SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIV (48) Štev. (N2) 48 j*®: ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 7 de diciembre - 7. decembra 1995 Država Slovenija se vede, kot da je nadaljevanje totalitarne države Državni zbor Republike Slovenije je na Usedanju 17. oktobra 1995 sprejel tri „vojne zakone", in sicer: zakon o vojnih veteranih, zakon o vojnih invalidih in zakon o žrtvah vojnega nasilja. To so zakoni, ki urejajo status in pravice državljanov Republike Slovenije, ki so sodelovali v vojaških oboroženih formacijah ali so bili žrtve vojne vse °d leta 1918 do osamosvojitvene vojne leta 1991. Vsi trije zakoni taksativno naštevajo oborožene vojaške formacije oziroma osebe, za katere zakoni veljajo. V nobenem od teh Pa ni strani državljanske vojne, ki se je uPrla komunistični revoluciji, to je vojakov °boroženih vojaških formacij slovenskega domobranstva, vaških straž, slovenskih letnikov in drugih skupin zunaj OF. To P°meni, da so iz teh zakonov izključeni Pripadniki in žrtve vseh slovenskih formacij, ki niso bile pod kontrolo komunistične partije. Nova slovenska zaveza je vseskozi spremljala pripravo teh zakonov in pri vseh |reh obravnavah v državnem zboru ustno I m pisno zahtevala, naj se vojaki slovenskega domobranstva in drugih nekomunističnih enot vključijo v vse tri zakone. Svoje zahteve je utemeljevala na ne-sPornem dejstvu, da je državljanska vojna v Sloveniji bila in da so bile vaške straže in slovensko domobranstvo ena od strani državljanske vojne kot oborožena vojaška formacija, njeni pripadniki pa nesporno v°jaške osebe. Pri tem je poudarjeno iz-Postavljala dejstvo, da je bil slovenski Protikomunistični odpor izzvan z nasiljem komunistične strani nad nosilci demokratičnega pravnega reda in da je protikomu-mstična stran le branila legalni red in do tedaj obstoječi pravni pravni sistem v razmerah sovražne okupacije. Svoje zahteve je utemeljevala tudi na dejstvu, da slovenska ustava ne pozna in ne lžhaja niti iz partizanske NOB in ne iz sionskega domobranstva. Zato ne pozna veh vrst državljanov in glede na držav-)ansko vojno ne dela nobene razlike med ržavljani Republike Slovenije. Na navedenih stališčih je vztrajala, ker je menila, da so zadevni zakoni edinstvena prilika za častno ureditev še vedno nerešenih zadev iz državljanske vojne in sprejemljiva podlaga za uveljavitev vseslovenske sprave. S predlogom za izenačenje obeh strani državljanske vojne v teh zakonih je iskreno in dobronamerno ponudila roko sprave in konec državljanske vojne, ki v neformalnih oblikah še vedno traja in grozi. Stališča Nove slovenske zaveze so v postopku prve in druge obravnave podpirale tudi politične stranke slovenske pomladi. V tretji obravnavi ni bilo več slišati besede o državljanski vojni in pri glasovanju so tudi politične stranke slovenske pomladi podprle in glasovale za vse tri vojne zakone. Nova slovenska zaveza je skrajno razočarana nad tem, kar se je zgodilo. Razočarana nad predlagateljem vojnih zakonov, to je „ministrstvom" za borce, formalno Sekretariatom za borce v okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Vse povojno obdobje in tudi po osamosvojitvi partizanskim borcem nismo dali povoda za tako sovražen in neciviliziran odnos do nekdanjih nasprotnikov v državljanski vojni. Razočarani smo nad državnim zborom Republike Slovenije, ki ni sposoben preseči spora med stranema državljanske vojne. In končno smo razočarani nad strankami Slovenske pomladi, ki niso zmogle toliko smelosti, da bi tudi v končnem postopku izrazile vsaj nestrinjanje s tremi zakoni. Sprejeti vojni zakoni so razblinili vse upe za slovensko pomiritev in pomenijo nadaljevanje maščevanje zmagovalcev nad poraženci in smrt za slovensko spravo. Nova slovenska zaveza bo vztrajala in izrabila vse zakonite možnosti doma (ustavni spor) in v mednarodnih ustanovah, da se odpravi absurdno stanje, ki ga uzakonjajo navedeni trije revolucionarni zakoni, ki so v nasprotju s slovensko ustavo ter naravnim in mednarodnim pravom o človekovih in državljanskih pravicah. Nova slovenska zaveza Dogajanja v koaliciji Koalicija se ni dogovorila za predčasne v°litve, ki so jih predlagali SKD, so po ?°stanku predstavnikov in generalnih sobarjev strank vladne koalicije sporočili v . četku decembra iz kabineta premiera ariCza Drnovška. Predsednik vlade je na tiskovni konfe-®nci poudaril, da se bodo SKD morali ‘očiti, ali bodo še naprej „sedeli na dveh k0 ." 0z- a'* bodo še naprej sodelovali v j°a'iciji, če pa to ne bo možno, premier P*rnovšek preverja tudi „druge op-vJe > s katerimi bi zagotovili delovanje in parlamenta do konca volilnega bata. Premier meni, da ni objektivnega Ojjlnega razloga za predčasne volitve. - *-yVJgi strani pa v SKD menijo, da so °' koalicijska razmerja, dogajanja v Zgodilo se je v Sloveniji parlamentu, zlasti še zadnje izredno zasedanje v zvezi z mariborskim podjetjem TAM, predvsem pa zunanja politika, „kjer smo skoraj v rundi hladne vojne", do-voljšen razlog za predčasne parlamentarne volitve, ki jih je ta stranka predlagala v začetku minulega tedna. Kot vladna stranka bi SKD v ta namen uporabili instrument zaupnice vladi, vezan na določen projekt, je dejal predsednik stranke Lojze Peterle. V zadnjih dnevih je bilo videti, da so v parlamentu leve sile brez sodelovanja SKD in opozicije oziroma celo ob njihovi obstrukciji dosegle nadpolovično število glasov in tako dokazale, da tudi ob izstopu SKD lahko mirno vladajo do konca svojega mandata in ne potrebujejo predčasnih volitev. Predsednika vlad Slovenije ter BiH, Janez Drnovšek in Haris Silajdžič, sta podpisala 28. novembra izjavo o sodelovanju med vladama obeh držav. Namen izjave je spodbuditi razvoj sodelovanja na gospodarskem, finančnem, trgovinskem, znans-tveno-tehnološkem, kulturnem in športnem področju. Premiera bosta vladama in parlamentoma svojih držav prelagala v obravnavo in sprejetje več meddržavnih pogodb o sodelovanju. Drnovšek in Silajdžič sta poudarila, da bosta Slovenija in BiH še tesneje usklajevali stališča do sukcesije nekdanje Jugoslavije. V Ljubljani so se sešli predstavniki Slovenije, BiH, Hrvaške in Makedonije na razpravi o vprašanju nasledstva nekdanje Jugoslavije. Slovenski zunanji minister Zoran Thaler, na čigar pobudo so srečanje pripravili, je dejal, da je namen sestanka pregledati stališča vseh sodelujočih do vprašanj nasledstva in njihove načrte za naprej ter preveriti možnosti za čimboljšo uskladitev aktivnosti vseh udeleženk, ki naj pripeljejo do za vse strani sprejemljivega rezultata. Predstavniki Slovenije, BiH, Hrvaške in Makedonije naj bi se skušali dogovoriti glede ukrepov za zaščito skupnega premoženja iz nekdanje Jugoslavije. Kabinet predsednika vlade RS se je 28. novembra odzval na izjavo italijanske zunanje ministrice Susanne Agnelli, ki ni pripravljena zadostiti evropskim pričakovanjem. Ta izjava je netočna in pomeni sprenevedanje z italijanske strani in zavajanje širše mednarodne javnosti, so poudarili v sporočilu iz Drnovškovega kabineta. Drnovšek je v pismu predsednikom vlad držav članic EZ zagotovil, da