Poitnlna platana T gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
XI, 193S
Cena posamezni ttevllkl Din I Hl
TRGOVSKI
Časopis zet trgrovino, Industrijo In ol>rt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v Četrtek, dne 10. novembra 1932.
Štev. 130.
Visoko odlikovanje dr. Windischerja
Z globokim zadoščenjem je ves naš gospodarski svet pozdravil vest, da je Nj. Vel. kralj odlikoval dr. Frana Windischer-ja, vpokojenega generalnega tajnika Zbornice za TOI, v priznanje njegovih velikih zaslug za Zbornico ko tudi za vse slovensko gospodarstvo z redom sv. Save II. razreda.
Saj je malo slovenskih inteligentov, ki so se tako celotno posvetili delu za napredek slovenskega gospodarstva, ko dr. Win-discher. Pri tem pa se dr. Windischer ni omejil le na eno polje, temveč je v enaki meri delal za dvig našega trgovstva, ko tudi našega obrta in industrije. Pred vsem pa je naravno veljalo njegovo intenzivno in nad vse inicijativno delo napredku zbornice. Več ko 30 let je deloval v zbornici dr. Windischer in njegovemu delu se je bistveno zahvaliti, da je postala zbornica v resnici centralna in najvišja organizacija našega gospodarstva.
Zlasti pa je treba naglasiti dr. Windi-scherjevo delo za složno delovanje vseh v zbornici organiziranih gospodarskih stanov. Ljubljanska zbornica se je vedno odlikovala po lepi harmoniji, ki je vladala vedno med našimi glavnimi gospodarskimi stanovi in v tem pogledu je lahko naravnost ljubljanska zbornica za vzgled vsem drugim. To harmonično delovanje pa je bilo mogoče doseči le na ta način, da so industrijalci prav tako ko trgovci in obrtniki videli, da se zbornica v resnici v polnem obsegu zavzema za njih interese, da je zbornica tako popolnoma njih organizacija, da bolj sploh biti ne more. In ravno v tej smeri je dr. Windischer deloval s posebno požrtvovalnostjo ter storil mnogo, zelo mnogo več, kakor pa bi bila njegova službena dolžnost.
Vedno imajoč pred očmi interese vsega gospodarstva, ni nikdar pozabil na posebne interese posameznih stanov. Tako se je od vsega začetka živo zanimal za napredek naših obrtnikov in za njih organizacije. Zlasti pa se je roko v roki z obrtniki boril za njih pravice in v ta namen ustanovil tudi Slovensko obrtniško društvo. V organizaciji je moč in slovenski obrtniki so mogli uveljaviti svoje zahteve šele potem, ko so imeli svojo organizacijo. Strokovna naobrazba je drugi pogoj, da pride obrtnik do blagostanja, ker šele strokovno usposobljen postane tudi konkurenčen. Zavod za pospeševanje obrta naj bi dal obrtniku potrebno strokovno usposobljenost, agilen podpredsednik tega zavoda pa je bil doktor Windischer. Cenen kredit je tretji pogoj za napredek obrtnika. Zopet vidimo, kako je tudi v tem pogledu dr. Windischer delaven za obrtnike, katerim je ustanovil Trgovsko-obrtno zadrugo in pozneje sodeloval pri ustanovitvi Obrtne banke. Obrtniki so se dobro zavedali zaslug, ki si jih je pridobil za nje dr. Windischer in Zveza obrtnih zadrug ga je izvolila zato za svojega častnega člana.
Nič manj intenzivno ni deloval dr. Win-discher za napredek trgovskega stanu in sploh slovenske trgovine. Ze takoj v prvih letih svojega službovanja pri zbornici je bil izvoljen v odbor trgovskega društva »Merkur« in bil takoj eden najbolj delavnih in najbolj incijativnih odbornikov. Prevzel je mesto načelnika uredniškega in na-učnega odseka ter izdajal >Narodno gospodarski vestnik«. S to revijo je skozi leta kazal pot slovenski trgovini in vsemu gospodarstvu ter ga seznanjal z velikimi pridobitvami tujega sveta. Sploh zasluži publicistično delo dr. Windischerja največje priznanje in njegovi kleni članki v raznih listih so s svojo bogato vsebino in svojo formalno dovršenostjo bistveno pripomogli k napredku slovenskega gospodarstva.
Pomanjkanje potrebnih slovenskih strokovnih učnih knjig je bila ena največjih ovir za dobro strokovno naobrazbo slovenskega trgovskega naraščaja. To oviro je dr. Windischer z njemu lastno vztrajnostjo
odpravil in dosegel, da je pričelo društvo »Merkur« izdajati te knjige. Slovenske učne knjige za trgovske šole so postale dejstvo. S temi knjigami pa je bil odpravljen še drug nedostatek, namreč pomanjkanje slovenske terminologije. Tudi v tem pogledu je dr. Windischer s svojim živim čutom za slovenski jezik v veliki meri pripomogel, da je prenehala biti slovenska trgovska terminologija nerešen problem.
Pa tudi v boju za pravice trgovstva je dr. Windischer bil vedno v prvih vrstah. Bil je inicijator in duhovni voditelj velikih trgovskih shodov in pomembnemu shodu v letu 1920, ki je bil drugi mejnik v razvoju slovenskega trgovstva, je bil dr. Win-discher tudi njegov predsednik. Posebno pa je deloval dr. Windischer za napredek društva »Merkur«, čegar predsednik je še danes. Prav tako odlično pa je deloval dr. Windischer tudi pri ustanovitvi Zveze slovenskih gremijev, ki je šele prav združila vse trgovstvo v enotni organizaciji.
Pa tudi za razvoj naše industrije je doktor Windischer z uspehom zastavil svoje velike sposobnosti. Bil je med ustanovitelji Centrale industrijskih korporacij v Beogradu in od njene ustanovitve nepretrgoma tudi njen podpredsednik. Težko bi občutila vsa naša industrija, če te centrale ne bi bilo, a tudi vse naše gospodarstvo, ker je ta centrala vedno upoštevala tudi splošne interese gospodarstva in se ni ozko oklepala samo svojih industrijskih in-
teresov. In ravno v tem pogledu je bilo delo dr. Windischerja posebno intenzivno.
Pri vsem svojem ogromnem delu za napredek slovenskih gospodarskih stanov in vsega gospodarstva pa je našel dr. Windi-scher še čas za napredek naših kulturnih ustanov. Zlasti za Narodno galerijo, katere predsednik je dr. Windischer, se je zavzemal z vso vztrajnostjo in vso intenzivnostjo.
Mož dela je bil vedno dr. Windischer, in sicer incijativnega in vztrajnega dela, ki ne ostane na pol pota, temveč ki dovrši vsako delo do konca. A tudi mož harmo ničnega in složnega dela, ki je s harmoničnim sodelovanjem vseh stanov delal za napredek vsega gospodarstva, da bi to čim bolj moglo podpreti tudi kulturna prizadevanja naroda.
Javnost je že davno priznala velike zasluge dr. Windischerja za napredek našega gospodarstva in vse je z zadoščenjem pozdravilo, ko je zbornica odlikovala doktorja Windischerja s tem, da ga je izvolila za svojega dopisujočega člana. Še z večjo radostjo in zadoščenjem pa je pozdravila javnost sedanje odlikovanje dr. Windi-scherja. K temu nad vse zasluženemu odlikovanju in priznanju tudi naše čestitke z iskreno željo, da bi naše gospodarstvo in naši gospodarski sloji še dolgo bili deležni bogatih izkušenj ter neumornega dela dr. Windischerja.
