IZ POROČILA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA ZA LETO 1954
\ dveh letih bo v vsej Jugoslaviji
uveljavljena nova
komunalna ureditev
Cena 10 dii
LETO XVI, ŠTEV. 54
LJUBLJANA, NEDELJI, 6. MARCA 1955
[ i.LiLija časopisno-založnlško podjetje SZDL. «NaS tisk. — .Direktor:	Kudi Janhuba — Odgovorni urednik:	Sergej
Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-528 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/11, telefon 23-522 do 23-528 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463, za znnanje 21-832 — :tnl predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-163 Mesečna naročnina 200 din
Doslej je nad 600.000 delavcev in uslužbencev sodelovalo v samoupravnih organih gospodarskih organizacij — Izvajanje načela družbenega upravljanja na področju prosvete, znanosti in kulture — Okrepitev sodnega sistema in načela zakonitosti
Beograd, 5. marca. (Od našega posebnega dopisnika). Poročilu zveznega izvršnega sveta za lansko leto, o katerem bo razpravljala zvezna ljudska skupščina na svojem prihodnjem plenarnem zasedanju, poudarja, da je bilo lansko leto — leto krepitve, ustvarjanja in notranjih vskladitev našega družbenega in političnega mehanizma, ki je bil potrjen z ustavnim zakonom iz leta 1953. Značilno za lansko leto je bilo izpopolnjevanje nove družbene in državne ureditve, kar velja posebno za gospodarski sistem. Toda družbena in državna ureditev Jugoslavije še ni končana — in zato je razvoj posameznih oblik družbene in državne ureditve druga značilnost lanskega leta. Ta razvoj je bil posebno viden na področju komunalne samouprave, na področju prosvete, znanosti in kulture, na katerem se je uveljavilo načelo družbenega upravljanja, in na področju našega sodnega sistema, ki se je okrepil, kar velja tudi za načelo zakonitosti
Delavsko samoupravljanje zadeva je dozorela že do ustrezajočih realnih ocenitev in političnih odločitev.
Štiriletne izkušnje delavske samouprave so potrdile eko-nomsko-politično in splošno družbeno vrednost in vlogo delavske samouprave za ma-.erialni in družbeni razvoj socialističnih odnosov in socializma. Čeprav so še vedno razne težave in napake, se je delavsko samoupravljanje v lanskem letu razširilo in okrepilo.
Članov delavskih svetov je bilo lani 185.829, med katerimi je bilo nad 27.000 žena. Vzeto v celoti je od prvih volitev delavskih svetov pa do danes sodelovalo v osnovnih organih samoupravljanja v podjetjih nad 600.000 delavcev in uslužbencev.
Delavsko samoupravljanje se je v celoti uveljavilo ne samo kot eden izmed temeljev naše družbene ureditve in socialistične demokracije, temveč tudi kot nova in nezamenljiva pridobitev delavskega razreda. Toda praksa je odkrila tudi nekatere pomanjkljivosti v samih zakonih, zaradi česar bodo letos nujne dopolnitve v dosedanjem zakonu o delavskem samoupravljanju, o volitvah delavskih svetov in upravnih odborov itd.
O razvoju komun
V zvezi z razvojem komunalnega samoupravljanja v lanskem letu poudarja zvezni izvršni svet v svojem poročilu, da pomeni kljub temu, da je sistem lokalnega samoupravljanja ostal neizpreme-njen, lansko leto posebno važno prekretnico v razvoju in krepitvi komunalnega samoupravljanja in s tem samega sistema socialistične demokracije v Jugoslaviji.
Lansko leto, posebno pa njegova druga polovica, je potekala v živem in vsestranskem razpravljanju o nadaljnjem razvoju našega komunalnega samoupravljanja. Na dnevni red je bilo postavljeno formiranje komun in skupnosti komun, namreč novih odnosov med občinami in okraji. Ta
VREME
Napoved za nedeljo: Precej oblačno ln sorazmerno hladno vreme, vmes nekaj manjših padavin, slasti v južni in zahodni Sloveniji. Pozneje bo oblačnost v višjih predelih deloma ponehala. — Temperatura v notranjosti med —4 in +3, na Primorskem med 3 In 8 stopinj.
Snežne razmere:	Krvavec 106,
Korošica 300, Celjska koča 70, Dom na Komni 70, Planica 60, Maribor 52. Ljubljana 22.
Družbeno upravljanje
na področju uprave
Ze v prvih mesecih lanskega leta se je v posameznih gospodarsko in kulturno bolj razvitih krajih naše države pojavila težnja in poudarjala potreba, da se izvrši združitev okraja in mesta z istočasnim presnavljanjem občin in mest v komune, kot temeljne ustanove družbenega in političnega sistema. Zvezni izvršni svet si je s podporo SZDL prizadeval, da bi te težnje usmeril in organiziral, obenem pa je odklanjal razne pomanjkljivosti, kadar se je — posebno v
avtonomiji teh ustanov ter razširitvi podlage za upravljanje teh ustanov s predstavniki skupnosti.
Splošni zakon o univerzah, ki je bil sprejet lani junija, ni pomenil samo začetka družbenega upravljanja na področju prosvete, temveč tudi kazalo za nadaljnje uvajanje družbenega upravljanja na področju prosvete, predvsem pa v šolah. Družbeno upravljanje ni postalo samo inštrument za vse globljo demokratizacijo prosvete, temveč tudi sredstvo za postopno urejanje osnovnih zadev našega šolstva, n. pr. sistema šol, vsebine in smeri pouka, zboljšanje vzgojnega sistema itd. Družbeno upravljanje je sprožilo tuidi okrepitev pobude in možnosti ustvarjalnega dela pedagogov, predavateljev in učencev v okviru sistema vzajemne povezanosti šol in družbe v vseh njegovih oblikah, vključujoč v prvi vrsti družino.
Vsi ti elementi so našli svoj odraz v predlogu ;splošnega zakona o upravljanju šol, ki je pred uzakonitvijo. Toda vse to bo ostalo odprto tudi še po sprejemu tega zakona, kajti lahko bomo uredili vse te zadeve samo na podlagi prakse, ne pa zgolj z zakoni.
O razvoju našega
sodnega sistema
Največje spremembe v državnem sistemu so bile lani izvršene na področju pravosodja. Namen teh sprememb je bil nadaljnji razvoj ustavnih načel o položaju in vlogi sodišč, ustavne demokracije, o funda-mentalnem pomenu pravic državljanov, ustanov in organi-.cij, ki jim jih daje zakon in
bui,	a c je yvacvuv v zaciji ki jim jih daje zakon in
začetku razpravljanja o komu- £ spoštovanju zakonitosti kot
nah — vprašanje komun presojalo samo s stališča dveh oziroma nekoliko ljudskih odborov. Odločeno je, da ni potrebno v celoti spremeniti obstoječega zakona o ljudskih odborih, temveč da je pri ustanavljanju komun in okrajev potrebno kot pravni inštrument uporabljati statut, ki ne bo samo organizacijski akt ljudskega odbora, temveč statut komunalne skupnosti (komune in okraja). Razume se, da je moral biti eden izmed pogojev tega razvoja ustrezna izprememba obsega občin in okrajev, toda politično-terito-rialne spremembe ne morejo biti samo rezultat določenih objektivnih potreb in možnosti, temveč tudi mišljenja in razpoloženja zainteresiranega prebivalstva. Osnomo načelo vsega tega razvoja pa je, da je v določenem obdobju, ki ne more biti daljše kakor dve leti, potrebno v vsej državi izvesti prehod iz obstoječega na novi sistem komunalne ureditve.
Družbeno upravljanje
na področju prosvete
Lani se je začelo uresničevati tudi ustavno načelo o družbenem upravljanju na področju prosvete, znanosti in kulture. To upravljanje — poudarja zvezni izvršni svet v svojem poročilu — predstavlja, če že ne končno, prav gotovo vsaj zelo pomembno deetatizacijo prejšnje vloge države v prosveti. Ta deetatizacija na področju šol ter drugih prosvetnih in kulturnih ustanov pomeni prvi korak k zagotovitvi dveh temeljnih zahtev socialistične demokracije — po realni in družbeno odgovorni
temeljnem političnem načelu jugoslovanskega pravnega sistema.
