.-- i- ■ ■ " " S..... - • p-"" • • GLAS NAR®>A List slovenskih delavcev v 4merikL The only Slovenian daily s m the United Swim s« Issued every day rmf. Sundayb and Holiday« TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. MO. 8. — STEV. 8. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 10, 1914. — SOBOTA, 10. JANUARJA, 1914. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT, VOLUME XXTI. — LETNIK Položaj v Calumetu. Charles H. Moyer. Banditi ustrelili sodnijskega klerka. [ Predsednik Western Federation1 Ljuto streljanje na javni ulici. of Miners se noče ukloniti. — Go verner Ferris je odpotoval. ZNAČILNA IZJAVA. Avstrijski podkonzul se zavzema Oddanih je bilo kakih osemnajst strelov. Stroga preiskava. STRAUSS MRTEV. Prejšnji deputy-serif aretiran. Ti- Belo suženjstvo? (Položaj pred Djinago. j Federalci brez streljiva. za svoje ljudi, ker se jim po nje- sočglava množica na licu mesta, govern mnenju godi krivica. ! Nekaj jih je ušlo. Hcughtcn, Mich., 'K januarja.] V«• bo iijetnu ljubilo in ne kot bi na oni strani ulice in streljali mogoče drugi želeli. Governor drug na drugega. Mimo je prišel Ferris je že odpotoval, iiv da bi ni hudega sluteči Frid. Strauss, poskušal poravnati ».por med s št. 935 Longwood Ave., Bronx štrajkarji m družbami. j ki je opravljal že dvajset let V <1 v oran i Hancock Co. je bil službo sodnijskega klerka. Vra- dam s shod, kati-rega so s«- udele- čal se je o bile njegove besede: j bližini bojišča tisoč plava množi- Strel, ki je bil iz p rožen za oa- V* tmli Policija je bila takoj mojim hrbtom, ni zadel samo me- na n°gah- Rezerve s postaje 5 St. ne. ampak rudarje po vseh Zdru- so. ^astražile 2. in 1. Ave., z upa- ženih državah. To je bil strel na- njeui; da boJo "Jele handite. iuenjen delavskemu razredu in ,eeli stvari je bil udeležen vsemu organiziranemu delavstvu. Pr°j5l>ji deputv-serif EdwarcJ Coverner ne bo toliko časa sto- Morris' jc znan v bližini pod i'i 1 ničesar, dokler ne bo državna Hul1 Morris/' Čeravno justična uprava v popolnem redu. ^ !"' lno/ ze odpuščen iz Washington, D. C.. 9. jan. _ s,nzf>e ->e P™b Podkonzul Kdgar Prochnik v St. Paul. Minn., je dobil naročilo, da naj se takoj poda v Calumet-lloughton okraj in naj preišče razmere, ki vladajo med tamoš- njimi avstrijskimi delavci. Dan- ,r , . , .. nadan prihajajo pritožbe o kri- ? °msa< da llaJ f Je vič ne m postopanju ž njimi. Do- ?Io!T,S ,samo z&lavo ookima!, se sedaj je prišlo še največ pritožb, ^ 17. iniehiganskega bakrenorudni- Lahkoživi milijonar, ki je vzel na potovanje svojo uslužbenko, se mora zagovarjati. Mobile, Ala., 9. jan. — Tukaj-šna takozvana "družba'* je bila v veliki meri presenečena, ko je izvedela, da je bil aretiran Joel M. Foster, bogat mož. ki je stanoval že nekaj časa v nekem tu „ . -n Ustasi so jim odrezali dovoz mu-nicije ter je vsled tega njih usoda zapečačena. VILLA GROZI. Pravi, da bo z dinamitom razstre- kajsnem hotelu s svojo zeno, ki U1 D . , . , . . ^ i -, . .. J . . ' . m E1 Paso, ako bi se dajalo fede- je vedno nosila olulo nakita. Se ralcem orožja. večje pa je bilo presenečenje družbe, ko se je zaznalo, ua je dozdevna soproga, katero je družba sprejela v svojo sredo ter občevala z njo, bivša steuografinja :n sedanja metresa moža, ki ima v Pemberton, X. J. soprogo in odraslo hčerko. Fosterja so aretirali. ker ga dolže kršitve Man-nove postave proti belemu suženjstvu ; deklino pa so pridržali kot pričo. Parček je prispel sem pred par tedni ter se je nastanil v enem najboljših hotelov. Joel M. Foster je star 42 let ter je bogat tovarnar v Pemberton. X. J. Zapustil je svojo dru-rno pričetkom decembra ter vzel s seboj na potovanje svojo uslužbenko, Delilah Bradley. Dne 23. decembra sta dospela v Mobile, Ala. ter sta našla radi bogastVS moža povsod odprta vrata. Foster ima v Pemberton veliko farmo za kokoši ter je sin predsednika korespondečne šole v Scran-tonu. Foster se bo skušal boriti proti obtožbi z vsemi sredstvi, dočim izjavlja deklica, da mu je sledila prostovoljno, ker jo ho Foster poročil, kakor hitro se bo ločil od svoje soproge. Fosterja so postavili do zaslišanja pod varščino $2000. znamenje z letnico 1!»13. Kot priči bosi a nastopila Siimuel Lip-sig in njegov devetletni sinček. Lipsig je policiji enega izmed ban d i to v že precej natančno popisal in je slišal, kako je prosil škega okraja. Poslanik Duuiba se Truplo je identificiral de»tek-1 tiv Wuchmer, dočim sta poroč- je danes izrazil, da se vračajo de- nik Heunessey in kapitan Cooper la ve i v velikih množicah nazaj v Avstrijo. St. Paul, Minn., 9. jan. — Tu- uvedla takojšno preiskavo, Hoja so se udeležili člani Lo-pey Benny in Jack Sirrocco gan Predsednik Wilson. Zadnji dnevi počitnic. V nedeljo zvečer se vrne predsednik Wilson domov. Pass Christian, Miss.. 9. jan. -Komitej zakonodaje iz Mississippi je povabil danes predsednika Wilsona v Jackson, kjer naj bi imel nagovor v zakonodaji. Pred * ".>111111., 1(111. - 1 U- „ „ VI" 1 . . , -HUjšU,«!. 1 buauil« »Uli JI. J. 1 tU- kajšnji avstro-ogrski podkonzul ^^ im*}1 v p™3 "elf,° tednik je izjavil deputaciji, da plesno zabavo v Arlington Hall, j ima za prihodnji teden že dolo-Pohcija je zaslisala vse. v dvora-1 ^ posvetovanja z voditelji se. Kdgar Prochnik je rekel, da ni dobil danes popoldan od avstrij-1 nj nahajajoče se osebe, jih "od •kef^a poslaništva v Washingtonu še nikakega naročila ii» toi*ej še ne more odpotovati v bakreno-rudniški okraj, eern\no se mu ta-mošnji avstrijski delavci v srce smilijo. v staro domovino pc&iljamo: K. »w K. 1 lift ISO.... 98.6 10____ s. 16 140.... 88.6' 16.... S. 16 160.... 90.71 SO.... 4. SO 180..., 82.71 26.... 6 "JO 170 . 84.H SC____ 6 9» 180.... 86.81 16.... T.16 190--.. 88. K 8.90 900.... 40.8C 46____ • SO «40____ 61.11 60.... 10.30 800.... 61.» 66____ 11.36 860.... 71.6 1S.S6 400..., 81.8 06.... IS 40 460..., 98. t> 70.... 144U 600.... 108.» 76.... 16.4« 600.... 198.* sr.... i«, a 70S..., 149.1 86... 17.« 800... 169.6 so.... 18.46 800 .. 184,0 90.46 1000 .. 904.0« 10.... M. 60 8000 .. 407.» 110.... »4.6« •000... 1017/1 pustila šele okoli polnoči domov. Wilsona je hotel ustreliti. Philadelphia, Pa.. 9. januarja. Preti kratkim so izpustili iz bjaz-niee 241etnega Gormana. Danes je šel k prvemu nadzorniku v zvezno poslopje in ga prosil, da naj ga brani pred samim seboj, ker mu "notranji erlas" ukazuje, da mora ustreliti predsednika Wilsona. Norca so oddali nazaj v blaznico. Pctnika z diamanti pogrešajo. Chicaarc, HI.. 9. jan. — Chiea-ška policija z vso vnemo poizveduje po Leonu Reinboldu, agentu newyorske trgovine z zlatnino Strassburger & Sons, ki je imel pri sebi za $10,000 diamantov, pa je nežnanokain izginil. nata in zbornice glede protitrust-ne zakonodaje iter da se mora ra-ditega v nedeljo zvečer napotiti domov. V svojem nagovoru na delegacijo je dal predsenik izraza svojemu zadovoljstvu, ker se velike interesne skupine" pričenjajo pri-lagojevati duhu nove zakonodaje. Ne da bi omenil posameznih slučajev, so poslušalci vendar vedeli, koga ima v mislih. Danes je imel predsednik zopet veselje z otroci. Peljal se je v Bi-loxi da bi videli otroci, kako izgleda predsednik Združenih držav. Postavili so se ob cesti, mahali z banderci ter mu priredili kraljevski sprejem. Predsednik se je peljal mimo njih z odkrito glavo ter je pozneje izjavil, da je na ta sprejem otrok bolj ponosen kot pa na katerokoli drugo počaščenje. El Paso, Tex., 9. jan. — Federalna garnizija, ki brcni Ojina-go, "bo brez municije. kadar bodo ustaši obnovili napad na mesto. V zadnjih dveh dnevih se je izvedelo, da primanjkuje ustašem municije ter da so radit^ga čakali z naskokom. Danes pa se je izvedelo, da primanjkuje federal-eem municije. Neki njihov agent je prispel danes sem ter ponudil visoko ceno za voz municije. Rekel je, da prevzamejo federalci riziko prevesti munieijo preko reke. Celi voz municije ni bilo dobiti v El Paso in trgovci z orožjem so sploh odklonili vsako prodajo, ker se boje maščevanja u-stašev, ako bi se njihovim sovražnikom dobavljalo orožje. Ustaši imajo Juarez v oblasti, ki se nahaja nasproti E1 Paso ter so zagrozili, da bodo pričeli metati bombe v mesto, ako bi se podpiralo federalist e. Presidio, Tex., 9. jan. — Sedaj se je definitivno ugotovilo, da se nahaja Pancho Villa v ustaškem taborišču pred Oiinago. Naskok na utrjene pozicije federalistoV se še ni pričel in to se razlaga s tem, da čaka Villa na nadaljne čete in na munieijo. Dejstvo, da niso ustaši zapustili okolico Oji-nage, vodi ameriške častnike do sklepa, da se naskok vsak trenutek lahko prične. V nasprotnem •slučaju bi bil Villa že odšel. Federalni ogleduhi so ujeli danes par ust a ških ogle duh o v. Radi eksekucije slednjih vlada v Ojinagi veliko veselje. Veliko število ranjenih fede-cev in ustašev so prevedli daaies preko meje, ker ne morejo v lastnih taboriščih zadostno skrbeti zaje. Rane nekega federalnega častnika so bile že vse vnete in umrl je danes zvečer v bolniei. Dr. C. F. Braden, vodji bolnice Rdečega Križa primanjkuje obveze ter ga zelo skrbi, kaj se bo zgodilo, ako se uname nova bitka. Federalci pod poveljstvom generala Castra, so razposlali 300 mož infanterije in dvesto mož ka-valerije, da se spoprijemejo s prednjimi stražami armade generala Ville. Govori se, da je sklenil general Villa pogodbo z neko kine-matografično družbo v New Yor-ku, glasom koje se slednji dovoljuje fotografiranje gibanj nsta-ške armade. Villa bo dobil 50 odstotkov dobička. Ostra kritika Forda. Stavka železi ičarjev Trozveza se je zedinila p*.** roX« «, V bfitski JuŽRi Afriki'| Albanije. ogorčeni, da bodo dobivali snažil-' 0— i —0— ci po $5 na dan. Nameravana stavka železničarjev Pogovor grškega ministrskega v britski Južni Afriki je vendar predsednika Venizelosa z italjan- izbruhnila. JUŽNA MEJA. Detroit, Mich., 9. jail. — Podpredsednik Ford Co., James Cou-> zens, je dospel danes iz NewYor-' ka semkaj ter ss je izjavil o spre-' jeinu načrta razdelitve dobička' pri bankirjih in trgovcih. Rekel Nujna seja južnoafriškega kabi- takirjf N^ineta- Del0VMje - i« »h pri- Torku, kar najostreje izrazili j ze Pn®elo. proti nameri, da bi se plačevalo _o— snažileem dnevnih $5. Rekel je \ Capetown, Južna PREKINJEN PROMET. skim zunanjim miiiklrom. Razdelitev Egejskega oicčja, Mi- Afrika. 9, de prihodnji teden v Pariz. Rim, Italija. 9. jan Po po- Avstrije in Italije glede bodočih albanskih mej. Južno mejo najnovejše balkanske države bo "\lt kot" W«fa, k!FJ1 °ZT jaU- ~ Danes ^ bila skiic»™ ee-! svetovanju z italjanskim zuna-s a- ker 7 M aktivna transvalska meščanska! njim ministrom marki iem di San Forda Ko fe vLri C^ s hl radi situacije, ki; Giuliano je rekel grški ministr- tovaimo ,nnnV v a ? ^ ^ Dasta!a vsled »^uha stavke 1 Ski predsednik Venires, da je L™deTn^ n S? T žele2^^jev. Meščansko hrambo prepričan o popolnem sporazumu Kali na delo je rekel, ua m treba se je sklicalo, ker se je bati res " " nikomur stati pred tovarno. Dru- nih nemirov zba ima v mestu svoje agente ter General Jan Christian Smuts zRlase ^i kiTl^delf Tnaj T miD-Ster Za deŽelno brambo in j tvorila meja. ki je bila določena na z "od n L , i T? Se, b° Ueury BQrton, železniški mini- na mednarodni konferenci v Lon-rftl ; t? , Ster' sta tak°J k°ncu kabinet-j donu. Nemčija stoji v vseh ozirih -1 ^eeje ne seje odpotovala v Johannes-i na strani Avstro-Ogrske. v , „ 0ei' I burg. Egejsko otočje se bo razdelilo 01 so vt'era.l zvečer pri nje-! Vsled stavke je bil zelo omejen!po določilu angleškega zunanje-govern povratku iz Orange, kjer železniški promet v Transvalu in ! ea tajnika Sir Edward Greva, je bil obiskal naprave Edisona, Orange River Colony. Na vseli Otoka Chios in Mitvlene pripa-pri ca kovali v hotelu časnikarski železniških postajah nahaja tlata Grški, dočim se bodo z ozi-porocevalci, ki so ga pričeli izpra- policija. rom na one otoke, katere je za- se^ti o njegovem načrtu. Tekom V Jagerfontein-demantnih ro- sedla Italija vršila direktna po-pogovora je izjavil Fo-d, da se vih je prišlo do resnih nemirov.! gajanja med Rimom in Carigra-bo povišanje plač raztezalo tudi Zanesljivih poročil še ni, vendar j dom. na naprave družbe v Long Island se pa glasi, da se je dvignilo 9000 j Da ne bo nobenih novih nemi-j ity ter da se bo to tvornico kina-1 domačinov, ki so izbruhnili iz | rov. je opustila Grška za enkrat lu razširilo, tako da bu dobilo do- svojih selišč in plenil? po mestu svoj načrt in za enkrat ne bo pola dvojno število delavcev. Glede Jaserfontein. slala v Južno Albanijo vojaštva. piace_ ženskih uslužbencev je izja-i Johannesburg, 9. jan. — Radi Grški ministrski predsednik bo Milijon brezposelnih. Izguba na delavskih plačah zna-mesečno vec milijonov do! jev. Jeklarska industrija. ša mesečno več milijonov dolar- vozil mimo napolnjen pot- niški vlak. se je danes zjutraj nepričakova-! prijateljske odnosa je med no razširila. (Grško in evropskimi velesilami. Glasi se, da se je skuhalo po-| London, Anglija, 9. jan. — gnati v zrak neki vlak, da pa je Kot se čuje, bo prišel prihodnji neki uslužbenec našel eksploziv- teden angleški ministrski pred-no tvarino. obstoječo iz treh pal-1 sodnik Asnuith v Paj;j?. toda 0-čic dinam;ta, malo pred časom, j kisk ne bo političnega pomena. Vodja liberalcev se poda Pariza v Riviero, kjer se bo sestal s Danes je bilo aretiranih vee 1 svojo soprogo, stavkarskih voditeljev, med nji-j Carigrad, Turčija, 9. jan. — Cleveland, Ohio, 9. jan. —Celi tajnik Železnike zveze, radi J Pogajanja med Carigradom in milijon delavcev v železni, jeklar- hujskajočih govorov. Geo. Nas^n. j Sofijo glede turško-bolgarske ski in kovinski industriji v Zdr. • eksekutive, je imel nagovor | ofenzivne in defenzivne pogodbe državah je brez dela ter znaša iz- \ na železniške delavce, v katerem guba na plačah vsaki mesec Poštarina je všteta pri teh svo tah. Doma se nakazane svote po j j polnoma Izplačajo brez vinarji. 