Z gospodarskega polja. — Limonin sok ohranimo rse leto, ako stisnemo v pripraven kozarpc, ki je zgoraj ožji, ves limonin sok ene ali vtč limon. Tega zasujemo z zdrobljenirn belim sladkorjern. Sem prideneaio tudi vse olupke ene ali ve6 liraon. To limonino kouservo premešarao ve^krat v tem sladkorju, da se drobni sladkorjev prah prime olupkov. To pokrijemo potem z leseuim, papirnatira ali pergamentovim pokrivalom. Ta konserva ostane vse leto dišeča in pristna in se rabi za pijače, limonado, za čaje in kot začimb k raznim omakara in polivkam. = Stare okvfre prpnoviš, ako kupiš nebliščečega laka za šolske table. Prahu osuažpne okvire prevlečeš dvakrat z mehkim debelim čopičem, kar je suho v l/4 ure, in okviri so zopet lični kot novi. = Železuc peŁl prenovimo najlepše z grafitom, ki ga lahko kupimo v yečjih prodajalnicah y prahu ali v koscih. Tega zmešamo z navadrjira pivora, namažerao z navadno črevljarsko ščetjo (za 8 vinarjev), pustimo pol ure, da se raaža posuši, potem celo peč 8 suho črevljarsko ščetjo zlikamo kakor črevelj in peč se sveti in je li^na kakor nova. Gralit je dobro sredstvo proti rji. = Mišt preženeš tudi z majhnimi koščki cunj, ki jih prej y petroieju naraočimo, pa jih potlafimo v mišje luknje. Miši beže pred tem smradorn. = Podgane preganjamo in jih pokončujemo s turšiČDO inoko, med katero smo namešali nastrganega prahu od navadoih iyepleuk. Med to zmea denemo tudi ]/3 gipsa, drobnega kot moka. Poleg te zmesi postavimo nizko posodico s svežo vodo, da se živat tudi takoj vode napije. Mavc su v ielodcu naraoči in potrdi in podgane druga za drugo pogioe. Nastaviti je to zmes na več krajib, kjer je sploh čutiti podganino zalego. = V gospodarskem ozlra so alpski Nemci dosti na boljšem kakor smo Slovenci. Ne le ker imajo veliko več industrije, ki jih bogati, nego tudi zato, ker imajo trdnejši kmetiški stan. Malo je dežela, kjer bi bila posestva tako parceliraua in razkosana kakor na Slovenskem. Pravih kmetij je bilo vedno malo in jih je čedalje raanj. Naši kmetje so povečini bajtarji, torej ze bolj proletarci kakor pripadniki srednjega stanu. Tudi je slovenska kmtttija nerazmerno bolj zadolžena kakor nemška. Pravzaprav je slovenska zemlja danes že last razlit-nih deiiarnih zavodov in kmet dela za te zavode kakor italijanski kolon za posestnike latifundij. Pravičnost zahteva priznati, da slovenska domovina nima takih gozdov in vodnih sil kakor nemške alpske dežele in da je le deloma porabna za živiuorejo v velikem slogu. Industrije tudi zaraditega ne moremo take itneti kakor Neinci y Alpah, ker še nimamo dosti kapitala iu sposobnih Ijudi, ker nam manjka podjetnosti in vztrajnosti, ker smo sploh še na nižji stopnji gospodarskega razvoja kakor alpski Nemci. Lahkobi pa Nemce dohiteli in prehiteli v fr g o v i n i , ki bi nam potem sčasoma že ustyarila tudi lastno industrijo, čepray ne bo niogla biti nikdar tako yelika, kakor bo mogla postati industrija v nemških alpskih deželah. V gospodarskem oziru nas čaka torej še silno mnogo dela, da postanemo vsaj tako raočni, da se bomo inogli kosati z alpskimi Nemci. = Poneul tečaj za gostilničarje otvori y Ljubljani deželna zveza za tujski proraet z dnem 7. jan. 1909. Vodstvo in prireditev tečaja ima v rokah obrtno-pospeševalni urad delavskpga ministrstva na Dunaju, ki da podpore 1500 K. Poučevalo se bo umetno kuharstvo, serviranje, hotelsko knjigovodstvo, dopisovanje in o ravnanju z vinom in pivotn. Kuhinjo je dal na razpolago nNarodni domu. Tečaj bo trajal 4 tedne.