Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA i? n The largest Slovenian Daily in the United States. list slovenskih .delavcev y Ameriki. □ Issued every day except Sundays I and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N, Y., tinder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 11. — ŠTEV. 11. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 14, 1935. — PONEDELJEK, 14. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIII. AMERIŠKI KONGRES PRED TEŽKIMI NALOGAMI DELAVCI BODO IMELI PRAVICO STAVKATI, TODA VSE STAVKE BODO POD VLADNO KONTROLO Kongres bo moral v najkrajšem času dovoliti osemsto milijonov dolarjev. — Senator Wagner se bavi z novo predlogo. — Delavska zakonodaja bo temeljito izpremenjena. — Veljavnost zveznega reliefa ugasne 10. februarja. — Osebe ki so nezmožne za delo, ne bodo več dobivale zvezne pomoči. WASHINGTON, D. C., I 3. januarja. — Zvezna reliefna administracija je danes objavila, da ne bo po I. februarju plačevala nobene zvezne podpore osebam, ki so nezmožne za delo. Zvezni reliefni administrator Harry L. Hopkins, je že prejšnji teden izjavil, da bodo morale posamezne države in občine skrbeti za "kronično dela-nezmožne"—invalide, starce in pohabljence, ki si pod nobenim pogojem ne morejo služiti kruha z de-lom svojih rok. Takih oseb je približno devetnajst milijonov. Ker se države izgovarjajo, da nimajo na razpolago potrebnega denarja, jim bo dala zvezna vlada posojilo. WASHINGTON, D. C., 13. januarja. — Posebna poslanica predsednika Roosevelta, v kateri opozarja na potrebo obširne socijalne zakonodaje, bo napotila kongres, da se bo lotil najvažnejših problemov ameriškega naroda. Dosedaj se je vršilo v senatu in v poslanski zbornici večji del le rutinsko delo. Največ časa je vzelo organiziranje raznih odsekov. Najprej bo moral dovoliti kongres osemsto osemdeset milijonov dolarjev za pomoč nezaposlenim, kajti veljavnost zvezne reliefne administracije u-gasne dne l 0. februarja. Senat bo najbrž v ponedeljek dovolil stotisoč dolarjev, da bo mogoče uspešno nadaljevati preiskavo glede nedovoljenih dobičkov, ki so jih delali municijski tvorničarji. Zadeva veteranskega bonusa stopa bolj in bolj v ospredje. Pod pritiskom raznih veteranskih organizacij bo najbrž tako v poslanski zbornici kot tudi v senalu večina glasovala, naj se takoj izplača veteranom bonus. Ker je pa vlada proti temu in ker bi predsednik tozadevno predlogo vetiral, se skoro zagotovo ve, da bo veto preglasovan v poslanski zbornici, ne pa v senatu. V senatu je na dnevnem redu vprašanje, če naj Zd ružene države pridružijo svetovnemu razsodišču. £a sprejem predloge je potrebna dvetretinska večina. Danes se je izvedelo, da bodo predsednikovi svetovalci stavili drastične predloge glede delavske zakonodaje. Pri tem ne gre za nič manjšega kot za predlog, naj se podredi vso industrijo enotnemu strokovnemu sistemu. Raznim delavskim razsodiščem (Labor Relations Boards) bo najbrž odvzeta vsa oblast. Nova postava bo odločala, da večina odločuje. Delavci bodo tudi vbodoče imeli pravico zastavka-ti, toda vse stavke bodo pod strogo vladno kontrolo. Vsi tozadevni načrti bodo predloženi predsedniku Rooseveltu, ko se bodo pričela posvetovanja glede revizije NRA. Zaenkrat se še ne ve, kakšno stališče bo zavzel predsednik Roosevelt proti predlaganim novotarijam. Demokratski senator Wagner iz New Yorka, prvi predsednik "National Labor Boarda" namerava predložiti svojevrstno predlogo. Predlagal bo, naj vsi vsi "Labor Relations Boards" obdrže svojo oblast toda podrejeni morajo biti enotnemu vodstvu. Predlagal bo tudi uveljavljenje postave, da pod- Združene države so nevarne Japonski ITALIJANI ZADOVOLJNI S POGODBO Italijanska javnost ni bi-Ja za prijateljstvo z Nemčijo. — Mussolini je premenil politiko. Rim, Italija, 13. januarja. — Italijanski narod je z velikim zadoščenjem pozdravil sporazum med Italijo in Francijo. Več let je gojil Mussolini veliko naklonjenost do Nemčije. Bil je uverjeen, da imata Italija in Nemčija mnogo skupnega, vsled česar ni nikakega vzroka za nesporazum. Mussolini je postal glavni zagovornik v svetovni vojni premaganih narodov in jih je zagovarjal pri vsaki priložnosti. Vsled tega je postal nasprotnik Francije, ki je glavna zastopnica zmagovalnih držav Toda ta Mussolinijeva politika ni bila nikdar po volji italijanskega naroda. Italijani niso nikdar zaupali Nemčiji, da-si cenijo marsikatere vrline nemškega naroda. Po njihovem mnenju je prvo mesto za Italijo oh strani Francije, ker jo ž njo vežejo krvne in kulturne vezi. Vsled tega so vsi Italijani z velikim zanimanjem zasledovali pogajanja med Lavalom in Mussolini jem in zavla-i dalo je veliko zadovoljstvo, kol sta se oba dravnika sporazu-1 mela. 1 Mussolini je izpremonil svojo zunanjo politiko, ko se je prepričal, da ni bil na pravi poti. Medtem ko je Mussolini vedno podpiral Nemčijo pri Liiri narodov, je od nje samo zahteval, da se odjmve svoji zahtevi, da se Avstrija združi z Nemčijo. In četudi je Hitler obljubil Mussoliniju, da se ne ho vmešaval v notranje zadeve Avstrije, vendar te obljube ni držal, vsled česar je Mussolini rekel, da s to pogodbo niso še rešeni vsi evropski problemi. S tem je mislil va, s katero je Poderžaj živel ob času, ko je bil aretiran zaradi Tufversonove, živi blizu Pariza, odkar je bila izpuščena iz dunajske ječe. Poderžaj je še vedno samozavesten, kot ji* bil ob času aretaciji* pred Šestimi meseci. Zatrjuje svojo nedolžnost ter upa v bodočnost. Glede svojih patentov je rekel: "Imam 2'» patentov v vseh kulturnih državah sveta. Ko bom pred ameriškim sodiščem oproščen te absurdne obdolž-be glede bigamije, bom jiosvc-til ves svoj čas za uporabo svojih patentov". Navzlic temu, da ima detektiv Jacob von Wei sen stein, ki spremlja Poderžaja v Ameriko, v svojih rokah dokaze, da je bil Poderžaj poročen s