XVI. letnik.
V Gorici, 5. novembra 1908.
45. številka.
IshajavmkSdrtik •k 4. oii popoldni. Rokopisi m m mikajo. Mifnnkovana • m spn-
Codi liitn mala m «olo Isto 4 bone, m pol lata I bom. Za Manj pianoto« «a salo lato • bone, sa pol lata K 160. Za Hanfijo ja cena listo I K, sa bofe letala liven Avstrija K.
Rokopisa špicama
■*"*?
•op«;
m* -■ •• - - \
vsgfvaJiiRr®
Naročnino in na-snanila sprejema upravnišlvo, Gorica 8emeniSka ulica St. 16. Posamezne Storilke se prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliSČu nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Rira Corno) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petlt vrstah in sicer: de se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., tri-bst 10 v. Večkrat po pogodbi.
Ivan Bajt r Gorici.
ladajatelj in odgovorni urednik
TiBka „Narodna Tiskarna” (odgor. L. Luketič) r Gorici
Prava kmečka stranka.
II.
Izrekli smo r zadnjem uvodnem članka začudenje, kako da se je mogla .agrarna" stranka združiti z liberalno stranko v deželnem zbora in zanaj njega. Po pravici ne tema čudijo tadi možje, ki so bili ob zadnjih dežeinozborskih volitvah pristali .agrarne" stranke. Vpliven mož nam je rekel: .Motili smo se. Upali smo, da je to čista kmečka Btranka, zdaj pa vidimo .agrarne" poslance združene z liberalci v deželnem zbora in tadi na Olavi pri Šempasu no hoteli združeno nastopit ".
Tako govorijo trtzni možje, ki znajo misliti se svojo glavo. Poltgoma spoznavajo, da no delali S. L. S. krivico, saj je edino-le S. L. S. prava kmečka atranka, ki se resno in vBpešno trndi j a naš kmečki stan. Oglejmo si liberalno stranko, n katero sedijo sedaj skupaj „sgrarni“ poslanci, nekoliko bolj natanko I
L. 1900 so naši poslanci v deželnem odbora začeli delovali na to, da bi dežela dobila pobiranje ožit ni n e v svoje roke. Zasebni zakupnik užitnine in milijonar Kornelij Gornp pa je hotel imeti Še na dalje to molzno kravo v zakupa. Kaj je vse storil, ponudil, obljubil in dal, ne vemo. To pa vemo, da ao agenti ponujali županom in krčmarjem na deželi velikanske svote, da bi pomagali preprečiti namero naših poslancev. Za pričo kličemo lahko župane in krčmarje .agrarne" stranke, ki so nam te dni o tem pripovedovali. Tadi .Soča", glasilo liberalne stranke, je takrat kar črez noč prestopila v Gornpov tabor in začela strastno agitirati zanj. — Naše poslance, ki so se pošteno potegovali za Ijadske koristi, je zmirjala .Soča* s sleparji.
Tako se je zgodilo, da krčmarji — deloma podkupljeni, deloma zapeljani po .Soči" in liberalni Btranki — niso hoteli dati deželi v zadostnem številu svojih pooblastil za pobiranje niitnine. Zmagala je korupcija ! belo naših poslancev v deželnem odbora bb je ponesrečilo. V brezmejno škodo našega kmečkega Ijadstva ni mogla dežela dobiti pobiranja nžitnine v svoje roke. Iz uradnih podatkov je se-daj dokazano, daje bilo naše ljudstvo oškodovano radi tega samo pri žganjini za 100000 K na leto. V desetih letih bo znašala škoda nad 1 milijon K.
To pa ni še vse. Naši gg. župani in starašine dobro vedo, kako je z ožitnino vina, moštainmeaa.
Do I. 1906 je dajala država to divščino v zskup zasebnika in nekaterim drnštvom in je dobivala na leto nekaj manj ko 4000CO K. L. 1906 pa je sprejela pobiranje užitnine v lastno režijo ter dobila za to 682.000 K, torej 182.000 K več ko prejšnja leta. Če denemo 60.000 K za nžijske stroške, ostalo je vendar-le državi čistega dobička 122.000 K. Velikanski dobiček so imele pri tej davščini tudi dežela in naše občine, za katere pobirajo sedaj finančni organi to davščino brezplačno. Prej je dobivala dežela pri 100 od sto dokladi nekaj manj kot 400.000 K, a I. 1906 je dobila tadi dežela 582.000 K, k a-kor država. Občine so dobile I. 1906 za 174.000 K več ko prejšnje leto. Vse tri skupine: država, dežela in občine so dobile 508 000 K več ko I. 1904. Statistika dokaznje, da so vse tri skupine v zadnjih treh letih dobile za poldrugi milijon kron več, kakor bi bile dobile potom zakupa. Ko bi se bilo o svojem časa posrečilo naši stranki spra-v.ti pobiranje užitnine v deželne roke, dobivala bi dežela še onih 122 000 K na leto, ki romajo sedaj v državno blagajno.
Velikansko škodo je trpela naša dežela vsled omenjene liberalne agitacije v .Soči" in po deželi tadi glede pobiranja davščine na pivo. L. 1905 je dobila dežela, ko je pobirala to davščino v lastni režiji, 87.000 K pri nakladi 170 K, dočim je prej od zakupnika pri nakladi 1 K dobivala le 11.000 K. Naj bodo režijski stroški še tako veliki, vendar je očitno, da je imela dežela t. j. naše ljudstvo škode do 40.000 K na leto. —
Poslanci naše stranke so si dalje prizadeli tudi, da se je davščina na pivo zvišala na 4 K na hektl., kar je popolnoma opravičeno, kajti pivo je pijača, ki dela konkurenco našemu domačemu pridelku — vinu.
To so številke, ki jasno govore. — Govorili smo z raznimi gg. župani in tudi b pristaši ,agrarn6“ stranke, ki so nam rekli: .0 užitnini nam ni treba dokazovati, ker vemo to sami najbolje iz lastne izkušnje! Ko bi ne bila liberalna stranka osleparila dežele za ogromne svoto, bi deželni proračuni ne izkazovali nobenega p ri m an k Ij a j a. O tem primankljaju, ki ga izkazuje dr. Franko v zadnjem .Našem Glasu" bomo še govorili. Sleparstvo in podkupovanje liberalne stranke v brezmejno škedo našega kmečkega Ijadstva je cčitno. Takega sleparstva ni zagrešila še nobena stranka v naši državi nad revnim ljudstvom. Vse to je iz etatističnih podatkov razvidno.
Zdaj pa čuj in strmi, kmečko ljudstvo goriške deželel i.Agrarni" poslanci so se združili v deželnem zboru z libe-ralciin bo hoteli celo odbor-niško mesto izročiti liberalcul S tem so izgubili pravico imenovati se kmečka stranka. Dokazali so, da so bili le pomagači liberalne Btranke. Kmetje se po pravici zgražajo nad to zvezo. Tu ne velja noben j;govori S pristaši sleparske in podkupljive liberalne stranke, ki je ljudstvo oškodovala za milijone, bi kmečki zastopniki ne smeli nikdar skupaj sedeti I
S. L. S. te je ob tej priliki pokazala kot edino pravo kmečko stranko na Goriškem. Naši poslanci so z obstiakcijo zabranili liberalcu vstop v deželni odbor. Tako bi postopale v takem slučaju gotovo vse prave kmečke stranke. Pokazalo se je, kje je ljubezen in skrb za kmečko ljudstvo. „Agrarci“ so zdaj razkrinkani kot pristniliberaici, ki so se bili zavili v .agrarni" plašč. Ljudstvo jih že spoznava in jim obrača hrbet.
Prosimo naše somišljenike na deželi, naj dobro pazijo na to točko, ker tu smo bili premagani ob zadnjih dežel-nozborskih volitvah. Podučujemo ljudstvo, da se ne bo dalo več motiti I S. L. S. je prava kmečka stranka. Druge kmečke stranke ne potrebujemo. Naša Btranka je vedno delovala za dobrobit kmečkega ljudstva. Tako bo tudi v bodoče. — Vsem pristašem .agrarne" stranke pa, ki so res prijatelji kmečkega ljudstva, kličemo: .Otresite s e I i-beralnih škodljivcev in pristopite k S. L. S.l Mej nami in vami ne sme biti razdor a, če res ljubite kmečki stan! Vsi složno na delo za boljšo bodočnost slovenskega naroda!"
Slovensko sirolišče.
.Soča* z dne 27. oktobra t. I. rohni zopet proti slov. sirotišču in pri-dušuje svoje .naprednjake", naj ne dajo v to svrho niti beliča, dokler se ne spremstvo	pravila,	kakor si želi	A. Gabriče-
kova	.Soča".	To te	pravi	z drugo besedo,	v tem	zavoda	mora	komandirati
A. Gabršček, v zavod se morajo vpeljati njegovi nazori, njegova načela in načela .Svobodne Misli", ali pa — zavoda ne sme biti. —
Kdor hoče razumeti to herostrat-stvo	v vsej	njegovi	nizkoti, mora po-
znati vsaj površno zgodovino tega vprašanja. Da spozna naše ljudstvo grdo per-fidnost .Sočimh* zdražbarjev in hujska-
čev, mu podajamo tu v glavnih potezah to zgodovino.