je Slovenija pripravljena izpolniti vse zahteve Deklaracije EZ z dne 6. marca 1995. Slovenija je 25. novembra podpisala sporazum o pristopu k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini — Cefta. Sporazum so podpisali minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, poljski minister za gospodarske odnose s tujino Jacek Bucacz, namestnik ministra za industrijo in trgovino Češke republike Vaclav Petriček, madžarski minister za industrijo in trgovino Imre Dunai in slovaški minister za gospodarstvo Jan Ducky. Po tem sporazumu bo Slovenija 1. januarja 1996 de facto postala polnopravna članica Cefte, de iure pa, ko bo sporazum ratificiran v vseh državah pogodbenicah. Slovenija je doslej podpisala dvostranske sporazume z vsemi štirimi državami članicami Cefte. Vlada je 27. novembra obravnavala vloženo interpelacijo zoper ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja z vidika utemeljenosti navedb danih v interpelaciji. Vlada med drugim meni, da iz pregleda pridobljene dokumentacije izhaja, da minister Tajnikar pravno-formalno ni podpisal garancijske obveznosti posredniku Vukomanu Zariču o poplačilu 3,5 milijona dolarjev provizij oz. obresti na avanse, s čimer naj bi kršil veljavni zakon o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM Maribor in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže AM BUS Ljubljana, in je v tem delu navedba v obrazložitvi interpelacije napačna. Evidentno se vlada na vse načine trudi, da ministra oprosti vsake kriv-de. Vodja slovenske misije pri EZ v Bruslju Boris Cizelj je vršilcu dolžnosti generalnega sekretarja zveze Nato Sergiju Balanzinu izročil pismo slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja, v katerem je na podlagi sklepa slovenske vlade izražena pripravljenost Slovenije, da po svojih močeh pripomore k uspešnosti operacije Ifor, ki bo potekala na ozemlju BiH. Vlada RS je 30. novembra sprejela sklep o priznanju ZRJ in o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med RS in to državo. Ob tem vlada RS predlaga, da državi odpreta diplomatsko-konzularni predstavništvi v Ljubljani oz. v Beogradu. Vlada se je pri tej odločitvi opirala na dejstvo, da je ZRJ Slovenijo že priznala z noto ministrstva za zunanje zadeve ZRJ z dne 21. avgusta 1992. Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o začasnem prenehanju uporabe ukrepov zoper Republiki Srbijo in Črno goro, kar naj bi pomenilo ponovno vzpostavitev prometa blaga in storitev ter vzpostavitev ekonomskih odnosov s posamezniki in pravnimi osebami v ZRJ. Vlada je sprejela še predlog zakona o lastninskih in drugih stvarnih pravicah, predlog zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti RS in uredbo o spremembi uredbe o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov, ki določa, da lahko imetniki certifikatov le-te uporabijo najkasneje do 30. septembra 1996. Državni zbor je 30. novembra končal 35. izredno sejo, na kateri je v dveh popoldnevih (in eni noči) kljub o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja v mariborskem podjetju TAM in ljubljanski Avto-montaži (AM BUS) ter nato po skrajšanem postopku dopolnil in spremenil še zakon o lokalnih volitvah. Državni zbor v nadaljevanju 36. izredne seje 1. decembra na kateri naj bi z zakonom na predlog vlade v Sloveniji takoj ukinil sankcije proti ZR Jugoslaviji, tudi po seji kolegija predsednika DZ zaradi obstrukcije s strani opozicije ni bil sklepčen, zato je predsedujoči Miroslav Mozetič sejo prekinil in napovedal njeno nadaljevanje v torek, 5. decembra, ob 17. uri. Opozicijske stranke na čelu s Slovensko ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko Slovenije, ki so v začetku izredne seje med drugim neuspešno zahtevale obravnavo vladnega priznanja ZR Jugoslavije, so med sejo in na seji kolegija zahtevale, naj v parlament pride predsednik vlade Janez Drnovšek ter odgovarja na njihova vprašanja. Ker se je to zgodilo, in je svojo prisotnost ob tretjem ponovljenem glasovanju prijavilo le 41 poslank in poslancev, moralo pa bi jo pet več, je Mozetič sejo prekinil. Srbski koridor čez Bosansko Posavino bo dokončno določiia mednarodna arbitraža Prijedor TesJič *ŽKai«8ija \\ 1 Zunmikl—m •ertica Kiadanjp'; VlasenicaY VareS« O if Srebrenica l*agiat}.sftfc, Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Kaj razgiban teden smo imeli v Argentini, in ne le v političnem oziru, kajti domala na vseh področjih je bilo kaj novega. Poleg strankarskih zadev je beležiti novosti v gospodarstvu, v območju oboroženih sil, v kongresu in v sodnem svetu. Vsaj na kratko si oglejmo posamezne dogodke. TEŽKE FINANCE Pravzaprav ni bilo presenečenja, ko so objavili številke o novembrski inflaciji. Pričakovati je bilo izredno majhno številko, a v resnici je bil izid negativen: —0,2%, kar pomeni, da je v zadnjih dvanajstih mesecih inflacija dosegla komaj 1,7%, kar je ena najnižjih številk na svetu. V istem obdobju je bila inflacija v Čilu 8,8%, v ZDA 4%, v Nemčiji 3,5%, in na Japonskem nekoliko nižja: 1,6%. Vlada si to številko beleži kot velik uspeh, saj je 1,7% inflacija v dvanajstih mesecih najnižja številka od leta 1944 pa do danes. Spričo tako lepega uspeha, je umestno vprašati se, kako da torej država prestaja tako krizo. Enostavno: inflacija je le eden izmed gospodarskih pokazateljev. In niti ne najvažnejši. Inflacija je pravzaprav le simptom, znak bolezni, dokaz, da nekaj ni v redu v organizmu. Moderna zdravila lahko zbijejo ta znak, ga odpravijo, s čimer še ni rečeno, da je organizem zdrav. Čile npr. ima višjo inflacijo kot Argentina, pa je njeno gospodarstvo bolj trdno, bolj stabilno. Tudi ne bomo primerjali nemškega gospodarstva z argentinskim, čeprav je naša inflacija znatno nižja. In tako dalje... Kar je tudi zanimivo, in kar je gotovo eden vzrokov sedanjega nerednega stanja v državi, je dejstvo, da spričo te nizke inflacije, domala ni dobiti sorazmernega kredita. Ko je letna inflacija 1,7% morajo srednja in manjša podjetja za posojila plačevati silne obresti, popolnoma nesorazmerne s temi uradnimi podatki. In kar je še bolj čudno in tudi pretresljivo je to, da je med obrestmi, ki jih stavljajo banke v prestolnici ali pa v notranjosti tudi ogromna razlika. Za posojilo v pesih mora podjetje v prestolnici plačati 25% obresti letno, v dolarjih pa kakih 15%. A v provinci Salta, ki je drug ekstrem te verige, plačujejo za ista posojila 50% in 29%. Enako je z osebnimi posojili. V prestolnici se številke sučejo okoli 28% v pesih in 20% v dolarjih, v provinci Chubut pa 58% v pesih in 40% v dolarjih. Kako razumeti te številke in to razliko, in še več, kako v tem stanju preživljati, je vprašanje argentinskih čudežev. Ni torej težko razumeti, da produktivna dejavnost v notranjosti polagoma izumira. Drug pogled na to snov nizke inflacije je dejstvo, da cene pač ne rastejo, ker ni potrošnje. Ljudje nimajo denarja, nihče ne kupuje, in tudi zato cene padajo. Ni čudno, da je isti dan, ko so bile objavljne statistike o inflaciji, gospodarski minister kaj sproščeno trdil, da „potrošnja raste". Morda bo začela nekoliko