Suzanne Ferrjjnd in s Tufversonovo, zatrjuje, da je še vedno samec. "Kar se tiče Tufversonove", je rekel, "morem samo reči, da sva se ločila kot dobra prijatelja, ko sem odpotoval iz New Yorka. Dogovorila sva se, da gre ona svojo pot in jaz svojo. Niti najmanj pa ne vem, kaj se je z njo dogodilo, toda prepričan sem, da še živi". Ko je vlak odpeljal s postaje, je Poderžaj iz vlaka mahal z roko in rekel časnikarskim poročevalcem: "Prosim, da mi pošljete fotografije, ki ste jih napravil i, v ječo v New York' \ "Po izjavi Normana II. Da-visa". je rekel Amau, "sklepam, da želi ameriška vlada skleniti novo mornariško pogodbo. Davis se zavzema za o-mejitev grajenja bojnih ladij, toda po dosedanjem razmerju, kar pa ne pomeni enakosti v orožju. Tekom celega pogajanja je bilo zatrjevano, da hočejo države obdržati mir in o-mejiti nepotrebno oboroževanje. Kako naj obdržimo mir? Prvič s tem, da odstranimo vzroke, ki ogrožajo mir, drugič, da zavržemo sredstva, ki kalijo mir Da pa odstranimo vzroke in sredstva, je neob-hodio potrebno opustiti orožje. Enakost v varnosti priznavajo vse stranke, toda ne priznavajo enakosti v orožju med Japonsko in Ameriko. Toda med Japonsko in Ameriko, ki si stojita nasproti preko oceana. ne moremo sprejeti razlike v sredstvih za varnost naroda. Mornarica je različna od armade, ker je bolj gibljiva in ji* nevarnost za druge v sosednjih vodah. Vsled tega pomeni enakost v varnosti tudi enakost v orožju. In tukaj j«' pravi vzrok, zakaj Japonska zahteva enakost v orožju. Ako imajo Zdr. države skoro dvakrat toliko orožja kot Japonska, moremo samo misliti, da hočejo Zdni-žene države agresivno nastopiti na Daljnem Iztoku. Ako bi vsaka država omejila >voje o-rožje za obrambo, tedaj ne potrebuje bojnih ladij za službo v oddaljenih vodah. Iz isteira razloga tudi ladje za prevoz aeroplanov niso potrebne. Japonska nima namena napasti Amerike in tudi upamo, da Amerika ne bo agresivno nastopila na Daljnem Iztoku. Veliko oboroževanje ima za posledico večje breme davkov, ki ovirajo civilizacijo. Vsled tega predlaga Japonska uničenje ofenzivnega orožja, da bodo narodi rešeni bojazni agresivnosti. Sedaj smo na razpotju, kjer mora biti odločeno, ali bo orožje uničilo civilizacijo, ali pa bo civilizacija premagala orožje. Iskreno želimo, da bi vsi narodi prišli do prepričanja-, da -se je treba popolnoma razorožiti". MONACO IMA IZGUBO Monte Carlo, Monaco, 11. januarja. — Narodno zastopstvo kneževine Monaco je zavrnilo proračun za leto 1935, ki kaže 6,500,000 frankov ($430,000) primanjkljaja. "GLAS NARODA mm \ NEW YORK, MONDAY, JANUARY 14, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ftuk Owned and Published by 4LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Ll Benedlk, Trem*. jil y.' lMfc Street. the corporation and addroaooa of above officers: Bfoagh of Manhattan. New York aty, N. g. "GLAS NARODA (Voice •( the People) Issued Brerj Day Except Sundays and Holidays ■a celo leto velja ea Ameriko la Kaaato ...................«6.00 Cs Vol leu....................|3.00 Is «etrt leta .........I........?UQ Za New Xork sa celo leto......97.00 Za pol leta ...................«8.60 Za Inozemstvo sa celo leto......«7.00 Za po) leta.................... «8.00 Subscription Yearly «6.00 Advertisement on Agreement *^Qlaa Naroda" lafaaja vsaki dan IsvsemSl nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli M^fljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHdaea S—«878 SLOVENSKI RADIO PROGRAMI V soboto iti v lictteljo so imeli rojaki, ki lahko dobe Ji a svoje radio-aparate postaji WLWL in WJZ, poseben užitek. Na WLWL so peli izbrani uewyorSki slovenski pevei l>od vodstvom Mr. Koprivška, 11a WJZ so pa igrali mladi slovenski tamburaši pod vodstvom Mr. Gerjoviča. Tako pevci kot /tajiiburajši so častno rešili svojo nalogo. Dali so nam v vseli ozirili ver nego smo pričakovali. Sobotiri program je obsegal Idve nabožni in par narodnih pesmi- Pevca-profesijonalca—gospoda Blaže vir in Kfbi-č — sta bila drugim v veliko pomoč, krono je pa odnesla gospiea Arčulova, ki bi, dasi ni pokliena pevka—s svojim'krasnim glasom—zadovoljila najbolj kri tirno koncertno publiko. Seliaj pa par odkritili in splošnih besed o slovenskem petju na radio- Nihče naj nam jih ne šteje v zlo, ker bodo spregovorjene v najboljšem namenu in v upanju, da bodo kaj zalegle. Z malimi izjemami imajo slovenski pevovodje v Ameriki pevce, ki imajo sicer dobre glasove, toda ne dovolj iz-vežbanih. Dovršenosti ni mogoče zahtevati od njih, ker so pevci poveri ni delavci iter posvečajo večino svojega časa trdemu delu in drugim za vsaikklanje življenje važnim o-pravkom. Zapet je in za vaje ni dosti časa- Kaj pa je ;ro— ena ali kvečjemu dve vaji na teden ? Dosti premalo, Ha bi se mogli izvežbati do popolnosti. Med njimi jih je le pičel odstotek, ki poznajo note, vsled česar vzame pevovdrlji mnogo truda in časa predno jih nauči kakšno težavnejšo skladbo, ki jo nalto zapojo na odru ozironta na radio-postaji. Pri takšni priliki žanjejo aplavz in priznanje, ki pa gre bolj na račun njihovega truda in prizadevanja nego na rar mi dovršenega izvajanja. In sedaj smo prišli do kočljive zadeve, ki smo jo na tem mestu že parkrat poudarili, pa je naletela na gluha ušesa. Čemu ne pojejo naši pevci na radio izključno le naših narodnih pesmi? Čemu se silijo in mučijo s težkimi skladbami, ki preprostemu poslušalcu ne dajo zaželjenega užitka, dočiin bo razvajeno ulio preslišalo dobro pogodene partije, ne bo pa preslišalo disonanc. Čemu ne >da(ti naši in ameriški javnosti lepote vseh lepot — slovenske narodne pesmi? Pesmi, iki jo znajo naši pevci naj'bolje zapeti, saj so jo vendar takorekoč vsesali z matemim mlekom in jim prežema vse globoko-čuteče slovensko srce. Glasbeniki in in pevovodje naj imajo svoje mnenje, za nas je merodana javnost, ki naj odgovori na vprašanje: — Kaj bolj prija naišemu ušesu: opere, operete in skladbe naših najboljših komponistov, ali pa pesem, ki jo pojejo fantje pod oknom in na vasi, in pesem, s katero izraza dekliška duša svojo ljuibezen, svoje veselje in svojo bol? OTROK S TREMI ROKAMI. Nekemu bolgarskemu zakonskemu paru blizu Ruščuka se je rodilo dete s Tremi rokami in nogami. Tretja roka in noga sta pri detetu precej mamjši od normalnih rok in nog. Ker je otrok drugače zdrav, upata mati in oče, da mu bodo lahko odstranili tretjo roko in nogo, zdravniki pa zelo dvomijo, ce bo dete taksno operacijo preživelo. \ - M, Advertise in Clas Naroda" ODŠKODNINA ZA POKLICNE BOLEZNI BLAZNIKOVE Pratike za leto 193? Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street jr^rYp^H:*« Zakoni u odškodninah za delavske nezgode (workmen's compensations) so sicer v veljavi v vseh državah (razun Arkansas, Florid,a Mississippi in South Carolina), ali le 12 držav določa odškodnine tudi za slučaj poklicnih bolezni (occupational diseases). Isto velja tudi za District of Columbia, Hawaii, Portorico in Filipinske otoke, kakor tudi za delavce, ki spadajo pod federalni kompenzacijski zakon in pod zakon o pristaniških delavcih (Longshonnen and Harbor Workers' Act). Prvotni zakoni o delavskih odškodninah so se ozirali le na poškodbe vsled nezgod. Našlo se je pa, da industrijalni delavci v nekaterih poklicih so podvrženi raznim posebnim boleznim, ki dostikrat povzročajo onemoglost, in počasi so začeli vključevati tudi te poklicne bolezni. V večini držav so te bolezni še vedno izključene iz odškodninske dolžnosti, bodisi radi izrecne določile zakona ali vsled raztohnačenja sodišča. Zakon o delavskih odškodninah države New York je najbolj liberalen v tem pogledu. V njem je navedenih dvajset in sedem bolezni, ki utegnejo nastati vsled dela v dotični stroki, vštevši antraks, z a-strupljenje vsled rabo svinca, cinka, fosfora, arsenika ali nekaterih kemičnih snovi, bolezen vsled komprimiranega zraka, rudarske bolezni, katarakt pri steklarjih, živčne in očesne bolezni, nastale vsled kontakta s petrolejskimi produkti, onesposobljen je nastalo vsled mehurčkov in prask. Onesposobi jen je vsled teh bolezni se po zakonu države New York smatra kot da je nasatlo vsled nezgode in upra-vičuje delavce do odškodnine. Pojav poklicne bolezni treba naznaniti industrijalneinu komisarju in delodajalcem tekom 90 dni po onesposobi jen ju in rok tirjanja za vse te odškodnine je eno leto. Zakon države Ohio navaja 21 poklicnih bolezni, za kate-Te se more zahtevati odškodnina, in to tekom 12 mesecev, odkar {je -bil delavec onesposobljen. Zahteva se pa, da delavec mora biti stanovalec države Ohio vsaj za dobo 90 dni, predno je zbolel. Tudi odškodninski zakoni držav Minnesota in New Jersey navajajo posebne poklicne bolezni. Zakon države Kentucky sicer izključuje bolezni, razun ako se direktna posledica poškodbe vsled nezgode, ali izrecno navaja kot podvržene odškodnini bolezni ali smrti, nastale vsled vdihanja škodljivih plinov ali dimov v rudnikih. Drug način za kompenzira-nje poklicnih bolezni je, da zakoni vključuje sploh te bolezni, dočim tretji način je ta, da se v zakonu govori o "poškod- bi" mesto "nezgodi". Legi-slatura države Massachusetts je to zadnje napravila in sodišča so razsodila, da se sme smatrati kot "poškodbo" vse, kar napravi i ja človeka nesposobnega za delo. California, Connecticut, Missouri, North Dakota in District of Columbia so sledile primeru države Massachusetts, kar se tiče definicije besede "poškodbe". Na drugi strani sta državi Illinois in Wisconsin določili splošno kompenzacijo vseh bolezni, ki izvirajo iz dotičnega dela. Tedenska odškodnina za poklicne bolezni je ista kot za onesposobljenje vsled nezgode. Koliko časa naj delavec dobiva odškodnino, je odvisno od poročil zdravnika glede o-nesposobljenja. Za slučaj smrti vsled poklicne bolezni, so odvisni sorodniki upravičeni do kompenzacije, ako so prijavili .tirjatev tekom določenega roka, ki je navadno leto dni. To vse pa se tiče le dva-najstorice držav, federalnega distrikta in ameriških teritorijev, ki so vključili poklicne bolezni v zakon za delavske kompenzacije. FLIS. iz olovemje Stroga obsodba za ponarejanje kovancev. Mali kazenski senat je izrekel strogo sodbo proti ponarejevalcem kovancev po 10 in 20 Din. Avgusta lani so se v Ljubljani in po raznih krajih dravske banovine pojavili taki ponarejeni denarji, osobito v krškem srezu. Varnostne o-oblasti so nato ob koncu avgusta na prijavo oškodovancev prijele tri ponarejevalce, v Velikem M ra.se vem pri Krškem pa posestnika, njihovega Sorodnika, ki je po njihovem zgledu skušal denar ponarejati. Ponaredili so vsega 35 komadov po 10 Din in 7 po 20 Djn. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je predlagal najstrožjo kazen, ker prav ponarejevalci denarja rušijo ugled države, škodujejo narodnemu gospodarstvu, trgov, prometu in medsebojnemu zaupanju. Branilca sta pledirala za milejšo isodbo. Nato so bili sojeni: čevljarski mojster France Lajkovič, doma iz Velikega Mračeva, na 3 leta ječe in 240 Din denarno kazni, odnosno še v G dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Dnigi obtoženec, ki je s prvim pomagal ponarejati kovance, ključavničarski pomočnik Edvftrd Longo na 1 leto in f> mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Tretji obtoženec, ki je razpečaval ponarejene kovance, na 6 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ali 2 dni zapora. Posestnik France Žam, ki je samo poskušal ponarejati denar, na 3 mesece strogega zapora. Vsi štirje so sodbo sprejeli in se jim všteje preiskovalni zapor od 31. avgusta. Žara je bil takoj izpuščen na svobodo, ostali trije pa so nastopili kazen. Njihovi kovanci so bili odposlani v poseben muzej ponarejenega denarja v Beogradu. Huda borba orožnikov z areti-rancem. Iz Novega mesta poročajo 28. decembra: Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dqbiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nai« dolgoletne skušnje Vam zamofemo dati najboljša pojnsnilu in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i* hitro. Zato se zaupno obrnit enanas za vsa po jasnih*. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovolje nja, potne liste, vizeje in sploh vset kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, tn kar je glavno, za najmanjše stroške. Ne državljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket predno st dobi iz Washingfona povratno dovoljenje, BE-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. P ihte torej takoj ea brezplačna navodila in ennatavlja mo Vam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N.Y. Pred novomeškim okrožnim sodiščem je lani na daljšo kazen obsojen zaradi nasilja Br-dik Franc iz Velikih Ban, občina Št. Jernej, Kazen bi moral fant nastopiti meseca marca letos. Ker pa se pozivu za nastop kazni ni odzval, je okr. sodišče odredilo, da se Brdik privede v zapor s silo. Orožniki iz Kostanjevice na Krki, so ta nalog dobili, so Brdika zaman iskali. Brdik je imel varno zatočišče v prostranih Gorjancih, .poleg tega pa še dobre prijatelje, ki so ga na nevarnosti pravočasno opozarjali. Tako se je zločinec srečno skrival do božičnega večera, ko je ponoči okrog 22. skrivaj dospela v Velike Bane orožni-ška patrulja in se postavila v zasedo pri hiši posestnika Jožeta Jevnikarja. Orožniki so bili prepričani, da bo Brdik na sveti večer prišel v domačo vas. In niso se motili. Okrog 23. je zasledovanec res prišel in stopil v Jevnikarjevo hišo. Takoj za njim sta šla v hišo tudi vodja orožniške postaje v Kostanjevici narednik Matija Oregorinčič in kaplar Franc Stilec. Pri vstopu orožnikov v hišo je bil Brdik pri peči. Narednik mu je takoj napovedal aretacijo, toda Brdik se je o-rožnikoma z vso bosnostjo postavil v bran. Z vso močjo je zagrabil naredilikovo puško in mu jo hotel iztrgati iz rok. Oba sta se dejansko spoprijela in pri tem padla na tla, tako da je Brdik klečal na naredniku. Kaplar Stilec je priskočil tovarišu na |>omoč s tem, da je hotel Brdika potegniti z narednika, kar se mu pa ni posrečilo. Zato je udaril nasilneža s puško po glavi, da reši svojemu vodji življenje. Od udarca omamljen je Brdik sicer malo odnehal, toda narednikove puške ni hotel izpustiti iz rok. Kaplar je Brdika »tedaj opomnil, da bo rabil Robert LaFollette Peter Zgaga KDO JIH PREGRUNTA... progresivni senator države Wisconsin. orožje, če Brdik ne izpusti puške in zagrabil za nasajeni bajonet kaplar je ve puške in ponovno segel po uarednikovi puški. Pi i tej borbi seje j »osrečilo Br-diku dobiti v roko nek oster predmet, s katerim je prebo-del roko kaplarju Stilen, nato pa pograbil narednika za o}jasa r, hoteč tako priti do samokresa. Ko j«* videl kaplar ponovno nevarnost za narednika, je še enkrat pozval nasilneža, naj miruje. A ker vse skupaj ni nič zaleglo, je v trenutku, ko je le-ta malo popustil narednika, zabodel nasilneža dvakrat v levo stegno. To ira ]>a še ni iz-treznilo. Loviti j«* pričel narednika za vrat, da ga zadavi. Kaplar, videč, da bi pri ponovni rabi orožja laliko ranil tudi narednika, je pri neki Brdikovi kivtnjii zkoristil pozicijo in Brdika pri tem zabodel v tretjič. Ker se je Brik med prerivanjem v narednikom sklonil, ga ni kaplar zadel v nogo, kakor je nameraval, nego v trebuh. Šele pri tem zadijem vbodu je Brdik odnelnd «n sedel na posteljo. Orožnika sta takoj pozvala domačine, naj jim prineso potrebne obveze, da ranjenca ob-vežeta, in poiskala sta voz, s katerim najb bil ranjenec prepeljan v kandijsko bolnišnico. Vsega tega pa ni bilo treba, zakaj Brdik, ki je dobil hudo rano v trebuh, je kmalu umrl. Truplo je bilo prej»eljano v mrtvašnico v Št. Jernej. DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. t JUGOSLAVIJO j V ITALIJO $ 2-80 .......... Din. 100 Za $ g 35 .......... Lir ]0„ S 5.35 .......... Din. 200 j $18^25 .................... , ir 200 'L'"50 ....................VvK !2 [ *»4.60 ....................Lir 500 — ..............................$88.20 ....................Lir 1000 $24.— ..................Din. 1000 ! $176.— ....................Ur 2000 $47.50 ..................Din. 2000 ' $263.— ............................Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl ALI DOLI Z% tepl&čUo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. U5PLACILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplalllo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 $«.— " " ..........$10.85 $15.— " " .........$16.— $20.— " " ..........$21.— $40.— " " ..........$41.25 " " .......... $51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo t dolarjih. Nnjna nakazila iivrfiajenw p« Cable Letter za pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" Sli WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. Xa včerajšnji zabavi sta .ta in ju rado zebe. Iz moje sobi' se prav nie ne sliši v kuhinjo. (V še tako pojem ali krieim, prav ni«" u<» sliši ta. — (J, v tretjem nadstropju stanuješ.' — j«- vprašala, rudno zamišljena. — Da, v tretjem nadstropju. Ko j prva vrata na desno. — Pa imajo še kaj drugih ljudi na stanovanju.' — O, nak, nobenega drugega. Cisto sam sem. Gospodarja in gospodinjo sploh nikdar ne vidim, razen ob tednu, ko jima plaeam. Sploh sem s stanovanjem zelo zadovoljen. V svoji sobi lahko polnem, kar hočem. I11 novo posteljo so mi kupili. Zajtrk si sam skuham v mali pečici, opoldne jem v restavrantu. zvečer pa mahi salame prigriznem ali malo sira. V omari imam tudi nekaj vina. Salanient, ali je začelo pihati. Veš kaj, v vežo stopiva, že vsaj veter ne bo mogel do naju. Ko sta stopila v vežo, je u-darilo v bližnjem zvoniku pol dvanajstih. — Kot sem že rekel — je povzel besedo — takega stanovanja še nisem imel, odkar sem v Ameriki. In kako je snažno. Vse je kakor bi iz škiitljice vzel. I11 gorko j«' kot v kropu. V omari imam vse.ua dovolj: jedi, pijače in cigaret. Veš kaj, stopi pogledat. — Kaj pa misliš.' — je vzrojila. — Se mikdar nisem bila v nobenem moškem stanovanju. Kaj pa misliš, da sem ? Saj venndar nisem capca, ki jo človek na ulici pobere, potem jo pa s studom stran vrže. Vse življenje bi mi očitala vi*st. Mar bi šla z veselice kar naravnost sama domov. O11 se je opravičeval, da ni nič hudega mislil da so njegove misli in nameni kristalno čisti in da sploh nima nobenih namenov. Nji je šlo kar na jok. Videč, da je vztrajno, trdovratno in obenem tudi pošteno dekle, jo je še dolgo, dolgo tolažil in se ji opravičeval in slednjič rekel: — Ce želiš, te bom doma spremil. Precej doga pot bo. Taksi bo v -tej cesti težko najti. Tako pozno malokateri zaide sem. — Kaj je že pozno? — Seveda, čez pet minut bo polnoči. — Ze polnoči ? — se je začudila. — Sama sreča, da sva stopila v vežo. Tukaj ne piha tako kot na cesti. Privihal si je ovratnik in si začel prižigati cigareto. — No, pa pojdiva. — je rekel slednjič. Tedaj je začela biti ura v bližnjem zvoniku in 11-darila dvanajstkrat. Ko se je odbila dvanajsta lira, se je privila k njemu ko inačica rekoč: — No, pa mi pokaži tisto tvoje stanovanje, o katerem veš il navzlic svojim 24 letom že 18 krat obsojen v ječo in bi moral Ši» dolgo sedeti v njej, da ni obenem eden izmed najbolj pretkanih begunov. Riveta so takoj postavili pred sodnike in med razpravo je prišla na dan še romantična zgodba, ki si jo je dovolil pustolovec kot lažni markiz. Med pričami je bila namreč mlada nuna. ki je s solznimi očmi povedala. kako se je kot 18-let-no. neizkušeno dekle zagledala v pustolovca. Bila je ljubezen na prvi pogled, ki se je pa zanjo končala zelo nesrečno. Nekega dne je Rivet izginil, kmalu potem pa je slišala, da ga policija išče zaradi vloma v neki grad. To bridko razočaranje je imelo za njo to posledico, da je vstopila v strogi red "belih žena" in se odrekla svetu. Meltem ko je to pripovedovala, je sedel Rivet nemo na svojem mestu in okoli ustnic mu je igral bridek nasmeh. KJE RAK NAJBOLJ ŽANJE Uradno britsko statistično-demografsko letno poročilo navaja podatke o razširjenosti ustnega, jezičnega, goltnega, črevesnega in želodčnega raka (druge oblike so bolj redke). Med žrtvami bolezni je najmanj duh o vn likov rimskokatoliške veroizpovedi. Na drugem mestu je domača anglikanska duhovščina. Nato sledijo v naraščajočem vrstnem redu ostali poklici, in sicer: bančni uradniki, godci, čevljarji, zidarji, železničarji, fotografi, mlinarji, kmetje, livarji. kurjači v plinarnah, klobučarji, itkalci, natakarji, usnjarji in brusači. Zadnji poklic izkazuje največ smrti zaradi raka. PRIPRAVE ZA ZVEZNE GRADNJE OB COLUMBIA NASIPU DVE SIROTI Spisal A, D. ENNERY 256 Na jugozapadu ob reki Columbiji so že začeli kopati temelj za novo kontaraktorsko mesto "Mason City", kjer se bo dvigal novi Columbia nasip. Dela se bodo vršila pod nadzorstvom zvezne administracije za javne gradnje. Posebno med zadnjim počivanjem se je lahko Indijanec prepričal, da bi se morai pri prvi priliki odkrižati ženske, ki bi mu utegnila prekrižati račune. Sklenil je počakati do ugodnega trenutka. Tiste noči je Marjana slutila bližajočo se nevarnost. — Prijatelj, — je dejala svojemu možu, — vem in vidim, da si zelo truden, vendar bi te pa prosila, da ne zaspiš. — Zakaj jja ne, Marjana ?... Priznam, da si mi oči kar same zatiskajo. — Torej sem brezsrčna, če ti prosim, da bi to noč ne spal * — Zopet tvoj strah, zopet prividi, ki jih nr? moreš pregnati, odkar sva vzela Indijanca za vodnika. — Da in sicer zato, ker se od prvega dne najinega potovanja ne morem iznebiti mučnega občutka groze. — Ki je pa povsem neutemeljena, Marjana. — Kaj zato? — To, Marjana, da se moraš pomiriti. Zaenkrat se ni zgodilo še nič takega, da bi moral dvomiti o zvestobi najinega vodnika... — Prepozno bo, ko boš verjel nasprotno... — Sicer pa, — je nadaljeval poročnik, — mar nisem za to tu, da te bom branil, če bo treba ? Recimo, da ima Indijanec z nama res slabe namene. Toda mož je sam, a jaz sem tako močan, da se enega sovražnika ne bom ustrašil. — Poznam tvoj pogum, prijatelj in vem tudi, da izpopolnjujejo Indijanci silo z neverjetno spretnostjo, pogumom in premetenostjo. In tako se v.->a tresem pri misli na možnost spopada. — Dete moje! — je zašepetal poročnik. Objel je svojo ženo in jo držal nekaj časa v objemu, kakor mati otroka, ki ga je strah. Potem je pa zavladala grobna tiišna na tra-tiei, ki jo je bil izbral Indijanec za ©dpočitek na kraju gostega lesa ob vznožju hriba, stoječega kot predstraža velikega pogorja. Indijanec je dobro poznal kraj, kamor je bil privedel oba popotnika. Nekaj poapnelih kam skoraj svež pepel in obžgani kosi svežega nov lesa so pričali, da so taborili tu nedavno drugi popotniki. Čim so se ustavili, je poročnik takoj razja-hal konja. In ta čas, ko je Indijanec privezoval konja, sta poiskala mlada zakonca pred vetrom zavarovan kotiček in se utaborila v njem. Rekli smo že, da je Indijanec prisluškoval vsakemu njunemu pogovoru. Privezal je konja, ki sta takoj legla, sem se je pa splazil na kraj, od koder je lahko slišal vse, kar sta govorila mlada zakonca, in odkoder je mogel celo .videti njuna obraza. Opazil je, da je odsevala iz obraza mlade žene groza, kadar je govorila o njem. In podli Indijanec je slišal, kako izraža nesrečna žena bojazen in grozo, videč v duhu svojega moža »" borbi z Indijancem. Prisluškujočemu Indijancu je igral na obrazu isti lokavi in prisiljeni smehljaj, ki se ga je Marjana tako bala. Tisti hip je Indijanec pograbil svoj tomahawk kot da že hoče navaliti na poročnika. In res je bil za to ugoden trenutek, Indijanec bi bil lahkj opravil svoj