Prvi uspeh glede trošarine na elektriko
števcev ne bo treba kupovati. — Lep uspeh slovenskih
iadustrijakev
Pod predsedstvom inž. Karla Šancerja
se je vršila dne 4. novembra seja uprave Zveze električnih podjetij kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Glavni predmet razprave je bila državna trošarina na električno energijo. Iz Slovenije sta se udeležila seje inž. Kiepach in inž. Milan Šuklje. Slednji je poročal o rezultatih pismene ankete, ki jo je za Dravsko banovino izvedla Zveza industrijcev, ki dccela potrjuje ugotovitve resolucije upravnega odbora Zveze industrijcev z dne 14. oktobra. Rezultati ankete dokazujejo nadalje popolno upravičenost zahteve, da se malim konsumentom zaračuna trošarina po ideelnih KWurah, dočim se naj smatra pri industrijskih podjetjih vsa porabljena električna struja kot struja za pogon, vključno strujo, ki jo podjetja dobavljajo svojini delavcev in nameščencem za razsvetljavo in drugo hišno uporabo. Točna izvedba predpisov pravilnika z dne 30. septembra 1932 bi povzročila velike stroške za nabavo strujomerov ter za preureditev električnih vodov. Ti stroški bi v Dravski banovini znatno presegali enoletni donos državne trošarine in bi šli po pretežni večini v inozemstvo. V vsakem primeru, tudi če bi finančno ministrstvo proti našemu -pričakovanju vztrajalo na zahtevi, da mora industrija plačati višjo trošarino (Din 0'70) od razsvetljave, se mora predpisati tak postopek, da ne bo treba nabaviti številnih strujomerov niti oddvojiti vode za razsvetljavo od pogonskih vodov. Pravilnik od 30. septembra 1932 je nemogoč in se mora nemudoma nadomestiti z novim.
Uprava Saveza je izrekla svojo popolno soglasnost s temi zahtevami in predlogi. Dodatno se je opozarjalo na posebne prilike v nekaterih krajih, tako zlasti v Karlovcu, kjer se običajno vsem konsumentom ali vsaj njih veliki večini dobavlja električna struja proti pavšalirani kupnini. Novi pravilnik se mora ozirali tudi na te posebne slučaje.
Istega dne 4. t. m. dopoldne se je vršilo posvetovanje pri Centrali industrijskih korporacij, ki mu je predsedoval dr. C. Gregorič. Najpreje se je razpravljalo o odmeri društvenega davka in o novi cenzurni praksi finančnega ministrstva, nato pa o državni trošarini na električni tok. Zborovanje je v celoti usvojilo
sklepe, storjen« na seji Uprave Saveza električnih preduzeča, in je kot govornika za konferenco pri finančnem ministrstvu, sklicano na dan 5. t. m., določilo ing. M. Šukljcta in ing. K. Šancerja.
Konferenca v finančnem ministrstvu
Dne 5. t. im. dopoldne se je vršila konferenca pri ministrstvu financ in to v kabinetu pomočnika ministra Nedeljkovima, ki je konferenci tudi ves čas predsedoval. Konferenci so prisostvovali od finančnega ministrstva še gg. Poič, Pero Peršič in Pero Petrovič, od ministrstva za šume in rude Despič. Centralo industrijskih korporacij sta zastopala dr. C. Gregorič in F. Vindiš, našo- Zbornico TOI pa Fran žagar. Iz našega področja so bili nadalje navzoči: M. Horvvitz, ing. M. Kiepach, Teodor Šporn in ing. M. Šuklje.
Prvi del razprave je bil namenjen odmeri in cenzuri društvenega davka. V smislu sporazuma, storjenega na predkonfe-renci pri Centrali industrijskih korporacij, so o tem predmetu referirali gg. dr. C. Gregorič, dr. Lunaček (Zbornica TOI v Zagrebu) in dr. Božič (Savez novčanih zavoda v Zagrebu).
Nato se je prešlo na 2. točko dnevnega reda: Trošarina na električno strujo. Obširno poročilo je podal g. ing. M. Šuklje.
Njegovo poročilo objavljamo na drugem mestu v celoti.
Koncem svojega referata je inž. šuklje stavil te predloge:
Finančni minister naj brez odlašanja izmenja sedanji pravilnik z novim uvažujoč upravičene zahteve, kakor so izražene v resoluciji Zveze industrijcev v Ljubljani z dne 14. oktobra t. 1. ter v tem poročilu. Pri izdelavi novega pravilnika naj sodelujejo tehnični strokovnjaki iz -gospodarstva, da se ne bi zopet zgodile napake v tehničnem pogledu. V industrijskih podjetjih se smatraj vsa potrošena struja kot struja za pogon, vključno razsvetljavo stanovanj delavcev in namešečncev. Pravilnik naj demonstrativno navede one produkcijske procese, kateri spadajo med elektro-meta-lurške in elektro-kemične, oproščene od trošarine. Med njimi je navesti: brušenje lesa za izdelavo lesovine ter akumuliranje vodne pare.
G. pomočnik ministra Ncdeljkovid je naj-
preje reagiral na kritične pripombe v uvodu gornjega referata. O zahtevi, da naj se v industrijskih podjetjih smatra vsa potrošena struja kot struja za pogon, ne more razpravljati, ker ona nasprotuje samemu zakonu od 14. avgusta 1932. Finančno ministrstvo noče, da bi radi pravilnika nastali veliki izdatki za nabavo strujomerov in drugega materijala. Zato bo proučilo predloge industrije, pritegnivši strokovnjake iz ministrstva za gradbe, in skušalo izdati take predpise, da oni stroški ne bodo potrebni. Vendar mora biti zajamčen donos trošarine v polnem obsegu zakonskih določil. Predstavniki gospodarskih korporacij oz. po njih delegirani strokovnjaki naj stopijo v stik s pristojnimi referenti ministrstva za gradbe in naj tekom 15 dni v napovedanem smislu izročijo finančnemu ministrstvu svoje končne predloge.
Nadaljne diskusije so se zlasti udeležili ing. K. Šancer, dr. C. Gregorič in ing. M. Kiepach, ki so poudarjali, da mora ministrstvo financ nemudoma obvestiti vse interesente, da ne bi brez ^potrebe naročili strujomere in drugi materijal za preureditev instalacij.
Pomočnik ministra Nedeljkovič je izjavil, da bi se tej zahtevi moglo ugoditi. Kar se tiče malih konsumentov-pavšali-stov v omrežjih, katera istočasno oddajajo strujo enim konsumentom po strujomeru in drugim proti pavšalu, se mu vidi sprejemljiv predlog, da se malim pavšalistom trošarina odmeri po ideelnih KWh, to je po kvocijentu pavšalne odškodnine in normalne cene struje, dotične kategorije. Predstavniki industrije naj že dne 7. t. m. izročijo finančnemu ministrstvu formulirane predloge radi začasnih predpisov, ki bi veljali dotlej, da bo pravilnik revidiran.
To se je tudi zgodilo in je bil ta predlog že izročen ministrstvu.
Svetovna trgovina padla — brezposelnost pa narasla
Po podatkih gospodarskega odbora Zveza narodov je svetovna trgov, padla v letih 1929 do 1931 od 31 na 18 milijard dolarjev.
