PfcACANA V OOTOVtM W 258 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 la 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.109 Maribor, potek It), novembra 1*939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din din 1 Prvi incident na holandski meii Silo je že skoraj poslednje upanje na uspeh mirovnega apela belgijskega kralja m andske kraljice - Belgija in Hoiandija zbirata čete na meji in Holandija se pripravlja na skrajno sredstvo obrambe, na potopitev dela države pod vodo Ukrepi Belgije in Holandije za varnost s Napad na holandsko carinarnico ^STERDAM, 10. novembra. Neki holandski državljan je bil ubit in večje Holandcev odvedenih na nemško ozemlje v prepiru, ki je nastal včeraj r’* oed nemškimi in holandskimi civilisti. V prepir so posegle tudi obmejne ^• Holandska oblastva so takoj izvršila preiskavo, ki še ni končana. Gotovo sedaj, da je za incidentom drugo ozadje, kakor samo prelivanje krvi v s. Skupina Holandcev se je srečala z neko skupino Nemcev, prav tako v lP>bilu. Nastalo je streljanje v neposredni bližini carinske stražnice. V ho-krogih pravijo, da je ta napad na las podoben tistim, ki so bili izvršeni Sih v j^1 tednov pred nemško-poljsko vojno na poljske carinske stražnice. Ta inci-L*ai bi povzročil nevaren mednarodni spor, ki naj bi ga potem čete, ki so >«rira rane na holandski meji, reševale z vkorakanjem. Pesimistično presojanje položaja ^ 10. novembra. Govor Hit- \ "onakovem, izjava Chamberlai« St^jSodki, ki slede poizkušenemu H J*, »a Hitlerja, se presojajo tu kot dokaz, da ni za uresničenje apela belgijskega kralja in \ kraljice nobenega upanja več. presojajo položaj tudi v Ho- landiji in v Ameriki. Vojna se bo nadaljevala in zavzela šele sedaj popoln razmah. V tem razvoju je pa nevarnost za Belgijo in Holandijo vsak trenutek večja in mnogi računajo z nemškim vpadom kot z že neodvrnljivim dejstvom najbližje bodočnosti. BRUSELJ, 10. novembra. DNB. Belgijska vlada ,ie imela sinoči važno sejo, na kateri so dalje časa razpravljali o najnovejši zapletenosti mednarodnega položaja. AMSTERDAM, 10. nov. Holandska vlada je na seji včeraj popoldne odredila nove ukrepe za varnost države. Poklicanih je bilo z dopustov 50.000 vojakov. Po še nepotrjenih vesteh se je potaplja- nje obmejnih pokrajin že začelo. Vsi vlaki iz Amsterdama proti nemški meji so ustavljeni. Na belgijski meji kopljejo belgijski vojaki strelske jarke. Vse belgijske utrdbe so zasedene in mostovi minirani. Holandci pravijo: »Voda je naš najboljši zaveznik, tanki ne morejo plavati.« V uradnih krogih pa navzlic bojazni prevladuje optimizem, da se nihče ne bo upal napasti nevtralne Holandske. Priprave za potopitev mejnega ozemlja AMSTERDAM, 10. nov. Reuter. V zvezi z vestmi o zbiranju nemških čet na holandski meji, je vlada ukazala vsem ladjam na svojih vodah, naj bodo v pripravljenosti. Prav tako so v strogi pripravljenosti vse naprave za potopitev dežele. Javnost je sprejela te vesti sicer vznemirjena, pa vendar odločna, da stori vse v obrambo domovine. Na holandsko mejo odhajajo neprestano nove čete. V političnih krogih naglašajo dejstvo, da mirovna ponudba kraljice Viljemine v Nemčiji sploh ni bila sprejeta na znanje. Vse strategične točke ob meji in v notranjosti so strogo zastražene. Vlada drži še v tajnosti, kateri kraji bodo prvi poplavljeni, vendar računajo, da se bo poplavljeno ozemlje raztegnilo 80 milj južno od Zuiderskega jezera in vzhodno od Amsterdama. Načrt o izpraznitvi in preselitvi prebivalstva se v vsej naglici dokončava. V Po atentatu v Monakovem JflN. osti o učinkih eksplozije peklenskega stroja — Število in imena žrtev — Dosedanja preiskava in polemika med tiskom Zgodil se je čudež novembra. Rešitev Hitlerja pri atentatu v Monakovem se presoja tu čudež, ker je bilo le golo naključje, da je pričel govoriti prej kakor V C?eravano in da ic PreJ teidi odšel iz dvorane. Kljub temu je peklenski hSi« ral le dobrih sedem minut po njegovem odhodu. Dvorana meščan-JStf6 )e V8a v ruševinah. Peklenski stroj, ki je bil montiran v ornamentu ^Itia s*ebra> je stfeber popolnoma zdrobil, tako da se je strop porušil in Zt h ^Uhi, ki so bili še ostali v dvorani. Ponekod so ruševine visoke do tri jfc, bU ubit ali ranjen nihče od glavnih voditeljev stranke, se je treba t%>žijeam° dejstvu, da so spremili Hitlerja na postajo in torej niso bili ob času U kQ Ve^ v dvorani. Za eksplozijo so izvedeli šele po odhodu Hitlerjevega 3llt j.Vc*jstvo pri reševalnih delih in preiskavi je prevzel takoj Hitlerjev na-U,do1« Hess. Vse mesto je bilo obkoljeno in izvedene so bile najstrožje Ni'Jd 80 pa kljub temu ostale še vse doslej brez uspeha. Vendar se zdi, u.Nefljj113 Že našla neke sledove, ki pa vodijo v tujino. Nagrada 500.000 mark ^»ebni a*efdate)rjev je zvišana na 600.000 mark, ker je 100.000 mark dodal *t< je bil skrbno pripravljen VO, iot novembra. Oblastva bil peklenski stroj opremljen z najmodernejšim mehanizmom. To dokazuje tudi prostor, kamor je bil peklenski stroj postavljen. Ves atentat je bil namreč pripravljen tako, da bi bi! Hitler, ako bi se bila eksplozija izvršila prej, v najne-posrednejši nevarnosti za življenje. V tem primeru bi bil atentat uspel sto odstotno. Daši osebe ali skupine, ki so to storile, še niso znane, je vendar že dovolj znakov, v kaki smeri je treba preiskavo dalje voditi. •m-., 4 v ' novembra. Oblastva a »r*- ?°trebTle ukrepe, da bi se V4 IktofU ava 0 ate^tatu in bi se Pojasnila. V interesu 1 i Y%tnk'-re avc Je bil dan nalog lil i kftJ)11,s^r°teovnjakov, da jo ona m! i !ie *e iudl že posrečilo 6 sip! 0vitve< ki dopuščajo zelo a’ se Jf1,Po vSeni, kar je doslej jJ®tbl d ’ da ne gre le za na-ampak za zelo skrb n° zločinsko dejanje, ker jo že LONDON, 10. nov. Tako v vladnih krogih kakor v tisku se z ogorčenjem odklanjajo vse trditve nemškega tiska, da bi bila v atentat v Monakovem kakorkoli zapletena Anglija. Anglija se ne poslužuje takih sredstev in naj zato Nemci iščejo krivce v lastni hiši, ali pa pri svojih najbližjih prijateljih. BERLIN, 10. nov. Ves nemški tisk odbija z največjim ogorčenjem trditve nekaterih angleških listih, po katerih naj bi bil atentat v Monakovem fingiran v posebne notranje in zunanje nemške namene, kakor tudi, da bi ga bili pripravili sami nacionalni socialisti ali celo Gestapo. BERLIN, 10. nov. Vsi nemški listi soglasno obtožujejo Veliko Britanijo za atentat v Monakovem. Razpisana je še posetma nagrada 300.000 mark za informacije, ki bi prišle iz tujine, šef policije Himmler je izjavil, da je policija našla sledi, ki vodijo v tujino. LONDON, 10. nov. Nemška tajna oddajna postaja je .po atentatu javila, da bo monakovskl bombi sledilo še veliko drugih po vsej Nemčiji. MANIFESTACIJE PO ATENTATU KASSEL, 10. nov. DNB. Monakovski atentat je izzval v vseh slojih nemškega naroda globoko ogorčenje in gnus. Več sto tisoč ljudi se je zbralo naFriderikovem 10 smrtnih žrtev atentata S.M rlQvcn,bra. Uradno porodilo V^h je bilo pri atentatu v IMPnn^Ske Pivnice v Monakovem V ljudi, So ih v lUt*i. 29 jih je bilo nevar-80 trije od teh pozneje v jih je pa bilo sk ranJenth. Takoj so bili j,, 0c|delkov Franc Lutz iz klil? v1.' voc"teli oddelkov nd'itelja motoriziranih od- ilci Ifcv Unlr,i, 25 $s rn"’~ dclkov SS veletrgovec VVilhelm Kaiser iz Sonna pri Monakovu, člana stranke Eugen Sehachte in Emil Habsberger iz Mona-kova, blagajničarka Maria Henle, radijski napovedalec Wilhclm Weder in glasbenik Reinhardt Preindl. »Človek mora imeti srečo" BERLIN, 10. nov. Hitlerjeve prve besede, ko je izvedel za atentat, so bile: »človek mora imeti srečo!