopold
— Pomlad 1919: 1. Prva pesem, 2. Prekmurje, 3. Korotan, 4. Gorica, 5. Pismo moje žene (France Bevk). — Mira; Verz, Pismo, Prebujenje (France Bevk). — Pomladni dež, Adam, Eva, Pesem izgnancev (Alojzij Remec). — Dante Alighieri: La Divina Commedia (Prcvel in razložil J. D.)
—	Iz cikla Na razpotju: Traverze. Iz cikla Na prerijah, Ali vem?, Strmenje. Ob prerijskem bivolu: Bol, holk, V mesečini, Noč, Tantalinada (.Anton Podbevšek). — Lju-bavne pesmi: Sestanek, V zapuščenosti, Zimska silhueta, Tuj obraz, Pismo brez podpisa (Francc Bevk). — Jezikovne ocene: Flauhert Župančič: Tri povesti
(Dr. Anton Breznik). Književnost prinaša mnogo kritik o novodošlih publikacijah. Glasba. To in ono. — D r o b i ž je zanimiv ter prinaša polno najrazličnejših podrobnosti: Belokranjske pregovore in reke, Rdeče vrste in misli k »mislim« od Franceta Bevka. — Slike: Moški portret (Catena), — Sveta družina (Rubensova šola). — »Pesem iz daljine« (F. Hodler). — Deklica s cvetico (F. Hodler). — Pokrajina (F. Hodler). — Starost (F. Hodler). Lucifer (Fr. v. Stuck). — Ob kaminu (Jos. Israels). — Snemanje s križa (P. P. Rubens). — Karel IX. Francoski (Clonet).
pr Naša pota. I. Kulturnopoltična predavanja. Izdala Slov. kršč. socialna zveza. V Ljubljani 1919. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. St. 96. Cena 3 K.
Pravkar je izšla knjižica, ki bo dobro služila društvenim predavateljem. Sedanji čas je resen, zato potrebuje ljudstvo pouka, pojasnila in orientacije. Tem namenom želi ustreči pričujoča knjižica, ki obsega šest govorov: 1. Fr. Flnžgar: »Slovenska krščansko socialna zveza. Nekaj pro-gramatičnih misli.« 2. Dr. Aleš Ušeničnik-»Socializem in krščanski socialec.« 3. Isti: »Cerkev in država.« 4. Dr. Jan. Fabijan: •»Civilni zakon.« 5, Dr. Al. Zupan: »Raz-poroka.« 6. Dr. Jakob Mohorič: O političnem položaju.« Govori so ze'o tehtni, za kar nam jamčijo že predavatelji sami.
pr Sv. evangeliji in Dejanje apostolov, Priredil Jožef Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru. Založila tiskarna sv. Cirila. Take knjige Slovenci dozdaj še nismo imeli. To je prva popolna žepna izdaja vseh štirih sv. evangelijev in Dejanja apostolov v slov. jeziku. Knjigo vsem Slovencem prav toplo priporočamo. Pričakujemo, da bo to Sv. Pismo prišlo v vsako slovensko hišo. Knjiga obsega 550 strani in stane s poštnino vred K 6 90, brez poštnine 6 K. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
€&§^odarske novice.
g Ljubljanska kreditna banka. V smislu sklepa občnega zbora z dne 5. maja t. 1. zvišuje Ljubljanska kreditna banka delniško glavnico od 15.000.000 na 20 milijonov kron z razpisom subskripcije 12.500 novih delnic v nom. znesku 5 milijonov kron. Subskripcija se vrši od 1. do 31. avgusta t. 1. Natančni pogoji so razvidni iz današnjega inserata.
g Jesenski semenj v Lyonu, Ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da so naši producenti in impor-terji povabljeni, da se udeleže letošnjega jesenskega Lyonskega semnja, ki se prične
1. oktobra in traja do 15, oktobra t, 1, Ker je zbornica naprošena, da nabere ude-ležnike in druge potrebne podatke, vabi po tem potu interesente, ki se nameravajo udeležiti tega semnja, da ji nemudoma prijavijo svojo udeležbo ter hratu sporoče, kaj nameravajo razstaviti in koliko potrebujejo prostora v stojnicah (barakah). Pripominja se, da je cena za eno stojnico 600 frankov. Pripadniki kakšne Francoski sovražne države niso pripuščeni na semenj. Razstaviti in prodajati se sme le lastne izdelke.