Če je nam goriškim Slovencem dandanes kak zavod potreben, je gotovo potrebno slov. sirotišče. Komu ne trže bolest srce, ko vidi — tako rekoč - na cesti zapuščene sirote brez starišev, brez sorodnikov, brez varstva in podpore, prepuščene samim sebi, mrazu, lakoti, pehanju od hiše do hiše?! Usmiljenje s tako deco je zvabilo vže pred leti nekatere gospode duhovnike in druge posvetne možake skupaj, ki so si postavili plemenito a težko nalogo, ustanoviti za tako deco slov. starišev tu v mesta primerno zavetišče. Zložili so sami, kolikor bo mogli, t ta namen in podvrgli se Bitni in neprijetni nalogi, nabirati milo-dare v to svrho. V teku let nabrali so izdatno svoto za sirotišče, za katero so prispevali le od .Soče" toli obsovraženi klerikalci.
Italijani, ki tvorijo nekaj nad tretjino vsega prebivalstva v deželi, imajo ▼ mestn tri taka zavetišča in četrto snujejo sedaj v Gradišči. A mi Slovenci nimamo nobenega. Zakaj to ? Ja-li tu merodajen le moment usmiljonja do dece ?
Ne I v poštev pride tu tudi vzgo-jevalni in narodni moment. Zdrava načela vzgoje, spojena z usmiljenjem do teh sirot, zahtevajo take zavode na narodni podlagi. Mislite si zapuščeno siroto, ki nima nikogar na svetu nego Boga, in pomislite, da se vtakne taka sirota med ptujo deco, katere ne razume, med pluje varuhe in oskrbnike, katerim ne more potožiti svoje bolesti, svojih rev in težav
— ali ni takemu zapuščenemu otroka znoreti ?
Ustanovitev slov. sirotišča s stališča usmiljenja in vzgoje in z narodnega stališča je potemtakem neobhodno potrebna.
To je spoznala in pripoznala tudi lokalna vlada, ki je sklicala vse župane iz goriške okolice, vse poslance in druge veljake v posvetovanje na tukajšnje c. kr. glavarstvo v svrho določitve, katera ustanovitev bi bila najprimernejša v proslavo 60-letnega vladanja Nj. Vel. našega presvitlega cesarja. Tega sestanka udeležili so bo skoro vsi vabljenci, le gospoda poslat ca A. Gabrščeka ni bilo tam. Po daljšem posvetovanja so prišli vsi navzoči — liberalci, klerikalci, agrarei, naprednjaki in nazadnjaki — do soglasnega sklepa, naj se podpira v ta namen ideja ustanovitve slov. sirotišča v Gorici ter naj se vabita tadi c. kr. glavarstvi v Tolmina in Sežani, da pristopita k temu plemenitemu podjetju. V to volil se je takoj odsek sedmih udov po nasveta g. poslanca Igo. Kovač a iz Ajdovščine, v katerem sede med dragimi gg. dr. Franko, šolski nadzornik Finžgar in
— če se ne motimo — tudi g. prvaški
žnpan Furlani, ki gotovo ne diii po klerikalizmu. —
Ta zadeva ni potemtakem več le ▼praianje usmiljenja do sirot, vzgoje in narodnosti, marveč tudi izraz lojalnosti, patrijotizma in ljubezni do Nj. Veličanstva. To morajo priznati vsi župani iz goriike okolice, vsi poslanci in drugi veljaki, ki so bili vabljeni k omonjenemu sestanku.
Izvoljeni odbor se je posvetoval v prvi seji med drugim tudi o načelih, po katerih naj bi se slov. sirotišče upravljalo. Vsi odborniki so se strinjali s predlogom, naj sloni zavod strogo na verski podlagi in naj bode pod dnhovskim nadzorstvom. Vsi so pripoznali dejstvo, da zamere olajšati nesrečnim zapuičenim sirotam življenje le tolažba, katero daje Kristova vera. Čast odbornikom, da so to idejo ne le odobravali, marveč izrecno zahtevali. Saj postopajo v dejanja tudi italijanski liberalci strogo po teh načelih pri svojih zavodih.
In sedaj pride „Soča“ in hoče uničiti vse to podjetje le iz razloga, ker se boji njen lastnik, da ne bode njemu in njegovi stranki v prilog. Česar on ne odobri, če je ie tako potrebno in plemenito, to naj pogine, naj bo uniči. To je parola „Sočeu in njenega lastnika v tem in vseh drugih vpraianjib. Kaj njemu mar potreba zavoda in plemenitost ideje? Kaj njega briga lojalnost in pa-trijotizem naiih občin ? Njemu je le osebna čast, mogočnost in osebna korist nad vse I
Vsi avstrijski narodi, vsa Evropa ae klanja viteikemu vladarju, kateremu je božja milost dovolila, voditi našo državo skozi 60 let; vse tekmuje v tem, da bi izkazalo njemu svoje globoko apoitovanje, svojo udanost in ljubezen ob zatonu njegovega življenja; — le Andreju Gabričeka ni tak pojav nič, če ni njemu v prilog.
Tudi v drugih narodih so različne atranke, ki so Bi zelo nasprotne in sovražne , a ni je take, ki bi ovirala na katerikoli način blagega podjetja v proslavo GO-letnice Nj. Veličanstva. Tudi med liberalnimi in klerikalnimi Lahi bo huda nasprotstva; a nikdo se ne upira ustanovitvi it. sirotišča v Gradišči, daai ga hočejo imeti klerikalni Lahi na strogo klerikalni podlagi.
A kako pa pri nas ? V jubilejskem odbora bo zastopane vse slovenske atranke. Odbor se je volil po nasveta liberalnega poslanca soglasno. Isti je odobril pravila ia načela, po katerih naj bi bo zavod vodil; — a vkljub tema bo zaganja „Sočau v plemenito podjetje alov. ■irotiiča, ker ni dal on, Andrej Veliki, za to podjetje svojega „placetu, in ker Be boji, da bi ma ta zavod nič ne koriatil bodiai v denarja bodisi kot reklama.
Kaj pravijo k temu naši agrarci?
—	k»j liberalci, katerim ni še zadušila strankarska strast čata do človeštva in ljubezni do vitežkega vladarja ?
Kaj pravijo k takemn zaveznika prošt Faidatti in njegovi pristaši, nosi-telji avstrijskega patrijotizma po Furlaniji ?
la slov. trgi in mesta, ki ste volili Andreja Gabrščeka svojim poslancem, odobrujete-li njegove izbruhe neusmi-Ijenja in podiranja svetih podjetij ?
OJgovorite soglasno: Ne, ne in stokrat ne! Zato pa darujte soglasno svoj prispevek za slovensko sirotišče I
To bo najlepti odgovor „Socr in njenemu lastniku v tem vprašanju.
Proti kmetu.
Najnovejši agrarec po milosti prošta goriškega, kateremu je sicer *rce bilo le za krčmarje in radodarne kapitaliste, kateremu se ni smilil kmet, ko se je stekalo sto in sto tisočev kron v obliki ožitnine v zasebne žepe namesto v de-
želno blagajno in v občinske denarnice, je kar naenkrat staknil nekje v gosto maščobo zavito srca za kmeta, ko mn je bilo treba udrihniti po navojem očetu“, dr. Gregorčiču.
Lita 1896, ko je bil ATred grof Coronini tudi And. Gab.-u še „najboljši poslanec", kolikor jih je Goriška kedaj imela, ko se je And. Gab. še prijetno grel na solncu grofovega imena, kateremu se je obešal za suknjo, kjer je mogel, da je kazal strmečemu občinstva svoje nvisokeu zveze, se je sklenil v državnem zboru nov zakon, s katerim se je uvedel v Avstriji v olajšavo kmeta in drugim pridelujočim stanovom ter v saj delno zravnanje davčnega bremena po razmerju osebnega dohodki nov davek, tako imenovana osebna dohodarina, katero naši kmetje večinoma le po imena poznajo, mnogi pa niti po imenu, ker ta davek zadeva le one, ki imajo nad 1200 kron dokazanega letnega dohodka.
Pri tej priliki je predložila vlada državnemu zbora obširno poročilo v razlogih za nvedbo tega davka in o njegovih bodočih uspehih. Postava določuje, da ko doseže osebna dohodarina neki natanko določeni znesek, se mora porabiti presežek tega davka ▼ popuste ali odpise pri dragih neposrednih davkih, in sicer pri hišarini do 12l/a°|0, pri zemlji-rini do 16% in P« splošni dohodarioi do 22%. Ako bi presežki ne zadostovali, da bi ae odpisali realni davki v polni označeni meri, naj bi popusti znaiali toliko odstotkov, kolikor bi bilo mogoče.