« S* RUDOLF HESS prvi namestnik Hitlerja v narodnosociali-stični stranki in drugi kancelarjev namestnik v vodstvu države. trgu in manifestiralo hvaležnosti usode, da je obvarovala Hitlerja. RIM, 10. nov. Diplomatski urednik agencije Stefani javlja, da je monakovski atentat naletel na občo obsodbo italijanskega naroda. Načrt, po katerem naj bi se Nemčija iznebila sedanjih šefov, ni uspel. Fašistična Italija se tega zelo veseli. Italijani pošiljajo družinam žrtev izraze sožalja. Nemška letala s komunističnimi letaki PARIZ, 10. nov. Havas. Poroča se, da tova, dokler jih niso pregnala francoska so včeraj letela nad francoskim ozemljem neznana tuja letala, ki so iz velike višine metala na tla letake komunistične vsebine. , PARIZ, 10. novembra, iz poluradnega vira se poroča, da so nemška letala dvakrat priletela nad pariška predmestja in metala velike množine letakov z govorom sovjetskega zunanjega komisarja Molo- letala. Strahovita rudnlika katastrofa na Kitajskem ČUNGKING, 10. nov. Dva tisoč kitajskih rudarjev, ki so delali v rudniku Ku* čuančen v Severnem Šansiju, jo zalila voda. Vsi so se utopili. Stran 2. Maribor, 10. novembra. Poluradno glasilo madžarskega zunanjega ministrstva, nemško pisani budim-peštanski dnevnik »Pester Lloyd«, je objavilo te dni uvodnik pod naslovom »Umetnost v vojni«, v katerem se obrača proti pojavom psihoze, ki bi utegnila ogroziti normalni razvoj madžarske kulture in zlasti umetnosti, dasi Madžarska sama ni v vojni. Tako stanje bi imelo kvarne nasledke ne samo za narod, ampak tudi za kulturne delavce in posebej umetnike. Take znake pa opažamo žal tudi pri nas Slovencih, dasi velja vse, kar trdi madžarski list, v polni meri enako za nas kakor za Madžare. Tudi mi nismo v vojni tudi mi smo nevtralni in bi moralo zato potekati naše javno življenje prav tako dalje, kakor je potekalo do 1. septem bra, ko so prvič zagrmeli topovi na novih frontah. Vendar se je polotilo vsaj nekega dela naše javnosti razpoloženje, kakor da je treba sedaj opustiti vsako kulturno aktivnost in čakati prekrižanih rok na nadaljnji razvoj dogodkov, ki nas tiče- O miru bo odločila le vojna Chamberlain o belgijsko-holandsk; pobudi za mir — Vse sodbe o neuspehu soglasne — Akciji so se pridružili še nekateri drugi vladarji jo le posredno. Po njihovem mnenju ni treba več hoditi v gledališče, na koncerte in na druge take prireditve, ni treba več obiskovati razstav likovne umetnosti in kupovati slik in kipov, naročati knjig itd. Njihova argumentacija, za to čudno stališče je kaj preprosta: »Vojna je! Sedaj ni časa za take stvari!« Prav nič pa seveda ne vpliva »vojna« na obiskovanje gostiln, kinematografov in drugih takih zabavišč. Za vse to ni »vojne« in tudi čas ni prav nič »neprimeren«. Toda celo v primeru, ako bi bili s sedanjo vojno tudi neposredno prizadeti, se ne bi smeli vdajati taki kvarni psihozi, kajti neprekinjeni razvoj kulturnega ustvarjanja in življenja je narodu prav tako nujno potreben, kakor mu je potrebno neprekinjeno gospodarsko, socialno in upravno poslovanje. Da je temu res tako, in da se veliki narodi tega tudi v polni meri zavedajo, nam dokazuje dejstvo, da igrajo nemška, francoska in angleška gledališča kljub vojni nemoteno dalje in so — kakor poročajo listi — sedaj celo bolje obiskovana kot so pa bila pred pričetkom vojne. Prav tako ni vojna v omenjenih vojskujočih se državah čisto nič vplivala na umetnostno in književno produkcijo. Te dni smo čitali v nekem francoskem dnevniku, da Francozi sedaj celo veliko več čitajo knjige, kakor so jih v mirnem času. Mimo tega so organizirali tako Francozi in Angleži kakor Nemci celo posebna umetniška gledališča za vojake na fronti, v katerih nastopajo priznani režiserji, igralci in igralke; ustanovljene so bile dalje vojaške knjiž nice, predavalnice itd. Vsi trije veliki vojskujoči se narodi se torej zavedajo, da kulturna tvornost naroda zaradi vojne ne sme trpeti in upasti. Enako se zavedajo tega nevtralni severni narodi in celo naši najbližji bratje Hrvati in Srbi. Iz zagrebških in beograj skih listov posnemamo, da se pri obiskovanju gledališč, razstav in predavanj, pri nakupovanju knjig, slik itd. prav nič ne čutijo nasledki vojne v Evropi. Hrvatsko in srbsko kulturno življenje gre dalje svojo tvorno pot, zato mora iti tudi pri nas Slovencih, kajti prav mi se moramo še bolj kakor drugi zavedati, da je dejansko le naša kultura tisti temelj, na katerem stoji najtrdneje naša narodna eksistenca, s katerim je opravičena in nai katerem so zarisane tudi smernice našega najvišjega bodočega poslanstva. Kar smo in kar Slovenci danes predstavljamo, je vzrastlo iz naše kulture, iz naše umetnosti, literature itd. Stebri naše narodne eksistence so naši umetniki in ostali 'kulturni tvorci od Primoža Trubarja do najmlajših. Ako ne bi bilo njih in njihovega dela, bi nas bili že davno zagrnili valovi potujčevanja, ki so z brutalno silo vedno butali ob nas. Pripadnost k narodu sc zato manifestira najbolj vidno prav v aktivni pripadnosti k narodovi kulturi in njegovi neprekinjeni kulturni tvornosti, čim širše kroge ta pripadnost zajema, tem trdnejša jc narodova eksistenca in zavest usodne povezanosti. Kakor vsaka zajednica, kt nekaj daje, terja pa seveda tudi narod od svojih sinov in hčera sodelovanje ki žrtve, kajti brez sodelovanja, podpore In žrtve ni mogoče ustvariti ničesar, najmanj pa trdne narodne kulturne stavbe. LONDON, 10. nov. Na svečanem kosilu, ki ga je priredil sinoči londonski župan, je finančni minister sir Simon prečival govor, ki ga je sestavil Chamberlain glede na mirovno akcijo kralja Leopolda in kraljice Viljemine, a ga sam zaradi rahlega obolenja ni mogel govoriti. Med drugim pravi angleški ministrski predsednik, da vsakdo ceni visoke motive, ki so privedli oba suverena do tega, da sta ponudila mirovno posredovanje. »Priznati pa moram, da nimam mnogo upanja v zadovoljiv odgovor nemškega kanceiarja že iz izkušenj v preteklosti. Anglija seveda na noben način noče nadaljevati vojne niti en dan več, če se najde zadovoljiva rešitev. Dolžnost vlade bo, da predloži kralju svoj nasvet glede odgovora, ki naj ga da na mirovno posredovanje. Preden pa to storimo, je seveda potrebno, da se posvetujemo z dominioni ter s prijatelji in zavezniki, ki stoje z nami v boju ramo ob rami. Oni, ki so povzročili vojno, ne razumejo nobenega drugega jezika, kakor jezik sile. Sila je edini odgovor in zato je bila Anglija prisiljena, da prime za orožje ter ga ne bo odložila tako dolgo, dokler Evropa ne bo rešena groženj, ki so tako dolgo onemogočale svobodno življenje njenih narodov. Sedanja vojna se zdi mnogim nekakšno obleganje. Toda moč angleške vojske na kopnem, v zraku in na morju se je izkazala tolikšna, da vzbuja zaupanje. Ne vemo sicer, koliko časa bo vojna trajala, moramo pa biti pripravljeni, da se borimo do zmagovitega konca. Prepričan sem, da bomo še živi videli, kako bodo položeni temelji novega sveta, v katerem bosta svoboda in člo- večanstvo premagala zatiranje in zakon sile. PARIZ, 10. nov. Havas. f rancoski listi naglašajo glede mirovne akcije belgijskega in holandskega suverena, da ne bo mogoče zadovoljivo odgovoriti na to plemenito pobudo vse dotlej, dokler Francija in Anglija v svojih načelih vzpostave miru ne bosta popolnoma zadovoljni. Mir, ki ga hoče Nemčija, bi moral prinesti priznanje zmage na Poljskem in Češkem ter njene nadvlade v srednji Evropi. Popraviti je pa treba krivico, ki jo je Nemčija storila sosedom ter zajamčiti, da se v bodoče ne bo več uporabljalo nasilje proti pravici. RIM, 10. nov. Stefani. Belgijski kralj in holandska kraljica sta s svojim predlogom za mir hotela obvarovati Evropo pred strahovito katastrofo. Videti je, da ta predlog ni prinesel nikakega izboljšanja mednarodnih razmer. Oduošaji med vojujočimi strankami so ostali isti. Angleški tisk izključuje vsak poizkus pogajanj s predstavniki hitlerizma. Vodja laburistične stranke je sicer pozdravil akt suverenov, toda pravi, da ima že sam izdelan načrt za mir, po katerem bi bilo vsako maščevanje in izrabljanje sile v bodoči Evropi izključeno. Evropa naj bi se pomirila po vzoru Zveze narodov. Uradno stališče Velike Britanije pa 36 nasprotno temu. Francoski tisk se je prav tako izrazil proti vsakršnim pogajanjem s sedanjo Nemčijo. Ker so torej vse diplomatske možnosti za rešitev evropske napetosti nemogoče, sodijo v rimskih krogih, da more poslej odločiti o miru le vojna. Oomaes zapiski »inii—■■■m »n Minister dr. iudisavlj®'! za sezonske delavce ifl sivne kraje Minister za socialno politiko i"j no zdravje dr. Budisavljevic h novinarje z važnimi sklepi sy01j^_ sora. Med temi jc posebno .. o izplačilu izseljenskih hranilnih | onih zavodih, ki so bili od h L * 1925 do 3. februarja 1931 pod ?J®-»Te dni se bodo vračali naši , iz Nemčije, ki jih jc 13.000. Pribij jih bo še ostalo tam. Vlada je sto ^ da bodo izseljenci srebrne nrant . zamenjali. Vsak delavec bo dobil netto 13.30 din za srebrno fflar ’j že izvaja. Ta sklep je bil potrjen ^ ^ ferenci pred dnevi, ki se je J® tudi zastopnik nemškega £Osl%?fg|j ministrstva. Vsi drugačni so bili netočni. Na meji bodo “ seljenci brezplačno popoln obt®' ter zadostno število vagonov **. v rodne kraje. Dalje je vlada skl® se izseljencem ne zacarinijo st vrednosti 10,000 din, ki jih nosilo iz Nemčije. Posebno skrb je ministrstvo tudi prehrani Pai J jev. Prometni minister je dal && hrane v te kraje na razpolago I gonov za skupni znesek 4.5 w’ Tako bo z naglo dostavo hrane siromašnim ljudem. Obenem s0, stroge kazni za vse, ki bi zl°rra. plačne izkaznice za prevoz. TaM prečepo, da hi se ponovili Pr!!l1 kulantov, da bi koristi za P^51 spravili v lasten žep.