V	letu 1932 bo položaj še slabši in bo po sedanjih cenitvah znašala vrednost trgovine samo 15 milijard dolarjev. Svetovna trgovina je torej v dveh Jetih padla za polovico. V skoraj prav istemi razmerju pa je dvig brezposelnosti. Cene za vse predmete pa »o v svetovni trgovini padle le za eno petino in zato ni padec cen glavni vzrok gospodarske krize.
Indeks cen na debelo v Nemčiji
Po sporočilih statističnega urada Nemčije je bil povprečni indeks cen na debelo v oktobru 94-3. Za posamezne proizvode pa je bil indeks ta:
agrarni proizvodi	88'0	(—	1*196)
kolonialno blago	83-4	(—	15%)
industrijske sirovine in polizdelki	88-2	{—	0-7%)
industrijski gotovi izdelki 114-7	(—	0*4%)
Indeks je torej splošno nazadoval.
ZVIŠANA PRODUKCIJA PREMOGA
V	PORUHRJU
Pretekli mesec se je produkcija premoga v Poruhrju zboljšala. Razvoj produkcije v mesecih avgust do oktober v letu 1931 in letu 1932 je razviden iz teh podatkov: Leta 1931 se je produkcija dvignila od 265 na 268 tisoč ton ali za 1 '2%; v letu 1932 pa se je dvignila produkcija od 217 na 256 tisofi ton ali za 18%. Produkcija koksa je v letu 1931 padla od 50 pa 47 tisoč ton ali za približno 6%, v letu 1932 pa se je pridelalo koksa več za 14% in se je produkcija dvignila cd 39 na 44 tisoč ton. Število nedelovnih dni se je v letu 1931 na mesec znižalo od 3-76 na 3-20, v detu 1932 pa od 4-85 na 2-48. Poleg tega pa je bilo po 16. septembru na novo nameščenih še 6000 delavcev.
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 10. novembra 1932.
*
Štev. 130.
Državna trošarina na električno strujo
Referat glavnega tajnika Zveze indusfrijcev, inž. Milana šukljeta na anketi finančnega ministrstva, dne 5. novembra
Uprava Zveze industrijcev je v soglasno sprejeti resoluciji na izredni seji z dne 14. oktobra t, 1. svečano protestirala proti obdavčenju električne energije. Protestirala je načeloma proti tej trošarini, katera bi bistveno ovirala prepotrebno elektrifikacijo dežele in ovirala ne samo njen gospodarski, temveč tudi njen kulturni in socijalni napredek. Posebej pa je protestirala proti pravilniku z dne 30. septembra t. 1., ki poositruje predpise zakona ter nalaga na eni strani najmanjšim konsumentom-pavšalistom, na drugi strani pa velikim Industrijskim konsumentom brez stvarne potrebe ogromne stroške, kateri bi šli, če bi bili zmagljivi, po največjem delu v korist tujine. V čast si štejemo, da nam je več važnih gospodarskih korporacij sporočilo svoje popolno soglasje z našo resolucijo, o kateri tedaj lahko rečemo, da izraža mišljenje vseh gospodarskih slojev v kraljevini.
V našem področju smo izvršili pismeno
anketo o tej trošarini.
Ta anketa spričo kratkega časa ni mogla dati kompletnih podatkov, vendar pa tvorijo njeni rezultati povsem zadosten in jasen dokaz, da je izvedba sedanjega pravilnika nemogoča in nedopustna. Te rezultate bom še prikazal. Preje pa hočem storiti neke važne ugotovitve.
V istini je po trošarini na električno energijo
v največji meri prizadeta Dravska banovina,
v kateri je elektrifikacija največ napredovala in ki porabi daleko največ električne struje. Slovenija je v agrarnem pogledu pasivna dežela in se vzdržuje samo s pomočjo obrtniške in industrijske delavnosti. Po uradnih podatkih plačuje Dravska banovina, katere prebivalstvo znaša samo 8 2°/o prebivalstva kraljevine, povprečno 12-9%> vseh državnih davkov, taks in trošarin. Novo trošarino na električno energijo pa bi morala Slovenija nositi najmanj po 35°/«, če ne več. Že zato je razumljivo, da se moramo ravno mi v Sloveniji najodločneje postaviti v bran, tudi če bi ne bilo drugih že .močnejših argumentov.
V sedanjem času, ko je čimdalj težavnejše uravnovesiti javne budžete, se na vse strani iščejo novi davčni viri. Pri tem pa je treba postopati s pre-vdarnostjo in previdnostjo. Finančno ministrstvo ne sme pozabiti, da je svetovna kriza najpreje zadela prebivalstvo in narodno gospodarstvo, dočim občuti državna uprava to krizo šele sekundarno, ko je že padel donos davkov, ko je padel blagovni promet in padel konsum monopolskih predmetov. Kakor si mora vsako gospodarstvo pomagati s štednjo in racijonalnim uporabljanjem sredstev, tako mora tudi država prilagoditi svoje gospodarstvo obstoječim razmeram.
ur jr '	~,r
Kako je drugod.
V sosedni Avstriji, ki se nahaja brez dvoma v. .težkih prilikah, ne pobira država trošarine na električno strujo, pač pa jo pobirajo zvezne dežele in občine, vendar v skromni izmeri. Avstrija nam ne more služiti za vzgled, povdarjamo pa, da pobira Štajerska, na katero meji Slovenija, trošarino izključno le na tok za razsvetljavo, in to pavšalirano po razsvetljenih prostorih, dočim je struja za pogon vseskozi trošarine prosta. V Nemčiji ne obstoja nikak davek na električno energijo. V Italiji se pobira trošarina od električne razsvetljave v izmeri 3 centesfmov za KWh, dočim je tudi tukaj struja za pogon prosta vsake obremenitve.
Ako bi navzlic našim protestom ostala trošarina na električno strujo začasno v veljavi kot izjemen ukrep, ki ga zahtevajo sedanje izredne prilike, se morajo brezpogojno odstraniti oni predpisi, ki brez potrebe povzročajo neznosne stroške. V tem pogledu je bilo finančno ministrstvo pravočasno opozorjeno s strokovne strani in je nerazumljivo, zakaj ni usvojilo teh stvarnih predlogov.	.
Kot glavne interesente razlikujemo po eni strani elektrarne, ki producirano energijo prodajajo, po drugi strani pa
velike industrijske konsumente, bodisi da ti strujo sami producirajo, bodisi da jo kupujejo od elektrarn.
Nova trošarina zadeva najrevnejše.
Pri elektrarnah, katere izpolnjujejo velepomembno nalogo v elektrifikaciji plane dežele, tvorijo važno vprašanje pavšalisti. Na prvem mestu navajamo naše banovinsko podjetje »Kranjske deželne elektrarne«. To podjetje preskrbuje z elektriko 277 mest, trgov in vasi; skupna dolžina vodov visoke in nizke napetosti znaša 700 km, število transformatorskih postaj 151. Podjetje oddaja tok 8915 konsumentom, od katerih je. 2604 pavšalistov. Ti pavšalisti so po večini poljedelci in delavci. Po pravilniku bi trebalo za vsakega pavšalista montirati strujomer. Vsega skupaj bi bilo treba 2650 števcev, od teh 2150 za razsvetljavo in 500 za pogon, pri čemer gre do malih izjem za poljedelske stroje. Stroški za te investicije bi znašali skupaj z montažo in preuredbo vodov Din 1,500.000-—. Letni donos trošarine od vse oddane struje se pa računa na Din 700.000*—. Ne sme se pa primerjati ta donos z onimi stroški, ki so dvakrat toliki, marveč je imeti v vidu, da bi morali one stroške nositi samo pavšalisti, tedaj najmanjši in najsiromašnejši konsumenti. Po navedbi podjetja bo posledica ta, da se bosta dve tretjini pavšalistov morali odklopiti. Ako se upošteva, da ima pavšalist po večini samo eno ali dve žarnici in tako neznaten konsum, da ga strujomer niti ne registrira, in da porabi strujomer sam več energije nego one žarnice, je jasno razvidna neumestnost take zahteve.
