Poštnina pftiim t gotovini. Leto XXII., št. 208 Ljubljana, petek S« septembfra !94tXIX Cena cent. 70 [Jpravnldtvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.A-. Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—» za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 8L 5, telefon 31-22. 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita dl provenlenza Italiana ed estera: Unione PubbHcitA Italiana S. A„ Milano Nagel sovjetske vojske s Karelske ožine močno ogrožana — Nemški prodor m Odeso nskem Železnica Leningrad-Brjanska — Hudi boji Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. sept. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodu potekajo vojne operacije še nadalje uspešno. V poslednji noči je potopilo nemško letalstvo na morju pri Thewashu dva angleška tovorna parnika s skupno 10.000 br. reg. tonami. Druga bojna letala so bombardirala pristaniške naprave ob vzhodni obali otoka. Napad nemških bojnih letal v noči na 4. septembra na letališče v Abu Sueiru ob Sueškem prekopu je bil posebno uspešen. Zadetki bomb v polno so uničili vzletišče in zažgali zaklonišča kakor tudi skladišča mu-nicije. Sovražna letala niso priletela niti podnevi niti ponoči nad Nemčijo. Vojna mornarica in letalstvo sta potopila v boju proti angleški oskrbovalni plovbi v mesecu avgustu 537.200 br. reg. ton sovražnega ladjevja. * Stockholm, 4. sept. d. Izvršujoči poslednjo ukrepe za obrambo Leningrada je sovjetsko poveljništvo odredilo naglo evakuacijo Karelske doline, toda zaradi silno naglega napredovanja finsko-nemških čet, ki so že dosegle nekdanjo finsko-sovjetsko-rusko mejo, prav tako pa tudi zaradi le-talsko-pomorske premoči, ki so si jo izvo-jevali Nemci v Finskem zalivu, je umik sovjetsko-ruskih čet sedaj skoraj že onemogočen, in je uspolo umakniti le nekaj oddelkov, ki bodo poslani v obrambo Leningrada. Tudi izven Karelske ožine so finske čete dosegle nove važne uspehe in so se zlasti na nekem mestu zelo približale železniški progi, ki t?če proti Murmansku. Nemško prodiranje proti Leningradu z zapada in juga si Vorošilov prizadeva ustaviti s protinapadi, ki pa so bili doslej na vseh točkah odbiti z velikimi izgubami za sovjetsko-ruske edinice. Dasi službeno niso potrjene informacije, po katerih so nekatere .nemške .edinice .prodrle že na razdaljo 25 km do Leningrada, je vendar gotovo, da se močni nemški oddelki nahajajo 40 km pred mestom. Sovjetska vojska se zlasti zopadno od Leningrada zelo ogorčeno upira. Na osrednjem bojišču besne zelo ogorčene borbe na črti Vjazma—Roslavlj— Brjansk. Nemške čete napadajo tu z močnimi silami v bližini reke Desne. Včeraj so nemški oddelki prodrli do Brjanska in so sovjetske čete na tem področju sedaj obkoljene s treh strani. Ostal jim je le še en izhod, po katerem sedaj skušajo dobiti novih rezerv za poslednji poizkus razbiti nemški obioč. Pred Odeso je ostal položaj v glavnem neizpremenjen. Sovjetske čete se ogorčeno branijo v zunanjih mestnih okrajih, ki jih je pričela po silovitim pripravljalnem topniškem ognju postopno okupirati nemška pehota Bern, 4. sept. d. Kakor poročajo švicarski listi iz nemških virov, smatrajo v berlinskih krogih, da je treba včerajšnje la-konično besedilo nemškega uradnega vojnega poročila, po katerem se operacije na vsej vzhoini fronti razvijajo zadovoljivo, razumeti morda na ta način, da bo v enem prihodnjih dni objavljeno podrobno poročilo o bitkah, ki so sedaj v teku. V berlinskih vojaških krogih pripominjajo, da so nemški oddelki v osrednjem odseku vzhodnega bojišča med 30. avgustom in 1. septembrom uničili 178 sovjetsko-ruskih tankov ter zaplenili 107 topov raznega kalibra. Uničevanje sovjetsko-ruskega vojnega materijala se v tem odseku nadaljuje. V berlinskih vojaških krogih tudi ne potrjujejo raznih vesti, češ, da so imeli sovjetsko-ruski napadi na osrednjem bojišču kak pozitiven uspeh. Curih, 4. sept. d. Kakor poroča berlinski dopisnik švicarskega lista »Journal de Ge-neve«, je sovjetsko poveljništvo na operacijskem področju pri Smolensku zbralo znatne sile. Prav tako so bile nove sile sovjetske vojske zbrane pri Moskvi in Kijevu. Po mnenju berlinskih vojaških krogov ni mogoče pričakovati, da bi se odločilna bitka v leningrajskem odseku izvojevala morda že v prihodnjih dneh. V berlinskih vojaških krogih pripominjajo, da se utegne Leningrad, čeprav je obkoljen, še dokaj dolgo časa držati. Bitka za Leningrad Vzhodna fronta, 4. sept. s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča: Boji, ki nimajo primera v tej vojni proti Rusiji, so v teku v odsekih železniških prog, ki drže iz Leningrada proti jugu v Srnolensk in proti jugovzhodu v Moskvo. Maršal Vorošilov se ustavlja napadalcem z lastnimi četami in z milieo v okolici Leningrada, razen tega pa je zbral proti nemškim silam, ki pritiskajo proti vzhodu, da bi obkrožile čim večje področje okoli bivše prestolnice, ogromne množice čet in topništva v nadi, da bo oslabil položaj nemških čet na jugu mesta, kjer so v resnici bili doseženi tako važni uspehi, da je pričakovati zlom odpora sovjetskih čet. Bitka za Leningiad se ne bo zaključila samo z osvojitvijo mesta in z razširitvijo zvez na sever in na jug, marveč z novim nepopravljivim porazom vojske Vorošilova, ki je prišla v klešče na vzhodu železniške proge Leningrad—Moskva. Boji, ki se razvijajo na leningrajskem bojišču, so zelo krvavi. Nemško topništvo obstreljuje ve- Helsinki = BetoierjU v Kim^tenj Loga Leningrad : °TrotU Cudovoe 1^== Per nov ^^ o — 1 i ' < _ ) J^VisniVoloček Valk \ aOstrov =[ j * vi ri^Ostaskov V^ / /Opočka f {no Rositen V > J To~p.r r\ • ^5ebei <* Vel. Luki Nevel Vero A \ e\>etJ«i ' '----x \ n • l l Nev \ \Dv»r»»k / a Veli i „ , „ . Polock Y L,- Porf« ° » ^ eDetmdov M84?3 Malojaroslavec r V ..a i i j Medinj® ° Podolsk c Glubokoiea ; .lV »Lepel Srnolensk - j— Medinj Kaluga ! <4> Molodečno > Orisov Oorki SvU;«;« ® MjtiiUvIj^ \ Joljov fMogtlev^ Roslavlj J ? Kričev V_Brjansk M sledico, da je nastal hud spor med Angleži ;n Rusi na eni ter zastopniki emigrantih v'ad v Londonu na 4rugi strani. Po informacijah berlinskih krogov je bila moskovska konferenca odgodena prav zaradi tega spora. Konferenca bo, kakor kaže, v kratkem, a na njej bode razpravljali le o angleških dobavah Rusiji, ne pa tudi o splošnih političnih vprašanjih, kakor je bilo prvotno v načrtu. To omejitev programa je pripisati okoliščin', da je sovjetska vlada hotela na moskovski konferenci doseči potrditev svojih revindikacij glede oblasti ali vsaj protekto-rata nad večjim delom Evrope, predvsem pa nad slovanskimi deželami. Tako se naj bi obnovilo vseslovanstvo, kar pa je vznemirilo emigrantski vladi Poljske in Jugoslavije, medtem ko se je dr. Beneš, kakor kaže, odločil za to. da pristane na ruske la-črte. Zastopniki omenjenih dveh vlad so zahtevali od londonske vlade zaščito pred ruskimi zahtevami. Eden si sedaj na vse načine prizadeva, da bi dosegel, kakor ugotavljajo berlinski krog;, nekak kompromis, čeprav bi bil "e taktičnega značaja. Izven dvoma je, befle-ži snočnji »Lokalanzeiger«, da je angleška vlada sprejela prav točne obveznosti napram Moskvi. Svečanost francoskih prostovoljcev Pariz, 4. sept d. Včerai je bila francoski prostovoljski legiji, ki odhaja na vzhodno fronto izročena modro-belo-rdeča zastava. Pri svečanosti ;e govoril predsednik orga-n;zacijskega odbora legije Deloncle na dvorišču prostovcljniŠke vojašnice v Versail-lesu. Zastava francoske prostovoljske legije nosi na sredi z zlatimi črkami vtkane besede t>Čast in zvestoba«. Poveljnik francoskih prostovoljcev polkovnik Ducroe je zastavo sprejel iz rok Delonclea s prisego, da se bo zanjo do zadnjega borili. Deloncle je v svojem govoru 'zjavil. naj se zastava francoskih prostovofl ;cev na vzhodni fronti vije poleg nemških zastav kot simbol zedinjenja dveh velikih narodov v borbi proti boljševizmu. Med častnimi gesti, ki so se udeležil' sivečanosti, je bil tudi nemški veleposlanik Otto Abetz. Ukinitev gvatemalsldli konzulatov v Nema ji Berlin, 4. siept. a Listi objavljajo s" poudarkom vesit, da je nemška vlada odtegnila1 eksekvatur konzulom južnoameriške republike Guatemale. Učinkoviti letalski napadi na Tobruk in Marsa Matriuh Obstreljevanje letališča v Sidi el Baraniju — Bombardiranje oporišč na Malti - Topniško obstreljevanje pri Tobruku Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 4. septembra naslednje 457. vojno poročilo: Kr. letalstvo je včeraj nadaljevalo svoje pogumne in učinkovite polete ter povzročilo sovražniku znatno škodo in izgube. Bombniki so bomba rdirab z bombami težkega kalibra pristaniške naprave v Tobruku ter utrdbe, avtomobilska sredstva in baterije pri Marsa Matrucbu. Lovski oddelki so v strmoglavem poletu pri Srdi el Baraniju napadli močne skupine mehaniziranih čet ter skladišča. Pri tem je bilo zažgano mnogo avtomobilov raznih tipov ter povzročene razne eksplozije. Na letališču v Sidi el Baraniju so naši lovci s strojnicami obstreljevali mnogoštevilna britanska letala na zemlji Polagoma so se spustili v boj s sovražnimi letalskimi silami, pri čemer so naši vrli letalci sestrelili 18 nasprotnih letal, ki so se v plamenih zrušila na zemljo. V tej sijajni akciji se je posebno odlikovala skupina lovcev pod poveljstvom polkovnika pilota Marija Benzana. Drugi letalski oddelki, bombniki in str-moglavci so preteklo noč nastopili proti sovražnim oporiščem na Malti. Pri tem so bili zadeti važni cilji- V La Valletti je bil zadet v polno z bombo velikega kalibra neki parnik, ki se je vnel. Tri letala se niso vrnila z omenjenih poletov. Na kopninski fronti je bilo pri Tobruku živahno topniško delovanje. Nasprotnik je izvršil polet nad Derno; pri tem je bilo usmrčenih nekaj oseb iz muslimanskega dela prebivalstva ter povzročena škoda na zasebnih poslopjih. Iz Vzhodne Afrike ni javiti nič posebne- 83" Siloviti letalski napadi na Tobruk Berlin, 4. sept d. Pri že javljenem letalskem napadu na Tobruk v noči na sredo so letala vrgla več tisoč kilogramov rušilnih bomb na tamkajšnje pristaniške naprave, postojanke protiletalskega topništva ter na vojaška bivališča. Kakor javljajo davi s pristojne nemške vojaške strani, so piloti opazovali mnogoštevilne požare. O že objavljenem letalskem napadu na Tobruk v ponedeljek se doznavajo še naslednje podrobnosti: Nemška in italijanska borbena letala so star tal a v spremstvu lovskega letalstva za napad na vojaško-važne cilje v Tobruku. Letala so se po dveh urah vrnila z vestmi o prav dobrih rezultatih. Z bombami je bila zadeta topniška postojanka jugovzhodno od Uadi Chesime, razen tega pa je bilo pognano v zrak municijsko skladišče. Pri trdnjavi Peronn so bile z bombam: težkega kalibra bombardirane postojanke protiletalskega topništva. Nadalje so bila zadeta vojaška šotorišča pri Uadi Auia, kjer so nemški in italijanski bombniki odvrgli več tisoč kilogramov rušilnih bomb. Odklonjene angleške ponudbe New Vork, 4. sept. d. Ameriški listi poročajo iz Rima, da so italijanske posadke v Abesiniji odločno odbile britanske ponudbe, naj bi se vdale. Odgovor italijanskih posadk se je glasil, da se bodo borile do zadnjega moža. Upravna avtonomija Besarabije in Eukovlne Obe pokrajini, ki jima bosta načelovala posebna guvernerja, bosta tudi v finančnem pogledu samostojni Bukarešta, 4. sept s. S posebnim zakonskim dekretom je biLa odrejena nova upravna orgajrzacija Besarabije in Bukovine. Obe deželi bosta upravno avtonomni. Podrejeni bosta neposredno maršalu Antonesu, ki bo imenovali v vsaki po enega guverner- j ja. Guverner bo kontroliral delovanje vse- ' ga upravnega osebja, izdajal odredbe in pravilnike ter bo odgovoren za javni red v deželi. Na razpolago mu bosta vojaštvo in policija. Obe deželi bosta ;meli tudi samostojna proračuna Dohodki se bodo zbirali na osnovi običajnega državnega, direktnega in indirektnega obdavčenja. Poleg tega bo država prispevala za vzdrževanje uprave in javna dela v obeh pokrajinah. Bukovina bo razdeljena na šest. BesarabJja na deset pokrajin. GLavni mesti obeh dežel bosta Črnovice in Kišinjev. Pokrajinam bodo na-čelovali prefekti, ki bodo imenovani iz vrst akademsko naobraženih uradnikov ali v:£jih oficirjev. Tudi župane bo imenoval maršal Antonescu. Smatrali se bodo za državne uradnike. Vlada bo imela vsak mesec posebno sejo. na kateri bo obravnavala re-sarabake in bukovinske zadeve. Teh sej se bosta redno udeleževala tudi oba guvernerja. Vsak minister bo moral enkrat na mesec v spremstvu guvernerja obiskat1 obe deželi ter proučiti ukrepe, ki bi jih bilo treba izdati za razvoj gospodarskega in socialnega življenja v obeh deželah. Bukarešta, 4. sept. s. S posebnim odlokom je bilo urejeno vprašanje državljan- stva in držaN^ljanskih pravic v Besarabiji in Bukovini. Za rumunske državljane se smatrajo oni, ki so imel? te pravice dne 28. junija 1. 1940, ali pa so bili rojeni po tem roku kot otroci mmunskih ali neznanih staršev in so se v trenutku ponovne okupacije dežele nahajali na njenem ozemlju. Za rumunske državljane se ne bodo smatrali: 1. Oni, k: so po 28. juniju 1. 1940 zahtevali, da se vrnejo na področje Bukovine in Besarabije. ki sta bili tedaj pod boljševiško oblastjo, čeprav so prej živeli v drugih ru-munskih pokrajinah; 2. Oni, ki so zapustili bukovinsko ali besarabsko ozemlje ob prihedu romunskih čet; 3. Oni, ki so zagrešili kakršnoko')' sovražno dejanje proti ru-munsikemu prebivalstvu ali vojakom v trenutku evakuacije obeh dežel v lanskem juniju. S posebnim odlokom je bila vsa rumun-ska zakonodaja spet razširjena na Besara-bijo in Bukovino. Vsi Židje v obeh deželah so bili razlaščen1 Njihova imetja se bodo razdelila med rumunske državljane Za razdeljevanje posestev bo skrbel poseben urad za rumunizacijo obeh dežel. Dr. Clodius v Bukarešti Bukarešta, 4. sept. d. Namestnik predsednika vlade prof. Mihael Antonescu je včeraj sprejel načelnika nemške gospodarske misije dr. Clodiusa. Sovjetska nevarnost in Japonska Organizacija sistematske letalske službe med Ameriko in Rusijo bi pomenila novo ogražanje japonskih interesov Tokio, 4. sept. (Domei) List »Japan Times and Advertiser« piše pod naslovom »Veliki severni krog«, da zaslužijo vso pozornost možnosti bodočmh nevarnosti na severu, ki so se odkrile ob zadnjem poletu dveh sovjetsko-ruskih letal preko Berin-škega morja na ameriško celino. Vse one japonske oblasti, ki jim je poverjena obramba Japonske bodo morale v bodoče smatrati kot problem prvovrstne važnosti poizkus organizacije kakršne koli sistematske letalske službe med ameriško in azijsko celino. Ta problem je po svojem pomenu med prvimi mednarodnimi problemi List ugotavlja nato. da bodo slične demonstracije, kakor je bil ta zadnji sovjetsko-ruski polet v Ameriko in nazaj, le še bolj pritegnile pozornost Japonske na važnost letalskih zvez med Ameriko in Azijo. List opozarja na dejstvo, da je ob-koljevanje Japonske z južne in zapadne strani danes vsakomur očitna stvar in je Japonska proti temu tudi že nastopila, toda sedaj mora vso svojo pozornost posvetiti tudi severu, ki utegne postati skrajno važen glede naglega razvoja letalske transportne službe med Aljasko v Ameriki in Kamčatko v sovjetski Sibiriji. V preteklosti je bila Japonska s severa zavarovana, ker arktične klimatske razmere na tem področju niso dovoljevale kakih letalskih podvigov, tako da je bila s te strani deležna nekake naravne zaščite, zadnji sovjetski poleti preko tega področja pa so pokazali, da te naravne zaščite danes ni več. ker neugodne vremenske razmere iir mraz ne morejo preprečiti letalom, da ne bi mogla igrati svoje vloge na tem področju. VPashington, 4. sept. Vojno ministrstvo je objavilo, da je sovjetska misija, v kate- ri je 47 ljudi, prispela z letali? na Aljasko. Sestavljena je iz samih tehnikov, ki bodo v Zedinjeiih državah proučevali ameriške metode pri gradnji letal. Sedem ruskih oficirjev in d;plomatov je prispelo nepričakovano v San Diego v Kaliforniji, kjer so se pričeli pogajati s predsednikom družbe »Consolidated Aircraft« za dobavo bombnikov z vePkim akcijskim radijem. Demanti o sestanku Konoja z Rooseveltom Tokio, 4. sept u. Zastopnik vlade je izjavil, da mu ni nič znanega o nameri Konoja, da bi se sestal z Rooseveltom na Pacifiškem oceanu. Dejal je, da bi bila taka vest vse preveč dramatična, tako da bi jo bilo mogoče objaviti le pod velikimi naslovi na prvih straneh listov. Angleške intrige v Afganistanu Tokio, 4 sept. s. List »Hoki« poudarja, da se angleška nenasitnost, ki jo podpirajo Zedinjene države, sedaj usmerja proti afganistanskim mejam. Pri tem se poslužuje stare pretveze, da hoče onemogočiti nemške spletke v notranjosti Afganistana. L;st se spominja prejšnjih razbojniških akcij Angloameričanov ter poudarja, da spadajo Afganistana' med azijska plemena in zato v območje bodočega azijskega reda. List zaključuje, da je treba pazljivo opazovati angleške manevre v