J. P.:
Vprašanje zadružnega mlekarstva in mlekarja.
Pogled v naše zadružno mlekarstvo je sedaj silno žalosten. Res je, da se pozna vojska v vseh panogah, a res je tudi, da ni pri nas nobena stroka toliko trpela vsled vojske in njenih posledic kot ravno zadružno mlekarstvo. Krivo je pač temu pomanjkanje živine, katero so posebno pri malih posestnikih, kateri so bili steber mlekarstva, temeljito rekvirirali. A še veliko bolj je temu kriv neizmerni pohlep po denarju, katera epidemija se jc tako razpasla med ljudstvom, ter rodila toliko »trgovcev« in prekupčevalcev na drobno in debelo, tudi pri mlekarstvu. Dočim so bile zadružne mlekarne, ker javne, navezane vedno le na maksimalne cene, so ti »trgovci« plačevali skrivaj za mleko veliko višje cene ter ga seveda še veliko dražje prodajali, lepe dobičke spravljali, zadružne mlekarne pa naravnost uničevali. Kajti mlekarna, ako je plačala le par vinarjev čez maksimalno ceno, jc bila takoj ovadena, dr "'m so ti zakotneži plačevali tudi krono ali še več za liter mleka čez maksimalno ceno. A le malokdaj je bil kdo ovaden, ker so kot »trgovci« plačevali in prodajali med štirimi očmi. Z Jugoslavijo je prišla kmalu tudi svobodna trgovina. So li bile s tem mlekarne rešene? Glede cen pač. Toda pojavilo se jc nekaj, kar je dober opazovalec že preje pričakoval. Ti zakotneži so v zadružnikih zadružno misel ubili tako temeljito, da, ko je hotela mlekarna plačati mleko, kar je bilo vsled manjše režije tudi mogoče, celo bolje kot ti zakotneži, ji ga zadružniki niso hoteli dati. To je rana naših zadružnih mlekaren, katera čaka na težko operacijo.
Je pa pri nas stan, kateri to ne samo opazuje, ampak tudi čuti na lastni koži in to so naši mlekarji- čujemo, da hočejo zo-
pet otvoriti mlekarsko šolo na Vrhniki. Ne vemo sicer, kakšne razloge imajo tisti gospodje krog vlade za to, da prirede že sedaj tečaj, nekaj je, kar le predobro vemo. Do malega skoro vsi absolventje mlekarske šole so danes vsaj kot mlekarji brez službe, in so si, videč razbito zadružno mlekarstvo, poiskali izvečine drug poklic. Nekateri so se vsled gmotnih razmer po-prijeli tudi težaškega dela. Tako je neki mlekar, kateri je bil pred vojno v svrho nadaljnega študiranja v inozemskih šolah, mešal sedaj blato pri opekarni. Kajti ni je postave, katera bi dajala prednosti ter varovala absolvente mlekarske šole. Ali hočejo z otvoritvijo mlekarske šole to brezpravno in brezposelno vrsto ljudi še podaljšati? Mislimo, da se bode vsakdo, preden pojde v mlekarsko šolo, dobro premislil. Danes ima pravico vsakdo biti mlekar pa najsibode branjevec ali branjevka, sploh vsakdo, ki se mu drugega ne vzljubi delati, da le ve, da je mleko belo in da 6e skisa, ako ga brž naprej ne proda. Ti mlekar s šolo in prakso pa mirno glej, kako v okraju, iz katerega si dobival mleko le ti, pobira ml?ko morda deset, morda še več različnih »mleMrjev«, kateri se vsi živijo le s tem, dočim si bil preje sam. Javnost si naj to dobro zapomni, da bode vedela, kje so vzroki draginje mleka. Kajti namesto enega mora živeti od te stvar: deset in še več ljudi.