« le r Anglija odbila tajne nemške predloge Skupščinske volitve božičem ? KODANJ, 10. novembra. Exchange Te-legraph. Berlinski dopisnik dnevnika »Po-litiken« poroča svojemu listu, da izjavljajo na merodajnem mestu v Berlinu, da o kakih pogajanjih za sklenitev premirja in miru sedaj sploh ne more biti več nobenega govora. Mirovni apel belgijskega kralja in nizozemske kraljice je prišel prepozno. Senzacionalna pa je nemška trditev, da je Nemčija še po znanem Hitlerjevem govoru, v katerem je plediral za mir z zahodnima demokracijama, dostavila po indirektni poti angleškemu zunanjemu ministrstvu nove predloge, ki so obsegali natančen načrt za sklenitev sporazuma. Nemčija se jel hotela prej prepričati, ali bi bil nov javen apel za sklenitev miru sploh umesten ali ne. Šele v primeru pozitivnega odgovora iz Londona bi bila potem ponovila tak apel potom javne izjave, naj-brže v novem Hitlerjevem govoru. Toda odgovor iz Londona je bil popolnoma negativen. Angleška vlada je nemške tajne predloge gladko odklonila. Po vsem tem ne more Nemčija staviti nobenih takih predlogov več, jih pa sedaj po atentatu v Monako vem tudi noče staviti. Tudi na apel belgijskega kralja in holandske kraljice Nemčija uradno ne bo odgovorila. Definltivne^ruske zahteve Finski MOSKVA, 10. novembra. Po 75-minut-ni seji ruskih in finskih delegatov, pri kateri je bil navzočen tudi Stalin, je ruska vlada poslala finski zadnje vojne in teritorialne zahteve. Zahteve so bile v šifriranem telegramu takoj poslane v Helsinki. Po polnoči jih je dob’1 finski zunanji minister Erkko. Izda! še ni nobenega poročila. Rusi se mrzlično utrjujejo BUKAREŠTA, 10. nov. Navzlic paktu o prijateljstvu med Nemčijo in Rusijo, utrjujeta oba podpisnika svoje meje z mrzlično naglico. Rusi imajo veliko število inženirjev in delavcev na meji. V okolici Vilne so že zgradHl letalsko oporišče. V baltskih državah je že 60.000 ruskih vojakov. BOLGARIJA—TURČIJA SOFIJA, 10. uov. Havas. Med Bolgarijo in Turčijo je nastopilo popuščanje v medsebojni zaostritvi odtiošajev. Tako Turčija kakor Bolgarija sta umaknili čete s skupne meje. Neugodne splošne razmere zadnjih let so nas pri tem delu že itak mnogo ovirale, uveljavljenje take »vojne psihoze« bi nas pa utegnilo celo ogroziti in nas pahniti v zastoj, ki pomeni vselej in v vsakem primeru že sam po sebi nazadovanje. Mi pa moramo neulegoma dalje! —r. Poročila z bojišča LUXEMBURG, 10. novembra. Po vesteh iz Schengena je nastal na nemško-francoski fronti v bližini luxemburške meje hud topniški dvoboj. Nemško topništvo je obstreljevalo posebno intenzivno zlasti v odseku Loraine. PARIZ, 10. novembra. Živahnost na fronti je spet pojenjala, včeraj je bil miren dan. PARIZ, 10. novembra. Današnje poro čilo: Aktivnost izvidniških oddelkov ■ teku noči. NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK INTERNIRAN? PARIZ, 10. nov. »Pariš Soir« poroča, da je bil bivši nemški prestolonaslednik, ki je, kakor znano, ostal v Nemčiji, pred rtekaj dnevi prijet in interniran. To se jc zgodilo zaradi tega, !kcr so mu prebivalci Potsdama, ko so prestolonaslednika opazili na sprehodu, priredili manifestacije za obnovitev monarhije. OBLETNICA SMRTI ATATURKA CARIGRAD, 10. nov. Danes imajo Turki prvo obletnico smrti Keniala Ata-turka. Vsa gledališča, kina itd. so zaprta. Medtem ko piše »Hrvatski ^ da jc volivni zakon za h že izdelan in da bo v najkraf ^ predložen kraljevim namestnik0 j pis, trdi »Dan« iz poučenih b®J| krogov, da bodo volitve v s*1®v|' najkrajšem času razpisane. zakon predvideva zelo kratek do volitve najbrž še pred boz* »Načrt va Rijcč< dostavlja: »nav * zakona jc gotov. Volitve bodo mo. Te volitve bodo imele _ men, novo izbrana skupščina odobriti sporazum, v gotoveJ’ ^ bo imela tedaj ustavotvor®11^ f Vprašanje je, kakšno raznien®^* do volitve prinesle. Toda, uspeh! Dr. Maček je vedno n ® je treba izvesti svobodne v ^ dobi prava slika narodnega n ja.« * je ilturb«11 j Tudi v Mariboru opozicija v „Ku!tu Podružnica mariborskega, Kulturbunda je imela v sre katerem sta prišli do izraza am Prva skupina dr. Kieserja.Jd*T z vojvodinskim delom K’lU Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno in nekoliko vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 10.6, danes najnižja 4.6, opoldne 14.0. Borza. C u r i h , 10. novembra. D c v i-zc: Pariz 9.70, London 17.12, Newyork 446, Bruselj 73.25, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kope uh a n 86.12, Buenos Aires 104. vodi dr. Kraft, odnosno .^dcUPjI Avender, druga opozicl°na,,„ffa nvcuuer, uiuga uputiv—- * pod vodstvom protestant Barona. Zmagala je v prevzela vodstvo Kulturbu J ru. Na zboru je bilo 1,a „nje *6. ■ mnogi so zapustili volitvami. Predsednik * J' odbor, uradnik Mariborskega Josip Klingberg, ostali o ^ 3gi mi mladi ljudje, dočini P 1]is0 t, & lavci Kulturbunda spl<>_ ie spr°*t/. IrtVU XVUllUri)UUU A otreben bo nov kader učiteljev avnega je čakalo v Sloveniji ,%J%kih abiturientov in abiturien- * igfiestitvefli dekret. Zadnje čase peščenih v Sloveniji 158 uči-;mr^ttčitelj:ic, 20 pa v drugih bano-JtojNtern ko je bilo 12 učiteljev m, 1 v službo dnevničarje Tako je jL, 208 mladih učiteljev prvo fttesto 190 in jih le 18 čaka na * ev. Verjetno je. da bodo tudi ti Nastavljeni. Zaradi velikega ^aposelnih učiteljev v preteklih Pilo š število učiteljiščnikov maksi- mirano. Sedaj pa to ni več po. ..'.mo. Zaradi upokojitev, smrtnih primerov, otvoritev novih šol in novih c lkov, ter drugih razlogov, se vsako leto izprazni pri nas 150 učiteljskih mest. Učiteljišča pa bodo dala v najboljšem primem letno samo okoli 70 do 80 novih učiteljev, h tega je razvidno, da se bo v prihodnjih letih pokazalo v Sloveniji občutno pomanjkanje učiteljstva in bo zato treba misliti na pritegnitev naših učiteljev u drugih banovin. c Prvodecembrska akademija. Sokolsko društvo Celje-matica priredi na predvečer narodnega zedinjenja v Mestnem gledališču v Celju slavnostno akademijo. Sodelovali bodo vsi društveni oddelki. Na praznik 1. decembra bo dopoldne običajna proslava v društveni telovadnici. Akademija se bo ponovila v nedeljo, 3. decembra ob 16. za okoliško občinstvo. c Nesreča na ž elezniškeni prelazu v Ipavčevi ulici. V sredo zvečer se je vračal šofer Avgust Kunej z avtomobilom v tovarno „Metka“ v Ipavčevi ulici. Ko je vozil preko prelaza, je privozil tovorni vlak iz Savinjske doline ter treščil od strani v avto, last tovarnarja Weinberger-ja. Avto se je popolnoma razbil, šofer pa je k sreči odnesel le lažje poškodbe na levi roki. Ptuj p „Petrova petletka1' Sokolu pr! Sv. Barbari v Halozah. Sokolsko društvo pri Sv.. Barbari v Halozah si je zastavilo zelo pomembno nalogo: širiti prosveto v revnih Halozah, kjer je ljudstvu še bolj kot drugod zaprta pot do izobrazbe V delu za narodno stvar pa barbarškega Sokola najbolj ovira pomanjkanje prostora, ker nimajo niti telovadnice niti prosvetne dvorane. tako da so navezani na gostilniške prostore. Zalo so si izdelali petletni načrt „Petrovo petlčtko", v kateri bodo zbirali sredstva za zgradbo Sokolskega doma. p „ Vzajemnost" delavsko kulturno društvo v Ptuju priredi v nedeljo ob pol 10, v svojih prostorih v Maistrovi ul. '5 predavanje prof. Teplv-ja o vzrokih francoske revolucije. Pripomniti je treba,- da letos Vzajemnost" prva pričenja s predavanji. p Kakor se čuje odide iz Plula v Kranj okrajni načelnik dr. Vidic. Na njegovo mesto, pa pride dr. Farčnik iz Ljutomera. Okrajni podnačelnik Prah je prestavljen po službeni potrebi na bansko upravo. o Transmisija je zgrabila med mlatvo v Smolniku pri Rušan 35 letnega žagarja Karla Ovčarja, mu raztrgala obleko ter ga nevarno poškodovala po telesu. Ovčar se je moral zateči v bolnišnico. o Nezgoda prt telovadbi. V Konjicah se je ponesrečil pri telovadbi 13 letni Rudolf Slatinek. Solar je dobil pri nesrečnem padcu notranje poškodbe, in motnje. Zdra- vi se v mariborski bolnišnici. o V Libeličah nad Dravogradom je bila pred dnevi uvedena telefonska iri telegrafska služba. n. 38 dni brez tirane je živela kokoš nekega kmeta iz Velike Kopanice pri Dja-' kovu. Pred dobrim mesecem je znenada izginila; doma so že mislili, da jo je kdo ukradel; po tem času pa jo je kmet odkril pod neko kadjo. Na njegovo začudenje je kokoš še živela, čeprav je bila lahka kakor majhno pišče. or , Zi* pobijanje • draginje in brez-;h, ac*Je v Celju ju konstituiran 4^tavmk upravnega oblastvakot ^odbora župan dr. Alojzij Vor-dikv fl»asič Stanko, sodnik upravne-v Celju, kot zastopnik po- 0rj*vena predstava ^»Čarobne skrinjice" ,°dsek Sokolskega društva v C/^ral letošnjo otvoritveno igro češkesa pisa" jr.% *,,e *Carohna skrinjica« ali »Jur P trikrafntskem oceanu«. Predstavili !° in ZaP°1'edoma: minuli petek, '!* Obisk je bil dober. ..>cih ' ™tkarii, ki so lani imeli v '0v- gor. v 21 dneh karll Ha n Poka'/'a'l'- da so v vodenju so bj-irece^tlJi umetniški višini. — <3 J5 bju ? dobro zadete. Tudi scene* \s0VaCičp, ra' Nekaj o vlogah: Alen-Droa,Je VOcIila Jurčka, ki je bil ' f Kralja je zelo dobro ,1 v Vr^ko. imel pa je nekaj M °t !lItuVOriavi. Princesa Blanka je L Posrečena; —J!1- *- >vačič, vodila jo je °va. Dvorni norec je bil b^rakto~"'a' norec je du .^rejp H”0- vodil ga je VI. Vre-5a]ar,te5a ^''oiesorja Korenino rn z il' i° ie vodil, je tudi trošnikov, njegov namestnik Pibrovc Rudolf, trgovski nameščenec in član mestnega sveta, Blažon Jakob, davčni nad-upravitelj v pok., kot predstavnik stanovanjskih najemnikov, njegov namestnik Šte-pic Robert davčni upravitelj v pok., Faza-riuc Anton trgovec, kot predstavnik trgovcev,' njegov namestnik Dobovičnik Franc, trgovec, Lečnik Anion urar, kot predstavnik proizvajalcev ,njegov namestnik Esih Matija, mesar, Kranjc Ludnik, lovar. delavec , kot predstavnik potrošnikov, kot njegov namestnik Plankar Martin cinkarniški delavec, Mlaker Rudolf, pekovski mojster, kot predstavnik obrtnikov, kot njegov namestnik Sane Jurij, kot predstavnik gostilničarjev. c Odsotnega predstojnika mestne policijo v Celju nadomeštuje do 1. decembra okrajni podnačelnik g. Reya. c Umrla je v Smarjeti pri Celju 68 lelna zasebnica Terezija Zumerjeva. c Danes vsi v Mestno gledališče! Mariborčani uprizorijo Boneševo opereto Navihanka1'. /CaČetek ob 20. c Fantovski odsek v Celju je imel Le dni svoj občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen Tone Vrabl. Na občnem zboru je bila ostra kritika, da se starešinstvo 'pri odseku premalo udejstvuje. c Voz, naložen s senom, se je zvrnil na Ki letnega dninarja Jožeta Petka iz Malega Lipoglava in mu zlomil levo nogo. Prekmursko dijaštvo in novi vozni red Sprememba voznega reda je imela nerodne posledice tudi na progi Murska Sobota - Ormož. V prvi vrsti je prizadeto dijaštvo, ki v precejšnjem številu obiskuje bodisi realno gimnazijo v Soboti, bodisi meščansko šolo v Ljutomeru. V Soboti so prizadeti učence, ki imajo popoldanski pouk na gimnaziji ter so prej prihajali v Soboto z vlakom ob 11.49. Teh učencev je okrog 40. Ljutomersko meščansko šolo obiskuje prav tako precejšnje število učencev, ki so se vozili prej z jutranjim vlakom, ki je vozil iz Sobote zjutraj ob 7.08. Prizadeti učenci in starši apelirajo na železniško direkcijo, da šolske vlake ponovno uvede. Če žc ni mogoča stana rešitev, naj se ostali vlaki nekako prilagodijo. Sedanja zveza je za dijaštvo zelo neugodna. Tako morajo učenci v Ljutomer n. pr. iz Sobote že navsezgodaj, kar je pozimi še posebno neugodno. Mnogi imajo pa že do postaj daleč. V Soboto vozi samo jutranji vlak in morajo tako učenci biti ves dan od dom*). Na seji presenečeni vlomilci Splitsko okolico so že dalje časa vznemirjali številni vlomi. Neznanci so vdirali v stanovanja in trgovine ter odnašali, vse kar se je dalo prodati. Policija je zato poostrila kontrolo nad sumljivimi osebami. Te dni je več policijsMli organov izsledilo skrivališče vlomilske družbe. Vodstvo te družbe je bilo pravkar na seji, ko so jih presenetila detektivi. V nekaj minutah so bili kolovodje zvezani. Na podlagi njihovih izjav so prijeli 15 drznih vlomilcev, ki so bili dobro organizirani. Za vsak večji vlomilski podvig se je zbralo vodstvo na seji, kjer so razdelili naloge in dajali navodšla. Vsak član je dobil plen po zaslugah. Član> tolpe, ki niso pokazali uspehov, so Mi kaznovani z gladovanjem in z mučenjem. Vlomilci so brli zek> elegantni in so preždveH noči v nočnih zabaviščih, kjer so na veliko zapravljali nakra-den denar. stailKvec, N'k^esni*Sta!'a* za ostalimi figurami. m a Zpu , a-m',k Rodrigo je bil . ^er. Vodil ga je Milen-Sl^I s-e ic prepoznala zelo X Šober * stvar tudi , ie imel po dve vlogi. \ 'Utkariem bi priporočal, ’1r' niijenju odrskega je- zelo dobro vodil Ključar Edgar je & Trgovinski odnošaji Jugoslavije s V zunanjem ministrstvu se vodijo pogajanja med našo In švicarsko trgovinsko delegacijo. Pogajanja ne bodo rodila nove trgovinske pogodbe med obenna državama, ker so trgovinski odnošaji urejeni že s pogodbo z dne 27. julija 1938, pač pa bodo ti odnošaji pfilagodeni novim razmeram, ki so nastale po izbruhu evropske vojne. Lanska trgovinska pogodba ‘določa plačevanje v svobodnih devizah. Za izvoz nam dovoljuje Švica kontingente, ki se lahko v primeru potrebe še povečajo. Trgovinski promet med našo državo in Švico je prllično stabilen. Naš uvoz iz Švice znaša stalno okoli 100 milijonov din, izvoz pa se suče vedno nad 100 milijonov din in je dosegel pred leti celo 300 milijonov din. Samo v dveh letih je bila naša trgovinska bilanca s Švico pasivna, sicer pa je bilanca izkazovala aktivo včasih tudi do 200 milijonov din. Prvih osem Z ozirom na evropske dogodke se je spremenila tudi struktura našega izvoza in uvoza s Švico. Ta kupuje sedaj pri nas tudi koruzo, živino in mesne izdelke, dočim smo prej izvažali v Švico samo jajca in živino. Prav tako se bo spremenil naš uvoz iz Švice. Pred evropsko vojno smo kupovati v Švici predvsem tekstilne surovine, stroje in aparate. Sedaj se bo uvoz mesecev tekočega leta smo Izvozili v švi- teh predmetov povečal, ker je uvoz iz kli co za 73.7 milijonov din blaga, uvozili pa rinških držav omejen in skoraj onemogo-za 46,6 milijonov din, tako da znaša že Cen. sedaj aktiva 27 milijonov din. ziktne'.- Mari bor Kaj je povedala kmetica o kmetski ženi Mara Matočec je prišla v Maribor, da pomaga odstraniti vse, kar razdvaja mesto in vas Sinoči je predavala na studenški Ljudski univerzi hrvatska kmetska pisateljica iz Korije pri Virovitici v Podravini ga. Mara Matočec. »Baba« je prišla med studenške delavce in delavke pa tudi inteligenco iz hrvatske vasi. Oblečena v preprosto kmetiško obleko, kmetiško ruto na bledem, okroglem in zdelanem obrazu, s škornji na nogah. Ko je bilo predavanje končano, je pristopil k njej neki danes že na pol slepi sorojak, izmenjal nekaj besed z njo in povedal: »Poznam se z Maro. Mara nam je pomagala pri kolonizaciji. Bila je Mara, bil je še ta, ta in ta.« Ljudstvo, ki ni imelo dovolj zemlje! za preživljanje, se je takrat naselilo na novi zemlji ter jo napravilo plodno. Tako je bila Mara že takrat med pionirji človeštva, njene roke so napravile neplodno zemljo plodno. Pionir pa je Mara še danes, ko hodi med vaškim prebivalstvom ter se pogovarja s kmeticami o njihovih križih in težavah, piše o tem in poroča tudi pri banski upravi. Njeno življenje je docela navadno življenje tiste naše kmetice,, naše žene, o kateri se je če zgradil ceste. Kraji so, kjer so šole 40 kilometrov oddaljene. Ljudstvo se ni moglo izobraževati. Kmetska žena je doslej delala in molčala, ali zdaj ko je spregovorila, ne bo več molčala. Ona je prišla tudi k nam, da pomaga rušiti zid, ki razdvaja mesto in vas. Sovražnosti ne sme biti med ljudstvom. V državi bo šele takrat zavladala prava svoboda, ko bo Srb poznal Hrvata in Slovenca, Slovenec Hrvata in Srba in Hrvat Slovenca in Srba. Tako tudi ona konča s »hrvat-skim seljačkim pozdravom« in kliče »Živela naša Slovenija!« : v i ;m'ski univerzi ™1' m Danes govori v t±-> m Peta eleklrarna na Pohorju. so pri Pohorju prvič m Danes govori > -j«-^ . ska P«ateljiMjtoraaMa ^ Te dn- planinskem dom« ; uvie clekUicue^j, ii en««-................. doDlU I!-‘ Sokolskem plamus^*?.,' ,-|u prvič zažarcle cl C, Sokolska elektrarna je ^ J" -r. m Ubijalec se , = „r_ letni pastir Mirko Petek j ^ 19lctcc-pri Sv. Martinu v prepn ter nat0r . . ga pomočnika Josipa. P*2 “„Lnevnem Predavateljica je žela za svoja izva- Znanokam_ pobegnil. ;avii pri or«®.1' janja topla priznanja. V imenu Ljudske ; vanju se jc ubijaIec sa Petek J univerze „ ii ie zahvali! z=i naiprisrčnei- j J se predavanje, kar jih je kdaj imela um- riša ^ je na giasu kot \eiu y b y verza, šolski upravitelj Kontler, studen- « Vnrnann kam je o „ n;f,m **! ške ženske pa so predavateljico obkrožile ter jo od ginjenosti poljubovale. Nato se je predavateljica odpeljala k Povodniku, kjer ji je »Napredak« priredil topel sprejem. Na večeru, ki so ga posetili tudi oticirji, je govorila predavateljica, pozdravila pa sta jo predsednik mr. Albo Vagaja in »veliki meštar« mr. Albaneže. 10.000 din nagrade za izsleditev tatu Včeraj smo poročali, da je neznanec odnesel zastopniku veledraguijarja Antona Lečnika iz neke veže v Jurčičevi ulici kovčeg s 600 zlatimi, srebrnimi in ni- keljnastimi urami v vrednosti 100.000 din. G. Lečnik je razpisal za izsleditev tatu 10.000 din nagrade. karici, da je prišel po Kraterjev kovčeg. Res ga je dobil in z njim odšel Nekaj časa nato je prišel pravi lastnik po kov-Kljub pozni jeseni je gradbeno gibanje 1 čeg in takrat je natakarica spoznala, da v Mariboru še precej živahno. Pokojnin- ,ie bila osleparjena. Kraker je tatvino ta- GRADBENO GIBANJE V POZNI JESENI vedno malo pisalo, čeprav je/kmetica' ski zavod gradi v Krekovi ulid veliko jk^SeŽl611 26 steber našega naroda in največja žena stanovanjsko hišo, Frančiška Bergova na svetu, kakor je povedala predavate- Pa v Vilharjevi u’Ja 10 dvonadstropno ljica. Kakor našim kmeticam, tako je j stanovanjsko n:šo Za gradbeno dovoije-pred 25 leti tudi njej pobrala Avstrija nje__ so zaprosi!^ zasebni uridtrk Maks moža in ga vrgla v strelski jarek. Mara Kašman s Pobrežja, ki bo zgradil v Ljub-je ostala sama na zemlji, ki jo je kolo- ljanski ulici 24 enonadstropno vdo za Ce J6 m Čebelarska podružnica za Maribor javlja članom, da je trošarine prost sladkor za hrano čebel prispel. Dobi se ga v društveni prodajalni.trgovini Crepinko Maribor, Zrinjski trg 6. Članske legitimacije s seboj! t m Ljubljanska ulica je v zelo slabem nizirala z mladim možem, -pusto ji je 220.000 din; nadalje strojevodja Matevž stanju. Ob deževnem vremenu so na ulici bilo tako sami, pa je napisala pesem, v! Jerina iz Črete pri Slivnici, ki bo zgra- Pacata jezera. .Pešci morajo broditi po Neznano kam Meljskega hriba. Ce ^ -^ini znano, se naproša, da_ jav * Vina za dom najcenej P Kneza Koclja ulica. , žba. Od m Nočna i. •arniška ■ sV. Areb«- vključno 10. t. m.: Lekajrn ML.a ‘ Grajski kino. Danes izborn3 jda ,Prebrisana tašča“. Smeh, \Vust, Georg Aleksander. * Kino Union. Do petka. ve* filmska opereta ,,Smehljajoči ^valif V glavnih vlogah Maunce ; Claudette Colbert. _ . 12-.B0'' » Zvočni kino Pobrežje 11- . „Svet kliče“. -------------------------- Mariborsko gledali**6. ■ ^ Petek, 10.: Zaprlo. (G°sl^V^0fje.wB?Le Sobota, 11., ob 20.: Celjski Nedelja, 12., ob lo.: Stanka.' cene. Zadnjič. Ob 20.: ^ Zasedba v prihodnji dram t D#. „Hinavci“: Sar tonus, speku!laglaJlClie, \ niškimi hišami Pavle lv0UL<;.rne&va; vi!. gova hči. debutira Sa-. Makrst^ .-^telj Harry Trench, njen zer^l 'chov PjjUu-liam de Burgh Cokane, T •]. jo jP ;j0 Skrbinšek,1 Lickheese, oskirK> nastop lant Košič. Poleg _(a še Gorinškova, Blaž m Kos katero je izlila tugo za svojim možem, dil v Dalmatinski ulici 17 visokopritlično °n!- 'a ■ - vilo za 112.775 din. L JUTOMER—RADGONA PRIŠLA V DRŽAVNO LAST zelo nezdravo m neprijetno. Odločujoči činitelji naj poskrbe za popravilo te ulice. m Iz poštne službe. K pošti v Ormožu je premeščena Marija Verlič, višja kon-trolorka pri pošti Maribor I; k pošti Maribor II je premeščen Josip Kavs, urad-Na temelju kupoprodajne pogodbe z 1 niški pripravnik pošte Maribor I; _ k po-dne 14. junija t. 1. in notarskega zapisni- 1 šti Maribor I je prestavljena Brigita Ju- — prometnica poste Maribor III; k — ka, podpisanega „a Du„aiu, dovoiiuie SVSr l“e okrožno sodisce v Ljubljani pri^železni- uradniški pripravnik pošte Maribor II. škoknjižnem vložku lokalne železnice Radgona—Ljutomer vknjižbo lastninske pravice na omenjeni .železniški progi z vsemi premičninami in nepremičninami na ime in v korist državnega erarja. Železnica je bila doslej last družbe Lokalna železnica Radgona—Ljutomer. To je bila prva njena tiskana pesem. Potem pa so se nizale pesmi, zgodbe in članki iz kmetskega življenja, ki jih ni, ŽELEZNICA ustvarjala nikakšna vaška idila, ampak ki jih je pisalo trdo kmetsko življenje, krvava problematika kmetskega življenja. Takoj skraja je povedala Mara, da je prinesla tople pozdrave iz našega belega Zagreba in od naših hrvatskih kmetskih bratov. Ona ni učena žena, ampak žena iz ljudstva, kmetiška žena z malimi šojami, zatorej ne prinaša ničesar učenega. Učene knjige pišejo o nastanku gradov in mest, ona o tem ne more pripovedovati, pač pa bo govorila o tistem ljudstvu, ki je ta mesta zgradilo s svojimi žuljavimi rokami in znojem. »Naš veliki učenik Stjepan Radie je dejal, da lahko inteligenca piše in piše, ali iz vsega tega ne bo zrasla niti ena koruza, njo pridelajo kmetske roke. Tudi mi kmetje smo ljudje ter imamo pravico do življenja.« Nato je predavateljica omenila kmetske punte, ki so nastali v Sloveniji in v katerih se je slovenski kmet boril skupno s hrvatskim za boljše življenje. Te ljudi so sicer vešali, pobijali in žgali, ali prišel je vendar čas, ko ni več grofov in baronov, ne več ag in begov. Danes je sicer še mnogo grofov in baro- ® dioje posluie , j . , .. . 1. „ *, zopet vsako nedeljo oa 10. do 12. ure nred- nov, in to med inteligenco, in tudi Hrvati poldne vzgojna posvetovalnica društva imajo takšne ljudi, ki so daleč od vasi.! „Sola in dom“ v društveni sobi Pedala te zanemarjene hrvatske vasi se je po- 8°ske centrale v Učiteljišču, pritličje, des- 2ibaT’f k’ Sta Sa ?dila I n°m Spet drzna tatvina kovčega. Včeraj Drata Kadica, in pri katerem so tudi so- se je z ljubljanskim vlakom pripeljal po-delovale žene. Ker so te žene dobre, mo-, sestnik Josip Kraker iz Kamela. Kovčeg rajo moški priznati nje, če priznajo niih 1 z oblekami je pustil v neki gostilni blizu delo. Ona ie žena Podravka m.i kolodvora z naročilom, da pride kmalu t; ff ena,lzmed , ponj. Pri tem ga je moral nekdo opazo- onui zena, ki delajo cele dneve m ki pre- vat^ ker je pol ure po njegovem odnodu PODRAŽITEV PŠENICE IN MOKE Na vojvodinskem žitnem trgu se je močno dvignila cena pšenice. Dočim so še nedavno prodajali metrski stot pšenice po 100 do 120 din, velja sedaj 185 in celo 200 din. Istočasno se je podražila tudi pšenična moka. Sredi oktobra je bila moka »0« na novosadski borzi po 2.30 do 2.40 din kg, sedaj pa se je podražila za 15% na 2.65 do 2.75 din. Glavni vzrok podražitve pšenice in moke so dobri iz-gledi za izvoz. m V počastitev spomina pokojne ge. Minke dr. Šorlijeve 'daruje družina dr. L. Novakova 100 din akcijskemu odboru za pomoč primorskim rojakom. m Kopitarjeva ulica je regulirana. Te dni se je končalo tlakovanje Kopitarjeve ulice in tlakarji so se že preselili na Pobreško cesto, ki jo bodo tlakovali v odseku med Tržaško cesto in Kralja Petra trgom. &8CSŠ@ jra r. Sobota, II. nove!%zdrav; . Ljubljana: 7. Jutranji ur > ^ 12. 'in 13.02 Plošče: 17. Off e’ a/. . .‘jv.Jv * RO; 20.30 Vesel živalski kro« C Zagreb: 17.15 Ruske pes® 20. Koncert Alkmene Pesi. fconjfj,# Jutranja oddaja; 19.10 Vecern - Sofija: 5.45 Jutranja odM^gU^e; ska glasba; 7. in l^10L#N®ar' Opoldanski koncert; 12.3o . ^ 13.35 Lahka in plesna ni razpored in plesna glaS£ ’ opere 6'J' pularna glasba. — ncert- kalni in instrumentalni ko ^jce P selj L: 20.30 Proslava 20 ^ OKa ja. — Budimpešta: 1810 V,raitii ^ glasba; 20.20* Veliki or*****. —, London National. —J-ni koncert. VI St bedijo cele noči nad prejo, da potem prodajo to svojo delo in da dokupijo zemljo, da lahko družina, ki se množi, bolje živi. Nato je predavateljica nizala podobo za podobo iz kmetskega življenja, ki so segle navzočim prav do srca. V tem pripovedovanju je Matočecova neprekoslji-va ter močno spominja na ruskega pripovednika ponižanih in teptanih, na stopil v gostilno neki moški in dejal nata- Visoka politika Menda vsi vedo, kje imamo v Mariboru »Monte Garlo«. V zgornjem delu mestnega parka so si postavili tukajšnji upokojenci mizo in klopi. Tam presedevajo od zgodnje pomladi vse do pozne jeseni in kvartajo. Zato je ta kraj dobil ime »Monte Carlo«. Ob vsaki uri, če je lepo vreme, dobiš tam po deset in še več priletnih mož, ki neutrudljivo mečejo karte. Menda so člani tega omizja razdeljeni kar na več partij, ker igrailci vedno odhajajo, na njihova mesta pa pridejo drugi*. To kartanje za opazovalca še ne bi bilo tako zanimivo. Bolj zanimivi so pogovori v Monte Carlu. Za vse afere in aferice vedo tu, vsakogar oberejo do kosti kakor obrekljive ženske in politika je tam kar stalno doma. Vse politične novice izveš tam. Seveda je nečlanom »vstop f v Monte Carlo strogo prepovedan«, o če-1 v M©nte mer pouče vsakega ra^°v^ pri kvaf če se le malo dalje obotavlja P pirskem omizju v_Par^CIin sofl^0 vri' vi- Oni dan, ko je bilo krasn ob me, je bilo v »Monte Carlu šku sezone. Zanimivo je z živ' ^j, postarna upokojenca, kl 0 doS „e gestikuliranjem razpravi ^ /=ebi bila, £e.u‘’P' na zapadu. še stepla bi jd je bil presenetil skriti Kam z mariborsko deco v primeru vojne. živimo v dobi presenečenj in se zato ni čuditi, če se je po vsem svetu razvilo tekmovanje v čim boljši organizaciji pasivne obrambe v primeru vojne. Tudi vse Maksima Gorkega. Govorila je, kakor nevtralne države skrbe za pasivno obram govorijo žene, ki spijo na zemlji in na bo. V vseh naših večjih mestih so se slami, v imenu tiste vaške kmetice, ki I ustanovili odbori za obrambo pred mo-mora še danes roditi na polju, katere! rebitnimi zračnimi napadi.^ Prirejajo se otrok zagleda svet na zemlji, na kateri I sirokovna predavanja s tečaji. Vse to pa je mati težko delala. Da, tako živi ljud-,^ nikakor ne pomeni nevarnosti in ni stvo, ki je bilo branik in čuvar zapadne ' nobenega vzroka za razburjanje, civilizacije. Ali je ljudstvo samo krivo, j da mora tako živeti? Ne, ampak krive ■ Pri mariborski mestni občini deluje več so razmere, v katerih mora to ljudstvo novih odborov: odbor za pobijanje dra-živeti. V neki zapuščeni hrvatski pokra- ginje, odbor za obrambo pred napadi iz jini si je gospoda zgradila cesto, za ti- zraka, odbor za podpore vojaškim vpo-stega kmetskega otroka, ki mora hoditi klicancem in mestni zaščitni odbor, ki je na desetine kilometrov v šolo, pa ni nih- prevzel nase skrb za mariborsko mladino v primeru vojne. Njegova naloga je zelo obsežna. V delokrog tega odbora spadajo nedoletni otroci, bolniki, betežni starčki in invalidi, torej vsi oni, ki so navezani na tujo pomoč. Nedavno je mestni popisovalni urad opravil ljudsko štetje s posebnimi vprašalnimi polami. To štetje je bilo splošno in ni ločilo mladine od ostalih. Zato bo socialno-politični urad v kratkem izvršil v Mariboru popis vseh nedoletnih otrok, starčkov, bolnikov in invalidov. Njihovi skrbniki bodo morali navesti tudi spremljevalce, oziroma osebe, ki bi jim bili v primeru potrebe dodeljeni v pomoč. Sodeč po dosedanjih statistikah bo v mestu nad 10.000 takšmh oseb. Za vse te bo skrbel mestni zaščitni urad, ki že posluje presenetil dkhu čo zalučal debel kostanr . bilo ^ tikastru v rdeč nos. Na ki je ^ razgovora o zapadni i^nčala riborskem »Monte Carlu« ^ jo iz zapitega nosu. ,og0dkov i e5t- Takih tragikomičnih a 8 ^ de]u 3 volj vsak dan v tem J nega parka Mnogo m se aba■ # mladina, zahaja tja, da g Cariu starčevski naivnosti v v prostorih social^ci!,jfniu ^ ,, jiaPr‘ Rotovškem trgu. g k ni ravnatelj g. Ro [sU bo -Po opravljenem P°Pseben r>a ^ mestni zaščitni ur ib0rs >ie\ morebitno evakuacijo m y 0 To so druga vgajfj dog> vršila. Za Mariborčan na šentviškem poij« J fedP» ^ šah. Tam bodo*"0d^ tišča in zaklon^ča e> ki 0gfO^ no in za tiste Mar*^ tffarP od tuje pomoči-_s^M vrf^t«^,. nih investicij za Jasno je, da so t° Staboriš^ {lidi 1,6 črti in da za takšno da je ne potrebe ter je _ v Mari Horn 'rine Ž222f2*w®$fš IT XI. 1939. »V e ? e r n f Stran 5. tedna slika in njeno resnično ozadje Kako so pokopali »brezverca", užaljenega starčka pred 92 leti v Ptuju K J St DnnoJ” ° z8°d°vinsko mcslo ne d«; at 2 mno8imi spomini na dav-rtruoim- uz,eJsko društvo hrani med ....s111’! zanimivostmi tudi originalno ajo gozdne živali kako pokopavajo 8U„ Pes, jy Pred.aj stoPa na dveh nogah lov« 'ca. njim cA 1!°.SI lllesl° križa metlo. Za Pelnit- 1 'l0 Posli s trobentami, ka-■TOmk z notami. krsti Štirje °’ lla kateri je rdeča biki nosijo poštarska sPretTiU.2 111 Eniškim klobukom. Krsto njih Jn Prašičev, ki drže v spred ničev ? i' svedc- Sledi yeč mlade fcaJ Xrkilni »šesi in zajčjimi Ve, sIph , v n-ilmi gre mož brez gla-ovrp ^ zenskih oblekah gosi, kure bodrem , Prevod zaključi ženska v ''količi m ’ po običaju v ptujski skj rn. a namreč imeti zadnja žen-sliko ;l pogrebu modro krilo. Pod Ptuki-i0 naPls v nemščini; „Pogreb zadnji ^a. P°štarja ‘ in ,,Kdor se v s taU^.Ur! izneveri Bogu, se pokoplje istmi.11 3ma resnično ozadje, ki se tiče tAv lpla resni eno ozauje, od 2teia Matije Franzka. ki je bil % 7 ?braJ798 c. kr. poštar v Pove Zeil° Terezijo je imel tri si- ?°^r kPicV h,'erc' Bil J‘c imovit mož, h&v ^ristjan, ki jc rad zahajal v cer-ker sP fa^os[ so mu izpadli lasje je nosi]C Bak= ‘1a bi sc ne prehladil, leg0 ,e,P°b klobukom majhno svi-Knel kj i.C°’ 11111 je v cerkvi, ko jc je Hek0“ k, ostala na glavi. Ko ga Cvetko ; opazil lakralni dekan, Franc !Zobražen mož, mu je odločno V p al' da bi pokrit hodil v cer-'hsl^Jjbzke se ni brigal za prepoved, Shvj 1° nedeljo je bil s čepico na op^jPft v cerkvi. Cim ga jc dekan Sfarfcka ^ ic javno ozmerjal. To je °sfaJ j lakl> užalostilo, da jc poslej Cedcre UUi in ni več prestopil praga ^«sto = g°vorilo o lem, eni so se , dekana,- drugi za poštarja, sčrpu^be nevarno obolel, ni ho-sv. zakramentov. Domači Je// 8a v« ■" . ’ to'Ic preprosili, da jc do- so v J9 ga ‘°> toda samo pod pogojem, pfjf, obhaja Cvetko. Ali dekan 0btuj, d Sam pred bolnika, ki sc jc dati n^id in ga ni hotel niti pogle-je ^ 'h dni nato, 1. oktobra 1847, ^rkv^ brez svete, odveze izdihnil. H ^oniači zdravnik dr. gistrat je odredil, da bo pogreb naslednjega dne ob 4. popoldne. Ves Ptuj je bil pokonci. V kavarni in gostilni pri Strazu jc sedelo več madžarskih Luzarjev. Ko so zvedeli za kaj gre, sc jc njih polkovnik oglasil: „Zvonilo mu bo kakor še nobenemu meščanu". Pozval je deset huzarjev, častniki so jih napili. Ob 3. so jih poslali k Cvetku, da zahtevajo ključe od zvonika. Ker jih la ni dal, so vojaki razbili vrata, vdrli v stolp in zvonili z vsemi zvonovi, kakor da bi hoteli obuditi mrliča. Zvonili so nepretrgoma tri ure. Pogreba so se udeležili vsi častniki in velika množica radovednežev. Cvetko jc medtem sedel v zaprtem župnišču. Sprevod je vodil dr. Mathans, ki jc opravil pogrebne molitve in govoril ob grobu baje tako lepo, da so vsi na glas jokali. Po pogrebu so bile med glasnim zvonjenjem vseh zvonov velike demonstracije po mestu. Cvetko se jc moral preseliti v Ljutomer. Od tam je prišel v M;yiboi\ kjer jc julija 185!) umrl. Neki Cvetkov pristaš je ovekovečil dogodek z omenjeno siiko o pogrebu brezverca. Muzeju je podarila originalni paski! pravnukinja Franzkeja, Marija Gailhofer iz Vičave. na odprto morje, kar bo pa mogoče le, če posedemo južno obalo švedske s Karl-skronom ter vso zahodno obal Norveške z varnimi fjordi, ki jih je tako rad obiskoval cesar Viljem in ki so jih zadnja leta tudi naše ladje večkrat preplule.« Srečka ju je po 21 letih združila Trgovec in prodajalec srečk v Šafccu, Joviča Čeranič se je že od 191S prizadeval, da bi našel družino ruskega veleposestnika, ki je bivala nekje v izgnanstvu in je bil Joviča dve leti pri njej kot vojni ujetnik skrbno prehranjen. Te dni je pa kupoval srečko neki Lev Homen-ko, v katerem je Joviča takoj spoznal ruskega veleposestnika. Moža, sta se ganjena objela po tolikih letih snidenja. — Honrenko je prišel s starši preko Cari- grada v Jugoslavijo. V Zagrebu je študiral tehniko. Podnevi je delal na stavbah, ponoči študiral. Starši so mu medtem umrli. Po diplomi je odprl v Šabeu mlekarno. Dve leti sta bivala z Jpvico v isti ulici, ne da bi se spoznala. Trgovec je pošiljal medtem poizvedovanja po vsem svetu, mladenič, katerega je-.še kot otroka spoznal v harkovski guberniji. Nemška vojna strategija na morju Pariški »Temps« piše med drugim, da lika razlika med kopno vojno na zahodu se nemško mornariško vodstvo dobro in strategijo na morju. Kopna vojna na zaveda izkušenj iz svetovne vojne. V zahodu je le sredstvo za dosego oblasti »Marine Archivu« je bilo citati meddru-inad holandsko in belgijsko obalo, od gim: »Ne ponovimo pogrešk iz 1. 1914. koder je lahko pod morjem in v zraku Ne smemo dopustiti, da spet nastane ve-1 napadati Anglijo. Potreben nam je izhod ODSELITEV MATERE IN SESTRE BETONSKEGA MINISTRA Kakor poročajo nekateri listi, sta se odločili za preselitev v Nemčijo tudi mati in sestra le tonskega zunanjega ministra dr. Viljema Muntersa, ki je nemškega pokolenja. Minister Munters sam ■bo pa ostal Letonec. 115.000 Nemcev se izseli iz Rusije. Po sporazumu med Moskvo in Berlinom je zdaj na.-vrsti 115.000 Nemcev iz Bele Rusije in zahodne Ukrajine, ki so jo zasedle sovjetske čete po razpadu Poljske. Pri zatemnitvi Berlina so si pomagali iz prometne zadrege na ta način, da so oblekli prometne stražnike v posebne plašče, katerih vnanja stran je prevlečena s snovjo, ki se v temi svetlika. — Prav tako so opremljene njih kape, rokavice, tako da lahko opazijo ljudje stražnika na prehodu že od daleč. 20 milijonov kolesarjev je v Nemčiji. Organizirani so v 4000 kolesarskih društvih. — Na, Tedevhen, tu imaš 50 din, ki si mi jih lansko poletje posodil.., Požarne katastrofe v gledališčih eni pogreb mu je bil odklo-c či zdravnik dr. Mathans VeV^el za rajnega. V imenu rod-^j,, Je odposlal škofu v Gradec pro-cerkveni pogreb, bila je pa Vea*. Več dni je ležala krsta z dobro zabita v kleti. Ma- kaj minutah je bila vsa stavba v plamenih. šest in dvajset let kasneje je nedaleč od prejšnjega pogorišča zgorelo kraljevo operno gledališče. Zanimivo je, da tedaj niso mogli najti ključev do rezervoarja, ki je bil na strehi stavbe. Igrali so pravkar baletno igro »Der Scfnveizersoldat«, pri kateri se je mnogo streljalo. Košček streliva ie zadel zastor, ki se je takoj vnel. Največja gledališka katastrofa je bil požar dunajske opere na Ringu I. 1881. Požar jc povzročila eksplozija plina, 600 ljudi je našlo smrt v plamenih. Ogenj je izbruhnil pred predstavo, ko so bili ljudje že zasedli svoje prostore. Eksplozija plina relo kraljevsko gledališče v Berlinu. V ne-‘je vrgla goreče zagrinjalo v parter, ljudi Po muzejih jc marsikje opaziti med razstavljenimi predmeti star način razsvetljave, ki je bil posebno v gledališčih zelo usodnega pomena. - Zato ni čudno, da je zgodovina novejše gledališke umetnosti od 1800. dalje polna požarnih katastrof. Evropska gledališča so bila primorana uporabljati umetno luč in tako se je primerilo, da so se lahko gorljive stvari večkrat vnele. Po požaru dunajskega gledališča na Ringu 1881. so jeli misliti na temeljitejše varnostne ukrepe v gledališčih, že prej se je zvrstilo mnogo strahotnih požarov v gledališčih. Tako je 29. julija 1817 pogo- se jc polastila grozila panika. Po katastrofi jc izšla cela vrsta brošur o krivdi in tako so bile vse države primorane, da so uvedle varnostno obrambo proti požarom v gledališčih, Leta 1887 je med predstavo švignil plamen v pariški Komični operi. Ogenj se je silno naglo razširil, v nekaj minutah je bila vsa stavba v plamenih in mnogo ljudi je izgubilo življenje. Dne 19. januarja 1902 je med predstavo »Mojstrov pevcev« pogorelo krasno gledališče v Stuttgartu. Pri požaru orjaškega Alhambra gledališča v Bruslju I. 1913 jc nastala v poslopju takšna vročina, da je železno omrežje kupole razbeljeno padlo v parter. SKALAN: ftAMAS IN J OR A ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI 7 se je dvignil s klopi hi h ’hta„e2a' 1>r°L zgradbam znanstve-i;fjrn Ta,f°V' Hotel je govoriti z Multa-« ang°ln Mi komer koli in izvedeli jih iva za vsemi temi pojavi, (,H%nSam mogel obrazložiti. Ves (e ’ a n J6 p'ani' v zgodovinarjev ka-^ ii, ‘^t° njega je našel tam sta-> je , ta, Hampurja Kamthija, a bi-°dri h raj ^nbše. V* hoteiampur Kamthi,« je vzkliknil, J6 Ho?t 1 govoriti 7. menoj popolnoma tu . W \K\\ Sm, ni°j?« se jc začudil filo-uMrenno6 dai govoriti drugače, ka-ijfc Vem „ 'k*Vn ’ Ppc’'' ie dejal Ramas in se-c; 0 t°> da čuva Rayanipur n 1111 j1'1 nihče noče odkriti.« kc. a naj bi bile?« je vprašal N' ro J. Kamthi J>£^o°jeeb-1T(>(la kdo so bili VHjvA 11 moj oče?« celo se ie nahraln v ie dejal smehljaje se moji roka'° Se.3e nabralo v mra-11111 ie samogibno segla po dojgi, sivi bradi in jo v zadregi pogladila. Šele potem je odprl usta in dejal: »Takur Indor...« »To je prazno ime, ki ničesar ne pove,« ga je zavrnil Ramas. Kaj je bil? — Kakšen je bil njegov položaj v naselbini?« »Bil je inženir, kakor ti.« »Kakšne posle je opravljal?« »Ukvarjal se jc večinoma z znanstvenimi vprašanji, z iznajdbami.« »Hotel je zgraditi vsemirsko letalo...« je bruhnilo nenadoma iz Ramasa. Ta misel se mu jc porodila prav tisti hip, in izgovoril jo je brez vsakega premisleka. Starec ga je pogledal izpod obrvi, a njegov obraz je ostal negiben. Ko ni odgovoril, je vzkliknil Ramas: »Torej je res. Zakaj mi nočete pritrditi?« »Sin moj,« je dejal Hampur Kamthi,« ako misliš, da je molk pritrditev, potem si zadel pravo, toda ne pozabi, da so nepotrjene domneve nevarne in so povzročile v zgodovini človeštva neizmerna zla. Najsrečneje živi tisti, ki gre mimo temnih kotov, ne da bi vtikal v vsakega svoj nos.« »To se pravi,« je skoraj razburjeno vzkliknil inženir, »da mi tudi vi nočete povedati resnice.« »Resnica jc dobra kadar je koristna. Aii ni pametneje ne vedeti nečesa in živeti srečno, kakor vedeti in si zaradi tega pokvariti življenje?« »Torej je resnica, ki bi jo izvedel taka, da bi mi povzročila zlo?« »Da, sin moj! Trpel bi, a koristi ne bi imel nobene. Ne ti ne kdo drugi. Nasledka bi bila lahko samo dva: tvoja poguba, ali nesreča Rayanipura. Plemenit človek ne bo sebično silil v tako odločitev, kajti nikoli ne smeš pozabiti, da je ostalo človeštvo slabo še vse do teh zadnjih dni v zadnji naselbini na zemlji. Zla nagnenja žive še vedno v njem, kakor so živela pred stofisočletji, čeprav jih prekriva bleščeča prevlaka najvišje kulture in civilizacije. Ako se ta prevleka raztrga, skoči izpod nje na dan stara zver. Kakor v pragozdovih prve, predzgodovinske dobe, tako živi tudi v srcu Rayanipurcev čustvo ljubezni in sovraštva, ki izvira iz istega prabistva: iz sebičnosti. Milijoni mislecev in svečenikov so skušali v tisočletjih zamoriti v človeku to bistvo, iz katerega je izhajalo vse vesoljno zlo, toda pred njim je omagala nazadnje vsaka filozofija in vsaka religija. Naš ponos na svoje človeško dostojanstvo je dandanes prav tako puhla ničemurnost, kakor je bil od vsega začetka.« »Modre so vaše besede,« je dejal Ramas globoko zamišljen, »toda miru mi ne prinašajo. Nemir iskanja resnice, ki razjeda mojo dušo, po njih ne bo ponehal. Potrdile so mi le to, da skrivate vsi pred menoj nekaj, česar ne bi smel izvedeta Toda prisegam vam, da bom izvedel.« »Dvomim, da bi ti utegnil povedati kdo več, kakoi sem ti jaz,« je dejal Hampur Kamthi. »Dvomim tudi, da bi znal kdo, ki ga boš še spraševal, tako molčati, kakor bom molčal jaz. Rad te imam, zato ne zavrzi mojega nasveta: ne sprašuj! Ze samo spraševanje bi ti utegnilo škodovati. Pojdi in delaj! V delu boš našel mir. Ako ti bo hudo, se vrni k meni. Po-ve dal ti bom, kako ničevo je vse, s Čir mer si grenimo življenje, nasproti veličastju milijonov let, ki jih je preživel ciovek na zemlji, in nasproti ogromnosti vsetmrja, ki zre porajanje in umiranje svetov.« Ramas Indor se je poklonil in odšel. Bel je brez cilja in sam ni vedel, kdaj in kako se je znašel pred palačo Vagirija Geonija. bele tam se je zavedel. Za trenutek ga je prevzela želja, da bi stopil k ravnatelju in od njega terjal pojasnila, toda zaslutil jc še pravočasno, da mora biti prav on tisti, zaradi katerega ne sme izvedeti resnice o svojih starših in svojem rodu. Obšla ga je tajna, nedoločna, a vendar živa slutnja: (Daiie jatrfc} \ KuHura h bolgarskega kulturnega življenja Te dni so proslavili Bolgari 25-lctnico smrti, pesnika P. K. javorova, ki je dokončal svojo plodno pot življenja že v 37. letu. Pripadal je generaciji, ki je dala poleg njega še velike talente Penčo Sla-vejkova, P. I. Todorova in Cirila Hristo-va. Nikoli pozneje se bolgarska poezija ni dvignila tako visoko, kakor tedaj. Ta generacija je bila v marsičem podobna naši slovenski, ko so nastopili Kette, Murn, Župančič in Cankar. Skoraj istočasno so odkrili v Botevgradu spomenik pesniku Stamenu Pančevu, ki je padel pred 26 leti na bojišču. Najpomembnejši sodobni bolgarski operni komponist Veselin Stojanov, je dokončal novo opero, za katero je napisal libreto Boris Borosanov. Stojanove dosedanje opere so bile vse vzete iz bolgarske folklore, najnovejša pa je zajeta iz tujega, staregia zgodovinskega sveta, namreč iz znanega Flaubertovega romana »S a 1 a m b o«, ki je preveden tudi v slovenščino. Premiera bo koncem meseca februarja 1940. v Sofiji. Za delo se zanimajo beograjsko in nekatera nemška gledališča i.n je verjetno, da bo Stojanov-Ijeva »Salambo« nastopila pot v širši svet že takoj po sofijski krstni predstavi. Gledališče v Burgasu je pričelo letošnjo novo sezono 25. oktobra. V Sofiji je bito ustanovljeno novo »Kulturno gledališče« pod vodstvom režiserja Štefana Sarčadževa. Program novega gledališča je reformirati bolgarsko gledališko umetnost tako glede repertoarja kakor glede režije in igre. Je to torej nekako bolgarsko avantgardistično gledališče. Noben član ansambla ne sme biti starejši ko 25 let. Te dni je bila v Sofiji po treh tednih zaprta razstava slikarjev - samoukov iz sovjetske Rusije. Bila je prva razstava sodobnega ruskega slikarstva po pred tremi leti prirejeni razstavi sovjetske grafike. Vzbudila je veliko zanimanje in jo je obiskalo nad 6000 ljudi. Dala je pobudo za organiziranje reprezentativne razstave ruske likovne umetnosti, ki naj bi pokazala celotno stanje zadnjega časa. Takoj nato je bila odprta v Permanentni galeriji kolektivna razstava bolgarskega slikarja Todora Dimitrova. Dimitrov je pristaš nove stvarnosti, ki se pa razvija v kolorizem. -r. The Vtfoman from Croatia Naš ameriški pisatelj Louis Adamič, ki je zbudil s svojim bivanjem v Sloveniji in Jugoslaviji pred leti obilo prahu, po-sebno^ s svojimi poznejšimi reportažami, nadaljuje tudi v zadnjem času z orisi usode naših ljudi, ki so se preselili v Ameriko in se tam večinoma utopili v velikem tujem ljudskem morju. Njegovo zadnje delo te vrste je velika novela »The Wo-man from Croatia« (žena iz Hrvatske), ki jo je izdala »The Saturday Evening Post« v Philadelphiji. Adamič prikazuje v tej noveli življenje hrvatske rodovine v Gorskem Kotaru blizu Severina na Kolpi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V začetku opisuje vas velike zadruge, kakršne so se pri Hrvatih in Srhih ohranjle ponekod celo do dandanašnjih dni. Zanimivo pri tem je, da uporablja izraz »zadruga« v originalu in ga ne prevede v angleščino, v kateri najbrže tudi ne bi našel zanj adekvatne besede, saj Anglosaksi take socialne organizacije nikoli niso poznali. Pozneje.se družina Ivanič iz te zadruge preseli v Ameriko, kjer se poameričani In spremeni priimek v Evans. Nekateri iz te dru- žine, katere osredje je močna in robustna Manda, postanejo ugledne osebnosti ameriške družbe in premožni ljudje. Vmes opisuje Adamič na zelo impresiven način hrvatske kraje v Gorskem Kotaru in v Dalmaciji. Tudi posamezne osebe, ki nastopajo v n«veli, so orisane psihološko močno, tako dokler so v stari domovini, kakor tudi pozneje, ko se poameričanju-jejo in poameričanijo. Pisatelj si je vzel za vzorec resnične ljudi, samo imena je spremenil, da bi zabrisal sled do njih. Tako je torej tudi ta novela prav za prav le izrezek iz resničnega življenja in prikaz dela tistega problema, ki se ga je lotil že v mnogih prejšnjih eseističnih, reportažnih in leposlovnih spisih: problema naše in sploh evropske emigracije v Zedinjenili državah Severne Amerike. Kakor z drugimi takimi deli, je vzbudil tudi z novelo »The Woman from Croatia« veliko zanimanje med angleškimi, pa tudi med jugoslovanskimi ameriškimi čitatelji. Ime Louisa Adamiča je v Ameriki že davno široko znano in njegovi spisi najdejo vedno pot med čitajoče občinstvo. -r. k Pozortšnl list skopljanskega gledališča, ki izhaja zelo redno, objavlja v 5. številki štimčevo studijo o »Othelu k premieri te Shakespearejeve drame na tamkajšnjem odru, in istega avtorja opis »Pana Mališevskega« poljske pisateljice Gabriele Zapoljske, znane pri nas po svoji igri »Morala gospe Dulske«. V. ži-vojinovic razpravlja o Shakespearejevi dramski tehniki, A. S. prikazuje delo za kulisami oh tehnični in generalni vaji, slede pa še gledališke vesi. Med ilustracijami je slika Maksa Furijana. z k Drama Miroslava Feldmana »V ozadju«, ki tudi našemu mariborskemu gledališkemu občinstvu ni neznan, je doživela te dni, od lanske krstne predstave v Malem kazalištu v Zagrebu, že 25. predstavo, kar pomeni vsekakor velik uspeli. k Četrta izdaja hrvatskega romana. Ka kor pri nas Slovencih, tako doživi tudi pri Hrvatih in Srbih malokatero literarno delo več izdaj, ni se pa skoraj še zgodilo, da bi izšel kak domač roman v štirih izdajah, kakor Ivana Dobravca - Plevnika »Ljubezen je močnejša ko meč« (Ljubav je jača od mača). Vsebina romana je zaje ta iz časov turškega gospodstva nad Slavonijo, roman sam spada pa med poljudno čtivo. k Krstna predstava Strozzijevih »Kameleonov«. Zagrebški režiser in igralec Tito Strozzi je napisal novo odrsko delo »Kameleoni«, ki bo prvič uprizorjeno te dni v Sarajevu. Delo bo zrežiral avtor sam, ki bo igral tudi eno izmed glavnih vlog. k Zajčeva opera »Zrinjski« prvič v Beo gradu. Sredi tega meseca bo pod vodstvom dirigenta Malačiča v Beogradu vprizorjena znana popularna hrvatska opera »Nikola Zrinjski«, delo skladatelja Ivana pl. Zajca. Skoraj neverjetno je, da sc ta opera, ki se je pela v slovenskem gledališču v Trstu in Ljubljani že pred vojno, uprizori v Beogradu prvič šele 21 let po zedinjenju! k Nova hrvatska opera. Hrvatski skladatelj in dirigent Boris Papandopulo je skomponiral opero »Amfitrion«, ki bo uprizorjena še pred letošnjim Božičem v Zagrebu. Drobne novice MESARSKI POMOČNIK REŠIL PERICO Služkinja Terezija Kodermanova pri gostilničarju Klanjščku v Zg. Kungoti pri Mariboru je prala perilo v Svečini, ki je zaradi zadnjega deževja močno narasla. Znenada pa ji je skliztulo in padla je v potok, ki je tod zelo globok. Služkinja se je začela potapljati in klicati na pomoč. Klice je zaslišal mesarski pomočnik Ivan, ki se je pognal v vodo in rešil dekle gotove smrti. TEŽKA NESREČA STAREGA ŽAGARJA Med delom je padel z visokega podstrešja na žagi 6Hetni žagar Franc Uran s Sv. Lovrenca na Pohorju ter priletel tako nesrečno na hlode in deske, da si je polomil vsa rebra na desni strani telesa. Težko poškodovanega starčka so takoj naložbi na voz, ga zapeljali do postaje, od tam pa v mariborsko bolnišnico. Zdravniki upajo, da bodo ohranili starčka pri življenju. Spori Varaždinska Slavija gost Železni^ V nedeljo popoldne se bo predstavila mariborskemu občinstvu na stadionu varaždinska Slavija z dvema moštvoma: s kompletno ligaško enajsterico ter s prvim moštvom, ki ima v svoji sredini tudi več igralcev, kateri imajo za seboj že ligaška srečanja. Slavija je še izza nedavnih gostovanj v Mariboru vsem v dobrem spominu, privlačnost tekme pa bo še posebej povečala okolnost, da bomo videli igrati dva bivša člana mariborskega Železničarja, vratarja Schvveighoferja in stran skega krilca Orla, ki se v ligaških tekmah jako uspešno uveljavljata. Slavija je trenutno v izvrstni formi, čeprav je na zadnjem mestu SK Celje — SK Jugoslavija SK Celje je prepustil zmago v razpisani pokalni tekmi SE Amaterju s 3:0 p. f. ter bo v nedeljo odigral prijateljsko tekmo s SK Jugoslavijo. Gisii dobiček je namenjen _ blagajni LNP-a. Začetek lekme bo ob 15. na Glaziji, v predigri se bosta srečali juniorski moštvi obeh klubov. ZADNJE PRVENSTVENE TEKME 1939 Poslovni odbor LNP-a je odredil zadnje prvenstvene tekme na 19. in 2(>. november. Igralo se bo le še v celjski in ljubljanski skupini. Izmed teh so važnejše tekme v prvi, kjer se bosta 19. odigrali tekmi Hrastnik—Celje ter At le tik—Amater, 26. pa radi poplave, prekinjena tekma Celje—Hrastnik. Predlog Bratstva, da bi se prvenstvo nadaljevalo, dokler to vreme dopušča, je u. o. LNP-a načelno zavrnil, odagrale pa se bodo morda nekatere tekme SK Bratstva, ako bo klub s svojimi nasprotniki pravočasno dosegel tozadevne sporazume. tablice. Zadnjo nedeljo je zaslužen« j® gala močnega Saška iz Sarajeva. Žejeznčar bo postavil proti g ^ garnituri. Prvo moštvo bo nastop« rj gašeni, kombinirani drugi team p®- V vemu moštvu gostov. V kombin\r štvu bodo sodelovali tudi nekateri v* noni«, s čimer bo tekma dobila go ^ zabavnejšo noto. Tekmi bosta n^3 ^ med mariborskim in varaždinskim ^ tom ter je pričakovati, da bodo metaši čim častneje odrezali. . $ i Obe tekmi bosta na stadionu, Prv glavna pa ob 14.30 uri. s. Poverjeništvo SOLNP-a v . (službeno). Delegiranje sodnikov g m.: Železničar—Slavija (liga) ss. »• Železničar—-Slavija 1 ss. g. Janci1^ s. Sodniški odbor pri LNP-u )cv j(# za pokalno tekmo Mura—Maribor Soboti z. s. s. g. Selanca iz Male Čakovcu s Polovična vožnja nih ti .......- ■ Beograd g J železnicah je dovoljena meddržavne nogometne tekme z - $ Ugodnost velja 11. ,inV- ter 12. in 13. nov. s Vratar varaždinske hofer ne bo gostoval v bil po zadnjih vesteh cbievno zabrano igranja. s Zagrebška Concordia — in 10. decembra v Grazu pi'°H, mark, kakor poroča graška ,)* s Šved Olsson je postavil I,(T 'y^ rekord v plavanju na 100 r 53.2. Dosedanji rekord s 53.6 r Bjome Borg. s I)anei In Švedi so povabil' 1 „ najboljše italijanske in češke k*u"y stovanja, ker so Angleži radi ' godkov zadržani in 12. nov. za povratek- ^ Slavij« Mari boi ti. S kaznovan | bo g«» jamstva, ti osti na ra/r vo Ker je tvr stal®n'-- r #■ zasiguraii ■ j^jšnJ zaslužek. nasloviti: Maribor, ** SPREJtfJnsltf K iif ali starei>°g ^ Koseskega se trgoVl"1 * gradi v tfS ni *rE Habjan-1* ^ M Izdaja in urejuje ADOI.F RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, aa vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon , predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po cenik*** < uredništva štev. 25-67, in uprave štev. 2— Poštni čekovni J