tem odseku. iN SEKIRA J TE V „ JUTRU"! Fronta štirih narodov Tovorni promet med Italijo in Hrvatsko Dopisnik tržaškega »Piccola« poroča iz Berlina: Ozemlje, ki leži v velikem ovinku južnega toka Dnjepra je sedaj zasedeno po vojskah štirih narodov . Lahko se reče, da se tu bojujejo štirje narodi proti Sovjetski zvezi, kajti v zavezniških vrstah stoje to-variško ramo ob rami Nemci, Madžari, Ru-muni in Italijani. Slednji so ravno te dni odbili silovit protinapad rdeče vojske, ki je hotela znova prekoračiti Dnjeper. Razen tega sodelujejo italijanske čete pri očiščevanju zapadnega Dnjeprovega brega. V tem pasu, ki je bil pred kratkim osvojen, so še vedno posamezne skupine ruskih vojakov, ki jih je treba premagati. Vojaki raznih narodov se razlikujejo med seboj manj po govorici, kakor po različni barvi svojih uniform. Nemci so oblečeni v želez-nozeleno, Rumuni v travnato-zeleno, madžarska barva je zelenkasta, italijanska pa sivozelena. Tudi po šlemih se razlikujejo razni narodi: Madžari imajo enaka jeklena pokrivala kakor Nemci Rumuni nosijo večje in širše sleme od nemških, ki so pobarvani modrikasto, iti Iijanski šlem 'je manjši in elegantnejši. Dopisnik propagandne družbe je posetil mednarodne odseke na dnjeprski fronti ter je odnesel od tam odlične vtise. Govoril je z vojaki vseh narodnosti. Srečal se tam tudi vojaka iz Turina ter navaja nekoliko sočnih stavkov iz razgovora z njim. Ta Turinec je Tino Salvieri. po poklicu mehanik, strasten ljubitelj motorjev V mirni dobi je bil šofer pri neki prevozni tvrdki v goratem delu Piemonta. Danes vodi proti boljševikom težek topniški traktor. J Boieval se je že proti komunistom v Špa- I niji ter se je udeležil osvojitve Bilbaa. V • Sofija, 4. sept. u. Na seji parlamentarne večine sobranja sta podala min. predsednik Fiitov in zunanji minister Popov obširno poročilo' o zunanjem :n notranjem političnem položaju Bolgarije. Filov je med drugim na-glasil, da je vlada podvzela vse ukrepe v obrambo vrhovnih interesov države v sedanjih zgodovinskih časih, ko si siili osi v hudi borbi proti plutokrac-'ji in komunizmu prizadevata doseči zmago. Poudaril je, da se stališče Bolgarije glede na sedanji mednarodni položaj v ničemer ni spremenile«. Bolgarija bo ostala ob strani osi in bo sodelovala pri izgradnji nove Evrope in novega reda. O notranjih političnih vprašanjih je še posebej govoril notranji minister Gabrov-aki. Sedanja bolgarska vlada se pred nobeno oviro ne bo ustavila, je dejal. Izdala bo vrsto novih zakonodajnih odredb za obrambo bolgarskih nacionalnih :nteresev. Ti ukrepi bodo tudi izrednega značaja, če se bo delovanje protidržavnih elementov nadaljevalo Ti elementi bodo v vsakem primeru onemogočeni. Minister je naglasi!, da se bih glavni vod:tel;i komunističnega gibanja v Bdlgariji, k' so bili iz Moskve podpirani, že identificirani in aret*rani. Minister je obrazložil tudi spremembe zakona o obrambi države, ki je bili predložen sobranju v razpravo. Ekspoze zunanjega ministra Sofija, 4 sept. s. Sinoči je bil objavljen službeni komunike o zunanjepolitičnem ekspozeju zunanjega ministra Popova na seji parlamentarne večine sobranja. Popov je naglasi!, da je zunanjepolitični položaj dežele dober in da ni razlogov, spričo katerih bi se bolgarski narod vznemirjal. Po- Pričenši z dne 31. avgusta t.l. dalje izostane ob nedeljah in praznikih na progi Metlika-Ljubljana izletniški vlak 9222, ki je odhajal iz Metlike ob 18.31 in dospel v Ljubljano ob 22.30. Mesto tega pa vozi ob istih dneh na progi Metlika — Novo mesto in dalje do Ljubljane potniški vlak 9218 z odhodom iz Metlike ob 16.28. V svrho razbremenitve tega vlaka, ki je zlasti na progi od Trebnjega do Ljubljane vedno prezaseden, vozi pričenši z dnem 31. avg. ob nedeljah in praznikih na progi 2e 600.000 kg dobrega krompirja je prehranjevalni odbor doslej Ljubljančanom preskrbeli ter ga je preskrbovalni urad oddal prebivalstvu po najnižjih cenah in s tem zadržal draginjo tega najvažnejšega živila Da bo pa Ljubljana tudi prihodnjo zimo in do nove letine dobro založena z I zdravim ;n poceni krompirjem, bc ta akcija še razširjena s preskrbo še večje količine krompirja, ki naj bi skušala kriti vso potrebo ljubljanskega prebivalstva. Ker je pa treba založiti vse prebivalstvo s krompirjem do kraja meseca maja in ie za to množino krompirja na razpolago premalo primernih skladišč in kleti, namerava mestni preskrbovalni urad razdeliti interesentom krompir s posredovanjem za to določenih trgovcev še jeseni, da bodo sami spravilli krompir v svoje kleti. Da pa preskrbovalni urad lahko o pravem času nabavi dosti krompirja, je treba takoj zbrat- podatke, koliko krompirja prebivalstvo potrebuje. Zato mestni preskrbovalni urad vabi vse one družinske glavarje, ki niso sami pridelali dosti krompirja ali si ga niso že zagotovili, naj naznan;jo pri svojem trgovcu, kjer dobivajo živilske karte, koliko krompirja bodo potrebovali, da bodo z njim založeni do nove letine. Na četrtinko pole papirja naj napišejo ime m priimek ter stanovanje družinskega glavarja, število družinskih članov in potrebo krompirja. Zaradi pravične in pravilne razdelitve naj pa naznanjajo resnično potrebo krompirja. Prijav naj ne vlagajo oni, ki sami pridelajo krompir, in tudi ne oni, ki se bodo lahko sami založili s krompirjem. Da pa množina krompirja, k; naj jo nabavi mestni preskrbovalni urad, ne bo prevelika ter jo bo mogoče tudi v resnici preskrbeti, naj si sedanji vojni se je že bojeval v severni Afriki, kjer je bil ranjen in se je dalje časa zdravil v Italiji. Komaj je okreval se je dobrovoljno javil na rusko fronto. Salvieri izhaja iz družine sedmih sinov, izmed katerih so štirje pod orožjem. Eden izmed njih je padel na polju slave v AbesinijL Salvieri pripoveduje, da je že v bojih na Španskem spoznal silno divjost komunistov, pravi pa, da so Rusi še neprimerno hujši kakor Spanci. »To niso več vojaki, ampak podivjane gorile.« Poročevalec je nadalje govoril z Madžarom Lazarjem Horedyem, poveljnikom lahke baterije protiletalskega topništva. Mož je že precej star, saj je služil že v prvi svetovni vojni, kar ga pa ni oviralo, da ne bi z veseljem krenil v boj proti komunistom. Po svetovni vojni je namreč preizkusil v Munkačevem strahovlado Bele Kuna. Tretji vojak, s katerim se je dopisnik besedoval, je rumunski kmet Miha Coles-cu iz Besarabije Ta je posebnon gorak boljševikom in pravi: Sedaj osvajamo to, kar so nam ukradli. Mi Besarabci smo čutili bolj kakor drugi Rumuni imperialistično grožnjo Sovjetske zveze in smo bili žrtve njihove zasedbe skoraj dve leti. Be-sarabski kmetje niso mogli nikoli razumeti, da se je naša vlada lahko razumela z Moskvo Kaj se je zgodilo v politiki naše države, ne vem, čutim pa, da veje v Rumuni j i nov in zdrav veter. Rumunski vojak Colescu je prepričan, da se sovjetske čete ne bodo mogle dolgo ustavljati pritisku zaveznikov in ponosno zaupa veliko skrivnost: Drevj poide moj bataljon v napad. Colescu je vojak udarnega bataljona rumunske vojske trebno pa je, da ostane narod složen in trden ter da odločno očuv3 svoje narodno edinstvo. Večina sobranja bo imela danes še eno sejo. Sestanek sobranja Sofija, 4. sept. d. Včeraj dopoldne je imelo sobranje kratko sejo, na kateri so razpravljali o nekaterih notranjepolitičnih ukrepih. Izredno zasedanje sobranja bo trajalo menda največ pet dni. V splošnem pričakujejo na tem zasedanju važen govor notranjega ministra Gabrovskega, ki bo obrazložil vladni načrt zakona o zaščiti države. Ta zakonski načrt, ki bo sobranju predložen v odobritev določa v prvi vrsti naslednje ukrepe za zaščito države: 1. vsak atentat proti predstavniku kake narodne manjšine se kaznuje s smrtjo. 2. Vsak atentat proti častniku, podčastniku ali vojaku bolgarske, bodisi zavezniške ali prijateljske vojske se kaznuje s smrtjo. 3. Subverzivna dejanja se kaznujejo z dosmrtno ječo ali smrtjo. 4. Za poslušanje prepovedanih radijskih oddaj je določena ječa do 5 let, odnosno globa pol milijona levov. Admiral Raeder v Sofiji Sofija, 4. sept (DNB) V sredo je bil nemški veliki admiral dr. S. C. Raeder v avdienci pri bolgarskem kralju Borisu III. Naknadno je bil veliki admiral gost na kosilu por kralju Borisu v manjšem krogu, v katerem so billi navzoči tud bolgarski knez Ciril, nemški poslanik Beckerle, min. predsednik prof. Bogdan Filov, admiral Schu-sfcer, vojni minister Daskallov in druge osebnosti. Trebnje na Dol. — Ljubljana vlak 9218 ▼ dveh delih in sicer tako, da odpelje prvi del iz Trebnjega ob 18.33 min., kateremu sledi kot drugi del vlak, ki vozi že od Kar-lovca oziroma Metlike za Ljubljano. Z istim dnem odpade tudi na postaji Grosuplje priklopljanje kočevske garniture ob nedeljah in praznikih novomeškemu vlaku 9218, ter vozi kočevski vlak iz Grosuplja samostojno do Ljubljane in sicer z odhodom iz Grosupljega ob 19 30. vsak sam skuša zagotoviti vsaj večji del potrebnega krompirja. Samo, če mu to ne bi uspelo, naj viloži prijavo s prošnjo za dodelitev krompirja do 11. t. m. pri tistem trgovccu, kjer je dobil živilsko nakaznica. Civilne zavodne družine in gostinski obrati pa naj vlože prijave tudi do 11. septembra neposredno na mestnem preskrbo-vailnem uradu v II. nadstropju Mestnega doma v sobi št. 3. Opozarjamo vse prebivalstvo, naj so — kolikor je mogoče — vsak sam o pravem času zailoži s krompirjem za vso zimo, edino tisti, ki si ne morejo drugače pomagati, naj pa pri svojih trgovcih vlože prošnjo, da ga jim poceni preskrbi mestni preskrbovalni urad. Dolga pot v domovino Zagreb, 4. sept. s. Skozi Zagreb so se včeraj peljale žene članov finskega diplomatskega osebja, ki je bilo akreditirano v Sovjetski Rusiji. Potovale so preko Turčije, Bolgarije in Srbije. Iz Zagreba potujejo preko Nemčije in Švedske v domovino. 2e sedem tednov preživljajo v železniškem vagonu, kjer so čakale, da so se izvršile formalnosrti glede izmenjave ruskih in finskih diplomatov. Na zagrebškem kolodvoru sta jih pozdravila tajnik finskega konzulata in tajnik hrvatskega zunanjega ministrstva. Podržavljenje hrvatskih podjetij Zagreb, 4. sept. d. Hrvatska vlada je objavila odlok, ki daje pravico razlastitve vsakega podjetja na ozemlju Hrvatske, če-gar posest smatra vlada za potrebno z nacionalnih vidikov. Ob vstopu v tretje leto evropske vojne Berlin, 4. sept. d. V članku, ki ga objavlja za drugo obletnico izbruha sedanje vojne, piše »Volkischer Beobachter« med dru-j gim: { Ta vojna, ki jo je izzvala Velika Brita-i nija, bi marala uničiti vse, kar je zgradil nemški narod za obrambo proti svojim nasprotnikom. V pregledu razpleta vojne ugotavlja nato list, da se nemški narod ne sme samo veseliti zmag, ki so bile doslej že izvoje-j vane, marveč se mora zavedati, da je Nem-I čija zapletena v revolucionarno vojno, ki i bo prinesla odločitve za več nadaljnjih j rodov. i »Berliner Lokalanzeiger« piše v članku, i v katerem podaja pregled položaja za dru-! go obletnico pričetka vojne, med drugim: ! Spominjaj mo se, da smo zapleteni v to-! talno svetovno vojno, ki so jo znali naši sovražniki po malem vse bolj razširiti, izkoriščajoč njen nepomembni pričetek. Žrtve angleških letalskih napadov Berlin, 4. sept. Iz pooblaščenega vira se je snoči zvedelo, da znaša število žrtev med civilnim prebivalstvom v Nemčiji, ki so jih povzročila angleška letala s svojimi napadi, sedaj skupno 3.853 mrtvih in 9.455 ranjenih. Kakor znano, je bilo v Angliji pri nemških letalskih napadih 40.000 ljudi ubitih in nad 50.000 ranjenih. Kako majhni so uspehi angleških letalskih sil je razvidno tudi iz dejstva, da je bilo v Nemčiji pred vojno na leto 7.600 smrtnih nesreč na cestah. Norveško železo za Nemčijo Stockholm, 4. sept. d. Kakor poročajo tukajšnji listi, je bil med nemškimi in norveškimi oblastmi dosežen sporazum, po katerem bo smela Nemčija zbrati na Norveškem velike množine železa in drugih kovin, in bodo odposlane v Nemčijo. V zameno bo Nemčija dala Norveški večje količine žita in drugih poljedelskih poizvodov. V Nemčijo bo izvoženih za približno 3000 ton raznih kovinastih predmetov. Ameriška intervencija v Evropi nemogoča Bern, 4. sept. s. Kakor vse kaže, Churchill in Roosevelt na svojem sestanku na Atlantiku nista našla pravega načina, kako naj bi se os premagala. Zato je bil v Washingtonu razpisan poseben natečaj. Kakor poročajo »Basler Nachrichten« sta prva dva odgovora na zastavljena vprašanja že znana. Tako so državni podtajnik angleškega letalskega ministrstva Herold Balfour in bivši kolonialni minister Mac Donald in sedaj še komisar v Kanadi izjavili, da bi bilo treba dežele osi napadati z velikim številom letal in razdejati njihova mesta. Proti tej teoriji pa sta se odločno oglasila general Wavell in njegov naslednjik na Bližnjem vzhodu general Auchinleck, ki smatra, da bi bilo treba os prisiliti h kapitulaciji z ofenzivo zavezniških vojsk na bojnem polju. Ta odgovor obeh generalov je imel očitno namen, pripraviti Zedinjene države do tega, da bi poslale poseben ekspedigijski zbor v Evropo, toda za enkrat je to nemogoče, pravi švicarski list, ker Roosevelt ni pooblaščen pošiljati ameriške vojske z ameriškega kontinenta, na kar mora pristati kongres, kar se pa zelo verjetno sedaj ne bi zlepa zgodilo. Razen tega tudi nima na razpolago dovolj vojnih in tovornih ladij za izvedbo takega načrta. 2e same priprave za ameriško intervencijo bi glede na to trajale najmanj dve leti. Ogromno povečanje davkov v Ameriki Washington, 4. sept n. V senatu se je včeraj pričela razprava o novih davkih. Načrt zakona o novih davkih pomeni največjo državno obremenitev, kar jih je kdaj bilo v Zedinjenih državah. Državni dohodki naj bi se z zvišanimi davki povišali najmanj za 3.7 -milijarde dolarjev. Splošni državni dohodki naj bi se povečali na 13.3 milijarde dolarjev na leto. Finančni odbor senata se je izrazil za načrt j novih davkih. Gospodarska posvetovanja v Parizu Pariz, 4. sept. d. Pod predsedstvom francoskega ministra za gospodarstvo in finance so se v Parizu sestali na posebno gospodarsko konferenco vsd krajevni prof akti in gospodarski poverjeniki zasedenega dela Francije. Na konferenci so sodelovali tudi še francoski notranji minister Pucheu, državni tajnik za promet Berthedot in državni tajnik za industrijsko proizvodnjo Le-hideux. Na konferenci so se v prvi vršiti obravnavala vprašanja stabilizacije cen in prehrane prebivalstva. Obsodbe komunističnih agitatorjev v Franciji Lyon, 4. sept. s. Poseben odsek vojaškega sodišča v Lyonu, ki se bavi z zadevami komunistične propagande, je o priliki svoje prve razprave obsodil dva obtoženca na 10, tri nadaljnje pa na 5 let ječa V drugem procesu so bili štirje komunisti obsojeni na 5 let ječe. V Casablanci je vojaško sodišče obsodilo nekega angleškega državljana na 6 mesecev zapora in 1000 frankov globe, ker je v juniju skušaj s protidržavno propagando vplivati neugodno na razpoloženje maroškega prebivalstva. Oskrba Grčije pozimi Atene, 4. sept. & Grška vlada je imela daljšo sejo pod vodstvom ministrskega predsednika Zolekoglua. Seje se je udeležili tudi atenski župan. Razpravljali so o oskrbi dežele v bližnji zimi . Zaposlitev hrvatskih delavcev v Nemčiji Zagreb, 4. sept d. Glede zaposlitve hrvatskih delavcev v Nemčiji objavljajo s pristojnega mesta, da je odšlo na delo v Nemčijo od ustanovitve nezavisne države Hrvatske pa do konca avgusta 46.291 hrvatskih delavcev. Največ je bilo rudarjev, ki jih je odšlo v Nemčijo 13.056. Poljedel-skih delavcev je bilo zaposlenih v Nemčiji 10.723, gozdnih delavcev nad 3000, kovinarjev 2500, dočim je bilo pri gradbenih delih zaposleno 1600 delavcev. Razen moških delavcev je našlo dela v Nemčiji tudi približno 5000 hrvatskih delavk. Italijanske državne železnice so sredi avgusta uvedle tovorni promet s Hrvatsko in v tranzitu preko italijansko-hrvatskih obmejnih postaj Bubnjarci in Plase-Crikve-nica. Železniška uprava je ob tej priliki izdala določbe o pogojih za prevoz blaga in določbe za plačilo tovornin. V prometu med italijanskimi železniškimi postajami (kakor tudi postajami v Ljubljanski pokrajini ter v Reški pokrajini) na eni strani ter hrvatskimi postajami in postajami v drugih državah v tranzitu preko Hrvatske, velja mednarodni sporazum o železniškem blagovnem prometu od 23. novembra 1933 z dodatnimi določbami. Pri tem pa je treba upoštevati nekatere posebne predpise. Pošiljke se sprejemajo, kolikor to dovoljujejo prometne razmere. Oddajo se z mednarodnimi tovornimi listi. Vpisi v tovorne liste in priloge morajo biti pri pošiljkah iz Italije v Hrvatsko v italijanskem jeziku (pri pošiljkah iz Ljubljanske pokrajine je dopusten tudi slovenski jezik), pri pošiljkah iz Hrvatske v Italijo pa v hrvatskem jeziku z italijanskim ali nemškim prevodom i pisanim v latinici). Sprejemajo se vagonske in komadne pošiljke ter brze vagonske pošiljke. Zahteva, da se pošiljka prepelje z osebnimi ali brzo-vlaki, je