Ko ae je razpravljala v državnem zboru ta točka novega zakona, stavil je tedanji češki poslanec pokojni dr. Kaizl predlog, naj bi se dovolil popust na zem-Ijarini le manjšim kmetom ih posestnikom, ne pa tndi veleposestnikom, ka-koršni so na Češkem in ▼ nekaterih dragih deželah, češ, da ti so bogataši in ni treba, da bi bili deležni popustov, in da bi se lahko prigodilo, da bi trebalo radi teh veleposestnikov krfiiti popuste manjšim, ako bi presežki osebne dohod arine ne zadostovali za odpiB v polni meri.
Zagovorniki zakonske predloge, kakor je prišla iz dotičnega odseka, bo poudarjali nasproti Kaizlovema nasveta, da zemljarina teži enakomerno, naj zadeva velika ali manjša zemljišča, da veleposestnika stane obdelovanje razmeroma ie več ko malega posestnika, ker mora obdelovati zemljo s tujimi rokami, da veleposestva, na katera cika dr. Kaizl, so v aocialnem ozira dobrodejnega značaja, da veleposestniki bodo plačevali od svojih zemljiških dohodkov osebno dohoda-rino, katere bodo manjii posestniki prosti, da aknpni znesek osebne dohodarine je nizko nastavljen in da njeni presežki bodo gotovo v kratkih letih toliki, da bo mogoče izvrševati odpise neposrednih davkov v polni zgore navedeni meri.
K^bi, ki bo tvorili tedanjo večino v državnem zbora, so bili mnenja, da je opravičeno sprejeti splošen popast pri zemljarini brez omejitve na manjše posestnika, in so v tem zmislu glasovali in sklenili. And. Gab., prijatelj in zaveznik kapitalistov, ki se je grel na dobrodejnem solncu grofi Cironinija in dr. Gregorčiča, ni našel tedaj v tem sklepu nič, kar bi bilo v škodo kmeta.
Določba, da naj ae odpiše zemljarina enakomerno pri večjem in manjšam posHutvir v knliknr letni presežki osebne dohodarine nad postavno določeni znesek dopuščajo, je povsem pravična in letni dohodek ni novem davka tak, da sev resnici leto za letom odpiBaje na izrav-nih davkih polna mera, namreč 12‘/j%|na hišarini, 16% zemljarini in 22% na splošni dohodarini in obrtnini. Več se pa ne odpiše, če tuli je presežek dobedkov večji, ampak vse, kar je več, gre v državni zalog.
Zdaj naj pa razumen člorek pove, kako je kmet oškodovan zato, ker dobi veleposestnik ž njim vred 15% popusta na zemljiškem davku, ko je por dani postavi nemogoče, da bi kmet več dobil, četndi bi bilo nadaljnega presežka še bogve koliko.
Dasi je strar popolnoma j as n a človeku, kateremu strast ni otemnili nma in kateremu zavist ni spridila pameti, ae vendar And. Gab. v *Soči“ zaganja že neštetokrat v „svojega očeta" dr. Greg., s katerim je zdaj razprt, očitajoč mu, da je km et a oško doval. Jasno je kot beli din, da to dela le z namenom, da bi dr. Gr.-u očrnil pred volivci ter zmanjšal ma ziapinje, katero uživa v vsi deželi po pravici.
And. Gab. uaj te spomni na s t o in s t o t i so č, da, milijon kron škode, katero je povzročil s svojo gonjo v „Soči“ in z n na j nje protj prizadevanja deželnega odbori, di bi deželi dobili v svoje roke pobirinje nžitnine in njenih priklad ter d&vščin na žganje in pivo. To naj premisli pa naj primeri, v kakšni razmeri s to veliko škodo bo one koristi, kitere so imeli vsled uspehov njegove gonje nekiteri k r č m i r j i in pristaši njegove strinke.
Ako hofie And. Gab. govoriti odela proti kmeta, teejaj naj se postavi na vidno mesto, pi naj pokaže nase kot onega, ki je prvi in uipešao delil z i krčmarje in kramarje proti kmeta.
—	In ti mož se štali dandanes za agrirca, za zaščitnika in zagovornika kmetovega. Kdo ne bi se smejal? — O tempora, o mo res I
Darovi.
J abilejni darovi za „Sl o vensko sirotišče":
P. n. gg. Hrnrik grof Attems, c. k. dvorni avetivalec v Gorici 20 K; Neimenovana oseba v Gorici 20 K; visokorodni Karol grof Coronini - Crusberg v Kron-berga 20 K; Irana Kovačič 2 K; Fr. Hlii, vikar v Orehka 2 K; Ivan Kodre, župnik v av. Križa 20 K; nabiralnik »Goriške zveze" dal 2 K. (Prav toliko tudi za „Šolski dom“ in „A!ojzijevižče“.) Neimenovana 3 K; Gabrijela pl. tfheuer-kauf v Gorici 2 K; Anonymus v Brdih 10 K; na svatbi g. Josipa Mozetiča v Renčah se je nabral) 13 K; P. A. Gorica 10 K; Fani Wagaer posestnica 40 vin.; Antonin Gabrijelčič Anhovo 50 v; Simonič J imej, podžupan Sv. Križ Cesta 1 K; Franc Prinz 1 K; Pegan N. 50 v; Franc Radolf 60 v; R»ja Alojzija, krčmarica S K; Villat, trgovec 20 v; Bregant Terezija, krčmarica 40 v; Blaž Bitežnik kamnosek 1 K; Štefan Kodermac, kaplan v Šempasu 20 K; Josip Golja, župnik v Kožbani 10 K; Ludovik Komar, župnik v Biljani 10 K; Valentin Pirec, vikar v Oblokah 3 K; Fr. Frank6, vikar v Oseka 2 K.
Bog vssm stotero poplačaj I Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanatva cesarja Franca Jožefa 1.1
Opomba: Vič. g. dekanu v č.: Prejeli dne 3. sept. in tudi objavili. Hvala I Poslali smo okrožnico vsej č. duhovščini, kakor tadi vsem po deželi in v mesta ker želimo, da bi se vsi udeležili jubilejne ustanove.
Novice.
V	seji avstrijske delegacije —
dne 30. oktobra t. 1. je stavil delegat Fon nastopno resolucijo:
„C. in kr. vojno ministerstvo se poživlja, da izda naredbo, po kateri se dovoli aktivno službujočemu vojaštvu iz vinorodnih krajev prime ren do-
pust za časa ko treba trte škropiti in za časa trgatve".
To resolucijo je podpisal tudi referent za vojaške stvari vitez Kozlovski. Vojni min. baron Schtinaich se ni protivil, da bi se ta resolucija sprejela, nakar je bila sprejeta soglasno kakor sklep delegacije.
Sv. mašo zaduSnico po r. mons. Janezu Abram, kanonika prvostolne cerkve, je oskrbelo danes, na obletnico njegove smrti, društvo »Slovensko sirotišče" v stolnici. Njegova blaga dnša naj počiva v mirul
Shod kolonov na Križadi pri Neblem, ki so ga sklicali .agrarci" dne 25. okt. se je izjalovil. Poslanec Obljubek ni prišel, govoril je brez dovoljenja Mermolja iz Vrtojbe. Ljudje so ma ogovarjali. Mož je priporočal čitanje časopisov, recimo „Našega glasa". O koloastvu ni znal sicer nič' stvarnega povedati. Svetajemo, naj bi takih shodov ne sklicevali možje, ki nimajo pojma o kolon-Btvu in o sredstvih, kako kolonom pomagati. Na vseh shodih, ki jih sklicujejo Bagrarc|", se kaže, da hočejo ti pr^d-stražniki liberalne stranke, pridobivati le novih privržencev b slepilnimi besedami o »agrarni stranki*. Povemo jim, da se kolonom na ta način ne more pomagati. Ta treba vsestranskega poznanja kolonskega vprašanja in pa delovanja po načrta, Naša atranka je predložila kolonom v V i p ol ž a h popoln program. Po tem programa, ki so ga odobrili na stotine zbrani koloni, naj se ravnajo naši somišljeniki. Resolnoije smo odposlali poljedelskemu in notranjemu ministerstiu.
Po „Sočini" metodi. Kak naroden delavec in dobrotnik goriških Slovencev je Gabršček, smo čitali že večkrat v „Soči“. Kdor ne verjame, da Gabršček ni velik dobrotnik ljudstva ter požrtvovalen rodoljab, ta ne bo zveličan. Iz same dobrotljivosti do goriških Slovencav je bil proti pobiranja nžitnine v deželni režiji; iz same dobrotljivosti do Ijadatva
—	saj on bi imel efektivno škodo, kakor pravi — sili na vse kriplje v deželni odbor, ter je vsled te svoje zahteve pro-vzročil obstrukcijo, ki je napravila deželi 15.000 K škode. Vse iz ljubezni do naroda. Škoda, ki je vsled obstrukcije nastala deželi, je dolžan povrniti v prvi vrati And. Gabršček, ki se je zavezal s Fajdattijem ter sili v deželni odbor in to dvoje ravno je vzrok obstrukcije.