Iz izjave druge velike elektrarne navajam k temu še tode:
Postavitev strujomerov pri pavšalistih znači
v tehničnem pogledu nesmisel, v gospodarskem pogledu izgubo
in je praktično neizvedljiva. Pavšalisti so največkrat tako mali konsumenti, da* niti kupec niti prodajalec ne reflekti-rata na merjenje toka. V mnogih slučajih bi znašala najemnina za strujomer. več nego odškodnina za tok. Čitanje to-komera bi bilo pri takih konsumentih po večini iluzorno, ker je neobčutljivost tokomera večja, nego konsum toka. Kot primer navajamo: V skupini vasi blizu Maribora je 801 števčnih konsumentov s porabo i87.319 KWh (1. 1931) in 259 pavšalistov z letno uporabo 6150 KWh. Ako bi slednji rabili ves tok za razsvetljavo, bi znašala na leto trošarina 4.305 dinarjev. Stroški za kompletno montiranje strujomerov pa bi znašali 181.300 dinarjev, to je 24krat več nego celoletni donos trošarine!
Navajam drug primer: Mestna občina mariborska je ustanovila svoje podjetje pod imenom »Mestno elektriško podjetje«, ki prejema strujo od elektrarne v Fali in jo prodaja v Mariboru in neposredni okolici. Število pavšalistov znaša 1500. Tudi tukaj veljajo povsem isti razlogi, kakor v prejšnjih dveh primerih.
Ni finančnega efekta.
Številne male elektrarne po deželi oddajajo strujo z malimi izjemami samo proti pavšalnemu plačilu. V vseh teh primerih bodo znašali stroški za intervencije mnogokrat več nego letni donos trošarine.
Mi še nismo mogli točno ugotoviti celotnega števila pavšalistov v Dravski banovini, vendar kalkuliramo to število na 7000. Na vsakega pavšalista bi prišli za navedbo strujomerov povprečni stroški 600 Din, kar znaša okroglo 4,200.000 dinarjev stroškov. Letni donos trošarine bo znašal kvečjemu 5% te vsote.
Apeliram na gospoda‘ministra za poljedelstvo in na gospoda ministra za so-cijalno politiko in narodno zdravstvo, da preprečita nesrečo, ki preti siromašnemu prebivalstvu. Pri tem je zahteva po strujomerih stvarno povsem nepotrebna. Naše elektrarne gledajo v lastnem interesu na to, da prejemajo od pavšalistov enako odškodnino za dobavljeno enoto struje, kakor plačajo drugi konsumenti. Trošarina se more zadostno točno izračunati po ideelnih KWh, to je po kvocijentu pavšalne odškodnine in normalne cene struje za dotično kategorijo.
Menim, da je to vprašanje zadosti pojasnjeno in da je dokazana upravičenost našega predloga: da se pri malih kon-sumentih pavšalistih računa trošarina od ideelnih KW-ur, to je od kvocijenta pavšalnega, plačila, in normalne jCene KW ure za dotično kategorijo struje.
(Konec prih.)
Priporoča se
GREGORC & Ko.
LJUBLJANA
Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in špirita
TELEFON: 22-46	Brzojavi: GKEGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe I
3i ivKih omiudi
ZDRUŽENJE TRGOVCEV V PTUJU
V	okviru Združenja se je v letošnjem letu osnoval odboir za splošno lin strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja.
Odbor, kateremu predseduje »elo agilni član uprave Združenja in zbornični član Milko Senčar, prireja v pisarniških prostorih Združenja po strokah strokovna, znanstvena lin higienska predavanja. Prvo predavanje, ki je bilo v tej zimski sezoni, se je vršilo v soboto, dne 5. novembra. Predaval je mestni lizik dr. Vrečko o obrtni higieni. Zelo poučnega in zanimivega predavanja so se udeležili v lepem številu trgovski nameščenci, kakor tudi trgovci sami.
NA ANONIMNE OVADBE SE POŠTENJAKI NE OZIRAJO.
»Vež trgovcev v Sav. dolini«. Tako se glasi podpis nekega anonimnega pisma, poslanega priporočeno na naslov »Greniij trgovcev v Celju«, kjer se obravnava ue-numcijacija, naperjena proti neki osebi trgovskega poklica.
Uprava združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju opozarja dctične »trgovce«, da je anonimno ovaduštvo nečastno, ravnanje in da
greito vsa pisma z, anonimnimi dcipismki
tja, kamor spadajo — v koš. Uprava združenja podčrtava prednje opozorilo, ker so slučaji anonimnega ovaduštva prav pogosti. Svetuje vsem onim, ki se poslužujejo anonimnega dopisovanja, naj raje to opuste, ker s tem ne opravijo ničesar. Če s© primeri komurkoli kakšna krivica, ali kakor-snakoli škoda, žalitev, ali kaj sličnega, četudi povsem lokalnega ali celo zasebnega značaja, naj se vsakdo obrne na upravo združenja, toda s polnim imenom, da prejme vse potrebne informacije. Toliko v vednost in ravnanje. Uprava.
OBRTNIŠKI TEČAJI ZA NEMŠČINO
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi za obrtnike in pomočnike tečaj za nemščino, ki se bo vršil v- Ljubljani ob večernih urah vsak teden dvakrat. Tečaj bo samo za one, ki so že dovršili začetniški tečaj ali že obiskovali nadaljevalni tečaj v prošlem letu. Sprejemajo se seveda v prvi vrsti mojstri. Pristojbina znaša 10 Din mesečno, vendar pa bo zbornica revnejše obrtnike in pomočnike oprostila deloma ali v celoti te pristojbine, ako pokažejo uspešen napredek in reden obisk tečaja. Prijaviti se je do srede 16. novembra t. 1. pismeno z dopisnico ter navedbo točnega naslova pri Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani.
OBČNI ZBORI DELNIŠKIH DRUŽB
Kranjska industrijska družba Jesenice-Fužine ima 63. glavno skupščino dne 25. novembra ob 17*30 v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. — Občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško pa bo dne 14. decembra v hotelu »Savinjac v Laškem.
Za bana Moravske banovine je imenovan Milan Nikolič, doslej pomočnik šefa Centralnega presbiroja in bivši veliki župan v Sarajevu. Bivši ban Zivanovič, ki se je pred kratkim na avtomobilski vožnji težko ponesrečil, je bil upokojen na lastno prošnjo.
Zakon o občinah je predložil skupščini notranji minister Zika Lazič.
Vranjevački srbski štedionici je dovolil ministrski svet, da se posluži § 5. zakona
0 zaščiti kmeta.
Nova delniška družba >Narodni magacin«, splošna tekstilna d. d., je bila ustanovljena v Beogradu z osnovno glavnico 1,000.000 dinarjev.