dopustna samo na italijanskih progah v relaciji z obmejnimi postajami Postojna in Reka. Povzetja ln predujmi so izključeni. Pošiljatelj mora predpisati prehodno postajo, železniška uprava pa sme staviti za sprejem pošiljke pogoj, da se pošiljka prepelje po določeni progi. Ne glede na predpis proge se pošiljka lahko prepelje po drugi poti. Prevoznine se računajo po italijanski odnosno hrvatski lokalni tarifi do odnosno od obmejnih prehodnih postaj. Za pošiljke med hrvatskimi postajami ter postajami Reka-Sušak in Bakar se na italijanskem in hrvatskem delu proge računa lokalna luška tarifa bivših jugoslovanskih železnic. V vsaki smeri mora prevoznino za italijanski del proge in postranske stroške plačati pošiljatelj odnosno sprejemnik na Hrvatskem. Znatno povišanje železniške tarife na Hrvatskem Iz Zagreba poročajo, da so bile s 1. septembrom železniške tarife v potniškem in blagovnem proletom linearno povišane za 50%. Od povišanja so izključene le pošiljke moke, pšenice in koruze. Na konferenci, ki je Dila ob koncu avgusta v Zagrebu med predstavniki železniške uprave in gospodarskih krogov so predstavniki gospodarstva sicer ugovarjali tako občutnemu povišanju tarife, predstavniki železniške uprave pa so poudarjali, da je to povišanje le začasno in bo veljalo, dokler ne bo izvršena preklasifikacija blaga. Povišanje tarife je nujno potrebno zaradi podražitve premoga in ostalega obratnega materijala ter delavskih mezd. Obnovljen železniški most pri Brodil Te dni je bil vzpostavljen železniški promet med Slavonijo in Bosno preko obnovljenega železniškega mostu pri Bosanskem Brodu. Most je v aprilu porušila bivša jugoslovanska vojska. Od stare mostne konstrukcije je bilo mogoče uporabiti le polo-j vico. Dela za popravilo mostu so se pričela v juniju. Zagrebška železniška direkcija je najprej popravila porušene kame-nite stebre, med tem ko je nemška železniška uprava stavila na razpolago plavajoče žerjave in ostale gradbene pripomočke. Tvornica vagonov v Brodu je popravila in montirala ostanke stare železne konstrukcije, tvrdka Siemens Bau-Union pa je montirala novo železno konstrukcijo. Sodelovanje med hrvatsko m nemško železniško upravo je omogočilo, da so most obnovili v razmeroma kratkem času. Obnova mostu je zlasti važna za prevoz premoga in železne rude iz Bosne in za prevoz živil v Bosno. Bosanski premogovniki so imeli doslej težkoče pri vnovčenju premoga, ker premoga ni bilo mogoče prepeljati v ostaio Hrvatsko, kjer je nujno potreben. Hrvatska železniška uprava se nadalje prizadeva, da čim prej dokonča dela pri obnovi mostu preko Drave, ki bo olajšal promet med Hrvatsko in Madžarsko. Urad za usmeritev tovorov v Zagrebu Da bi st pri prometu med Hrvatsko m Nemčijo čim bolj racionalno izkoristila prevozna sredstva in bi se pravilno uporabljala, so nemške državne železnice pri svojem generalnem zastopstvu za Hrvatsko v Zagrebu ustanovile poseben urad za usmeritev tovorov, pri katerem je zastopana tudi nemška rečna plovba. Nemške državne železnice smatrajo, da ne more biti posamezniku prepuščeno. kakšno prevozno sredstvo si izbere za prevoz, s posebnim ozirom na možnost prevoza pr vodni poti. Novo ustanovljeni urad v Zagrebu ima nalogo vse tovore in komadne pošiljke v Nemčijo v teži preko 2000 kg tako usmeriti. da se bo železniški in rečni vozni park čim bolj racionalno izkoristil. Nemški uvoznik mora prevoz blaga iz Hrvatske prijavit' pri uradu za usmeritev tovorov v Beriin, ki nato izda prevozne dovoljenje. To dovofl jenje, v katerem je predpisan način prevoza (po železnici, po vodni pot; ali kombinirano) pošlje nemški prevoznik hrvatskemu izvozniku, k; mora te dovoljenje s tovornim listom predložiti uradu za usmeritev tovorov v Zagrebu. Hrvatske železniške postaje odslej ne bodo prevzemale pošiljk za Nemčijo ali preko Nemčije za druge države, če tovorni list ne bo potrjen od omenjenega urada. Brez prevoznega dovoljenja se sme poslati samo hitro pokvarljivo blago (meso, perutnina jajca, sadje). 28.000 t Čeprav je zlato v večini evropskih držav že več ali manj izločeno kot osnova valut in se tudi v ostalem svetu opaža, da izgublja vedno bolj svojo vlogo v gospodarstvu in denarnem prometu, je vendar lani svetovna produkcija zlata ponovno narasla in je dosegla obseg, kakršen še ni bil zabeležen v svetovni zgodovini. O tem prinaša zanimive podatke letno poročilo Banke za mednarodna plačila v Baslu, ki ugotavlja med drugim naslednje: Za svetovno gospodarstvo z zlatom v preteklem letu je najznačilnejše, da se je produkcija ponovno dvignila in da je pretežni del monetarnega zlata nakopičen v Zedinjenih državah. Statistika navaja, da je lani svetovna produkcija zlata (tudi če se ceni zmanjšanje ruske produkcije od 4.5 na 4 milijona unč) dosegla rekordno višino 40.7 milijona unč nasproti 38.98 in 37.04 milijona unč v prejšnjih dveh letih ter 24.5 milijona unč v letu 1932 in 19.9 milijona unč v letu 1929. Od leta 1929 se je svetovna piodukcija zlata po količini že več nego podvojila, po vrednosti v dolarjih pa se je zaradi devalvacije dolarja potroji-la. Upoštevajoč ameriško nakupno ceno 35 dolarjev za unčo, je znašala lani vrednost svetovne produkcije zlata 1425 milijonov dolarjev. Od celotne svetovne produkcije v višini omenjenih 40.7 milijona unč je odpadlo lani na Južnoafriško unijo 14.05 milijona unč (prejšnje leto 12.82). na Zedinjene države 5.92 (5.61), na Kanado 5.30 (5.10), na Sovjetsko Rusijo 4.0 (4.50), na Avstralijo 1.63 (1.64), na Korejo 1.03 (0.98), na Mehiko 0.95 (0.94), na Japonsko 0.93 (0.85) milijona unč itd. Se bolj kakor v prejšnjih letih se je lani stekalo monetarno zlato v Zedinjene države, ki so imele ob koncu leta 22 milijard dolarjev zlata, t. j. 70% vsega monetarnega 4ata na svetu obnosno 80% vseh izkazanih zlatih rezerv novčaničnih bank. Vse izkazane zlate rezerve so znašale ob koncu lanskega leta 29 milijard; če se upoštevajo še zlate rezerve raznih valutnih izravnalnih fondov in neizkazane zlate rezerve raznih držav, tedaj je treba prišteti še dve in pol milijarde dolarjev, tako da se cenijo vse monetarne zaloge zlata na svetu na. 31.5 milijarde dolarjev, kar predstavlja ogromno količino 28.000 ton zlata. Ta količina zlata se je zbrala v teku stoletij, vendar odpade več nego polovica na novo produkcijo po letu 1920. Ameriške zlate rezerve so se lani povečale za 4.351 milijonov dolarjev in je bil dotok zlata v Zedinjene države trikrat večji nego je znašala celotna svetovna produkcija zlata. Ce vzamemo za osnovo sedanjo nakupno ceno 35 dolarjev za unčo, tedaj vidimo, da so se zlate rezerve Zedinjenih držav povečale od 6.8 milijarde dolarjev v letu 1929 na 22 milijard ob koncu lanskega leta. Zedinjene države so v zadnjih 11 letih prevzele ne samo celotno novo produkcijo zlata v višini 11.7 milijard dolarjev, temveč tudi znatne količine zlata, ki so bile prej tesavrirane zlasti v Aziji in vrh tega poldrugo milijardo iz valutnih rezerv, ki so jih imele druge države L 1929. Kaj naj počne Amerika s tolikšno količino zlata v času, ko v svetovni trgovini zlato nima neomejene kupne moči, ko se uveljavlja princip konpenzacij in se meddržavni plačilni promet zlasti v Evropi v vedno večjem obsegu vrši na podlagi klirinških obračunov. V tej zvezi ugotavlja poročilo Banke za mednarodna plačila, da m zlata daje razvoj klirinškega plačilnega prometa povod za razmišljanje o tem, kakšno vlogo naj ima zlato kot sestavni del valutnih sistemov. V tej zvezi poudarja poročilo okolnost, da je Nemčija izvršila oborožitev in vstopila v vojno brez pomembnih rezerv zlata in da se ves zunanji promet Nemčije in Italije razvija na osnovi kliringa. Tako je nastalo vprašanje, če se ne ustvarja nov valutni sistem, ki bo neodvisen od zlata. Poročilo navaja izjavo predsednika Nemške državne banke, ki je lani 26. julija poudaril, da zlato v bodoče ne bo imelo nobene vloge kot osnova evropskih valut, ker valuta ni odvisna od kritja, temveč od vrednosti, ki ji jo daje država, odnosno od države urejeno gospodarstvo. Nekaj drugega pa je, tako je izjavil predsednik Nemške državne banke, če se zlato tudi v bodoče smatra kot primerno sredstvo za izravnavo saldov plačilnih bilanc med državami. Nikoli pa Nemčija ne bo vodila valutne politike, ki bi spravila Nemčijo v kakršno koli odvisnost od zlata, ki mu sama ne more določiti cene. Gospodarske vesti = Oskrba hrvatske tekstilne industrije z italijanskimi surovinami. V Italiji se mudi hrvatska delegacija zaradi dobave tekstilnih surovin na podlagi italijansko-hrvatske trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena pred dvema mesecema. V tej pogodbi se je Italija zavezala dobaviti Hrvatski določene količine tekstilnih surovin. Pri sedanjih pogajanjih bodo določene podrobnosti teh dobav. V hrvatski delegaciji so zastopani tudi predstavniki hrvatske tekstilne industrije. — Tvrdka Fiat na Hrv atskem. Po odobritvi hrvatskega gospodarskega ministrstva je bila s sedežem v Zagrebu ustanovljena podružnica hrvatske avtomobilske tvornice Fiat. — Upravna razdelitev bolgarskega dela Južne Srbije. Iz Sofije poročajo, da je končno urejeno vprašanje upravne razdelitve področja Južne Srbije, ki ga je zasedla Bolgarija. Sofijskemu okrožju so priključeni okraji Bosiljgrad. Babušnica, Pi-rot in Carii>rod. Novo ustanovljeno okrožje Skoplje obsega okraje Berovo Bojanovci, Vranje, Veles, Djevdjelija, Kačanik, Koča-no, Kratovo, Kriva Paianka, Kumanovo, Negotin, Radovište, Skopje, Sv. Nikola, Kavadar, Strumica, Surdolica in Stip. Okrožje Bitolj pa tvorijo okraji Bitolj, Južni Brod, Kruševo, Prilep, Ohrid, Resan. = Gospodarske vesti iz Srbije. Nedavno ustanovljeni državni komisariat za gospodarsko obnovo, ki ima med drugim nalogo izvesti prenos židovskega premoženja v nežidovske roke je sedaj s posebno uredbo pooblaščen, da po potrebi tudi sam prevzame upravo židovskega premoženja in židovskih posestev. — Na pobudo nemških vojaških oblastev je bila v Zaječaru v vzhodni Srbiji ustanovljena tkalnica za piratske preproge kot nadomestilo za tkalnico v Pirotu, ki je pripadla Bolgariji V okolici Zaječara že od nekdaj izdelujejo preproge na piratski način, in sicer v obli-hi hišne industrije. Vrh tega bodo v Zaječaru zgradili hidrocentralo na Timoku. Obnovite naročnino! Bolgarija trdno ob strani osi Napoved ukrepov za obrambo bolgarskih nacionalnih interesov Spremembe v potniškem voznem redu na dolenjskih progah Preskrba LJubljane s krompirjem Mestni preskrbovalni urad zbira prijave »JUTRO« št. 208 = 3 Petek, 5. IX. 1941-XDt Kako je danes v Macedonij! »Srečna Macedonija!« — pravi poročevalec lista »Neues Wiener Tagblatt«, ki poroča nekatere zanimivosti o sedanjem življenju in delu v tej solnčni deželi. Popotnik, ki pride v Macedonijo, vidi številne delavce zaposlene pri cestnih delih. Inženjerji merijo proti Kumanovu traso nove dvotirne proge, s katero bo Sofija zvezana z najvažnejšim macedonskim mestom, s Skopljem. Kakih 80.000 mož bolgarske obvezne delovne službe in iz območja gradbenega ministrstva pa je na delu v obrnjenih gozdovih na zapadu in jugu Bolgarije, da odstranjujejo utrdbe in vse prirodne in umetne ovire. Le malo je sledov vojne, ki je tod divjala. Tu je nekaj sestreljenih in deloma že razloženih tovornih avtov in tankov na robovih ceste. Pri Kumanovem še najdeš trup angleškega letala. Tu in tam vidiš osamljene grobove srbskih vojakov, pa tudi grobove z nemško čelado na suhem križu, grob pa je pokrit s cvetjem in venci. Kar smo imeli zaloge živil s seboj, pravi poročevalec, smo jo brž razdelili med cestne delavce, ker nam ni bila potrebna. Po pekarnah je namreč zadosti kruha in moke. Po gostilnah ponujajo sadove te dežele. Različne potrebščine so prispele iz Bolgarije in jih vidiš po izložbah. Cene so nižje kakor prejšnja leta. Vendar bodo zdaj tudi v Maceioniji uvedene nakaznice za tiste pridelke in predmete, ki so v Bolgariji že doslej racionirani. čez Kumanovo drži izvrstna cesta na Skopsko polje, ki je plodno in po njem teče Var-dar. Skoplje ni več starodavni tiskiib s svojimi turškimi predeli in karavanskimi počivališči, čeprav še vedno lahko zreš mi-narete, oboke mošej, fes in turban. Močan dotok srbskega uradništva in oficirjev po svetovni vojni je zlasti spremenil zapadni del mesta, kjer so zrastle sodobne stanovanjske hiše in ura J ne palače. V središču mesta postane tujec pozoren zlasti na velikanski kolodvor, na mogočno stavbo s pestrim stebričjem nad vhodnimi vrati. Danes uradujejo tu bolgarski železničarji. Vlaki prihajajo skoraj tako redno kakor v miru. Uvrščeni so tudi spalni vagoni z napisom »Sofija—Skoplje«. Grbe prejšnje države odstranjujejo. Poročevalec pravi, da Bolgari niso pregnali tistih Srbov, ki so že od neklaj tam naseljeni in so se pokazali lojalne. Srbski lastnik konzervne tovarne v Skoplju in nekateri drugi srbski trgovci še nadalje izvršujejo svoj poklic. Toda nad trgovinami so izginili srbski napisi, zdaj smejo biti le bolgarski. Narodnostni značaj Skoplja se Nenavadna krvoločnost rjavega medveda Pss-oveaffs, ki so se mu postavili v ksn, Je s pastirji vred pognal v beg Prejšnja mesec smo obnovili spomin na »kosmatinca«, ki je bil predmet tolikih in tako vznemirljivih vesti, da so se človeku lasje jezili. Se poseben strah pa so povzročile med domačini, ki se niso upali več v planino, kjer je po mili volji gospodarila krvoločna zver. Strah se je končno razblinil, ko so namesto medveda ustrelili podivjano dalmadnsko dogo. Zdaj čitamo v nekem nemškem listu o zverini, ki je doslej uničila že 14 govedi. Evo, kaj pravi poročilo: Iz nad 3899 metrov visoke Ortlerjeve skupine in pogorja Brente na Južnem Tirolskem prihajajo poročila o krvoločnem nastopu rjavega medveda, ki je še vedno v A.eh krajih doma. Na mnogih visokogorskih pašnikih je bila živina napadena in razmesarjena. Samo v bližini kraja Dona je en sam medved raztrgal 14 govedi. Pastirji, ki so bili brez strelnega orožja, so skušali medveda pregnati, kar pa jim ni uspelo. V obupu so iaščuvali nanj ovčarske pse. Krvoločna zver pa se ni dala ugnati od dobro naučenih psov in jih je pognala v beg. Zato je med pastirji in med preostalo živino na paši kakor tudi med njenimi čuvarji-psi nastala prava panika. Vsak po svoje se je skušal rešiti z begom, kar jim je zaradi členovite pokrajine tudi uspelo. Ko se je rjavi medved — po vsej priliki star samotar — spet oddaljil, so pastirji strme občudovali strašno krvno kopel, ki si jo je privoščil kosmatinec. Dejstvu, da medvedje poleti v kratkem času često prevalijo ogromne daljave in ne poznajo svojega stalnega domovanja, je pripisati, da je tudi na drugih krajih pogorja Brente pripisati razmesarjeno govedo na račun tega medveda samotarja. Na odgovornih mestih so takoj podvzeli potrebne ukrepe, da zaščitijo živino pred nadaljnjim brezglavim uničevanjem kosmatinca. S skupnimi napori upajo, da jim bo po načrtnem zasledovanju kmalu uspelo ustreliti medveda. Rjavi medvedje v pogorju Brente prihajajo večidel iz švicarskega visokega gorovja, predvsem iz Engadina, na Južno Tirolsko. V predgorjih Brente, v skupini Presanela, v Adamelovi skupini in v pogorju Ortlerja je še mnogo pragozdov, v katerih se medvedje dobro počutijo. V teh krajih, kjer se redko čuje človeška stopi- Medved je od nekdaj spadal med visokogorsko divjad. Pri podeljevanju lova vitezom in grofom je bil navadno medved vedno izvzet. Odstrel je bil pridržan le deželnim knezom. V veliki meri se je treba temu zahvaliti, da se je ponekod obdržal toliko časa. Dandanes se je medved umaknil v visokogorske pokrajine Srednje : Evrope. Tam živi, od ljudi odmaknjen in komaj zapažen, največkrat mirno življenje in le kakšen samotar si kdaj pa kdaj privošči sveže krvi. V enem izmed poslednjih turških predelov v Skoplju ni mnogo spremenil. Kar je bilo srbskih naseljencev na polročju Skoplja, Bitolja in Resnja, se niso megli držati in se je poslednji ostanek odselil v Srbijo. Nadomestni okrožni glavar v Skoplju je sprejel poročevalca v prostrani upravni palači in mu je povedal, da je bila žetev tudi letos prav zadovoljiva. Oblast se trudi, da bo to jesen obdelana vsaka ped plodne zemlje, da bo prehrana zagotovljena. Glavni pridelek, fini tobak, pravkar nakupujejo po višjih cenah kakor prejšnja leta. Treba je pomagati ljudstvu, ki živi tod in v bi-toljskem okraju še v velikem kmetskem nazaln jaštvu. Sedanji okrožni glavar v Bitolju je oil svoje čase poslanec turškega vilajeta tJsku-ba (Skoplja) v Carigradu. Po 33 letih je prišel spet domov in je rekel poročevalcu, da je življenjski standard prebivalstva v teh krajih še vedno tako nizek, kakršen je bil leta 1908. Poročevalec zaključuje: »S povečanjem svoje države za 35 odstotkov so si Bolgari naprtili veliko odgovornost. Toda v Macedoniji dobiš vtis, da premore bolgarski uradnik organizacijski talent.