rasti sedaj, ko se je tudi finančno država nekoliko stabilizirala. Moratorij, davčni plačilni odlog, je rodil in še presegel zaželene sadove, s čimer se je država nekoliko opomogla in si bo še v bodoče zagotovila večjo davčno nabirko. Sploh gospodarski opazovalci menijo, da smo še pred poletjem izšli iz najhujšega predela močvirja. A paziti moramo z nekaterimi prehitrimi optimizmi. Res je proizvodna dejavnost pričela nekoliko rasti, in zlasti raste izvoz. A to gre vse na račun velepodjetij, medtem ko srednja in mala podjetja kot smo že omenili, ječe v verigah finančnih težav. In prav ta dva sektorja zaposlujeta največ delovne sile, s čemer je nevarnost povečane brezposelnosti, ki bo negativno odjeknila na socialnem področju. Zlasti še, ko načrtovana reforma državne strukture in zlasti še provincijskih ustanov, grozi z novimi sunki brezposelnosti. Iz-gredi v provinci Jujuy so alarmni zvonec, kaj se lahko dogodi tudi po drugih predelih države. VOJSKA, STRANKE IN OBLAST Vojaške ustanove so znova privlačna snov za obveščevalna sredstva. In ne vedno s pozitivnega vidika. Ta teden je bila odkrita zarotniška skupina v vojašnici Čampo de Mayo, ki je baje posredovala eksploziva za atentat na judovsko socialno ustanovo AMIA. To odkritje, ki ga vodi sodnik Galeano, predstavlja prvo resno sled do materialnih avtorjev tega zloglasnega atentata. Istočasno teče sodba zaradi umora rekruta Carrasca v vojašnici Zapala. Izkazalo se je že, da je višje vodstvo vojašnice bilo na tekočem o vsej zadevi, pa so vse potišalL dokler zadeva ni eksplodirala v javnem mnenju, in potem tudi povzročila, da je vlada končno odpravila obvezno vojaško službo. Prav tako se raziskujejo okoliščine afere okoli prodaje okrožja, ki naj bi šlo v Srednjo Ameriko, a je končno šlo na Hrvaško. Še prej pa v Kolumbijo, ki je bila prav tedaj v vojni s Perujem. Nekaj smrdi v tej zadevi. Težko verjeti, da najvišje oblasti niso vedele, da ni vse v redu. Kar se tiče strank, je te dni justicializem imel svoje „duhovne vaje" v Chapadmala-lu. Dva pozitivna zaključka lahko beleži vlada: po eni strani so, vsaj začasno, odpravili notranje boja glede kandidatur za čez štiri leta. Po drugi pa so pritisnili na poslance in senatorje, da bi strankarska disciplina pripomogla do hitre potrditve prepotrebnih davčnih zakonov za izvedbo nove državne reforme. Menem upa, da mu bo četa pokoma in da bo nemoteno izvedel načrte gospodarskega ministra. Obenem pa je nastalo precej škandala/ tako med peronisti kot v vrstah Solidarne fronte, spričo sestanka, ki so ga imeli Bor-don, Ortega in Beliz. Nekateri opazovalci'' tem sestanku vidijo porod nove politične struje, ki naj bi bolj določno predstavljala argentinsko sredino, ki danes res nima pravega političnega izraza v obstoječih strankah. Vlada pa je sklicala kongres na izredno zasedanje. Legalno se zakonodajna doba zaključi zadnji dan v novembru, a do 29-decembra bo teklo izredno zasedanje, mod katerim more kongres obravnavati le oS' nutke, ki mu jih pošlje vlada. Med te spa' da vrsta davčnih zakonov, zakon o držaV' nem proračunu, o radijskem oddajanju itd' Za konec še omemba, da je mornarica sklenila, da konec leta upokoji kapetana Astiza. Ta oficir predstavlja neke vrsto simbol ilegalnega zatiranja med protigvo^ rilsko vojno. V Franciji je bil v odsotnos11 obsojen zaradi ugrabitve dveh francoskih redovnic v Argentini, za katerima je poteh1 izginila vsaka sled. Prav tako na Švedske*11 zaradi ugrabitve neke švedske mladenko' Večkrat je bilo že govora o napredovanj11 tega oficirja. Sedaj bi po ustavnih določilih njegova zadeva morala priti pred sens1, tam bi se imenovanje zataknilo. Ker je za' deva povzročila že marsikateri diplomats^1 zaplet, je mornarica enostavno segla p° u’ pokojitvi. A s tem ni rešena, še manj raZ' čiščena pretekla zgodovina, kar še ved n0 pričakuje del argentinske družbe. Razdelitev Bosne in Hercegovine, kakor so jo odločili Hrvati, Srbi in Bosanci ob podpisu mirovne pogodbe. Zadnje novice iz Slovenije Evropski parlament je 1. decembra prejel resolucijo petih evropskih poslanskih skupin o sporazumu o pridruženem članstvu med Slovenijo in EZ, v kateri je med drugim navedeno, da parlament poudarja, da je Slovenija pod pogoji, ki so bili določeni 6. marca letos s strani Sveta in Komisije EZ, dolžna spremeniti svojo zakonodajo tako, da bo tujcem dovolila prost vstop do nepremičnin, ki je zdaj dovoljen samo slovenskim državljanom. Parlament še poudarja, da spor med Slovenijo in Italijo ne sme ovirati podpisa sporazuma o pridruženem članstvu niti utrditve Slovenije v Evropi. Slovensko zunanje ministrstvo kandidira za veleposlanika v Rimu Petra Bekeša, ki sicer z diplomacijo nima nič skupnega, je pa bil član najožje komunistične nomenklature ter CK in je bil zato sedaj malo odmaknjen, da ne bi zastrašil volivcev. Pa časi se spreminjajo, ali bolje, vračajo. po STA Sporočita SKD podpirajo Slovence v Južni Avstriji Predsednik SKD Lojze Peterle je na srečanju s predstavniki koroških Slovencev v imenu Slovenskih krščanskih demokratov podprl zahtevo narodnega sveta koroških Slovencev in Enotne liste po direktnem mandatu manjšinskega poslanca v koroškem deželnem zboru in dunajskem parlamentu. Na srečanju s predsednikom narodnega sveta Nantejem Olipom in predsednikom Enotne liste Andrejem VVakou-nigom je predsednik SKD Lojze Peterle dejal, da ima Slovenija dobre izkušnje z ustavno ureditvijo, po kateri imajo pripadniki obeh narodnih skupin v Sloveniji svojega poslanca v Državnem zboru. To zahtevo je Peterle ponovil tudi ob srečanju z deželnim glavarjem Južne Tirolske na okrogli mizi v osrednji izobraževalni ustanovi koroških Slovencev v Tinjah. Na tej okrogli mizi so znani evropski strokovnjaki in politiki podprli zahtevo koroških Slovencev in pohvalili slovenski zgled. SKD nasprotuje neodgovornemu širjenju vlade Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov nasprotuje neodgovorne- mu širjenju števila ministrstev in se tudi sicer izreka proti bohotenju birokracije. Poslanke in poslanci SKD nasprotujejo Zakonu o vladi, ki tudi predvideva, da predsednik vlade v nedogled sam vodi več ministrstev. To pomeni nevarno monopoliziranje oblasti v eni osebi. Takšna rešitev je še posebej vprašljiva v predvolilnem čsu. V interesu državljanov Slovenije je, da se take rešitve zavrnejo. SKD kritični v zadevi Tajnikar Slovenski krščanski demokrati so kritični do dejstva, da v treh tednih še ni prišlo do jasne ugotovitve o morebitni odgovornosti ministra Tajnikarja. Izvršilni odbor SKD zahteva, da predsednik vlade oziroma njegova komisija čimprej pisno seznani Slovenske krščanske demokrate z ugotovitvami, kaj je storil oziroma kršil minister Tajnikar in kakšne so politične, moralne in finančne posledice njegovega ravnanja. SKD pričakuje od strank v vladi in od predsednika vlade, da bo v primeru Tajnikar upošteval takšna merila, kot so jih uporabili Slovenski krščanski demokrati, ko je šlo za objektivno odgovornost ministra Bizjaka, boSnjaško-hrvaška federacija j srbska republika Koalicija morda ne bo Dediščina zdržala niti do božiča