Obsodbe radi ljubljanskih demonstracij. — V pondeljek se je pričela pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnava proti 14 Slovencem, ki so bili toženi, da so o priliki demonstracij dne 20. septembra metali kamenje na vojake, orožnike in na nemška poslopja. Obravnava je končala včeraj z ostro obsodbo Slovencev, s katero je v polni meri zadoščeno na Kranjsko privandranim in od vtade protežiraiiiin Nemcem. Obsojeni so bili vsi obtoženci do 6 mesecev ječe, poostrene s posti, večina po 6, 5, 4 in 3 mesece. Hujša obsodba se ni mogla izreči nad obtoženci. Kako so bili pa sojeni ptujski nemški izgredniki! Zona spreletava človeka, ko pomisli na tol Kdaj se neha v Avstriji s takim postopanjem? Gotovi faktorji mislijo s tem Slovence ugonab-ljati. Se varajo! Te krute obsodbe so glasen opomin Slovencem, da se združijo v močno falango v boj za naše pravice! Proč z dvojno mero. Davek plačujemo vsi enako!
—	Umrl je dne 4. novembra v Feldhofna bliža Gradca štajerski deželni poslanec g. dr. Ivan Dečko, ki ima aa narodno probujo slovenskega spodnjega Štajerskega mnogo zaalng. Svetila ma večna lač I
— Za vojake. Vožnja po železnici |0de od 1. jannvarja 1909 proata za rolke, ki nastopijo vojaiko ilnžbo. Eaako ,0jo prosti voznine ts! reserviati, ki ;redo na vojaike Taje.
— Umrl je t nedeljo bivši deželni uoitetni referent na tržaikem nameat-jjjtvu drorni svetnik Adalbert Boh a ta. Pred d»emi leti je stopil t pokoj.
— Služba poštarja je razpisana t Šmarjah na VipaTskem.
Mesine novice.
m Odborova seja društva „Skal-iica“ bo t nedeljo dne 8. t. m. ob 6. iri pop. v drnittenih prostorih.
m Zaprisega vojaških novjncev r je Trlila v nedeljo. V cerkvi bt. Igna-ija je bila st. maia ob 9. nri predp. lajprej je bil t cerkti g0T0r t BloTenskem n nemikem jezika, zatem st. maša. Ob-irna cerkev je bila natlačena vojaitva. 'o sr. maii je vojaitro defiliralo na 'ravnika pred brigadirjem Seibtom in red častniikim zborom gotiike garnizije, i je bil zbran za generalom. Vojaki eipolka št. 47., planinci, pionirji, top-ičarji in dragonci so lepo korakali ob Tiranju rojaike godbe. Ljudstva se je bralo mnogo na Travniku, toliko več, er je bilo krajno vreme. Prisega se je riila na dvoriiču vojainice.
m Samomor? — V soboto ao išli v Grojni nekega ie mladega človeka irtfoga, katerega so prenesli v mrtvaš-lico na pokopaliiče. Sodnijska komisija e mrliča preiskala in naprarila zapisnik, er dognala, da je dobil smrtno rano r ebro tik srca. Dognalo se ie ni, ali se re ta za samomor ali za napad. V irliču so spoznali 24 letnega Uihaela steznika, ki je bil iele teden dni ženjen.
m la spet vojaški izgredi. — Mi-
olo	nedeljo so se nekaleri vojaki na-ili novega vina. Vino jih je imelo v opolni oblasti. V takem stanju ni pri-akovati od vojakov kaj pametnega. Oko-8. ure zvečer so se podili po stolnem gu ter kričali. Vnel se je med njimi repir in naposled pretep. Tudi mirne asante so nadlegoval in jim grozili, ako, da so ti slednji v strahu morali ežati. V tem pretepu je bil nevarno Hijen nek vojak topničar in sicer v odniku Lenassijeve hiše. Vojaka so sega krvavega prepeljali v vojašnico, 'rišla je nato močna patrulja s čast-ikom na čelu, ki je pijane pretepače retirala in peljala v vojaške zapore.
Iz goriške okolice.
g V Kronbergu priredi tamoinje Slov. kat. izobražeralno druitvo1* veliko eaelico r proslavo zlatomainiitva Sr. čela Fija X. in Šestdesetletnice alarnega iadanja Nj. Veličanstra cesarja Fran. osip* J. dne 8. norembra ob 8. pop. se edečim rsporedom: 1. J. Laharnar: Vesela torariija", poje moiki zbor; 2. redsednikor nagovor; 3. Fr. Ferjančič: Kcfak“, poje ženski zbor; 4. Anton oerater: »Planinska", poje moiki zbor;
• Simon Gregorčič: .Rabeljsko jezero", aklamacija; 6. F. S. Vilhar : »Domovini", oje meian zbor; 7. V. Vodopirec: „Mi »o Slorani11, poje moiki zbor; 8. H. olarič:	.Dirja rožica11, poje ženski
•or: 9 (.T1r. VieznaJ in njegov »Ing« tipko TičekM, reseloigra r dr eh dežjih. K obilni udeležbi rabi
odbor.
g Iz Št. Andreža amo dobili dopis, katerem čitamo, da se je iroj čas go-orilo o rrtnarski Soli, katera naj ' >e ustanovila r Št. Aadreža. Taka >1* bi bila za Štandrežce neprecenljire ■inoati, kajti če kdo, ae gotovo Štan-fei&nje barijo z zelenjavo, za katero 3 bili na danajski zelenjadni razstavi
pred leti odlikovani. Prizadeti činitelji bi ae morali za to pobrigati, da ne dobi kaka drnga občina take naprave, ki bi bila za nas eminentne važnosti. Zli se, da naia rlada za goapodarske naprare pri nas na Primorskem r zadnjem časa ni pretrda in to od časa, ko je obljubila, da bo skušala gospodarsko porzdlgniti naio deželo. Ssdaj je železo gorko, sedaj naj se zastopniki občine pobrigajo in r dražbi z nsiimi poslanci bi se dalo marsikaj iztisniti od rlade. Na noge I g Tečaj za pletenje koier r So-rodnjah lepo napreduje. UJencer je 28. Ako bodo Sorodenjci znali po rrednosti ceniti to držarno napraro, bo donaiala lepe dohodke Občinarjem. „Produ, kjer rastejo beke, pa mora biti boljie oskrbo-ran. Gospodarski sret, ki ima pri omenjenem zemljišču besedo, naj poskrbi za to in naj Izda potrebna narodila, kako naj se negujejo beke. Saj to je rendar v korist Občinarjem. Ker je vlada So-vodenjcem preskrbela koiarsko iolo po prizadevanja posl. F o n a, je Sorodenjcer dolžnost, da to napravo popolnoma izkoristijo. Vsi, ki imajo pri tem le količkaj besede, naj poskrbijo, da se to zgodi, ker znajmo, da vlada ne rada siplje denar |za take naprave, ako ne vidi vspeha. Gledati treba, da se v Sovodnjah kaj takega ne zgodi I
g Smrtna nesreča. — Viktor Pi-navčič, voznik v papirnici v Podgori, je peljal v pondeljek poln voz samokolnic iz Podgore proti Ločniku. Ko pride do križišča, ki obrne v Ločnik, pade pod voz tako nesrečno, da so mu šla kolesa težkega voza preko reber, in so reveža vsega zmečkala. Ostal je na licu mesta mrtev. Revež, kateri je vestno opravljal svojo dolžnost in bil zato ljubljen od predstojnikov in tovarišev, zapušča ženo in več otrok.
g .Čuki" pred sodnijo. V soboto se je vrSila pred tnk. okrajnim Bodiščem ob-rarnara radi dogodkor na Gradn r Mirna. Obrarnara je dokazala, da so bili naii teloradci od liberalnih „urhor“ izzirani in napadeni. Dokazala je, da ao bili telovadci siljeni se braniti. Mladi fantje pa so od „urhorH razdraženi prekoračili silobran in so dobili za to 2 po 10 dni, eden 7 dni, eden 5 dni zapora, eden pa 10 K globe. Nasprotniki so dobili: Fr. Jakil 3 dni, Jalij Jakil 20 K, oz. 2 dni, Kogoj N. 10 ali en dan, Izidor Faganeli 16 K ali en dan zapora. Obrarnara je nadalje dokazala, da je učitelj Anton Faganeli upil „Abaso neri", „Abzug čuki“ in z dragimi trobil. Dokazala je tndi, da so dobili kar so iskali in zato jim sodnik ni pr i-Bodil nobene odikodnine za ozdrarljenje razbitih glar.