« nja, medved še nikjer ni izumrl. Ker pa ne dobe od nikoder sveže krvi, so živali precej degenerirane in znatno manjše kakor drugod. Medtem ko tehtajo medvedje, ki jih dandanes dobimo v Karpatih, 150 do 200 kg, dosežejo kosmatinci v teh krajih komaj težo 80 do 90 kg. V splošnem so krotki in žive od rastlin, gozdnih jagod in gob. Le samotarji si včasih privoščijo, da napadejo človeka ali žival. Lovci jih imenujejo tako, ker se te živali ločijo od drugih in hodijo popolnoma svoja pota. Največkrat so to stare zveri, ki so v kakršnih koli okoliščinah kdaj okusili kri in v poželenju po njej potem vedno češče napadajo človeka ali živino. Zelo redko se zgodi, da se medved loči od svojih tovarišev in postane samotar. Takemu pa so dnevi šteti. Vsa soseska z lovci na čelu se poda na lov za krvoločnežem in v kratkim dneh se mora posloviti od življenja. Pred polstoletja je naseljeval rjavi medved mnoge več pokrajin kakor danes. Na Severnem Tirolskem je leta 1900. medved samotar, ki ga je kasneje ustrelil grof Thun, bil zadnji potomec medvedje družine V dolini Inna je raztrgal 7 ovc. Noč kasneje so opazili njegove sledove že 60 km daleč in tudi tam je v neki čredi napravil veliko škodo. To je dokaz, da krvoločnež gnan od nekega notranjega nemira, v kratkem času prevali velike daljave tudi po visokogorskem svetu, ki je težko prehoden. Zadnjega predstavnika medvedje družine na Severnem Tirolskem lahko vsakdo vidi v inomoškem muzeju nagačenega. Tudi na Koroškem je medvedji rod iz-trebljen. V dolini Malte pri Gmiindu je zadnjega zastopnika kosmatincev ustrelil znani divji lovec Johan Aigler. Pripovedujejo, da se je ta mož, ki je v svojem življenju ustrelil preko 600 gamsov, umival obraz in roke z gamsovo krvjo in pil njihovo kri. Se danes živi s svojimi grozljivimi lovskimi zgodbami v pripovedovanju gorskih ljudi doline Malta. Na Južnem Tirolskem so še v letu 1935. ustrelili 23 medvedov, in sicer 21 njih v okolišu Tri-enta in Bolzana, dva pa v okolici Bru-neeka. Vse govorice, ki so zadnja leta krožile, da se je rjavi medved pojavil v gorskem okolišu Lienza, so se izkazale za neresnične. Požar v Zgornji Straži Novo mesto, 3. septembra Včeraj okrog pol 4 ure popoldne je \z-bruhnil v Zgornji Straži velik požar, ki bi povzročili kmalu pravo požarno katastrofo v vas/i. Zaradi isker in poljske kovačnice, ki je bila postavljena pod kozolcem posestnika Rakoše. se 'e vnel kozolec ter se ie ogenj zarad- močnega vetra v trenutku razširil na zraven stoječo šupo in komaj 5 in oddaljeni s slamo kriti skedenj posestnika Barbiča. Vsa tri gospodarska poslopja, ki so bila s slamo krita in napolnjena s krmo in žitnimi snop', so bi',a takoj v morju plamenov in grozila je velika nevarnost., da se bo požar razširil na sosedna -ta.no-vanjaka in gospodarska poslopja in bližnja skladišča lesa. Vendar so prihiteli takoi na pomoč gasi:lc: iz Vavte vasi s svojo motorno brizgalno in gasilci iz Straže z rečno brizgalno, katerim se je po težkem -n napornem gašenju posrečilo lokalizirati požar in rešiti vso vas pred grozečo požarno katastrofo. Gasilcem so prav marlj;vo po magaili pri težavnem delu številni voi&k". katerim gre izredna zahvalla za lokal i znanje požara. Na pomoč so prihiteli tudi te-lefonično pozvani gasilc; iz Novega mesta z avomobilom :n motorno brizgalno. vendar pa jim ni bilo več potrebno stopiti v akcijo. Vsa tri poslopja so pogorela do tal in je škoda zelo velika, ker so obenem s poslopji zgoreli mnogoštevilni poljski pridelki in velika množina krme ter nekoliko poljskega orodja. Poslopja so bila zavarovana in je škoda vsaj deloma krita z zavarovalnino. Pn gašenju pa se je nevarno opekel po rokah poveljnik gasilske čete iz Vavte vasi. Pričetek koncertne sezone Koncertna in gledališka sezona se spet pričenja in obeta nam v dobi, ko drugod po svetu hrumi vojna, mnogo lepih glasbenih užitkov. Za pričetek koncertne sezone bo danes v petek zvečer v frančiškan- ) ski cerkvi koncert, pri katerem nastopijo trije naši odlični umetniki. Mogočni instrument bo mojstroval naš priznani mojster na orglah g. prof. Pavle Ranč i ga j, ki si je z lepo vrsto cerkvenih koncertov pridobil že najboljši sloves. Kot solistka nastopi altistka ga. Franja Golobova, o kateri naj mimogrede povemo, da jo je letos pridobila ljubljanska opera, dasi ugledni umetnici ni manjkalo ponudb z drugih večjih odrov. Violinist prof. Šlais pa bo pri današnjem koncertu sodeloval s priznano svojo virtuoznostjo na goslih. Spored je skrbno izbran in še skrbne je pripravljen. Frescobaldi, Handel, Durante, Stradella, Bach, Reger, Premrl in Mihelčič so zastopani z odličnimi skladbami. Zanimanje za ko ncert je med našim ob j nstvom prav veliko in priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. Naknadno nam sporočajo, da ljubljanska radijska oddajna postaja koncerta ne bo prenašala. ZA SMEH — Pa te je poljubil proti tvoji volji? — Vsaj on je prepričan tako. Pesem škržatov Zlarin, avgusta Ležim na hrbtu, pod glavo roke, v katerih še bije umirjajoči se ritem s prehojene poti. V udarcJh srca je zgoščena dai> na pot po zgubljenih zalivih, ki jih obliva tiho mrmranje slane vode; sonce s svojo toploto, da se kri zgoščeva in je lena kakor po veliki svatbi; piski s;ren. let galebov, ki je kakor utrujena pesem z neskončnim ritorneiom. Na koži čutim ozke in trde igle bora, ki so se prilepile na hrbet podložene rake ;n prav ob mezincu mi leze velika, črnoglava mravlja z debelimi čeljustmi na prekomerno veliki glavi. Nad menoj, zastirajoč mi pogled v nebo( ki pa kaplja kakor svetilo modro črnilo sem k meni) je tenko tkivo iz sivozelerrh borovih igel, ki so tamkaj ostale, ko so končale in položile predse divni gobelin Zlarina in njegove sončne okolice. Razprostrt je tamkaj in toliko je odbleskov na valujočem morju, podobnem miri-jadi vame uprtih zrcalc, da moram za mižat i. Toda v zadnjem trenutku sem ujed na mrežnico o»enj z morja in belino pomola ter hišic okrog njega, pa se mi zdaj v divjem plesu vrtinčita, postarata žareč5 in pisani kolobarji, k' se prelivajo v zeleno, migljajočo.luč kakor dia stojim v pol- mraku gledališča, katerega stene se dotikajo samega neskončnega neba. In šele zdaj ko mižim % sem ves sklenjen z zemljo, zasilišim nenadno, kakor da so se odprla vrata iz koncertne dvorane, kjer bom edini poslušalec Vstopim. Iz zelene polteme se dviga v ozračje daleč pod nebo tiho mrmranje. Ze pa dobi silen zamah in znajdem se v fortissimu, k' ga proizvaja mogočen orkester Tu so tisoči in tisoči kastanjet, ki si pri trkava jo z zvonkimi, hitrimi udarci v divjem tempu. Me je uho sliši množice dalleč na robu dvorane: te nekoliko zakasnelo odgovarjajo godcem, ki so postavljeni v moji bližini in ki hite neutrudno ter udarjajo iste, vedno 'Ste tone. Zdaj pa zdaj se kdo teh utrga iz soglasja in razbije ubranost. Takoj pa se požene z* njim ves orkester, ga dohiti in se zlije z njim v soglasje. Tisoči in tisoči parov kastanjet se zlivajo kakor ogromen tnrsomo v vroči, trepetajoči zrak, ki se dviga in v silnih valovih preliva na moje uho. Zbit in tesno privit k zemlji se ne morem ganiti. Preko mene hrumi bobneči ogenj kastanjet rn ves sem omamljen od vreče ljubavne simfonije. Bilo ;e ljubezensko silavie škržatov, onih debeloglavih kljunatih žuže'k z debelimi glavami in očmi. v katerih se sežigata sonce in ljubezen, z očmi. L', žare kakor le- Mednarodna filmska razstava v Benetkah Zastopanih je 19 evropskih držav — Velik uspeh italijanskega filma Benetke, 5. septembra Deveta mednarodna filmska razstava v Benetkah je brez dvoma največja tovrstna prireditev. Za razstavo vlada veliko zanimanje doma in v tujini. Na njej sodeluje 19 evropskih držav. Vsaka država je prispevala sorazmerno toliko fimov, kolikor jih premore njena produkcija. Največ filmov sta poslali Italija in Nemčija, ki sta pač vodilni državi v filmski proizvodnji Evrope. Poslali sta vsaka po 7 filmov, dočun so ostale države takole zastopane: Španija 3 filme, Švica 2, švedska 2 in isto število Madžarska, Argentina in Češka. Z eniin filmom so zastopane Danska, Finska, Norveška. Ostale prijateljske države pa so poslale po enega svojih poročevalskih in nekaj dokumentarnih ter propagandnih filmov. Prvi dan razstave, ko sta bila prisotna tudi nemški propagandni minister dr. Gob-bels in italijanski min. Pavolini, so predvajali nemški film »Heimkehr« (Povratek), v katerem igra glavno vlogo Paula \Ves-sely. Film je režiral Ucicki. Film je doživel velik uspeh, čeprav je v Italiji že dobro znan. Popoldne so predvajali švedski film »Vitez«, ki na zelo zanimiv način obdeluje ljubezensko tragedijo. Argentina se je postavila s filmoma »Zaprta vrata« in »Madreselva«. Tudi Švedi so želi pohvalo. Drugi dan razstave je bil predvajan film »Opereta«, v katerem režiser Willy Forst z veliko spretnostjo prikazuje Dunaj druge polovice preteklega stoletja, film ki ga tudi Ljubljančani dobro poznajo. Kakor znano, je ta film For-stovo remek-delo in verjetno, da slavni nemški igralec ne bo mogel nikdar napraviti boljšega. Igralka Marija Holst ln soigralci Paul Horbiger. Leo Slezak itd. so bili deležni burnih aplavzov. Razstava je dosegla višek, ko je bil predvajan prvi italijanski film. Domačini so se postavili s slavno tradicijo »Cabirija« in »Quo vadisa«, katerega avtor je Aleksander Blasetti, s filmom »Železna krona«, prvim italijanskim delom, ki je bilo predvajano na IX. mednarodni razstavi kinematografske umetnosti. Globoka vsebina, izredne sposobnosti režiserja in odlični nastopajoči igralci so dokazali, da je italijanska filmska produkcija na višku in da zavzema eno prvih mest v svetu. V filmu je poleg drugih zgodovinskih momentov na mojstrski način prikazana ljubezen in ljubosumnost mladih ljudi, številni gledalci nikakor niso mogli zadostno izraziti svojega navdušenja in simpatij do priljubljenega dela. Med ostalimi filmi, ki so bili predvajani doslej na tej nadvse uspeli razstavi, je žel vse simpatije občinstva finski film »Lepa cvetličarka«, katerega vsebina jasno prikazuje duha in borbenost malega, a nenavadno junaškega finskega naroda, švicarska filmska produkcija je bila zastopana s filmoma »Raztrgano ljubavno pismo« in »Mo-žiček Matija«. Španci so predvajali svoj film »Marianella«, Madžari pa »Plameni« in »Evropa ne odgovarja«. Filmi na IX. mednarodni razstavi zastopanih držav se dan za dnevom vrstijo v prostrani ln lepi dvorani kina San Marco. Dvorana je zmerom premajhna, tolik je naval pristašev resnično lepe filmske umetnosti. Na filmsko razstavo so prihiteli tudi številni predstavniki domačih in tujih oblasti m številni domači in tuji filmski igralci, režiserji in drugi strokovnjaki. Razstava je dokazala, da tudi v današnjih izredno resnih in težkih časih med prebivalstvom prijateljskih držav Osi ni ugasnilo zanimanje do umetnosti. Zdravstvena avtokolona med Ijndstvosss Samo v Bobrepolju in Prečni je bilo pregledanih 2976 oseb Dobrepolje, 3. septembra V torek je prispela v Dobrepolje sanitar- j na avtokolona, ki jo je dala brezplačno na ; razpolago Fašistična vlada in ki jo vodi direktor dr. Duce. Prispelo je 6 zdravni-kov-špecialistov in 6 asistentk (radiolog, okulist, zobozdravnik, otorilarigolog, pe-diater in internist) ter pripeljale s seboj v dven modernih avtoousih, ki sta nalašč prirejena v to svrno, vse potrebne aparate in instrumente. Sanitarno avtokolono so poleg zbranega občinstva pozdravili ob prihodu občinski komisar g. prof. Scarpa Giovanni, občinski tajnik g. Anton Medved, zdravnik iz Vel. Lašč g. dr. Ludvik Kožuh, krajevni zdravnik g. dr. Mirko Pokorn, župnik in duh. svetnik g. Anton Mrkun, šol. upravitelj g. Janko Tušar in dr. Ljudstvo, ki je prihitelo na pregled celo iz najoddaljenejših krajev občine, se je že v dopoldanskih urah v velikem številu poslužilo ugodnosti brezplačnega pregleda in zdravljenja, še več pa je bilo pregledanih v popoldanskih urah tako, da so imeli gg. zdravniki in sestre pomočnice dovolj posla v vseh oddelkih. Po približnih ugotovitvah je bilo 1224 pregledov, in to pri radiologu 368. okulistov 204, zobozdravniku 191, otorinolaringologu 228, pediatru 126 ter pri internistu 107. 2elimo, da se Sanitarna avtokolona kmalu zopet zglasi v naši občini in to zlasti, ker je naše ljudstvo po večini siromašno ter nima prilike in sredstev za zdravljenje v mestu. S solzami v očeh so se ljudje zahvaljevali za izkazano dobroto gg. zdravnikom ter izrazili željo, da se njihova zahvala sporoči tudi Duceju in Fašistični vladi. • Prečna, 3. septembra V petek je prispela v Prečno pri Novem mestu sanitetna avtokolona pod vodstvom g. dr. Alda Duceja in ee ustavila pred Prosvetnim domom. Zdravniki avtokolone so takoj po prihodu pričeli s pregledom prebivalstva, ki se je vršil deloma v udobnih prostorih modernih avtobusov, deloma pa v Prosvetnem domu in kateremu je prisostvoval tudi novomeški župan in zdravnik g dr. Polenšek. V prostorih osnovne šole pa je med pregledom marljivo delovala pisarna avtokolone, kateri je pri ogromnem delu pridno pomagalo domače učiteljstvo s šolskim upraviteljem g. Coljo na čelu, Zdravniški pregled se je vršil neprekinjeno ves dan ter je bilo skupno pregledanih 1752 ljudi — odrasilh in otrok —, kar znači skoraj polovico prebivalstva *b roki gloda debdoglava črna mravlja in mi izpod nje vleče iglo, eno izmed milijonov, kj (©že okrog mene v gaju. Morda je bolj topla ko druge; bogsigavedi čemu to počenja... D:rigent je mora/l napraviti znamenje, kajti ves orkester je pritišal silovitost izvajanja. Da. razločno slišim, da so nekateri odseki prenehali z godbo. Za menoj, kjer vem da je spolzelo sonce z igel in napravilo prostor zelenemu mraku, je že vse tiho Tud' niže na obrežju se oglaša samo še manjši zbor. Soglasje je pretrgano in potem nenadne utihneio še nad tvojo glavo. Zdrznem se. Pogledam: mirijade zrcal z morske površine so oslepele. Ne vidim :ih več. Tiho in brez naznanila je sonce leglo nad sikrajni obronek obrežja da- leč na oni strani. Žgoča topima in blesteča svetloba sta odšli, in vidim še krvavo rdečo pot, ki drži po gladini naravnost k soncu onkraj. Tiho jadro seka pot kakor ozka senca in potem se je zemlja zavrtela še za nekaj metrov ter zakrila Stvarjalca, lepega in dobrega, da že spet hiti na drugo stran, odkoder bo naslednje jutro ob-svet;l streho mojega šotora na istem mestu, kakor bi jo pred nekoliko milijoni let. Modra svetloba prihaja iz morja kakor ogromne lovke sipe. Ovija se in se plazi preko tal, vedno više se spenja in popije svetlobe dneva. V koncertni dvoran? je tiho. O, doii na obrežju prepeva stari ribič monotono pesem; o, sliši se srebrn smeh dekleta s pšeničnimi lastni, nevede ali vode vabečega v svoj objem; a sem prihaja ono isto življenje po nov>h, vendar vedno istih potih. Zdolaj na stiku morja z obalo sta se prekopa lili dve rakavici v blaznem objemu, da je zaskrtalo kamenje, ko je obnje ravsnil koščeni oklep samice. Z gladine se srtiši mlcsk c5pla fcevOl) in že peljejo na piano morje ribiči čolne, s katerih migota slepeča luč petrolejske svetilke. V koncertni dvorani ni tiho, samo mojih kastanjet ni slišati. Pa so tu, so še tu godcu Posveti z drobnim pramenom električne baterije med veje in o»!ase se mi: toko-tok, tiii. tiii... Vznemirijo se in spet za-dremiljejo do novega svatovania. A. »JUTRO* St. 208 : Petek, 5. DL 19C1-33X: Kako je padel Uiborg »Prisostvoval sem osvojitvi Viborga na nekem letališču, ki mu je bila dana naloga, da izvrši s svojimi aparati zadnje izvidne polete nad mesto v pričakovanju, da bi kopne čete vkorakale vanj,« piše Emilio Ceretti, dopisnik lista »II Popolo d'Italia« na severni fronti. Boljšega opazovališča bi si ne mogel izbrati, kajti vsako minuto je tu lahko zasledoval, kako so se razvijali dogodki. Letališče je bilo od Viborga oddaljeno kakšnih 40 km in aparati, ki so od zore prejšnjega dne odhajali naprestano na mesto pred padcem, so se vračali v rednih presledkih z dragocenimi vestmi. Cim bolj so minevale ure, tem zgovor-nejši in živahnejši so postajati ti finski letalci, ki so drugače tako molčeči. Komaj so izstopili iz letala, so začeli pripovedovati z neobičajno navdušenostjo: »Viborg je pred padcem«, »Viborg je skoraj naš«, »Videli smo naše oddelke nekoliko kilometrov od mesta«. Imeli so v rokah tako rekoč termometer tega mesta in od ure do ure je temperatura naraščala, krog se je ožil. Finci so prodirali in se bližali mestu čedalje bolj. Ob 10. so bili oddaljeni od njega 4 km, ob 11. še 3 km, opoldne je neko letalo opazilo finski oddelek, ki se je ustavil pred neko hišo na periferiji. Možje so na široko mahali z rokami, kakor da hočejo povedati, da so že noter in da vse drugo ni važno. Popoldne je bil utrip še hitrejši. Neko letalo je šlo obiskat oddelek, ki bo prešel v finsko zgodovino. Nekoliko dni prej, ko je bil sovjetski odpor še oster, se je ta oddelek napotil preko kanala, ki se končuje v Viborškem zalivu. Imel je nalog, na] napade boljševike, ki so se držali še na jugu, v hrbet in napravi med njimi zmešnjavo. Ti Finci niso razpolagali s čolni, ponoči so na drevesnih deblih prečkali 700 m vodovja in so stopili mirni, z malo živil, mnogo poguma in kakšno strojnico na polotok Lihaniemi, od koder so začeli takoj zbadati Ruse v hrbet. To je dejanje, kakršna izvršujejo drugače padalci. Toda Finci, ki imajo malo mož, si padalcev ne morejo privoščiti, ker jih je treba vreči v borbo v množicah. Vprašanje so rešili na drug način: »Naša padala so bila drevesna debla...