Fabrike za lak so povišale ceno za 5%, ker se je skupni davek na poslovni promet povečal za 100%.
Madjarsko-jugoslovanska trgovinska zbornica se je ustanovila v Segedinu in so se ob njeni ustanovitvi izrekli odlični madjarski javni delavci za gospodarsko zbližanje med Jugoslavijo in Madjarsko.
Roosevelt, kandidat demokrat, stranke v USA je bil izvoljen z ogromno večino. Od 581 izvoljenih elektorjev je 479 njegovih deklariranih pristašev.
Občinski svet Budapešte je sklenil, da naprosi vlado za uvedbo 40-urnika, ker bi se na ta način moglo na novo namestiti 123 tisoč delavcev.
Fabrika celuloze v Halleinu v Avstriji, s katero delajo tudi naše papirnice, je ustavila delo, vsled česar je 450 delavcev na cesti.
V	Avstriji je bilo v oktobru konkurzov
93, prisilnih poravnav pa 283. Navadno je bila ponudena 35% kvota. Število konkurzov pa je padlo.
Italijanska vlada demantira vest, da bi se Mussolini sestal z generalom Schleicher-jem.
Italija je v času od 1. julija do 31. oktobra uvozila 1,018.350 stotov žita, za 118.188 stotov manj ko lani v istem času.
436.095 hi vina je izvozila Italija v prvem polletju v vrednosti 64-60 milijonov lir.
Holandska trgovska zbornica je izvedla anlketo, Ce bi kazalo izvesti belgijsko-ho-
1 a ndsko-11 i k sem bursko carinsko unijo. Od tisoč odgovorov, kolikor jih je prišlo, je bilo 87 odstotkov za to unijo in samo 13 odstotkov proti.
Češkoslovaško-nemška (pogajanja o zamenjavi premoga so se brezuspešno končala in ostane v veljavi stara pogodba.
Češkoslovaška je dovolila Rumuniji uvoz debelih svinj v vrednosti 6-8 milijonov Kč, proti kompenzaciji, da izvozi češkoslovaška v Rumunijo bombažnega prediva za 11‘8 milijonov Kč.
Skoraj 1600 milijonov dinarjev namerava izdati nemška vlada, da vzdrži cene kmetskih pridelkov na sedanji višini.
5000 lejski in 100 lejski rumunski bankovci izgube one 15. decembra veljavo, ker bodo zamenjani z novimi.
Na berlinski borzi so se vsled primeroma ugodnega notranje - političnega položaja (možnost desničarske vlade) dvignili tečaji vrednostnih papirjev za 6 do 8 odstotkov.
Bankovce, ki jih baje ne bo mogoče ponarediti, bo izdala Madjarska. Bankovci bodo po 100 pengov.
Češkoslovaška kupuje žito v sovjetski Rusiji. Samo v Galacu je bilo za Češkoslovaško natovorjeno več ko 100.000 centov pšenice.	;	,	i	*	|
Poljska vlada se pogaja z ameriško o odložitvi plačila obresti vojnih posojil, ki zapadejo dne 15. decembra t. 1. Amortizacija teh posojil je bila že preje odložena.
Vsled komunističnih hujskanj je izbruhnila v rosioko-ioislavanskem premogokop-nem revirju delna stavka.
Število brezposelnih v Angliji se je v času od 26. sept. do 24. oktobra ®viišalo za 111.005. Vseh brezposelnih je sedaj 2 milijona 747.500.
>BUDDHA<
gg
TRADEMARK
„BUDDHA“
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna pot 15	Telefon	36-26
Štev. 130.
TRGOVSKI LIST, 10. novembra 1932.
Stran 3.
Poučna statistika jugoslovanskih bank
Zagrebška zveza denarnih zavodov je izdala zanimivo in obenem poučno statistiko o jugoslovanskih bankah. Iz te statistike izhaja, da je v vsej Jugoslaviji danes 640 bank. Na 326 kvadratnih kilometrov pride že ena banka in na vsakih 21.000 prebivalcev, kar je mnogo preveč. Veliko bolje bi bilo, da bi imeli manj bank, a da bi bile te zato bolj močne. Vsled prevelikega števila bank se silno povečujejo režijski stroški in baqčno poslovanje je zato predrago. Preveliko število bank pa je škodljivo še v drugem pogledu. Ce bi se združile manjše banke enega ozemlja v eno veliko banko, potem bi ta razpolagala s tako velikimi sredstvi, da bi mogla financirati našo industrijo tudi za velika dela. Tako pa vrše te anale banke, zlasti podeželske, pasle, ki spadajo prav za prav v delokrog zadrug in bi jih te opravljale tudi mnogo cenejše.
Statistika zagrebških denarnih zavodov pa znova dokazuje, da je v Sloveniji ban-karstvo najbolje organizirano v državi. Kakor v zadružništvu, tako so tudi glede bank Slovenci glede notranje organizacije na prvem mestu. V Sloveniji je namreč število bank najnižje in vse se nahajajo samo v štirih mestih.
Število bank se porazdeli na posamezne banovine tako-Le: V Dunavski banovini je 173 bank, v Moravski 92, v Savski 84, v Drinski 69, v Vardarski 51, v Zetski 33, v Vrbaski 22, v Primorski 12 in v Dravski 11. Beograd z Zemunom in Pančevom ima 63 bank, Zagreb pa 30.
Vse jugoslovanske banke imajo lastnega kapitala nad 2.109 milijonov Din. Seveda pa nimajo vse banke enako veliko kapitala, temveč je med posameznimi naravnost ogromna razlika. Tako ima največ lastnega kapitala Jugoslovanska udružena banka v Zagrebu, namreč 185 milijonov Din, dočim ima najmanj kapitala Sarlevilska hranilnica, d. d., ki ima samo 6.250 Din kapitala.
Banke v posameznih banovinah imajo ta
lastna sredstva: v Dravski banovini (vse številke v milijonih Din) 88‘2 (rezerve 39-1) — v Savski 54'9 (27T) — v Primorski 21-8 (10*8) — v Zetski 52'4 (19-4) — v Drinski 219-4 (81-0) — v Donavski 182-4 (64-6) — v Moravski 116-3 (51-8) — v Varda-rski 130-2 (12-2) — v Vrbaski 28-1 (9-7) — v Beogradu s Pančevom in Zemunom 641-8 (230-5) — v Zagrebu 573‘9 (238'6). Skupno z rezervnimi fondi razpolagajo vse jugoslovanske banke z 2895 milijoni lastnih sredstev. Ker pa nekatere banke še niso sestavile svojih bilanc, se more reči, da razpolagajo vse jugoslovanske banke z 3 milijardami lastnih sredstev.
Vse vloge v jugoslovanskih bankah, torej tuja sredstva, znašajo 8.876 milijonov Din. Skupno torej razpolagajo jugoslovanske banke z 11.771 milijoni lastnih in tujih sredstev. Iz bilanc vseh bank se vidi, da je od tega denarja naloženo v devize in tuje valute 933 milijonov, v vrednostne papirje 1.112, v menične kredite 4.570,. v druga posojila 8.112 in v nepremičnine 840 milijonov dinarjev. Banke pa so dolžne 3.640 'milijonov Din.