izdajalski posel. Poročnik bi se niti branil ne bil mogel, ker jo napol sedel, napol ležal, držeč Marjanino glavo na prsih. Toda v hipu, ko je Indijanec že hotel planiti naprej, se je Marjana iztrgala iz objema svojega moža in se vsa prestrašena ozrla proti grmovju, odkoder je bila zaslišala lahen šum. Poročnik je bliskovito potegnil pištolo in se pripravil na napad. Indijanec se je pa tiho in naglo splazil nazaj. — Kaj si pa slišala? — je vprašal poročnik Marjano po kratkem, a napetem pričakovanj n. — Zdelo se mi je, da slišim tam.. . v travi... — Vraga ! — je odgovoril poročnik zopet pomirjen, — gotovo sta konja nemirna. Indijaftec je bil zamudil ugodno priliko. Odplazil se je do konj in opustil za enkrat svojo zločinsko nakano. Iri tako se je začela noč, ki je v nji samo naključje rešilo naša popotnika. Poročnik je bil zelo utrujen in je kmalu zaspal ; Marjana je pa bedela vso noč. Toda noč je minila brez nove nevarnosti. Indijanec je najprej pogledal, če je s konjsna vse v redu, potem se je pa splazil globlje v gozd. Poznal je tako dobro vse kotičke, vse \ » e-liode skozi prepleteno grmovje in drevje, da prispel brez vsakega tavanja h gorskemu potoku, ki se izliva po neštetih ovinkih v Oiuo. Potem je šel nekaj časa ob potoku, doki'- i prispel do divje skalnatega korita. Tu se je slekel in stopil s tomaha v i n • ^ki v vodo, ki mu je segala še čez paz. Po vodi je prišel do velike skalne votline. Baš na kraju, kjer se je Indijanec ustavil, e bila v skalni steni odprtina. Kdor bi si jo bii skrbno ogledal, bi bil spoznal, da jo je človeška roka namenoma napravila in da je komaj tak j velika, da lahko zleze človek skobzi njo. Indijanec je prisluhnil, potem je pa pobral pest prsti in jo vrgel v odprtino. Potem je pa spretno splezal po gladki steni do odprtine in že je izginil v nji. Tako je priplezal kmalu do tesne voli' strmimi skalami. Šele tu se je lahko vzravnal. Potem je stopil v kot votline, kjer je opazil > njegovo bistro oko ustje nekakšnega naravnega hodnika. Se nekaj ostrih ovinkov in hodnik je za-žarel v luči, ki je svetila iz globokega brezna, kjer Je bil konec hodnika. Tu je Indijanec pokleknil in se dotaknil s čelom zemlje. Potem je pa vstal in spregovoril s svečanim glasom: — Papav položi kmalu novo žrtev k tistim, ki , še vedno mire gnev Velikega Duha, da nakloni svojo milost Papavevemu očetu, čigar duh plava po večnih loviščih, dočiin t robne njegove k> I sti na dnu Velikega jezera. j Znova se je dotaknil s čelom zemlje in pri-i pomnil: I — Naj Veliki Duh sprejme žrtev svojega si-! na, ki nikoli ne bo pozabil, kaj je njegova do /.-liost. ' Klečal je še nekaj časa, potem je pa vstal in se spustil na sredo brezna. Tam na dnu enega brezna je zijalo žrelo drugega manjšega. Indijanec se je sklonil nad žrelo in še enkrat obljubil Velikemu Duhu novo žrtev. Na dnu brezua je voda podzemnega potoka mivala kup človeških kosti. To so bili ostanki trupel nesrečnih popotnikov, ki jih je bil Indijanec žrtvoval svoji osveti in Velikemu Duhu. Oči krvoločnega divjaka so se divje iskrile, ko je pogledal na dno brezna. Zamahnil je s to-niahawkom in iz grla se mu je izvil grozen krik zmagovite osvete.. . Šele ko je nastala temna noč, se je Indijanec vrnil tja, kjer je bil pustil naša popotnika. Poročnik in njegova žena Še nista bila zatisni-la očesa. Poročnik je prvi zaslišal Indijančeve korake, planil je pokonci in potegnil pištolo izza pasa. Ta čas je pa že stopil iz goščave Indijanec i a zaklical smeje: — Papav bedi. Njegove oči so zanesljive od orožja, ki ne vidi, njegove roke močnejše od krogle, ki išče sovražnika zelo daleč. Papav bedi ir. zato lahko mirno spita. Siouxi ne napadajo popotnikov, nad katerimi bodi Papav. Kljub temu pa Marjana ni hotela leči na odejo, ki jo je bil poročnik pogrnil na hladno zemljo. Poročnik si je pa položil pod glavo popotno torbo, ki jo je na vsakem počivališču odvezal od sedla; in tako je zaspal. Papav je legel pred popotnikoma in si podprl glavo z rokami. Marjana ni odvrnila pogleda od njega. Opazovala ga je skozi goste trepalnice, ki so dobro zakrivale njene oči; in videla je, kako upira Indijanec svoje zlohotno žareče oči v njo. In v mraku noči se ji je zdelo, da vidi oči divje zveri, prežeče na plen. (Dalje prihodnjih.) I Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik In v njem boste našli knjigo, ki ▼as bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigama Glas Naroda ALI STE 2E NAROČILI SLO VENSKO-AM ERIK ANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA SE DANES T T ■ i GLAS NARODA" NEW YORK, MONDAY, JANUARY 14, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. GORA LEZE... ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 69 Sedita molče eden poleg drugega ter gledata v dolino. Svetlo prihajajo posamezni solnčni žarki skozi goste, temno-zelene veje ki so se lahko zibale v vetru. Na njunih obrazih se je tresla svetloba žarkov in sence. Čez nekaj časa vpraša Matej: — Ali je tam doli že vsega konec? — Da, Matej! Vse! r — Kako pa je šlo posestvo? — Samo za vknjižbo! — Jezus, Marija! Kako se more kaj takega zgoditi? Četudi je gozd tam gori napol posekan in pogreznjen, posestvo je vendar vredno sto tisoč in še več! — Da! To mi je včeraj povedal Rufel. Ponudil mi je denar, da bi z drugimi dražila. — Karolina se žalostno nasmeje. — Pa kaj bi sama s posestvom? — Poglej vendar, saj bi ti jaz pomagal. — In roke bi si krvavo obdrgnil. Za druge ljudi! — Karolina tiho zmoje z glavo. — Ne, Matej! Rajši ne! Poglej, za mene ni bil nikdar prostor tam doli v hiši! — In prav nič ti ni ostalo? — jeclja Matej. — Nič! — Kaj pa inventar? In konji in živina? To ti je vendar moralo kaj prinesti. — Sedem tisočakov! Na to pa so Tonetovi sorodniki položili svoje roke. Rekli so: da nimam nikake pravice, ker ni nobenega otroka več in da bodo tožili. Ali