« S temi »padali« so se neslišno približali sovjetskim postojankam, kjer so jih opazili šele tedaj, ko so prešli v napad. Možje so iz vode stopili skoraj nagi in morda so si Rusi mislili, da gre za kakšne nenadno znorele tovariše ali za politične komisarje, ki streljajo nanje, ker so nezadovoljni z njihovim delom. Bili so tako presenečeni, da so poslali listek z vrsticami: »Prosimo, nehajte z ognjem, ker smo tudi mi Rusi. Bolje je, da se municija prihrani za Fince.« Odgovor je bil ta, da so Finci ruskega sla ujeli in da so začeli streljevati še besneje. Pet dni so možje tega oddelka vztrajali osamljeni, odbili vse napade ter presekah železniško zvezo med Leningradom in Vi-borgom. Letalo, ki je odšlo poizvedovat, kako je s tem oddelkom, se je vrnilo z vestjo, da še vedno prodira in da je dosegel vhod v luko. Drugo letalo se je vrnilo z vestmi o bitki, ki se je odigrala na sovjetskem leta- lišču v Merijokiju, 8 km od Viborga. Finci so dospeli do tja, ko so sovjetski letalci prejeli nalog, da se umaknejo. Povelje je bilo prišlo prepozno. Finci so otvorili ne-milosten ogenj na osem aparatov, ki so bili razvrščeni na letališču z grmečimi motorji. Prvo letalo, ki je hotelo pravkar zapustiti zemljo, se je zrušilo, drugo in tretje isto tako, ostale so piloti ostavili in so se dali ujeti. Kmalu potem je prispela velika vest. Ob šestih zvečer so pristala tri letala zadnje patrole, trije možje, ki so skočili iz njih, so stekli proti poveljstvu s klici: »Viborg je naš! Videli smo našo zastavo na njegovem gradu!« Težko je opisati srečo, ki se je pojavila vsem na obrazu ob tej vesti, piše Ceretti. Bila je prava eksplozija radosti, a po njej so se možje zbrali tihi okrog mize in so ostali tihi ves večer. Gledan so se samo a srečnim izrazom v očeh. V tistem trenutku je dopisnik pomislil na slovito viborsko godbo, ki je čakala že tri dni na neki cesti ob fronti, da bi mogla vporakati v mesto. Začudil se je, ko je zagledal v takšnem okolju nenavadni avtomobil, ki je bil poln trobent, bombnov in čelov. »Kaj je to?« je vprašal majorja, ki ga je spremljal. »To je viborška godba. Poklicali smo jo sem, da bo stopila v mesto, čim ga bomo zasedli. To je godba, ki je lansko leto svi-rala turobne melodije slovesa našemu mestu eno uro preden so vkorakali Rusi. Leto dni so bili ti godci brez doma in pesmi, bili so tihi. A sedaj, čim se bodo zaključile vojne operacije, je pravično, da zasvira-jo na novo.« Vrnite se k dolgim hlačam! Da bi štedile z dragoceno svilo, ki so nje uvoz iz Japonske ustavili, je neki newyorski list pred kratkim pozval ameriške ženske, naj bi »iz patriotizma« nosile volnene nogavice ali pa se nogavicam sploh odpovedale. Goloto not; naj bi zakrivale z dolgimi krili. Iz podobnih razlogov so pred letom dni priporočali nekaj podobnega italijanskim možem. Ni šlo sicer za nogavice, temveč za kratke hlače. S kratkimi hlačami naj bi moški prispevali k štednji s tekstilnim blagom. Kratke hlače so vsekako udobne in v teh časih družijo prijetno s koristnim. Vendar pa se zdi, da ta modna novota ni deležna splošnega odobravanja. »II Telegrafo«, ki izhaja v Livornu, poziva namreč moške, naj bi se vrnili k dolgim hlačam, če so jih sploh opustili. Pri tem s strani lista nikakor ne gre za kakšno »sabotažno akcijo« proti štednji s tekstilijami. njegovi pomisleki sploh niso političnega ali gospodarskega, temveč estetskega značaja. »Italijanska mesta«, piše livornski dnevnik, »imajo zgodovinske spomenike, trgovske, hiše, bolnice, zapore in klavnice, v tej resni in strogi okolici pa so videti moški k kratkih hlačah smešni«. To dejstvo je kategorično in enako kategorična je tudi modna zahteva: »Možje, dovolj s tem! Vrnite se k dolgim hlačam!« Ce so pa moški, ki bi dvomili o globlji upravičenosti tega pietetnega in estetlzi-rajočega naziranja, naj pomislijo na posledice svojega kaznivega vedenja: ženske bi imele potem namreč »pravico natakniti si hlače, ki ste jih vi možie odložili s svojo avtoriteto«. Svetila s hladno lučjo Tehnika se bav5. že dolgo časa z vprašanjem hladne svetlobe, to je s svetili, ki izžarevajo vidne žarke, a oddajajo le malo toplote. V bistvu tedaj ne gre za mrzlo luč, temveč za svetlobo z omejenim toplotnim koeficientom. To vprašanje so strokovnjaki reševali in deloma rešili na najrazličnejše načine, v novejšem času pa so dosegli posebne uspehe s svetili, ki izkoriščajo pojav fluorescence na podlagi ul-travijoličastih žarkov, in z ž i vostrebrni mi žarnicami s hlajenjem na vodo. Pluorescenca na podlagi ultravijoličastih žarkov ni prav za prav nobena novost, nova pa je njena uporaba v praksi. V Ameri-k5 so izdelali fluorescira joče žarnice za hišno uporabo, ki porabijo 40 vvattov in ki proizvajajo, razen tega, da svetijo zelo močno, v svoji notranjosti komaj za 20 stopinj višjo temperaturo, nego je zunanja temperatura. Pet in petdeset odstotkov energije, ki jo izžarevajo, predstavljajo infrardeči žarki, to je toplotni žark5- iz ogre- Iz Ukrajine te hruške, te žarke pa popolnoma absorbira zaslon iz navadnega stekla Kar se tiče živosrebrnih žarnic, so njihovo učinkovitost zelo povečali, tako da dajejo do 65 lumenov na watt. Posebno primerne so te žarnice za televizijske svt-he. - Seme Iz kumaric Ce hočemo pridelati seme iz kumaric, pustimo najlepše plodove od drugega nastavka dalje ob koleh, j:h podložimo s kosi opeke in jih odtrgamo, ko postanejo rumene, Na suhem prostoru pustimo, da še malo dozore, nato jim izrežemo stržen z jedri vred, ga damo v skledo, čez šitri ali pet dni pa izperemo jedra na situ. Dobra jedra se potopijo v vodi na dno. Maramo j5h na soncu hitro posušiti, tista, ki so se zlepila skupaj, ločimo, končno shranimo vsa v suhem prostoru. ANEKDOTA Francoski kralj Henrik IV. je hotel nekemu zunanjemu diplomatu pokazati, kako se obnašajo njegovi ministri. Dal jih j« poklicati drugega za drugim, pokazal je na neki stropnik in dejal: »To bruno kaže, da se bo zrušilo na tla.« Prvi je vstopil minister ViMeroi, pravi dvorjan, ki je hotel kralju pred vsem ugajati in se mu prilizovati. Stropnika skoraj še pogledal ni, pa je dejal: »Gotovo, veličanstvo, treba ga je takoj popraviti«. — »Malo bomo še počakali,« je men5! kralj z nasmeškom in ministra odpustit Drugi, Joannin, si je bruno natančneje ogledal, pa ni opazil nobene okvare. Da bi se pa kralju ne zameril, je menil: »Mislim, da bi bilo dobro, če bi poklical5 kakšnega strokovnjaka.« Ko se je tako iznebil vsake odgovornosti, je odšel, kraljev pogled mu je sledil zamišljeno. Nazadnje je vstopil minister Sully, ki si je stropnik zelo pozorno ogledal. Potem se je obrnil do kralja in mu dejal prostodušno: »Veličanstvo, to bruno bo držalo dalje nego vi aH jaz.« Vladar se je zadovoljno namuznil in dejal: »Imam polno zaupanje v vas in bruna ne bomo zamenjali.« Sanitejci italijanskega ekspedicijskega zbora nudijo prvo pomoč sovjetskim ujetmikom Drobiž iz radijskega sveta V Ameriki so dali v promet novo, »ra-diofonsko« znamko, na kateri sta upodobljena Morse in Bell. Obnovite naročnino! Italijansko poljsko topntftvo , ~ ' v sPPI Sm:iyffy i'' , ' : ; V ' *• >*'•• . J p \ ' t " V: - V' ^ \ ✓ " it '' ^ 5, llllll »PISK-. ^ 1 4, § , i >' • •.•>. v.; - ;- y v jt/J^V' 'v ' ' v. «. > ' >5 W - -' r> i čaka na ruski fronti povelja, da o tvori ogenj Zakon in dolgo življenje Statistični urad v Stockhclmu je izdal razpravo o povprečnih dolžinah človeškega življenja, ki prihaja v njej do zaključka, da daje zakon najugodnejše pogoje za dolgo življenje. Švedski statistiki so izkoristili gradivo mnogih dežel, ki se nanaša na zadnjih 150 let. Predvsem so ugotovili, da živi človek dandanes povprečno deset let dalje kakor ob koncu preteklega stoletja. Njegovo življenje traja povprečno 71 let in 3 mesece pri moških, ženske pa žive po vprečno 73 let. Za moški spol je zakon nekakšen »čarobni napoj za dolgo življenje«. Moški, ki se poroči s 25. letom, lahko računa da bo živel še 46 let in 2 meseca, samec iste starosti pa bo živel le še 41 let in nekoliko mesecev. Ženske imajo v tem pogledu manj koristi, vendar pa pravi statistika, da živi poročena žena 2 leti več kakor stara devica. Kar se tiče stoletnikov, jih je med 100.000 osebami obojega spola povprečno 20 moških in 56 žensk. Še mlajše babice Poročali smo o zanimivi tekmi, k* se je otvorila neuradno med italijanskimi ženami za naslov najmlajše italijanske babice. Zadnji rekord sta imeli dve gospe, ki sta se ponašali, da sta postali stari materi v svojem 36. letu. »II Popolo d'Italia« pa objavlja sedaj z besedo in sliko vest o dveh novih kandidatkah, ki sta znatno znižali to starostno mejo mladih babic. Ga. Bea-trice Aresi iz Milana, ki se je rodila 12. februarja 1905, je sporočila, da je njena hči Lidija, poročena Bugatti, rodila 14. januarja t. 1. lepega fantka, tako da je ga. Aresijeva postala babica v starosti 35 let 11 mesecev. Istočasno pa je sporočila ga. Erminija Cerruttijeva iz Varigottra, da ji je njena hči Klelija, ki se je poročila lansko leto, rodila vnučka, ko šteje ga. Erminija komaj 34 let, saj se je rodila 8. maja 1907. Ta rodbina je sploh nekaj posebnega, ker ima med živečimi svojimi člani predstavnike petih pokolenj: novo mater, ki šteje 18 let, babico Erminijo s 34 leti, prababico Marijo s 55 leti in prapra-babico Marijo s 78 leti, kakor tudi njenega moža, prapradeda Leona rda, ki šteje 80 let, da niti ne govorimo o novorojenčku, ki še ni krščen. Krstili ga bodo na dan, ko bosta prapraded in praprababica slavila 551etnico svojega zakona. Radio fotografira bliske V teh časih se pač nobenemu, še tako vnetemu fotoamaterju ne ljubi posebno, da bi se poskušal s starim problemom, kako fotografirati blisk o belem dnevu. Za znanstvenika pa je to važna naloga, ki jo skuša reševati s posebnimi snemalnimi aparati in vsakovrstn5mi pripomočki. Najzanimivejši in najuspešnejši teh pripomočkov so postali v zadnjem času radijski valovi. Ena izmed novih konstrukcij predstavlja mehaničen sprožilec, ki je v zvezi z radijsko anteno. Ko se zabl5ska, sproži antena mehanizem, ki odpre zaklop kamere za kratek trenutek, to je za toliko, kolikor je potrebno, da dobimo na film jasno podobo bliska. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Oče je obiskal v mestu sina, študenta. »Mati,« je dejal ženi, »z uro, ki sva jo pred dvema letoma podarila fantu, je naju urar grdo ukanil!« »Kako to, oče?« »Nu, kolikokrat fanta obiščem, vedno pravi, da je ura v popravilu!« » Oče se je vozil z bolnim otrokom k zdravniku v drugem mestu. Otrok je jokal. V železniškem vozu je bila neka odovela letoviščarka. ki je z zlobnim pogledom opazovala očeta in sinčka. »To večno tulenje!« je pripomnila končno ujedljivo. »Oprostite, kot otrok ste se, gospodična, gotovo tudi jokali!« je menil oče. »Da, toda ne v vlaku!« je rekla. Oče je pokimal: »To vam rad verjamem, železnice takrat gotovo še niso bili izumili!« Stara devica se je preselila v drug voz. »Vojaški transport44 Kakor poročajo nemški listi, je pred nekoliko dnevi vojaški transport s 400 dekleti zapustil New York. zlo je za nameščen-ke veleblagovnic, ki so jih njihove tvrdke na temelju dogovora z vojaško oblastjo preko sobotnega in nedeljskega poč5tka »posodile« Fortu Hancoeku v Teksasu, da bi zabavale tamkajšnje čete v okviru velike plesne prireditve. Kakor pravi poročilo, so potem ameriški vojaški avtomobili »skoraj vsa dekleta« pripeljali do njihovih sttnovanj v New Yorku. VSAK DAN ENA Zobozdravnik je lovil slonc/vo kost. Kulturni pregled Italijanski slovarji med nami Pisavci in stavci so se svoje dni vestne-je oprijemali svojega poklica nego zdaj. Hitra, hlastava doba daje sodobnemu tisku poseben pečat. Brockhausu 1901-4 je težko kaj očitati: hibe kot tusče nam. fu-s6e so bele vrane. Toda Der Grosse Her-der 1931-5 mrgoli netočnosti, zlasti v slovanskih člankih. Vrli Pleteršnik iz 1. 1894. je domala kakor »iz škatlice vzet«, a njega mlajši Breznik & Ramovš 1935 že ni več take vzoren. Rigutini & Bulle 1897. kaže na 916. s. vel. oblike manj zablod ko Bertoni & Ugolini Prontuario 1939 na 334 s. manjše oblike. Površnosti se najdejo v slovarju, nastalem po triletnem delu dveh strokovnjakov, kakor jih je naštelo »Jutro« 24. jul., vendar nikakor ne izčrpno. Tem verjetneje trčiš na ranljiva mesta v priročniku, oblikovanem v manj mesecih nego najnegodnejše človeško nedonošenče, še živo navzlic izpovitju: na umu mi je Umetniške propagande Dizionario italia-no-sloveno (prim. J. 5. jul.). Očka mu je dr. Vinko Strnad, »popravljavec ušes« dr. A. Debeljak, nepodpisani sodelavec pa Hi-troslav Naglič. Srednji je poskrbel za gla-soslovje (poudarek), pritaknil tu pa tam kak izraz, osobito istopisnice (homonime) ali pa soznačnice, in naposled ob bolezni glavnega sestavljača pregledal krtačne od-tiske od s. 146 do konca. Ko bi bil slutil, da ga mislijo sopodpisati na naslovni strani, bi si bil izgovoril še zadnjo korekturo, saj pri tujih jezikih opreznosti nikoli ni preveč: ob delu »Visions de Slovčnie« na primer je stavec v eni vrsti za eno iztreb-ljeno napako zasejal 7 novih! V naslednjem naj opozorim na take po-greške, ki jih poprečni koristnik sam ne bi uganil, še popred pa bi rad opomnil slo-varnika na tehnične krajšave, s katerimi bo možno prihraniti prostora, oziroma spraviti več gradiva v enak obseg. Pri dvomljivi množini pripišem kar v oklepaju brez »pl«: šbbaco (ci, chi). Brez presledka stavim kratice mpl, fpl in druge. Spol označim le pri nekih samostalnikih: sluga m, dečko m, lov m (f), pest f. V ital. besedah bi lahko opustili poudar na predzadnjem zlogu poleg dosedanjih zgledov še pri obrazilih s širokim glasom: -šilo (asinello), saj ozki glas se čuje pač le pri -ella (lat. illa) in capello (lat. ca-pillus), -endo (reverendo), -žnse (forense), -ente (mittente), -šnza (frequenza), -lčnto (sonnolento), -čstre (terrestre), -išre, -16-ro (consigliere, levriero), -dccio, -dzzo (belloccio, predicozzo), -6rio (infusorio), -dtto (barilotto), -(u)61o (figliuolo, buac-ciolo). Slično 3i je za uho zapisati, da imajo vedno ozek samoglasnik naslednje pripone: (roman)esco, (piemont)ese, (do-gar)essa, (per)eto, če znači skupno ime; (fogli)etto, kadar je ppmanjševalnica, iz prvotnega -Ittu; (piccol)ezza, (dant)eggia-re, (carr)eggio m, (mar)ezzare, (moral)-mente, (movi)mento, (corrid)oio, (calabr)-one, (splend)ore, (vinci)tore; poslednji končnici sta že latinski, peruvanskega porekla je navidezna izjema conddr(e), po njem gre pač astdre iz 1. astur; (valor)-oso. Daktilsko izzvenevajo vselej izvedenke: (tasc)&bile, (servizi)čvole, (cent)esi-mo, (ud)ibile, (pian)lssimo, (medic)čnzolo. Navodilo za čitanje treba pač postaviti v uvodu. S temi napotki zdaj lahko popraviš morebitne nedostatke v omenjenem UP slovarju, tako pisne kakor tlsne. Uvodoma se dalje povč, da v Florenci pridevniško obrazilo -6gnolo (nerognolo, črnikast) slove v Rimu široko: -dgnolo. Nasprotno pa ima F pri glagolu -ebbe(ro) in -čtte(ro), R -6bbe(ro) in čtte(ro). Takih razlik, koder jih je požrl volkodlak iz pričujočega besednjaka, tudi ne bom nizal, kajti: il troppe stroppia (kar je preveč, niti s kruhom ni dobro). Pri tvorbi množine besed na -cia se po novem ohrani (nemi) I za urnejše razlikovanje od podobnih izrazov: camicie (srajce), c&mice m (maSna srajca), ferdcie (krutosti), feroce (srep, okruten), fallacie (prevare), fallace (sleparski) Itd. Sedaj pa končno popravki ali dostavki. Acanto ni dežen (navzlic Androviču, Va-ljavcu, Janežiču), pristni istrski izraz »primog« ima Bajčev slovar, ki je tudi dčntice prav ponašil z »zobatec« (a sam se je urezal m. dr. pri coglla, modnjak, ne modo!), accdllo, accčrrere, adčmpiere, ammutinare (ti, i), (ap)-pendice f, arlanč-simo, Srnica brdnja, arrotare (6, ud), assolvčl, irtide, avanti chč, avčrno, baciapčlvere, baragdzzo (cc, ne dz), Barberia, baroncčllo paglavec, bifetola pesa, bifolcheria, cacchiatfella, camdzza v. camoscio (R), cčnto, centdcchio in centonehio, cerreta In cerreto, clmberli, cincia eol ciuffo, ciompo, confutare (o), corničl -a, -o, corrugare (6), eristianesimo, dantesco (chi), defecare (6c. kar se ne piše), desiderare (i), discendere, disdoro, dissonare (6), disuria (ne več -ia), doma-re (6; zakaj neki je pridevnik domo »ukročen« z ozkim 6?), eco, emčttere, epizoo-zia, espletare (č), fattispecie inv, ff (fa-cente funzione), gčnere, Giunone, gčndola, grancipdrro, grillotalpa m, guisa, hac huc (fare), Hanoveranci, impetrare (fe), impu-tare (1, d), incamerare (a), inc(u)orare, insediare (6), insidiare, intimare (ti), in-torbidare (6), inverniciare pokositi, labaro (krativec okrušen), lapide f, lettiera po-steljnjak, locupletare (£), logorare (6g), madore m, marca da bollo koikovna znamka, kolek; mercivčndolo, miscela, nauma-chia; po geslu oceorrfendo prečrtaj vso naslednjo vrsto in jo nadomesti: te adj. potreben, m potre-; ordinare (6), dsso (-i, -a), paglietta f bleščica; m pisač; palude f (m), passlbile kazniv, perdigiorno (-i), peritarsi (č), pčna f biser, piandro, pigno-rare (1), pisci-, pelli-, pomi-, selvi-coltura, polisčnso, portodarme (-1); prataidlo m prčsnica (dajmo rabiti za romanski »šam-pinjon« lepi dolenjsko-rotranjski naziv iz-borne travniške gobe, katere barva spominja prosenega zrnja in ki jo je tako poveličeval Jan. Vesnin v Novicah 1861); pre-sčnte, prčzzo, proemiare (fe), reggipčtto (-i), ricciolo, ridotto, rimbrčncio (lo), ri-messa; sedrbuto (iz ruščine: skrčbot, slov. Skrabati), senzatetto, servi-to, sfrottolare (6t), sgrlllettare, smoccolare (R 6c), spet-tegolare (čg), stamane, subodorare (6d), Svlzzera, telo tkanina, tčk) kopje, tčtt(ol)a, tramestlo, včndita, violaccidcco, zipolare. S. 657. pod geslom cudoere prečrtaj 3. v. in jo nadomesti: cociamo, cocete, cuociono, zbriši 6. in pol 7. v.! Pod dsre: dčssimo, dčssero. Pod fondere: fusi in fondetti. Pod redigere: imper. redigete, prm redassi in redigši. Srednjeveški latinski pesnik J. J. Lest-van (Scaliger) šteie leksikografijo med najnapornejše posle. Nemara jo je pogodil. Najhujše pa je, da ti nosijo še čisto mokre »prapore« izpod stroja in ti še mokre oddaš. Tako se marsikak zaznamek v luži niti ne opazi. Ko sem dotipkal poročilo, se mi oglasi iz železničarske mehanične delavnice inže-njer: »Kaj pomeni viera? Vaš tiček Strnad o tem nič ne poje.