Trije zakoni o sodiščih (rednih, gospodarskih in vojnih) ki so bili sprejeti sredi lanskega leta, niso spremenili obstoječe sodne organizacije, temveč je njihov namen, da še bolj okrepijo neodvisnost sodišč pri izdajanju konkretnih odločb in da dvignejo strokovno in idejno-moralno kvaliteto sodišč in samih sodnikov. Največja načelna in organizacijska sprememba je bila izvršena z ukinitvijo prejšnje državne arbitraže in ustanovitve gospodarskih sodišč, ki so po svojem položaju, kvaliteti sodnikov, organizacijskih načelih in pravnem pomenu odločb prav tako redna sodišča, kakor so to splošna redna sodišča. Razlike so samo v določenih pravilih postopka in v metodah dela. Vzpostavitev gospodarskih sodišč je posledica novega gospodarskega sistema, v katerem vzporedno raste pravna samostojnost gospodarskih organizacij in njihova podrejenost zakonom, namreč pravnemu sistemu.
K nadaljnjemu razvoju pravosodja in h krepitvi zakonitosti je prispeval tudi novi zakon o javnem tožilstvu, ki postavlja kot glavno dolžnost tožilstva kazenski pregon. Potrebno pa bo sprejeti še nekaj novih zakonov, n. pr. zakon o postopkih, o advokaturi, o pravobranilstvu, o gospodarskih prekrških, o imovinskem pravu, o dedovanju itd. Na vsak način, naglasa v svojem poročilu zvezni izvršni svet, predstavlja preteklo leto začetek pravne obdelave sodnega sistema in pravosodja sploh na osnovi novih ustavnih načel in v soglasju s.potrebami in možnostmi našega gospodarskega, političnega, kulturnega in mednarodnega razvoja.
Milo« Pogačnik.
S seje sveta ministrov Balkanske zveze v Ankari, kjer je bil podpisan sporazum o ustanovitvi bal. kanske posvetovalne skupščine. P rvi z leve strani je turški zunanji minister Fuad Köprülü, na desni strani pa so Miša PavičeviC, jugo slovanski veleposlanik v Ankari, državni sekretar za zunanje zadeve KoCa Popovič, državni svetnik Josip Djerda in veleposlanik Ljubomir Radovanovič.
Franci|a ne želi nobene polemike o Posarju
Sporazum o politični avtonomiji Posarja ne sme biti kršen in vsaka propaganda proti njemu je nezakonita — Napoved nadaljevanja francosko - posarskih gospodarskih razgovorov
s katerim je soglašala tudi po-sarska vlada. Po mnenju f ran-
Pariz, 5. marca. (AFP) Fra-cosko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Francija nima povoda za domnevo, da bi se bilo v ZDA in Veliki Britaniji spremenilo dosedanje stališče glede posarskega vprašanja. V sporočilu francoskega ministrstva za zunanje zadeve je rečeno, da Francija ne želi nobene' polemike glede posarskega vprašanja. Francija se ravna po določilih nemško-francoskega sporazuma od oktobra lanskega leta,
sporazuma. Francoski in sa-arski politiki so pretresli tudi sedanji politični položaj, ki je nastal po debati v zahodno-nemškem Bundestagu, ko je kancler Adenauer dal svojo razlago saarskega sporazuma. V zvezi s tem je francosko ministrstvo za zunanje zadeve sinoči objavilo sporočilo, v coske vlade je treba predvsem katerem izraža obžalovanje,
Atomska bomba - vzrok razdora med laburisti
Spor je ostrejši, kot so sprva mislili, in konservativci ga bodo skušali v največji meri izkoristiti
London, 5. marca (Tanjug). Voditelji britanskega laburističnega gibanja so se sprli okrog vprašanja, ki je bilo zastavljeno v debati o vladni obrambni politiki, ali naj britanske oborožene sile odgovorijo na napad z uporabo vodikove bombe ne glede na to, če bi bil tak napad izveden brez uporabe atomskega ali vodikovega orožja. Kot je znano, je to vprašanje razcepilo laburistično parlamentarno skupino, kajti 62 poslancev je podrprlo Bevana in ni glasovalo za uradno resolucijo laburistične stranke.
Sodeč po sinočnjih govorih prvotno mislili. Bivši laburistič-nekaterih vodilnih laburistov, ni minister Hartley Chawcross kaže, da je spor ostrejši, kot so je ostro napadel to abstinenco
?red sestankom zvezne ljudske skupščine
Beograd, 5. marca. Kakor ie bilo danes objavljeno, bo za dnevni red skupne seje zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne skupščine predlagana razprava o poročilu zveznega izvršnega sveta za poročilo za 1. 1954 ter eks-poze predsednika republike o zunanji politiki.
Oba zbora bosta prej na posebnih sejah določila dnevni red v tem smislu, po skuipni seji pa bosta na svojih sejah razpravljala o predlogih osnov-
nega zakona o založniških podjetjih in ustanovah ter zakona o podaljšanju mandata delavskih svetov gospodarskih podjetij do 1. 1956 (ti sveti so bili namreč izvoljeni lani in bi se po dosedanjih zakonskih predpisih letos morali znova izvoliti).
Zvezni zbor bo imel nekoliko večji program in bo razpravljal še o predlogih zakona o upravljanju šol, zakona o vojnem tožilstvu in zakona o ratifikaciji konvencije o mednarodnem pravu-
Bržkone bosta oba zbora na svojih sejah razpravljala še o nekaterih tekočih zadevah.
Odkritje spominske plošče tovariša Kidriča na Ekonomski fakulteti
Odgoditev volitev v delavske svete
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS sporoča po naročilu zveznega izvršnega sveta, naj se do objave zveznega predpisa o podaljšanju funkcijske dobe delavskih svetov odloži razpisovanje in izvajanje rednih volitev delavskih svetov za leto 1955, ki so bile odrejene z odlokom o določitvi roka za razpis rednih volitev delavskih svetov, objavljen v Uradnem listn LRS št. 7-42/55. Eventuelno že izvedene vÖlitve ostanejo v veljavi.
Iz Sekretariata izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
uveljaviti evropski statut o Posarju, ki je določen s pogodbo in po katerem naj bi Posarje dobilo politično avtonomijo. Vsaka politična propaganda, kihi zahtevala spre-
ker Bonn, kot kaže, ne spoštuje duha sporazuma med Francijo in Nemčijo o Posar-ju.
Bonn, 5. marca (AFP). Iz u-radnih virov se je zvedelo, da
kot kršenje discipline in poudaril, da so Be van »in njegovi prijatelji s tako imenovanega levega krilat prizadeli stranki veliko škode. »Ta skrbno preračunana demonstracija v stranki,« je dejal, »je prišla po preračunanih ofenzivnih poskusih oslabitve ugleda voditelja stranke Attleeja.« Tako obnašanje ima namen zmanjšati ugled stranke v javnosti. Dvainšestdeset članov laburistične skupine se je vzdržalo glasovanja po Bevanovem neposrednem izzivanju Attlleeja v Spodnji zbornici, naj pojasni laburistično politiko glede uporabe vodikove bombe. Bevan je pri tem poudaril, da laburistično gibanje nikdar ni bilo za uporabo jedrskega orožja proti »konvencionalnim vojaškim silam«. Chawcross je poudaril tudi, da je Be-vanova teza »neumna, samomorilska in skoraj kriminalna«, ker bi omogočila komunistom, »da nas uničijo s svojimi daleč močnejšim takoimenovanim konvencionalnim orožjem«. Mi pa ne bi imeli priložnosti, da se-žemo po vodikovi bombi, če bi jo Rusi prej uporabili proti nam.«
Attlee Je sdnoči v Oxfordu, ne da bi omenil Bevana, v svojem govoru poudaril, da »ne bi imelo nobenega smisla reči Rusom, da mi ne bomo prvi uporabili hidrogenske bombe. Ce hočemo sredstva za borbo proti agresiji«
—	je dejal Attlee — »jih moramo izkoristiti.«
Laburistični poslanec Stokes je v svoji volilni enoti govoril prav tako v Bevanovl akciji kot o »izzivanju vodstva stranke«.
—	»Ta akcija« — je izjavil Stokes — »je bila zelo škodljiva in nam je otežkočila položaj glede na splošne volitve prav v času, ko je kazalo, da se stvari za nas ugodno razvijajo.«
Razume se, da konservative! skušajo Izvleči čim več koristi iz nesoglasij v laburističnem taboru. Tako n. pr. konservativni poslanec Osborne sklepa, da je zaradi najnovejšega razcepa poraz laburistov na bodočih volitvah nacionalna nujnost.
»Ne moremo dovoliti, da bi vlado sestavila stranka, ki je tako razdvojena,« Je poudaril Oebom*.
membo statuta, dokler ta sta- je vlada Zahodne Nemčije tut ne bo potrjen z mirovni- napravila demaršo pri franco« mi pogodbami, je po mišljenju francoske vlade nezakonita.