naj bi se tožila. Matej? Ne! Vse sem jim privolila in sem rekla: ničesar nočem! Ali nisem imela prav, Matej? Matej ji stisne roko in njegov glas zveni, kot bi mu pri srcu postalo lažje in pogumnejše. — Da, Karolina, imela si prav! — To je še edino, kar mi je ljubo v moji nesreči: tla morem iti iz hiše, ravno tako, kot sem prišla. In poglej, in ničesar ne neseni s seboj, kot žalost za mojim otrokom! S tresočo roko si zakrije oči. gega dvigniti, ki je bil tako težak, da ga je komaj dvignila, pravi Matej: — Beži, Karolina! To je za tebe pretežko. Tega pusti za mene! — Priskoči, ji vzame kamen iz rok ter ga nese k ograji. Tedaj pa pobira Karolina manjše kamne, Matej pa odnaša težje. Tako sta pričela graditi svojo srečo. Pri vnemi, s katero sta delala, nista opazila, da je solnce zašlo. Doli v dolini je zazvonilo angelsko češčenje in v bledi modrini so zablestele zvezde kot žareče konice igel. (K 0 N E C). OBVARUJTE SE DIFTERIJE Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. ŽRTEV JAPONSKEGA VOHUNA Ako vaš otrok ni imuziran proti difteriji, zaščitite ga takoj, nc tla zgubite trenutka. Vsak dan odlaganja ogroža življenje vašega otroka. Letos je difterija (davica) hujše vrste kot p vrošlosti. Le ono dete je sigurno pred difterijo, ki je bilo imunizirano. Novi način imunizacije zahteva le en obisk k družinskemu zdravniku, ako je otrok mlajši od šestih let. Ako vaš otrok dobi to injekcijo ta teden, on bo obvarovan ml <13 f-terije in vas ne bo treba skrbeti radi te strašne bolezni. Ni dvoma, da ta čut brezbrižnosti in sigurnosti, kar se tiče difterije, je vreden onih par minut, ki so potrebne za zaščito vašega otroka. Ni niti par let od tega. od kar to poenostavljeno postopa- • Tedaj pa se Matej pomakne k njej ter ji v boječi ljubez- V*'*: b"° Pred tem nivosti potegne roke raz oči. je bilo treba trikrat obiskati — Karolina! Kaj pa misliš sedaj napraviti? zdravnika, po enkrat vsak te- • v ____* c?i v., .... , den, da se imunizira otrok vsa- — Kaj nn se preostane? Služit moram iti! Tn rada grem, ker se dela ne bojim! Matej zmaje z glavo in globoko dihne. — Karolina? — Kaj, Matej? — Gasner zida doli v vasi. Njegovo hišico na hribu je mogoče poceni dobiti. Lepo ne izgleda. Toda popraviti jo je še vedno mogoče. Kaj meniš? Vroča rdečica pobarva njene blede poteze. Gassnerjeva hiša! Hiša njenih starišev! Streha, pod katero jo je rodila njena mati! Zidovi, med katermi je njena mladost potekla v tihi sreči! — Povej mi, Karolina: ali te hiša tam gori ne bi veselila? Karolina se strese. Četudi je razumela, kaj je mislil, vendar pravi: — Zastonj Gassner ne bi dal Nimam pa ničesar! —- Toda jaz imam nekaj! Lep denar sem si skozi leta prihranil Sedemsto šilingov imam. To bi ravno zadostovalo, mislim. Štiristo bi mogli Gassnerju plačati na račun, in z drugim denarjem bi si uredila hišo. Zidarska dela bom napravil sam. in tudi na tesarska dela se tv zastopim preslabo. Če se poleti malo gibljem, bo jeseni hišica zopet izgledala, da je boš vesela! — Hripav je njegov bias. — Kaj misliš, Karolina? In tedaj ga prime za obe njegovi roki in ga pogleda v oči. — Tako dober, kot ti, Matej, ni nikdo drugi! — S svojih ke starosti, in ta imunizacija ni bila razvita kot preti šestimi meseci. Sedaj ena sama injekcija imunizira in imunizacija stopi v krepost za do 8 tednov. Za starejše otroke se priporoča dve taki injekciji. V New Yorku in okolici je še nekoliko stotisoč otrok, ki niso bili še imunizirani vzlic stalnemu prizadevanju zdravstvenih oblasti, ki svetujejo potrebo injekcije proti difterijo. Radi tega imamo toliko smrtnih slučajev radi difterije med temi otroci. V nekaterih slučajih je kriva trdoglavost očeta, ki ne mara imunizacije za otroke, v drugih slučajih je mati kriva, čestokrat oba. Ti jako nespametni ljudje rajši poslušajo kake sosede, ki '"verujejo v nikako imunizaeijo". Vsi najboljši zdravniki priporočajo imunizaeijo proti difteriji, ker jim je izkušnja dokazala, da je ona dobra in ker je 750 na leto na manj kot KM>. Le to dejstvo bi morala zadostovati za vsakega trdovratnega o»eta ali mater, da je imunizacija potreba za otroka. Koze, ki so bile enkrat tako navadne, tla malokdo ni imel te strašne bolezni, so popolnoma izginile iz mesta New-York. Moramo zahvaliti se za to cepljenju, ki je po zakonu prisilno. V drugih pokrajinah, kjer ni takega zakona, je ta bolezen še vedno jako razširjena. Le Indija in Kitajska imata več te bolezni kot Združene države. Kjer pa je cepljenje koz uvedeno, bolezen je izginila in dandanes malokdo izmeti staršev se brani proti cepljenju koz. Pri t em pa treba poudarjati, da je mogočnost o-kuženja od koz mnogo manjšaj kot ona difterije. Vsak otrok bi moral biti imuniziran od difterije, čim je devet mesecev star. Zlasti je važno, da so vsi otroci pod šestini letom imunizirani, ker V Singaporu, kjer imajo Angleži silno utrjeno pomorsko I postojanko, vrata v Tihi o-cean, je te dni nenadno umrl ugledni Japonec Nišimura. Japonski inženir Nišimura se je priselil v Singapore pred kakimi 1.*} leti ter tu dcsegel velike trgovske uspehe. Preti kratkim je bil ta gospod povabljen na ]M>licijr>, da bi ga zaslišali o dveh njegovih ja-1 Minskih rojakih, nekemu ja-] ionskemu časnikarju in nekemu trgovcu, katera sta hot lil v gosti v njegovo hišo. Ta t Iv je namreč prijela, ker sta japonska vohuna. Ko je tedaj Nišimura prišel na policijo in bi bil moral odgovoriti na prvo vprašanje, katero mu je uljudno zastavili SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST Hth STREET NEW YORK, R. 1. PI/SITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE —Wtf angleška policija i ju je osumila, tla I _ 16. januarja: l i Washington v Havre I | 18. januarja: Olympic v Cherbourg 19. Januarja: lie »le France v Havre Con te di Savoia v (Jf-nua 25. januarja: Kur-rpa v Bremen Berengaria v Cherbourg 26. januarja: Lafayette v Havre 30. januarja: Manhattan v Havre 2. februarja- ChajTiplain v Havre K« x v Genoa. 