Blokada v parlamentu dokazuje, da kriza v koaliciji traja tudi po obstrukciji nočnega zasedanja državnega zbora o sanaciji Tama. V strankarskih vrhovih so skeptični glede delovanje velike koalicije, vendar se bodo ta teden predvidoma nadaljevala še zadnja prizadevanja za ohranitev trojne koalicije. Predsednik liberalnih demokratov dr. Janez Drnovšek je dejal, da želi, da bi koalicija zdržala „do konca". Razveljavitev koalicijske pogodbe bi bila neodgovorno dejanje, ker ne gre za resnejšo krizo, razmišlja Drnovšek. Predsednik krščanskih demokratov pa vztraja, da so edina rešitev samo predčasne volitve. Koalicije ne nameravajo zapustiti, če-prav je njeno delovanje „nemogoče". Še ta krfen pa naj bi prišlo do korespondence tned predsedniki, v kateri Lojze Peterle, kot je povedal na tiskovni konferenci, namerava predlagati LDS in ZL usklajeno in Protokoli ra n o delovanje. Zadnja izmenjava med strankama je bilo petkovo sporočilo liberalne demokracije, po katerem so v LDS »začudeni, da v SKD poskušajo zanikati vse P°zitivne premike in gibanja, pri katerih so ves čas tudi sami sodelovali". V torek, 28. novembra, so s sestanka predstavnikov in generalnih sekretarjev sporočili, da se koalicija ni dogovorila za predčasne volitve, ki jih je predlagala SKD. Vsebina omenjenega sporočila naj bi teko razjezila krščanske demokrate, da se Zvečer niso udeležili sestanka delovne skupine koalicije o sanaciji Tama. Za navidez obrobnimi konflikti o vsebini pa so se očitno skrivala globlja nesoglasja, ne samo med kabinetom predsed-n'ka, ampak tudi v koaliciji. Na izredni seji ^0. novembra je prišlo do ostrih besed predvsem med Kocijančičem in Peterletom. Janez Kocijančič je krščanskim demokratom dejal, da tako ravnanje v koaliciji 111 več mogoče in da bo poleg socialne Počila tudi politična bomba. Če ima to za Posledico, da gremo iz koalicije in da nas "Zdrave" sile spravijo iz nje, bomo to vzeli SOŽIDAR FINK nase, je Kocijančiču odgovoril Lojze Peterle. Janez Drnovšek, ki sicer običajno zamuja strankarske dvoboje, je krščanske demokrate opozoril, naj ne ustvarjajo umetne krize, s katero bi izsilili predčasne volitve. Ta teden je menda prišlo še do enega poskusa normalizacije odnosov v koaliciji s srečanjem voditeljev obeh strank. Če ne bo uspešno, pa so zelo realne napovedi, da koalicija ne bo zdržala do božiča, ko naj bi v parlamentu sprejeli proračun za prihodnje leto. Ta bo bržkone zadnji podvig velike koalicije, sicer bo še pred rednimi volitvami v državni zbor prihodnje leto država imela manjšinsko vlado. Manj realno je, da bi pred volitvami mesto krščanskih demokratov v koaliciji zasedla Slovenska ljudska stranka, saj bi s tem tvegala prihodnje volitve. V parlamentarnih odborih pa se začenja razprava o proračunu; kakšna je narava erozije v koaliciji, bo še najbolj vidno v parlamentu, kjer se bo prihodnji teden nadaljevala izredna seja o odpravi sankcij proti ZRJ. Kolegij predsednika DZ je v petek poslal vabilo premieru Drnovšku, naj sam pojasni, kaj je vodilo vlado k sprejemu odločitve o priznanju ZRJ in to kljub dejstvu, da te točke ni bilo na dnevnem redu. Vihar v kozarec vode, kot je zaplet imenoval predsednik Janez Drnovšek, se sicer ciklično ponavlja, vendar tokrat utegne biti veliko resnejši, saj se ni končal z umiritvijo, ampak se spor v koaliciji nadaljuje v parlamentu. Seveda se je ob prijavi prisotnosti pri glasovanju o spremembah zakona o sanaciji Tama že oblikovala večina, čeprav je manjkalo nekaj poslancev, ki bi, če bi se obstrukcija nadaljevala, potrjevala ali zavračala predloge in zakone Drnovškovega kabineta tudi brez ministrov iz vrst krščanskih demokratov, ki jih je predsednik vlade uporabil kot zadnje orožje v zadnjem poskusu. Po Delu, 4. decembra Posredoval Vinko Levstik Ml IN SLOVENIJA m Predavanje pri Slovenski kulturni akciji 11. novembra ki Predmet tega razmišljanja je skupnost, Se je v Argentini izoblikovala iz povojnih Pr°tikomunističnih beguncev. O tem s°ciološkem pojavu potekajo med nami P°govori in razprave, včasih več ali manj °stre diskusije, vse pa izhaja iz občutka aravne nuje in srčnih vezi. V Sloveniji se P°javlja Študijsko zanimanje za našo skup-b°st z vidika kulturne in politične zgodne, gotovo pa bo postala tudi predmet S°c'°loških študij. Pri nas se največkrat obravnava naša Problematika na znotraj, za svoj krog. ešujemo vprašanja ohranitve z vzgojeslo-J^imi prijemi, dušnopastirskim skrbstvom, Burnim in izobraževalnim organizira-J°!U, prirejanjem družabnega zbiranja in ugim. Ohranitvena skrb je bila vso dolgo b° komunistične diktature v Sloveniji li KS°m upravičena, saj nam je bilo treba °sumno vzdrževati posebnost in skoraj ^^ozadostnost. Sedanji čas pa nam odpi-Jiova vprašanja, pri katerih gre za to, v ° smo in kako naj bomo do nove Slo-eniie in slovenstva v celoti. Ustrezno bi bilo razporediti razmišljanje po poglavjih o tem, kaj smo, po čem se istovetimo, kako smo do jezika, naroda, domovine in države, kako gledamo na versko-moralni, politično-institucionalni, mednarodni, gospodarski in splošno civilizacijski položaj Slovenije, kako na strankarsko pripadnost, naše fizično vračanje, spravo in slogo. Vse to bi bilo vredno obširnejših analiz, a naj bo dovoljeno, da na nekatere točke le opozorimo. Ko govorimo o naši skupnosti, včasih, pravimo, da nam je podoba in nadomestek domovine. Imeli smo politično predstavništvo in imamo duhovno vodstvo, kulturne dejavnosti, časopise in revije, šolstvo, gospodarske organizacije in dobrodelne ustanove, družabna srečanja in širše manifestacije. Zaposlovale so nas razhajajoče se težnje glede na notranjo problematiko in politično koncepcijo in je bilo to, čeprav kdaj tudi boleče, znamenje naše odprtosti v nasprotju z enoumjem v Sloveniji. V to skupnost smo se vrasli, postala nam je nekaj naravnega, nujnega, pripadnost njej nas označuje. Ni dvoma, da smo dolžni hvaležnost za vse dobro, ki ga je ta skupnost Čeprav je Slovenija samostojna in v svetu priznana država že peto leto, njeno popolno finančno samostojnost močno opredejujejo tudi odnosi z mednarodnimi finančnimi ustanovami, ki zadevajo na dolgove in terjatve iz obdobja, ko je bila Slovenija del nekdanje Jugoslavije. Države naslednice bivše Jugoslavije — med njimi tudi Slovenija — so bolj intenzivno kot doslej pričele voditi bitko za dediščino, ki poleg dolgov zajema tudi celotno premoženje nekdanje skupne države, po sklenitvi mirovnega sporazuma v Daytonu in po sprejetju resolucije Varnostnega sveta OZN o ukinitvi sankcij zoper Srbijo in Črno goro. Slovenija se je že kmalu po osamosvojitvi odločila, da za razčiščevanje svoje finančne preteklosti ne bo čakala na izid vojne na tleh nekdanje Jugoslavije niti na razplet sukcesijskih pogajanj v Ženevi. Pričela se je pogajati z Mednarodnim denarnim skladom, ki je sklenil, da naj Slovenija prevzame 16,39 odstotka skupnega dolga nekdanje Jugoslavije. V začetku letošnjega leta pa so stekla pogajanja s Konzorcijem komercialnih bank o prevzemu slovenskega deleža dolga po novem finančnem sporazumu, ki so ga leta 1988 sklenile poslovne banke bivše