Pri mirovnih pogajanjih se bo francoska vlada zavzela za potrditev evropskega statuta o Posarju, s katerim bo Posarje priznano kot posebna politična enota. V francoskem obvestilu je tudi rečeno, da je posarski statut odvisen od soglasja posarskega prebivalstva. Francoska vlada, je rečeno v obvestilu, nima nobenega vzroka za domnevo, da je prišlo med njenimi zavezniki do takih sprememb glede obljub, ki so bile dane leta 1947 o politični avtonomiji Posarja. Osnovne točke evropskega statuta o Posarju sta o-dobrili tudi francoska in za-hodnonemška vlada.
Pariz, 5. marca (AFP). Prihodnji teden se bodo v Parizu nadaljevali francosko-sa-areki gospodarski razgovori,
ki so bili prekinjeni zaradi _________I _________	______ .
vladne krize v Fraftpj|ji. Tako tudi Jugoslavija. Izvršni odbor
je bilo sklenjeno na včerajš- 1—--------------------------“
njih razgovorih med predsednikom saarske vlade terprčd-sednikom francoske vi. in ministrom za zunanje zadeve. Namen pogajanj je, da bi izdelali konvencijo o gospodarskem sodelovanju med Francijo in Posarjem na podlagi določil francosko nemškega
skeim ministrstvu za zunanje zadeve v zvezi s poročilom o Posarju, ki ga je včeraj objavil Quai d’Orsay. Trdijo, da je zahodn on emšk a vlada sporočila francoski, da so izjave kanclerja Adenauerja o an-glo-ameriških jamstvih za Posarje še nadalje popolnoma veljavne. Dr. Adenauer je namreč v debati ob ratifikaciji francosko-nemškega sporazuma o Posarju dejal, da ZDA in Velika Britanija ne bosta več podpirali francoskega stališča o Posarju na pogajanjih za mirovno pogodbo, ko bo francosko-nemški sporazum o Posarju že veljaven.
Jugoslavija v izvršnem odboru UNICEF
New York, 5. marca (Tanjug). V ponedeljek se bo na sedežu Združenih narodov začelo polletno zasedanje izvršnega odbora UNICEF. Med 26 državami članicami izvršnega odbora je
bo razpravljal o načrtu pomoči otrokom v 36 deželah v znesku 4 milijone dolarjev. Po uradnih podatkih je lansko leto prejemalo pomoč UNICEF 25 milijonov otrok po vsem svetu. Za letos računajo, da bodo lahko pomagali 30 milij onom otrok, od katerih bodo mnogi prvič deležni pomoči UNICEF.
Jugoslovansko-avstrijski sporazum o letalskem prometu
Beoj
ugos

'grad,
lovan:
. 5. marca (Tanjug), ■vanski aero-transport v tej turistični sezoni uvedel več letalskih linij med Jugoslavijo in Avstrijo. Od 15. junija do prvega oktobra letos bodo letala JAT vzdrževala zvezo z Dunajem, Grazom, in Celovcem ter Dubrovnikom, Splitom in Reko; so sklenili zastopniki uprave za civilno letalstvo Jugoslovanskega aerotransporta in delegacija uprave za civilno letalstvo pri zveznem ministrstvu za promet in nacionalizirana podjetja Republike Avstrije na pogajanjih, ki so bila v Beogradu od 28. februarja d« 4. marca.
Na pogajanjih so določili tudi vozni red na stalnih progah.	Beograd—Dunaj—Mün-
chen— Pariz in Beograd—Dunaj—Frankfurt, ki bo mogoče podaljšana do Londona in na
DUNAJ, 5. marca (AFP), iz obveščenih virov se Je zvedelo, da Je posebni avstrijski odbor ministrov, ki pretresa zahteve židovskih organizacij za odškodnino, zaključil svoje delo. Pričakujejo, da bo v kratkem objavljena uradna deklaracija s podrobnimi sklepi medministrskega odbora.
katerih bodo vozila nova potniška letala JAT »Convair 340«. Predvidoma bodo tri letala »Convair 340«, ki jih ja JAT kupil v Kaliforniji, začela letati 15. aprila. S tem bo Dunaj dobil nove hitre zveze z Beogradom in preko Carigrada z Bejrutom ter s Kairom preko Aten.
Balkanska PTT zveza
BeogracL 5. marca (Tanjug), Zastopniki jugoslovanske generalne direkcije pošte, telegrafa in telefona in zastopniki generalnih direkcij poštin telekomunikacij Turčije in Grčije se bodo sestali v Beogradu 14. m area, da bi ustanovili balkansko poštao-tele-grafsko-telefonsko zveeo. Razen o pravilniku te zveze bodo na konferenci v Beogradu govorili tudi o ureditvi poštnega in telefonsko-telegrafskega prometa, ki naj o-mogoči sodelovanje treh držav na tem področju. Sklep o ustanovitvi PTT zveze Jugoslavije, Grčije in Turčije so sprejeli zastopniki treh držav na sestanku, ki je bil aprila
1953.	leta v Skoplju.
t Sb. J SLOVENSKI POROČEVALEC *r. m ~ sA marca 1955
Gradbeni strnbi več veljave in večjo podporo!
Važni sklepi skupščine združenja gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala
Portorož, 5. marca. Skupščina združenja gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala LRS je danes nadaljevala :n končala svoje delo. Najvažnejša ugotovitev ob prerezu dvodnevnega dela predstavnikov teh dveh panog našega gospodarstva je razveseljiva v tem, da ni bil dolgo kak podoben zbor tako dobro pripravljen m hkrati vse delo opravljeno % resnično živim sodelovanjem vseh navzočih udeležencev.
Razprava o številnih problemi gradbeništva jo bila nad običajnim nivojem plodna in konstruktivna. Posebno industrij) gradbenega materiala je bil odmerjen dobršen del celotne razprave. To je potrdilo trditev iz poročila podpredsednika tov. Ambroža, da je nepravično gledanje na industrijo gradbenega materiala kot na manj važno stroko našega gospodarstva. Pozablja se, da je bila vrednost gradbenih proizvodov v naši državi lani nad 162 milijard dinarjev. Gradbincem je zato potrebno dati več družbene veljave in pomoči odgovornih družbenih činiteljev. ki so sicer v več primerih zagotavljali razumevanje za stroko, toda žal stroka konkretnejše pomoči z njihove strani še ni prejela. Industrija gradbenega materiala še vedno nima potrebnih sredstev za zboljšanje proizvodnih naprav, da bi dvignila kakovost izdelkov In pove-
Na ekonomski lakulteti so odkrili spominsko ploščo Borisu Kidriču
Včeraj dopoldne je bila v avli Ekonomske fakultete majhna slovesnost ob odkritju spominske plošče pokojnemu Borisu Kidriču, Udeležili so se je več članov izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS s podpredsednikom dr. Marjanom Brecljem na čelu, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, predsednik univerzitetnega sveta ljubljanske univerze Boris Ziherl s člani sveta, rektor ljubljanske univerze dr. Kuhelj, zastopniki fakultetnih uprav, družbenih organizacij in drugi.
Slavnostni govor je imel predstojnik ekonomskega oddelka pravno - ekonomske fakultete dr- Helij Modle. V njem je orisal devetletni raz-\Uj, uspehe in težave ekonomske fakultete. Nakazal je tudi velik družbeni pomen ekono-mistov in ekonomske znanosti pri nas. Posebej je poudaril, da sta obstoj in delo ekonomske fakultete v Ljubljani tesno povezana z imenom pokojnega Kidriča.
Tovariš Boris Ziherl, ki je odkril spominslij ploščo, je dejal, da je bil pokojni Boris Kidrič utemeljitelj naše marksistične - ekonomske vede in tip pravda znanstvenega ekonomista PL odkritju spominske plošč», so si prisotni tudi ogledali novo otvorjeno centralno knjižnico ekonomske fakultete. ki je zamisel pdklojnega Kidriča. in čitalnico.
Sala tudi asortima. Nujno je potrebno zboljšati proizvodni proces tudi v večini naših kamnolomov, da bo mogoče pokriti rastoče potrebe ra naše gradnje. Preko združenja je bila tudi industrija gradbenega materiala doslej včlanjena v zvezno industrijsko zbornico. Ker pa ta ni pokazala zadostnega zanimanja za potrebe te stroke, se bo sedaj združenje gradbenih podjetij in industrija gradbenega materiala včlanila v novo zvezno gradbeno zbornico. Ta se bo te dni ustanovila v Zagrebu iz sedanjega zveznega združenja.