Zato se drznemo vprašati dotične gospode, kateri se pečajo z vprašanjem mlekarske šole: Bi li ne bil nujnejši problem zopetne ureditve zadružnih mlekarn, da se v ljudstvu vzbudi in oživi zadružna misel? Bi li ne bilo nujnejše vprašanje ab-solviranih mlekarjev, da jim gospodje pri vladi pomagajo, da ne bo nihče drugi imel pravice, se pečati z mlekarstvom kot ab-solvirani mlekarji, ki zgubljajo svojo eksistenco? Kajti s tem, da postane mlekarstvo koncesijonirana obrt, se ubijeti hkrati dve muhi: prvič bo mlekarska šola dobila za mlekarje velik pomen. Kajti kaj pomaga sedaj vsem mlekarjem njih šolanje, ako jim ima pravico vsakdo odjesti kruh, sami pa v teh žalostnih in dragih časih s praznim trebuhom gledajo, kako se nepoklicani pasejo v njihovih poklicih. Drugič: ako se prepove vsem drugim trgovina z mlekom, bodo naenkrat oživele zadružne mlekarne, ker le te bodo smele izvrševati to obrt, in vse druge nepoklicane se bodo lahko ovadile in kaznovale. Tedaj pa, ko bo vprašanje zadružnih mlekarn rešeno in rešeno vprašanje mlekarjev in njih koncesije, tedaj se vrnejo že absolvirani mlekarji nazaj k svojemu poklicu in pride čas tudi za mlekarsko šolo.
frrnitlila se Je kratka svetlo rajava iLljuUlllI Športna suknja. Za dotično osebo, ki jo je našla, je brez pomena, ker se je stvar takoj policiji naznanila. Pošteni najditelj naj jo vrne kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani proti dobremu plačilu.
Komisijska trgovina
najska c. 6, priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga: cefirja. tiskovine, hlačevine nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritisk&čev, rinčic z* čevlja in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
dobro ohranjen plenim stroi(Strick-
Kupi se ..........
........ ......maseh.)
Ponude na Albino Zakotnik, Zg. Šiška 51 36.
Na Srnami nori SK
najem gost lua s posestvom, pri katerem je 90 a njiv, 3 ha 36 a travnikov. Najemnik mora oskrbovati romarsko cerkev in opravljati cerkveniško služba Natančnejša pojasnila daje župni urad v Vodicah na Gorenjskem. 4320
fjrnnjhnc poštni, pripraven tudi kot ho-UUllIlUuj telski, prav dobro ohran:cn za 6 oiir. S sedežev, se proda. Ponudbe pod »Omnibus« 4363 na upravo .Slovenca*.
Kitajska Uronasia \m ssfflss
delo se proda Ponudbe na Auosčno ekspedicijo Al. iiatelič, Ljubljana. Kongresni trq 3.
Proda njaninfl v obrem stanju in nov sc plUUillli harmonij amer. sist Vprašat; >e Radeckega cesta st, 1.
Zahvala
Z« mnogoštevilne dokaze sočutja in sotalja povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne
Marice
in za mnogobrojno častno spremstvo na njeni zadnji poti ter vseui darovateljem Krasnih Tencev in cvetlic Izrekamo najprisrčne jšo zahvalo.
Višnja gora, 36. julija 1919.
Žalujoč« redbina: ,
Zupančič-Knrentova.
Knjigovodja
Prvi hrvatski mlin na čigre d. d. u Kariovcu traži knjigovodju, perfektnog bilan-cistu, potpuno vještog u svim konto-arnim radnjama, sa potpuuim poznavanjem hrvatskog ili slovenskog te njemačkog jezika uz nastup službe po mogučnosti za odmah. Plača prema oogodbi. Ponude slati na upravu gor-njeg mlina.
Vrtlirir Prvi hrvatski mlin na čigre t»'lj 111 d. d. u Kariovcu traži vrtljara potpuno vještog vofarstvu a osobito povrrarstvu sa nastupom službe za odmah. Stan i svjetlo u naravi, plača prema pogodbi. Ponude slati na upravu gorajeg mlina.
Korespoofleolkinja LTiTJiK1
lovcu traži korespondeutkinju, potpuno vještu hrvatskom ili siovenskom te njemačkom jeziku, strojopisu te hr-vatskoj i njemačkoj stenografi i. Plača prema pogodbi. Ponude slati na upravu gorajeg mlina.