« — E, bratec, to je zastarelka, danes se pravi: ghiera. Pleteršnik pozni iz tega korena goriško izposojenko: birja, virja (okov, obroč). Dr. S. mi je povedal, da je moral iz rokopisa iztrebiti karavano besed, ker je založništvo hotelo »žepni« besednjak. Povečati bi se dal, pa še kako! Na dolgem škornju baje premorejo 150 izrazov samo za testene nu-deljne: fettuccine, fidelini, fisehietti, lasa-gne, maccheroni, maltagliati, minestra asciutta, nastrmi, pappardelle, past(um)e, rigatoni, spagnetti, spilloni, tagliatell-e, -i, tagliarini. tagliatini, tortelli itd. No, pa poišči toliko naših: blek(c)i, kipnjenki, krpice, mužlji, lezanje ali lizanje, (o)svaljki, podvezice, polžki, repica (jako tanki, Dol.), rezanci, ribana ali strgana kaša, testovni-ki, vlivanci, zvezdice. Kdo jih prilicitira do 50? Neki slovarji, na pr. Androvičev, na- 4ihuje izrazitost italijanščine, ko pod abbia dvakrat isti pomen stavi ali pod piatto krožnik in sodišče (v nemščini ima Gericht dva taka smisla). Heavtdn Timortimenoa »JUTRO« St. 208 S Petek, 5. EC Kronika I Pri nas veljavni prazniki Z današnjo odredbo je Visoki Komisar določil praznične dneve, ki veljajo za ljubljansko pokrajino. Ti dnevi so sledeči: vse nedelje, novo leto. 6. januar, Sv. Trijo kralji, 19. marec — praznik Sv. Jožeta, Velika dcč, Vnebohod, Sv. Rešnje telo, 29. junij — Sv. Peter in Pavel, 15. avgust — Vnebovzetje, 1. november, Vsi svetniki, 8. december — Br. Sv. Marije Device, 25. december — Božič Rojstvo Gospoda. Kazen zgoraj omenjenih dni ne pridejo v poštev drugi prazniki. * ■> Minister Thaon di Revel v Berlinu. V sredo je prispel v Berlin finančni minister grof Thaon di Revel in vrnil obisk nemškega finančnega ministra v Rimu. Na kolodvoru so ga sprejeli predstavniki nemške vlade s finančnim ministrom grofom Scwerinkrossigghom na čelu in italijanski veleposlanik Alfieri. Takoj pa svojem prihodu je Eksc. Thaon di Revel položil venec na grob Neznanega vojaka. V Nemčiji bo ostal nekaj dni. * Obisk Ministra Teruzzija. V sredo dopoldne je dospel v Bologno Ekc. Minister Teruzzi. Na postaji so ga sprejeli predstavniki oblasti s Tajnikom Stranke na čelu, nakar je odšel v Riola di Vergato, kjer si je ogledal kolonije Limentra in Romito, kjer gostujejo libijski otroci. Visoki gost se je zelo pohvalno izrazil nad popolnostjo imenovanih kolonij. * Minister za javna dela v Bolzanu. Eksc. Gorla Minister za javna dela, je v zadnjem času nadzoroval javna dela, ki so v teku v trentinski pokrajini, nakar je obiskal še Visoko Nadižo, Bressanone in Ponte Gar-dena. Ministra so spremljali Prefekt in Tajnik Stranke in številni dragi predstavniki pokrajine. Ogledal si je velike podzemeljske električne centrale, ki zalagajo s tokom važne avtarkične tovarne. Nato se je Eksc. Gorla podal v vladno palačo, kjer mu je Prefekt predstavil lokalne odličnike in predočil najvažnejša vprašanja, ki se nanašajo na Visoko Nadižo. Ko si je visoki gost ogledal tekoča dela, se je podal v Me-rano in v Passo di Resia, kjer si je ogledal dela za drugo električno centralo nenavadne velikosti. * Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 za Enoletni trgovjki tečaj s pravico javnosti, se vpši dnevno dopoldne m popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. (—) * Minister Teruzzi sprejel nemške policiste. častniki policije rajha, ki so dospeli v Rim in posečajo tečaj italijanske policije za Afriko, so bili v torek sprejeti v posebno avdienco od Eksc. Ministra Teruzzija. Nemški gostje so si v prestolnici ogledali razne znamenitosti in se poklonili spominu Neznanega vojaka, padlih za revolucijo. * Redek jubilej dela. V Kopru pri Trstu je slavil Viktor Vascotto, stavec v tiskarni Pecchiari, 501etnico neumornega dela. Vascotto je praznoval svoj resda redek jubilej preteklo nedeljo v družbi številnih svojih delavskih tovarišev. Prisotni so bili tudi politični tajnik, mestni župan in številni drugi predstavniki Stranke. * Odlikovani kmetovalcu Da bi se čim bolj dvignil pridelek žita, je poljelelsko podjetje Antonini iz Buj določilo tri nagrade za svoje koloniste, ki se bodo v svojem delu najbolj izkazali. Lastnik podjetja dr. Antonio Antonini je zdaj podelil nagrade med tri najboljše pridelovalce žita. Prvo nagrado, 1000 lir, je prejel Romano Ravalizo, drugo nagrado, 500 lir, Anton Čin, tretjo nagraio, 250 lir, pa Benedikt šerko. JESEN NA MORJU Vam bo užitek in počitek. Posebno še v GRADO (pri Trski), kjer Vam nudi PENSION BERNT udobnost in odlično oskrbo s slovensko postrežbo. Pension VILLA BERNT — GRADO * »Slovenski žulji v Iranu«. Z ozirom na članek v 204. številki našega lista pod tem naslovom, kjer smo omenili tudi g. Andreja Colariča, ki je več let potoval po svetu in bil nazadnje zaposlen v Perziji pri gradnji transiranske -železnice, nam sporoča prijatelj lista iz Kostanjevice, da je bivši Ahasver sedaj posestnik v žabjeku pri Sv. Križu ob Krki. V tem lepem kraju naše Dolenjske je kupil bivše Gregorčičevo posestvo, kjer zdaj kmetuje in menda več ne sanja o Iranu in drugih krajih Srednjega vzhoda. ♦ Ob košnji otave na Dolenjskem. Med Mašnmi (med Velikim in Malim Šmarnom) je čas košnje otave, zato je sedaj košnja v polnem teku. Ker zemljo pogosto namaka dež, je letos otava precej lepa, vendar sušenje in spravljanje moti dež, tako da so le redki gospodarji, ki so otavo v redu pospravili. Mnogo otave pa je treba še pokositi zlasti v višjih legah, kjer je seno kasneje zrelo. Otava je zlasti za molzne krave dobro krma in je ob dobri in obilni košnji pričakovati več in dobrega mleka. u— Italijanščina na Trgovskem učillšču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica štev. 15. Tečaji se prično: začetniški 10. septembra, nadaljevalni pa 11. septembra. — Telefon št. 40-48. (—) * Žigosanje ribarskih izkaznic. Ribar-sko društvo v Ljubljani obvešča imetnike ribolovnic in ribarskih izkaznic, naj se zaradi prežigosanja, ki ga je odredil Visoki Komisarijat, zglasijo takoj po 8. t. m pri svojih občinskih upravah, upravnih oblasteh I. stopnje. Zglasijo naj se vnovič tudi oni, ki so te dni izkaznice že enkrat predložili, ker je bilo prežigosanje pomanjkljivo izvršeno. * Avtomobilski klub obvešča lastnike avtomobilov in motornih koles, da ima še vedno na zalogi nekaj senčnikov za žaromete, kakor to zahteva naredba Visokega Komisarijata z dne 1. avgusta t. 1. Istota-ko se ahkc dobijo stekelc a za senčnike v predpisanih dimenzijah. IZ LJUBLJANE n— Nova grobova. V četrtek je dotrpe-la soproga tiskarniškega faktorja v pokoju ga. Marija Lampieeva, po rodu Nago-detova. Pogreb blage gospe bo v petek ob 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V sredo je umrla ga. Ana škeriova, porodu Fijavževa. Blago pokojnico bodo pokopali v petek ob 16. iz kapele sv. Jakoba na 2alah k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pn naše iskreno sožalje! u— Velik požar na Busju. V sredo zvečer, ko sta mesto in okolica že počivala, je na doslej še nepojasnjen način na Jesi-hovem štradonu izbruhnil ogenj v leseni lopi, kjer ima posestnik Jakot Jesih shranjeno krmo za živino. Ob 23.50 so bili o ognju obveščeni ljubljanski poklicni gasilci, ki so takoj odbrzeli na kraj požara. Kasneje so se jim pridružili tudi člani ljubljanske prostovoljne gasilske čete. Flo-rijanovi vojščaki so se nemudno lotili dela: prostovoljni gasilci so dobili vodo iz hi-dranta, poklicni pa so cev položili v bližnji jarek. Dve motorni brizgaini sta iz štirih cevi začeli brizgati vodo na gorečo lopo. Plameni so bili hitro udušeni. Velikanske zaloge sena, ki ga je bilo nakopičenega 40 voz, poleg tega pa še 13 m3 lesa, pa so dajali še venomer netiva ognjemu elementu. Oh 3. po pomoči je bila nevarnost za razširjenje ognja odstranjena in so se člani Prostovoljne gasilske čete lahko vrnili domov. Poklicni gasilci pa so ostali še na pogorišču, ker so morali razmetati tleče seno in les. škode še ni mogoče točno oceniti, verjetno pa je bo za 40.000 lir. V nedeljo 7. in na praznik v ponedeljek 8. septembra popoldanska predstava za okoličane Začetek ob 16. (4.) VESELI TEATER u— Tramvaj jo je povozil. Včeraj dopoldne se je pripetila Pred škofijo huda prometna nesreča. Pod tramvajski voz je padla neka ženska in obležala nezavestna. Na kraj nesreče je bil nemudoma pozvan avto reševalne postaje, nakar je bila nesrečnica prepeljana v splošno bolnico, kjer se še ni zavedla, zaradi česar tudi ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti ponesrečenke. u— Reklamacije zaradi živilskih nakaznic sprejema mestni preskrbovalni urad brez izjeme samo do 15. septembra, pozneje bo pa sprejemal samo še nove prijave. SALONE MODA MODNI SALON SOtiVAN-C° OTVARJA NOVO SEZONO JESEN IN ZIMA ZA DAMO IN GOSPODA u— še o palačah Pokojninskega zavoda. V četrtkovi številki smo objavili notico, da so stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda dograjene in da so se stranke že vselile. Informacija je bila netočna. Kakor smo izvedeli, se stranke v nova poslopja še niso mogle vseliti. u— Današnji cerkveni koncert, ki bo ob 20. uri v Frančiškanski cerkvi, bo začel točno ob napovedanem času. Zato vljudno prosimo občinstvo, da zasede svoja mesta v veličastni frančiškanski cerkvi malo pred osmo uro. Vstop v cerkev bo samo pri glavnih vratih. Izhod pa na vseh treh mestih. Predprodaja vstopnic je čez dneva v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8. ure dalje pa pred glavnim vhodom v frančiškansko cerkev. Koncertni spored bodo izvajali: altistka Fratnja Golobova, violinist prof. Jan šlais in mojster na orglah prof. Pavel Rančigaj. O koncertnem sporedu smo že govorili, obsega predvsem dela iz klasične, pa čudi iz sodobne literature. (—) u— V mlečni restavraciji »Breda« na Tržaški cesti 48 dobite dobro pristno domačo hrano. Dnevni abonma L 7.60. Die-tična kuhinja. (—) Te dni začne Izhajati naš novi roman: lepa, gospod Moto! Gospod Moto, mali, prevejani detektiv In tajni opravnik, U mu mikadova vlada poverja najvažnejše in najnevarnejše naloge, je že ved let svetovno znan zaradi svojih razburljivih pustolovščin in bučnega uspeha filmov, ki so jih zvrtili o njem. Naš novi roman pomeni prvo postajo njegove razgibane kariere. Vrši se v Pekingu, kitajski prestolnici, ki jo davi groza pred tajinstvenimi strahotami. Prepričani smo, da si bo gospod Moto v zaletu osvojil naklonjenost slovenskih čitateljev, kakor je očaral italijanske v Mondadorijevi zbirki »Ubrl gialli«! Pozor na prvo nadaljevanje n— Veseli teater. Danes nor program. Začetek ob 20. (—) u— Gospodinjska ftola MTmHrW v LJubljani. Vpisovanje bo S. ln 6. septembra od 10.—12. pri upraviteljstvu gospodinjske šole v Mladiki, šubičeva ul. 9, kjer dobite nadaljnje informacije. — Upravitelj-stvo. (—) u_Danes dopoldne bo vpisovanje v šolo Glasbene Matico. Popoldne naj pridejo vsi vpisani gojenci v Hubadovo dvorano, kjer bodo zvedeli dodelitev k posameznim strokovnim učeteljem, nakar bo sporazumno določen umik. Gojenci za klavir naj pridejo ob 15. uri, gojenci za violino ob 16. uri in gojenci, vpisani za ostale predmete, ob pol 17 uri. (—) n_ Vpisovanje v šolo plesne umetnosti Mete Vidmarjeve vsak dan od 17. do 19. ure v Gajev* ulici št. 9, pritličje. (—) u— Danes v petek ob 20. url članski sestanek vrtnarskega odseka sadjarskega in vrtnarskega društva podružnica Ljubljana I. v gostilni Mrak. Predava g. štrekelj Josip o shranjevanju zelenjadi. o_ Na obrtno nadaljevalnih Šolah v Ljubljani to naknadno vpisovanje onih vajencev, ki se niso vpisali v nedeljo 31. avgusta, že v soboto 6. septembra dopoldne pri upraviteljstvih posameznih šot. Opozarjamo m 0] stre na predpise zakona, da je službodajalec dolžan vpisati v šolo vse učence, ki so zavezani obiskovati strokovno nadaljevalne šole, ter naj zato mojstri zanesliivo store svo-'o dolžnost u— Gospod ravnatelj Killer je daroval poizvedovalnemu oddelku Rdečega križa L 50, g. dr. Kramer v isti namen L 50. Za plemenita darova iskrena hvala. u— Namesto venca na grob svojega bratranca g. Emila Tonniesa je darovala ga. Hedvika Malovrh, učit. v pok.. Društvu slepih v Ljubljani 50 Ur. za kar se ji društvo najlepše zahvaljuje. (—) Iz Novega mesta n— Novomeška nedelja. Z lunino spremembo se je tudi vreme temeljito spremenilo in po dveh lepih sončnih dnevih je že v soboto opoldne pričelo rositi in vlili so se hudi nalivi, ki so trajali skoraj vse popoldne in povzročili veliko škodo na jesenskih poljskih pridelkih. Tudi vso noč je še rosilo in od časa do časa tudi močneje deževalo ter se je vreme komaj v dopoldanskih urah nekoliko ustalilo. Zaradi tega slabega vremena se niso meščani mogli podati na priljubljene nedeljske izlete in v nedeljo dopoldne je tudi odpadla nameravana plavalna tekma na Krki. Proti 11. uri pa se je nekoiko zjasnilo in v okviru športnega dne se je vršil na Glavnem trgu pro-menadni koncert godbe 7 top. polka, kateremu je prisostvovala velika množica meščanov. Ob pol 12. uri je priredil domači Elan štafetni tek skozi mesto. Na startu pri kandijskem mosVa in vzdolž vse proge se je zbrala večtisočglava množica, ki je z največjim zanimanjem zasledovala potek štafete, v kateri je z velikim naskokom zmagala ekipa domačega Elana. Popoldne je ponovno posijalo skozi oblake sonce in omogočilo izvedbo finalnih tekem za dolenjsko pokalno nogometno prvenstvo, katere so se vršile na kandijskem stadionu in jim je prisostvovala velika množica navdušenih ljubiteljev nogometne igre. Zvečer pa se je vršil v mestnem parku dobro obiskafr promenadni koncert godbe 6. top. polka. n_ »Okence« na novomeškem odru. V četrtek in petek uprizori Ljubljanska narodno gledališče v Prosvetnem domu znano veseloigro Olge Scheinpflugove »Okence«, ki bo s svojimi komičnimi zapletljaji brez dvoma sijajno zabavala občinstvo. Opozarjamo, da bo predstava v četrtek ob 19. uri, druga pa v petek popoldne ob 15. uri, na katero posebno opozarjamo okoliško 'prebivalstvo. Prodaja vstopnic v knjigarni Krajec. Z Gorenjskega Novi otroški vrtci. Priprava za otvoritev otroških vrtcev so v polnem teku. Najprej bosta odprta otroška vrtca v Koroški Beli ni na Jesenicah, pozneje pa tudi na Hru- šicL Knjige za cvetlice. Te dni so bili končani nemški jezikovni tečaji na Lescah. Za zaključek so priredili majhno svečanost in ob tej priliki so poudarjali velike uspehe, ki jih je učiteljstvo doseglo v kratkem razdobju šesrti htednov. Ob slovesu so učitelji otrokom podarili nekaj knjig, v zahvalo zanje pa so jim otroci izročili šopke cvetja. Iz Spodnje štajerske Koncerti v Trbovljah in Hrastnika. Rudniška godba je v ponedeljek 1. t. m. priredila v Hrastniku in istega dne zvečer v Trbovljah koncert za rudarje. Oba koncerta sta bila številno obiskana in so rudarji godbenikom glasno pritrjevali za izvajane točke. — V Trbovljah mudeči se pevski zbor državne glasbene visoke šole iz Graza je priredil vrsto koncertov. Pri sončenju se Je ponesrečil. Na neki strešni terasi v Mariboru se je sončil 19-letni Friderik Lois. Najbrž je zaspal in potem v omotici padel 6 m globoko na vrt. Ponesrečenca, ki je dobil hude poškodbe na glavi in ima tudi notranje poškodbe so prepeljali z reševalnim avtomobilom v mariborsko bolnišnico. Iz Trsta Gibanje prebivalstva. Dne 3. septembra je bilo v Trstu 9 rojenih, 3 mrtvi in 7 porok. Primer tetanusa. Pred dnevi je 401etni Pavel štolfa, stanujoč v Via deli' Universitš, štev. 15 ribal pod svojega stanovanja. Pri delu se je tako nesrečno zbodel v leseno trsko, da je moral naslednji dan zaradi hudih bolečin v bolnico Kraljice Helene. Ranica, ki je izgledala v začetku nedolžna, je bila v resnici življenjsko nevarna. Zdravnik je namreč ugotovil okužbo s tetanusom in štolfa je moral ostati v bolnici. Njegovo stanje je resno. Z drevesa je padel. 