1 * odbitka. ( ' Naše denarne pošiljatve razpo »ilja na zadnje poŠte c. k. poštn« hranil nični urad na Dunaju v naj krajšem času. Denarje nam poslati je najpri .ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pU mu, večje zneske pa po Postal Money Orfer ali pa po New York Bank Draft. 1 H FRANK 8AJSSE&, 82 Cortlandt St. New York, N. Y j 6104 St. Clair Avenue, N. E. O. I /' . t za kr«»nl In brzl parnlk (At 4tro-American proge) Kaiser Franz Josef I. odplaje ? sobot« due 24. janoirja ▼oinja do Trata saaio 13 duL do Trsta all Rdw - - $29M Cent Toznlh listkov: do Ljubljano - - - $30.18 do Zagreb* - - • - $30.08 kabine (addekk mmS 1L la IIL tantdam) ateaa wmMmfm • »■• «4.00 vcC •• odraala, u atrakc psMca. la oddaltk I f Vstaja Usftkc )a dabitt prt IX BAKSUL, « Ljubavna tragedija. Madison, Wis., 9. jan. — Čeravno je bil John R. Spooner poročen. se je smrtno zaljubil v učitelj ico Emilijo McOonntell, katera se pa ni dosti menila zanj. Ko je danes stopila iz šole, jo je ustrelil, nato je pa še sam sebi pognal kroglo v glavo. Malo prej se je bil v gostilni napil korajže in rekel pri odhodu gostilničarju: Na svidenje na onem svetu! Spooner zapušča ženo in sedemletnega o-troka. __ Predsednik ponesrečen pri železniški nesreči. Macon, Ga., 9. jan. — Tri osebe so bile danes ubite pri železniški nesreči Georgia Southern & Florida železnice, dočim jih je bilo 27 bolj ali manj ranjenih. Predsednik in generalni manager družbe, John B. Munsoa, se je tudi nahajal na vlaku v posebnem vozu ter je za las ušel smrti. Posameznosti o nesreči niso Še znane, ker so pretrgane brzojavne žice. $50,000.000. Razventega je 270,000 rudarjev brez dela, ki izgube vsaki mesec $12,000.000. Te številke je sestavil "Daiy Iron Trade" ter jih ne raditega smatrati avtentičnim. Številke o brezdelnosti prihajajo od korespondentov iz različnih delov dežele ter se tičejo zadnjih deset dni. Glasom poročil je 123 plavžev ustavilo obratovanje. — Ti producirajo sicer letnih 12.958,000 ton kovanega železa. 'Velikansko nazadovanje železne in jeklarske industrije .ie eno najznamenitejših poglavij v zgodovini zadnjih 50 let', piše ta strokovni list. Velike jeklarne v Pittsburgh obratujejo le s polovico osobja ter so odpustile na stotisoče delavcev. Tvornic za avtomobile v Clevelandu in Detroiiu so odpustile 50,000 do 75,000 uslužbencev. ' je rekel: "Želim, da bi bili vsi slični meni ter hoteli poslati k vragu kralja, zastavo in deželo." Glasi se, da bo jutri razglašeno vojno pravo. Cene živil so poskočile in prebivalci Johaunesbursra so zelo razburjeni, ker se boje nočnega napada. Bloemfontein, Južna Afrika, 9. jan. — Situacija radi stavke železničarjev je postala naenkrat akutna. Postaje in skladišča se nahajajo pod varstvom policije ter kontingentov meščanske straže. Nova delavska kompenzacijska postava. Državni zavarovalninski department je včeraj naznanil, da je izdal pamflet, v katerem so navedene gTavne točke delavske kompenzacijske postave, kakor tudi one postave, ki določa, da je dovoljeno osnovati medsebojne kompenzacijske zavarovalne družbe. To se je zgodilo zategadelj, ker jc danzadnem prihajalo v u-rad neštevilno tozadevnih vprašanj. Dva vlaka sta ga paradi*. Penn Yan, N. Y., 9. jan. — Tovorni vlak je povozil 551etnega kondukterja Waltera Stoddarda. Takoj nato je pridirjal po progi osebni vlak in nesrečneža čisto raztrgal. ( Haitska zarota v Jamaici. Kingston, Jamaica, 9. jan. — Lokalni liaitski prognanci, vštev-ši generalov Defly in M. Paulens. oba kandidata za predsedništvo v Haiti, se pripravljajo na odhod v domovino za slučaj, da bi bila sedanja revolucija pro1! predsedniku Oreste uspešna. Zarotniki imajo baje vojno munieijo na neki ameriški jahti ter jih raditega tukajšna policija kaj ostro nadzoruje. Pred kratkim v Thomazean u-streljeni ustaški vodja je bil Ti-resias Celestin in ne general Cv-riaque Celestin kot se je sprva poročalo. Znižana cena Parnik od Austro-Americana oroge Vožnja stane iz New Torka do: "BELVEDERE*1 odpluje dne 17. januarja 1914. Trsta in Fiume $29.00 Iijubljane $30.18 Zagreba $30.08 Vožnje listke je dobiti pri se bodo nadaljevala. London, Anglija, 9. jan. — Ko se bo sestala poslanska zbornica. ho morala rešiti >;clo važno vprašanje namreč, če se bo udeležila* Anglija razstave v San Franerseo ali ne. Sir Edward Grey, ki je odločno proti, dosedaj še ni izrekel nobene odločilne besede. Nekateri trdijo, da dela državni tajnik po vzgledu Nemčije, kar pa po njegovem zatrdilu ni resnica. Vlada se v prvi vrsti boji, da bi ne bila Anglija dovolj častno in v zadostnem številu zastopana. Vsi oni krogi, ki so na drugih svetovnih razstavah največ razstavili, se najmanj zanimajo za razstavo v San Francisco. Kristianija, Norveško. 9. jan. Vlada je sklenila, da ho zastopala Norveško pri otvorifvi Panamskega prekopa ena bojtia ladija. Dunaj, Avstrija, 9. jan. — Rumunski kralj Karo! je nevarno zbolel. Rojen je bil 20. aprila 1839. v Signaringen, rumunski kralj je pa od 10. maja it ta 1881. O Cortlandt St, Nsv York Oife. Bičan pretepalec žene. Lindsay, Neb., 9. jan. — Velika množica je napadla danes tu-kajšno ječo, potegnila iz nje Jim Polmisila, ki je bil zaprt radi pretepanja svoje žene ter ga zbičala do krvi. Nato ga je množica zopet izročila oblastim. Stenske koledaije smo odposlali vsem gg. naročnikom. Ako bi se pripetilo, da ga kdo ni prejel, naj nam blagovoli naznaniti njegov naslov, da mu ga ponovno pošljemo. Upravni« tvo 31aa Naroda. ____ _ F GLAS NARODA. 10. JANTARJA. 1011. K GLAS NARODA J ia Sli-—Iff Daily.) 0»ued tnrf D'jbl»sb^d by tb* ^orenic Publishing Co. i * eor^jrtuoD ) rRAfOC SAKSER, Pwfcket. i ANKO PLE3KO, Secretary. _U?U BLNiuDlK.. Treforer- of bwincM of the corporation and i« of above officers : M Oort itKi' Street, Borough of Man-bat-v , S*-w York Citj, N. Y. ipija faktor, s katerim bo moral še'dveh drogov, ki sta imela na vsa- vedno računati evropski iztok, j kem koncu po eno perut. Droga Balkansko vprašanje je kar'si je Besmer pritrdil na rame in najož'e zvezano z vprašanjem' ju je privezal tudi na noge. ila- ft c*k h (ZnnM^Uj €* pol l«-t« " Ua : e„ss t«'|« Ust zm Ameriko in -......................IS. 00 ....................... 1.60 New York........ -i n>f-t>*o bie-v York ... ra %% i#*to...........4.60 p«»I !eta.............2.56 '_"*-trtl«tm............ i-70 "Q'ji \ \KOi>A" izhaja tmJt dan f.nj^jj in praznikov. ^GLAS NARODA" \ V >*if> Order. M »T^""- naročnikov pro- ** nam tudi prejšnja* »i» «**iače naznani. Ha hitre*« *<*rr.< naslovnika. Sredozemskega morja. To spoje-nje je tudi napotilo Anglijo, da je i/premenila svojo dosedanjo politiko glede Sred ozern sk ega morja. Zveza s Francijo je postala tako intimna, da je prepustila Anglija st razen je Sredozem- lial je pa s peruti tako, ua je o!) istem času dvignil levi prednji in desni zadnji del drogov in narobe. Tako se je mladi izumitelj spuščal iz precejšnjih višav na-lahkcma proti tlom. Nekateri trdijo. da je s to svojo letalno pri- skega morja zaveznici Franciji pravo plul celo čez precej široke reke. Ni se pa mogel s svojimi peruti dvigniti v zrak. Skoro 1<>0 let pozneje je neki ter sama prevzela varstvo at lan-tiške obali. Ne da bi se količkaj ohladilo i> i n k -r »» [x«,!jatvam naredite ta ttai'ov: ^XAS NARODA" N-* Y«rk City, prijateljstvo med triplentento kot Holandee izumil za letanje po * oo proti trozvezi, pa ven- zraku stroj. od katerega so si dar ni intimiteta med Londonom ljudje veliko obetali. Z malih vi-in Parizom več tako velika, da bi sočin se je izumitelj res prav var-prepustila Anglija Franciji stra- no spuščal na tla. Hotel jo pa vi-žo v Sredozemskem morju. Do- deti, ali se bo njegov stroj tudi godki balkanske vojne so poka- za velike visočine dobro obnesel. zali. da obstaja med Berlinom in Pritrdil je nase letalni stroj in se Londonom skupnost interesov ter privezal ob zrakoplov, s katerim je prišlo vsled tega do zbližan j a.' se je dvignil v zrak. Komaj pa je Pokazala se je možnost, da se mo-.prerezal vrv, za katero se je dr-reta obe državi poravnati in radi- žal zrakoplova, je že ležal mrtev tega je tudi izginil čut oboje- na tleh poleg razbitega letalnega stranskega nezaupanja. To za- stroja. upanje pa bo igralo veliko ulogoj Da bi pospešili človekovo leta-pri nadaljnem razvoju balkanske- nje po zraku, so začeli učenjaki ga vprašanja, pri rešitvi malo- prav skrbno opazovati ptičje le-azijskih problemov in tudi v poli- tanje. "Mali ptiči", bi si misli! tiki glede Sredozemskega morja, kdo, "se že lahko dvigajo v zrak. Venizelos je prevdareu mož in nemogoče pa je. da bi se vzdržal dob.'r politik. Na potovanju se v zraku težki človek." Izkušnja mu bo odkrilo, da mora grška dr- J govori proti temu pomisleku. Ve- >w"tianvnii,a iz tega Podboršek star.. .Marija Derčar ^ 1Z sto]pa v zrak. Nekaj č..isa oka. sam J^n Olga Tiran, za Brooklyn Fran prav lepo plava po zraku, kmalu ia ra-litega lah- Tuj nšek star. in Antonija Zupan j pa /ačne omahovati, se prevrne in ■ porjem ves jad, za UobtVken in okolieo Fr. Turn-|patie ,la t]a. Ravno tako se zgodi on.h. ki prodali lal . nrLivar Fran Cerar. Pri-|še tako skrbno naplianemu ptiču, r pnsii / zadnjimi. ponmiti je. da je bil celokupni kateremu prav pravilno razpnemo rja semkaj, odko- 0jb.)r izvoljen enoglasno, vsled peruti. Ali, poglejmo na morje! eeaar vsekakor upati, da j'-i Jadrnica, na kateri ni krmarja. I društvu vsestranski napredek za- Ki iina pa prav j,, skrbno za sta v- eksisten-1 jfutovljen. — Dalje se nam nazna- ]j,.Ua jadra in krmilo, sprva lepo '"'i . "'""'j1- nja, da se bede vršila seja starega1 plava, skoro pa se obrne za ve- p »prodal, \se, da in ncvcizvcljenega odbera v četr- trom in se preobrne. Nič boljše .e js. eks:-!tck dne ,5 januarja ob s. uri zve- se nc godi ladji, če ima krmarja. -o e O katerih so sli- čcr y navadni društveni dvorani, ki je sicer o vseh vetrovnih zako- katerih so hoteli biti,2lo 5. cesta v New Yorku. Sejese|aiih i^rstno poučen, ki pa še nik- "1M- j lahko udeleži vsak čian ali člani-!dar ni vodil ladje. Da more kdo s.anuu je najti leto ,,ri seji bode skupni bor osnoval popravo pravil terse ostrim postav-'btxlo tH(ii pregledali računi in glede naseljevanja klljige želeti je. da se te seje na tla, hoče se tudi dvigati v zrak. Res so v zadnjem času iznašli že več takih strojev, ki nesejo človeka kvišku. Stroje te vrste bi najložje primerjali velikim papirnatim zmajem, ki so navadno razdeljeni na 3 dele. Poti zmajem je kolo na lopate ali vijak, ki ima približno isti namen kot vijak pri parobrodih. V ladjici se nahaja motor; tukaj je tudi prostor za ljudi. Vijak dela s silno hitrostjo, s katero se vrti, umeten veter, ta pa se zaletava v peruti ter žene tako vso pripravo. Znano je, da imamo velike ptice, ki sicer dobro lete, varno zaprte, če se nahajajo v ozkem, ograjenem prostoru brez strehe. Te ptice morejo v zrak le, če se na;prvo precej daleč vodoravno zaiete. Tako je tudi pri letalnem stroju. Večinoma se ne dvigne takoj, ko začno delovati vijaki. Zato mora imeti dvoje ali troje koles, po katerih se požene najprvo vodoravno. potem se šele začne polagoma dvigati. j Glede letanja po zraku sta posebno zaslovela Anierikanea brata Orville in Wilbur Wright. Prvi se je v spremstvu nekega poletnega častnika dvignil z letalnim strojem 17. septembra 1!>12 blizu Washingtona. .Med letanjem seje levi vijak nekoliko pokvaril, stroj se je nagnil in predno je bilo mogoče dobiti ravnotežje, sta bila Wright in njegov spremljevalec že na tleh. Wright si je zlomil nogo, častnik pa se je tako poškodoval na glavi, da je kmalu nato izdihnil. j Brat Wilbur Wright pa je javno poizkusil svoj letalni stroj blizu Pariza, in sicer S. oktobra leta 1S>08. Seboj je vzel nekega pari-Skega profesorja. Letel je nepretrgoma 1 uro 10 minut ter je pre-! letel 70 kilometrov. Včasih je letel s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Za svoj nepričakovano dober uspeh je dobil 500.000 frankov rradi •ga številnih vzro-1'ljeue priseljence lomijene v Ameriki di gorja in u god. K taki Ii: .mu astno, eestokrat be- Vsi odborniki in odbornice Vil'ije leti pMtav, kar j udeleže in tako pripomorejo s . ( . bno notorn.no P<>d (ljjIui najboljšimi nasveti storiti h d:iam \\ ilhamsa. W il- (Ml) ki uaj bi bi!o y V8ertnillllko ' l 'V1,r"'11 »^Jevauje. korifct c.lanbtvu in društvu. Osuu-h, kojih dopust je tukaj tek poprave j izkl učen. in sicer če^iavni seji v Hob()to 24 jan pred. • v domačih pratani- ,oži, dru5tvu v ,)tViried in odo-uitega je ponovil pred-|brt, že p rej t stavili pravil se bode pri 24. j: v pregled in prizadel Tako cev so / b rodne so in te jo odkli stroške prist an i pristanih kler ne tom pog. držav- d i kom pro dolžnosti ske vlad« volile. prejj ..i iivadn?ki. sto izvrševanje njihovih Kaj takega pa evrop-ne bodo tako hitro do- ■nj< Letalni stroj. Venizelos na potovanja. Grški ministrski predsednik Kleutherios Venizelos se nahaja sedaj na potovanju, ki ima izrecno polit i"«en značaj. Bistroumni K reč an, kateremu je v prvi vrsti pripisovati notranje in zunanie oja< enje grškega kraljestva, hoče osebno na različnih merodajnih prostorili zastopati nadaljne grške zahteve. Glasi se tudi, da hoče govoriti o preteči premoči turško mornarice vsled nafcupa brazilske vpjne ladije "Rio de Janeiro" Balkansko vprašanje se dol£o ni re«eno. Ako bo sledil vojaškemu preporodu Turčije političen preporod, potem bo ostala Turči- -- Atenskemu umetniku Dedalu je Minos. kralj na Kreti, naročil, naj mu sezida velikansko poslop-ie, labirint. Ko je bil labirint gotov. jo dal kralj iz sovraštva do Atencev zapreti vanj Dcdala in njegovega sina Ikarja. Atenca bi bila morala gladu umreti. Toda prebrisani umetnik si je znal pomagati. Ko je zidal labirint, je iz previdnosti napravil v zgornjem nadstropju skrivno okno, za katero Minos ni vedel. Sedaj pa naredi sebi jn sinu pernti iz ptičjega perja in voska ter zleti skozi skrivno okno iz palače proti morju. — Mlademu Ikarju je bilo letanje po zraku neizmerno všeč. Dvigal se je vedno višje. Oče ga je opominjal, naj bo previden, toda zaman: sina se je polotila vesela razposajenost. Kar prileti Ikar preblizu solnca, na perutih se stopi vosek in neprevidni mladenič pade v morje ter utone. Dedal se pa srečno resi v Sicilijo. xNekaj tisoč let po dogodkih, o katerih govori grška pravljica, so razni možje res začeli poizkušati kako bi se dalo splavati po zraku Tako so v 18. stoletju izdelali velikega ptiča, kateremu so dali ob straneh peruti iz pravega ptičjega perja. Ptič je bil tako velik, da j2 bilo v njem prostora za več mož, ki naj bi mahali s perutmi. Vendar ptiča niso mogli spraviti kvišku; vsaj poročila, ki popisujejo ta čudbviti stvor, ne povedo o letanju ničesar; Proti konetf istega stoletja je z letanjem po zraku obujal veliko pozornost mlad francoski ključavničar Besmer. Za letanje se je posluževali spretno in varno voditi ladjo, za to mu je treba primernih priprav, ravno tako mu je pa treba tudi dolgotrajne vaje. da brez posebnega premišljevanja že kar čuti, kdaj lii vse v redu. Tudi pri drsanju je nekaj podobnega. Z dr-salieami iti po letu ni nič posebnega „ mala umetnost pa je že; vsak hip se zdaj in zdaj tako gibati. da ostane telo v ravnotežju. Te spretnosti človek ne dobi s -samim opazovanjem; treba mu je za to vstrajne vaje. In tukaj je glede letanja po zraku največja težava. Ptiči se vzdrže v zraku, ker imajo izvrstno razvit čut za ravnotežje; ta čut si more človek pridobiti le z vajo, vaditi se pa skoro ne more začeti v letanju, če že ne zna vsak hip ohraniti ravnotežja. Da bi torej človek mogel začeti letati po zraku, bi moral to takorekoč že znati. Prve težave pri letanju po zraku je precej uspešno premagal berolinski inženir Lilienthal. Napravil si je peruti, ki so od enega konca do drugega merile 7 metrov. Sam je tičal v obroču, ob katerem so bile peroti pritrjene. S to napravo se je spuščal Lilienthal s pobočij raznih hribov na tla, toda le pri slabem vetru; pri močnem vetru si ni upal leteti po zraku; močan veter bi ga bil lahko nepričakovano zadel na peruti od zgoraj in ga vrgel ob tla. Dvigniti se Lilienthal s svojo napravo ni mislil, vendar ga je ugoden veter nekaterikrat dvignil nad mesto, s katerega se je spustil v nižavo. Pri letanju je bil Lilienthal prav previden, vendar so ga njegovi poizkusi stali življenje. Nekoč je med letanjem z največjo silo priletel na tla. K sreči pa ga je vrglo v močvirje, ki je bilo tako mehko, da se je le neznatno poškodoval. Leta 1806. je pa blizu Berolina z velike visočine padel na trda tla. Zlomil si je hrbtenica in je kmalu nato umrl. Nekaj dni pred smrtjo je še med učenjaki predaval o tem, kako se mu je v zadnjem času posrečilo izboljšati svojo letalno napravo. Jffogoče si je s svojirir izboljšanim strojem upal preveč in se je zato nonesrečil. Pa človeku ni dosti, da bi se le varno mogel spuščati z visočine Z letalnim strojem se človek začetkoma Se ni kaj visoko po-vspel. Večinoma so letali ljudje nekaj-metrov nad drevjem. Toda sedaj so letalni stroji prišli že nad 5000 metrov visoko in bi še lahko višje, ako bi v teli višinah ne bila mraz in zračna redkost tako občutna. Kakor zrakoplovom. dajejo učenjaki tudi letalnim strojem na pot. orodja, ki sama zaznamujejo temperaturo in zračni tlak. Tako letalni stroji tudi znanosti prav dobro služijo. Gotovo se bodo dali letalni stroji še znatno izboljšati in bo potem mogoče, se prav hitro in varno voziti po zraku. Profesor dr. Josip Demšar. noga za njim. In bičal je konje... Le stokanje se razlega po polju... "Gotovo je več ne dobim. Da bi me skupno z Nikolajem poko-| pali. Da saj t rohnim skupno ž njim. ker ne moremo več skupno! živeti. Naj pes v tujini ne laja za' nami, pa bomo saj skupaj. Kako j bo sam ležal v tujini!"' Vlak je drvel neprestano na-prej. j "Kaka škoda! Zrasel si kakor] hrast. Kar je prevzel, vse se mu jt» posrečilo. Rajše bi mu bili. ko je bil Še dojenček, odsekali roko." Vlak se je bližal mestu. Z množico je šel ven. Na cesti je ostal Siiin. Vrste hiš, zidovje, in sredi ceste z gorečimi svetilkami ob obeli straneh. "Ali. Nikolaj, da hi te videl saj mrtvega! Sin moj. tudi moja zad-: nja ura bo tu bila!" Pod nekim zidovjem se je vse-del. Robec je položil na kolena in solze mu niso več kapljale nanj. Zdelo se je, kakor bi se zidovje približevalo, luči so se strnile v eno samo skupino in blesketale so v mavričnih barvah. Od vseh strani so obstopali kmeta, da bi ga bolje videli, kajti prišel je bil iz oddaljene pokrajine. Dež j~e počel curljati. Stisnil se je še bolj in začel moliti: "Mati božja, zaščitnica vsega človeštva, sveti Nikolaj", in trkal se je na prsi. Policist se mu približa in mu pokaže vojašnico. "Gospod vojak, je li tu umrl Nikolaj C a ray '"" "Obesil se je izven mesta v lesovin. V mrtvašnici leži. To ulico pojdite navzdol in tamkaj vam že kdo pokaže dalje." Policist je šel dalje po svoji'po-ti. Kmet pa je ležal na cesti in stokal. Ko se je izpočil. je šel cesto navzdoi. Nogi sta se mu tresli in zaletaval se je. "Moj sin. moj sin, in vzel življenje! Moj sin, povej ni i, kaj te je pripravilo do tega deja-; nja Zakaj si zapravil svojo dušo.' Oh, jaz bom starki prinesel novico! Sramotno bomo poginili." V mrtvašnici je ležal Nikolaj na veliki beli plošči. Lepi kodri so plavali v krvi. Gornji del glave je bil upadel kakor poleno. Na trebuhu je ležal križ, kajti bil j Kranjsko slovensko svete Barbare za ^edinjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkcrpcrirtno dr.- 33. januarja 1G02 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽ K K PET K F1XKL, Box 95. Willock, Pa. I podpredsednik: KAIIOL Z.NL.^II. Box T.4T, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVCAlt. 259 X. Cor. 3rd Str.. Kock Sprints Wyo. Tajnik: JOHN* TELBAX, Kot 707, Forest City.Pa. II. tajnik: JOHN* OSOI.IX. Box 4S2. Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUlllC, liox 5H7. Forest City. Pa. PooblaaC-enec: JOSEF Z ALAR. 10"! X. Chicago Str.. Jollet. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago Str., Jollet, m. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK. A7Z\ Hatfield Str.. Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIC. Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVO IC\ IIox 705. Conemaugh, Pa. III. nadzornik: ANLREJ SLAK. 7713 Issler Ave., Cleveland. O. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBKRZAN. P.ox 72, F.. Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN STEFANCIC, K. K. No. 2, Pittsburgh, Kana. II. porotnik: MllIAEL KLOPCiC, lta Learner Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOCEVAU, RFD-. NO. 2, Box llVi. Bridgeport. O I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Proughton, Ta. II. upravnik: PAV^L OBREGAR, Box 402. Witt. 111. Dopisi naj se pošiljajj I tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Fore* I'a. Društveno glasilo:' "GLAS NARODA". land, <>.. v Sv. Ivan; Mihu lVz-dire iz Steelton. Pa., v Metliko; Rihard Kobelnik iz Voungstown. i'a.. v Celovec; Matija Simonie iz Chieago. 111.. v Rudolfovo; Peter Kanič in Stojnn Jelie iz De Pue, I boeker Ave.. Brooklyn, N. Y. 111., v Zagreb; Fran Zgonc iz Co-, Cpravništvo Glas Naroda, nemaugh. Pa., v St. Rupert; Jos. Komparc iz Mayburgr I'a.. v Dov- Rad hi zvedel za svojega brata !je; Janez Sušnjk iz Mavburp. ANTONA KOM PARK ter bra- IZJAVA. Roja k LEO ŠTRUKELJ je samovoljno prenehal biti naš zastopnik in pričel gostilniško obrt. katero izvršuje na Knieker- Pa., v Kamnik; Fran Grabnar i/, ti si si Etkliind, Pa., v Mokronog; Gašper Raj k iz Silver Springs, N. V., v Gaber je: Štefan Mohorkoj iz Milwaukee. Wis., v Ptuj Antoni Bernard iz Clarksburg, AY. Va.. | v llled; Janez Peterca iz Cleve-j land, G., v Device Marije Polje;: Janez Vidervol iz Chisholm.i Minn., v Dolenjo vas; Stanislav Voh iz Joliet. lil., v Maribor; Pavu Sirpeljinae iz Elkins, \Y. Va.. j v Zagreb; Julij in Luj/.a Disein križema prerezan in zopet sešit, i iz Ryan, Iowa, v Pariz; Josip Ob vznožju je oče pokleknil in j Turk i/. Port Allegheny, Pa,, v molii. Poljubil je sinu noge in; Podpivsko; Anton Knatis i/. Port ■ Allegheny, Pa., v Srednjo vas:. t ranča FRANKA KOMPARE. Doma sta iz Ustja pri Ajdovščini na Kranjskem. Nahajata se nekje v CVdinwoodu, O. Prosim cenjene rojake, ako kedo ve za n ju naslov, tla ga mi javi. ali pa še Itjubše, če se mi sama oglasita, ker jim imam sporočat novice iz starega kraja. Louis Kompare. 5624 Dresden Alley. Pittsburgh. Pa. (!M0— 1) Oče. Maioruski spisal Vasil Stefanyk. —o— Vlak je puhal v svet. V kotu na klopi je sedel kmet in se jokal. Da bi skril solze, si je za kril obraz z barvastim robcem. Solze so mu kapale kakor deževne kaplje in trdi takt vlaka je tolkel na kmelsko dušo liki kladivo. "In zadnjič sem še sanjal o njem. Nekje sem zajemal vodo iz studenca in on je bil čisto na dnu v strgani ovčevini... Skoro da se je potopil. "Nikolaj, sin moj. kaj delaš tu?" ga vprašam, lit odgovori mi: "Oče. jaz ne bom več zdržal pri vojn kili." In jaz mu rečem: 1'Podi potrpežljiv, uči se in bodi priden." In glej, že se je izučil." Debela solza je kanila po licu starčka ter padla* na tla. "K njemu se peljem in dobro vem, da ga več ne najdem. Ali, se bom vsaj vrniti mogel h komu.' Za menoj je tekla čez polje starka in prosila s krvavimi solzami v očeh, da jo vzamem seboj. Modre so postajale njene noge v snegu in tulila je kakor obsedena. A!i ;az sem bičal konje in ji ušel. Morda zmrzne na polju. Starko bi bil moral vzeti seboj. In kaj rabimo sedaj še? Naj se razkropi denar, naj živina gladu pogine, naj se nam uniči imetje! Kaj treba takim mrličem, kakor sva midva? Naj sešije starka bi-sagi in prosjačiti liočeva v onem mestu, kjer leži naš Nikolai." Pritisnil je čelo na šipo in solze so kapljale pri oknu ven. 41 Ah, starka, doživela sva za najino sivo glavo venec. Nesreč-nica joka nekje ter tolče z glavo ob zid..." Starec je ihfel kakor malo dete. «Tok in tresoči vlak sta metala sivo glavo kakor bučo kvišku. Solze so mu tekle kakor studenč-niea. Kmet ni liotel prav slišati klicov svoje žene, ki teče boso-, udaril z glavo ob mraniornato ploščo. "Ah, dete moje, svatbo smo pripravili zate, godce smo najeli ' in ti si nas zapustil..." J Potem je dvignil mrliča, ga objel oko*li vratu ter ga vprašal ka-I kor bi se ž njim posvetoval: "Povej mi. koliko maš naj pu-jstim brati, koliko denarja naj razdelim med uboge, da ti bo P»og tvoj greh odpustil..." Solze so padale na mrliča in na mrzlo mraniornato ploščo. Solz- V ZALOGI imamo importirane slovensko grafofonske plošče in vseh vrst gralofone, istotako tudi ure, ve-Antun Megliea i/. Seattle. Wash., rižice ter vse v to stroko spada-v Novi grad; Marko Šutej iz Se- joče predmete. Zahtevajte cenik! attle. Wash., v l) Janez Pagon iz Wyo., v. Preserje; kobler i/. < 'umberland. Novo Oslieo: Matija olenjo Podgoro:' A. J. Terbovec & Co., Cumberland. I P. O. Box 25, J. Schwartz- —-- Denver, Colo. Wyo.. v NAZNANILO. Glad iz Rojakom v Ely, Minn., in oko-Uniontown. Pa., v Faro: Anton j lici naznanjamo, danima g. John Trlep iz Shehovsran, Wis., v Treh Gouže v zalogi Slo vensko-A meri-iije; Anton Milek iz Bradley. lll.J kanski Koledar za leto 1914. To-v G robi je: Fran Kaiser i/. New! rej, rojaki, kateri ga še nimate. Pa., v W est talilen; J posezite po njem, ker je izvan-Spiletič iz Mt. Sterling, redno dobro urejen in se je bati, Alexandria. Mihael nih oči' ie oblekel starček sina.|Pj»- v Nova Sila; Alojzij Leber j da bode pošel. Oblekel mu je belo srajco, opasal iz Herminie. Pa., v Zagorje: Mar- S spoštovanjem Iga z rdečim pasom in na glavo ko Mečič i/. Pittsburgh. Pa., v Ko-! mi je dal klobuk s pavovimi pe- stanjevieo; Jernej Kom a ve i/. Mil-resi. Pisan robec mu je dal podK«ukee. Wis., v Kobarid; Matija glavo ter postavil poleg nje »ve-1Zeleznikar in Ivan Pibr-rnik iz čo, da sveti za izgubljeno >iili L- ti n«, :*.i ej i^erneK,' gospodarstvo, gospodinjstvo, le-Anton Hervie. A'alentin in Bartol Leščak iz Indianapolis. Ind.. v Udine; Jos. Blaž iz Cleve- sveta. Tošlji denar na: land. O., v Kranj: Josip Mišmaš Naš Gospodar, iz Cleveland, O., v Fužine; Pavel 2616 S. Lawndale Avenue, Arukar in .Josip Šindler iz Cleve- (10-8 v 2 d) Chicago, lil dramatičnih knjig, muzikalij itd. Naroča se: "AVE MARIA". Newyorska konferenčna predloga. Razprava k reorganizaciji naših podpornih Jed not. Priredil Ivan Zapan. (Dalje.) Člen 8. (Certifikati). Vsak eer-ifikat, katerega izda tako dru-tvo, mora imeti ozna£*en znesek fuvarovane svote ali podpore. IVrtifikat tvori pogodbo med Hanom in društvom Lstotak namen ima tudi Miarter, pravila in-it«»! jior a< ij., in če je prostovoljko driihtvo, pravila istega, kon-^titueija (ustava), zakoni društva ter vsi dodatki k pravilom. Kavno tak namen ima podpisana prošnja člana za sprejem in podpisani zdravniški preiskovalni list. Vse te listine potrjene od društvenega tajnika ali zapisnikarja naj se izdajejo v svrhol * videne«* označenih določi* in po-Igojev. Vsaka premeinba, dodatek jali doi»tavek takega eharterja, plenov inkorporaeije, i>ravila društva, in če je isto prostovoljno, I— njegova ustava in določbe in vsi* po i/datlju certifikata pravo-t nočno uveljavljene prexnem.be, .— vezejo v izpolnjevanje člana ter njegove dediče. Te listine tvorijo določbe in kontrolo v po-t/odbi v vseh ozirih bodisi že sa-meosebi ali pa njih izpremembe 1 ti llIK lat ki ki so bili v veljavi že preje ko se je izdelalo proftnjo /a sprejem v društvo. Člen 9. Točka I. (Skladi). Vsako društvo lahko vatanovlja, volit investira, razdelil je in zahteva plačevanje takozvanega varstvenega rezervnega ah kakega drugega sklada v kolikor to določajo njegova pravila. Dokler ni drugače označeno v pogodbi, m mora ta sklad voditi, in investirati samo v podporo društva. No he ii član ali noben dedič nima (osehii" pravice do tega sklada ali samo do delne svote tr ga deleža drugače, kakor je to v točki 2. člena 5. te predloge določeno. — Skladi, iz kater:h se plačuje pod-] oro in stroškin sklad društva se tvorijo po rednih časovnih ali drugih uplačevanjih članov društva in po drugih prispevkih za te sklade. Predp;suje *<*, da se ne 36—37 $0.76 37—38 $0.79 38—39 $0.82 39—40 $0.85 40—41 $0.88 41—42 $0.92 42—43 *0.96 43—44 $1.00 44—45 Sj.04 Za $1000.00 zavarovalnine: sme nobeno društvo od sedaj naprej več iukorporirati, katero nima določeno v svojih pravilih izključno le svoja časovna uplače-vanja (as^smente) ki zadostujejo za kritje rednih stroškov sej. in za svoje smrtne podporne obveznosti in Če niso ta uplačeva-nja v soglasju oziroma sestavljena na podlagi "Narodne bratske kongresne smrtninske tabelice" ('National Fraternal Congress Table of Mortality'') kakor se je to sprejelo in odobrilo dne 23 avgusta 1899. na "Narodnem bratskem kongresu" ("National Fraternal Congress") ali, da ni Starost Asesm. 16—17 £0.82 17—18 *0.84 18—19 $0.86 19—20 $0.88 20—21 $0.90 21—22 $0.93 22—23 $0.96 23—24 $0.98 24—25 $1.01 25—26 $1.04 26—27 $1.07 27—28 $1.11 28—29 '$1.14 29—30 $1.18 30—31 $1.22 31—32 $1.26 :12—33 $1.31 33—34 $1.35 'M—35 $1.40 35—36 $1.45 36—37 $1.51 37—38 $1.57 38—39 $1.63 39—40 $1.69 40—41 $1.76 41—42 $1.83 42—4* $1.91 43—44 $1.99 44—45 $2.07 Točka II. Odgodena (preložena) vplačila ali obroki obveznosti se imajo upoštevati kot določene dolgove za morebitne slučaje, za katere se vrše kasneje vplačila ali obroki. Tako obveznost se mora smatrati sedanji vrednosti prihodnih uplačevanj ali o brokov in sicer po obrestni ter smrtninski lestvici katero je sprejelo društvo za vrednost. Vsako društvo mora voditi' zadosten sklad, ki odgovarja takim obvez nostim neglede na svoja tozadevno predpisana bodoča vplačevanja. Člen 10. (Nalaganje denarja). Vsako društvo mora nalagati svoje sklade edinole v vrednostne papirje postavno dovoljene v tej državi kakor jih nalagajo razne zavarovalne družbe. Določa in predpisuje se pa to tudi za tuja društva, ki bi hotela poslol vati v /tej državi, da nalagajo svoje sklade v smislu državne postave kjer so inkorporirana; taka društva morajo odgovarjati ma društvo morda še višje zava- vsem zahtevam te postave. rovalninske plačilne lestvice z ne nad 4 obrestovanjem na leto. Nobeno tako društvo ne sme poslovati v tej državi, ako nimf predpisano označenih časovnih uplačevanj ki zadostujejo za kritje stroškov nri sejah in za pogo^ jene smrt ni nuke obveznosti, pre račun jene v členu 23. a) te predloge, koje naj bi se pri društvih upoštevala. Nobeno društvo, bodisi še domače ali tuje se ne sme odslej naprej inkorporiratl ali pripustiti sa sprejem Članov v svojo sredino, ki so zavarovani ia stalno onemoglost, — ako ne poaluje s do vsem varno in zadostno olačilno lestvico na podlagi izkušnje kot 4 letnim obreetova- KTATIONAL FRATERNAL CON ORES LESTVICA. Za $."»00.00 zavarovalnine: Starost Aaesm. 16—17 $0.41 17—18 $0.42 18—19 $043 19—20 $0.44 20-^21 $0.45 21—22 $0.47 22—23 $0.48 23—24 $0.49 24—25 $0.51 25—26 $0.52 26—27 $0.54 27—28 $0.56 28—29 $0.57 JJ0-"""" $0.59 30—31 $0.61 31—32 $0.63 32—33 $0.66 33—34 $0.68 34"1 IMP $0.70 35—36 $0.73 Člen 11. (R&sdelba skladov). Vsaka društvena določba ali društveni predpis, tikajoč se upla-čevanja po članih, mora imeti natanko pojasnjeno nnmen vsa-kojakega uplačevanja in ra.z-delbo za kritje rednih stroškov. Pri tem se ne sme odtegniti ni-kake vplačilne svote za redne stroške, določene v posmrtninski ali poškodbeni sklad, — to velja tudi za morebitni prebitek teh skladov. Člen 12. (Organizacije društev). Za vstanovitev bratskegi? podpornega društva predpisanega v tem zakonu, se zahteva sedem ali več oseb, ki so ameriški državljani; večina števila vsta-novnih članov pa mora biti državljani te države. Naznanilo o v sta novitvi se mora izvršiti pred kakim postavno za to določenim uradnikom. Pravila inkorporaci-je morajo dotičniki podpisati ter označiti pri tem svoje naslove. Pravila inkorporaeije morajo vse-bovati: 1. Nameravano korporacijsko ime društva, katero ne sme biti slično ali podobno kakemu društvu ali zavarovalni družbi ki že posluje v tej državi, da se s tem javnosti ne vodi na napačna pota ali do nesporazumljenja. 2. ?sJamen društva, ki * ne sme presegati boljših ugodnosti kot jih določa ta postava; poleg na^ mena društva se pa lahko določi tudi vse postavno dovoljene socialne, umstvene, izobraževalne, dobrodelne, podporne, nravstvene ali verske koristi in ne čin izvrševanja skupnih pravic. 3. Prošnja za inkorporaeijo mora vsebovati imena, bivališča in uradne pridevke vseh uradnikov, zaupnikov, nadzornikov, Ravnateljev, in drugih oseb, ki imajo izvrševati glavno kontrolo in poslovanje društvenih zadev in skladov za prvo leto ali do prvega glavnega zborovanja (volitve) pri katerem morajo biti vsi navedeni uradniki izvoljeni le po glavni zakonodajni in vodstveni upravi. Volitev se ne sme vršiti kasneje, kakor eno leto po izda-nju pravomoenega certifikata ali eharterja. Taka pravila inkorporaeije, pravilno potrjene ustave, zakone, določbe in regulacije se mora predložiti zavarovalnemu super-:ntendentu, ako se ni organizacija v redu dovršila tekom enega leta. Predložiti se mora tudi vse za rabo namenjene vzorce podpornih certifikatov, prošnje za sprejem in razne tiskovine katere bo rabilo društvo; poleg tega se mora tudi položiti (bond) var-šino v znesku $5000 (pet tisoč dolarjev) koje jamčevino potrdi zavarovalni superintendent. Zavarovalni superintendent zahteva lahko od društva še razna druga potrebna pojAsnila. Ako se strinjajo vsa načela društva zahtevami te postave in če se je vse zakonite določbe rešilo pravilnim potem, — xo zavarovalni superintendent uradno potrdi; zaeno obdrži v uradu prepis in-korporacijskih pravil; šele zatem izda inkorporatorjem začasni certifikat (charter) na podlagi katerega lahko sprejema svoje člane, kakor tukaj kasneje označeno. Po prejemu navedenega certifikata (eharterja), katerega izda zavarovalni superintendent, lah-'co tako društvo nabira in sprejema člane, da zamore organizacijo spopolniti. Društvo mora ko-•ektati od vsakega prosilca potrebne prispevke in sieer ne manj kot enkrat na mesec, to pa v soglasju društvene plačilne lestvice, označene v društvenih pravi 'ih. Za vsako vplačilo mora društvo izdajati prosilcu (članu) tozadevna potrdila, ali pobo.tnice. Nobeno tako društvo pa ne' sme določevati drugih obveznosti, ki niso s temi vplačili v soglasju, tudi ne sme izdajati podpornih certifikatov; ne izplačevati ali dovoljevati osebi ali ponujati in ->bljubovati izplačilo posmrtnine di onemoglosti, dokler ni prejelo ali izdalo najmanj za 500 (pet sto) oseb aktuelnih "bona fide,? prošenj za smrtninske certifikate po najmanj $1000 (tisoč dolarjev). Vsi taki prosilci za smrtninsko oodporo morajo biti preiskani po kakem uradno potrjenem zdravniku ; take zdraviliške preiskovalne prošnje mora potrditi tudi vrhovni zdravnik društva. Podporna organizaicija tudi ne sme preje poslovati dokler nima že 10 (deset) podrejenih postaj 'društev) kamor je označenih 500 prosilcev pristopilo. Taka organizacija mora predložiti tucli zavarovalnemu superintendentu zaprisežen seznam prosilcev, z imeni, naslovi, dnevom zdravniškega preiskanja, dnevom zdravniškega potrdila, dnevom pristopa, z imenom in številko podrejenega društva h komu pripada prosilec, dalje znesek obljubljene podpore in lestvico časovnih prispevkov. Ta lestvica mora biti zadostna da odgovarja posrart-ninskim obveznostim in se mora ravnati na podlagi ali po predpisu "Narodne bratske kongresne smrtninske ta belice", (National Fraternal Congress Table of Mortality) sprejeta dne 23. avgusta 1899. v Narodnem bratskem kon-gesu (National Fraternal Congress). Društvo določi lahko tudi se poljubno višjo plačilno lestvico ali onomoglostno podporo mora vzeti plačilno lestvico, povsem zanesljivo preracunjeno na podlagi praktične izkušnje; pri tem ne sme znašati obresto-valna mera več nego 4 odstotke. Gorioznačeno listino prosilcev za sprejem v društvo mora s prisego potrditi predsednik in tajnik društva, ali pa zapisnikar. Organizacija ne sme preje poslovati, predno ne predloži njen blagajnik ali zapisnikar zavarovalnemu superintendentu zaprisežene iz-, jave,, da je vplačalo najmanj 500 prosilcev skupaj vsaj enkrat na mesec svoje redne prispevke za zavarovalnino $1000.00, kakor v tej postavi predpisano. To skupno mesečno vplačilo mora znašati najmanj $2500.00. Ta znesek se mora edinole razdeliti v smrtninski ali bolniški sklad na* račun ali v dobro prosilcev. Od te svote se ne sme ničesar porabiti za redne stroške. Taka vplačila se mora voditi za dobo organiziranja društva v posebnem skladu in če ni organizacija dovršena tekom enega leta, kakor tukaj predpisano, — se mora vplačila vrniti prosileem. Zavarovalni superintendent lahko odredi ali izvrši tozadevna preiskovanja in lahko zahteva od društev še druge informacije kakor se mu zdi to potrebno. Ko je prejel od društva povoljne dokaze da je isto ugodilo vsem predpisom postave, — lahko izda takemu društvu tozadevni charter ali certifikat. Tak eertifikat naj bo zadostni dokaz o pravomoč-nem obstanku društva, računaje z dnem izdanja certifikata. Zavarovalni superintendent naj posreduje, da se bo tak eertifikat " rekordi ralo" (postavno vknjižilo) in izdalo overovljen j prepis v svrho evidence. Taki u- j radni prepisi certifikatov imajo j jednako veljavo, kakor izvirni i certifikati. Začasni certifikati izdani na temelju teh predpisov, izgube svojo veljavo po preteku enega leta od dne izdanja, — ali pa od onega časa za kolikor ga je zavarovalni superintendent iz važnih vzrokov podaljšal; vendar ta rok ——___ ne sme presegati dobe enega le-' do ženo s katero se je šele dne) ta. Dalje izgubi začasni certifikat Ks 1JOV pr 1; ,,oro£ii_ f>ohiL je v svojo veljavo, ako se ni tekom le. ]^1(iimpešto anonimno pismo, v ta priglasilo za pristop v društvo ktterera se je Mjeg0va >.ena dol-500 (petsto) članov, kakor je v ^ da si je pustila ko jV hi, tej postavi predpisano. Točke m- njeu sopi.og odsoten, dvoriti od korporaeije in splosno poslova-, m,adih zai jul.ljencev. Dono seje] nje društva se razveljavi po pre-' takoj odpeljal Y Szekudvar. Pri- j teku enega leta od dne izdanja -lo nwd ujim in ženo ki začasnega certifikata, ali PO Pre->la prej učiteljica, do hudega prepira. Dono je prijel za revolver ter ustrelil svojo ženo, Ne pozabite vprašati lekarnarja za zvezek Severovega Almanaha za Slovence za 1914. Dobi se brezplačna. Ako ga ne morete dobiti od lekarnarja, pišite nam ponj. prehlad, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davico in enake neprilike hitro olajša KAŠELJ, SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA (Severn's Balsam for Lungs) Najboljši dokaz njegove vrednosti je njeg;ova dolgotrajna raba: že od leta 1881. Cena 25 in 50 centov. t m & ** ■s« GLAVOBOL je zelo neprijetna kakor tudi bolestna neprilika Odpravite ga. Rabite Severove Praške zoper glavobol in nearalgijo (Sercra'8 Wafers for Headache aad Neuralgia) Cena 12 praškov 25 centov. ZAPEKA pri otrocih ali pa pri odraslih, nečist jezik, zo-pern dih, slab okus v ustih, žolčnica in drujje enake neprilike hitro izginejo ako rabite Severove TAB=LAX Prijetni za užiti — uspešni v učinkih. Cena 10 in 25 centov. Na prodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severove in ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa CO. CED,LTDS teku podaljšanega roka, ako ni društvo popolnoma dovršilo svoje organizacije in pričelo poslovati kakor v to postava določa. Ako kako domače (domestic) društvo preneha za eno leto s poslovanjem ali pa ima izpod 400 (štiristo) članov, se raora društveni charter (certifikat) razveljaviti. Vsako postavno dovoljeno društvo ima pravico delati svoje ustave, zakone in pravila za poslovanje, dalje določati pristop Predsednik Wilson in "golob miru." Pass Christian, Miss.. 8. jan. Ko se je vozil predsednik Wilson danes po okoliei, je stopila pred avtomobil mlada deklica in i mu izročila belo škatljo, v kateri j se je nahajal golob in listek pa- j pirja. Na papirju je bilo zapisa-' SLOVENSKA TVHDKA. ZASTAVE, REGALUE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JED NOTE, Oslo prve vrat«. Cene nizka, F. KERŽE CO. 3711 n. MILLARO A VB.. CHIOAUO, U I SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO Z A STO X J. no: Pred pol leta sem našla tega nino članov, določau" svojcu- j ?oloba' ki Pa ni f0*4'1 k'tati> }er pravno poslovanje, določati od Je Perot nekoliko nalomlje- ™ r^mnniti slačil- dojila sem ga toliko časa, da je slednjič ozdravel. Sedaj ga časa do časa in premeniti plačil no lestvico prispevkov članov; dalje ima tako društvo pravico menjati svoja pravila ali delati dostavke; dalje ima še razne druge pravice, katere so potrebne pri poslovanju društva v svrho dosege svojih ciljev in namenov. (Pride Se). izročam Vam, gospod predsednik in Vas prosim, da ga izpusti-v zlato prostost, v, Ljudstvo je predsednika pote v zlato prostot. ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NARODA" SK.O 4 MESEf!l> VSAK DAN 03O8 St. CIi Vellkazaloga vina In žganja« Marija Orfll Prati* • b- « Tla« po..............70c. faJica Crro Tino p«.............t®c. " Dro-alk 4 galona sa....................«11. a« Brinjavac 12 steklenic sa...............|1101 4 gaL (aodfick) sa............... #14.»» 7 a obllao aaročbo aa pripora Ca MARIJA ORILL, Ir Ave., IH. B.| Claveiand, O Razne zanimivosti. Amurska železnica dograjena. Gigantično delo sibirske železnice je bilo dokončano z zgrad-r>o amurske železnice. Sibirska železnica je dozdaj vodila čez rfamaro, Ufu, Kurgau, Omsk, Krasnojark, Irkutsk k Bajkol-skemu jezeru, od tam na Citu-C h ar bin in od Mukdena oeiro-ma do Vladivostoka. Zdaj so pripojili k tej železnici tudi Blago-vešensk na Amurju, tako da bo zdaj mogoe voziti se s Citu na Strjetensk, Blagoveščensk do Nikolajeva in do Chabarovska. V Sibiriji ima Rusija še važno progo Or enb ur k-jKazaiinok-Turkestan, ki bo brezdvoiiino še vezala Indijo z Rusijo.* Ključavničarski pomočnik pevec. V dvornem gledališču v Kas-selu je pel ključavničarski pomočnik Fran Bachmann Sarasta v Mozartovi operi "Čarobna pi-šča * \ Star je 32 let in je dozdaj delal v Kasselski tovarni za lokomotive tvrdke Heutselie in sin. Poje bas. Njegov glas je baje krasen in dobro izšolan. Gledališče je bilo razprodano. Prvi u-metniški debut Bacliruanov je imel popolen uspeh. Predstavo so obiskali skoro vsi tcvariši-de-lavci Bachmanovi. Par dni pred tem je debutiral v s In vnem milanskem gledališču "Seala" novi tenorist Lazzaro, ki je bil prej tudi delavec. Pel je vlogo Uga pl. Eeste s fenomenalnim uspehom v novi operi "Parisiana", ki jo je uglasbil Pietro Mascagni. Lazzaro je doma na Španskem in kritika mu prorokuje skoraj enako karijero, kakor Carusu, ki je, kakor znano, izučen mehanik. Kodbinaka drama kvitiranega častnika. Žalostno se je končal mladi zakon nekega častnika, ki je kvi-tiral, da je mogel poročiti svojo ljubico. !Honvedski poročnik Ar-pad Dono v Szekudvaru je obi-| skoval detektivni tečaj v Budimpešti. Pred kratkim pa je Dono ustrelil v Szekudvaru svojo mla^ FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, ^ s New York, N. Y. ■ ■■■ PODRUŽNICA: ■■■■ 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnils družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženL I ^ffr1 ii ■ L a 1 ^jra pošiljanju vedno pazite KOMU ga izročite, je že skusil, da se denarja more vsakemu zaupati. '.Jate n-' A GLAS NARODA, 10. JAOTJASJA, 1014. S Jugisloianska H : Katel. Jednita tnkorporirun* dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sede* v ELY. MINNESOTA, ir GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOHN r.ERM, Box 57, Braddock, Pa. I. Podpredsednik: MICH. KLOBUCIUR. 115—7th St., Calumet, Mich. U. jK»dpre $0.57 $0.75 $0.10 $1.42 20—:io $0.59 $0.75 $0.10 $1.44 :t0—.11 $0.61 $0.75 *0.I0 $1.46 ril—32 $0.63 $0.75 $0.10 $1.48 32—33 $0.66 $0.75 $0.10 $1.51 33—34 $0.68 $0.75 $0.10 $1.53 34—35 $0.70 $0.75 $0.30 $1.55 35—36 $0.73 $0.75 $0.10 $1.58 —37 $0.76 $0.75 $0.10 $1.61 37—38 $0.79 $0.75 $0.10 $1.64 38—39 $0.82 $0.75 $0.10 $1.67 39—10 $0.85 $0.7f, $0.10 $1.70 40—41 $0.88 $0.75 $0.10 $1.73 41—42 $0.92 $0.75 $0.10 $1.77 42—43 $0.96 $0.75 $0.10 $1.81 43—44 $1.00 $0.75 $0.10 $1.85 44—45 $1.04 $0.75 $0.10 $1.89 ZA $1000.00 ZAVAROVALNINE. Starost Asesm. Poš. in bol. Stroški Skupaj IG—17 $0.82 $0.75 $0.10 $1.67 17—18 • $0 84 $0.75 $0.10 $1.69 18—19 $0.86 $0.75 $0.10 $1.71 19—20 $0.88 $0.75 $0.10 $1.73 20—21 $0.90 $0.75 $0.10 $1.75 21—22 $0.93 $0.75 $0.10 $1.78 22—23 $0.96 $0.75 $0.10 $1.81 23—24 $f>.98 $0.75 $0.10 $1.83 24_25 $1.01 $0.75 $0.10 $1.86 25—26 $1.04 $0,75 $0.10 $1.89 2G—27 $1.07 $0.75 $0.10 $1.92 27—28 $1.11 $0.75 $0.10 $1.96 28—29 $1.14 $0.75 $0.10 $1.99 29—30 $1.18 $0.75 $0.10 $2.03 30—31 $1.22 $0.75 $0.10 $2.07 31—32 $1.26 $0.75 $0.10 $2.31 32—33 $1.31 $0.7."i $0.10 $2.16 33—34 $1.35 $0.75 $0.10 $2.20 34—35 $1.40 $0.75 $0.10 $2.25 35—36 $1.45 $0.75 $0.10 $2.30 36—37 $1.51 $0.75 $0.10 $2.36 37—38 $1.57 $0.75 $0.10 $2.42 38—.39 $1.63 $0.75 $0.10 $2.48 39—40 $1.69 $0.75 $0.10 $2.54 40—41 $1.76 $0.75 $0.10 $2.61 41—42 • $1.83 $0.75 $0.10 $2.68 42—43 $1.91 $0.7"» $0.10 $2.76 43—44 $1.99 $0.75 $0.10 $2.84 44—45 $2.07 $0.75 $0.10 $2.92 Po zgoraj navedeni lestvici plačujejo vsi enakopravni člani -in članice J. S. K. Jednote. Olanice pa, ki so zavarovane samo za smrtnino ali po starem, plačujejo samo asesment za smrtnino. Koncem meseca decembra sem začel razpošiljati razne tiskovine na krajevna društva, ki se bodo rabile od dne 1. januarja 1914 naprej. I)a bode drle tajnikov krajevnih društev malo olajšano, bode m sestavil v glavnem uradu Jednote, oziroma vknjižil v v društvene knjige vse številke članov, članic in svote asesmenta j.a podlagi katerih se bode začelo poslovati po novem sistemu. Za-r.idi tega je zelo važno, da dobim od vseh tajnikov imenike njih društev, na podlagi katerih mi je mogoče klasificirati člane po razredni lestvici. Vsak tajnik bode toraj dobil knjige in druge tisko-vme kakor hitro bode njegovo društvo klasificirano pri Jednotl. A s« sme n t a za mesec januar tudi ne morem razposlati na nobeno društvo, dokler ni isto klasificirano. Ker bode dalo to ogromnega deta, prosim ž-* vnaprej potrpljenja. Ce v mescu januarju kaj zaostane, ali če dobe nekatera društva malo pozno asesment, jih prosim, da naj malo potrpi jo. Krajevna društva pa vseeno lahko pobirajo na podlagi zgoraj navedene lestvice asesment, če imajo slučajno *eje prej, predno jim zamorem razposlati asesment. Tiskovine za otročji oddelek so priložene rednim pošiljatvam in kakor hitro s-* zglasi 300 otrok, se bode vstanovil otročji oddelek. Prošnje za sprejem v otročji odelek se imajo pošiljati naravnost na glavni urad Jednote. Otroci morajo biti preiskani od zdravnika, prošnjo pa mora podpisati društveni tajnik. Društva, katera imajo sedaj x svojem delokrogu kaj takih bol-] oikov, kateri bodo odvisni z dnem 1. januarja 1914 od Jediiotine podpore, n»j mi iste takoj poročajo na Jednotmih spričevalih, ki. so v to svrho razposlana. Vsako društvo naj zaznamuje, Če more,! koliko podpore je dotienik že od društva sprejel. Itazume se, da j mora doplačati 1. januarja 1914. vsako društvo samo bolno podporo, izvzeti so oni, ki so že sedaj javljeni za Jednotino podporo. Važno je tudi to. da se mi morajo takoj sporočiti vse one članice, katere hočejo biti enakopravno z moškimi, in tudi one, ki ostanejo zavarovane po starem; to se lahko zaznamuje pri izpolnjevanju imenika. Glede članic, naj bode omenjeno tole: če žele biti vse članice enakopravne, lahko ostanejo pri moškem društvu, če pa ne, se mora napraviti poseben oddelek za ženske, ki so enakopravne, aH si pa lahko ustanove svoje društvo. Jaz bom v tem j ozira naredil podlago v knjigah za krajevna društva kakor hitro mi bode mogoče, in ko dobim zato potrebne podatke. Pravila Jcdncte so se zakasnila vsled originalnega spisa in prestave na angleško, izidejo pa začetkom januarja; društva jih bodo dobila, kakor hitro izidejo. Uradniki krajevnih društev dobe Še posebni pamflet za njihova navodila, katerega naj se poslužujejo pri društvenem urado-vanju in pri korespondenci z glavnim uradom Jednote. Nova lestvica /a smrtnino katero smo morali sprejeti pod priimkom raznih držav, nas bode kmalu postavila na trdno podlago, Kop Marija 88 1662S 1000 3 Kamnikar Karolina 79 8296 500 Malen»ek Agnes 86 14686 1000 2 Nool Barbara 89 17023 1000 2 Počervina Ana 86 9679 500 1 Kuheh Josefma 82 13788 500 3 Radmelič Jessie L. 80 14715 1000 Sturm Terezija 74 14716 1000 5 Superman Marv 92 15233 1000 2 3 Opomba: Polrg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno j.voto, četrta razred. __OEO. L. BROZICH, glavni tajnik. Slovo. j m:ga jezika, ki so se ognili kine-j tiškema krilu in stari, z u i javi ro-Živela je dolgo hi dolgo ir. ki. Spisal Milan Pngelj. . spoznavala je take, ki jih je za-I mamil svet, da so utajili revno . v ° * Svas in svoje uhožno ljudsvo. Nje- Ilisa je široka in nizka in zdaj. ni sinov ko leži na njeni slamnati strehi tega. debela plast belega Snega, se zdi Ju staree-oče kima zadaj in vsi še nižja. Videti je, ko da bi bi-1 sinovi odgovarjajo šepeta je drhte-(iii zlezla v zemljo vsled svoje vi- pa naj nikoli ne store SUSPENDIRANI ČLANI IN ČLANICE društva sv. Martina, štv. 105., Butte, Montana. Suspendirani dne 20. decembra 1913. Arko Joseph 82 1464G 500 3 Brozovieh Geo. 77 14547 1000 4 Baltlon August 81 14653 1000 3 Baric Mat. 85 15168 500 3 Draškovich Geo. 72 16237 1000 6 Eltz John 96 15540 1000 1 F-* Hič Ji.iln 68 14819 1000 6 Filipan Vinko 74 14840 1000 5 F rank o vie Marko 95 17021 1000 1 Gnidiea John 81 14856 1000 3 Gjurieh Geo. 76 14664 1000 4 jurieh Toniac 80 14665 1000 4 starosti. Okna so a kateri bodemo lahko dobili državne charterje, ki se bodo izpo- [ ™k"e"'"" V ^ -J-° raled SVOJ'° vi" °Hinbe. Po vr5ti k slovali po novem letu, kakor hitro bode mogoče. OEO. L. BROZICH, tajnik. (!tv!t John 1 ! 16098 1000 Goreš Frank 78 16380 H)00 4 ITerak Marcus 71 14666 1000 5 Ivane Geo. 86 14937 5(H) 3 Iva nič Frank 82 79<> 101)0 2 Ilenich Geo. 85 17114 K?00 3 Jafuk Nick 82 14671 500 3 Jaklič Anton 85 14672 3000 3 Kop Rtniblf 83 14844 3G<;0 3 . Kote Joseph 78 14676 K«00 4 Kozan Joseph 8!) 14677 500 2 Kaffner G o. 7!) 14680 1000 4 Kare Štefan 80 14682 1000 4 Kaffner Win. 86 14936 1000 3 Kovač i el' Niek 84 16625 1000 3 Kapsh Peter 94 16943 1(»00 1 Ka:nikar Frank 75 825 1000 3 Kozan Peter 91 17115 500 2 Kovačieh John .s 7 17116 1000 3 Miklaučič John 83 14684 1000 3 Maienšek Joseph 84 14685 1000 3 Mautz Ma reus 67 14680 1000 6 Mihelič Steve 71 14600 500 5 Maienšek Joseph L. 80 14693 1000 Matkovieh Peier 85 15859 1000 3 Muzevič John 68 16053 1000 6 Majerle Paul 95 16099 1000 1 Malnerieh Bartol 74 14010 1000 5 Mantz Lovrence 84 16206 1000 3 Mihelieh Peter 81 16944 1000 4 Nool Anton 83 14694 1000 3 Majsieh Geo. 84 16101 500 3 Ogolin John H 14606 500 3 Pro toži č John 87 14842 3000 2 Prelestnik Kari 85 14609 1000 ' 3 Papesh Anton 86 14700 1000 2 Papesli Paul 92 14701 1000 1 Papesh, Mik-F 80 14702 500 4 Počervina Joseph B5 14704 1000 3 I Much Matfi. 76 14706 1000 4 Papesh Flori jan 73 14707 1000 5 Ponjan Matt. 82 14709 1000 3 Hugel J. 77 15500 500 4 Pet rich Joseph 82 16054 500 4 Počervina Josip 74 2722 1000 3 Pucelj Frank 73 16238 1000 5 Pei usich John 77 16298 1000 5 Profozieii Peter 80 16682 1000 4 Puliek Geo. 76 13679 1000 4 Boži eh Frank 70 14711 1000 4 Rud m an Marcus 85 14712 1000 3 Kadmelich Frank A. 82 14714 1000 Stružni k Jacob 01 14867 1000 3 Sturm Frank 72 14717 1000 5 Stakan Mihael 69 14718 500 6 StefaniČ Jernej 78 14719 1000 4 Sever Peter 70 14720 1000 4 Sever John S3 14723 1000 3 Stajer Steve 76 14725 1000 4 Spehar Frank 82 14726 1000 3 Siska Mihael 80 14727 1000 4 Skufea Peter 70 14728 500 4 Sever Geo. 86 14720 3000 22 Sek:č Anton 78 14035 500 4 Šuštar John 78 14081 1000 4 Stajer Mike 87 15167 1000 2 Superman Frrnk 89 15232 1000 2 Sodija Anton 87 17087 1000 3 Suštarich Geo. 88 15594 1000 2 Turk John 93 14735 1000 1 Tekaučič John 78 14736 500 4 Tomazin Dounan 87 14737 1000 2 Tonik Samuel 88 14914 500 2 Tomazin Frank 85 15752 500 3 Bertin John 79 14738 500 4 Vidmar Jacob 74 14739 1000 5 Verzich John 70 16627 1000 6 Zunieh John 67 14741 1000 6 Zunich Joseph 87 16102 1000 3 Zagar Geo. 79 17088 1000 4 Ferlik Joliaua' 82 l1>097 1000 4 Flajnik Josephine 88 16579 1000 2 Gnidiea' Paulina 89 15753 1000 2 stopajo majhna, njej in ji segajo v koščeno m mr-zid med njimi odrt in starikav, zlo desnico vrata zakajena in vegasta. Sled in uboga dima, ki se je vi j- dan za dnem na žival. In-slednjič pristopi ne-ob zgornjim koncu vrat iz veže vesta, vsa mlada in lahka in vza-pod streho in izpod nje na oglu me v roke starkino dtsiiico kali lše na piano, je Široka in mast- j kor bolnega, temnega goloba in no Črna kakor vrata sama. j jo pritisne na svoja rdeča ustna, Iliša je danes poUia svojih ljn- enaka listom bele mačehe. Sklo-' di. V veliki izbi s prostrano zele-j ne se k starki in poljubi njeno šega sina, je poljubila moje tvaško čelo in meje mrzle ust in tudi roko mi je negovala 1 kor bolno žival. Naj bo zato b gosiovljena. naj bo zao pripo čena Boga in sv,/! ni kom in sv nieafn božjim. Vsi so potrti, vsi stoje in morejo od težke žalosti govor a nevesta zala in jasna, *eče k ste! j i, poklekne k njej in pol lice na starkino roko. Počasi drsa oče iz ozadja, j de do postelje in drži s\ečo teri ki umira. Sinovi omahnejo r-o klor* skrijejo obraze .po dlaneh in med prstov se d vera in širi ; nizki in s tramovi prepreženi str votlo in hropeče vzoihovan možkih src, ki jih stiska te?n žalost. Zunaj leze proti nizkim okiu megla in v nj- j ton. i » belo pogrnjena j rega obraza. Ona pa, I, pa kakor^Škem potu ostri obra- mrtve u >in na njej stoji posoda z vinom, solnee, nevesta mojega najmlaj-i spodiuje. ; skleda s svinjskim mesom, načet i l hleb e belega kruha in suhe slive in jabolka. Okoli matere so zbrani otroci: i riči. ki je pri njej in očetu, in si-j novi. ki žive raztepeni po svetu.! Vlak, ki drči zadaj za vasjo, jih je pripeljal. Najstarejšega, Marka iz daijnjega Dunaja, kjer služi v visokem uradu, največjega — Martina —, ki živi . daleč ob morju, mlajšega, Franceta, ki je vojak v lepi obleki in z dolgo, svetlo sabljo, in najmlajšega, Janeza. ki je pri železnici daleč nekje na Poljskem. In Janez ima s seboj nevesto, mlado, belo in mo-i dro, ki si je v sobi kako- pomlad, j kakor grm belih rož sredi velega ! j OČ3 je nadušljiv. Zndaj za si-j | novi sedi na klopi, gleda v tla in i < sope naporno iu glasno. Zlezel je j f ' na kup, hrbet se mu je upognil, j | prsti na rokah so se mu zvili vsled ■ i dela in mraza in obtičali kakor | krhlji oblomljenih vej. Pred nji-j j ma stoje sinovi, vsi svetli, vsi go-1 j sposki, vsi močni in visoki in tikj najmlajšega je nevesta, vsa mlada in vsa sveža in nežna kakor snop mesečine v lepi noči. Mati se smehlja in miga z roko hčeri naj stopi bliže, ife ji nekaj pove. Glasu nima več, moč gi-ne iz njenih starih prsi in samo Šepet še more skozi njeno grlo. Hči se približa, skloni se nad starko in obrne se k bratom ter jim pove, kaj je rekla mati. Vza-jme naj prt, je dejala, lep, bel, ne-, -, deljski prt in ž njim naj pobriše | | klop, da bodo brez skrbi sedli nanjo njeni sinovi, ki so gospodje, j In pogleda naj, če li niso noži do-jvolj svetli in čisti, ker se ni še' ; nobeden dotaknil svinjetine, ki i je zanje pripravljena na mizi. In i morda je padla v vino smet, da j ga noben m» pije in nemara jim i domači kruh ne uga-ia, kc ga nih-; če ne poskusi. J In sinovom je težko in mučno. V prsih jih tišči, oči s* jim kale in vsi pristopijo k mizi in pijo in jedo, da bi ustregli materi. A oče se opre z obema rokama ob mizo, trudoma vstane in rine molče pred enega in drugega skledo s svinjetino, ogromni hlebec, posodo vina in dsbela rdeča jabolka. In mati jih gleda z drobnimi vodenimi očmi in se smehlja. In zopet pokliče k sebi hčer in ji še-peČe na uho. Sinovi se obrnejo k njej in poslušajo sestro, kaj jim naroča po njej mati. Dala je vsem življenje in zato je naj nilfoli ne zataje, naj se je nikdar in nikjer ne sramujejo, nje, preproste star-kp, ki jih je dojila s svojim mlekom, in te skromne zemlje, ki jim je rodila sad in cvet. Ona; starka, jih je je videla mnogo v življenju, ki so se sramovali materi- 4 ■m M 4 4 4 a UkitA ^frfaHtfltkt HMt* POZOR, ROJAKI! Ako želite dobiti zastonj jeden krasni koledar za leto 1914 naročite čim prej za vsaj §1.00 zdravil od svetcvrro znane lekarne PARTOS v New Yorku. Tisoče rojakov, kateri so se in se še obračajo na omenjeno lekarno hvali Boga, da so za isto zvedeli, kčr tli dobijo za $1.00 uspešnejša zdravila kakor drugod ako plačajo $10.00 naenkrat, to dokazujejo mnogobrojna pisma, katera so vsakemu na razpolago. # _ Ako bolujete od: kašlja, reumatizma, glavo-bolja, na želodcu, neredni stolici, slabem spava-nju, trganju po udih, srbenju keže, zobobolju, očeh ah ušesih, ledicah, jetrih i. t. d. ali na kakš- ni tajni bolezni ter ste že zastonj trosili denar za zdravila, pišite takoj v materinskem jeziku ter pismu priložite $1.00 ter ga naslovite na: THE PARTOS PHARMACY, 160 - 2nd Ave., New York, N. Y. Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj. Kupon za brezplačni koledar. Prigibno pošiljam $........fza zdravila zoper]..................... ter brezplačni koledar za leto 1!>14. Ime in priimek................... No. or box........ City............ . State. Ption* 246, FRANK PETKOVSEK, \m\ notar - Ksfary Pobile, 718-/26 Market St., WAUKE0.4N, ILL. PRODAJA liu rina, aaj boije Sganje U isvrstne itr.otke — palsntovana zdra vllm PKODAJA vohit Unite vtei pre^ec»ot skih črt, POŠILJA denar ? it»r km] imenJlTS in pošteno UPRAVLJA nt * notankt pove* ip*d*. j^CadeJa. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 CorUsndt St..Nc«Yotk. 11 lil »II ml|»» ^ "GtAS NARODA" JE; EDINI SLOVENSKI DNEVNIK ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ! ___ _- >> ■HHHHnnj np ■hhhsi i um GLAS NARODA. 10. JANT ARJA. 1014. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO Ljubljanski inženir v iljski Bitolju. luiKtiivki občinski »vet ■ v novoosvojcui Srbiji i j»« ustanovil pmebeti od tie k za reguliranje ra<»ta.- /.a načelnika odseka je iim-no\;il Ljnhljaičaim inženirja Jo*:pu &koberu*ta. Za prcfeacrja gimnazije v Pi-rotu na Srbskem je bil uh priporočilo "Slovanskega kluba * imenovan naš rojak Fi«i» Dohravee. 50 cvac je poginilo cd gladu. Iz liatee poročajo: ( nemo Ra trart»k Negcva. Prvi advmtui teden bi iuoniovati nesrečni teden. »lile v noei 1. dee. j,- gorelo pri Šubeen v ivanjševski občini. Dne J. »!'«•. je požar upepelil poslopja \ iitfi'1-a Klobase, posestnika V I «>!rav>keiu vrhu. Vsi-d hudega j potu vetra -,«• ni dalo se ni dalo nič re-M:ud> >iti. Ravno ta dan je izgubila družina G.-iatičeva v ižmencih svoje-jra dobrega in skrbnega očeta, ki sabeth". kjer se je usidral. Nato 'azbode sosedu dvakrat v trebuh, se je cerkveni knez s svojim dvakrat v prsa in še v "lavo. ta spremstvom izkrcal. nakar se j.- ko da je bil precej mrtev. Zato oddalo iz "Pantlierjevih'' topov je rovinjska porota dne 20. dee. zopet 14 Strelov. Na molu se je Popoviea obsodila na 7 let težke vršil ofieijelnj pozdrav. Po tem ječe. pozdravu m- j<- podal škof. na ka- Samcmcr vejaka. V Gorici se terega strani je stopal poveljnik je ustrelil s službeno puško 2:ilet-vojne Inke podadmiral CITmi-lar. ni topničar Ivan Zagoričuik iz ™Trflf«i»W«Hlll'im'FM4........... I HI I'l^LH naravnost v hotel "Ri\ je blagoslavljal o nuiožieo. l>osj hotel "Riviera", se je vojne hike podadmiral Chmelai z drugimi dostojanstveniki poslo- iera Na i isočglavo vsi pred poveljnik lctnega Matevža Zadel, doma blizu Postojne, ki je hotel svojega Ib'letncga sina pod pretvezo, da ima komaj 12 let, brez voznega listka spraviti j<- vsled dobljenih poškodb pri j vil od cerkvenega kneza, duhov nesreči na Kali umrl v maribor-j ščina ga je pa spremila v njego- Vlomil ie ski bolnišnici. Dne 6. dee. je izno-jve stanovanjska prostore, kj.-r se mj ključi KOROŠKO. Kcrcflri vlcmilec v Mcnako-V£in. V .M ona k-, vem so zasačili nočni čuva i v pisarni neke tvrd-ke vlomilca, ki j.- vrtal blagajno pisarno s ponarejeni-pred pa je porezal ZASTONJ 50.009 knJiŽic zastonj možem. Vaaka knjižica je vredna SIO.OO bolnemu človeku. L , ... Ako trpite na kterikoli možki bolezni, želijo, da takoj pUete no to ču !e?no knjižico. \ lahko razumljivem jeziku vam ta knjižit a pove,'kako >i:t .lomu 1.1, e- > Ijito zdravi stnlis ah zastrupljanje krvi, životna slabost, 2guba spolne krasti. rPvm,- « tirem ali kostobol. organske bolezni. žeUvlce, jetra in 1 olezni na obwtih in v mei.urir iN \aem tistim, k ten fose :'.e nasitili in nave hVali rr-Ciu-ga platevama biw vsa*v*r«~ ? '-v , # • rs - danes . ~" " T , ." -- : ~~............""■"•■i"'" »«-«-tu-ga plačevanja Dre7 vs.ifee ga varana, je ta brezplačna knjižica vredna stotine dolarjev < >na vam tu.ii pove. 2aka j Pjc- .razne avdijence in banket. 010 1 .1 . Radgona. Dne 11. dee. zvečer' Burja. Dne P>. in 20. dec. je ie -f je izbruhnil v gospodarskih po-i vladala v Trstu zopet silna burja. ^Zo u^Ll- u!' skop ih hotela "Kaiser■ von Osier-] f povzročila je veliko škode v pri- dmL-ih' vlcimilnih pr^rav t^V" 1 • last ikonske nemške stamsču in po mestu. Več oseb. ko J>isluo k.lte!'.,4 ;,Vi. Pošljite nam ta odrezek ie danes. Dr. .1 OS.' LISTEP. & CO.. Aus. 702 No rt 11 western i'.idg. ±> Fifth Ave.. Chicago, III pošljete Takoj. I me.................................................... pt5ta ...................................................Država...................... I 1 . , , - . «vw jPiniii sparkase. požar. Ker je posegla, posebno stare ših. je vrgla burja j,. Tale: ukradel svojemu e ponesre- mu gospodarju kotlarju se izve. da bivše-Pasin- r-A^fc, oeTOo Trgovec a tlatnino K POSOXXLC. vmes takoj vsa radgonska požar-!po tleh. pri čemer so s< 11 j hramba z vsemi svojimi sila-'čenči več ali mani »oškodovali ^ 't 1 -4* 1 .. , .. M . — .. ,, - :„ . . 1 ,- , • 1-1 - ' posKO(io\an. gn tekom stmh mesed-v Gti ki o- 29 K. Madison St — Room 1111 mi, m to tem bolj, ker so se men- Morje je bilo jako nemirno in na- u-t-.-^av ul-,., l- - 11 1 *rt,Dai AJ"ia' , 1 gia.no\ bakia. ki je bil vreden} Chicago. IU. ! Opomba: Pazite na ogUc ▼ to- . . . j ^ , — ■» i Jiv. i* k. mirim n 1 1 1 i is ri i t : ^ k-lko večjo SP''I seie popoldne. da zbali za blizu stoječo nemško' ropi o vba otežkoeena. Dubrovni- S(Kf() ki-on sparkaso. se je posrečilo požar ški parni k je namesto zjutraj do- Taler neki pred 110 j« povzročil k tko večjo[SP''| šele popoldne. Aretirala na h...... Umrl je v Reiuu pri (Jratweinu dvomi svetnik dr. Karol Rusa, star »i2 let. bivši okrajni glavar v Kamniku in Logatcu, pozneje svetnik pri cesarskem na mest 11 i-štvii v Gruden. Umrli so v Ljubljani: Rozalija Rit t paznik v Zaj an pokoju. 72 let. Ta baker je prodal ^ . monakovski tvrdki. škodo, udušiti. Pri tem pa je vo-! ' Ne^CČa^fVi S" u kovi jaii je po- ,.,^^^^^ [^»p- zila požarna hramba tako spretno vozil brzovlak iz Italije loletno Z m previdno, da je povozila gor- j branjevko Josipino Zupan, ki j.- j,;,,,;,.^ Plibr--'-'' '7 ' V.^'' njera^lgonskega sodnega avsku- hotela preiti progo, da si okrajša r',, ' * "" .'""'"'V-1 , .- , . ^ . '> - .. , ,v,tlJ «' i\na-)pa m mu vzela s silo 10 K lanta d.-, h revbergerja m ga pre- 'pot v mesto, /ena je bila na me- Vlem v -r. -i 1 1 .- 1 - , . vm. \ J 1 sla se i-'vrsila v e«"j poškodovala. Kako je nastal »t 11 mrtva. . -- , ' . . , , ni dognano. | Pccjilo. Občini Gradišče je do- I^ rne 'io'^^i ^ T ,r Janiev vrh. Smrekov hlod je'voljeno najetje posojila v znesku • t 7 K , " "h dne 11. dec. hudo poškodoval de- K v svrho zgradbe vojaš- .fniV L ^ ^govcu Keten- lavca Antona IMazovnika na gla- nfce. 4 ° K vi in |)i*sih, na levi roki in desni1 Tatvina. Posestniku Gregorju nogi. Vsied slabosti in hudih po- Lcgoviču pri Poreeu so ukradli tov iz strmega hriba niso mogli neznani tatovi iz hleva 28 ovac in spraviti siromaka v bolnišnico, eno kozo. O tatovih nimajo še no- Zdravi ga ribniški zdravnik pri bene sled:. Pokržniku. po domače Petriču.j Obrstcvanje se ustavile vse ti-' La Lorraia^.. "j kjer so ranjenega reveža gosto- skarnc v Trstu in so prenehali izJ Carolina........ Hotnih iStevilkah V v0 Prijetna vest RRETANJE PATOV tc ine zaloga Družinski!] in Blaznfkovibr PRATI K., 12 iete 1914. " 10c. Pabvie ' ODPLUJ« rs. stoinikova vdova, S.i listi razen' ' * Piccola"'. j *"* — Fran! Sv. Jernej nad Muto. Nemila ki ima lastno tiskarno in ni svojih I ^liti*?!."* :____i 1 >Jr Pan ••nee. 1 lu. s.-c. — V 1a>o-j Sllli*t jv pobrala iz naše fare vrle-J delavcev izprl. umrla gospa Magdalena 26letnega mladeniča Janeza Žrtev legarja Dn. rber iz Ricsra uri Kočevin |Gerold. |.10j ^ Celje. Janez Cilenšek. tb-lavee Jc. dee. bila pokopana Kunigmida Fogelari, rojena Ko-bič, ž''na Avguština Fogelari, pi-1 smotioš«- in posestnika na Gaju. j G. Sr. Gasteraj. Tukaj so bile občinske volitve. Voliiei zgornje-} uis. dec. ol) Schirnhor-t. zjutraj je umrl v Trstu za ! £r"mP- Cei-ilia . 1 NiHiAmsteniaoi • i ^ , ■ 1,1 sm tržaškega namestili- ta pMvence cinkarni v Gaberju pri Celju, je kiJ |irillc|I lh,hcilli>h,.\hu. .>7 iWc (JlpMSf^!::: Henriki0ceanic....... 1 iztss stane . . KEDAl OBPLL'JL'8 IZ WW ntU^S™^ [ g.75 ^ Cene Blazr.ikove pratike so iste. f ! V zalogi: UPRAVNJŠTVA "GLAS NARODA", 82 €ort!sndt SL, N-v York ' ^ aH mas .St. Paul....... Pies. Lincoln.. ga kota se jil šnji župan, v man. ni hotel več ve. Zato je odbor enoglasno izvoli! mladi-ga in vrlega gospodarja Ivana Daniiša. 1»». dec. popival v krčmi Koserja 1redstavo Verdijeve ope-' re "Tristan in Isolda" n«'ki star; gospod v parterju nenadoma na- 14 HlVTt 14 tlavr« 14 i-i ve 1 pool 14 Amwerpea li i.iverpuvl It) ^outhnnipton 1«' Hanitiuty 17 Hreuieit 1"» Bremen Rotterdam -I Havre -1 A ot'-rfrpei *.'l Soithamptcin S104 SL Ciair Ave., N. £. CleTelana, 0. KOLEDAR Ilohen-; , Parobrodne list i «CL\S NARODA" 11 icfo 1914 ' ke in vsa druga pojasnila obrnit* 1 .* it - . . 1 i J« »izšel: oskrbljen je z lepimi it>4 n ZA VSAKO SLOVENSKO DRV-ŠTVO V ZJEDIXJENIH DRŽAVAH OR TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE. DA NAŠA :-: slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahvai slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da si.to ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte rseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem. plac-lne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam. in od ti?js dobite točen odgovor,l:o!iko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenslta unijska tiskarna vo gostilno, jra je neznani tujee zvabil proti Laškemu ti'iru. Kake --pol ure od mesta Celja je zagrabi! neznani tujec Cilenšeka in ga vrt"-! ob tla. nakar mn je zadal več hudih udareev j>o glavi in 11111 konč.io vzel ves denar, kojega je imel pri sebi, približno 14 Iv. Prc-dr/en ropar jo je nato ]K»brisal 11 n ot i Košniei. Sp. Gasteraj. Naš novi občinski Sv- Jnrii o!> J- žel. Umrla j" 2. dec. P.»letna -Marija Obreza. Dne 11. dec. pa smo pokopali ženo no iz rodo- vine Vrukovih. Rajhenburg. 1'mrla j»- dne 10. odbor je že pri prvi seji dne 15.: di-c. sklenil slovensko uradova-J nje. V tej S-ji je imemnal Ivana JevŠinck, roje Bosi;.«), sedaj kaplana v Sladki gori. I'Hstiiitn olx-anom za zasluge. se na Frank Sakaer, 82 Cortlandt St., New York City PRIPOROČILO. gnil počasi naprej in bil bi pade!. Rojakom se priporočam za ve-|ko bi <:n sosedje ne bili hitro pod- zanje knjig. Izdelujem in proda-| pi li. Nesli so ga iz dvorane in po ! jam vsakovrstne usnjate denar-klicali zdravnika. Ke-ta je kon- i nice. Imam angležke žej.ne koie-statiral. da je gospod že mrtev —darje. Jaz si-m edini slovenski zadela ga je kap. Pokojnik je bi! i knjigovez v Ameriki. Tlleini Slovenec dr. Andrej Turk Alois Greg0rin, ugb dm zdravnik in izredno 1>ri ;20 judge Brooklvn, N. Y. ljubljen v tržaških družabniii _10 v t) krogih. 1 ~ ' ________________ slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano po I o obširnejši. Velja s požro vred 30c. Dcbiri je pri:-SL0VENIC PU3LISHINO CO., 62 Cortlandt St., New York City ali v podružnici FRANK SAKSER n104 Clair Ave.. Cleveland. O. j - -ti o a 0 a? o v CLEVELANDSKA A M ERIKA, Cleveland, Ohio. t t» < r. 1.. naso on- u< : 20 katere si j.- pridobil za Č1DO. Iz živinezdravniške službe. Deželni odbor štajerski je v s\i»ji zadnji seji imenoval za živino-zdra\nika v Sevnici ob Savi dr. I ršula Flis. ker jo je bil dne nov. povozi! hlapce Mihael Se-nica. Pogreba s,- je udeležilo veliko prijateljev in znancev, tudi n ena hčerka iz prihitela domov, ko je izvedela za nesrečo svoje Fr. Vebleta, za živinozdravnika v matt',v- lei11 bi»lj čudno se je za I« ubuem v gornjegrajskem okra- tn ljudem, da se druga nje- ju g. I$aša. ii11"'- je bli/.u Rajhenburga Sv. Lovrenc na Dravskem po- OIt^ na: ni udeležil asprevotla. 1 ju. Dne 14. dec. ob 7. uri zvečer ž®pmjo Reka nad Št. Pavlom je v Pleterjah pri pus. V. Belim ,)ri 1>PclM»Idu dobi Martin AgreŽ. izbruhnil ogenj, ki je uničil hišni k;!l>ljm Pr» Mariji Snežni, hram in gospodarsko poslopje, /r-' nje perilo itd. Ogenj je segel tudi' PRIMORSKO. . na drugo stran in upepelil gospo-j Slovesna intrcnizacija poreško-darsko poslopje z vso krm in sla puljskega škofa v Pulju. Iz Pulja 1110 pri posestniku Fr. Oslu in Fr. pišejo: V ponedeljek dne 8. dee. Peršuhu ter kočo Fr. Osla, kjer s.- je vršila v puljski stolnici sloje najemniku mizarju Kaeijauu vesna intronizacija novoimenova-z gorel o vse, obleka, obuvala, šo- nega poreško-puljskega škofa dr. l.irj m šolske nči, mizarsko o rod- Trifona Pederzollija. K tej cer-j.- itd. Na pomoč sta prihiteli do- kveni slovesnosti je došel imeno-mača in cirkovška požarna brain- vani cerkveni knez že v nedeljo ha. ki sta požrtvovalno pomagali popoldne na krovu vojne ladije cj*jt«-J 11 i požar. •• Panther", katero mu je dalo po- Sv. Flonjan ob Boču. Novega | veljstvo vojne mornarice na raz-župana imamo v osebi našega pol a go. Za četrto uro popoldne je največjega kmeta Frana Ducina- bil napovedan prihod vojne ladje. 11a, vrlega, narodnega in za ved Že kmalu po treh popoldne so se nega moža. j začele zbirati ljudske množice ob Ljutcmer. T mrl je Andrej Luk- molu "Elisabeth \ kjer se je ime-nar. občinski redar, star 72 let. ]a usidrati vojna ladja 'Panther'. Rajni je oče učiteljice gdč. M. Nato se je začela zbirali duhov-Lukuai! eve v Ituju (okolica) in ščina. vojaški in civilni dostojan-je bil povsod zelo priljubljen radi stveniki. Malo pred četrto uro je svoje originalnost i. Tržka občina priplul ob pomolu "gig'' jiovelj-bode moža poštenjaka in zaneslji- nika vojne luke. podadmirala krovu. 3kled ideti kasta se Mihael Sinko in Antonija nonika tukajšnje stolice z vso du-fin»goree iz Grabšinec, kar j«' s hovščino. vodjo okr. glavarstva primernim nagovorom izvršil že- hatona Sclmnfelda. generalnega! ninov brat Fran Sinko, kaplan'majorja Illavačka. deželnega gla-teharski. Bila srečna mnogo let v | vai ja dr. Rizzija. mestnega ge-znani doslej strogo krščanski na-'renta barona Gorizuttfja, pred-! rodni hiši Sinkovi v Dragotineih. stojnike vseh civilnih uradov in! kjer SO bili tekom HO let 4 duhov- častniško deputacijo. Malo pred uiki vzgojeni in skorajšnji jubi-: četrto uro so se oglasili streli j lant nadučiteki Franjo v Mikopa-' stražne ladje vojne luke, zname-i lju; menda bo ta družina daleč nje. da je priplul "Panther" v naokrog v Slovenskih goricah e- vojno luko. Nato so se že tudi o-1 dina, ki ima 10 duhovnikov sorod ; glasili zvonovi vseh cerkva. Ob' nikov (v /lahti) ter še več ime- zvonenju zvonov je plul "Parf-1 inteligence. .ther" skozi luko proti molu "Eli-^ Obscjen ubijalec. Dinitrij Po- Ž« povič iz Pervoja pri Fazani, Istra,' je sovražil svojega soseda Antona Vojiča že od mladega. Nekoč je hotel zlorabiti njegovo ženo. To je Vojič izvedel in je v gostilni Popoviču pretil, češ. ali jaz ali ti. eden mora konec vzeti. Tako sta se prepirala. Vojič je razbijal' z litrom po mizi in Popoviea zmir-! jal, kar zagrabi slednji nož in ga izvedeti za svojega brata J TRI J A in "sestro MARIJO DOLINŠKK. Doma sta iz vasi Kališc pri Kamnika ia Gorenjskem. Jaz bivam v Ameriki že eno leto in pol. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njun 11a-1 šek. Box (8-12—1) Domača naravna ohijska vina kakor: DELAWARE, CATAWBA, IWES, IN CONKORD prodaja josip svete/ 1780-S2 E. 28th St., l orain, Ohio- Conkord, rudeče vino po____60c. galona, Catawba, rumeno vino po____80c. galona, Delaware, belo vino po.....$1.00 galona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. —*— fITTER-VflKE boite moza poštenjaka 111 zaneslji- nika vojne luke. podai vega služabnika težko pogrešala, j ( hmelafa z njim na krovu Sv. Jurij oh N<"a\ niči. Poročila dostojanstveniki je bilo v\t ura, S %y _ Samo Najboljše ameriško kolesje. Na 11 kamenov, velikost št. 12. Ravnotaka kot slika. . 29 E. Midison St., Room »12 CHICAGO. ILUNOIS. Pri meni dobite znake vseh JEDNOT in ZVEZ ducat za $1.10. -9 •—*—t » f •—»-• *—9—9—9—r f^^i % Trtl.V^ROVO hoJke vmo ^"'ured Cy J OSI PH T R i NET? Ave; CtoCA CO.r-t-. Da si ohranimo dobro zdravje, ne smemo dopustiti, da bi prišla naša prebava v nered, kajti to je vedno znak kake bolezni, bodisi celega telesa ali pa enega ali več organov. Brez primerne hrane 111 primerne prebave ni živ-jnja. Ra ditegri je zelo važno, da imamo pri rokah sredstvo, ki prinese v slučaju kakih nerodnosti v prebavi hitro pomoč. V takih slučajih priporočamo lahko vsakemu dobro z a o, ukusno, hitro učinkujoče TRINERJEVO Ameriško Elixir grenko vino. - ' To izvrstno sredstvo bo popolnoma očistilo prebavni sistem, ne da bi povzročalo kolike ali kakiii drugih buk-sti. Pač bo pa povečalo tek, dalo moč notranjim organom ter olajšalo konstipacijo in vse bolesti, ki so v zvezi z njo. Uporabi naj se ga pri vsaki indispoziciji. - Imejte to zdravilo vedno v svoji hiši ter ga rabite pri: konstipaciji, glavobolu, bolečinah v črevesu, slabosti, m nervoznosti. slabi prebavi, izgubljenem teku, slabokrvnosti, bolečinah po obedu. Ne odlašajte v mnenju, da bodo take indispozicije iz-gmile same po sebi. Ako se jih ne zdravi pravilno -edno siabe organe. Najboljše zdravilo v vseh takih slučaji1 * Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino. V lekarnah. OcJlcIa«j«]t© ponaredbe. & ^ * * * * * * * * * m « * * # je: g M. Pogorele, JOSEPH TRINER, Importer and Exporter 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., ILL, ___ _ _ _ ■v^jm-J -., + pi.' vhphpv! i i i 4» Skrivnosti Pariza. Slika iz nižin življenja. t pisal Eogrne Sue. — Za "Glaa Naroda" priradll J. T. 4 A IIW v v V' V' v v V' (Nadaljevanje. > Saj vendar vem, tla si tudi Ti rajši sama, kadar ostaneš I>;t. K«»r j h •»• tu zelo spremenljivega značaja . da ><• tih zdi to Tvoje prvsent-rfiije kakor oeita- Kakor iM-imtijr? Oit, in- ne. Da >»i mi po onem neutemelje-inie»njn tako ljubezniva in naklonjena, je vsekakor, pri-p reseller 'nje /ume. seveda zelo prijetno presenečenje.** de Klementina svojemu možu z ne- at i n Tal ' 1'ozaliiva preteklost ttdkim nasmehom. Klene ntina, ali j«- to mogoč*- . odgovori mož žalostno, »m i il ne/auj ljsv napram »Tebi ' hi kaj j«* še !o napram večji kri\»ei, katere s« ne more poravnati?" i'ozabiva preteklost, pravimponovi Kb-menca hoteč za-uriio čustvo. Kaj »li.šim ? Pozabiti hočeš preteklost?!** * 1'pain. V resnici mo< -š biti tako plemeuita. Klementini.'! Ne, ne! like sreiV nt zasluži m. Ze sem s«- ji odrekel za vdno. *T V tem za<1 njem nisi imel prav. kakor vidi*." sna »preniemba ! Moj Ito*:. ali sanjam! Reei mi. da se "Kal km. "\e. ['o ve j 'Ne •Ti? '" Ni* te mot is s*\ Tvoj«- oei so manj hladne in Tvoje besede ali j« to r -s 1! Nisem morebiti orodje nove Kajti t i i« Ii jaz potrebujem odpuščanja." skoraj gi-prevare ?" Ii l.da v« ekrat osoraa. mogoče tudi okrutna napram isb j si ho. em prizadevati, da ustreženi Tvojim željam in m Tvojim pričakovanjem." < K govori še, govori!" vzklikne Ilarvil s sklenjenimi lo- men ti na M< P ijino ži v l.jenje je združeno. In odslej hočem gledati z ui močni i na !o. da Ti *ra osladim kar najbolj.'* ►j Hog! Moj liog! Ali zares govori te besede moja Kle- ter m T' . nikar »e n»- čudi tako zelo. Žali me to. Kajti mojega prejš||».jja obnašanja. Kdo naj Te iuiluje. kdo ii | rijazno roko, če .jaz. Tvoja ž na ne! Dcbra misel »ro.lila v meni. in zabela wni resno premišljevati i-a jiuo p rein boliM-iiost. S; oz t ta I a sem. da vm ravnala krivično doslej, uila popraviti vso to krivico." "Svojo kri1 ieo, uboga žena?" Da. Morala bi Te bila tisti dan po najini poroki prositi za in Ti < Ni. Kei KI. •liko i lost 1] elit ma ! I'sinil jen je!" pa v/prejela svoje mesto, bi sa bila morala bla >jo u danost jo Pa nisem storila tfga. ampak mu-ila sem Te zamolklo in ošabno hladnostjo. Tolažiti bi Te bila morala a f»i »e bila privadila, in Ti bi me poplačal s svojo hvalež-ali moj Hog! Kaj Ti pa je? Ti jokaš?!" Pretakam solze srčnega veselja. Ti lie veš. kak-♦ile Troje lwsede v meni! Oh. Klementina, daj, e nis'in tako živo začutil kakor sedaj le, kako Fi naprtil s tem. tla sem Te priklenil na svoje enje. ' ikd 111 potem -"Da. jokai »tva so \zb rim. Nikoli krivdo M-ni 0 ziv' Tore In nikdaTi se nisem bila bolj naklonjena. Te sladke solili«« po !irih. so zame sr ča. ki je nisem poznata dosle; kuhi, ljubi mož. pogum! Ker nimamo veselega življenja, v izpolnjevanju resnih dolžnosti, ki jih je nama «■ i -11 j i v a liočeva biti drug drugemu ter osredo-n zil>elki najine hčere!** mm i liko milin na n in svojo nteln la usoda. I *vojo ljube Angel j ! tbčudovanje iliiz.enosti ji i. ta plemenita udunost •ji: očitki de. Ti m Angelj! de Ilarvil. sklene roke ter ziv s strast-l svojo /i-no. "Oh, Ti ne veš. koliko gorja in ko-sedaj v mojem srcu, Klementina! Vsa ta Tvoj* nn bolj uničuje kakor Tvoji prejšn' Mi vendar mi jia obenem vlivaš v dušo nove novi "P» v š. kakšno liodočnost si slikaui —" X <»n e s e š >■ lahko j opolnoma na moje besede, Albert. Svo-trdnih sklepov ne spiviiienim nikdar! Prisegam Ti tc Pozneje poroštva z;t resničnost moje besede.*' vzklikne Ilarvil / vedno večjim in večjim na-Po: 'fštva Kaj jih je tr.-ba? Tvoj jMigled, Tvoj na-■>ni ura/ božje dobrotnosti. bitje in ginje.nost i ojega sr-»lj zanesljivi poroki. da govoriš resnico. Toda Klementi-je neiiasitljiv v svojih željah pristavi markiz ter se po* .)«-. ' Tvoje plemenite besede mi vzbujajo pogum in drz-•m /aeel upati to, kar sem imel včeraj še z.a br» zpomemb- n člov kne I .t, da san h bj lovori .jasnejše: de Klementina vsled strastnih besed noža nekoliko vznemirjena. No seveda . odgovori mož ter prim-* svojo žen«* za roko. •lil o nežnostjo j azljivostjo in ljubeznijo upam doseči, da us goreči in vroi e. Uli. Ti m- poznaš te strasti. Sem si-li I ifuvi riti s Teboj o tem.' Saj si bila vedno tako ledeno upram meni. Nikoli mi nisi spregovorila prijazni- besede, bi ni privabila solze v oči. In vendar zaslužim to siečo svojega *Da. z v me za lju Kdaj tip« na ii Klementina se je sicer odločila po nasvetu kileža Rudolfa skrbeti za svoj ga moža kar najnežuejše. ali začutila je. da je nemogoče zaljubiti !*a. In še trpkejši vtisek kot je groza, kot je zaničevanje in sovraštvo, je odtegnil Klementino za vedno njenemu možu. Bilo je kakor nepremostljiva mržnja. Cez nekaj trenutkov bolestnega molka potegne Ilarvil loko po svojih vlažnih očeh ter reče z bridkim usmevom: — "Odpusti — zmotil sem se. Odpusti, da sem se vdal brezupnim nadam." — "Oh. kako sem nesrečen!" zavpije po kratkem molku. — "Ljubi mož", de Klementina z milim usmevom. "ne bi Ti rada očitala. Al: poglej ! Obljubila sem. Ti, da Ti hočem biti-najljubša sestra. In to mojo obljubo imaš za nieevo. Upaj, upaj bolj-fili dni! Doslej sem bila hladna in mi ni bilo mar za Tvoje bolesti. Sedaj boš pa videl, koliko sočutja, tolažbe in ljubezni boš našel v mojem srcu —" Sluga vstop: tedaj Ter reče Klementini: — 4'Njegova kraljeva Visokost, veliki vojvoda pl. Gerolštaju !>rosi za vsprejem.*T __(Dalje prihodnjič.) Za smeh in kratek čas. ZLOBNOST. selil Te 1 j 1.11 ii, saj »t. ki m zamolklo* ima oboževa p i ni sree z In tako je i spanja mi ni l.H'lle (N'i. — m,van obene Lra življenja r;iko presrčno! In koliko seiu trpel! To je bila mi je a. ta zaklad je moja last in bo do konca dni moje-Moje srce, moja radost, moja blaženost mi pravi to. kaj ne. moja ljuba žena?** In Ilarvil pokrije ob teh besedah roko svoje žene s strastnimi poljubi. Klementina. k»tero je zmota njenega moža tako hudo zabole-'a si ni mo^la kaj. da mu je ne bi izmaknila vznevoljeno. Ilarvil je to začutil, in grozen je bil zanj ta udarec. In strašen usuiev se mu je po javil na obrazu. In žena mu spet da roko ter reče: — Albert, prilegam, da Ti hočem biti vedno požrtvovalna prijateljica, najljuoša sestra, ali drugega nič. Odpusti mi pa, če so Ti moje bes-dc vzbudile proti moji volji upe, ki jih ne morem izpolniti nikdar." — "Nikdar?** vpraša Harvil zroč svojo ženo s prosečimi iu obupanimi očmi. — * * Nikdar!" odgovori Klementina. • Ta edina besenica in pa naglas, s katerim jo je izgovorila žena, sta na njegovem obrazu izdajala nepkreklicljiv sklep. ■ s 4 >««**» » =: „ .„ i-, ' . HARMON] N bjdiai kakorinakoll vrsto lsdelnjam in popravljam po najnfšjih cenah, a «l*lo trpežno in sanesljivo. V popravo sane eljivo vaalrdo poilja, ker aem to nad 16 let tukaj vtem poaln in sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske Kakor vse drage harmooike ter rafttmaat po delu kakoršno kdo aaktera brca nadaljnih ypraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd SU Cleveland, O. 431 parnikor 1.S0C.819 ten. Hambarg-Ameriean Line. NajveCja parobrodna dražba oa svetu. Regularna, direktna, potniška in eks-presna proga med: NEW TORKOM im HAMBURGOM. BOSTONOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO n HAMBURGOM, BALTIMOREM in HAMBURGOIIQ oskrbljena z najreCjim paraikom na avetn "IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in s velikimi poznanimi paraiki: KuHra Aif. Victoria. Awritt, PhiiJul L*, »h, Preči deal Grut, ClcTelud, Ciadnati Patricia, Pretoria, Potirkuia, Graf ViUcntc, Pries Adalbert, Priaz Oikar, Baai, ----fl Arcadia ia Bimhu. Najboljši ugodnosti v medkrovjn in tretjem razreda. NIZKE CENE. Izvrstna postrežba za potnike. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hamburg-America! Liie, 41 Bradwaj, Ne« York Cžtj ali lokalne agente. RED STAR LINE Plovltba med New Yorkom In Antwerpom Redna tedenska zveza potom poštnih parnikor i brzoparniki na dva vijaka. ZEELAND 11,904 tone FINLAND 12,760 ton KR001TLAND. 12,760 ton VADERLAND 12,017 ton • • • m m m Vaša obleka je pa ]»reveč izrezana, gospa baronica! ' Vaša tudi, gospa ministre a ; kajti Vašega obraza se še več vidi.* pre- Fatalno. i Tolažba. Set': Kaj pa tako jokate, gospo-■ dična ? j Tipkarica: .Oh — tako s«'tu ne-t srečna... vso svojo plačo... 70 j kron... sem na cesti zgubila. Šef: O, kako je dobro, da vara j i nisem zvišal plače za 'JO kron kakor ste prosili... kar veseli bodite.. . Vedno nobel. Josip Scharaboi blizu Union postaje f 415 West Michigan St, i Duluth, Minn. Pošiljam denar ▼ staro do- 1 rnofino in prodajam paro- * « brodne in železniške listke. t n ■ • •—•—m' Pozor, rojaki! w Wuhlnctm« n irsi« idia* rila Mtaba ttevtlko. kto. "Gospod baron, kaj jsi, če naju kdo vidi, da se tako tesno dr-iiva. Imel hi naju goto\o za za-lonska." ■Xic ne de. Da 1 ,va." resnici 111- Dragocenejšc. * Xi mogoče, gospod slikar! — — -r - - njo In m nat Uu,k»ks(iQc«i>.cM K-vi lbUa.edkato- va nnuk. i. .»t (rc»tJ ui dol. I--- {IMHcio » ..--X tr. . boa r«i ■ ar M »•!».:» I*' i .V . a^im a Vi, P^rawi ffk m- " »daJ - i'wt o »orne _ _ IIum » ntwkMwwbuiie. tH lete i—nli. ■teHai IU. nntavoMote utawa»nlHi JAKOB VAMCaC P O. Bo m ^^ ■ Jflt — -- "'t'ujte, gospod svetuik, kako krasno žgoli slavček v Vašem parku!" "Bog. mi imamo vendar le slavce prvega razreda," Nasvet. Zdravnik: Da boš vedel, pri-jatelj — današnje kosilo je moja mlada žena čisto sama skuhala. Kako ti je ugajalo? Prijatelj: Veš kaj -— ti zaslu-, slik popolnoma gotovih in z žiš s svojo prakso toliko denarja, »kvirji v svojem atiljeju? To je da ]>ač ni treba, da bi milostiva *.e premoženje, ta množina —j spreminjala tvoje prijatelje v )k vi rje v !!" j tvoje pacijente. MAŠČE VANJE. "Kaj? V mesecu avgustu petnajst kron za električno lue? Ali ženska, kaj si vendar delala?" — "I. pustila sem vselej svetiti luč toliko časa, dokler nisi prišel domov." AO JAKI NABOČAJTB SE NA •GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD it DRŽAVAH L- APLA.ND 18,694 ton. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrv atsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna zelezmška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na* RBD STAR JUIINE W'jair " MStetaSta-Mt. •OSTON. MASS. U» WJ,.t StiM*. PHILADELPHIA PA. •19 SMMI AWL. _SEATTLE. WASM. .UM.iH.fai.te, CHICAGO. ILL. M« T* W J|. W VVSHINGTOV H. D. C tli St. CWHw Str—t. MEW ORLEANS. LA. lift UcMtShwIl. ST. LOUIS. MO. sn___ VDINIKC. BAH IUGMISM. SAM nUNOSCO. CAL UI S*. 3T4 Siwt m«MEAFOUS. «MM. 11 "• -■0NTKEAL. CANADA BO JAKI.. NASOOAJTB MB NA reCji in najcenbjUi Dwinfiji 4'GLAS NAJRODA". HAJ C0MPAGNIE GENERALE transatlantique. Prancoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, gVICE. IN0M0STA in LJUBLJANE. Poštni Ekaproa parnSki aor .A PROVENCE- TLA SAVOIE" '1A LORRAINE" -FRANCE" MlMrthto MMrt»U*km "CHICAGO* PoAtn! parnlkt \LA T0U1AKZ" "lOCHAJOEAD" "HLAGA1A4 Glavma agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, tamer Pearl St., 6heaebraa«ta BoJIdtflf. Ekspresni parniki odplajejo vedno ob sredah iz pristanišča it. 57 N. R-Poštni parniki odplnjejo ob sobotab. •LA LORRAINE 14. jan. 1914. t FRANCE dne 4. feb. 1914. •LA PROVENCE 21. jan. 1914. *LA PROVENCE 11. fobr. 1914. •LA SAVOIE dne 28. jan. 1914. *LA SAVOIE dne 18. feb. 1914. POSEBNA PL0VITBA V HAVRE: •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 24. jan. 1914. ob 3 popoldne. tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 31. jan. 1914. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 14. febr. 1914. ob 3 popoldne. •NIAGARA odpl. s poiu. št. 57. dne 21. febr. 1914. ob 3. popold. Paraiki g srvetde lataaaaraal traije pe lra vijaka Paraiki s brttaa pa HM vijaka. Afstro-Amerikanska črta (preje branje Cosulich) NajpriptavnelSa in najcenejša parobrodna čila za Slovence jn Hrvate. Nori paraik vožnja V« spodaj navedeni novi paro> brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, TATHKR FRANZ JOSK1 1. na dva^vijaka 4'Martha Washington". med New; "t orkoznv Trstom in Reko. Caa foiuh listko? ix Nev Torka a HI razred so do: TRSTA LJUBLJANE ____ REKE t36.0C $37.11 ___________________036.— ZAGREBA ---------- -------------------$37.08 KARLOVCA ........................ $37^8 Za Martha Washington in Kaiser Franz Joeef L stane $3.00 vei. _ H. EAZRED dot TB8TA ali REKE: Martha Washington in Kaiaer Frana Joael 1 $65.00, drogi $50.00 do $65.00. Phelps Bros & Co.,'. Gen Agents, 2 WaahingtoB Stmt. NFW 1 CPVC _._