'Inennriinia za samostalno gospodinj-JUJ|JUulllJQ stvo v Ljubljani, ki se razume na vsa hišna dela in kuho ter nekoliko na vrt, se sprejme takoj. Naslbv pove upravništvo tega lista, pod št. 4334, ako znamka za odgovor.
se sprejme k 6 osebam v Ljubljano dekle, katero zna opravljati vsa domača dela. Služba ni teška. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo pod Št. 4395, ako snamka za odgovor.
Pimii nhjI res. čast. zmožen sloven-Uilllll. OUII. skega, nemškega iu srbo-hrvatskega jezika, stenografije in laške korespondence išče službo v veliki trgovini, tvrdki ali banki kot praktikant do 1. listonada t, 1. Vpraša naj se pri upravi lista pod št. 4418.
Parketne deščice
šira) ter z voskom lika, po nainižjih cenah. Delo točno in solidno. ANTON BO*AL, pokiadalec parketov, Ljubljana, Ambrožev trg št. 9. (event.) Sp Hrusica štv. 39 pri LJubljani
Radi odpotovanja se takoj proda v Sp. Šiški pri Ljubljani nahajajoča se, popolnoma nova
dvonadstropna Hiša
z vrtom in dvoriščem. Prodajni pogoji so na vpogled v odvetniški pisarul dr. Novaka in dr. Kobala, v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3.
Kot iiiSna
zaokroženo posestvo oo KoroSkem
44 oralov na desnem bregu Drave tik kolodvora se zamenja za enako ali tudi manje posestvo v ljubljanski okolici, kamniškem ali kranjskem okraju eventualno tudi za hišo ali vilo v Ljubljani Ponudbe na poštni predal 122, Ljubljana,
Pristno mleko ye5,° ma0liQ0 Uče
ska cesta 6.
Kefirni zavod, Dunaj-4423
Več tooo ^ioY3-enaprodajpriivan
Vel. Lašče.
Bregar Rob 7., pošta
Mik lesne iodostrije
star 29 let. neoženjen
z dobro šolsko izobrazbo, energičen, trezen vešč slov. srbohrvaiskega in remškega jezika v govoru in pisavi" z večletno prakso kot samostojen vodia večjih parnih žag. v odpoSiljan u in prejemanju mehkega in trdega lesa kakor v nakupovsn-u gozdov ter v gozdni in žagini manipulaciji po-oolnoma izveiban, išče pri večjem lesnem ood:etju primerne stalne službe. Nastoo po dogovoru spričevala na razpolago. Punuube pod „Lesna troovlna" 4381 oh upravništvo.
Bančni uradnik išče mebliraoo sobo
s posebnim vhodom, če mogoče s hrano pri družini. Ponudbe na upravništvo lista pod »Uradnik".
Spolna SOtlO no^oTNecl^sulmrrič-
ua mreža pocinjena, raznih dimenzij sc po ugodni ceni proda. Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31.
Oretiovi modi
L Jugoslovanski anončnl ln infor-mačni zavod Beseljak & Božanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Postelje po 60 IUpa°£Uko?Ae
vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta Kolizej.	4300
4122
Prodajam VllO. JMESS | CCltlkCt'
delavnica
RrojasRa ^mmc^
HaiHOBMje ?
Il3am.io je aa nrraMue:
Anenca Cre«t»aHOBMfc
cy;mja HeroniHCKOr cyn,a
„npaBOcy1»e y on
UITMMCKMH CVflOBMMa
««
150 K nagrade onemu, ki mi preskrbi varčno, vseskozi zanesljivo osebo kot
pomočnico gospodinje iSS
kuharico mora znati dobro kuhati. Ponudbe sprejema uprava .Slovenca* pod štev. 4324.


Boljedrag Žvan,
uradnik
Funi Žvan roj. Ropret
poročena 27. julija 1919. Ljubljana.
pyMHa Kihara 3a onnrrnHCKe jie.iOBotje.