Iz ajdovskega okraja.
a Tesellca v proslavo 60-letnice Nj. Vel. cesarja rrii se 8. t. m. ob 2l/'s ari pop. v zaprtih prostorih gOBp. Joi. Paljk v Vel. Žabljah s sledečim vBpo-redom: 1. Sl. govor; 2. Cesarska pesem; 3. Dvospev „Železna cesta1*, prizor; 4. „Domovini“, meian zbor; 5. Deklamacija
—	ialj. (prizor; 6, „Nazaj v planinski raj", meian zbor; 7. Igra: „Stanarina-rica*; 8. „Sirota“, mei. zbor. Ker je čisti dohodek namenjen za naknp knjig v lak. iolsko knjižnico, vabi k obilej ndeležbi	veselični	odsek.
a V Kikenbergu je bila zadnji torek konkurenčna obrarnara za noro župno cerker. Obrarnaro je rodil rladni komisar Gasser. IzvrSilo se je vse mirno.
V	zapisnik se je sprejelo tudi, da se po toliko dorrieni nori župni cerkri, da ae bo rj njej maieralo, koj zida novo cerkev na Brjah in ustanovi samostalna duhornija. Nova župna cerker je pro-računjena na 110.000 K. Gradba je sedaj rsestransko zagotovljena. Ko t vlada sklep koakurenčne obravnave potrdi in
ministeratve zagotovi prispevek v zneBku tretjine stroikov, se prične takoj zidati. Tako upamo, da se r kratkem povoljno reii skoro stoletno rihenberikobrejsko cerkveno vprašanje.
a V Dobravljah — tako se nam poroča — je prodajal vozne listke za vožnjo po železnici gostilničar J. Kakor se govori, je slednji — ne vemo če je res — napovedal konkurz in zaprl krčmo. Sedaj ne prodaja nikdo voznih listkov in to baje že pet do šest dni. Ljudje stopajo v vipavski vlak brez voznega listka, voznino pa plačujejo sprevod- ! niku v železniškem vozu. — Te nelepe razmere se morajo odpraviti, ioliko bolj, ker stranke trpijo škodo. Danes zjutraj je bilo n. pr. na dobraveljskem postajališču sedem oseb, ki bi rade imele listek za vožnjo gori in doli. Sprevodnik pa jim je rekel, da on ne daje listkov za tja in nazaj, te sc dobi lo na postajali. In tako so mogle dotične osebe plačati namesto 1 K 20 v do Št. Petra za gori in doli, 80 vin. samo za doli. Stranke trpijo vsled tega škodo To se mora odpraviti. Poroča se nam, da v dobraveljski čakalnici ni snažno. Danes zjutraj je bil na stolu v čakaltrci velik kup človeškega blata in le malo je manjkalo, da ni sedel nekdo na ta stol. To ni lepo, to ni čedno!
a Iz Sela. — Pri nas se godijo lepe reči. Kako je to, da nai „Prim. List" nič ne poroča? Pred kratkim smo imeli po Sela neko čadno žalostno procesijo. Glavni steber naprednjakov nek „dohtar“ iz Malovi je bil r nevarnosti. Doma bo je napil žganja, da ma da malo moči, ali da ga bo grelo, potem je pa iel na polje k Ipari. Žganje ma je najbrž začeto Treti, rrglo ga je in morda bi ne pil reč, da ga ni naila hči. Polmrtrega je naložila na roz in skozi ras peljala do-mor. Kričal je po poti; ko se je zaredal in koga poznal, se je poslavljal, čeS, vidimo se na onem svetal A čajte, kako ta napredujemo 1 Doma je ta napredni steber priiel k sebi — pa iele dragi dan menda — a glejte, dva njegovih to-rariier sta se naila in prar na satanski način zasmehorala Najsretejii zakrament. Prri je bil r rjnho zarit, dragi ma je z lačjo in palico kazal pot. Tudi kar je poitenih liberalcev, ki bo nam to prarili, bo se z gnjusom obračali proč od takih Ijadi. To je pač njih .napredek1*! Sliiali smo, da je imel prri pod rjaho kos korena in s tem je delal kakor duhovnik, ko blagoslarja. Večjega „napredka", a tudi večjega pohujianja v kričanBki občini ni mogoče. Sad .Soče" in „Pri-morca**!! — Ž vio „svoboda in napredek1*! — To prosimo, da natisnete, naj bi rendar Ijndje spoznali, kam cilja liberalna omika,
Iz kanalskega okraja.
ki Shod sklicuje za prihodnjo nedeljo 8. nov. v Kalu gosp. M. Z e ga, deželni poslanec. Na shodu bo poročal o cestah v kanalskem okraju in o razmerah v deželnem zboru.
ki Vlak izkazal čast Najsvetejšemu?—'Z Anhovega se nam piše: V nedeljo 25. t. m. pozno zvečer je nesel nai preč. g. kurat Vidmar sr. popotnico naglo oboleli bolnici. Pot do bolnice pa pelje tik ob železnici. Car-kvemk pred duhovnom je nesel navadno raznobarvno svetilko. Ker je bila črna tema, imel je g. karat zraven ie belo lučico. V tem hipu pa pridrdra od zadej (is Kanala) osebni vlak. Ko pride zraren NajsretejSegs, se naenkrat nstari, ne re se pa ali zaradi Najsvetejiega ali zaradi luči. Po kratkem odmora je vlakovodja dal znamenje, da se naprej odrine, žugajoč strojevodja z globo. Ne vemo pa zakaj ?
Iz tolminskega okraja.
t Z grahovske občine. Dolgo klobasico ima .Soča1* št. 122 z dne 20. oktobra t. I. z Grahovega. Dotični dopis je od začetka do konca nesramno zavit in zlagan. Neresnica je, da bi bil spomenik, o katerem je .Prim. Listu svoječasno poročal, onečaičen po kriškem shodu. So priče, ki so to videle itirnajst dni pred shodom. Tem potom pa poživljamo gra-hovake naprednjake pod njih častjo, da imenajejo ono zagrizeno klerikalno družino, oziroma njenega uda, ki je napravil z namenom, da napravi zdražbo med Ijodmi, in vdari v „Prim. Lista" po liberalcih. Na danzimenomll! Dokler taga ne storite oziroma če ne storite, vas in vse vaše raznaialce v tam ozira imenujemo javno nesramno-nizkotne 1 a 2 n i k e, obrekovalce in natolcevalce! Pristojne oblasti se opozarjajo, da store v ta namen primerne korake, da denejo krivca tja, kamor tiče. Na druge oilarlje dobe od-govor tam, kjer ga najmanj pričakujejo, pa tak, da jim bo precej bučalo pod klobukom. Besedo ima napredni dopisnik t Zdravil	Več	občinarjer.
t Iz Hudajuine. V dopisu z Grahovega, ki ga je priobčila .Soča" dne 20. okt. t. I., se spodtika neki dopisnik nad nekim Tominsem, da je imel opra-riti s c. kr. darkarijo. Povedano pa naj bo, da je imel isti calo s c. kr. finančnim ravnateljstvom cele dve leti opraviti. Pozabili ste pa povedati od vaiih bratcev, ki so imeli opravila s C. k. deželnim sodiičem in so bili med časom obč. volitev r preiskavi in bi rsled tega ne imeli po §§ 11 r. r. pravice roliti pri obč. rolitrah. Mi pa, ker nismo hoteli osramotiti teh mož, smo molčali in smo jih pustili roliti. Vi nesramneži pa iifiete, kje bi mogli kakinega blatiti 1 Sram Vai bodi! Zdaj tudi lahko vidite, kakina je bila Vaia zmaga pri obč. rolitrah I
t Na Ponikvah se je v spomin na jubilanta papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefi I. preslikala tamoinja cerkev. Slikal jo je g. Tomaž Seljak iz Podmelca. Delo hvali mojstra in ga toplo priporoča cerkvenim oskrbniitvom.
t Podbrdo. Dae 1, t. m. ob llJ4 ari popoldne je v tukajinjem „Kat. izobraževalnem draitva" predaval g. dr. Alt. Brecelj iz Gorice. Nad pet četrt are smo sledili lepema predavanju. Gospod doktor nam je govoril, kakina morajp biti naia stanovanja, kako jih meramo zračiti posebno po zimi, kjer spi več oseb t eni sobi; nadalje nam je govoril o hrani in nam dajal razne poduke, za kar mu na tem mestu izrekamo svojo srčno zahvalo. Udeležba je bila velika in kar je omembe vredno, so se predavanja udeležile tudi nekatere žene in dekleta. Želimo Bi ie tskih predavanj.
Člani.
t Most Udeležil sem se podbrdike veselice v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva Frsnca Jožefa dne 26. m. m. Ni mi žal, da sem priiel pri takem vremenu, — lilo je kakor iz ikafa — na veselico. Res — kaj takega nisem pričakoval. Na glasu je že od nekdaj pod-brdiko petje, a takega nisem ie sliiaL Par fkutuv, par deklet iii taka liibludij m I
Posebno imajo krasen sopran. Igra .Eno uro doktor1* je bila tako uprizorjena, da bi delala čast na vsakem mestnem odra. Oi kod so priili igralci? se je sliialo, kajti noben ni priiojal take zmožnosti podbrdikim prostim fantom in šalim dekletom. Razbrzdan smeh je zbudil de-klamator .Rad bi bil župan1*. Pa, ako bi v resnici postal kedaj župan, bi težko, kakor je obljubil, izpolnil vsakemu vse.