Jugoslavije. Slovenska finančna delegacija se je minuli teden ponovno mudila v Združenih državah Amerike, kjer je podpisala tri dokumente, ki urejajo sklenitev ločenega sporazuma. Dokumenti obsegajo prek 80 strani, pripravili pa so jih na podlagi načelnega soglasja o prevzemu 18 odstotkov dolga nekdanje Jugoslavije do komercialnih bank, doseženega na pogajanjih 8. junija letos v New Yorku. V ponedeljek, 4. decembra so bili omenjeni dokumenti poslani upnikom, do 10. januarja pa bo znano, ali se bodo z njimi strinjali lastniki dveh tretjin dolgov. Prihodnji teden naj bi bila v New Yorku prva predstavitvena konferenca z upniško stranjo, sledile jim bodo podobne predstavitve v Parizu, Londonu in Dusseldorfu, kjer naj bi banke seznanili z gospodarskimi ukrepi v Sloveniji kot novi izdajateljici obveznic. Ameriški sogovorniki so na pogovorih v tem tednu dobili tudi zagotovilo, da ZDA ne nameravajo odmrzniti premoženja nekdanje Jugoslavije. dala posameznikom in celoti. Vendar se je morda treba tudi vprašati, ali ne ostajamo že preveč samozadostna družba, ali nismo v začetnem ločitvenem procesu od narodne celote. Zd i se namreč, da nas spominjajo na Slovenijo bolj rehabilitacijski in restitucijski nagibi, razgrevamo se ob misli na prestane krivice in opazujemo razvoj v Sloveniji že preveč iz miselne in razpoloženjske oddaljenosti. Če se namreč ogradimo v ozko gredo, izgubljamo pa prizadetost za zadeve konkretne Slovenije, se bomo zarasli in izgubili pretok življenjskih sokov z narodnega drevesa. Ali nismo morda na potu k temu? Zamisel Slovenije v svetu, ta plemeniti osnutek duhovnega občestva vesoljnega slovenstva, je nekatere odvračala od načrtovanja in utemeljevanja samolastnega razvijanja geografske Slovenije, posebno v času, v katerem so se zaostrovale diskusije o njenem prihodnjem državnopravnem položaju. Vprašanje naroda in jezika Slišati je misel, naj se vse naše prizadevanje usmerja v pospeševanje narodne zavesti, ki naj bi jo zagotavljal predvsem slovenski jezik. Če se vprašamo, kaj je naš narod, ki naj se zavedamo njegove pripadnosti, lahko zaidemo v težave. Enotne definicije naroda znanost ni mogla izoblikovati, saj je vsak Na začetnih pogajanjih so predstavniki bank upnic iz Konzorcija komercialnih bank predlagali, da mora Slovenija poravnati 28 odstotkov celotnega dolga, oziroma 1,289 milijard dolajev. Izhodišče slovenskih pogajalcev pa je bilo, da je Slovenija pripravljena poravnati 558 milijonov dolarjev celotnega dolga. Osmega junija letos pa so sprejeli načelno stališče, da bo Slovenija poravnala 18 odstotkov dolga, kar znese 838 milijonov dolarjev. Pogoj za veljavnost soglasja in s tem tudi za potrditev o 18-odstotnem deležu slovenskega dolga je, da se zanj izreče dve tretjini bank upnic. Po načrtovanem postopku vračanja slovenskega dolga naj bi vsak tuj upnik prejel obveznice republike Slovenije, ki bodo nominirane v ameriških dolarjih in nemških markah, ki bodo kotirale na borzi v Luksemburgu, Slovenija pa jih mora odplačati do leta 2006. Banka Slovenije je 28. novembra na naslove približno 90 tujih poslovnih bank poslala pismo, v katerem jih naproša, da naj ostanejo sredstva, ki jih je po podatkih iz leta 1991 imela naložena Centralna banka bivše Jugoslavije v tujih bankah, zamrznjena toliko časa, dokler ne bo sprejet dogovor o sukcesiji. Ta stališča je moč strniti v ugotovitev, da je SFRJ razpadla in so države, nastale na tem območju, njene enakoprave naslednice. S sklenitvijo mirovnih sporazumov v Daytonu in ukinitvijo gospodarskih sankcij proti Srbiji in Črni gori pa se je med drugim pojavil problem morebitne sprostitve finančnih sredstev nekdanje SFRJ ter njenega premoženja izven meja ZR Jugoslavije. Slovenija zastopa stališča, da morajo biti finančna sredstva in premoženje zamrznjeni do končnega dogovora o sukcesiji. O pravnem nasledstvu nekdanje Jugoslavije se je 30. novembra v Bruslju slovenski predsednik Milan Kučan pogovarjal s predsednikom Evropske komisije San-terjem. Od tega je dobil zagotovila, da je pravno nasledstvo enakovredno razdeljeno na vse države naslednice in da Evropska zveza ne bo deblokirala premoženja nekdanje Jugslavije. EZ podpira načelo, da Srbija in Črna gora nista edini pravni naslednici nekdanje Jugoslavije. narod v določenem pogledu pojav zase. Rasni element za nas gotovo ne prihaja v poštev in bi sploh bilo naravoslovno ugotavljanje narodne pripadnosti razvrednotenja etičnega bitja. Slovenci 'mamo za odločilni element naroda, kljub močnim narečnim različnostim, skupni jezik, ki pomeni poseben umski mehanizem in simbolizira duhovno sorodstvo. Vendar ta element ni vedno odločilen in ne jamči narodne edinosti za prihodnost. Spomnimo se na različne narode, ki govorijo isti jezik: angleški, nemški, španski, francoski, srbohrvaški, in na narode, ki govorijo več jezikov: Švicarji, Španci, Irci, Judje. Ali je res tako gotovo, da bomo hranili pristno slovensko narodno zavest, če bomo le ohranjali jezik, ki je po Slomšku samo ključ do narodne omike? Kanadske frankofone, ki imajo celo svojo upravno enoto, štejemo kar za Francoze. V resnici so bili Francozi njihovi predniki, sedanji prebivalci Quebeca pa niso več del francoskega naroda, ker ne čutijo z evropsko Francijo, čeprav ohranjajo skupni jezik in so lahko deležni skupne kulture. Tako narodno oddaljevanje in ločevanje doživljajo vsi narodi, katerih del se preseli in celo, če jih samo preseka državna meja. To ni samo posledica raznarodovalne politike, ampak je učinek razmer, v katerih se naravno uveljavlja neposredni populacijski pritisk in življenjska ločenost. Prireditve v Carapachayu Jubilejni zbornik ob tridesetletnici Zgoraj: Slovenska karapačajska šola Josipa Jurčiča. Spodaj: Odkritje plošče žrtvam druge svetovne vojne. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu že 30 let prireja nekake okrogle mize po počitnicah v Dragi, kraški vasici blizu Trsta. Pričel jih je prof. Jože Peterlin, po njegovi smrti pa jih je društvo nadaljevalo na priročnejšem mestu v Trstu. Najprej so razpravljali predvsem o lokalnih, zamejskih problemih, tržaških in koroških, obenem pa so od vsega začetka prisluhnili tudi širšim problemom, kakor teološkim, filozofskim, slovenskim narodnim, kulturnim in na splošno duhovnim. Počasi pa so predavanja prerasla lokalni zamejski okvir. Čeprav so se občasno vračala v svojsko problematiko, so se duhovno razprostrla čez ves svet. Od vsega začetka so privabljala predavatelje iz osrednje Slovenije, pa so zasegle tudi rojake iz vsega sveta. Bile so nekak neuradni parlament demokratičnih Slovencev, zato so kmalu prepovedali domači komunistični diktatorji udeležbo intelektualcem iz Slovenije. A to ni motilo prireditve, ki je vseeno rasla, dokler se doma niso stvari spremenile in je Draga spet neovirana. Ni naš namen govoriti o zgodovini Drage in o njenih predavatejih. Poglejmo le ta zbornik ob veseli obletnici: Prireditelji so povabili vse živeče predavatelje, da zapišejo svoje poglede na Drago ali tedanje okoliščine. Odzvali so se skoraj vsi — 31 po številu. Najprej naj opozorimo na predavatelje