„0 HCTjnHnv jie-nma y KpUBOM 3aK0HHKyU
.,nocTynaK onaiTBHCKai cyaoBa v rpalj. napramaMa a uocTynaK n3Čpannx cjnoBa.
UeHa 10 iaaapa. flasne flonoBKfc
npO$'6COp VKHBpp3HTeTa
„H3 KlbMMieBHOCTM"
Iia Hannn Hapoaaas npnnoBenaKa. — EIpo-ynabart.e sy6poba«u<e kh>bxebhoctn. — B p aH t: o Pa.-umeBnti. — <t>paH>a IIpeuiepB. — Marnja Ban. — Tutvh <J>a(5pnc. — yPotu Tpojanonnh. — MuTa Ka-tak. A.i$pes JeaoeH. — CpncKa KaiDKeBHa 3&-apyra. — Hnwona Airrvna.
IleHa 5 jniHapa.
Pavle Popovit
profesor univerziteta
Jugoslovenska Književnost"
neaa 4'50 jnuapa.
OrMCT Bon
$paHnycKn noc-iamu* h a cpncKov ibopv
„3a cpncKOM snaAOM oa Hmua ao Kp<i>a"
■20. 0KT0Spa 1915. — 19. janyapa 1916. IlpeBeo c iJ>paHnycKor AyuiaM d. T»okn*.
Ueua 4 amiapa.
Ilopj-učiiHe Ba.T>a Mani:
I13HABA4KA K1M1JKAPH1IUA
TEUE KOHA, EEOrPAA
Kh«1 MKxajnosa yMNi|« 6p. 1.
□lanpa išče proti dobri hrani in sta-UiaUbU novanju J. Jelenič, Ljubljana,
Stara pot 1. Plača po dogovoru.
malino se kupujejo v vseh mno-JTC/iE UIUIIUO žinah. Ponudbe na: Destilacija esenc in izdelovanje sokov, Potnik Srečko, Ljubljana, Slomšek, ul. 27.
i f kipi
Knjeginje Ljubice ul. 2.
Korespondenca: srbska, hr* vatska, nemška in mažarska.
Svarilo.
Ljudje, ki hodijo iz Obrij ali od drugod se sprehajat v Tašknr)ev gozd,
škndo delat po travniku in travo ict, se opozarjajo, da bo vsnk, ki se r.nloti pri kaki škodi sodniisko »asledovau.
OPERATIVEN, SAMOSTOJEN se
sprejme takoj. Večji trg v Slova-niji. Cenjene ponudbe pod št 440L
W KEFIR
Filip Pečenko
Ljubljana, Dunajska čast« Slav. S
naznanja slav. občinstvu, da je otvoril
Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Keffrja in Joghurta
Kefir je od zdravnikov priznan koi najboljši pripomoček proti tuberkulozi,
aatunijl, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke
kakor odrasle. Keflr uniči vse človeškemu organizmu škodljivo bacile. Pri rednem vlivanju
istega se doseže visoko starost. Uspeh zajamčou s 1000 K. Razpošilja so tudi na deželo.
I")vn dobro izunena
Hrojašha ioni
sprejmi* takoj Ivnn Zvezda, krojaški mojster, Jesenice, tiorčulsko.
|Ja]ea
s\/eža
cele vagone in tudi na m3 oddaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani.
Kupim po« najvišjih dnevnih cenah vsako množino lopega, zdravega
fižola
letnik 1018, ako mogoče postavljeno v Ljubljano; večjo množino prevzamem na železniških postajah izven Ljubljane. Pošljito takoj ponudbo z natančno navedbo množine tižola, zadnjo ceno, vrata in prevzemna postaja, pod »Fižol lata 1918« na upravo Slovenca.
Razpošiljam lepa
bukova drva
žagana, cepljena in meterska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. Srebotnjak. Kolodv. ulica 31
Prodam
mast, topljono po K 30 za kg ttlanino, suho po K za kg meso, suho po K 20—24 za Kg klobastoe po K 20—80 za kg Pošiljam v poštnih zavojih po povzetju. Cenj. ponudbe na upravo lista pod št. 41t>9.