Delo v podjetjih gradbene industrije je naporno, obenem pa zahteva posebno pozornost in večje strokovno znanje, kakor ga imajo sedaj v tej stroki zaposleni delavci. Ta napornost ni enostranska le v opekarnah, pač pa tudi v industriji apna, bitumna in katranskih proizvodov. Posrečeno primerjavo je dal za vso gradbeno stroko predsednik delavskega sveta podjetja »Slovenija-ceste« tovariš Heričko, ki je dejal, da so gradbinci pravi »potujoči cigani», ki žive leta in leta svojega dela na terenu v barakah in so se že skoraj odvadili kulturnemu načinu življenja. Zato je zanje toliko bolj nerazumljivo znatno nerazumevanje tistih, ki bi jih morali najbolj podpirati.
Lansko leto, žal, šteje združenje kljub svoji pozitivni bilanci dela kot boleč neuspeh dejstvo, da ni pri vseh poskusih in deputacijah pri visokih predstavnikih našega gospodarstva dobilo dovolj priznanja na utemeljene prošnje za povišanje obračunskih plač. Ni torej čudno, da so zaradi tega naše opekarne samo lani izgubile skoraj 10’/* svojega delavstva, pri čemer je za enak odstotek padla tudi storilnost. Radi ali neradi so se morali zato zateči k povišanju cen in nadurnemu delu, kar seveda ni zdrav pojav. Podjetja industrije gradbenega materiala se resno trudijo za zboljšanje kvalifikacijskega sestava svojih delovnih kolektivov. Sedanja slika je v tem pogledu prav porazna, sa; je visokokvalificiranih delavcev v tej panogi industrije komaj 1"/«, kvalificiranih 13*/» in poi-kvalifieiranih 11'/», medtem ko je nekvalificirane delovne sile polnih 75*/», Predpisi o plačah so enostavno prezrli obe navedeni dejstvi, da je delo posebno naporno in da je kvalifikacijski sestav izredno nizek. S tem je bila po nepotrebnem ta industrijska panoga očitno zapostavljena.
Oba dneva razprave so se nizali drug za drugim še ostali slični problemi iz obeh strok, ki so se ob zaključku izkristalizirali v vrsto dobro utemeljenih sklepov. Ti sklepi obvezujejo novi odbor na še večjo vztrajnost za reševanje težavne problematike našega gradbeništva, zadevajo pa predvsem naslednja vprašanja:
Za večjo zaščito dela se bo pri združenju osnovala posebna komisija za higiensko-tehnično zaščito dela. Izvedli se bodo ukrepi za povečanje števila kvalificiranih delavcev v gradbeništvu in industriji gradbenega
materiala. Skupščina je ugotovila, naj Vajenska šola v Ljubljani ostane v dosedanjem obsegu, ne da bi se snovale po okrajih nove vajenske šole, ker te ne bi mogle nuditi kvalitetne vzgoje zaradi pomanjkanja strokovnih predavateljev. Zd vajensko šolo je potrebno takoj pričeti z delom za gradnjo zidanih objektov. Zato bodo podjetja zvišala prispevek v sklad za kadre do največ 4*''», ki bo služil. v ta namen. Prav tako je treba preprečiti beg visokokvalificiranih strokovnjakov, ki odhajajo iz strokovnih šol v operativo in upravno službo, ker jim kljub prošnjam pristojne oblasti ne urede njihovega gmotnega stanja.
Za zboljšanje kakovosti gradiv je skupščina posebej poudarila potrebo večjega sodelovanja med operativo, projektanti im Zavodom za preiskavo gradiv.
Zaradi nezadostne kapaciteta podjetij industrije gradbenega materiala, kar velja tudi za vse kamnolome v Sloveniji, bo moral novi upravni odbor posvetiti vso skrb modernizaciji In razširitvi teh obratov. Za nabavo vsaj nadomestnih delov iztro šene mehanizacije je treba zagotoviti na posameznih obračunskih mestih formiranje posebnih krogov za nabavo potrebnih deviz za nakup teh sredstev. Z dvigom storilnosti naj bi podjetja hkrati znižala cene in tako prispevala k dvigu življenjske ravni. Pri tem naj iščejo novih možnosti za takojšnjo uveljavljanje smernic novega plačnega sistema. Terenski dodatki se bodo priznavali načelno vsem delavcem in uslužbencem, brez ozira na kvalifikacijo, vendar za nekvalificirano delovno silo le v primerih, če so nujno potrebni za delo izven svojega stalnega bivališča.
Glede obratnih kreditov je skupščina sprejela zelo važen sklep, naj se na pristojnih mestih čimprej izposluje sprememba zadevnih predpisov o obratnih kreditih, ker se je tudi letos zakasnilo odpiranje potrebnih investicijskih kreditov investitorjem. Ne glede na to, da ti krediti še niso odprti, Narodna banka striktno izvaja predpise o obratnih kreditih, kar povzroča v gradbeništvu popolno prekinitev dela, s čimer je ogrožen življenjski obstoj okoli 3D.000 v gradbeništvu samo v Sloveniji zaposlenih delavcev.
Naslednji sklep graja dosedanjo verižno trgovino z gradbenimi materiali in neutemeljene križne transporte s tem, da se je gradivo prevažalo iz nekih obmejnih delov v republiki v druge, često po nepotrebnem, Oboje je treba v bodoče energično zajeziti.
Skupščina je nakazala novemu vodstvu združenja tudi dolžnost, da po svojih zastopnikih opozarja činitelje ljudske oblasti na zakasnelo sprejemanje vsakoletnih družbenih planov, kar povzroča stalno negotovost za celotno gradbeno operativo. Investitorji ne dobivajo pravočasno potrebnih kreditov za delo, projektanti pa so postavljali nerealno kratke termine, zaradi česar se dela pričenjajo z nepopolno tehnično dokumentacijo. Vse to onemogoča operativi prvotno organizacijo dela in po-
vzroča hkrati podražitev gradbenih storitev.
Skupščina je postavila tudi zahtevo, naj sestavi j alci uredbe za gradbeno stroko v bodoče upoštevajo pravilne analize in upravičene pripombe gradbene operative k osnutkom uredbe, tako da se nove uredbe ne bodo več morale takoj po Izdaji spreminjati, kar je bil do sedaj skoraj reden pojav.
Skupščina je ob zaključku izvolila nov upravni odbor, kateremu pa sta ostala na čelu dosedanja prizadevna delavca — predsednik inž. Hugo Keržan za gradbeno stroko in Alojz Ambrož kot podpredsednik za industrijo gradbenega materiala. V vodstvu združenja so zastopane vse stroke po pravičnem ključu in teritorialni razdelitvi.
Za novo gradbeno zbornico je skupščina določila, naj velja kot zgornja meja za članarino 0.3 promila od skupnega bruto produkta podjetij, za samo združenje LRS pa 0.5 promila zaradi letošnjih izrednih potreb, ki jih ima združenje.
Zborovalci so poslali pozdravne brzojavke izvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije, predsedniku Ljudske skupščine Mihi Marinku, podpredsedniku izvršnega sveta dr. Marijanu Breclju, predsedniku odbora za gospodarstvo Ljudske skupščine Ivanu Mačku-Matiji in iniciativnemu odboru za ustanovitev zvezne gradbene zbornice. Zborovalci so dali dosedanjemu vodstvu združenja ob svojem zaključku posebno priznanje za prizadevnost.
—Mr—
Litostroj bo v letošnjem letu povečal proizvodnjo turbin
Na zasedanju delavskega aveta Litostroja, ki je bilo v petek, 4. t. rru, je podal poročilo o proizvodnji Litostroja v preteklem letu tehnični direktor ing. Pretnar. Plan proizvodnje je bil v lanskem
Žerjavov za Indijo- Največ škode v Litostroju, je poudaril ing. Pretnar, nastaja zaradi izmečkov; največji odstotek izmečkov nastaja v metalurških obratih, kjer znaša škoda zaradi tega okoli 74 mili-
letu v celoti izpolnjen in pr e- -jonov dinarjev. Skupna škoda
sežen s 108.8%. Vendar posamezni obrati niso izpolnili vseh nalog; v celoti so izpolnili plan le metalurški obrati. Plan tudi . asortimanu izdelkov ni bil izpolnjen. Na kakovost izdelkov je predvsem vplivalo forsirano delo aa žerjavih za Indijo, nadalje so vplivale na kakovost razne konstrukcijske napake, pomanjkljiva tehnična dokumentacija, pomanjkanje materiala in elektrike ter pomanjkanje delovne sile- Delo na turbinah za Ovčar Banjo II, Fužine, Jajce II. Vrla III. in IV., Mavrovo itd. je zaostalo predvsem zaradi proizvodnje
podjetja zaradi izmečkov pa znaša okoli 270 milijonov dinarjev.