iz Argentine. Kot prva od tu je nastopila leta 1981 mlada dr. Katica Cukjati s predavanjem Med Slovenijo in zdomstvom. Bila je tudi prva ženska, ki je predavala na Dragi. V svojem spominskem članku Misli so kot semena je nanizala nekaj kritičnih razmišljanj o težavah, ki jih je zato imela v Argentini, pa potek srečanja in nekatere hitre poglede na znane poslušalce in raz-pravljalce. Drugi iz naše skupnosti je bil sourednik našega lista Gregor Batagelj leta 1985: Štirideset let slovenskih daljav in širin. V članku Prostor tudi za politično emigracijo je na kratko nanizal nekaj čustev in misli ob predavanju, ki je obdelalo našo skupnost. Zadnji iz Argentine je bil dr. Andrej Fink leta 1987. Predavanje je imelo naslov S Prešernom pod Južnim križem, istega kot članek v letošnjem zborniku. V njem rememorira svoje predavanje, v katerem je podal misli o poslanstvu politične emigracije in o njenih idealih. Naj navedem še nekaj drugih piscev: iz Trsta škof Bellomi, Saša Martelanc, Marij Maver, Zorko Harej, Sergij Pahor, Alojz Rebula, Drago Štoka; iz Koroške Vinko Ošlak, Valentin Inzko in Janko Messner. Iz širšega sveta so prišli: Jože Velikonja in Peter Urbanc iz Amerike, Dušan Nendl, Lev Detela, Evgen Bavčar, Ljubo Sire iz v Villa Adelini; 21. oktobra na trgu Naropana del Desierto" v Palermo, 29. oktobra ob reki v San Isidro; 12. novembra na skupnem mladinskem dnevu; 26. novembra na trgu Alsina v San Isidro ter 3. decembra v našem Domu, kjer smo pripravili „domačo veselico" za pridobitev denarja, da s tem krijemo stroške narodnih noš in drugih reči. Veseli smo, da se življenje v slovenskem domu v Karapačaju vedno bolj razvija, da skupaj držimo, da ne pozabimo odkod izhajamo, kje so naše korenine, kaj hočemo. Prepričani smo, da se izplača delati, da bo drevo obrodilo bogate sadove. Vztrajali bomo, da bo naš Dom, „pravi dom dobro-željnih ljudi; ljudi, ki ljubijo in spoštujejo našo drago Slovenijo..." Marjana Pirc Evrope; iz Slovenije pa jih je bilo lepo število: Stane Bah, Andrej Capuder, Stane Gabrovec, Milan Gregorič, Spomenka Hribar, Bruno Korošak, Tomaž Pavšič, Lojze Peterle, Igor Škamperle, Ivan Štuhec, nadškof Alojzij Šuštar, Anton Trstenjak, Lev Kreft in Jože Felc. Lepo število spominov, ki jim seveda še manjkajo drugi, ki so ali že pokojni, morda danes nasprotni, morda preobremenjeni z delom. Večina člankov govori o osebnih občutkih pri predavanjih pa seveda o dogajanjih in debatah, o namenih in splošnih koristih ter dosegih, ki jih je predavanje v Dragi pomagalo ostvariti. Zanimivi pogledi v intimnost posameznih ljudi, ki so gotovo v vrhovih znanstvenega, duhovnega ali narodnostnega udejstvovanja ter prikaz, kako je nanje vplival ta takoimenovani svobodni parlament". Vsi soglašajo, da se v sedanjih razmerah sicer delo Drage mora spremeniti, najti novo, koristno polje, ne sme pa prenehati ali le životariti. Hvalevredno je tudi, da vsa predavanja in debate izidejo (sicer žal čez leto dni) v posebnem zborniku, tako da so ohranjena in na razpolago tudi tistim, ki sc Drage na morejo udeležiti. V zgodovini slovenskega naroda, pf" sebej pa še v uporu komunističnemu enoumju ter poti do samostojnosti je Drag3 veliko pripomogla. Ta zbornik, ki je nekaka postaja v teh dolgih letih okroglih miz, predavanj in debat, je bogat zaklad, ki se je nabral v slovenski duši. Obenem pa je tudi intimen p°' gled v mišljenje sodelavcev. Upajmo, da se bo nam draga Draga uspešno nadaljeval^ PISMA B Ob uprizoritvi Schillerjeve drame „Ma' rija Stuart" v režiji Frida Beznika v Sa3 Justu, označene v Svobodni Sloveniji kot prva uprizoritev v Buenos Aires, je upf3 vičena naslednja opomba: Ista drama je bila uprizorjena v BuenO5 Airesu že leta 1952 v dvorani na ulici CoS qufn v Liniersu v režiji pok. Janeza Špeh3' V glavnih ženskih vlogah so igrale g°sr Majda Brandsteter-Kelc (Marija Stuart' Ema Kessler-Blejc (dojilja) ter Nataša Zaje Smersu (Elizabeta). V glavnih moških vl° gah so sodelovali g. Urh, pok. Marjan ritnik, pok. Janez Krištof in še drugi, rih imena sodelujočim niso ostala v sp° minu. A. S> poskrbela Ani Klemenova; program je pa povezoval Marcel Štefančič. Lepo so zapeli in občinstvo je bilo navdušeno. Sledila je zakuska in pogovor s člani okteta, kateri so se zadržali v Domu do pozne ure. 5. novembra po sv. maši, smo odkrili spominsko ploščo padlim po drugi svetovni vojni. Prebrali smo pesem njim v spomin; Ivan Žnidar je povedal kratko misel in zapeli smo „Oče, mati..." Ganljivo je bilo videti, kako so začetniki Doma in tudi ostali imeli solzne oči, ko smo se spominjali pokola tisočev fantov, zavednih Slovencev, ki so umrli za domovino. 19. novembra je bil v Domu vsakoletni tranijski sestanek. Zbralo se je veliko ljudi iz vseh okrajev Buenos Airesa, ki so bili v taborišču Trani, v Italiji po vojni in tudi veliko prijateljev. Srečanje se je začelo s sv. mašo, nadaljevalo s kosilom in končalo z razgovorom, obujanjem spominov ter malico. Letos smo tudi začeli z nogometno skupino, katero vodi Tone Senovršnik. Šolski otroci se zbirajo enkrat na teden ter vadijo šport, katerega res radi igrajo. Poglavje zase pa posvetimo karapačajski folklorni skupini ,,Maribor", ki se že dve leti predstavlja ter vlaga ogromno truda in časa, da bi bili vedno boljši. Predstavili smo se 13. avgusta na mladinskem dnevu v Karapačaju; Karapačajska folklorna skupina „Manbor" oktobra v šoli San Antonio Čeprav dosti ne pišemo, kaj vse se dogaja v našem Domu, je kulturno življenje kar pestro. Največ prireditev smo imeli v drugi polovici leta: 23. septembra, po Slomškovi proslavi v Slovenski hiši, so učenci in njih starši počastili učitelje z domačim kosilom, v zahvalo za trud in požrtvovalnost vloženo soboto za soboto. 19. oktobra zvečer nas je obiskal Logaški oktet. Za začetno predstavitev je Svobodni mikrofoni Drage NOVICE IZ SLOVENIJE M SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA — Pri Inštitutu Antona Trstenjaka je izšla knjiga Slovenska poštenost istoimenskega psihologa dr. Antona Trstenjaka. Knjiga spada v sklop Trstenjakovih študij in raziskav o slovenskem značaju. V prvem delu je etimološka analiza poštenosti, v drugem zgodovinska analiza >n kaj so pisali tujci o Slovencih, v tretjem pa obravnava te lastnosti in povezanost z drugimi človeškimi značilnostmi. Trstenjak ima do sedaj objavljenih v izvirniku sedem-inštirideset knjig; njim je treba prišteti še več prevodov v tuje jezike. ZGORNJE STRANJE — Poleg drugih protokolarnih obiskov je guverner ameriške države Ohio obiskal Zgornje Stranje pri Kamniku. George Voinovich je namreč obiskal vas, kjer je bila doma njegova babica. Obiskal je Slovenijo v družbi ameriških poslovnežev in s tem pomagal k povečanju gospodarskega sodelovanja med obema državama. LJUBLJANA — Komercialna televizijska postaja Kanal A je podpisala pogodbo z ameriŠko družbo CNN, ki ji omogoča dostop do informativnih novosti dneva v istem trenutku, ki jih prenaša CNN. Izbrala b° tudi razne odlomke iz daljših oddaj, CNN pa si tudi obeta, da bo Kanal A imel oekaj besede pri njegovih rednih oddajah. LOG POD MANGRTOM — Občina