PohiStoo
od priprostega do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni i"RAN SKA->AR, Ljubljana, Krnska cesta 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo
l<Upi V Vsaki moožini in prosi za ponudbo EKSPORTriH TRGOVINR E£>. SUPPRJMZ V Pfistavi,
Štajersko,
(strd) prodam le večjo množino. Cena po dogovoru. Alojzij Bratlna čeoelar v Križevcih pri Ljutomeru,
Velika registrirna
Ugodne partije ima
na prodal
Vino!
Kupčijska posredovalnica »Morkator«,
Ljubljana, Jure čev trg 3. --
Martin Žuren
sobni slikar LJubljana, Mestni trg št. 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne.
Pšenica,
stoječa na njivi, obseg 170 arov, sena dražbi proda v
vtedeSio 27. Julija
ob 3. u r i popoldne na Vrhniki poleg pivovarne.
se kupi
Ponudbe napoštnipredal št. 73, Ljubljana.
Pri oskrbništvu rudniškega In fužlnarskega obrata v Mežici, Koroško, kr. SHS sc sprejme spreten Prošnjo s prepisi spričeval o dosedanjih službah in o strokovnih šotah ter o zmožnostih se naj naslovijo na Državno nadzorstvo in upravništvo v Mežici, kr. SHS.
gozdar.
Sprejmejo se:
zanesljiv kočijaž, domači ključavničar, tesar, 5 do 6 vrtna; skin pomočnikov, nekoliko hlapcev, dve mladi deklici, kateri pomagata v kuhinji ter dekla, katera se razume na perutninarstvo. Pri kofijažu, ključavničarju iu postrežnicah se želi, da govore deloma tudi nemško. Vsi ima;o dobro hrano, stanovanje in plačo po dogovoru. Stroški vožnje se plačajo po trimesečnem službovanju. Ponudne s prepisi spričeval na oskrbnlštvo gradu v Gornji Radgoni p. Badgona.
25 kom. 4—7 hI, 8 kom. 100-1700 hI, po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod, Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	4382
Kupi se takoj večja množina
Priložnostni n antomoblle!
Stalna zalssga nai;rcoderiEf!jf£itaf naleitespsaSnel šili in za oožnfo preizkus
Oil Compaif o! Im York
dobavlja takoj: vsako množino
strojnega olja, bencina, nafte, pe~
gw«»i»a»Mimn,miiiii«i ..... ■iiiiipii»iti'MuiiigMaMMMwwm«MaMM«inro»WMBMWMM
trofeja, mazila, parafina, sveč in
rwqpainn»iiiiwmb>«mg—iiiiiiiii iiiibmmpn«bcaiiaawbwbb«Bi wiiiwwi i mi mi 111 ibiiiii mi i mii, i ii iiii—ih
drugih petrolejskih proizvodov.
Poslovnice za prodajo: Ljubljana (začasno Rimska cesta 18-11), Beograd, Zagreb, Reka, Osjek in Split.

Priporočava svojo vodno veliko zalogo: Slivovke
Ruma Olja, fino francosko in izvrstno jedilno Rozin Riža
*
in drugega špecerijskega blaga.
Samo na debelo! Gregorc & Verlič
Ljubljana
Cesta na Budo>fovo žel. štev. 7.
Kupim vsako množino
lepe, dolge volčje volne.
Vzorce in ceno je poslati tvrdki Ivan N. Adamič, Ljubljana.

Izvozne predmete vsake stroke
posebno kemikalije, materijaiuo blago, bakreni vitriol, parafin, ceresin, rudn, vosek, kolofouijo, ameriško in francosko blago, kromkali, v celih vagonih z izvoznimi in uvoznimi dovoljenji.
Ceresin okrogel, stoarin v ploščah vsako množino.
„QRIENT", Urita iimtijsii in muh 9.
Dunaj L, Rotentnrmstrasse 27.
Kdor bi blago prodal,
pa nima kupca. Kdor išče blago,
pa ne ve za prodajalca, naj se posluži kupčijske poslovalnice
za veliko tvorničo poduzeče u Bosni. — Primaju se čili, neoženjeni, ne preko 36 goJina stari mu levi slavenske narodnosti, koji su sposobni zi službu stražara (čuvara) tc za vatrogasnu službu.