Dobiček bank je precejšen in je znašal v letu 1929 287, v letu 1930 268, 1. 1931 178 milijonov Din. Kakor se vidi, je gospodarska kriza banke močno zadela. Primeroma pa nimajo največji dobiček velike barake, temveč procentno dajejo najvišjo dividendo majhne in najmanjše banke. Tako je najmanjša banka Sarlevilska izplačala 32% dividende, Ljudska banka.v Sv. Hubertu pa je pri osnovnem kapitalu od 10.000 Din izplačala 16.682 Din dividende ali nad 160%.
Na j večje bančno središče je v Zagrebu, pa čeprav ima Beograd več barak in čeprav imajo beograjske banke tudi več lastnega kapitala. Toda Zagreb inva skoraj polovico vseh vlog, namreč nad 4.117 milijonov, dočim znašajo vloge v vseh beograjskih denarnih zavodih le 850-5 milijonov Din.
oseanftjDmoaiD',
Devizno tržišče
Tendenca še vedno čvrsta; promet Din 623.887-37.
V očigled ie štirih borznih sestankov in radi zmanjšane privatne ponudbe je zaključil pretečeni teden na ljubljanski borzi z znatno manjšim deviznim prometom kakor predzadnji teden (1,382.115-06 dinarjev). Kajti Narodna banka je dala za več ko 160.000 Din deviz na razpolago in sicer največ Londona (95.000 Din), doka manje Curiha (31.000 Din) in Newyorka (30.000 Din) ter malenkost Amsterdama (za 6000 Din). Izmed zaključkov v privatnem blagu so bili največji v devizi New-york (238.000 Din) in Wien (145.000 Din), dočim je bilo zaključeno znatno manje Curiha (za 19.000 Din), Londona za (Din 27.000), a Pariza, Trsta ter Berlina po enajst tisoč dinarjev. Skupni promet v privatnih deviznih zaključkih znaša 461.000 dinarjev, t. j. nad 720.000 tisoč dinarjev manj nego v predzadnjem tednu.
Na poedinih Iborznih sestankih minulega tedna je bil dosežen ta dnevni devizni promet:
Dne	31.	oktobra	Din	64.301-96	London
Dne	2.	novembra	Din	113.686-42	Wien
Dne	3.	novembra	Din	114.656-50	Wien
Dne	4.	novembra	Din	331.242-49	Newyork
Totalni devizni promet (valutnega ni bilo) v mesecu oktobru 1932 znaša Dinarjev 4,843.865-46.
V devizni tečajnici prejšnjega tedna je opaziti nadaljnjo čvrsto tečhjln® tendenco pri vseh devizah, katere beležijo na tukaj-
šnji borzi, izvzemši Curiha in Trsta, ki sta notirala v petek (4. t. m.) ob ponedeljkovih tečajih (z dne 31. oktobra) ter Berlina, ki je edini tekom minulega tedna za 1-11 točke popustil. Tečajni porast ostalih deviz je razviden iz sledeče tečajne tabele od 31. m. m. in od 4. t. m.
Devize
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
Newyork
Pariz
Praga
Trst
31. oktobra 1932. najnižji najvišji Din 2311-79 1363-47 799-41 1108-35 188-42 5726-31 225-77 170-01 293-79
4.
novembra 1932. najnižji najvišji
Din
2323-15
1374-27
803-35
1113-85
190-02
5754-57
226-89
170-87
296-19
Din
2312-35
1382-36
799-96
1108-35
188-64
5720-75
225-85
170-34
293-79
Din
2323-71
1373-16
803-90
1113-85
190-24
5749-01
226-97
171-20
296-19
Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili, notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna; tržišče skoro brez zanimanja.
Efektno tržišče še vedno ne kaže nika-kega ©življenja, čeprav beleži baš minuli teden nekaj več nominalnih zaključkov. Na ponedeljkovem borznem sestanku je bilo zaključeno 7% inv. posojilo po 46-50 dinarjev, istbtako 7% Blair — napram petku 28. m. m. (ko je beleži Din 35-—) — po znatno nižjem tečaju, t. j. 33-—. Istega dne je bila zaključena tudi 2'A% drž. renta za vojno škodo in sicer tudi po zelo nizkem tečaju Din 175-—. V sredo (dne 2. t. m.) je bil perfektuiran po tečaju Din 33-— poslednji efektni zaključek te-
kočega tedna v 7 % Blairu. Baš omenjenega dne je notiralo povpraševanje po 7% inv. posojilu (iz leta 1921) že po višjem tečaju, t. j. Din 50-— za komad, po 8% Blairu 38'— in po Vojni škodi 175 dinarjev, medtem ko je bil ta papir nuden po Din 180-— za komad. Nadaljnje notice so bile za 8% Blair, dne 3. in 4. t. m. 38.—, 36-— (blago) in za 7% Blair 32-—, 31-— (tudi blago), za blago 2%% drž. rente za vojno škodo pa Din 185-— (v četrtek) in najvišje v tem tednu, t. j. Din 190-— na včerajšnjem borznem sestanku.
Iz pregleda (tečajnic) efektnega tržišča tekom meseca oktobra (1932) je razvidno, da so bili na tukajšnji borzi doseženi naslednji najvišji oziroma najnižji ponudbeni tečaji:
Vojna škoda Din 200-— (13. X.), Dinarjev 175-— (8. X.).
8% Blair 46— (3. okt.), 38-— (30. okt.).
7% Blair 42— (3. okt.), 33— (31. okt.).
Izmed industrijskih papirjev je beležila edinole Tvora ica za dušik Ruše d. d. in sicer od 31. m. m. do 4. t. m. nespremenjeno, t, j. po Din.. J25-— za denar.
Obiščite aulomaiični bulet
D A | - D A M
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno slaba.
Zaključkov ni bilo.
Vsled uvedlbe kliringa med Jugoslavijo j in Italijo je nastopil popoln zastoj v lesni trgovini, kar je radi vladajoče denarne krize popolnoma razumljivo.
Glavni vir dohodkov v Sloveniji je bil izvoz lesa in le če se je oddal les proti plačilu v doglednem času, je prišel denar med naše ljudstvo. Sedaj pa na eni strani naši manjši producenti ne razumejo klirinškega prometa, na drugi strani pa se s 15% izplačilom, ki se lahko takoj dobi, ne krijejo niti stroški prevoza, kaj«šele stroški produkcije. A tudi v splošnem še ni znano kdaj pride posameznik do faktičnega irakasa potom omenjenega prometa. Kajti tudi italijanski uvozniki lesa si glede tega niso na jasnem in se pritožujejo, da samo iz navedenega razloga ne . morejo priti do blaga, ker so jim naši dobavitelji stornirali pogodbe.
Pri nas je seveda blaga zadosti in tudi odjem bi bil zelo povoljen, ako ne bi prišle vmes te nepredvidene plačilne težkoče. Vkljub vsemu pa upamo, da bo denarni promet z Italijo funkcijoniral in da se naše lesne industrije poživijo, ker je povpraševanje res zelo veliko.
Tečai 9. novembra 1932	'nvpra Sevanje ir	Ponudbe r*in
DEVIZE:		
Amsterdam 100 b. gold	231' 79	2323-15
Berlin 100 M	1361 80	1372-60
Bruselj 100 belg	799 41	803 35
Budimpešta 100 pengO		
Curib 100 fr	1108 35	1 '1.3 85
London 1 funt	189-80	191-40
Newyork 100 dol., kabel		•—
Newyork 100 dolarje*	5730 47	>758-73
Pariz 100 fr.	226. 77	2 6 89
Praga 100 kron	170-45	171 31
Stockholm 100 Šved. kr	•—	
Trst 100 lir	'94-24	296-64
KIliElE
v&e/imbl-Jic
ati
AA&VKbltio.
najSdidmjk
KUiARNAfT-DEU
IJUBIJAHADMMAIINOVaIž
■b
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek!