181etni Vižintin Anton blizu Redipulje doma, je splezal na neko sadno drevo, da bi si nabral nekaj sočnega sadja. Pri tem pa je nenadoma izgubil ravnotežje in je tako nesrečno padel z visokega drevesa, da si je zlomil levo ramo Jn da mu je počila lobanja. Ponesrečenec je bil nemudoma prepeljan v tržiško bolnico Vittorio Emanuele UL, kjer se bo moral zdraviti, če ne bodo nastopile komplikacije, najmanj dva meseca. Inserirajte v ^Jutru"! Dež, toča in strela Dol. Toplice, 3. septembra Pasji dnevi so že za nami, ko po navadi poletna vročina popusti ln se ni več tako bati neviht s točo ln bliskom, vendar Je preteklo soboto nastalo po Dolenjskem neurje, ki ga je spremljalo grmenje z bliskom. Že v dopoldanskih urah je pričelo deževati in je bilo skoro ves dan, vmes pa je večkrat udarjala tudi strela. Med drugim je udarila v sadno drevo v Rumanji vasi in je puh strele omamil neko deklico, ki pa je kmalu zopet prišla k zavesti brez zlih posledic. Strela je udarila tudi v zidanico vinogradnika Krena na Ljubnu, ki je zgorela. Ker so bili ljudje blizu, so iz goreče zidanice skoro vse rešili, vendar ima posestnik precejšnjo škodo, ki je tem večja, ker zidanica ni bila proti ognju zavarovana. Tudi nedelja je bila precej deževna, čeprav je zjutraj kazalo, da bo lep dan. Ni sicer stalno deževalo, toda temni oblaki so se podili sem in tja ter se Je od časa do časa vlila ploha. Vmes je padala tudi toča, ki pa ni naredila škode. Nagajivi dež je motil dobro razpoloženje številnih izletnikov, ki so tudi to nedeljo obiskali Dol. Toplice. Pogosti dež in za sedanji čas prehladno vreme ovira in zadržuje dozorevanje poljskih sadežev in dela že tudi škodo na polju. Krompir je že marsikje pričel gniti, ker leži v vedni vlagi. Zato se nekateri kmetje že pripravljajo, da bodo pričeli s splošnim kopanjem krompirja. — Koruza je večinoma še zelena in tudi fižol ne more zoreti. Mnogo trpi zaradi dežja tudi ajda in čebele ne morejo nabirati sladke strdi. čebelarji, ki so stavili na ajdovo pašo mnogo upanja, si žele še mnogo lepih, toplih in sončnih dni, da bodo čebele nabrale dovoljno hrane sa Ano ln da bi bflo fle tnčl kaj medu za dom. Tudi kmetje bi radi spravili zdrave poljske pridelke. Nase gledališče D R A M A Začetek ob pol 20. url Sobota, 6. septembra: Nenavaden človek. Izven Nedelja, 7. septembra: zaprto, (gostovanje na Vrhniki: Via Mala) Ponedeljek, 8. septembra: ob 15. uri: Via Mala. Izven. Ob pol 20. uri: Okence. Izven Aktualna Igra iz današnjega življenja je Senečičev »Nenavaden človek«. Nekoliko kriminalistično dejanje pokaže, kako postane pošten človek, ki zaide v roke goljufov velikega kova, po nedolžnem žrtev njihovih spletk in krivične obsodbe. Delo je zrežiral J. Kovič. V ponedeljek popoldne bodo ponovili Knittlovo dramo »Via mala«, ki vsebuje prizore velike dramatike. V njih Je analitično podan zločin, Ki mu prihaja preiskovalni sodnik na sled. Njegova plemenita nrav in globoko človeško občutje ga prive-deta v konflikt med vestjo in paragrafom. — Zvečer bodo vprizorili Olge Scheinpflugove »Okence«. Veseloigra o nebogljenosti človeka, ki živi poglobljen v teoretični svet etike, a nima pravega razmerja do realnega življenja. Pomanjkanje živi jen jsklb izkušenj ga pripelje v kočljive, neprijetne in za gledalce zelo komične situacije. Obnovite naročnino! S P O R T Ali bi nekaj napovedali... ...za atletsko prvenstvo Ljubljanske pokrajine, ki bo v nedeljo in ponedeljek na Stadionu Samo še dva dneva nas ločita od važne atletske prireditve, ki bo v nedeljo in ponedeljek na stadionu ob Tyrševi cesti, in sicer za prvenstvo Ljubljanske pokrajine. Kakor smo že včeraj zapisali, je v zvezi s to prireditvijo prišlo med maloštevilno atletsko družino do neljubega spora, ki bo imel za posledico, da Hermesovi atleti na tem prvenstvu sploh ne bodo nastopili. Vzroke njihove odsotnosti so nam sporočili v posebni izjavi, ki jo objavljamo niže. Presojo o tem, kdo je imel v tem sporu prav ali ne, prepuščamo odločilnim mestom, poudarjamo pa še enkrat, da bi bili morali vsi, ki jim je naša atletika v teh izrednih časih na srcu, poiskati vsa sredstva, da bi bili preprečili to nepotrebno ločitev že tako maloštevilnih atletov v dva tabora. Ko pregledujemo v naprej vrste nastopajočih — zdaj prideta s svojimi atleti v poštev samo Planina in Ilirija — bi radi zapisali nekaj napovedi o onih, ki bodo bržkone imeli prvo besedo v raznih disciplinah in najbrže spravili prve naslove prvakov Ljubljanske pokrajine. V tekih so ta imena približno naslednji: na 100 m se bosta za primat udarila predvsem klubska tovariša Šušteršič in Lušicki iz Planine, resno pa bo lahko posegel med oba tudi Kolenc iz Ilirije. Na 200 m bo prav tako domena »planinskih atletov«, in sicer Bratoža in Lušickega. V disciplini 400 m sta naj resnejša kandidata Oberšek (Ilirija) in Skušek (Planina), vendar bi lahko tudi Nabernik (Planina), ki je spet začel trenirati, poskrbel za presenečenje. V teku na 800 m bosta glavna rivala Košir (Pl) in Oberšek (II.), kot kandidat za drugo mesto pa se lahko imenuje tudi Nabernik iz Planine. Prvega mesta Koširju seveda ne bo mogoče vzeti, saj ni izključeno, da bo prav on tukaj izboljšal rekord. Na 1500 m bo siguren zmagovalec Košir iz Planine, na drugem mestu pa vidimo njegovega klubskega tovariša Kiena ali Magušarja iz Ilirije. V teku na 5000 m prvenstvo skoraj ne more uiti Kienu, ki bi utegnil morda celo doseči čas pod 16 minutami, dobro pa se bo bržkone plasiral tudi Iliri j an Glonar. V štafeti na 4X100 m je bila letos najboljša Planina s 46.2; če bo vse v redu, bo morda v nedeljo dosežen še boljši rekord. V drugi štafeti, ki je na sporedu drugi dan, to je na 4 X 400 m, ima prav tako najboljše moštvo Planina v postavi: Skušek, Gaber-šek, Nabernik in Kraner, katerim Ilirija ne bo mogla ogrožati prvega mesta. V teku na 110 m z zaprekami bosta najvidnejša oba »Planinca« Lončarič in Lužnik, uspešno pa bi morda lahko posegel med oba tudi Ilirijan Pleničar. Toliko o najmočnejših, ki bodo nastopili za prvenstvene naslove v raznih tekih. Nekaj misli o najboljših udeležencih v ostalih disciplinah bomo objavili jutri. Ponavljamo, da bo tekmovanje dva dni zaporedoma, in sicer v nedeljo ob 17., v ponedeljek pa — po naknadnem sklepu zveze — že ob 16.30. Zakaj Hermes ne bo nastopil? V tekih Lahkoatletska sekcija 2SK Hermesa nas je naprosila za objavo naslednje izjave: »Ker so se v zadnjem času razširile razne neresnične verzije o vzroku nesodelo-vanja atletov 2SK Hermesa na prvenstvu Ljubljanske pokrajine, daje lahkoatletska sekcija ŽSK Hermesa naslednje pojasnilo: Glavni vzrok, da naši atleti ne bodo nastopili na prvenstvu, je čudno postopanje SLAZ, ki je razpisala to tekmovanje posameznikov in moštev. Pri tem se m ozirala niti na pravila, ki določajo tako tekmovanje ločeno za poedince ta posameznike, niti na klube, ki morajo imeti za tako tekmovanje veliko opreme. Ravno glede tega je bil najbolj prizadet ŽSK Hermes, ki si v današnjih časih pač ne more nabaviti potrebne opreme, brez nje pa ne more računati na zadovoijlv plasma na prvenstvo. Da pa bodo utihnili tudi oni glasovi, da se bojimo prehude konkurence, pozivamo že sedaj zmagovalca tega tekmovanja, da se v enem mesecu pomeri z nami v dvoboju, ki bo obsegal iste discipline kakor to tekmovanje. S tem je za nas razprava končana in ne mislimo dajati nobenih posebnih izjav več, ker so s takim postopkom soglasni tudi vsi naši atleti!« Slovenska lahko atletska zveza (službeno) . Obveščamo vse člane, da je bil iz tehnič nih razlogov pričetek prvenstva moštev in posameznikov v ponedeljek 8. t. m. preložen od 17. na 16.30 t j. za pol ure prej. Pričetek tekmovanja v nedeljo 7. t. m. ostane ob 17. Pričetek obakrat točno! Tajnik. Zbor slovenskih lahko atletskih sodnikov (službeno). Opozarjamo vse gg. sodnike, ki so bili določeni za sodniško službo na prvenstvu moštev in posameznikov v izvedbi SLAZ dne 7. in 8. t. m. na gornje obvestilo zveze. Prosimo vse gg. sodnike, da se ravnajo po tej izprembi in se javijo vodji tekmovanja in vrhovnemu sodniku četrt ure pred pričetkom tekmovanja. Predsednik. Sem in tja po terenih Hitlerjeva mladina je imela letos svoje V. športne igre v Vratislavi in skupno z njo je manifestirala za spori tudi mladina ostalih prijateljskih držav, med njimi tudi ustaška iz Hrvatske. Na zaključni dan v nedeljo se je zbralo v stadionu okrog 60.0'00 gledalcev, ki so z velikim navdušenjem spremljali posamezne nastope, v glavnem telovadne, plavalne in atletske. Najboljše tekmovalce je seveda postavila Nemčija, ki je v vseh glavnih konkurencah zasedla prva mesta, z ostalimi pa so se potem zadovoljili Italijani, Finci, Madžari, Hrvati, Slovaki, Bolgari in še drugi. Med hrvatskim zastopstvom, ki ni bilo posebno številno, so se na vidnejša mesta plasirali naslednji športniki: v plavanju: na 100 m prosto Miloslavič kot tretji s časom 1:03 in v štafeti na 4X100 m prosto hrvatska štafeta s časom 4:24.1, v ženskih disciplinah pa Jasna Petkovič na 200 m prosto s časom 3:32. V lahkoatletskih disciplinah je videti med boljšimi samo Urbiča iz Zagreba, ki je prišel v skoku v daljino na 6.60 m. V splošni oceni so Hrvati v moškem in ženskem plavanju dosegli 4., v atletiki pa 7. mesto, medtem ko atletinj sploh niso pripeljali s seboj za tekmovanja. Kakor pri nas so bila preteklo nedeljo tudi v Rimu tekmovanja sa državno prvenstvo v skokih, o katerih pa tožijo poročila prav tako, da niso bila na veliki višini, vsaj glede udeležbe. Zmagal je veliki favorit in večletni italijanski prvak Cozzi Lucian iz Milana s 3metrske deske s 122.28 in Z lOmetrskega stolpa s 102.53 točke. Edini resnejši tekmec mu je bil Mariannetti iz Rima, ki pa ga je dohajal samo v obveznih skokih z deske, potem pa je močno zaostal. V CelJu so preteklo nedeljo gostovali teniški igralci iz Gradca, ki so to prvo srečanje z novimi športnimi tovariši z lahkoto odločili v svojo korist Rezultat je bil 7 : 0 v korist Gradca. Celjske barve so zastopali Skoberne, Gorscheg, Toplak, Fa-bian in Rakusch, obenem so prišli v Celje gostovat tudi table-teniški igralci iz štajerske prestolnice, toda toliko nekompletni, da so izgubili v srečanju s Celjani s 3 :7. Listi hvalijo dobro igro celjskih zastopnikov, predvsem obeh bratov Wretschitschev Graški športniki so bili v Celju sprejeti nadvse prisrčno. V finski prestolnici je bil zadnjo nedeljo večii atletski miting, na katerem so bili doseženi nekateri odlični izidi. Tako je Mikkola zmagal v kopju z 69.63, imel pa je med ostalimi tudi met do 74 m, ki pa so ga sodniki razveljavili. Na 5000 m se je postavil neki Kurki s časom 14:55.6, dobre znamke pa sta zabeležila še dva metalca, in sicer Sarama 45.59 m v disku in Veiri-16. 52.81 m v kladivu. Medpokrajinska telovadna in športna prireditev v Ljubljani Športni inšpektorat v Julijski krajini bo s sodelovanjem pokrajinskega dopoJsvora v Ljubljani priredil o priliki ljubljanskega velesejma žensko telovadno prireditev in lahkoatletske tekme. Tekme kakor tudi telovadni nastop bodo na ljubljanskem stadionu 5. oktobra. Ob tej jriliki bode vozili posebni vlaki za dopolavoriste iz tržaške, puljske, reške, goriške in videmsk« pokrajine y Ljubljana »JUTRO« §t. 208 6 Petek, 5. IX. 1941-X3X Italijanski tečaj Lxxxvra. Raba veznega naklona. Uso del congiuntivo. Vemo že, da izraža vezni naklon neko negotovost in da je odvisno od glavnega stavka, ali prid za njim do ločni ali vezni naklon. Izrazov za ne gotovost pa imamo več vrst. Da si stvar olajšamo, si bomo postopoma ogledali najvažnejše, tudi v vsakdanjem življenju potrebne izraze, za katerimi stoji veznik che (slov. da) s cong. To so: 1. vsi izrazi, ki so v kakršni koli zvezi z voljo: volere, desiderare, bra-mare (silno želeti), ordinare, coman-IČare (ukazati), prescrivere (predpisati), vietare, proibire (prepovedati), convenire (domeniti se), pregare, do-mandare, chiedere, aver cura, dire, scrivere (v pomenu: naročiti veleti), soffrire, permettere dovoliti, trpeti, concedere pripustiti, meritare zaslužiti, esser degno, indegno (ne)vreden biti. augurare želeti, voščiti, bisogna potrebno je, fa d'uopo, b d'uopo, oc-corre potrebno je, merita il conto, torna conto, mette conto izplača se, conviene umestno je, skozi, e buono, e bene dobro je, e peccato škoda je, basta dovolj je. Primeri: Basta che mi scriviate una cartolina. Non e neces-sario che vi disturbiate (se trudite), basta che mandiate la cameriera. E indispensabile (neizogibno potrebno) che andiate a časa. Non mette conto che diamo retta a queste chiacchiere. Pregled zadnje vaje: Dubito che facciate (abbiate fatto) ... Mi pare che questo ragazzo sia (sia stato) ... Dubitiamo che la madre abbia (abbia avuto) tempo. £ possibile che lo zio venga (sia venuto). £ incredibile che i maestri diano (abbiano dato) retta. 2. izrazi dvoma, možnosti, verjetnosti in za glavnimi stavki, ki stoje v nikalni. vprašalni ali pogojni obliki: dubitare, sospettare sumiti, nasce il dubio nastane dvom, non c'e dubbio ni dvoma, negare zanikati, tajiti, igno-rare ne vedeti, e probabile verjetno je, puo essere, puo darsi. e possibile možno je, e curioso čudno je, succe-de pripeti se, pare zdi se, sembra zdi se. Primeri: Siamo convinti (prepričani) che ci volete bene, ma non siamo persuasi (prepričani) che vogliate bene anche ai nostri amici. Che ora credete che sia? Pare che i genitori di questo ragazzo siano troppo poveri. Talora avviene (se zgodi) che un figlio abbia vergogna (se sramuje) dei genitori suoi. Pripomba. Za glagoli: non dubitare, credere in sličnimi stoji lahko tudi določni naklon prihodnjega časa: Čredo che il padre arrivera domani. Non dubito che mi aiuterete (pomagali). 3. izrazi, ki značijo kako čustvo (veselje, žalost, bojazen, upanje, začudenje, strah): godere qc. ali di qc. veseliti se, aver piacere, mi dispiace, do-lersi žalostiti se, esser sorpreso biti presenečen, meravigliarsi čuditi se, sdegnarsi razsrditi se, lagnarsi, lamen-tarsi tožiti, esser contento, felice (srečen), infelice, esser attonito biti osupel, mi fa caso che čudim se, sperare upati, aspettare pričakovati, upati, temere, aver paura bati se, tremare trepetati. Primeri: Ho paura che mio nonno muoia stanotte. Aspettiamo che ci offriate il vostro soccorso (pomoč). I contadini (kmetovalci) spera-no che la grandine non abbia danneg-giato i loro campi (polja). Gl'impie-gati si lagnano che la loro paga non basti per arrivare alla fine del mese. La sarta si lagna che non le sia basta-ta la stoffa per 1'abito. Pripomba. Za glagoli upanja in bojazni rabimo za bodoča dejanja lahko tudi določni naklon prihodnjega časa: Temo che non arriverete (arri-viate) a tempo. Bojim se, da ne pridete pravočasno. Spero che verrete domani da noi. Poleg navedenih primerov, kjer imamo povsod veznik »che«, najdemo vezni naklon tudi v oziralnih stavkih, ki: 1. izražajo kako željo (voljo): Cer-chiamo un impiegato che sappia (naj zna) perfettamente 1'italiano. Toda: Abbiamo trovato un impiegato che sa (zna res) ecc. 2. so odvisni od zanikanega ali vprašalnega glavnega stavka: Non c*£ nessuno che sappia il tedesco. Ni nikogar, ki bi znal nemško Dov'& Puo-mo che sia completamente felice? Ci sono pochissimi (rarissimi) che siano contenti di quel che hanno. (Poco in raro veljata za nikalnici.) 