Prednost imadu oni natjecatelji, koji su služili u vojsci i članovi vatro« gasnih četa ili društava.
Nudja se konačeuje (stanovanje) kao u vojarni (kasarni), dobava životnih namirnica uz jeftinc cijeno, tc mjesečna plata od K 450,—
Za zajedničku kuhinju tvornlčkih stražara stavlja se besplatno na razpolaganje jedan kuhar.
Samo potpuno zdravi, snažni (močni) natecatelji neka pošalju svoje ponude sa prepisima svjedo.tžaba odnosno iskasom o dosadanjera radu na upravu ovoga jsta pop bro;em 4371.
XXXXXX^XXXX^i&QXXXXXXXXXXXXX X X • X X
cole vagone iu tudi manjše množine. Cenj. brzojavne, pismene ali osebno I ponudbe na Vinko Vivod, Ljubljana, i jired ŠkoLjo 21/11. Vrečo na razpolago
„MERKfl.TOR" preskrbuje kupce in prodajulce „MERKRTOR" prihrani naročniku f asa, truda in stroškov.
Pisarna: Ljubljana, Jurčičev trg 3.
x
osebnih, luliii
silh KISI
kompletna opremrijjenih in proouirsfitijfe zuaiituk.
fflaioečja Izbira blaga za asto, opre?ns g. t. si,
HVTO CE1T1HL1 smole*
Gradec, Hepiersfrasse 36. — Telefon <333. — lisičje delaonice za poprauila in garage.
Dunaj IV., Seisgasso 18/ B.
Razprodajalcizuhteviijtcspcc.ponudbe, j
cirebujete 111
Eazpošiijam vse vrste pis. potrebščine kakor pisarniški, kon-ceptni, svileni, ogleni, pisemski. Indigo, krep, pivnik, cigaretni in vse druge vrste papirje,
peresa, svinčnike, noteze, vse vrsta zvezke, bloke, radirke, gumi, črn lo, kuverte, trg. knjige, kom. kn'ige, kop. knjige, kop. preše, žepna peresa, stročnice, trakc za vse pisalne stroje, kompendije, milimetrski in pergamentni papir, TInterol, strojni papir,
potrebščine za pis. stroj „flLgnon", I piašč za italijansko kolo, nogavice za dame razpošilja na debelo in drobno, trg. in in uradi popust.
Preskrbujem vse vrste blago, postrežba točna in solidna.
Se priporoča tvrdka
Jos. Onssrsa, trg. agentura in kom. trg,
Ljubljana, Dunajska cesta 6/1.
Mla&ilnice, -^m
vratila, čistilnike, sla-moresnice, mline za moko in sadje, pluge, brane, transmisijske droge za vretena in vse poljedelsko orodje ima v zalogi stara domača trgovina z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezije cesta št. 1.
2 stražarfa m f sisig^
sprejme mestni urad Brežice ob Savi. Prednost imajo zdravi in čvrsti dosiuženi orožniki in vojaki. Nastop 1 septembra 1919. Plača po dogovoru.	Županstvo.
Žensko zdravilišče
državne tnpllrf Dobrna pri Celju (preje
Ncuhiius bel Cllll, Stclcrmnrk) — vrelce Izredno Itnait* na rnUI|u In of|l|lkovl kislini.
M it I oktober.
4325
Wa 580.
Naslov za brzojavke:
Garbesep Dunaj.
dobavljenih točno iz zaloge.
' ==„GARBE
ki
družba za poljedelske stroje
Dunaj !XV Porseilangasfft
3544/VIII
Telefon;
3047/VIII
L1UEL33KSK9 KOHERCllDLIlil DRUZBfl
□UlitM, BlBineisova cesta 18 7T-. ,	■ ^ ponuja: -#=========
Z fl. s.
cest,
Poenemalne stroje za mleko „Alfa" Vrče ln posode za mleko ,.Alfa" Hladilnike ia pottebščino za mlekarstvo
Brzoparilnike „Alfa" (tudi s pripravo za žganjekuho) Gonilne jermene iz usnja I rt gumija Cevi itd. iz gumija ittizarski klej (lim) Firnež la, kranjski Svinec, c nk v kosib
Nadalje: Vsakovrstne tehnične potrebščine za tovarne, industrije itd. — Kar ee ne dobi drugje, za to naj se vpraša pri nas. — Splošni ceniki se točasno še ne razpošiljajo.