Tali tamburaii niso zaoatali. Precizno so
igrali in lino. V resn:ci, izvrstno je bilo vse. Čudno pa se mi je zdelo, da pri taki nedolžni, na čaBt jubileja našega cesarja, o katerem je krasno govoril ttt-moinji žnpnik, prirejeni veselici, raznn c. k. poštarja ni bilo nobenega c. kr. □radnika. Se ve, druitro je kat., a c. kr. uradniki so menda lib. Slišal sem, pa ne morem verjeti, da je bil jubilejni prireditvi nasproten celo tamoinji učitelj. To bi bil pač pravcat škandal! Le vrlo naprej I Nikogar se bati. Prva veselica je pokazala, kaj znate. Upam, da v prihodnjem leta spet tako krasno zabavo priredite. Toraj na svidenje I
Mostar.
Iz cerkljanskega okraja.
c Lahinje. Javno predavanje K. s. izobr. dr. v C. pretpreteklo nedfljo ta pri nas je bilo dobro obiskano. Skoro vsi gospodarji in vsi labinjski mladeniči so bili navzoči. Zanimalo nas je predavanje g. dekana o zrakoplova (balona), a ie bolj nas je zanimalo, ko smo se na naiem zrakoplova ustavili malček t prekrasnem gospodarskem domu t Cerknem, kjer nam je g. predavatelj v doba razkazal vse prostore in obrazložil pomen vseh draiter, ki imajo v oj ih bi oj sedež. Edo je ustanovil ^Gospodarski dom" ? Kdo je ustanovil vsa društva, ki v njem gostujejo? Komu koristijo ta društva? Vse to sedaj jasno vedo naii Labirjcil Povabili so tudi g. predavatelja, da pride še kedaj I
c Cerkno. C. kr. čipkarska šola v Cerknem je od ministerstva za javna dela (krič. Bccialec dr. Gessmann) dovoljena. Te dni je bil tukaj g. pr< f. Vogelnik iz Dunaja, ki je določil dan otvoritve za 7. december 19081 Doslej se je prijavilo za to iolo do 500 čipkaric, a bo jih gotovo še več, ker se že sedaj priglaš»jo tudi iz socednje oseliške občine na Kranjskem. To pa cčitno izpričuje, da šola ni bila od nikogar priigitirana, ampak je živa in občutna potreba.
c Cerkno. Nemški tečaj v kat. s. izobr. dr. vodi letos gosp. kaplan Kenda. Lani je od IG učencev vstrajal do konca le en sam, ki je sedaj v Pod-gori. Upamo, da bo imel v par letih dober in gotov kruh. To bo največje zadoščenje g. kaplanu Kosa za njegov trn s leta 1908! — S petjem še nismo začeli. V kratkem dobimo nov harmonij in nor, mlad peviki zbor iz vrste naših telovadcev. Beg daj I
nečaka grofa Zeppelina še nadinženir |	ynifr\rl	70	flftl/liro
Dor, baron BaBsor, baron Gemmingen in UCIll ZclVOCl Zel C16K1ICG.
Šolske sestre Trst, ulica Pasquale Besenghi 14.
Iz krminskega okraja.
kr Iz zapadnih Brd nam piše vinogradnik, da so z veseljem čitali v torkovi „Gorici“ resolucijo, katero je stavil delegat F o n v seji avstrijske delegacije dne 30. okt. namreč, da bi se dovolil vojakom iz vinorodnih krajev daljši dopust za časa škropljenja in trgatve. Vinogradnik-pusestnik piše: Jaz občutim in moj hrbet, kaj so mi vzeli, ko so polrdili mojega sina v vojake za tri leta. V času škropljenja je bil moj hrbet krvav od brente, ki sem jo nosil po štiri dni neprenehoma na hrbtu. Nai-večji napor pri trtoreji je gotovo škropljenje z vitrijolom. Za tako delo je treba mladih moči in z veseljem smo vzeli na znanje resolucijo delegata Fona, da se je spomnil tudi nas trtorejcev v delegacijah, toliko bolj, ker je upati, da se to, kar je v resoluciji rečeno viesiiiči, kajti tudi vojni minister ni imel nič proti takemu dopustu. Hvala g. delegatu Fonu.
Drobtine.
—	Zrakoplov Zeppelin I. je dne 23. pr. m. izvršil svoj žs dvakrat odložen polet. Drigail se je ob navzočnosti kralja in kraljice virtemberške in mnogih drogib dostojanstvenikov in tujcev. — V čolna zrakoplova so se nahajali poleg
dr. Colsmann. Po tri in polarni vožnji v zraka, pri kateri se je zrakoplov dotaknil mest Lindaa, Bcmanehorn in Bre-genz, spustil se je gladko nad plavajcčo lopo, obkrožil štirikrat Bodensko jezero in potem obstal 150 metrov pred lopo, v katero ga je potem potegnil motorski čoln. Kraljica virtemberška je takoj nato | 86 javila pri gre Ta Zeppeljna m), in OBtali družbi zrakoplova ter izrazila svoje iskrene čestitke in veselje na tako dobro UFpeli poizkusni vožnji. Množica je ves čas spremljala zrakoplov z navdušenimi klici. O vožnji se je izrszil Zeppelin m)., da ;e bil to le pcizknn, ki je po vse zadovoljivo izpadel. Motorji in krmilarenje ee je temeljilo poizkusilo in vse izvrstno delovalo. Opustitev stranskega krmila ni imela nobenega vpliva na vožnjo. — Nad jezersko gladino je bilo ozračje popolnoma mirno. V višini od 290 metrov pa bo se morali boriti proti prav močnim tokom. Najviija hitrott, ki se je dosegla, še ni določena.
Cerkveno mizarska dela
9 rimskem in gotiškem slogu
izdeluje
V
fl. Černigoj-Gorica.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
t Izvrsten položaj, krasen razgled na morje in okolico, čist zrak, vrt z igra-lišči, novo moderno opremljeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica.
V	š. 1. 1908/9 se otvori poleg ljudske šole I. in III. raz. dekliškega liceja, trgovski tečaj in gospodinjska šola.
Hrana in stanovanje za notranje gojenke mesečno 60 kron, dnevne gojenke 24 kron.
Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj h 10 kron, licej 16 kron, gospodinjska šola 20 kron.
Začetek šol 1. oktobra.
I. ZORNIK
Gorica —
sedaj Gosposka ulica 11.
priporoča najtopleje svojo največjo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Perilo za gospode, jiiger perilo, ovratnice, rokavice, nogavice, dežnike, okraske za obleke, pasove, predpasnike, moderce, vezenja čipke, fina mila i. t. d. volnene šerpe in rute, — najlepša zaloga vsakovrstne kožuhovine ovratnike po nedosežno nizkih cenah. Voščeno platno za mize v veliki izberi -------
Razglas.
V Gorenjempolju razpisuje se službi
organista
z letno plačo 200 K pod pogojeni, bo organist podučeval petje za cerke v Gorenjempolju in v izobraževalne! društvu v Anhovem.
Cerhv. oshrbništuc v Gorenjempol
illli
Prodajalna Katoliškega tisk. drušl ■■■— u Trstu =
vo
pri velihi pošti — ulica delle Poste št, se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križet rožnih vencev, podob malih in Gorica likih, svetinj, cerkvene obleke, ščenih sveč, pisarniških potrebšž i. t. d. . t. d. i. t. d.
2a časa sv. misijona lepe misijons podobice z slovenskim besedilom Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta podobe JMja x. na platno z Iepiu okvirjem.
Zaloga tishouln za častite župne urad
Za obilo naročil in obiska od gg. duhovnikov kakor p. n. občinslt se priporoča z velespoštovanjem
„KatoI. tisk. društvo TRST.
m
s
o
ti
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec, j S
Naznanilo.
Potrebuje se okoli 2 2 0 0 m3 peska in okoli 1 2 0 0m:i grušča. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe kn. škof. ordinarijatu v Gorici, oz. naj se v ta namen osebno tam prijavijo. Čas priglasitve traja do sv. Martina 11. nov. t. 1.
6
i M © >3 © M-N
3
JA
—; 45
3
S
tu
a
©
»*
p<
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaišfie nirnberškega in drobnega bagater tkanin, prejein nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
0 Slavnemu občinstvu v naznanje!
5	Zopet novo	blago v partiji!
Ker si slavno občinstvo prav v sedanjem času preskrbuje zimske obleke, opozarjam, da naj si vsakdo ogleda moje novo došle novosti vsakovrstnih forštajnov, Zybelinov, moških oblek, — katero je vse kupljeno pod	navadno ceno, ter se tudi
i	prodaja pod navadno	ceno, in prepričal se bode
(B	vsakdo,	da si
► prihrani denar
ako se poslužuje pri svojih potrebščinah v mojej trgovini — kajti iščem le samo majhen dobiček. Kdor hoče torej kupiti dobro in po ceni naj se obrne na tvrdko
FRANC RAVNIKAR - GORICA
ulica Raštelj štev. 16
katera je edino in prvo slovensko podjetje manu-faktume stroke v tej ulici.