3. so odvisni od presežnika ali temu enakovrednega izraza kakor: primo, ultimo, solo, unico. Questa b la pili bella citta che io abbia vista. Tu sei 1'imico amico di cui io possa fidarmi. Pripomba. Če poudarimo dejstvo, rabimo določni naklon: fecco la pri-ma lettera che il fratello mi ha mandata Nerone £ il prime imperatore romano che perseguito i christiani. Tudi v zavisnih vprašanjih, ki se začenjajo s »se« (če), dove, come, quando ecc. ali z vprašalnimi zaimki chi, che cosa ecc, stoji navadno vezni naklon, za pretekla dejanja skoraj vedno: Non so se sia partito Ne vem. če je odpotoval Za bodočnost vzamemo pa rajši določni naklon: Vi domando se partira domani. Vprašam vas. če bo jutri odšel. Vaja. Prevedite sledeče stavke: Po-trbno je. da vstajate (alzarsi) zgodaj in ne da hodite pozno spat (coricar-si). Ne spodobi se (non si conviene), da govorite (discorrere) pri mizi (a tavola) s polnimi usti (eol boccone in bocca). Dvomim, da imate prav. Ni dvoma, da pridete pravočasno. Žal nam je (rincresce), da niste prišli včeraj k nam. Upam, da niste pozabili (dimenticare) mojih besed. Z Vrhnike v— Via Mala na Vrhniki. V nedeljo 7. t. m. gostuje na Vrhniki ljubljansko gledališče z nenavadno uspelo Knittlovo dramo v 4 dej. »Via Mala«, ki je deležna tudi v Ljubljani in drugod še vedno največjega zanimanja od strani občinstva. Gotovo bo imeta ta vprizoritev tudi za Vrhniko privlačnost. Nastopili bodo: Danilova, Starčeva, Kraljeva, Nakrst, Košič, Košuta in Blaž. Režira Malec. Začetek predstave, s posebnim ozirom na okoličane, ob 18. uri, v— Dva nova zdravnika. Te dni se je naselil na Vrhniki še drugi živinozdravnik g. Slokan Avgust. Nastanil se je v Flako- vi hiši poleg mostu črez Ljubljanico. Prepričani smo, da mu bo na Vrhniki bivanje prijetno a tudi posla bo skoraj dovolj, ker je naša okolica izključno kmetijško-živino-rejska. Znano je, da je naš kmet napreden in ne zaupa svoje živine raznim mazačem. že prej tu živeči živinozdravnik g. Grom pa bo dobil s prihodom g. Slokana strokovno pomoč, da bo v našem kralju in okolici živinoreja tem bolj uspevala. — V ponedeljek je odprl zdravniško in zobozdravni-ško ordinacijo v Sedejevi hiši na švabiče-vi 4 g. dr. J. Gantar. Do sedaj je v našem trgu vršil zobozdravniško prakso g. Val-ther Detter, izprašeni dentist-tehnik. V težjih primerih zobnih bolezni se bomo lahko odslej zaupali domačemu zobozdravniku, medtem ko so morali prej pacienti iskati pomoči pri ljubljanskih zobozdravnikih. Obema gospodoma kličemo dobrodošlico in obilo sreče. Radio Ljubljana Petek, 5. septembra Ob 7.30: poročila v slovenščini, 7.45: lahka glasba, v odmoru ob 8. napoved časa, 8.15: poročila, 12.30: .poročila v slovenščini, 12.45: simfonična glasba, 13: napoved časa, poročila, 13.15: Vojno poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkester pod vodstvom M. Angelinia, 13.50: slovenska glasba, 14: poročila, 14.15: orkestralna glasba pod vodstvom M. Ar-landia, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: radijski orkester, pod vodstvom Draga Marija Šijanca, 19: tečaj italijanskega jezika, vodi prof. Stanko Leben, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: operetna glas-aa, 20: napoved časa .poročila, 20.20: komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini, 20.30: prenos iz dvorane Mappa-mondo v občinski palači v Sieni: slavnostni teden beneške šole (16. do 18. stoletje) glasba A. E. G. Gabrielia in F. Ca-vallia pod vodstvom M. Fernanda Previ-talia, 21.10: koncert violinista Kajetana Burgerja, pri klavirju prof. Marjan Li-povšek, 21.50: Nicotera: pogovor v slovenščini, 22: godalni orkester pod vodstvom M. Manna, 22.25: italijanski ansambel pod vodstvom M. Prata, 22.45: poročite v slovenščini. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Kdor lfiče službe, plača za vsako besedo 1*. —.30. takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek Je L. 7.—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L 10.—. Slu/bodobi Beseda L —.60, taksa —.60. za daiame naslova ali za šifro L 2.—. Plačilno natakarico iščem v centru mesta. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna svo-iega poklica«. 15325-1 Gospodično z znanjem italijanščine sprejme splošna posredoval niča kot družabnico. Življenjska eksistenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovine 2000« 15313-1 Službe išče Beseda l —.30. taksa —.60, y> daianje naslova ali za šifro l 1.—. Sofer-mehanik dobra moč, preje v državni službi, išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«. 15301-2 Mlad kuhar izučen v boliši restavraciji, išče zaposlitve, najrajši v Liubljani. Sel bi tudi drugam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15305-2 Vajene! (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vajenko s predpisano šolsko pred' izobrazbo sprejmem v trgO' vino z elektrotehniškimi predmeti. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »št. 777«. 15311-44 Prodam Beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Otroško posteljico s predalom, prodam. — Frank, Stari trg 19-1. 15300-6 Stopnice in balkonska ograja skoraj novo, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15327-6 Otroško posteljo prodam. Križevniška ul. 6, pritličje. 15324-6 Prodam udoben fotelj, vitrino, radio Telefunken, ohranjen športni voziček ter rabljeno moško obleko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15318-6 Ca 80 m3 zemlje za vrt oddamo. Poizve se pri Gradb. podj. G. Ton-nies, Ljubljana, Tyrševa 25, telef. št. 25-63. 15315-6 Izložbene omare pripravne za vzidavo ali vežo proda C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. 15335-6 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Majhen štedilnik mizni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štedilnik«. 15302-7 Do 20 cm visok steklen nastavek za prodajno mizo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastavek«. 15326-7 Stare Lutz peči razne velikosti kupim. — Pire Zlatko. Ljubljana-Ši-ška, Medvedova c. 8. Ponudbe pismeno. Osebno od 19. do 20. ure. 15320-7 Pohištvo Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Prodam kredenco (stari dunaiski stil) in moško kolo, oboje v najboljšem staniu. Miši-čeva C. 23. priti., levo. 15330-12 Lokali Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro l 2,— Iščem sobo ali primeren prostor za krojaško delavnico. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krojač«. 15296-19 J. Esteven 47 skrivnostna KRČMA »Pomenite se z gospodično Ano,« je krotko nadaljeval. »Nemara da ima kakšne posebne želje.« Gervaise se je obrnil k meni, ne da bi ju pustil izpred oči. »Kaj menite, dragica? Ali hočete videti Versail-les, Benetke, Florenco? Bi mi pomagali zapravljati moj denar, s tem. da postanete žena velikega umetnika? To delo sem zdaj opravil. Dal vam bom veliko denarja za vašo mater in vašega bratca. Ali pojdete lepo z menoj in porečete mamici, naj ostane mirna?« Ob misli, da me hočejo tako ugrabiti, nisem vedela. kaj naj odgovorim. Tedaj pa me je v Ger-vaisu nekaj presenetilo, kakor bi me nekam čudno napeto gledal. Zazdelo se mi je, da mi skuša vcepiti misel, ki je različna od njegovih besed. Ena njegovih trepalnic je komaj opazno trenila. Tisti hip se mi je posvetilo, in uganila sem, da mi hoče pomagati. Pozival me je, naj se pridružim njegovi igri" »Storila bom vse, kar hočete,« sem odgovorila. »Bog bodi zahvaljen!« je vzkliknil. »Torej nimamo več kaj govoriti.« Gillove blede oči so se spet za trenutek srečale z Bodeykinimi. Ta si je popravila ogrtač na prsih. Njene kamenite oči, na pol zastrte od visečih trepalnic, niso izražale ne zadovoljstva ne nejevolje. »Podvizati se moramo.« je rekla. »Mater vzamemo tudi s seboj.« Pogledala sem meter in se nagonsko skrčila v vrveh, ki so mi stiskale zapestja. Nisem hotela, da bi se je ta ženska dotaknila. Gill je to opazil. »Gospodična Ana se ne počuti udobno, Gervaise. Zakaj je ne razvežete? Saj mora iti z nami, ali ne? Če hočete, jo jaz razvežem.« »Ne!« je zavpil Francoz. »Ne dotaknite se je. Tudi vi ne, staruha.« Grozeče ju je pogledal. »Ta stvar ni nikomur nič mar razen meni, razumeta?« Mož, ki je sedel na sklopljivi postelji, se je zahahljal. »Nikar ne bodite ljubosumni, Gervaise.« Gospa Bodeyeva je obstala pred menoj. Mrzki obraz se ji je pačil od napora, da bi bil videti prijazen. »Kar po domače, dete,« je dejala. Gervaise jo je s komolcem pahnil v kraj, jo premeril z očmi in se nazadnje sklonil, da bi mi razvezal gležnje. V istem trenutku pa je njegovo oko znova ošinilo žensko, kakor bi jo hotelo zalotiti na dejanju. Bodeyyka je stala povsem negibno, krčevito držeč za vogaie svojega ogrinjača, kakor je imela navado. Gervaise je odložil samokres in oprezno umaknil roko. »Kaj je?« je vprašala ženska. »Človek bi mislil, da se bojite.« »Postavite se tako, da vas bom imel pred seboj.« Bodeyka se je nekoliko prestopila. »Hočete, da vam pomagam, Gervaise?« »Ne, sen) rekel.« Ne vem, kako, a začutila sem, da se kriza bliža vrhuncu. Francozovo čelo je bilo pokrito z znojnimi Beseda L —.60, taksa —.60. z. daianje naslova ali ta šifro l 2.—. Generatorje (pogon z ogljem) za tovorne, osebne avtomobile in stabilne motorje, različne velikosti po znižani ceni na zalogi. — Generator delavnica. Tyrševa 13 (Fi-govec, levo dvorišče). 15277-10 Adler-Junior skoro nov, spec. močna guma. prodam. Pojasnila: Au-to-šola Gabršček, Hotel Mi-klič, Ljubljana. 15319-10 Pridelki Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. . i_____ Kavni nadomestki prvovrstni italijanski in sir Bel paese, Rex, Roma in Erbo se dobi poceni ▼ pasaži (Aleksandrova C. 4), ulica 3. maja, trgovina kavnih nadomestkov. 15310-33 Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali '.a šifro l 2.— . Trgovsko ali stanovanjsko hišo obstoječo iz najmanj 20 do 30 prostorov, ki se lahko rabiio za trgovske ali pisarniške svrhe, vzamem takoj v naiem. event. tudi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velepro-met«. 15298-20 Dvostanovanjsko hišo prodam v liubljanski okolici Sončna lega, velik vrt, možnost malega gospodarstva za dve družini. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15303-20 Vojne škode Din 100.000.— prodam za gotovino. Nudite najvišjo ceno na ogl. odd. Jutra pod »Vojna škoda«. 15331-16 Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za daiame naslova ali za šifro L 2.—. Mlajšo gospodično spreimem na stanovanje k boljši družini v sredini mesta, event. tudi na hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15299-23 [I]J Beseda L —.60, taksa —.60. 7-3 daianie naslova ali za šifro L 2.—. Boljši gospod išče opremlieno sobo s posebnim vhodom iz stopnišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boliši«. 15309-23a Beseda L —.60, taksa —.60, zr daiame naslova ali za šifro L 2.—. Vloge Kmetske posonlnice ljublj. in Ljublj. kreditne banke kupimo še kakih 100 tisoč. RUDOLF ZORE Liubljana, Gledališka ul. 12. 15333-16 180 delnic Trboveljske • družbe prodam za gotovino. Resni interesenti sporočite ceno na ogl. odd. Jutra pod »Trboveljska«. 15332-16 Sobo iščem v centru za 15. sept. ali pozneje. Biti mora s posebnim vhodom in zelo mirno tei preprosto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprosta soba«. 15314-23a Opremljeno sobo z dvema ali tremi poste liami, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina«. 15337-23a V centru Ljubljane iščem dve eventuelno eno prazno sobo s telefonom za pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 38«. 15338-23a Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslov? ali za šifr l 2.—. Pristno oranžado v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo >e dobi v glavni zalogi. Ko lodvorska ul. 8. M Ge rovac. 14889-30 Stanovanje Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje pri Sv. Krištofu tudi za enosobno s kabinetom. Najraje Sv. Peter ali Bežigrad. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 15334-21 Beseda L —.60, taksa —.60. za daiame naslova ali za šifro l 2.—. 500 L nagrade dobi oni, kdor priskrbi dvosobno stanovanje s kabinetom ob Tyrševi cesti od prelaza do kavarne Maicen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *500 L nagrade«. 15297-21a Dvosobno stanovanje išče odrasla družina (drž. uradnik) z oktobrom ali novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo članov«. 15306-21a Dvosobno stanovanje neopremljeno, s kopalnico, iščem za 15. t. m. ali 1. oktobra. Ponudbe na o .1. odd. Jutra pod »Mlada zakonca«. 15322-21a Enosob. stanovanje event. prazno sobo z uporabo kuhinje, išče za takoj mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi periferija«. 15336-21a Dopisi Beseda L 1.—, taksa —.60., za šifro L 2.—. Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Ana Molek, Čimpreje, Čedno stanovanje, Delovna, Dekle, Dobra cena. Dobro plačam. Drva, Harmonij, Harmonika, Jelena 30, Ju-gočarapa, Izselitev, Kolo gramofon. Ljubljančan, Lep dom, Meščanski učitelj. Mirna, Mirni, Moj dom. Moderen. Merini, Mir in snaga, Najprometnejša ul.. Okolica Vrtače, Oprema, Perfektna, Prvovrstna moč, Plačam, Peč, Prilika 100, Poceni. Pridna. Prostorna vila. Plačilni, Raprezentan-te. Reden točen plačnik, Radioaparat, Resno misleča, Solid na. Stanovanje, Sporazumevanje, Stražnik, Soba, Siguren plačnik, Špedit. Si-ška. Škoda, Takoj 14. Tudi tuie. Takojšnja vselitev, Trgovska akademija. Tudi okolica, Takoj inženjer. Tudi diiak. Trg. z meš. blagom. Tehtnica, Točna plačnica. Ugoden nakup. LTčenka, Uresniien san, Vzgojiteljica, Venezia, Ves dan odsotna. Vesten brivec, Vesten 10, Zamena, Zasebnik, Zelo mirni, Zaželjen idalen dom. Zmerna cena. Železna Žeblji žica 600 kg. Inšerati v Jutru" imajo velik uspeh «« Sprejemamo oglase za vse italijanske liste NUOVA COMMERCIALE DOLCIAR2A Trieste, Via Torrebianca 27, tel. 44-67 desidera allacciare želi navezati trgov- relazioni commer- ske stike z vodilni- ciali con primarie ml grosisti piško- ditte grossiste in tov, karamel, mezg biscotti, caramelle, in parfemov. marmellate e pro-fumerie. »NORMA" steklenice za vkuhavanje sadja in sočivja STEKLARNA KLEIN, LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA STEV. 4 Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa ANA ŠKERL roj. FIJAVŽ 3. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 5. septembra 1941, ob 4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Ljubljana, Trbovlje, dne 4. IX. 1941. Žalujoče rodbine ŠKERL, JANKOVIC, GORŠEK NSERIRAJTE V „ JUTRU"! Tiha zelja vsakogar ie lepa preproga ki daje stanovanju udobnost, domačnost in toploto: Predposteljniki, pliš, od .... L. 27.— dalje Garniture, pliš 3 kosi, skupaj od L. 209.— dalje Velike preproge, cca. 200X300, pliš, perzijski vzorci, od . . L. 595.— dalje Na zalogi: manufaktura F. KS. SOUVAN Mestni trg 24. Danes je dotrpela gospa MARIJA LAMPIČ roj. NAGODE tiskarniškesa faktorja v pokoju kapljicami. Vročično se je ukvarjal z vrvmi na mojih gležnjih, dokler jih ni razvezal. »Evo, dragica. Vam je zdaj bolje? Pa še roke!« Vzdignil je oči do mene, in videla sem, da počasi giblje z ustnicami, kakor bi oblikoval besede. Zazdelo se mi je, da mi hoče reči: »Ne boj se. Pomagal ti bom.« A tisti hip se je s kraja, kjer je sedel Gill, kakih petnajst korakov od naju, začulo drsanje čevlja po kamenitem tlaku; Gervaise je pograbil samokres in se skokoma obrnil proti Gillu. Ta je še vedno sedel na svojem mestu in naslanjal brado v dlan. »Gospa ima prav,« je hladno dejal. »Bojite se.« Bodeyka je ganila z desnico, in videla sem, da krčevito drži neko reč. Zagnala sem krik. Njena stisnjena pest je s podmolklim bukom udarila Ger-vaisu v hrbet, da je zavpil in telebnil na obraz. Izmed pleč mu je štrlel držaj bodala. Se mu je uspelo, da se je za trenutek privzdignil. »Mon Dieu!... Ma petite cherie!.. .c Njegovo telo se je zrušilo nazaj, se skrčilo in negibno obležalo. Šumenje potoka je postajalo glasnejše, kakor bi hotelo zaliti naš molk. XXVII SlepSeva noč Pekel ni dramatičen, samo umazan ie in oduren; to vem, ker sem ga videla tisto noč. Da sta Gill ali Bodeyka pokazala količkaj čustvene dovzetnosti ali da sta vsaj kaj rekla, se ne bi bila čutila tolikanj šibke. Ženska je za trenutek uprla oči v Gervaisovo truplo; nato se ga je dotaknila z nogo, se sklonila in ga potipala za žilo. Nazadnje je s prejšnjo brezčutnostjo izdrla bodalo iz rane, obrisala rezilo v vogal mrličevega suknjiča in ga znova spravila v gubo, skrito pod ogrtačem. Gill je bil ta čas vstal in pobral Gervaisov samokres; ko je ženska opravila, je počenil k Francozu in mu obrnil vse žepe, iz katerih je vzel uro, listnico in še nekaj drugih predmetov, ki si jih je mirnodušno prilastil. Vse to se je zgodilo premišljeno, sredi najgloblje tišine. Nazadnje je gospa Bodeyeva izpregovorila: »Gervaise je bil človek, ki je vedel, kako in kaj. Škoda, da je izgubil pamet. Zdaj nama ne bi mogel vec koristiti.« Gill je odprl tobačnico, vzel iz nje cigareto in jo prižgal. »Tudi jaz tako mislim, mamica,« je pritrdil s svojim daljnim glasom. »Dala si mu, kar je zaslužil Ponosen sem nate.« Kaj mi je moglo biti mar, da je bila ta pošast Bodeykin sin, sama ne vem; a misel na to je v nekem oziru storila, da je vrč prekipel. Čutila sem, da me moči zapuščajo. Črne lise so mi začele plesati pred očmi. »Tri četrt na enajst bo,« je Gill nadaljeval. »Par-nik mora biti zdaj na reki. Najbolje je, da takoj končamo.« Njegove blede oči so se uprle vame. Globoko je poteenil cigaretni dim. »Gospa Brand Gervaisova... Versailles... soproga velikega '.'metnika ...« —_n JI I n I I -------u-----1—^J---1 i --■ ■ ■ -— ---- ------------ Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutrac Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani