Št 193.	V	Ljubljani,	ponedeljek	dne	12.	septembra	1910.	Leto	I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */«6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9'—, četrtletno K4,50, mesečno K 1-50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Dvotcorijci.
Naši klerikalci se radi hvalijo s svojo principijelnostjo in doslednostjo. Kdor bi veroval izjavam njihovih voditeljev in posebno njihovim javnim glasilom, bi dobil prepričanje, da v t. zv. S. L. S. ni nobenih dvomov, nobenih nejasnosti, da ne govorimo o kaki nedoslednosti.
Kako daleč od resnice bi bil vsak tak človek! Ravnotako daleč kot so klerikalci od principov in doslednosti, ker menda ni pod solncem stranke, ki bi tako malo rešpektirala svoj lastni program in principe, ki jih je tolikokrat proglasila za temelj, na katerem sloni, kot je to naša klerikalna stranka.
Tako je bilo vedno, odkar obstoji naša klerikalna stranka, ki se je posluževala že pri vseh važnejših vprašanjih dveh medsebojno si nasprotujočih teorij.
V najnovejšem času dokazujejo klerikalci, da je ta naša trditev resnična, s svojim vedenjem v Hribarjevi aferi. Najprej so intrigirali pri vladi proti Hribarju, o čemur danes nobenega dvoma ni več, potem so se pa v „Slovencu“ zavzemali za čuvanje občinske avtonomije, kar jih pa ni čisto nič motilo, da so v drugih, ali ravnotako merodajnih svojih organih napadali Hribarja in izražali odkrito svoje veselje, da njegova šesta izvolitev za ljubljanskega župana ni dobila potrjenja.
V	glavnem svojem organu so se zavzemali navidezno — dokler so upali, da Hribar ne bo vnovič izvoljen — za čuvanje občinske avtonomije in naglašali pri tem svoje »demokratske" principe, ki jim ne dopuščajo, da bi odobrili protidemokratski vladin akt, a istočasno so v »Naši Moči", »Straži" itd. ta vladin akt glorificirali.
To je toliko hvalisana klerikalna eno-dušnost, a svojo doslednost so pokazali na ta način, da se je „Naši Moči" in »Straži" pridružil tudi »Slovenec", takoj ko je bil Hribar navzlic nepotrditvi izvoljen za župana in je izvolitev tudi bila sprejela.
Dve teoriji za isto vprašanje 1 Najprej čuvanje občinske avtonomije, potem pa drzna, vsemu prejšnjemu dijametralno nasprotna izjava, da se oni, klerikalci, ne marajo postaviti radi Hribarja v nasprotje z vladarjevo osebo!
Tako je opravičil »Slovenec" fakt, da je deželni odbor vzel vladino poročilo o Hribarjevi nepotrditvi čisto enostavno na znanje, ne da bi z eno samo besedico protesta obsodili to nad vse očitno kršenje občinske avtonomije.
Dokler Hribar še ni bil izvoljen sedmič za župana, so govorili klerikalci, da je naprednjakom — posebno onim, ki so se zavzemali za zopetno Hribarjevo izvolitev
—	samo za osebe, oni pa se borijo za principe, ker se zavzemajo za izvolitev svojega političnega nasprotnika.
Dvoteorijci! Za vsako vprašanje imajo v pripravljenosti dve razni teoriji, uporab-lajo pa ono, ki jim slučajno konvenira.
Čas je že, da tudi slepci spregledajo in obrnejo hrbet našim dvoteorijcem, ki jim je alfa in omega vseh političnih čevljev — polna bisaga.
Slovanski Jus?.
Srbija in Črna gora. Z uradne srbske strani se zatrjuje, da je prišla ministrska kriza s programa in da se raduje vlada polnega zaupanja vladarjevega. Govorilo se je marsikaj, da je stališče Pašiča in Milovanoviča omajano, ker bi baje Rusija želela, da oba odstopita. Pravilo se je, da želijo v Petrogradu zbližanje Črne gore s Srbijo, čemur pa stoji na poti oseba ministra predsednika. Res je, da se že dolgo časa pripoveduje, da smatra kralj Nikita Milovanoviča zagrizenim sovražnikom, dasi pravi neki srbski dementi, da to ni resnica. Zatrjuje se, da na tem ni nič resničnega, ali vse to ni v nikaki zvezi s sovražnim obnašanjem Srbov, ki so ga kazali napram Nikiti ob priliki neke gledališke predstave. Sumi se, da ima sestanek Milovanoviča z Izvolskim v Frankfurtu namen, da se izbrišejo vsi neprijetni utisi med obema državama.
8pIoš»I pregled.
Optimisti Italijani.
»Corriere della sera" objavlja neki članek iz Rima, ki veli, da potovanja vladarjev in obiski ministrov še nikoli niso prinesli znatnega dobička Italiji. Pač pa baje prepričuje opisovanje utisov, ki jih je doživel San Giulano v Išlu in Solnogradu vse ministre v veri, da rodi avstro-italijanska zveza najlepše sadove. Sedaj se je po mnenju slovitega italijanskega lista prvič šlo za praktično stran. Prvič je bilo sedaj, da so se preiskale vse težkoče z ozirom na njihovo ugodno rešitev, ki se je podala za gotovo, ravno tako, kakor pri velikih političnih vprašanjih.
Turki iščejo posojilo.
Neko poročilo iz Carigrada pravi, da je turško finančno ministrstvo vzelo od Banque Nationale de Turquie posojilo
500.000	kron, za kar se ima zahvaliti vplivu Anglije. Narodna turška banka je bila ustanovljena preteklo leto od neke angleške družbe z glavnico 1 milj. funtov v Carigradu. Omenjena družba se je na to pote-zžla za posojilo 160 milj. frankov, a te je dala otomanska banka. Možno je, da naznanja predujem, ki ga dovoljuje banka ministrstvu, njeno udeleženje pri posojilu. Vsekakor pa je omogočeno turški vladi, da doseže ugodneje pogoje pri pogajanjih
z otomansko banko in s francoskimi zavodi. Če se bo pa pri jamčenju, ki ga smatra francoska vlada za prvo zahtevo pri kotaciji, kaj izpremenilo, je zelo dvomljivo.
Evropski grb z amerikanskim zlatom.
O zaroki mifi Elkins in abruškega vojvode se sedaj primerno veliko govori. Neki pariški sotrudnik lista »Secolo" je govoril z mifi Elkins kot nevesto abruškega vojvode. Našel jo je čisto bledo, objokano in s popolnoma porudelimi očmi. Vse je kazalo na njeno srčno brigo. Na dopisnikovo vprašanje, da li je resnična govorica o razdrtju namenjenega zakona z vojvodo abruš-kim, je odgovorila gospica Elkins: »Da, žalibog je res." Na neko daljnje vprašanje je odvrnila Elkinsonova, da nosi krivdo samo etiketno vprašanje, namreč stan staršev neveste napram hčeri, če postane vojvodinja abruška. Ko je nevesto vprašal ko-respondent, če so res odbegle vse nade, je ona odgovorila, da še goji res medlo nado, ako dovoli kralj. Sedaj je po njenem mnenju vse v njegovih rokah, kajti on lahko govori poslednjo besedo.
Konec panamske svobode.
Panama, ki je bila prej del Columbije, se je proglasila leta 1903 s pomočjo Severne Amerike za samostojno republiko in ona je bila priznana od vseh držav razven od Severnih združenih držav. Dne 18. novembra 1903 je sklenila washingtonska vlada, da bode zasigurala gradnjo in utrditev Kanala. Pri tej priliki pa je panamska vlada predala vse pravice kanalske zone združenim državam, za kar so te plačale deset miljonov dolarjev in so se še zave-vezale plačati letno 250.000 dolarjev. Zadnji čas je pa nastala v Panami struja, ki je naperjena proti Severni Ameriki in v Wa-shingtonu se boje, da bi znala priti nevarnost za gradnjo kanala, ki je za Severno Ameriko skrajno važen. Dasi je z utrdbami, ki jih oskrbijo ob kanalu severne države, združeno njihovo učvrščenje, je vendar aneksija panamske dežele velikanskega načelnega in političnega pomena za ameriško politiko. In aneksija se bode izvršila, ako bode morda voljen Severnim državam sovražen državni predsednik. V tem slučaju je gotovo, da bodo deželo zasedle ali severo-ameriške čete ali pa da se izvrši namah aneksija.
Dnevne vesti,
Kregar in Štefe sta se zopet oglasila v imenu ljubljanskega meščanstva ter vložila na deželni odbor pritožbo radi sklepa bivšega občinskega sveta, da naj se spremeni naziv Gosposke ulice v Hribarjevo ulico. Svojo pritožbo utemeljujeta z jako upravičenim dokazom, da bi nove ulične table, ki so bile nedolgo nove, preveč
LISTEK.
M1CHEL ZČVACO:	-----
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[93]
»Pa če je starka tam, sveti Oče? . . .*
»Potem ji poveš, da pride nocoj ponoči nekdo v poset ..."
XXX.
Vrtnarjevo strmenje.
Ob vhodu v Tivoli, v odročnem kotičku, se je bil Ragastens s svojima prijateljema nastanil v gostilni revnejšega lica, ki jo je napis imenoval »Pri cvetlični košarici.«
»Cvetlična košarica", skromna in samotna, je bila naravno opozorila Ragastensa nase. Kakor hitro je Spadacappa spravil konje v hlev in so se prijatelji nekoliko pokrepčali, se je napotil Ragastens peš od doma, ne da bi povabil koga s seboj.
Vrnil se je uro kasneje s svežnjem obleke pod pazduho. Z njo je nemudoma izginil v sobo, ki si jo je bil najel.
Machiavelli je risal med tem črtež papeževe vile na košček papirja. Posetil jo je bil priteklo poletje ter si zapomnil njeno notranjo zgradbo v najglavnejših potezah.
Ko se je Ragastens zopet prikazal, je bil tako predrugačen, da ga skoraj ni bilo več moči spoznati. Po vsej svoji zunanjosti je bil podoben enemu tistih nemških štu-
dentov, ki so te čase dokaj pogostoma zahajali v Italijo, da bi črpali vedo starodavnosti ob njenem izviru.
»Gospod Cezar sam me ne bi spoznal," je dejal. »Zdaj si vsaj lahko upam po trgu!"
»Midva vas spremljava," je vzkliknil Rafael.
»Ne, prijatelj . . . Danes itak	ne gre o	drugem, kakor
da	si poiščemo municij . . . hotel	sem reči	informacij	. • •
Ne bojte se: kadar bo treba pričeti boj, bom že gledal, da bosta poleg, smrt božja!“
»Toda ... ali vam ne bi mogel pomagati že danes?* je vztrajal mladi slikar, ki je ves gorel od nestrpnosti.
»Prepustiva vitezu, da stori po svojem," je posredoval Machiavelli.
»Tako je prav! Dotlej pa se lahko vidva obadva	pripravljata na delo, ki bo trda reč .	. .*
»Torej ste vendarle našli načrt, kako odpeljati Rosito?"
»Ne!" je odgovoril Ragastens . . . »Delo je v tem, da odpeljemo nekoga drugega . . ."
»Drugega? . . . Koga neki?"
»Papeža!"
In odšel je, prepustivši svoja prijatelja njuni osuplosti.
»Prav ima," je naposled dejal Machiavelli. »Kriva kača, mrtev zob. Misel je izborna. Kdo preti Rositi? Stari Borgia. Naše početje se mora torej predvsem naperiti proti njemu. In če se nam posreči prijeti njega, je Rositina takojšnja rešitev gotova. Ah, Rafael, vitez je v resnici dragocen človek. Hraber je, zvest, viteški, živahnega duha in silnega razuma — z eno besedo, on je izmed tistih ljudi, blagoslovljenih od narave, ki v nestalnosti dogodkov drže protiutežje pokvarjenim in zločincem ..."
Ragastensovo vedenje v vsej tej zadevi je bilo morda še bolj čudovito, nego je opažal Machiavelli. Saj je bilo
stale. Deželni odbor bo seveda rade volje ugodil pritožbi naših uglednih someščanov Kregarja in Štefeta, saj je znano, da stojita ta dva gospoda nad občinskim svetom, županom, vladnim komisarjem, deželnim odborom ter sta celo vestna informatorja barona Schwarza in tvorita z Gerlovičem tro-peresno deteljico Schwarzovih pandurjev.
Nezdrave razmere na državnem kolodvoru v Šiški. Kako brutalno in surovo postopa načelnik državnega kolodvora v Šiški, g. Hrašovec s svojimi podrejenimi uslužbenci, to presega že vse meje. Kogar ne more trpeti, ta postane gotovo njegova žrtev, naj bo potem služabnik ali pa uradnik. Nekemu uradniku je Hrašovec takoj prvi dan, ko je vstopil v službo, naznanil, da ga bo skušal uničiti. Nekega drugega je najprej šikaniral na vse mogoče načine, nazadnje pa še izposloval, da je bil odstavljen od obratne in prometne službe. O nekem sprevodniku, ki se je vedno ravnal po pravilih in službenih predpisih, se je javno izrazil: »Mit dem N. N. werde ich fahren;" (tega bom). Tako se navadno godi z vsakim uradnikom ali uslužbencem, ki ne klečeplazi pred njim. — G. načelnika opozarjamo, da so tudi njegovi oblasti postavljene meje in naj si nikar ne domišljuje, da so njegovi uslužbenci igrača v njegovih rokah. Načelnik na kolodvoru je postavljen zato, da skrbi za red in kontrolo, nikakor pa ne zato, da bi popolnoma brez vsakega vzroka ravnal s svojimi uslužbenci, kakor bi se mu ljubilo in mu dopuščal čas. Naša naloga je, da varujemo in branimo pred neopravičenimi napadi vsakega, naj bo delavec ali pa uradnik. G. načelniku pa svetujemo, naj se prihodnjič varuje pred takimi ekscesi, ker smo pripravljeni, se še malo bolj pobrigati za te sibirske razmere na državnem kolodvoru v Šiški.
Malo več olike. Iz več strani smo dobili pritožbe, da je obnašanje službenega osobja neke velike tvrdke na Mestnem trgu pod vsako kritiko. Osobje ima to lepo navado, da postaja zvečer pred trgovino in pri tem neprestano nadleguje mimoidoče občinstvo, posebno pa ženske in si dovoljuje različne, skrajno žaljive opazke. Ali je mogoče to trgovini v vzgled? Ali ti ljudje res nimajo nobenega opravila in nadzorstva 1 Šefa dotične trgovine opozarjamo, naj svoje osobje malo poduči v oliki. Kajti tako počenjanje ni ne trgovini, še manj pa službenemu osobju v čast.
Predpisi o izpitih za državne železničarje. Železniško ministrstvo je sklenilo v sporazumu z vojaškimi ministrstvi, da se zniža po novih predpisih za nižjo službo pri državnih železnicah čas, tekom katerega se kandidat usposablja za službo postajnega mojstra, pri certifikatistih in podoficirjih, ki že služijo 12. leto, na eno leto. O	mezdi	se	odreja, da dobijo	oni, ki so
še	v aktivni	vojaški zvezi, po	ustavljenju
vojaške mezde, to je šest mesecev po za-
tudi njegovo srce polno ljubezni, in tudi njegova duša vsa razburkana od nemira. Tudi on je ljubil 1 Tudi on je čutil, kako mu misel uhaja k oboževani Primaveri, ki se je bila prikazala v njegovem življenju, pa mu ni dala drugega kakor spomin o svojih velikih svetlih očeh. In vendar ni rekel ničesar.
Skrival je svoj dušni nemir in bol svojega srca. Toda sam s	seboj	je	bil	uredil	reči tako, da so se po njegovem
mnenju	strinjale z	lastno	in	Rafaelovo koristjo.
»Tivoli," si je dejal, »leži ob cesti v Monteforte. Armada Cezarja Borgia mora z nujnostjo tod mimo. Kadar bom videl prihajati topove, oklepe in sulice, potem ukrenem tako, da bo prav. A dotlej . . .“
Dotlej se je Ragastens z dolgimi koraki napotil proti papeževi vili, okrog katere je postopal do večera. Ko se je zvečer vrnil v krčmo, je dejal prijateljema:
»Moje poizvedbe se že pričenjajo. Zdaj vemo, kakšna je sovražnikova moč: v vili sami in k nji spadajočih poslopjih se nahaja petdeset oboroženih stražnikov, nad trideset vsakovrstnih lakajev, in kakih dvajset tajnikov, duhovnikov, velikašev in škofov . . . Gotovo je, da bomo imeli mnogo truda. Toda tem večja bo naša zasluga, smrt božja! . . .*
Drugi dan se je zgodaj zjutraj zopet napravil proti vili. Prejšnji večer se je bil okoristil z blebetavostjo nekega sluge to pot pa se je nadejal boljšega uspeha.
Skrit za veliko gručo skalovja je nadziral vilo in njene dohode. In ker je ležal njegov prostor dokaj više, nad cesto v Tivoli, se mu je celo odpiral pogled na del ograjenih vrtov.
Zadobro uro je bil Ragastens tu na straži ter prozorno proučeval početje vseh ljudi, ki so prihajali in odhajali.
četku poskusne prakse, na dan najmanj po 3 krone.
Iz Izvrševalnega odbora narodne-napredne stranke je izstopil g. dr. Anton Švigelj. Svoj izstop je utemeljil s tem, da se pismo dvornega svetnika Ploja naslovljeno na dr. Trillerja ni pravočasno predložilo izvrševalnemu odboru v nadaljno sklepanje. G. dr. Švigelj pa ostane še pristaš stranke in stopa le iz vodstva.
Za ušesa jih vlečejo! V soboto je delal „Slovenec“ zopet reklamo za klerikalno pevsko društvo »Ljubljana", v kateri vse poka in propada vzlic neznosnemu terorizmu Svetka, Terseglava in Štefeta. Vsi boljši pevci izstopajo iz »Ljubljane", ker so že siti strahovanja teh treh arogantnih teroristov. Za Dachsom je odšel Kranjec, za tem pa Kovač in tako lepo drug za drugim. Kako postopajo klerikalci s svojimi ljudmi, se je zopet predkratkim pokazalo na prav posebno surov način s Kovačem. Kakor znano, je Kovač tudi pevec »Glasbene Matice", kjer se je vsaj nekaj naučil. Fant ima majhen, a lep tenorček, in pri javnih skušnjah »Gl. Matice" koncem šolskega leta se je Kovač s svojim glasom in s šolo, ki jo je dobil v Glasbeni Matici, precej odlikoval. Toda tenorist Kovač je na svojo nesrečo tudi knjigovez v Katoliški tiskarni. Tam imata zdaj glavno komando Terseglav in Štefe, ki postopata s stavci, knjigovezi in drugimi uslužbenci, kakor s sužnji. Vsi morajo biti člani klerikalnih društev, čeprav so mnogi med njimi naprednega mišljenja. Tako je moral tudi Kovač zahajati k pevskim skušnjam »Ljubljane", kjer se ši-rokoperi domišljavi Svetek, ki si domišlja, da je snedel vso glasbeno znanost, a ne zna niti tistega več, kar mu je nekdaj vbijal v glavo M. Hubad. K nesreči pa je Kovač toliko brihten, da ve dobro razločevati med Hubadom in Svetkom, zato zahaja rajši v »Glasbeno Matico" in se zmuza, kadar le more, od skušenj »Ljubljane". Nedavno je bil Kovač zopet pri taki skušnji »Glasbene Matice", a izostal je od skušnje »Ljubljane". Zvečer je zašel v gostilno »pri fajmoštru", kjer imata stalno abonirana sedeža Svetek in Štefe. Komaj se je Kovač v gostilni prikazal, ko sta Štefe in Svetek planila na revčka Kovača ter ga ljuto zmerjala, ker se pajdaši z Matičarji, a zanemarja »Ljubljano". Kovač je nervozno reagiral, se branil klerikalnih psovk, ter je končno ves besen izjavil, da mu ni nič za klerikalno službico, ker dobi tudi drugod vsaj tak kruh, kakor ga daje svojim poslom »Katoliška tiskarna". Ta izjava pa je izbila sodu dno, in Svetek in Štefe sta občutila v teh besedahv strašno razžaljenje »Katoliške tiskarne". Štefe je torej svojim kumpanom pomignil, in že so držale krepke klerikalne pesti ubogega Kovača za obe roki, da se ni mogel niti ganiti. Štefe pa je potem junaško segel v Kovačeve lase in ga je krepko stresel za ušesa. Kovač zdaj Štefeta toži zaradi žaljenja in kratenja osebne svobode. Mogoče je seveda, da bodo Kovača klerikalci končno vendar še kupili, a zdaj ima zastopstvo Kovačevo slovenski odvetnik, ki stoji blizu nekemu slovenskemu pevskemu društvu in ki dobro pozna naturel Svetka, Štefeta in Kovača. Ta dogodek pa razkriva brezmejno surovost teroristov klerikalne stranke, kjer uslužbence ne le psujejo, zmerjajo in ustrahujejo kakor otroke, nego jih celo po javnih prostorih lasajo in vlečejo za ušesa. »Ljudska stranka" je pač res le suženjska stranka.
Volilni shod v Mirnipeči. Včeraj se je vršil v Mirnipeči velik volilni shod, katerega se je udeležilo nad 300 kmetov, med njimi tudi par prav gorečih pristašev kandidata prof. Jarca, ki pa so tudi zborovanje mirno prenesli. Govoril je kot zastopnik
narodno - naprednega političnega društva .Skala" podpredsednik Adolf Ribnikar, ki je pojasnjeval »uspehe klerikalcev na šolskem, gospodarskem in političnem polju, o katerih je sicer govoril prof. Jarc ne da bi navedel zato le en uspeh v dokaz. Govornik je natančneje govoril o kandidaturi prof. Jarca in poslanca Ganglja. Končno je pozval navzoče kmete, da naj se oglase k besedi in naj stavijo poljubna vprašanja glede prve pomoči pri nezgodah pri živini. Po končanem volilnem shodu je g. Ribnikar praktično pokazal, kako se je treba v nekaterih važnih slučajih nezgod pri živini ravnati. Tudi je pojasnjeval razne higijenske nedo-statke v hlevu. Kmetje so se zadovoljno razšli, ker so šlišali odkritosrčne politične besede in koristne gospodarske nauke. Profesor Jarc pa je za svoje prazne obljube, ki jih je delal kmetom, dosegel to, da so mu kmetje med govorom v brk povedali, da ga ne bodo volili in da je prišel k njim le po čast in profit, ki bo samo njemu prav prišel. V Mirnipeči je bil včeraj prvi narodno-napredni politični shod. Ako bi narodno-napredna stranka že preje šla v te kraje, bi prof. Jarc sploh govoritf ne mogel, ker bi nikogar ne imel, da bi ga poslušal. Iz Mirnepeči je pred 10. leti bežal dr. Šušteršič. Mirnapeč se bo tudi pri tej volitvi postavila.
Novi akordi. V založništvu L. Schwent-nerja je izšel 5. zvezek »Novih akordov/ ki prinaša sledečo vsebino: Anton Dobronič: Intermezzo; P. H. Sattner: Ribička; St. Premrl: Pesem žerjavov; I. N. pl. Zajc: Pjesma slavulja iz opere »Pan Twardowski," Ivan Laharnar: Spomin. Priloga »Novih Akordov" je 4. in 5. zvezek glasbeno-knji-ževne priloge, z jako raznoliko vsebino glasbene literature, scen in glasbenih pregledov. To edino slovensko glasbeno revijo toplo priporočamo.
Superarbitradja enoletnikov. Enoletni prostovoljci, ki nastopijo presenčno službo radi odlaganja ali iz drugih vzrokov še le v zrelejši starosti in ki jih potem vojaška oblast superarbitrira kot »začasno nesposobne," se morajo navadno že na temelju druge superarbitracije klasificirati nesposobnim. Druga superarbitracija se ima izvršiti eno leto po prvi, a za vse druge enoletne prostovoljce je še naprej predpisana trikratna superarbitracija.
Celjska podružnica »Prosvete" priredi v soboto, dne 17. t. m. v veliki gostilniški sobi celjskega »Narodnega doma" svoj ustanovni občni zbor. Ker je na dnevnem redu tudi več predavanj, (o verskem vprašanju, dosedanjem delu »Prosvete,* narodnostnem stanju v celjski okolici), pričakujemo tudi iz vrst celjske inteligence obilne udeležbe.
Kako se premijlra razstavnike. Od
26.000	razstavnikov bruseljske razstave ie bilo predlaganih 20.193 za premijacijo. Ce se pomisli, da jih dobi vedno doberšen del odlikovanje, si lahko vsakdo ustvari pojem, da ni baš kaj izvanrednega kaka zlata ali druga kolajna, s katero se podjetniki tako radi ponašajo, če govore o svojem podjetju.
Zborovanje avstrijskih rudarjev. Dne 9. t. m. je bil otvorjen na Dunaju ob navzočnosti 65 odposlancev avstrijskih revirjev, ki zastopajo krog 130.000 delavcev rudarski shod, ki ima trajati tri dni. Kot zastopnik ministrstva se je udeležil zborovanj pre-mogokopni višji načelnik von Dtirich.
Tiho zborovanje. Prav posebne vrste zborovanje se je vršilo v četrtek v dunajskem rotovžu. Zbrali so se namreč gluho-nemci vseh avstrijskih dežel. Predsedoval je njih učitelj Druschba, ki je bil edini, ki je govoril, pri tem pa živahno podpiral govor z gestami. Navzoči »poslušalci" so pazljivo sledili izvajanjem učiteljivim, mu s kretnjami pritrjevali, pri tem pa se je
tudi oglasil včasih kak glas. Na to so začeli »predavati* tudi drugi zborovalci; vse se je vršilo redno in ker imajo vsi jeziki za gluhoneme reveže enake znake, so se vsi dobro razumeli. Proti poldnevu je predsednik zaključil zborovanje in vsi navzoči so se za konec še dali fotografirati. Slediti takim »predavanjem* mora biti vsekakor zanimivo.
Nevarna operacija pri medvedu.
Vodja tukajšne bolnice za'živino g. živino-zdravnik Saro Tepina je izvršil te dni v cirkusu Kludskega pri severnem medvedu zobno operacijo. Medvedu se je bila namreč napravila zobna fistula, ki je ^zahtevala nujno odstranitev enega zoba. Četudi je žival dresirana, vendar je vsaka taka operacija pri zverini zelo nevarna. To operacijo je medved še dokaj mirno prenesel. Tudi se mu rana naglo celi tako, da bo žival kmalu zopet nastopila.
Podružnica C. M. D. v Štepanji vasi je priredila včeraj prav lepo uspelo veselico. Poleg številnih domačinov prihiteli so okoličani; vzlasti nas je počastilo nekaj Ljubljančanov med njimi tudi tajnik C. M. D. g. Berce. Na veseličnem prostoru, ki je bil prav okusno okinčan, smo zapazili šotore za cvetlice, za slaščice, katere so prodajale rodoljubne gospodične. Vedele so govoriti vsakemu tako lepo na srce, da je žrtvoval prav rad nekaj vinarjev v prid družbi. Mnogo drvenja je bilo okoli Antonovega zvona; marsikdo je prav sramežljivo potegnil za zvon in si iskrenito želel, da bi se mu izpolnile srčne želje. Na kegljišču smo kegljali za dobitke, prodajale so se srečke na prav lepe dobitke, v kotu je bila turška kavarna, na plesišču se je zavrtela vesela mladina, vse to pa je dalo družbi lepega dobička. Podružničarje in goste je v imenu družbe nagovoril g. prof. Jug, ki je govoril o pomenu družbe, vzlasti pa o delavni podružnici za Štepanjo vas. Veseli smo se razšli in v nadi, da nas spet povabi prijazna Štepanja vas v svojo sredino.
Društvene vesti.
Sokolske župe Ljubljana I. nameravani včerajšnji pešizlet se je moral vsled neugodnega vremena preložiti na oktober.
Ilirsko-Bistriški Sokol priredi dne 18. t. m. javno telovadbo spojeno z veliko ljudsko veselico ter prosto zabavo. Da bode nudila res nekaj zanimivega, priča dejstvo, da se reški Slovenci udeleže tega slavja s posebnim vlakom. Pridružijo se jim tudi Slušački Sokol, društvo Sloga iz Reke s tamburaškim zborom ter Volosko-Opatijski Sokol z godbo. Svirala pa bode razun tega še godba Hrpeljskega Sokola. Za petje bo skrbelo več narodnih društev. Vrle Sokolice bodo stregle Sokolom, godba pa bo skrbela za dobrovoljno zabavo do ranega jutra. Komur je le mogoče, naj se udeleži tega slavja, kajti ne bo mu žal. Vsakemu ude-ležniku bo ostal ta dan v prijetnem spominu.
Proštov, gasilno društvo v Ratečah na Gorenjskem otvori svoj novi »Dom gasilcev* dne 18. sept. 1910. Na vsporedu je med drugim sprejem gostov ob dopoldanskih vlakih. Popoldan vaja domačega gasil-noga društva. Nato pa ljudska veselica. Vstopnina k ljudski veselici je za nečlane 50 vin. v svrho pokritja stavbenih stroškov. Kdor hoče užiti par veselih uric in občudovati lepote Kranjske Švice, tedaj 18. le v obznožje sivega Mangarta in visoke Ponče.
Kaleidoskop.
Od Iškarijota do značaja.
S prijateljem sva govorila o domoljubju; on je neveren Tomaž, jaz pa bolj patetskega kova: slovenski rodoljub sem,
Gregorčič in Meško sta zame povedala vse, kar je mogoče deklamirati o tem perečem vprašanju. Za trideset srebernikov ne, toda za trideset fraz in za pol geste povrtin bi tudi jaz drage volje prepustil Odrešenika vsakemu farizeju, ki ima porabo za take raritete. Če bi se pa znašel framason, ki se drzne trditi, da domovina ni vredna manj od Kristove kože — anathema sit! Sklicujem se na slovenske klerikalce: oni so navrgli domovino že za Kristovo karikaturo ... — Prijatelj je modroval:
Teoretski, da, si lahko zasnuješ cel filozofski sestav, in vse stoji trdno in dokazano, sleherni kaveljček tiči v luknjici svoje premise kot neizogibna posledica... Ali ko prideš do prakse! ... Jaz n. pr. ljubim fanatično le svoj jezik, ker čutim: ako bi ga namah zmanjkalo, vesoljni svet mojega mišljenja bi se porušil v tistem hipu kakor banka brez knjigovodstva. Kar se tiče zemlje, bogme — če izkopljemo tisti anahronizem, smemo reklamirati vse kraljestvo kralja Sama, in smo v petih minutah obtoženi veleizdaje. Tu z ljudmi, naposled, je komedija taka: oddaleč, v pesmih in navdušenih govorih — naj bo; toda od blizo, ko jih vidiš kidati svoje dandanašnje polomije, si že vesel, da se ti vsaj ne gabijo . . .
V	enem pogledu pa, je povzel moj prijatelj po daljšem topem molčenju, »so mi moji mili rojaki dragi: ne kot narod, marveč kot suhoparen argument . . . Kjerkoli se oglasi kanalja in prične lagati, koliko prida nam je prinesla tista nemška kultura v stoletjih svoje vsiljivosti in dobrotljivost avstrijske vlade v svojem neumornem materinstvu — vselej mi je današnje kulturno in politično lice našega poldrugega milijona zmagoslaven protidokaz; seveda le v srcu, ker bi me bilo prokleto sram, da bi povedal ... A tako si mislim: če bi bila na svetu le ena država in le ena cerkev, in le eden močnejši, ki bi ga bilo mogoče ubiti in pogaziti z moralnim očitkom — takšnole delo njegove »skrbi* bi mu treščil v obraz, in bogme, da ne bi več brcal na veke. Zakaj, ljudje sami niso krivi; izjeme so glasne priče. Ako bi bili Culukafri šele pred petimi leti sklenili, da najdejo kulturo iz lastnih moči, brez tuje, vsiljive inspiracije, bi stali danes že za cel Gavri-zankar nad tem položajem rimsko-nemškega in nemško-rimskega barbarstva, ki naj nam bo baje vzrok hvaležnosti ... Vi dvomite ? Prosim 1 Nedavno sem govoril z nekim vodilnim slovenskim politikom. »Naša kultura . . . pravim. — I, kje naj vzamemo kulturo? zavzdihne politik. »In naš gospodarski napredek . . .* — Odkod nekil se razburi on. »Naša politična bodočnost . . .*
—	Vrag jo je vzel, še preden smo se spomnili nanjo! — »Tak kaj pa značaj?* mi uide z jezika. In že je politik zinil, da bi zajokal: — Kdo med nami pa ima značaj, za božjo voljo 1 . . . Toda spomnil se je in molčal; in tako je svetovna zgodovina izgubila edini slučaj, ko se je za las imelo zgoditi, da bi slovenski politik povedal to, kar fakt in suha resnica . . .* KIng-Fu.
Razne vesti.
* Brezžični brzojav s podmorskimi čolni. Angleški križarski »Bonaventura* in »Antilope* sta došli včeraj v spremstvu osmih podmorskih čolnov v pristanišče Bordy, da napravita poskuse z brezžičnim brzojavom. Križarkam se je slednjič tudi posrečilo odposlati podmorskim čolom brzojavke, kar je bilo dosedaj popolnoma nemogoče. Poskusi se bodo še nadaljevali.
* Boj pri volitvah na Portugalskem. Pri zadnjih volitvah je prišlo v provinci
Takrat pa zagleda starčka, ki se mu je bližal s počasnimi koraki in si otiral čelo. Ta mož je bil zapustil vilo skozi majhna vrata, ki so vodila iz vrta naravnost na Tivolsko cesto.
»Morda je ta moj apostoli* si je mislil Ragastens.
Nemudoma je stopil iz svojega opazovališča ter mahnil starčku naproti; ta je nosil obleko, ki je bila napol meščanska, napol pa kmetska. Ko je dospel do njega, je pozdravil s tako vljudnim poklonom in tako prijaznim smehljajem, da je možakar presenečen obstal.
„Guten M or gen*, je bil dejal de Ragastens.
Sicer pa je bila to vsa njegova nemščina.
»Non capisco, signor, ne razumem, gospod,* je odgovoril mož.
„Če je tako, bom govoril laški,* je povzel Ragastens, smehljaje se vedno zapeljivejše in lomeč jezik Danteja, kolikor je vedel in znal, »toda oprostiti mi morate, da se tako slabo izražam.*
»Potemtakem ste tujec? ..."
»Da, gospod, Nemec sem, Nemec, in potujem v Rim z različnimi nameni, posebno pa s tem, da bi — čeprav samo oddaleč — videl našega vzvišenega Svetega očeta Aleksandra Borgia, ki ga naj Bog ohranil"
Ragastens je privzdignil svojo čepico. Možakar je storil enako, rekoč:
»Amen!*
Takoj nato je povzel:
»Toda, mladi mož, nevarnost je velika, da ne boste mogli zadovoljiti svoje pobožne radovednosti, kajti njegova Svetost ne biva v Rimu . . .“
»Ah, kolika nesreča! ... In jaz prihajam tako od daleč, in še peš povrhu!*
»Sveti Oče je tukaj v svoji vili, ki je nikoli ne zapušča".
»Kako veste to? ... Ali nemara uživate srečo in čast, da ste izmed njegovih služabnikov?*
Starec se je ponosno vzravnal:
»Jaz sem glavni vrtnar njegove vile v Tivoli. In skoraj vsak dan ga vidim, ko se izprehaja po vrtovih*.
»Vrtnar!" je vzkliknil Ragastens. »Podajte mi roko, gospod! ... To umetnost študiram tudi jaz . . . Ah, vrtnarstvo ... To je visoka umetnost; škoda samo, da se njene skrivnosti boljinbolj izgubljajo!*
»Kako, mladi mož?* je dejal starec, ki se mu je neznansko laskalo, da sliši tako lepe besede o svoji obrti — »torej tudi vi gojite znanost o cvetlicah in rastlinah? . . ."
»Povem vam, da nisem imel nikoli druge častihlepnosti ; in priznati moram, da me je poleg moje želje, videti prevzvišenega Svetega očeta* — pri teh besedah je Ragastens iznova privzdignil čepico, in tudi starec je zopet zamrmral svoj »amen* — »gnala v Italijo tudi druga, skoraj bi rekel, edina želja, da si ogledam prekrasne italijanske vrtove, ki so znani celo pri nas na Nemškem, in med drugimi vzlasti vrtove tivolske.*
»Kaj? Torej na Nemškem tudi govore o tivolskih vrtovih?*
»Gospod, o njih govorč po vsem svetu 1*
Možakar je dvignil oči v nebo: zdaj je okušal opojnost slave! Prepričan, da ti vrtovi, ki slovč po vsem svetu, ne morejo biti drugi kakor vrtovi papeževe vile, to je, njegovi vrtovi — se je nasmehnil z zamaknjenim smehljajem. Ko si je nekaj sekund naslajal dušo z nektarjem pohvale, je | izpregovorjl:
»Torej, mladi mož, vi bi radi postali vrtnar?*
»To je moje največje hrepenenje; in zdi se mi, dane upam brez vzroka, da privedem to umetnost, ki jo študiram že nekaj let, še do lepega napredka . . .“
»Vraga! Pa cvetlice, mladi mož?*
»Tu sem posebno izurjen. Poznam vam okroglo dva-tisoč vrst vrtnic in tristo vrst geranija; znam vam povedati starost rezede ali klinčka, in če hočete, vam naštejem vse raznovrstne lilije in druge cvetlice . . .*
Papežev vrtnar je poslušal z odprtimi usti.
»Ta mladi človek je cel zaklad učenosti*, je dejal sam pri sebi. »Kaj pa sadje, gospod, sadje?* je dodal.
»Oh, sadje, sadje! . . .*
»Pa ne da bi bili zanemarili to tako važno stvar?* »Jaz? . . . Sram bi me moralo biti! ... Saj je to vendar naj dragocenejša krona naše umetnosti! . . . Čujte, če hočete, vam povem . . .
Ragastens je zgrabil starca za roko.
»Govorite*, je dejal ta, ves tresoč se od razburjenja. »Torej! . . . Našel sem . . . ali vam naj povem ? Ali boste ohranili skrivnost?*
»Prisegam vam pri Materi božji, pri svetem Bonifaciju in pri sveti Petronili.*
»Bodi torej ... Z eno besedo: našel sem vrsto breskev, ki je nimajo nikjer drugod!*
»Ali je mogoče!* je vzkliknil stari vrtnar in prebledel. Ragastens je važno pokimal z glavo. Možak je sedel na kamen v senco bližnjega grmovja; stvar je prihajala resna Čutil je potrebo, da zbere svoje misli. Ragastens je prisedel.
______________________________ (Dalje.)
Baira do zelo krutih spopadov med klerikalci in naprednjaki. Klerikalci so se iz volišča morali konečno umakniti v cerkev, kjer se je nato razvil ljut boj. Stotnija vojakov je nato volilce razgnala in preprečila še večjo nesrečo. Na bojišču sta ostala dva mrtveca in več nevarno ranjenih.
* Lov na ogrskega roparja. Obkro-ženje trikratnega morilca Vitalisa v Velikem Varadinu na Ogrskem še vedno nima uspeha. 150 orožnikov je obkolilo ves okraj, preiskali so vse grmovje in žitna polja, toda o Vitalisu ni ne duha ne sluha.
* Škoda na svetovni razstavi v Bruslju. Kakor je sodaj dognano, znaša škoda povzročena po požaru na mednarodni svetovni razstavi v Bruslju, približno 21 milijonov mark.
* Zopetna vpeljava batin na Francoskem. Na Francoskem nameravajo proti apašem zopet vpeljati batine. Ta kazen se bo vporabljala samo za gotove pregreške. Tudi v vladnih krogih prevladuje mnenje, da bi bile batine zelo umestna in koristna kazen.
* Hude midlnetke. Pariške midinetke (modistke), ki jih pozna svet po splošni stavki, ki so jo pred dnevi uprizorile, so res tako hude ženske, kakor londonske sufra-getke. V soboto so hodile dve uri po ulicah, kjer so prepevale socijalistovsko himno, nakar so se spoprijele na nekem boule-vardu s policijo. Policijske stražnike so vse popljuvale, razpraskale in jih grdo ozmerjale. Nateple so jih tudi z dežniki. Slednjič je policija vendar zaprla najhujše razgra-jalke.
telefonska in brzojavna poročila.
Sestanek Izvolskega s poslanikom Cro-zlerom In Cartvvrightom.
Berlin, 11. septembra. »Vossische Zeitung“ poroča, da je francoski poslanik Crozier avstrijskemu ministru za zunanje zadeve grofu Aerenthalu osebno poročal o sestanku z ruskim ministrom za zunanje zadeve Izvolskim v Monakovem in izjavil, da je prišel k ruskemu ministru samo na povabilo njegove soproge in obenem izrazil svoje sožalje, ker ji je umrla mati. Tudi z angleške strani se poroča, da je bil sestanek Izvolskega s poslanikom Cartwrightom popolnoma privatnega značaja.
Slovanski železničarski shod v Pragi.
Praga, 11. septembra. Slovanski železničarski shod, ki se je vršil danes v Pragi, je izpadel nad vse sijajno. Shoda se je udeležil celo zastopnik bosanskih in hercegovskih železničarjev, ki je bil navdušeno pozdravljen. Za častnega predsednika je bil med drugimi izvoljen tudi državni poslanec Ivan Hribar, kateremu so vsi železničarji priredili viharne ovacije. Shoda se je udeležilo nad 5000 železničarjev iz vseh slovanskih dežel. V imenu Slovencev je govoril predsednik organizacije Zorec in izrazil popolno solidarnost s češkimi brati. Slovanski železničarji odklanjajo odločno vstop v državno zvezo. Zastopnik bosanskih železničarjev je prijavil vstop bosansko-hercegovske železničarske organizacije v slovansko ligo. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri vsi v slovanski železničarski ligi združeni železničarji najodločneje protestirajo proti gospodarskemu in narodnemu zapostavljanju slovanskih železničarjev. Brzojavka je bila takoj odposlana železniškemu ministru Wrbi.
Konferenca pri baronu Blenerthu.
Dunaj, 11. septembra. Včeraj popoldne je ministrski predsednik baron Bienerth konferiral z bivšim češkim ministrom-ro-jakorn dr. Začekom. Da je bil dr. Začek povabljen h konferenci, je bila merodajna najbolj ta okoliščina, da je meseca februarja kot češki minister-rojak vodil pogajanja s češkimi strankami in ker je izvanredno dober poznavatelj češko-nemškega jezikovnega vprašanja. Baron Bienerth je z njim dalj časa konferiral o vprašanju o delomožnosti češkega deželnega zbora, razen tega pa še o drugih deželnih zadevah.
Zopet konflikt med Tomašičem in koalicijo.
Budapešta, 11. septembra. Iz Zagreba poročajo: Med hrvatskim banom dr. Tomašičem in koalicijo je nastal zopet konflikt. Po novem volilnem zakonu namreč občinski uradniki ne smejo kandidirati kot poslanci. Koalicija pa je izrazila željo, da naj bi bili izvzeti župani in občinski zdravniki. Kljub temu, da je ban preje obljubil, da bo upošteval to željo koalicije, je sedaj > izšel odlok, da smejo izmed občinskih uradnikov kandidirati samo župani.
Vrnitev ogrskih ministrov z dopusta.
Budapešta, 11. septembra. Trgovinski minister Hieronymi se vrne tekom tega tedna s svojega dopusta v Budapešto in bo prevzel zopet svojo službo. V istem času se vrne najbrže tudi finančni minister pl. Lukacs. Ministrtki predsednik grof Kuhen Hedervary pa pride v Budapešto šele koncem tega tedna.
Nevihta v Pulju.
Pulj, 11. septembra. Včeraj popoldne se je nad okolico Pulja utrgal oblak. Nevihta je bila tako strašna, kakršne ljudje že več desetletij ne pomnijo. Ploha je trajala skoro poldrugo uro. Kleti stoje popolnoma v vodi, promet v mestu je ustavljen. Nevihta je ponehala šele ob 10. uri zvečer.
Velevlasti proti zopetni odpošiljatvi grških podčastnikov na Kreto.
Carigrad, 11. septembra. Veleposlaniki na turškem dvoru so turški vladi izročili posebno noto, v kateri izjavljajo, da o zopetni odpošiljatvi grških podčastnikov na Kreto ni niti govora in da so pripravljeni ta korak na vsak način preprečiti. Turška vlada se je pri velevlastih pritožila, ker imajo krečanske pisemske znamke naslov .Grško".
Turško posojilo.
Carigrad, 11. septembra. Kakor se poroča iz zanesljivih virov, je turška vlada pogoje, katere je. stavila francoska vlada za kotiranje novega turškega posojila na pariški borzi, odklonila.
Odpovedani portugalski manevri.
London, 11. septembra. Iz Lizbone se poroča: Portugalski vojni minister je ravnokar napovedane velike vojaške vaje odpovedal. Vendar ostanejo čete v svojih novih bivališčih. Vzroki tega čudnega odloka niso znani.
Štiridesetletnica nemškega cesarja.
Berlin, 11. septembra. Nemški cesar je izrazil, da bi se štiridesetletnica prokla-miranja pruskega kralja za nemškega cesarja v Versaillesu, praznovala po vsej Nemčiji najveličastnejše. Slavnosti v Berlinu se udeleže najbrže vsi nemški kralji in knezi.
Venizelos odložil krečanski mandat.
Kane j a, 11. septembra. Venizelos je odložil predsedstvo provizorične krečanske vlade, obenem pa tudi svoj mandat v krečanski zbornici. Svoj korak je že naznanil vsem konzulatom.
Prepoved protestnega shoda proti obisku ruskega carja.
Darmstadt, 11. septembra. Za danes so sklicali socijalni demokrati proti obisku ruskega carja velik protestni shod. Vlada je shod prepovedala in izjavila, da se shod ne sme vršiti radi tega, ker bi prišlo gotovo do velikih demonstracij.
Kolera v Budapešti.
Budapešta, 11. septembra. Na parniku „Sarajevo“ donavske parobrodne družbe se je pri Budapešti pojavil slučaj kolere. Obolel je neki mornar. Parnik so takoj ustavili in postavili pod nadzorstvo.
Parnik »Clara" dospel v Filadelfijo.
Trst, 11. septembra. Parnik »Clara" parobrodne družbe „Austro-Americana“, o katerem se je govorilo, da se je ponesrečil, je došel popolnoma brez vsake poškodbe v Filadelfijo.
Nezgoda nemške torpedovke.
Berlin, 11. septembra. V Velikem Beltu se je ponesrečila neka nemška torpedo vka. Moštvo je izven vsake nevarnosti, tudi ladijo bodo rešili, ker sta došla na lice mesta neka križarka in dve torpedovki.
Velika železniška nesreča na Francoskem.
Bernay, 11. septembra. Včeraj ponoči je skočil s tira neki brzovlak, ki je prišel iz Cherbourga. Lokomotiva in 6 vozov je popolnoma razbitih. Kurjač in neka gospa sta mrtva, 30 oseb je ranjenih, med temi mnogo zelo nevarno.
Afera Crlppen.
London, 11. septembra. Na zahtevo drja. Crippena in Le Neve preiskujeta sedaj dva patologa truplo Crippenove gospe. Razen tega namerava zagovornik obtožencev predlagati, da se pokliče kak popolnma neodvisen angleški kemik, ki naj bi truplo popolnoma natančno preiskal in dognal, če se nahaja v njem res kak strup.
Potres.
Rim, 11. septembra. Včeraj so čutili v Mesini in Galini močne potresne sunke, ki pa niso provzročili nikake škode.
Rooseveltov govorniški honorar.
Newyork, 11. septembra. Kakor poročajo demokratični časopisi, bo dobil bivši predsednik Roosevelt za svoje govore, ki jih ima sedaj v Združeni Ameriki, honorar
110.000	dolarjev. Za honorar bodo prispevale različne finančne družbe in republikanska stranka.
Ponarejalec ruskih bankovcev.
To run, 11. septembra. Na ruski obmejni pestaji Aleksandrovo je bil včeraj aretiran neki inozemec, ki je imel v svojem kovčeku za 150.000 rubljev ponarejenih bankovcev. Tudi njegova spremljevalka je bila aretirana; obe osebi sta bili nato takoj odpeljani v Varšavo. Bankovce sta hotela najbrže zmenjati na Nemškem, kar se jima pa ni posrečilo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Gostilna N. D. O. ulica Karadori št. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra", kadar pridejo v Trst, da jo posetijo. Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se" priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/18—24
Kupi se dobro ohranjena oprava za enoletnega prostovolja 27. pešpolka. Ponudbe pod F. Ž. na inse-ratni biro .Jutra*.	248/1—2
Pouk italijanskega, francoskega, nemškega jezika po najnižjih cenah. Šibenik, Šelenburgova ul- (S, I. nadstropje.	244/4—1
v za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kučnajboljše sredstvo. 5 kg franko K 4-—.
Br. IV o vali o vic, Ljubljana.
Kuč
sprejme na stanovanje in dobro hrano
Tanko Likar
mestni učitelj, Kolodvorska ulica št. 8, I.
:s3H*sa55is sera s »»auss
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar In zastopnik Švicarskih tovarn „l/nlon“ v Blelu ln Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna
raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja
na Turjaškem trgu št. 4
I. nadstropje.
Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Wolfovih ulicah št. 12.
Svoji k svojim!
>
o
£
73
■o
.N
.S
2
O)
’c7
u
O.
T3
O
Pa
<L>
Pozor
kavamarji, restavra-terji in hotelirji!
Za novo leto sem izdelal priročne mehke in elegantne etuije s koledarčkom za leto 1911, kakršne razdelijo ob novem letu hotelirji in kavarnarji svojim gostom.
Za obilna naročila se najvlud-neje priporoča
Pr, Breskvar
knjigovez v Ijubljani.
Vzorci ln eene vsakomur na razpolago.
Svoji k svojim!
? I ? I K O ? O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? 1 ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
I K O
ZbTa,jT7-ečja, zaloga
čevljev
domačega izdelka.
1. KEBER,
Ljubljana, Stari trg štev. O.
Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje.
"V
:: Šolske ::
knjige
:: za vse šole ::
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
5-1
Model lOlO.
Edino zastopstvo znamke
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna ln cena Izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. ...
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3-—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane K 8’—, za miši K 3-60 do K 5-20.
Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
L. Posch
kleparski mojster, Dunaj XVII., Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10—1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Stanovanje v vili
Vižmarje, blizu kolodvora z 2 ali 3 sobami in uporabo vrta na zelo lepem in zdravem kraju posebno pripravno za gospode v pokoju. Poizvedb na inseeratni biro „Jutra“.
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
g ia šolsko mladino
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
~z S"
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN' DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Telefon št. 97.
Ustanovljeno leta 1857.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
: Poštne hranilnice št. 49.086. : Giro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 :	K	3,700.000.	:
• •
:	Telefon	štev.	135.
Število zadružnih članov čez 600, Varnostni zakladi sklepom 1909 :	K	160.000.	:
rr
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje
pretrgalo.
Na razpolago so domači hranilniki.
Hiša se odda v najem
s februarjem prihodnjega leta.
V	hiši se nahaja stara, dobro vpeljana trgovina s skladišči in kletmi ter prostorno lepo stanovanje. — Proda se tudi uniforma za enoletnika 27. pešpolka, še čisto nova in nerabljena kakor tudi „Waffenrock“ za artilerista. — Natančneje se poizve
na Poljanski cesti št. 7, I. nadstropje.
Ajgnpa
»4
?
Za šolsko mladino
so že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke kakor tudi najnovejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na deželo. — Cene jako nizke.
Angleško skladišče oblek
lernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
8 Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8
Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu
AGRO-MERKUR je zadrugam, trgovcem, gostilničarjem, društvom i. t. d. i. t. d. najboljši vii* pri nakupovanju blaga.
y TTrn.et:n.a, gnojila, galica, žveplo-
Irrnaila, semena, stroji in oročLja.	-
VTKT A zajamčeno pristna štajerska, istrska, QT"R TV/T A QT O I V A-Li ±%. dolenjska, goriška in vipavska. - -	- ItiiluijU .
AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke.
Cenfi usodne! Postrežba točna! Zahtevajte pravilu In cenike! Ponujajte svoje pridelke!
Trgovina s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr &
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča
popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih uvedenih
ŠOLSKIH KNJIG
:: v predpisanih izdajah po najnižjih cenah ::
■ B ■
Zaznamki učnih knjig se oddajo gratis.
—^-----
Naj večja zaloga najfinejših
larv in potrebi
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
 Firneži, olja in retnše za slikarstvo  zz — = Slikarsko platno
Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A ni "f TTq n Trtm Q n n prva kranjska tovarna oljnatih barv, iLllUil Ha liJJ	firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Delniška glavnica:	tatiitsia	JMUHUk
Stritarjeva, ulica štev. S.
Bezervni fond: K 450.000.
K 5,000.000.
301—46
Podružnice v SpJjetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4,|20|o.
Illlllllllllllllllllll..................