je dala v koncesijo Razvojni zadrugi uprav-Wje ceste na Mangart, ki se v 12,2 kilometrov po 22 ovinkih povzpne 2.100 metrov. V dveh mesecih so nabrali parkirnino (po 300 tolarjev) 4.600 avtomobilov, česar si niso nikdar pričakovali. Z denarjem so Plačali razne upravne in organizacijske stroške, s presežkom pa načrtujejo razne razvojne načrte v prid turistični rasti Loga. Kot cilj so si zastavili nakup kombijev in z njimi organizirali javni prevoz na Mangart. S tem bi skušali zmanjšati onesnaževalno vlogo, ki jo predstavlja vzpon na goro tudi po 500 avtomobilov na dan. Sploh pa hočejo omejiti vožnjo avtobusov po ozki, °vinkasti in strmi poti. V ta namen so jim postavili parkirnino po 5.000 tolarjev. — Največ izletnikov je Slovencev in Italijanov, Avstrijci pa prihajajo predvsem v jesenskih mesecih, ko je manj prometa. LJUBLJANA — V letošnjem letu so na Kliničnem centru morali pomagati petinštiridesetim odraslim zaradi zastrupitve z rdečelistko. Otroke-zastrupljence z gobami Pa zdravijo na Pediatrični kliniki, vendar so v istem času morali zdraviti le enega otroka zaradi zastrupitve z gobami. LJUBLJANA — Ob stoletnici rojstva skladatelja Slavka Osterca so pripravili mu-zikološki simpozij, pri katerem je sodelo-valo enajst muzikologov, ki so razpravljali 0 skladateljevem življenju in delu. KRANJ — Na raznih gorenjskih cestah )e policija pri pregledih odkrila več oseb, ki Se bavijo s tihotapljenjem ljudi v Avstrijo, ^d vsakega zahtevajo 2.500 mark, da jih prepeljejo do meje, nakar morajo prebežni-potovati peš po stari ljubeljski cesti. PIRAN — Končno so začeli seliti v testne prostore material piranskega arhiva. Arhiv je najstarejši v Sloveniji in tretji najstarejši v Evropi, med shranjenimi dokumenti je najstarejši iz leta 1173, prepis najstarejšega dokumenta pa celo iz leta 1036. v novih prostorih je urejen po najsodob-tlejŠih standardnih arhivske znanosti. LJUBLJANA — V Osnovni šoli Danile Kumer se šola 54 učencev-tujccv, otrok tujih Gospodarstvenikov, politikov ali drugih, ki trenutno v Sloveniji. Največ jih je iz Usije, Nemčije, Italije, ZDA in Bolgarije. °uk je v angleščini, vendar se v vseh ra-*redih učijo tudi slovenščino. Po končani oli nadaljujejo študije na Gimnaziji Bežigrad. Predmeti in programi so pripravljeni na osnovi smernic Združenja mednarodnih šol v Ženevi. Otroci slovenskih državljanov smejo študirati na šoli le v primeru, da so dalj časa obiskovali šolo v tujini in so se vrnili v Slovenijo. LJUBLJANA — Skupina Zvezde se je dva tedna mudila v ZDA, kjer je posnela nekaj materiala za videospot in obiskala eno največjih glasbenih šol na svetu Musical Institut. Po vrnitvi v Slovenijo pa so Zvezde predstavile kompaktno ploščo z naslovom V devetih nebesih. — Pred dvema letoma je s študijem Tivoli zgorel posnet material Buldožerjev. Zdaj so se spravili na ponovno snemanje in izdali kaseto ter lasersko ploščo z naslovom Noč. LJUBLJANA — V pivovarni Union so pred časom začeli — poleg piva, ki ga varijo že 131 let — proizvajati gazirane pijače, zdaj pa so uvedli tudi polnilno linijo naravne pitne vode. Prodajajo jo pod imenom Zala in je na voljo v plastenkah po 0,5 in 1,5 litra. NOVO MESTO — Drugo največje slovensko konfekcijsko podjetje Labod je pred časom odprlo več butikov v Pragi, zdaj pa je odprlo še razstavni prostor, namenjen veleprodaji. LJUBLJANA — Na 1.107 metrov visokem Krimu se nahaja najpomembnejša geodetska točka Slovenije. To je izhodiščna trigonometrična točka 1. reda štev. 172, ki je temelj dosedanjih katastrskih načrtov, ki so še v veljavi. Točko so postavili avstro-ogrski vojaški geodeti po vsej verjetnosti še pred letom 1816. Krim je bil do leta 1991 nepristopen (v lasti JLA), po osamosvojitvi pa slovenska vojska ne omejuje razgleda z njega. Geodetsko društvo iz Ljubljane je uredilo razgledno mizo, na kateri so razkazani kraji pod njim in obzorje z okoliškimi gorami in vrhovi. PTUJ — V raznih haloških krajih se steklina pojavlja tudi na domačih živalih. Ker so jo odkrili že na kravi, so cepili krave in drobnico, ki se prosto pase. Nanje pride steklina z gozdnih živali: lisic, kun, dihurjev in veveric. Včasih so lovci polagali vabe s cepivom, pa je ta način postal predrag. Stekline pa ni mogoče odpraviti, ker je lovci s hrvaške strani niso nikdar preganjali. Lisic pa je tudi vedno več, saj nimajo naravnega sovražnika, lovcem pa je odstrel precej okrnjen. LJUBLJANA — Slovenski odbor za UNICEF je predstavil slovenski prevod slikanice Otrokom vsega sveta. Slikanica je izšla že leta 1989 ob sprejetju konvencije o otrokovih pravicah. Razdelili jih bodo po vseh vrtcih po Sloveniji (okoli 800). ZREČE — Pred 180 leti so Zreče dobile šolo. Takrat jo je obiskovalo 52 otrok, učitelj je bil Jurij Šmaher, pouk pa je bil v leseni koči, ki je kmalu postala premajna. Po dvajsetih letih so morali sezidati večjo, pa tudi leta 1890, 1965, 1975 in tudi danes bi potrebovali več prostorov. SLOVENJ GRADEC — Občinska komisija za povojne poboje in medvojna nedokumentirana smrtna izginotja je predstavila poročilo, v katerem je zapisanih 162 ljudi: od njih jih je bilo 34 ubitih med vojno, ostali pa po maju 1945. Podatke so zbrali na podlagi osebnih informacij dveh članov komisije, arhiva Udbe iz leta 1946 in nemških seznamov s pobitimi prebivalci nemške narodnosti, ki se nahaja v pokrajinskem muzeju. Komisija je predlagala čimprejšnjo ureditev in zavarovanje raznih neraziskanih grobišč vojnih in povojnih žrtev. MARIBOR — Avstrijski skladatelj Hugo Wolff, ki se je rodil v Slovenj Gradcu leta 1860 in je slovenskega porekla, je živel tudi v Mariboru, kjer je obiskoval klasično gimnazijo. Nekaj časa je živel v hiši na Mladinski ulici 5, zato so na tej stavbi odkrili spominsko ploščo. Krst: V nedeljo, 12. novembra, je bil krščen v cerkvi Sv. Roka v Open Door Alejandro Kristjan De Salvo, sin dr. Ale-jandra in Helene roj. Lobnik. Smrti: Umrla je v Melbournu, Avstralija, Zofija Šabec roj. Grebenc (78) ter Franc Simčič (66) v Villa Adelina. Naj počivata v miru! SDxoDdOot w spocaBno Bil sem okoli deset let star deček, ko mi je ata nekoč povedal, da bo Tone Skubic začel učiti glasbo mlade fante ter da bo ustanovil slovensko godbo. Takrat pravzaprav nisem točno vedel, kako se igra pri taki godbi, kajti moje izkušnje v glasbi so bile bolj revne. To se pravi, da še nisem nikoli igral kakšen inštrument in tudi nisem znal brati not. Ampak sem bil vseeno takoj navdušen. Z veliko potrpežljivostjo nas je Tone Skubic pričel učiti. Najprej nas je učil dihati „s trebuhom", potem pa smo začeli igrati kakšne „fušane" note. V začetku nas je bilo kakih 5 do 6 fantov, ki smo se vadili v Skubičevi hiši, počasi pa so se približali drugi fantje iz Slomškovega doma, s Slovenske pristave in tudi iz Sanmartinskega doma, tako da nas je bilo končno okoli 25 fantov. Nastala je Slovenska mladinska godba. Igrali smo razne inštrumente: klarinet, trobenta, trombon, jennis, bombardon, bas, boben in tolkala —„plehi". Vajo smo imeli enkrat na teden v prostorih Slomškovega doma. Hitro smo se naučili igrati več pesmi (slovensko himno, Triglavsko koračnico, Orlovsko himno, Sveto noč, itd.). Naš prvi nastop je bil na Slovenski pristavi. Od tedaj dalje je preteklo več kot deset let, v katerih smo nastopili na raznih prireditvah v slovenskih Domovih, vedno pod vodstvom Toneta Skubica. Mnogo dela in truda je pokojni žrtvoval, da bi vsak muzikant imel svoje partiture v redu, inštrument uglašen in da ni navdušenje nikoli upadlo. Njegova oseba nam je vzbudila navdušenje in sigurnost pri nastopih. Ko je nekoč prišel drug dirigent, da bi ga nadomestil pri nastopu, nismo mogli skupaj spraviti nič; končno je Anton Skubic moral opustiti svoje obveznosti in prišel dirigirat, tako da smo nastopili v redu. Bilo je okoli deset let naše mladosti, ki smo jo preživeli s Slovensko mladinsko godbo. Vedno se bomo spominjali z veselim srcem teh lepih dni, v katerih nas je g. Skubic, naš prijatelj, lepo vodil po glasbi in po življenju z dobro voljo in navdušenjem, da je Slovenska mladinska godba, naša godba, vsak dan bolje igrala. Hvala vam, Anton Skubic! dr. Rudi Potočnik r San Martin Bariloče Zveza žena-mati V novembru je pri sanmartinski Zvezi žena-mati govorila Helena Žužek zelo zanimivo temo: „Light človek", to je površen človek, ki ne gre v globino, ampak mu vse ostane na površju. Človek je svobodno bitje. Bistvo človeka pomeril ljubiti resnico in svobodo. Vendar, koliko je ljudi, ki žive porazno življenje, ne zanima jih resnica in ne poglabljajo se v smisel svobode. Imajo „svojo resnico" in pri svobodi izbirajo le tisti del, ki je najlažji zanje. Živeti hočejo po svoje, misliti po svoje... Na vse gledajo s svojega zornega kota, ne mislijo ne na Boga, ne na bližnjega, ne na zakon. Ne poznajo srčne kulture, oni so edini, ki so važni! V kratkih besedah ni lahko napisati bistveni pomen knjige, katere avtor je španski psihiater Enrique Rojas. Napisal je tudi več drugih knjig s podobno tematiko. Pomladni izlet in darilce smučarskih tekem 11. novembra smo opravili ob zelo lepem vremenu že tradicionalni spomladanski izlet na jezero Mascardi. Na izredno lepem prostorčku pod košatim drevjem se lahko zabavajo mladi in stari z razgovori, igranjem z žogo, pa kopanjem in ribolovom. Ob tej priložnosti so bile razdeljene nagrade tistim, ki so tekmovali na letošnjih 40. slovenskih smučarskih tekmah. Ker so se tekmovalci delili po razredih, so številni udeleženci dobili lepo medaljico kot spomin na to športno prireditev. Prehodni pokal Jožeta Polegka pa je pripadel absolutnemu zmagovalcu Blažu Razingerju. VA ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 - 1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194 PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel.: 762-2840. LEGAJO N° 3545-82 Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu V. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jar-dinerla y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319. FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 1830 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Sveže borovnice po naročilu 665-1248 ali 665-6928 Mladinski pevski zbor San Justo ob 25. obletnici prireja BOŽIČNI KONCERT 21. decembra ob 20.30 uri v župni cerkvi Janeza Bosca, Av. Marquez 3031 - San Isidro Prisrčno vabljeni! Folklorna skupina Pristava ,Slovenija, od pampe do sončne strani Alp!' Slovenska Pristava, 9. decembra 1995, ob 20.30 Ponovitev celotnega programa iz Slovenije Vstopnina: $ 5.- (otroci brezplačno) NAS DOM SAN JUSTO Mladinski pevski zbor San Justo ob 25. obletnici vabi na SPEVOIGRO (v treh dejanjih) Avtor: dr. Jerko Geržinčič - Režija: Frido Beznik v Našem domu San Justo 9. decembra, ob 20. uri za otroke 10. decembra, ob 20. uri za mladino in odrasle Po predstavi bo obdarovanje. — Miklavževa pisarna uraduje od 17. do 20. ure. Psi prisrčno vabljeni! II. srečanje učiteljstva ljudslce in srednje šole Slovenska hiša, 16. decembra, ob 8.30 uri. Vabi šolski odsek ZS SOLSKA KOLONIJA ZEDINJENE SLOVENIJE v Počitniškem domu „Dr. Rudolf Hanželič" - Sierras de Cordoba od 26. decembra 1995 do 10. januarja 1996. Zedinjena Slovenija sporoča, da bo stroške prevoza otrok, v znesku $ 60.-za vsakega plačala iz mecenskega daru, ki ga je prejela v ta namen. Nova cena je $ 270: plačilo $ 150.- ob vpisu, ostalo pred odhodom. I.’ladinski odsek Zedinjene Slovenije LE ENA POT VOZI ZASTONJ rž S J o 77 er/ / / o Kartica SLOGA-MULTIRED Do 31. decembra 1995 V SLOGI JE MOČ m MultiAed © DS p 8 g ca m Os ca Vodoravno: 1. Igram na rog. 6. Plezalka z raznobarvnimi cveti. 11. Uporablja. 22. Zalezovanje, pogon. 14. Še nerabljeno. 15. Oznaka osebe ali kraja. 16. Razjarjen. 18. Meja ploskve. 19. Krajša oblika osebnega zaimka. 20. Označim. 22. Oblika osebnega zaimka. 23. Skrivnosten. 25. Ime prvega človeka (2. sklon). 27. Mirno življenje v naravi. 29. Nemško ime za Slovane. 31. Razumljiv. 32. Nahranjen. 33. Škrlatno-rdeč poljski cvet. 35. Brez glasu. 36. Neživ predmet. 37. Plačilno sredstvo. 39. Očem prijeten. 41. Staro ime osnovnega tona glasbene lestvice. 42. Trkljam. 44. Časovni prislov. 45. Ptice ujede. 46. Po abecedi ure- jen seznam oseb. Navpično: 1. Najvišji vrh v Sloveniji. 2. Indijski učlovečeni bog Višna. 3. Ta in ona. 4. Pogojnik. 5. Prva hrana sesalcev. 6. Pravkar pripravljeno. 7. Osebni zaimek. 8. Iglasto drevo. 9. Ovitek. 10. Drsalnica na otroških igriščih. 13. Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. C Čeke na ime „Eslovenia Libre' J Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires SOBOTA, 9. decembra: SKA - Predavanje dr. A. Finka je preloženo na začetek prihodnega leta. Nastop Folklorne skupine Pristava. V San Justu spevoigra Miklavž prihaja ob 20. uri za otroke. NEDELJA, 10. decembra: V San Justu spevoigra Miklavž prihaja ob 20. uri za mladino in odrasle. PETEK, 15. decembra: Seja Upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20 v Slovenski hiši. SOBOTA, 16. decembra: Božičnica Zveze slovenskih mater ib žena in Vincencijeve konference. II. srečanje učiteljev ljudske in srednje šole v Slovenski hiši ob 8.30. NEDELJA, 17. decembra: Poldnevne duhovne vaje za može. ČETRTEK, 21. decembra: Božični koncert Mladinskega pevskega zbora v San Isidro. PETEK, 22. decembra: SKD: Informativni sestanek v Slov. hi*1 ob 20. uri. NEDELJA, 24. decembra: Božični večer; slovenska polnočnica ob 23. uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj- Prijetne počitnice vam nudi Hosteria Alpina v Villa Gessel Calle 307, št. 609, esq. Alameda 206, Villa Gessel. Rezerve Tel. 0-255-68066, ali v Buenos Airesu Zlata Propiedades 791-6785/9697. Slovenski skladatelj (Slovenija v svetu). 16. Premožen. 17. Podžigam. 20. Um. 21. Oslajen s čebeljim pridelkom. 23. Za nobeno rabo. 24. Stopnja, določena viši- na. 26. Takoj za devetim. 28. Železni deli pluga (mno.). 30. Biti lastnik nečesa. 31. Vriskali. 34. Mati Dev. Marije. 36. Član slovanskega naroda. 37. Dolina. 38. Večno mesto. 40. Obrtnik. 42. Prislov časa. 43. Osebni zaimek. 1 2 3 4 5 : 6 7 8 9 1U 11 12 13 • 14 15 16 17 18 19 20 21 lili 22 lili 23 24 25 26 Hi lili; 27 28 29 30 lili 31 40 32 33 34 35 36 37 38 ■ 39 41 lili 42 43 ■ 44 45 46 J