V zalogi so izgotovljene otroške obleke = do 10 let po zelo nizki ceni! =====
m )
— i,
Si
®GT
Priloga »Prim. Listu“ št. 45. z dne 5. nov, 1908.
Jubilej.
50 letnico svojega obstanka obhaja te dni deSko semenišče v Gorici. Odprl je je bil knezonadSkof Gollmayr dne 2. novembra 1858. I. v privatni bili Bader-jevi, nasproti centralnemu semenišča. Sprejetih je bilo prvo leto 21 gojencev.
Prvi vodja je bil preč. gospod Andrej Respet, profesor pastoralke v centralnem semeniifin, ki je pa pozneje šel v samostan in nmrl kot pater Tecfil na Kostanjevici v Gorici.
Prvi gojenci so pa bili tile: .
li	osme iole:
Božič Anton — iz Gerkna — nmrl kot knrat v Batah.
Iz aedme iole:
Skočir Jožtf — iz Tolmina — mon-signor-žnpnik-dekan v Devina — papežev čaatni kanonik.
Iz pete fole:
Mihel] Anton — iz Vel. Žabelj, — nmrl kot kaplan v Štanjela.
Iz četrte Sole:
Canderan Anton — iz Kormina — omrl kot pater Avrelij pri frančiškanih na Kostanjevici pri Gorici.
Kolavčič Janez Ev. — iz 'Št. Petra, žnpnik v Solkana.
RevignaB Janez — iz Nogareda — nmrl kot žnpnik v Ioannis.
Rojic Anton — iz Cerkna — nmrl v Cerknem kot doktor prava in advok. koncipijent v Ljubljani. Med vsemi najbolj nadarjen.
Iz tretje iole:
Červ Janez — iz Št. Vilke gore — nmrl kot vpok. vikar v Gorici.
Furlani Jnrij — iz Prvačine — nmrl kot medicine o v Prvačini.
Gregorčič Simon — iz Vršnega — nai pesnik, umrl kot vpok. vikar v Gorici.
Kragelj Jožef — iz Volč — mon-signor apostolski, protonotar, papežev hiini prelat, žnpnik dekan v Tolminu, odlikovan z vitežkim Franc-Jožefovim redom.
Lukežič Janez — iz Renč — mon-signor kanonik stolne cerkve.
Vertovec Janez — iz Šmarij — nmrl kot posestnik v Šmarijah; bil je odličnjak pa radi spremenjenih družinskih razmer, je moral konec 4. šole ostati doma.
Iz druge šole:
Červ Anton, — iz Grahovega — umrl kot vpokojeni ipiritual na Grahovem.
Christofoletti Jakob — iz Gorice — znani lekarničar v Gorici — vitez Fran Jožefovega reda — umrl na Dnnaju.
Danda Anton — iz Morara — žnpnik v Tezzo.
Flapp Janez — iz Kormina škof v Porečn — ekscelenca, tajni svetnik Nj. V. itd.
Hebat Frano — iz Ranč — umrl kot Vojičiiki vikar v Renčah.
Peternel Jurij — iz Novakov — žnpnik-dekan v Kobarida.
Tomsig Alojzij, monsignor, apost. protonotar, papežev hiini prelat, dekan kapit. stolne cerkve.
Tonkli Miklavž — nmrl, kot doktor prava in advokat v Gorici.
Prvo leto je zvriilo iolsko leto, iz med eden in dvajset, deset njih z odliko in drugih enajst tndi z dobrim vspehom.
V	duhovniški stan jih je stopilo, po dovršeni gimnaziji, 16.
Živih je ie osem.
Te dni, konec petdesetega leta, se je začelo delati za premeičenje deškega ■emenišča v Gorici, ki se ima postaviti r velikanskem, novem poslopja, — v najlepii legi poleg (ali skoraj v sredi) goriikega mesta, na znanem, nekdanjem zemljiiču, zadnji čas villa Boeckmann imenovanem.
Bog blagoslovi to, za naio škofijo prepotrebno podvzetje našega kneza
nadškofa, bivšega, gojenca deškega semenišča, da bi rodilo vsaj take sadovp, kakor jih je rodilo gorenje prvo čeme v onih ozkih, neprimernih prostorih I
Jan. Lakežlč.
Razstave goveje živine.
V Komnu.
V torek dne 27. oktobra se je vršila razstava goveje živine v Komna. Na razstavo je bilo prignanih 63 glav živine.
V	obče se sme trditi, da je tadi v tem okraju zaznamovati napredek v toliko, da je prevladala živina rjave-švicarske pasme in da je vže sedaj izginil z razstave mozaik (pisani prizor) različnih pasem.
Da je bila živina bolj suha in ni naredila na obiskovalce onega ugodnega utiša, kakor drugod, je pač razumljivo onemu, ki pozna natanko komenski okraj, kjer je pomanjkanje dobre krme in dobre, zdrave pitne vode, posebno v zadnjih letih, najbolj občntno. Če se vre* mena tudi Komencem zopet zjasnijo in bo piče v okraj n dovolj, bo gotovo tudi na to stran zaznamovati večji napredek v živinoreji.
Vkljub tej mizeriji za krmo so pa prebiralci še vedno dobrega humorja. Ko je nekdo opomnil živinorjca, da je njegovo živinče sicer lepo, a zelo suho, mu je odgovoril, da čaka na deželno podporo. Dobro, to tadi gotovo dobi, ko dobi deželni odbor od ministerstva za krmo onih 140.000 K, s katerimi bo „Edinostu in nje pristaši Kraševce slepili. Na te naj se obrne, pa pride od-pomoč njegovemu živinčetu.
Za bika ni dobil noben darila. Nagrada po 10 K se je nakazala za dobro oskrbovanje občinskega bika v Komnu in občinskega bika v Škrbini, in dve nagradi po 5 K za cbč. bika v Brestovici in v Pliskovici-Veliki Dol.
Za krave so dobili darila:
Josip Milanič, Volčjigrad 44 (40 K;) Alojzij Tnrk, Komen 30 (40 KJ
Nagrade po 10 K:
Ant. Švara — Komen 61; Maks Bane — Škrbina 62; Josip Makovec — Škrbina 2; Josip Kovačič — Komen 41; Andrej Možek — Komen; Fran Dngulin
—	Gorjansko; Ivan Pipan — Sveto in Ant. Buda — Komen.
Po 6 K:
Vinko Štolf* — Volčjigrad; Andrej Možek — Komen; Franc Volčič — Komen; Friderik Jazbeo — Sveto; Andrej Štre-kelj — Komen in Ivan Metljak — Volčjigrad.
Za jnnice ao dobili darila:
Ivan Budal — Komen 3; Ant. Godnič — Komen 37 ; Josip Fabjan — Kobdilj 42; Anton Golič — Kobdilj 2 in Jjž. Kobal Štanjel 10.
Po 6 K:
Ivan Tavčar — Ivanigrad; Janez Turk Kobdilj 33.
V Sežani.
Tu se je vršila razstava dne 29. oktobra. Ta razstava je pokazala, kaj za-more vstrajnost in dobra volja. Na razstavo je bilo prignanih le kakih 60 glav živine ; a te so pokazale velik, neverjeten napredek v živinoreji. Toliko komisija, kakor tudi drugi prijatelji živinoreje so bili kar iznenadjeni z razstavo. V prvi vrsti gre hvala za tolik vspeh predsednika komisije, g. Kocjana mlajiema, ki ni le sam navdušen živinorejec, marveč se je tradil in ni štedil ne časa, ne denarja, da je tadi drage navdaši) za amno in realno živinorejo. V tem so ga izdatno podpirali tudi dragi rsznmni in marljivi mladi gospodarji v okraja, tako da se mora častitati vsem na tem velikem vspehu. Le tako naprej, in Sežan-
ščina bode kmala slala po aroji lepi ži vini.
Z* domače bike so dobili darila : Andrej Mljač — Prelcže 18 (30 K); Andrej Kocjan — Žjrje (30 K).
Za bike pripeljane od dragod so dobili za dobro oskrbovanje : Ant. Macarol — Sežana 15 K; Al. Seražin — Štijak 10 K; Jernej Lozar — Veliki Repen 10 K ; Iran Štok — Dutovlje 10,K.
Za krave jedno darilo: Andrej Maver — Lokev 48 (30 K).
Nagrade po 10 K:
Jernej Brundala — Žirje; Franc Mevlje
—	Lokev 125; Franc Mislej — Sežana (dve nagradi).
Za junice — darila:
Jožef Paglovič — Lokev 30 K; Ftanc Placer — Prelože 8 (20 K); Andrej Kocjan — Žirje 20 K ; Anton Mnha — Lokev 20 K.
Nagrade po 10 K:
Ivan Cmek — Lokev in Anton Muha — Lokev.
V	Cerknem.
Zadnji dan oktobra okolu 9. ure zjutraj zbrala bo je komisija za pregled in razsojo živine na razstavnem prostoru, kateri je županstvo v ta namen dalo na razpolago. Na razstavi smo videli poleg domačinov tudi drage prijatelje živinoreje in strokovnjake.
Prvi pogled po razstavi je pokazal, da se ljudstvo zanima za razstavo in za živinorejo, ki mn je v tem okraju glavni vir dohodkov. Videlo se je, da ljudstvo razumeva namen, in pomen take razstave, pripeljalo je radi tega na razstavišče le živino belanBkega plemena, ki najbolj prija tem krajem. V tem je zaznamovati napredek.
Na razstavi je bilo dokaj lep s živine, a tudi take, ki kaže, da ne zadostuje le dobro pleme, marveč da je treba Bkrbeti tudi za to, da se to pleme vzdižuje v prvotni lepoti in dobroti. Vsako pleme se inače Bprevrže in postane naposled slabeje nego domače pasme. Treba je tudi ljudstvu pouka o nplivu dobrih hlevov za razvoj živine ter pomoči v to svrho. Treba je tudi pouka o izberi telet za rejo. Pripeti se lahko, da romajo najlepša teleta v mesnico v Trst, dočim ostanejo šibkejša in manj primerna za rejo doma.
To se je posebno pokazalo pri razstavljenih bikih, katerih je bilo 26. Nekateri — pa primerno malo — so bili res lepi, tako da se jih lahko priporoča za licenciranje in rabo; a bili so na razstavi tudi taki, ki niBO za drugega nego za mesarja.
Vsega skupaj je bilo razstavljenih 63 glav živine, in sicer 26 bikov, 27 junic in 10 krav.
Za bike so dobili darila: Anton Pirih — Mlake 19 (50 K); Miha Peternelj — Pinžnje 31 (30 K); Anton Simonič — Pinžnje 30 (20 K).
Nagrade po 10 K:
Peter Trnšnovec — Št. Viškagora 119 in Franc Klemenčič iz Šebrelj 81.
Za krave so bili obdarovani: Andrej Zajec — Plužaje 35 (60 K); Peter Zajec — Lazeč 65 (40 K) in Miha Peternelj — Pinžnje 31 (20 K).
Nagrade po 10 K:
Iran Gruden — Pinžnje 33 in Jakob Hadolin — Zakriž 14.
Zb junice:
Andrej Zajec — Pinžnje 35 (30 K); Josip Premelj — Rtvne 62 (30 K) in Ivan Obid — Zakriž 19 (20 K).
Nagrade po 10 K:
Janez Kobal iz Šabrolj 77; Filip Peternelj iz Cerkna 142 in Matevž Raspet iz Cerkna.
Politični pregled.
Avstrijska delegac ja je imela s»ojc zadnjo sejo v Boboto, na kateri se je razpravljal proračun za mornarico, ki se je tndi vaprejel. Razni delegati bo govorili za pomnožitev vojne mornarice in izpopolnitev, da se bo naša mornarica mogla meriti z italijansko. Poveljnik vojne mornarice je dal razna pojasnila, enako znnanji minister. Nato je bil vsprejet tudi proračun skupnega finančnega ministerstva, najvišjegn računskega dvora, carine ter sploh vseh določb finančnega zakona. Konečno se je zananji minister po najvišjem naloga in v imena Bkapue vlade zahvalil delegatom za najvspešnejie in patrijotično delovanje, enako se je baron Morsey zahvalil predsedniku in podpredsedniku, nakar se je še piedsednik delegacije Madejski zahvalil delegatom. Nato je bila seja zaključena.
Dogodki na Balkanu.
Nemški listi poročajo, da bode Rusija razposlala te dni do velevlasti noto, v kateri bode naznanila, da ne priznava aneksije Bosne in Hercegovine od strani Avstrije. Dunajski listi pa takim veBtem ne verujejo.
V	Srbiji nameravajo baje preložiti prestolnico iz Bslgrada r kako drugo notranje mesto. V Srbiji je razburjenost še vedno velika in delajo se priprave, kakor da bi se imela vojska že jutri napovedati ; vendar pa je sploino mnenje v političnih krogih, da do hnjšega ne pride, ker se Srbom od vseh straii svetuje, naj se ne prenaglijo, ker bi na zadnje morali sami nositi slabe posledice svojih nepremišljenih korakov.
Loterijske številke.
30. oktobra
Dunaj................ 4	9	20	24	74
Gradec.............. 73	76	24	44	L
A. Fajt
pekovski mojster v Gorici,
tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša)
Izvr&uje naročila vsakovrstnega peciva za nove mase in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvriuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev.
Peče tudi najflnejše pecivo. Svoji k svojimi
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica della Croce št. 8 (poprej v Kopačevi hiši)
se toplo priporoča za vsa stavbena in garanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Patek,
V	*
naslednik Karola Cufer
piiporoča so tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehezalveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za zte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. poprave se izvrSnjcjo točilo in po najnižji ceni.
»XXXXXXXXXXXXXXXXX30CXXXXXXXXX3C9
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. 8
8
m
Trskino (štokflžovo jetrno ol|o. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti.
Izvrna steklicn tegn olja na-ravnormene barve po K 140, bele barve K 2. Trskino. želemnto jotrno olje.
mlm-r
st’*'*J'
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino ,i<“trno olji* sc žrlr/.nim jodecem.
S tein oljem sc ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni olold,
golše, malokrvnost itd. itd.
Cona ene steklenicc je 1 krono 10 vinarjev.
OPOMIiA. Olje. kntcrepn naročam direktno ir. NorvegUe, preišče »e vedno v mojem kem. Iaboratorju prodno se napolnijo steklenlee. Zato zn-morem jamčiti svojini čč. odjemalcem glede čistotc in stalno spo-solmostl za zdravljenje.	■	■	■-	■	.—=
CriMtofolettijeva pijača i/. kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx$
Telefon št. 72
Poštnohran. rač. št. 51.292
„CENTRALNA POSOJILNICA"
===== V (SORICI ----------------=
registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 6V2V0 in na vknjižbo po 5l/2%. Dalje daje posojila na 5-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec ---------
Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet dne 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53
»e.
********
Naznanilo.
?
Odvetniška pisarna
dr. Frančiška Pavletič-a,
— odvetnika v Gorici, —
Josipa Verdi-ja fekališče štev. 32
(hiša Centralne posojilnice)
naznanja, da jo uvedla nepretrgano poslovanje od S. ure dopoludne do 3. ure pop.
S
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga olj ki nega olja iz naj-—— ugodnejših krajev Oljkino olje po 96 v. liter
naravno	oljkino	K	1-04
istrsko	„	„	112
Gorfu	„	„	120
Puglie	„	„	128
Jesih vinski
Priporočam čč. kvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10.
Marsiglla	.	.	.	K	128
Hombay .	.	.	.	„	120
liari...........>,	HO
Lucca.............n	I GO
najtinejie	.	.	.	„	2-—
Milo ii, luči.
duhovščini in cer-
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duliovSčini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob */» Kila in od enega iunta. Testenine Iz tvornice Žnideršič k Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja In iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse bi.go prve vrste.
i>
Prosiva sahtevati listke!
P
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC &. ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za ftranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže i potrdili najine nore merlkaRtke blagajne, da je kupil pri naja za 100 kron blaga.
i
T
Prosiva ishtevati listke!
J
M
o
M
O
►1
i
T
>###•#
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici £
registrovana zadruga z neomejeno zavezo A
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov.
V	zalogi Ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo.
Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice; h kateri pripadajo.
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, bivši „Hotel Central".
:
s
s
Svoji k svojim !
ŠTEFAN NOSIČ
naslednik Antona Pucrlja
uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano
edino slovensko brivnico
v Gorici, na Travniku.
Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni.
Svoji k svojim!
Otvoritev
nove mesnice
v Gorici
ulica SV. IVANA St. :J.
Slavnemu občinstvu iu posebno goriškim gg. gostilničarjem ter p. n. zavodom naznanjam, da sem otvoril s 1. septembrom t. I. lastno mesnico v Gorici v sre diui mesta
ulica Sv. Ivana št. 3.
Zagotavljam točno iu dobro postrežbo ter se priporočam za obilen obisk udani
Adolf Urbančič
mesar.
J
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na. deželi svojo izvrstno
delavnico.
Izvršujem točno in pošteno po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim
i odličnim spoštovanjem
Ivan Šuligoj,
krojaški Izvedenec .
ulica sv. Aniona 12, CMDRICA.
0090000000
Namizna jabolka
v kakovostih po kron 10. 12, 14 za 100 kilov s kolodvora Litija razpošilja v vsaki množini po povzetju
i. Razboršek,
v ŠMARTNEM pri LITIJI
(Krajnsko).
Korbiea •"> kilo Iranko K -- po povzetju. =====
OOOOOO9000