ScnoFsfvc
KONVERZIJA TUDI FRANC. OBČINSKIH POSOJIL
Po uspešno izvedeni konverziji državnih posojil se pripravljajo francoske občine in departmani, da tudi oni konvertirajo svoje dolgove. Konverzija teh dolgov se bo izvršila tem lažje, ker ®o razven mesta Pariza skoraj vse občine in departmani najeli posojila po banki Crčdit Foncier de France, ki je dovolila do konca leta 1931 za 9'3 milijarde frankov občinskih in departmanskih posojil. Ker je ta banka tudi že sama izvedla konverzijo svojih premijskih posojil za 6'5 milijard, more tem lažje ugoditi občinam. Prva konverzija se je tudi že izvršila in departman Ain se je dogovoril s Crčdit Fcmciier-om, da se njegova posojila po obrestni meri od 6'8—8 % združijo v eno posojilo, ki se bo 'Obrestovalo po 5-35 odstotkov ira amortiziralo v 30 letih.
>
Izplačevanje kuponov Blairovega posojila je pričelo odelenje državnih dolgov im državnega kredita takoj s 1. t m. V teku 4 dni je bilo na ta naslov izplačanega 6,317.388-63 dinarjev.
Projekt o pomoči poljedelskim bankam .je
napravila poljska vlada. Projekt hoče pomagati bankam, ki so prišle v težave, in sicer na ta način, da bi jim ali dala država potrebno posojilo ali da bi sama prevzela del glavnice ali pa da bi dala sama svojo garancijo. Načrt se je torej odločil za sanacijo, kakršno je v bistvu že sprejela Nemčija oz. Avstrija.
Brzojavi: Kiispercoloniale Ljubltana Telefon št. 2263
Ant Krisper Coloniaie
Častnik : Josip Vovlič
veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
>v ’' o: .t ";u Totna postrsibs - Črniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840
Dr. Pi rčeva sladna Lava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 10. novembra 1932.
Štev. 130.
Finančno stanje Češkoslovaške
Kakor vse druge države, tako je sedanja gospodarska kriza prav občutno zadela tudi Češkoslovaško. Kljub temu pa prenaša Češkoslovaška od vseh nasledstvenih držav krizo primeroma še najlažje, pa čeprav bi kot industrijska država morala krizo mnogo bolj občutiti ko agrarne države. Samo dokaz dobre gospodarske strukture in dobre finančne uprave je, če je mogla Češkoslovaška premagati vse težave, ki so ji nastale iz silno padlega izvoza. Kako silno se je zunanji trgovinski promet zmanjšal, se vidi najlepše iz dejstva, da se je promet leta 1931 zmanjšal v primeri z onim v letu 1930 za 25%, v primeri s prometom v letu 1929 pa celo za 38#/o. Kljub temu pa je finančno stanje Češkoslovaške čvrsto in to tako na domačem ko tudi na tujem trgu.
Pred vsem treba omeniti, da tudi največja kriza ni ustavila varčevanja, ki je med češkoslovaškim narodom zelo udomačeno. Kljub krizi so na Češkoslovaškem vloge celo narasle, kakor se vidi iz naslednjih številk. Na dan 1. maja so znašale vloge v milijonih kron:
1930	1931	1932
v hranilnicah	18.548	20.288	21.749
v deželnih bankah l.jul.	1.106	1.305	1.800
v kmet. zadrugah 1. jun.	3.731	4.150	4.266
v kreditnih zavodih	6.355	7.164	7.411
Narastek hranilnih vlog je torej prav znaten.
971	1498	1193
656	973	665
Drug dokaz za dobro stanje češkoslovaških financ je v statistiki češkoslovaških dolgov. V zadnjih štirih letih se je spremenilo stanje češkoslovaškega dolga v tujini v milijonih kron tako-le:
1928	1929	1930	1931
javen dolg države	6044	5999	7322	7266
dolg mest in občin	506	497	486	412
skupaj .	6550	6496	7808	7678
zasebni dolgovi: industrijski in bančni dolgoročni	1077
kratkoročni	304
bančni računi tujih
dopisnikov	2776	2472	2003	1178
vsi zasebni dolgovi	4157	4099	4474	3036
vsi dolgovi	10707	10595	12282	10714
Zadolžitev Češkoslovaške je torej narasla le v letu 1930, to pa vsled definitivne ureditve vseh vprašanj, zvezanih s plačili za likvidacijo vojne. To stalno nazadovanje dolgov je najboljši dokaz o dobrem stanju češkoslovaških financ.
Že v 24 urah is SS*.S.K
klobuke itd. SkroM
in svetlolika srajce, ovratnike in manšete.
Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenburgora ul. 8.
Telefon It. 22-72.
Dohodki in izdatki državnih podjetij
v prvi polovici proračunskega leta 1932/33.
Dne 30. septembra je bilo zaključeno	prvo polletje	proračunskega	leta 1932/33. Drž.
prijetja so	dosegla te dohodke:		
	Po proračunu dejansko		V primeri s proračunom
Državna tiskarna v Beogradu	13,0	14,7	112’81 %
Državna tiskarna v Sarajevu	3,6	3,4	94,79%
Uprava državnih monopolov	254,1*	231,0	90’93%
Državni posestvi Belje in Topolovac	49,2	obračuna	še mi
Državna fabrika sladkorja na čukarici	24,9	6,2	24-90%
Uprava državnih žeJeznic	1216,7	975,8	80-20%
Rečna plovba	53,8	38,1	70-75%
Pošte, telegrafi, telefoni	280,0	211,4	75-53%
Poštna hranilnica	34,0	30,0	88-43%
Razredna loterija in žrebčame	28,4	29,0	102-57%
Drž. hipotekarna banka	25,3	7,4	29-40%
Gozdovi	60,9	25,4	36-35%
Rudniki	167,2	112,5	67'25%
Zdravstvene in socijalne ustanove	29,8	22,8	76'75%
Izdatki	drž. podjetij.		
Državna tiskarna v Beogradu	9,5	8y2	86-77%
Državna tiskarna v Sarajevu	2,9	2,2	76-47%
Uprava državnih monopolov	254,1	231,0	90-93%
Državni posestvi Belje in Topolovac	41,0		
Državna fabrika sladkorja na čukarici	21,3	8,0	37,72%
Uprava državnih železnic	1072,8	1012,6	94-39%
Rečna plovba	53,8	51,4	95'55 %
Pošte, telegrafi, telefoni	172,5	146,9	85-18%
Poštna hranilnica	6,9	7,4	108'94%
Raz/redna loterija in žrebčame	28,4	29,0	102'07 %
Drž. hipotekarna banka	8,1	7,4	91 -69%
Gozdovi	35,2	32,3	91-91%
Rudniki	136,2	92,5	67-91 %
Zdravstvene in socijalne ustanove	29,8	22,8	76-75%
Skupaj 1874,0		1652,4	88-18%
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 m bakrene žice. — Dne 6. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave raznega kretniškega in drobnega železnega materijala za gornji ustroj. — (Predmetni oglasi z natančnejši-
mi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 22. novembra t. 1. ponudbe glede prodaje lesa in drv. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 21. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 180 komadov električnih žarnic, 60 komadov žilnih in žimnatih
krtač, 100 kg brodarskih žebljev, 6000 komadov krajnikov, 45 kub. metrov jamskega lesa ter glede dobave električnega materijala (žarnice, žica, podložne plošče, kontaktni vijaki itd.).