Živo apno
Zidno in strešno opeko „WnatprooI" za osuševanje in izolacijo vlažnih prostorov „Anaspiiall" za tlakovanje
hodnikov, kleti itd. Strešno lepenko Mavec (gips) Bukovo oglje
Ovojni papir beli in rujavi
Kupujejo |.An::	Hflamio po najvišjih
se KOBl|I Za KI«3ni13 dnevnih cenah. V slučaju, da se konj ponesreči, se pride zaklat na lice mesta.
prodaja fina konjska masi1 kakor tudi 1 suho meso drobno
in debelo. Za cenjene ponudbe se priporoča
Rudolf Pušnik, Ljubljana, Rimska cesta 19.
Baroa
vsakovrstno blago
pere
domače perilo (pošilja po Isto na dom)
— kemično —
Cisti
obleke
SDetlolika
ovratnike, zapestnike in srajce
arna BUHC in drug
se nahaja na
arije Terezije cesti St. 7 LJubljana.
tovarna Iac	Liubljana, Poljanski nasip 4
lildlllll JOS* KCSBCV1 Podružnica Selenburg. ul. 3.
Rudeče maline
za eksport kupuje , Balkan: trgovska, špedicljska ln komisijska del. družba, LJubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne
pismene ponudbe.
3 za. moško in žensko stroko se prično dne 4. avgusta 1.1. Pojasnila in pri-I gla&itve vsak dan od 10.—12. ure v Gosposki ulici štev. 7„ L nadstropje I	T. KUNC, lastnik konc. šole za prlkrojevanje.
Pozor!
Fina kolesna
Inozemski Izdelek kompletne garniture
§MT J. GOREČA
trgovina s kolesi
v Ljubljani,
Marije Terez. c. 14.



poslovalnica za prodajo v Sloveniji
ima od parnika prišlega te dni na Reko oddati še:
Strojno olje (lahko) »Šolar Red"
(zelenkasto) Qeensheawg Red (uberhitzt) Valve Oil F F F Socong XXX
»*
»»
M
ff
Vse drugo od došle partije je razprodano. PlaCa se v v dolarjih cif Reka. Manj ko 10 sodov se ne razpošilja, dokler ostane še zaloga na Reki. Detailno prodajo prevzamejo trgovci. Naročila, tudi brezobvezna, se sprejemajo že sedaj. Prihod tega parnika ter vsebino določeno za Slovenijo se naznani v inseratih.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani,
Poziv k upisovanju novih delnic!
Redni občni zbor je dne 5. maja 11. zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico
od K 15,ooo.ooo*— na K 2o,ooo«ooo'—
z izdajo
12.5oo novih delnic v nom. znesku K 5.ooo.ooo*—
in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic. Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji:
1.	Upisovanje se vrši od 1. do 31. avgusta 1.1.
a)	pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru;
b)	pri Zivnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah;
c)	pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in
njeni podružnici v Osjeku;
d)	pri Hrvatski zemaljski banki v Osjeku in vseh njenih podružnicah.
2.	Od 12.500 novih delnic h K 400— nom. v skupnem znesku K 5,000.000"— se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare 1 novo po K 650'—, plačljivih na enkrat najpozneje do 31. avgusta t L, več 5% obresti od nom. K 400 — od 30. junija 1919 do dne plačila.
Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800*— za komad, več 5% tekoče obresti od nom. zneska K 400'- od 30. junija 1919 do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu.
Ljubljana, 21. julija 1919.
3.	Nove delnice bodo opremljene s kuponom za II. semester 1919 in bodo deležne polovice čistega dobička za leto 1919.
4.	Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsted tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem stibskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah.
5.	Hžijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov in kolekovne pristojbine uporabi za ažijski rezervni fond banke.
6.	Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subskribentom.
7.	Reparticijo delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subskri-benti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic.
Upravni svet Ljubljanske Kreditne banke.
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
(