6. februarja: Olympic v Chrbourg 9. februarja: liremen v IJremen lie de France v Havre 13. februarja: Contp di Savoia v Genoa 14. februarja: Washington v Havre 15. februarja: I{erenfr:i ria v Cherbourg 21. februarja: Saturnia v Trst 22. februarja: Kuropa v Bremen 0'ympie v Cherbourg 23. februarja: Ch.implain v Havre 27. februarja: Manhattan v Havre i:»-x v Certoa I ze materi- angleški komisar, se je Japo-I™ hi5ni pn'iskavi so T,n nec naglo zgrabil za srce in se ,, , . ..... . , . mrtev zgrudil. Zdravniki so u-!Jah "V" iwit.1«; i -i iganizirane vohunske organi- pozneje razvijati, so angleške' ..... „ .1.1.. „ i : i Izačne, ki je zares ogroža a an- omast i sedaj prepričane, da se I , ,,, , . ; v:-:,,,, * -i •• glesko oblast v vzlmt hioazi f-je Aisimura zastrupil s cnan-l, ... ,, . . A , i..,!:: • -iškili moriih. Ko sta bila ta »Iva kalijem. Aisiinura le namreč i .. . ...... i i i- • ...aretirana, so tlrugi dani t ruz- spoziral, da tudi njemu preti u „ . . ... , ,, i -1, , ^-v . { l>c* pravočasno izginili. Le jsi- velika nevarnost. Da ne bi iz- V • , - , , . , , i simura mi zbezal, ampak j«> o- '»val>ljV.i na .Dolicijo, kjer FO TISOČ LETIH VZKLIL. \ majhnem mestu Ronneby ob južni švedski obali občutlu-.'<'!■' ljudje na vrtu nekega ro-koreklo. Ta grah je l>il n;i m reč semkarj prinesen iz Tutankamoiiovcgn groba, tla bi pr»'izku>il njegovo življenjsko >ilo po nekaj tisoč letih. N't ki danski inženir, ki je bil pri odpiranju groba, je prinesel grah na Švedsko in leta 1 !>.''»<» so izročili zemlji prva zrna. Ta >o pognala in dvoje zrn je dobi! ta rokodelec v mestu Ronneby. iz katerih mu je zra- gapore leta 1921, je bil sedaj l,mj»iMje:i na imuicijo, kjci se j Roniloi,y. iz katerih mu je zra-šele 42 let star. Spočetka je bilj.i«' zastrupil, tla ne bi nehote slo 202 plodova. In vprav ztlaj prsi vzame kllnček in mu ga ponudi: — Poglej, ta klinček! v teh zadnjih letih zmanjšala Vtrgala sem ga še tam doli. ker je moj otrok tako rad videl število smrtnih slučajev od rdeče cvetlice. Ali ga hočeš, Matej? I difterije v mestu New York od Vroče mu žare oči v veselju in v zadregi pravi: ]'-- — Da, Karolina! Hvala ti zanj! — Sname klobuk ter| vtakne cvetlico za trak. — Obdržal si ga bom. Dobro! In povej mi, Karolina! — Previdno potisaie klobuk na glavo. — Ako bi sedaj takoj šla gori in bi si ogledala hišo? Kaj meniš? — Dobro, Matej Kakor hočeš! Tesno ji stisne roko. — Torej, pojdiva! Nekaj korakov se mu pusti voditi; predno pa se steza! obrne okoli obronka gozda, Karolina obstane. j — Pojdiva, Karolina! — Pusti me, tla še nekoliko gledam! Matej ji položi roko na ramo. Tako stojita molče ter gledata na pokopališče, na katerem se kot tenke črte jasno razločujeta dva železna križa meti zelenjem in cvetlicami. Z globokim vzdihom si Karolina obriše solze. Nato pa korakata roko v roki po strmem bregu in obseva ju zlato solnce. V leševju žvrgole kosi in zrak je bil poln vonja po po-košenem senu. Pričelo se je že mračiti, ko dospeta do samotne, zapuščene hiše. Hiša, ki naj bi bila zopot njena tiha sreča, je stala pred njima kot pusta razvalina; zidovi razpokam, streha po-vesena, okna brez mrež, vrata brez oboda in tramov. Dvorišče in vrt sta bila zasuta s prstjo in kamenjem In vendar vise njune oči z žareči m pogledom na golem zidovju. Njuna srca vidita, kaj bo tu vse nastalo. V Karolininem srcu se zbudi pri vsakem koraku misel na otročja leta in ta misel je oživela vse, kar je ležalo pustega pred njenimi nogami. Ko prehodita zapuščene sobe ter zopet stopita na prosto, vzame Matej merilo iz žepa ter meri okna. — Takoj jutri pričnem in bom kupil šipe. Veš, samo, da ne bo deževalo v sobe. Drugače prieno tla gniti. ' — Da, jaz se bom pa takoj lotila vrta! — pravi Karolina. — Treba je pospraviti kamenje, predno pričnem delati z lopato. Svojo culo položi na tla, dvigne s tal težak kamen ter ga nege h kameniti ograji, ki se je vlekla ob vntu. Ko hoče dru- ravno v tej starosti je bolezen najbolj nevarna. 85 odsto vseh slučajev difterije nastaja pri otrocih pod šestim letom. ('emu riskirati? Imuniziraj-te svojega otroka še ta teden. Pojdite z njim k svojemu zdravniku, kajti potreben je le en obisk. OR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berilo KNOLISH SLOVENE READEK STANE SAMO $2 Saroiite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET uslužben kot rudarski inženir j prin nekem japonskem rudar. | podjetju, katero koplje blizu jSingapora. V svojem poklicu pa se je kmalu takt) skazal, da je napredoval in tla je preti enim letom bil izvoljen celo za predsednika te japonske ru loko i »ne- tiru žbe. Ze nekaj let pa je Nišimura v Singaporu živel silno razkošno. Imel je najlepšo vilo v vsem mestu. V to vilo je vsak večer vabil goste in družbe. Posebno so se shajali pri njem njegovi japonski rojaki iz vseh krogov. Vkljub temu silnemu pro-! metu v vili pa spočetka nihče ni ničesar sumil, čeprav je — l kakor rečeno, — Singapore, j ta angleški ključ do daljnjega vzhoda, Japoncem od nekdaj t ni v peti. Angleška policija je začela sumiti šele, ko so njeni detektivi ugotovili, da hodita v Xi-šimurovo vilo v gosti dva Japonca, katera sta že dalj časa bila osumljena, da sta vohuna. Ta dva Japonca je angleška policija prijela in ju zaprla. postal izdajalec. mu cela gredica teh starih zrn •vete. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. Slovenic Publishing Company 216 Weil 18th Street New York, N. Y. GLOBUS Ta kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil 7okah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN y premeru meri globus 6 lnfiev. — visok Je 10 lnteT. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, ~ 75 GA DOBE ZA — NARODA rliili^ai«^ i«w»nii ■ i. f ■ i-. i .» t ^ J.T, i, n,