Prodaja. Dne 14. novembra t. 1. se bo vršila pri Glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja raznega blaga (kovinski predmeti, kemični izdelki, igralne karte, galanterijski bakreni izdelki, konfekcija, pločevinasti izdelki, saharin itd.).
Tijtia poročila
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. novembra 1932.
Govedina: Volovsko meso I. vrste 8 do 10, II. 6 do 8, kravje meso 5 do 7, vampi 5, pljuča 6, jetra 7, ledvice 8, loj 3 do 6 Din za kg.
Teletina: Telečje meso I. 12, II. 10, jetra 12, pljuča 10 Din za kg.
Svinjina: Prašičje meso I. 16, II. 14, III 12, pljuča 10, jetra 12, glava 8, slanina I. 17, II. 16, na debelo 15, suha slanina 18, mast 18, šunka 18 prekajeno meso I. 18, II. 16, prekaejni parklji 6, prekajena glava 10, jezik 20 Din za kg.
Konjsko meso: 1 kg I. vrste Din 4—.
Klobase: Krakovske in debrecinske 24, hrenovke 26, safalade, posebne in tlačenke 18, polsuhe kranjske 26, suhe kranjske 30, braunšviške 12, salami 60 Din za kg.
Perutnina: Piščanec majhen 11, večji 13, kokoš 20 do 30, petelin 25 do 30, puran 50 do 60, domači zajec, • manjši 10, večji 15 Din za kos.
Divjačina: Divji zajec 30 do 35 Din kos, srna 14 Din za kg.
Ribe; 1 kg krapa 12—14 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: Mleko 2 do 2-50, kisla smetana 12 Din za liter, surovo maslo 26, čajno maslo 28 do 32, maslo 24, bohinjski sir 22, trapistovski sir 22, ementalski sir 26, sirček 10 Din za kg, eno jajce 1-25 Din.
Pijača: Staro vino 12 do 14, novo 6 do 8, pivo 10, žganje 25 Din liter.
Kruh: bel kruh 4, polbel 3-50, črn 3 Din za kg, žemlja mala 0!50, velika 1 Din.
Saflje: Luksuzna jabolka 4, ostala jabolka 2 do 3, luksuzne hruške 6, ostale Hruške 4 do 5, navaden kostanj 2, orehi 4 do 5, luščeni orehi 20, suhe češplje 8, suhe hruške 8 Din za kg, limona 1*25 Din kos.
Špecerijsko blago: Kava Portoriko 68 do 72, Santos 52, Rio 44, pražena kava I. 92 II. 68, III. 52, čaj 100, kristalni beli sladkor 15, sladkor v kockah 17-50, med
VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske robe
Ejubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna ln solidna postrežba! Zahtevajte ceniki
I
18, kavna primes 18, riž I. 9 do 10, II. 7 do 8, III. 4-50 Din za kg, namizno olje 13, olivno olje 19, bučno olje 12 Din liter, vinski kis 4-50, navadni kis 3, petrolej 7, špirit denat. 6-50 Din za liter, sol 2-50, poper, cel 38, poper, mlet 40, paprika 28, paprika, sladka 30, testenine I. vrste II* II. vrste 7-50, milo 13, karbid 7, sveče 16r kvas 34, marmelada 18—28, soda za pranje 2 Din za kg.
Mlevski izdelki, na drobno: moka št. 00 3-50, št. 0 3-50, št. 2 3-20, št. 4 3, št. 6 2-75, ržena enotna moka 3, pšenični zdrob 3-75, pšenični otrobi 1-20, koruzna moka 1-90, koruzni zdrob 2-60, pšenični otrobi 1-20, koruzna moka 1-90, ajdova moka 4-50, kaša 3, ješprenj 3-80, riž, ovseni 7 Din za kg.
Žito, domače: pšenica 160, rž 140, ječmen 120, oves 140, prosa ni, koruza 150, ajda 140, fižol 300—400, grah 1000, leča 1000 Din za 100 kg.
Kurivo: premog, črni 'trboveljski 42, za-bukovški 43—45, rjavi 24 za 100 kg, 1 m3 drv, trdih 75, 100 kg drv, trdih 24, 100 kg drv, mehkih 20 Din.
Krma: seno, sladko 75, polsladko 70, kislega 65, slama 45 Din za 100 kg, prešana slama-stane 8 Din več.
Zelenjava in gobe: endivija 6, zelje, pozno 1-25, zelje, kislo 4, ohrovt 2, karfi-jola 10 Din za kg, koleraba 0-50, koleraba podzemlj. 0-50 Din za komad, špinača, krožnik 1-50 Din, čebula 3, česen 6, krompir 1-25, repa, kisla 2-50 Din za kg, jurčkov, krožnik 3 Din, grozdje 3—4 Din za kg.
*
DUNAJSKI ŽIVINSKI SEJEM
Na dunajski sejem z dne 7. XI. je bilo prignanih 2224 glav goveje živine, od katere je bilo 179 glav iz Jugoslavije. Cene so bile te: najboljši voli od 1-85 do 1-90 šilinga (skoraj 16 Din), I. vrste po l-55 do 1*70, II. od 1-15—1-45, III. od 0-85 do 0 95; krave I. od 1—1-20, II. od 0-80—0'90; biki po 0-80—1-20, kilaivna živina po 0‘50—0'75 šilinga za fcg žive teže. Najboljši voli so se zopet podražili in sicer za 5—10 grošev, druga živina ‘pa po 5 grošev od kg. Cene bikom in klavni živini so ostale neizpre-menjene.
NarOdno gledališče v Ljubljani
Drama.
Petek, 11. novembra: Zaprto. (Generalka). Sobota, dne 12. novembra: Celjski grofje. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Začetek ob 20.
Nedelja, dne 13. novembra: Srce igračk. Mladinska predstava. Premiera. Začetek ob 15.
Opera.
Četrtek, 10. novembra: Fra Diavolo. Red A. Petek, 11. novembra: Erika. Proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja Bojana Pečka.
Sobota, dne 12. novembra: Hlapec Jernej. Red C.
Nedelja, dne 13. novembra: Erika. Znižane cene. Izven. Začetek ob 15.
Nedelja, dne 13. novembra: Seviljski brivec. Gostuje Boris Pcpov. Izven. Začetek ob 20.
Opozarjamo na prvo mladinsko predstavo, fci bo v nedeljo popoldne. Vprizori se Golieva izvirna igra: Srce igračk.
*
Mariborsko gledilišče.
Začetek ob 20.
Sobota, 12. novemlbra: Gospa ministrovka. Premiera. Red C.
Celjsko gledališče.
Začetek ob 20.
Petek, 11. novembra: Celjski grofje. Gostovanje mariborskega gledališča.
TISKARNA MERKUR, LjUbljana
Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizNkeMd. Vse tiskovine dobavlja hidro in po zmernih cenah
Gregorčičeva 23
Račun poštne hranilnice št. «.108. Telefon 25-52
Lasana knjigoveznica
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgov&ko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.