Plan proizvodnje za letos je v bistvu ostal neizpremenjen. Tako bo znašala proizvodnja jeklene litine 2.400 ton, sive litine 2-800 ton, barvnih kovin 200 ton itd. Glavna pozornost bo posvečena proizvodnji turbinskih naprav in črpalk, proizvodnja dvižnih naprav pa se bo znatno zmanjšala. Tudi letos bo Litostroj realiziral sleherno ugodnejšo ponudbo iz inozemstva, kajti nujno je, da si tovarna še naprej prizadeva, da prodre na svetovni trg. Za letos je predvidena proiz-
Izročifev odlikovani
Beograd, 5. marca. (Tanjug) V zveznem izvršnem svetu so danes izročili na svečan način odlikovanja osebam, odlikovanim ob 10-letnici ustanovitve UDV. Odlikovanja jim je izročil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič.
V imenu odlikovanih se je zahvalil zvezni državni sekretar za notranje zadeve Sveti-slav Stefanovič. Izročitvi odlikovanj je prisostvoval tudi član zveznega izvršnega sveta Moma Markovič.
Ameriški admiral Kniskern na Beki
Reka, 5. marca. Danes je prispel na Reko ameriški admiral Lesly A. Kniskern, vodja urada za ladjedelništvo ameriške mornarice v Evropi. V družbi ameriških in naših inženirjev si je ogledal ladjedelnico »3. maje ter pohvalil način gradnje velikega tramperja 10.000 ton, ki ga v ladjedelnici pravkar dokončujejo. Nato je odpotoval na Mali Lošinj, kjer si je v tamkajšnji ladjedelnici ogledal minolovce, ki jih grade za ameriško mornarico po programu »of shore*. Zvečer se je vrnil na Reko. Jutri bo šel na izlet v Postojno, kjer si bo ogledal Postojnsko zamo. Iz Postojne se bo admiral Kniskern ponovno vrnil na Reko, od koder bo nato odpotoval v Dalmacijo, kjer bo v ladjedelnicah v Splitu in Trogiru pregledal minolovce, ki jih grade za ameriško mornarico. M. V.
Jugoslovanski zadružniki bodo obiskali Izrael
Beograd, 5. marca. — Zastopstvo zadružnih organizacij
Sindikat tekstilcev o novih plačah in zaposlitvi žen
Beograd, S. marca. Plenum Centralnega odbora sindikata delavcev in uslužbencev tekstilno -oblačilne industrije, ki Je zasedal včeraj in danes v Beogradu, je poudaril, da se je izdelava tarifnih pravilnikov začela skoraj v vseh podjetjih tekstilne Industrije. Naj večji problem je izdelava realnih norm in je bil zato predlagan sestanek najboljših noimir-cev, nato pa prirejanje strokovnih tečajev za normirce.
Zaradi majhne storilnosti v tekstilni industriji je plenum predlagal nujno organiziranje sestankov sindikalnih zastopnikov in strokovnega združenja tekstilcev, na katerem bi razpravljali o tej zadevi. Majhna storilnost je precej posledica zastarelih strojev, kakor tudi nezadostne skrbi za potrebe delavk, ki jih je 60 do 70% zaposlenih v tekstilni industriji.
V referatu o položaju delavk v tekstilni industriji, lei ga je podala predsednica Centralnega odbora sindikata tekstilcev Jugoslavije Greta Kavaj, je bilo poudarjeno, da bi moglo v tej industriji delati mnogo več žen. Kot primer je na-
vedla podjetje »Nada Dimič« v Zagrebu, kjef Je zaposlenih 50% delavk. Opaža se tudi naraščanje števila zaposlenih žen v tekstilni industriji Bosne in Hercegovine, kjer jih je 68%. Več jih je zaposlenih le v Sloveniji, namreč okoli 71%.
Na podlagi ankete v 28 največjih tekstilnih podjetjih po vsej državi so ugotovili, da je v teh podjetjih samo okoli 15% kvalificiranih in visokokvalificiranih delavk, okoli 70% pa jih je pol-kvalifiairanih. Mnogo je krivo to, da Imajo delavke malo časa za strokovno izpopolnjevanje izven dela, ker so zavzete v gospodinjstvu. Zlasti je otežkočena aktivnost delavk zaradi ukinitve delavskih menz in večjega števila otroških ustanov.
Sindikalna organizacija je mnenja, da Je tTeba slediti zgledu nekaterih podjetij v Sloveniji in Srbiji, ki so odprta mlečne in druge restavracije za osebje. Potrebnih je tudi čim več zavetišč za otroke v bližini naselij in ne samo v podjetjih, nadalje pralnic In servisov za potrebe zaposlenih žena.
Jugoslavije, ki jo bo vodil član upravnega odbora Glavne zadružne zveze FLRJ Ante Boljanič, bo odpotovalg sedemnajstega marca na 20-dnevni obisk v Izrael, kjer bo proučevalo gojitev južnih kultur (bombaža, riža. maka, oljke, pomaranč, limon itd.) ter način namakanja v tej državi.
T Kopru zopet sneži
Koper, 5. marca. V poznih popoldanskih urah je v koprskem okraju temperatura nenadoma padla in je začelo letos že tretjič snežiti. Kmetijski strokovnjaki upajo, da nenaden padec temperature ne bo trajen, ker bi mraz povzročil ogromno škode zgodnji povrtnini in sadju.	J. L.
Razstava v Jakopičevem paviljonu
Ljubljana, 5. marca. Danes popoldne je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava umetniških del kiparja Stojana Batiča in slikarja ter grafika Borisa Kobeta. Oba raz-stavljalca je številnemu občinstvu predstavil predsednik paviljona dr. Zoran Kržišnik, razstavo pa je v imenu Sveta za kulturo MLO odprl Zvone Miklavič. Otvoritve razstave so se udeležili tudi predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher, podpredsednik Ljudske skupščine dr. Ferdo Kozak, član CK ZKS Boris Ziherl, sekretar Izvršnega sveta Boris Kocjančič in predsednik MLO dr. Marijan Dermastja' — O razstavi bomo v kratkem prinesli daljše poročilo.
■Slovenski poročevalec« v vsako hišo!
vodnja treh kaplanovih turbin za Pakistan.
Velik problem za Litostroj predstavlja tudi organizacija oddelka za zunanjo montažo, ker je ustreznih monterskih kadrov zelo malo.
V diskusiji so posamezni člani delavskega sveta opozorili, da vpliva na kakovost izdelkov predvsem fluktuacija delovne sile, ki skuša najti zaposlitve v drugih podjetjih, zlasti v Kopru in obrtništvu-Po diskusiji je direktor tovarne ing. Guštin podal informativno poročilo o zakonskih osnovah novega tarifnega pravilnika. Osnutek tarifnega pravilnika v Litostroju bo že drugi teden dan v diskusijo ter ga bo mogoče predložiti v potrditev komisiji za tarifne pravilnike že do 1. aprila. Slovenski poročevalec
Nova ladja »Osijek« v prometu
Reka, 5. marca. Pozno popoldne je priplula v reško pristanišče novozgrajena potniška ladja »Osijek«. Zgradili so jo v ladjedelnici »Uljanik« v Pulju in je prva potniška ladja, ki je bila letos končana v naših ladjedelnicah in izročena prometu. Ladja lahko prevaža 500 potnikov in doseže brzino 16 in pol milje na uro. Z e v torek bo ladja pričela voziti na stalni obalni progi Reka—Kotor in nazaj.
Do 15. julija bodo zgrajene in izročene prometu še tri ladje istega tipa »Novi Sad«, »Maribor« in »Mostar«. Tako bo naš turistični promet letošnjo sezono znatno boljši, posebno če računamo, da bo čez nekaj dni pričela voziti tudi velika potniška ladja »Proletarka«, ki jo pravkar dokončujejo v Splitu.
Gospodarske
vesti
Turčija se je sporazumela s skupino nemških tovarn, ki bodo začele graditi i tovarne za predelavo sladkorne pese. Nove tovarne gradijo zato, da bi odpravili krizo pri oskrbovanju s sladkorjem.
Italijanska proizvodnja azbesta se je v zadnjem času zelo razvila. S 6.000 tonami kolikor je znašala proizvodnja v razdobju 1935-1959, je narasla v letu 1951 na 17.000 ton, tako da je sedaj Italija največji evropski proizvajalec azbesta, izvzemši Z.SSll.
Tudi Franciji, podobno kakor Nemčiji, preti nevarnost pomanjkanja bakra zaradi ameriške prepovedi izvoza te važne kovine. Francija je skušala doseči sporazum o tem vprašanju z vlado ZDA, vendar do sedaj ni uspela dobiti nobene koncesije.
Ko se je v letu 1952 s splošnim in republiškimi zakoni o ljudskih odborih uveljavil nov, sedanji sistem organizacije in dela organov oblasti v osnovnih teritorialnih enotah, so bile poprej izvršene temeljite politične priprave in je bilo opravljeno obširno študijsko strokovno delo, ki je kot svoj rezultat dalo sedanje zakone o ljudskih odborih. Čeprav se je kmalu po uzakonitvi delavskega samoupravljanja v podjetjih (leta 1950), zlasti pa v letu 1951 pokazalo, da je potrebna sprememba oziroma prilagoditev dotedanjega sistema družbenega upravljanja v osnovnih teritorialnih enotah spremenjenim družbeno-ekonomskim odnosom, tega ni bilo mogoče čez noč uveljaviti. Res je, da so bila izhodišča in osnovna načela za sedanjo ureditev že v začetku jasna, vendar je bilo treba še poiskati pravilno rešitev številnih problemov, pričenši od teritorialne razdelitve, preko organizacije in dela ljudskih odborov in njihovih organov in vse tja do medsebojnih odnosov okrajnih (mestnih) ljudskih odborov ter republiških organov. Pri tem delu je bilo treba najti rešitve, ki so morale biti v skladu s celotnim sistemom nagajajoče nove družbene organizacije, kakršna je bila na realni podlagi idejno zamišljena, obenem pa so se v diskusijah o posameznih vprašanjih zlasti strokovnega značaja morala vskiaditi stališča, ki bo se medsebojno često razlikovala. Sele po več kot enem leta takšnega temeljitega predhodnega dela, v katerem ae je angažiral tako politični aktiv na terenu, kakor tudi strokovni aparat federacije in republik, je bilo mogoče uzakoniti in v praksi uresničiti sedaj veljajočo ureditev ljudskih odborov. Samo takšno, na terenu politično pripravljeno, do podrobnost! strokovno proučeno ln sploh solidno opravlfleno delo je šele moglo
0 vprašan komuna
dati stvaren prispevek k uveljavitvi sedanjega sistema v osnovnih teritorialnih enotah ter k uspehom in napredku, ki so ga od takrat do danes napravili naši ljudski odbori, obenem pa služiti tudi kot osnova za ustavne zakone, ki so prinesli novo ureditev republiških in zveznih organov oblasti.
Posebnost dosedanje ureditve ljudskih odborov je bila med drugim v tem, da so bila z njo načela socialistične demokracije prvič uresničena v organizaciji oblasti. Okraj in mesto, deloma pa tudi mestna občina s posebnimi pravicami so prevzeli elemente komune, to je družbene skupnosti proizvajalcev in potrošnikov, ki neposredno odloča o razdelitvi in uporabi ustvarjenega viška vrednosti in ki se tudi na drugih področjih družbenega življenja sama vse bolj neposredno upravlja. Takšno ureditev družbenega upravljanja v osnovnih teritorialnih enotah so ustavni zakoni v letu 1953 potrdili kot temelj naše družbene in politične ureditve. Ze ob uveljavitvi sedanjih zakonov o ljudskih odborih je bilo jasno, da je to samo stopnja v razvojnem procesu, ki še ni zaključen, ter da okraj, ki je začasno prevzel funkcije komune, to ne bo mogel vedno ostati. Jasno je bilo, da bo — čim bo splošni razvoj to dopustil — morala družbeno funkcijo komune kot osnovne celice družbenega sistema prevzeti tista teritorialna družbena skupnost, v kateri se neposredno ip vsakodnevno opravljajo družbene zadeve, to je občina. Tega pa v 1. 1952, ko smo šele dobro izšli iz prejšnjega administativ-
u uveljavitve novega nega sistema
nega sistema družbenega upravljanja, še ni bilo mogoče uresničiti, ampak je bilo treba počakati, da razvoj doseže tisto stopnjo, v kateri bo nujnost takšne ureditve tudi praktično uresničljiva, zlasti da bi jo kot takšno dojele široke množice. Prehitevanje razvoja bi pomenilo korak nazaj.
Po Uveljavitvi ustavnih zakonov je vprašanje takšne komunalne ureditve, v kateri naj občina zavzame mesto osnovne socialno-ekonomske tn obenem politično-teritorialne družbene skupnosti, postajalo vse bolj praktično rešljivo. Se več. Njegova rešitev je postajala neizogibna, če nismo hoteli ostati na mestu in preprečevati, da bi se še bolj sprostilo družbeno samoupravljanje in ljudska iniciativa sploh. To velja seveda tudi za ekonomsko področje, če nismo hoteli zavirati nadaljnje sprostitve razvoja proizvajalnih sil kot temeljnega vzvoda za nadaljnji razvoj socialistične družbe. Potreba po novi komunalni ureditvi se je pojavila zlasti v tistih predelih naše države, kjer so ostanki administrativnega načina družbenega upravljanja hitreje izginjali tn kjer so bili tudi sicer, zlasti v gospodarskem, komunalnem in kulturnem pogledu podani za to ugodnejši pogoji. Zat-o ni slučaj, da je že leta 1954 najprej prišlo do vključitve mesta Celja v okraj, nato do združitve vodstev političnih organizacij v mestu Ljubljani in Mariboru ter v obeh okoliških okrajih, da je do take združitve prišlo tudi v nekaterih drugih okrajih Slovenije, in končno, da se je pričelo z izde-
lavo osnutkov statutov za bodoče občine in okraj prav na Gorenjskem, ter kmalu potem tudi v Ljubljani in Mariboru, pa v Reki in Opatiji, v Vojvodini itd.
Ce bi pomen in obseg dela, potrebnega za uveljavitev novega komunalnega sistema, hoteli primerjati s tistimi delom, ki je bilo potrebno za uzakonitev ln praktično izvedbo sedanje ureditve v občinah, mestih in okrajih, bi lahko ugotovili nekatere razlike. Te razlike gredo v glavnem v breme večjih problemov in težjih naporov, združenih z uvedbo občin-komun in njihovih okrajnih skupnosti.
Ze vprašanje teritorialne razmejitve komun in njihovo zaokroževanje v okrajne skupnosti je bistveno drugačno ln precej težje vprašanje, kot pa je bila prejšnja upravno-teritorlal-na razdelitev. Razmejitev sedanjih okrajev je bila še v izdatni meri upravno-političnega značaja, razdelitev okrajev na občine se je tudi izvršila precej z upravno-teritorialnega gledišča, torej z bolj mehaničnim združevanjem dveh ali več prejšnjih krajev v sedanjo občino. Razmejitev komun, ki naj bodo teritorialno socialno-ekonomske skupnosti, ne dopušča mehanične delitve teritorija in zahteva konkretno reševanje vsakega primera za sebe, tako da se zaokroži določeno ozemlje predvsem kot gospodarska, komunalna in socialna enota, Ta razmejitev ni mogoča brez neposrednega sodelovanja prizadetega prebivalstva, pri čemer je treba seveda upoštevati stopnjo njegove družbene zavesti. Zato ni izključeno, da bo treba v uosa-
meznlh primerih zaenkrat še dopustiti teritorialno manjšo občino, a bo že pozneje sam nadaljnji razvoj spremenil mnenje njenega prebivalstva, ki bo uvidelo potrebo po združitvi vvečjp občino. Tudi povezovanje bodočih občin v okrajno skupnost ni le upravno-politično vprašanje, ki bi se dalo rešiti brez upoštevanja gospodarskih, komunalnih ln drugih okolnosti. Skratka, za pravilno pripravo nove teritorialne razdelitve je možna samo takšna pot, po kateri se izhaja Iz vsebine bodočih občin in okrajev, ne pa obratno. Dosedanja praksa na terenu je to ponovno potrdila. To delo je zato po vsebini in obsegu drugačno, težje in obširnejše kot pri prejšnji upravno-teritorialni razdelitvi. Pri tem predstavlja še poseben problem vprašanje združitve večjih .mest z okolico in njihova razdelitev na občine, k: ga v letu 1952 pri nas v Sloveniji nismo imeli.
Drugo osnovno vprašanje je čim bolj točna določitev družbenih funkcij bodoče občine in okraja ter njim ustrezajočih pristojnosti bodočega občinskega ln okrajnega ljudskega odbora. Pri tem je treba imeti pred očmi, da je družbeni razvoj organlčeo, da se novo rodi iz prejšnjega ln da je treba zato celokupni ekonomski in pravni sistem, ki Je nastal na dosedanji podlagi, razviti naprej in ga prilagoditi novemu stanju. Čeprav nam je perspektiva razvoja jasna in so osnovna načela glede družbenih funkcij bodoče občine in okraja postavljena, je konkretizacija teh načel in njihovo pravno oblikovanje združeno z obsežnim delom, ki ni lahko; predvsem zato ne, ker gre tu za uresničitev novih idej v razvijanju družbenih odnosov ln ni mogoče Iskati vzorov drugje, ampak je treba vse opraviti na dorn^čib tleh 1st 3 lastnimi »Hami.
n** oTTsrnle)
OKRAJNI ODBOR SZDL — LJUBLJANA —
prireja
PROSLAVO V POČASTITEV OSMEGA MARCA — mednarodnega dneva borbenih žena, 7. III. 1955 Ob 16.30 v veliki Filharmonični dvorani, Ljubljana, Trg revolucije.
SPORED:
1.	Internacionala.
2.	Slavnostni govor — Tončka Durjava, članica Okrajnega odbora SZDL.
3.	Marjan Kozina: Srečanje — Našo barako za-melo je — Težak, grenak.
4.	J. S wends en: Romanca za violino in klavir.
5.	F. Liszt: Ples škratov.
6.	Rado Simoniti: Bosa pojdiva — Samo en cvet — Na Krasu.
7.	Ludvik van Beethoven: V. Simfonija v c-molu, 3. stavek — alegro, 4. stavek, finale — alegro.
VSTOP PROST!
Sporočilo zvezne komisije za plače v gospodarstvu
o povečanju ali znižanju tarifnih postavk
Beograd, 5. marca. Na vprašanje, kako naj se razumejo določbe zveznega družbenega plana za 1. 1955, s katerim so pooblaščeni ljudski odbori okrajev (mest), da lahko povečajo oz. znižajo za 5% nivo tarifnih postavk za 1. 1955 v primeri z obračunskimi plačama v lanskem letu, je zvezna komisija za plače v gospodarstvu objavila:
Z zveznim družbenim planom za l. 1955 (20. poglavje) je določeno, da se nivo tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih za 1. 1955 more gibati na nivoju obračunskih plač lz 1. 1954, ljudski odbori pa so pooblaščeni, da odobre povečanje tega nivoja ali pa njegovo zmanjšanje do 5% glede na obračunske plače lz L 1954.
Ta določba zveznega družbenega plana ne pomeni pooblastila samo za povečanje nivoja tarifnih postavk, zlasti ne za linearno povečanje. Ze sama možnost zmanjšanj* nivoja do 5%, kaže na to, d« je to pooblastilo predvsem instrument ljudskega odbora za nujne popravke tarifnih postavk kakšne gospodarske organlzaolje, glede na drugo, s katerim se omogoča odstranitev neupravičenih razlik ali neupravičenega Izenačenja plač med njimi.
Ako delata na pTlmer dve gospodarski organizaciji late gospodarske panoge v povsem različnih delovnih okoliščinah (v eni so delavci Izpostavljeni vodi, vlagi ln podobnim vplivom, v drugi pa so okoliščine povsem normalne), ali pa Je v dosedanjem sistemu obračunskih plač imela kakšna gospodarska organizacija neupravičeno boljšo strukturo delovnih mest glede na strokovno sposobnost kakor druga gospodarska organlza-
^ ?ct* r>riT-r*rr:	It. f-nrf;
izvira odtod zanjo višji nivo tarifnih postavk, bo to razlog, da se zmanjša ali poveča nivo obračunskih plač v eni izmed njih, nikakor pa ne, da bi se obe enako obravnavali bodisi glede povečanja ali znižanja nivoja.
Zato je popolnoma v nasprotju z določbo zveznega družbenega plana za 1. 1955 vsakršno enako obravnavanje vseh gospodarskih organizacij iste gospodarske panoge, zlasti pa lienamo povečanje nivoja obračunskih plač, (kakršna je bila doslej povečini praksa ljudskih odborov). Določbe družbenih planov okrajev (mest) ali pa posamezne odločbe v tem smislu ne bi bile v duhu postavk družbenih planov in gospodarskega sistema.
Izvolitev upravnega odbora Zavoda za napredek gospodinjstva
Po načelu družbenega upravljanja je bil imenovan te dni upravni odbor pri Zavodu za napredek gospodinjstva. Člani odbo.ra so bili izbrani z vseh tistih področij, ki so povezana z dejavnostjo zavoda-Tak odbor jamči veliko pomoč pri razvoju Zavoda za napredek gospodinjstva in vse gospodinjske dejavnosti sploh. Na prvi seji je bila za predsednico soglasno izvoljena tov. ing. Vilma Pirkovič, ljudska poslanka in predsednica Zvezo zadružnio
-f

'Mmiu
Bomba »miru«
Medlem ko poteka v Londonu tajna konferenca o razorožitvi, ki, žal, ne kaže, da bi si mogli v bližnji prihodnosti od nje kdo ve kaj obetati, je predsednik britanske vlade Winston Churchill te dni posvetil svoje poročilo v parlamentu predvsem preobratom v zvezi s proizvodnjo vodikovih bomb in jedrske energije, ki je po njegovem mnenju (in tudi po našem) »zrevolucionirala temelje človeške družbe in postavila člo-
Francoska vlada pred veliko preizkušnjo
NOVICE V SLIKI
V torek bo važna seja parlamenta, na kateri bodo sklepali o posebnih pooblastilih vlade — Častni predsednik parlamenta Kerriot je po petdesetih letih odstopil kot župan Lyona
!o-
vc9i-vo v popolnoma, nov polo žaj«. Po razgreti debati v britanskem parlamentu, ki je sledila Churchillovemu poročilu, pa si je vodikova bo^mba pridobila v Veliki Britaniji domovinsko pravico.
V svojem utemeljevanju sklepov britanske vlade, da je treba nujno pospešiti proizvodnjo vodikovih bomb kakor tudi bombnikov z velikim akcijskim radijem, dirigiranih projektilov in drugih naprav, ki so potrebne za učinkovito uporabo vodikovega orožja, je Churchill dejal, da je vsa ta strašna orožja treba nagrmaditi zato, da bi sleherni morebitni bodoči napadalec ne imel poguma začeti novo vojno. Po Churchillovem mnenju je treba doseči «resnično« razorožitev ali pa izvajati politiko «obrambe z zastraševanjem«.
Churchillova izjava o takšni «zdrav:« politiki, ki naj bi se je posluževal «svobodni svet«, da bi preprečil morebitni napad in novo vojno, je nedvomno rtov element v britanski politiki, ki doslej ni rada uporabljala. besede «zastraševanje«, čeprav ta beseda v mednarodnih odnosih ni ravno nova. V britanskem parlamentu je pr: opoziciji, zlasti pri levem krilu laburističnih poslancev z Bevanom na čelu povzročilo Churchillovo stališče precejšnjo zaskrbljenost, da bi po strateški zamisli britanske vlade o uporabi vodikove bombe bila le-ta lahko uporabljena tudi v primeru morebitnega napada z neatomskim, t. j. konvencionalnim orožjem. Churchillovo idejo «obrambe z zastraševanjem« so levi laburisti imenoval: «samomorilsko politiko«, češ da pred vodikovo bombo sploh ni mogoča nikakršna obramba in da bi vojna s takšnim orožjem ne prizanesla nobeni izmed voju joči h se dežel.
Britanski obrambni minister Mac Millan, ki so ga laburistični poslanci poskušali izzvati, da bi o namerah britanske vlade povezi il kaj podrobnejšega, se je spretne izmaknil odgovoru. Pač pa je premier Churchill šel v svojem odgovoru še dalje, ko je izjavil, da bi «ZDA v primeru nenadnega in zahrbtnega napada na britansko otočje lahko storile ukrepe z vodikovim orožjem z ameriških baz v Veliki Britaniji tudi brez prejšnjega posvetovanja z britansko vlado.« Pri tem je še posebej poudaril potrebo po čim tesnejšem vsestranskem sodelovanju z Združenimi državami Amerike.
Nedavno je britanski premier izbral za -svoje izjave trenutek, ki je tudi zaradi nedavnih sovjetskih izjav o vodikovem orožju in o moči sovjetske armade precej dramatičen, saj je tekma v izjavljanju, katera stran premore večjo količino vodikovega orožja, dosegla takšno stopnjo, da je svet upravičeno vznemirjen nad vizijo atomske vojne, ki bi človeštvu prinesla uničevanje, kakršno si je tkoraj težko predstavljati. T o je gotovo občutil tudi sam Churchill, ko je ob koncu svojega govora poudaril, da mora angleški narod ohraniti hladnokrvnost, kajti «slika vendar ni tako črna, kakor je videti na prvi pogled.« gled.«
T oda Churchillovo prikazovanje pl utemeljevanje «obrambe z zastraševanjem« je premalo prepričljivo, da bi miroljubno človeštvo moglo verjeti, da je mogoče ohraniti mir samo s kopičenjem vodikovega orožja in z ustvarjanjem «strahu«. Kajti grmadenje tako strašnega orožja bodisi na eni ali na drugi strani vzbuja ne le strah v nasprotnem taboru, marveč splošno ozračje strahu pred morebitno uporabo najsodobnejših sredstev za uničevanje, pa najsi bi jih prvi uporabil ta ali oni. V tem smislu je tudi vodja laburistične opozicije v britanskem parlamentu opozoril Churchilla, da bi bilo treba najti drugačno pot, predvsem pa ponovno poskušati, da bi med velikimi silami prišlo do neposrednih razgovorov o tem vprašanju, ter tudi Sovjetsko zvezo «prepričati, da je ohranitev miru v rijenem lastnem interesu.«
«Obramba z zastraševanjem«, ki je v naši dobi prišla že skorajda v modo, in težnja, da bi nasprotnika nenehno držali «v šahu«, pač ne more človeštva osvoboditi strahu. Osvoboditev od strahu pa je prvi pogoj, da pride do resničnega sporazuma med narodi ali vsaj do tega, kar je nedvomno mogoče doseči: do mirne in znosne koeksistence, ki naj prepreči samomorilsko katastrofo človeštva. Bombe «miru«, ki jih danes kopičijo tu in tam, fpa k temu prav nič ne prispe-«vajo.	—on.
Pariz, 5. marca (Reuter). Iz uradnih krogov sporočajo, da bo francoski predsednik vlade v kratkem zaupal ministru brez listnice Gastonu Palewskemu koordinacijo narodne obrambe, vključno program razvoja atomske energije. V političnih krogih sodijo, da bo Faureov ukrep naletel na kritiko, kajti Palew-ski nikoli .ni prikrival, da je proti oborožitvi Nemčije;
V francoski skupščini so sinoči nadaljevali z debato o proračunu, ki je trajala do polnoči. Prihodnja seja bo v torek dopoldne. Sinoči je bilo v skupščini tudi sklenjeno, da bodo za teden dni odložili razpravo o predlogu predsednika vlade za zvišanje plač državnih uslužbencev. Po sklepu finančnega odbora skupščine, da odklanja vladni predlog, so mislili, da bo Faure mogoče postavil v zvezi s tem vprašanje zaupnice.
Parlamentarna skupina neodvisnih kmetov, ki pripada vladni večini, je obvestila predsednika vlade Edgara Faurea, da bodo njeni poslanci glasovali za posebna pooblastila vladi, ki jih ta namerava zahtevati od narodne skupščine, samo ob pogoju, da ukine dekret Mendes-Franceove vlade, ki omejuje go-
Italija vrača bsgunce
' Trst, 5. marca. Danes dopoldne so italijanske oblasti izročile našim organom na obmejnem bloku Fernetiči pri Trstu večjo skupino ljudi, ki so zadnje čase brez dovoljenj prekoračili jugoslovansko me-j(o- To je največja skupina beguncev. ki so jih v zadnjem času izročili našim oblastem. Kot je znano, so italijanske oblasti začele vračati jug savanske begunce in so jih v enem samem mesecu vrnile nad sto S. L.
jitev sladkorne pese samo za potrebe proizvodnje sladkorja, ki jo je država morala podpirati, in pa, če bo vlada izdala ukrepe za zboljšanje življenjskih pogojev kmečkih družin. Neodvisni kmetje zahtevajo tudi ukinitev ukrepov o večji davčni kontroli in zmanjšanje ..davščin za obrtnike in trgovce.
Parlamentarna skupina degoli-
stičnih desidentov, ki tudi sodeluje v vladi, je sklenila, da ne bo glasovala za posebna pooblastila, češ da vsi člani te skupine ne pripadajo vladni večini.
Pariz, 5. marca (Tanjug). Častni predsednik francoske narodne skupščine in radikolno-sociali-stične stranke Edouard Herriot, ki je že celih 50 let predsednik občinskega sveta v Lyonu, je sinoči podal ostavko na mesto župana v lyonski občini. Razlog za ostavko je razpad večine v občinskem svetu, ki so ga povzročili nekateri radikalno-sociali-' stični svetniki ob volitvah podpredsednika občinskega sveta.
ZaSateve italijanskih
liberalcev
jtegnejo najpozneje meseca maja po izvolitvi novega državnega predsednika povzročiti krizo vlade
Rim, 5. -marca (Tanjug). Tajnik liberalne stranke Melagodi je v zvezi z napetimi odnosi med vladnimi strankami izjavil, da liberalci zahtevajo spremembo politične usmeritve vladne koalicije. Vlada naj opusti levo usmeritev in krene proti desni. Poudaril je, da bo njegova stranka maja, ko bo izvoljen novi predsednik republike, načela vprašanje spremembe vladnega programa in stališča glede najvažnejših vprašanj družbeno-go-spodarskih odnosov v državi, kot so agrarno vprašanje, vprašanje davčne reforme itd.
Zastopniki ostalih vladnih strank, socialdemokratov, krščanskih demokratov in republikancev, kot vse -kaže, novim liberalnim zahtevam niso naklonjeni. Sekretar socialnodemokratske stranke Matteoti in voditelj republikancev Pacciardi sta v zvezi z Malagodijevimi zahtevami izjavila, da bosta v bodoče zahtevala še bolj izrazito levo usmeritev vladne koalicije. Večina krščansko-demokratskih parlamentarcev je enakega mne-
nja, prav tako tudi vodstvo stranke, ker je v rokah Fanfa-nijeve levice.
V vodstvih vladnih strank sodijo, da bo vlada zaradi liberalcev maja nujno zašla v krizo. Vodstva strank zaradi tega že zdaj začenjajo presojati možnost ustvaritve nove koalicijske večine za sestavo bodoče vlade. Zastopnika socialnih demokratov in republikancev Saragat in La Halfa sta imela sinoči sestanek s sekretarjem socialistične stranke_Nenmjem, da bi zvedela, če v bodočnosti lahko računata na posredno ali neposredno podporo socialistov v levo usmerjeni vladi krščanskih demokratov, republikancev in socialnih demokratov brez konservativnih liberalcev. Nenni ni jasno odgovoril na predloge republikancev in socialnih demokratov, toda v političnih krogih vidijo v sinočnjem razgovoru prvi kontakt, iz katerega se lahko razvijajo nadaljnji odnosi in kombinacije v zvezi z ustvarjanjem nove vladne koalicije.
Novo
upanje na rešitev avstrijskega vprašanja
Avstrijski podkancler dr. Schärf zahteva
sporazum na podlagi sedanjega načrta državne pogodbe
Dunaj, 5. marca (Tanjug). Po nedavnem govoru sovjetskega ministra za zunanje zadeve Molotova v Vrhovnem
Dr. Adolf Schärf
sovjetu so se izgledi za dosego sporazuma o avstrijskem vprašanju povečali, tako da bi to vprašanje utegnilo biti rešeno celo pred nemškim, če bi našli ukrepe, ki bi onemogoči-
li n.ov »Anschluss.« Tako je sinoči izjavil socialističnim narodnim poslancem podkancler in predsednik socialistične stranke Avstrije dr- Adolf Schärf. Dodal je, da je Avstrija zelo zainteresirana, da se pojasni sovjetsko stališče, ker bi na ta način lahko poiskala možnosti za čimprejšnjo ugodno rešitev avstrijskega vprašanja.
Podkancler je posebno poudaril potrebo po naporih za dosego sporazuma med velikimi silami na pbdlagi sedanjega načrta državne pogodbe, katerega so v veliki meri sprejele vse prizadete stranke. V
Francosko-tuniškc
pogajanja
Pariz, 5. marca (AFP). Francosko ministrstvjo za zunanje zadeve je sporočilo, da se bodo J 5. marca spet začela francosko - tuniška pogajanja. Datum je bil določen v sporazumu s tuniško vlado in s privoljenjem beja.
zvezi s tem je ostro kritiziral nekatere monarhistične kroge v državi in tujini, ki so zadnje čase začeli kampanjo proti sedanjemu načrtu državne pogodbe.
V političnih krogih sodijo, da je ostri nastop podkanclerja za nadaljevanje pogajanj sedanjega načrta državne pogodbe itn njegova energična kritika nasprotnikov pogodbe znak, da bo vlada v bližnji bodočnosti skušala izkoristiti možnbsti, ki so se pojavile po izjavi Molotova v Vrhovnem sovjetu za nadaljevanje razgovorov veliikih sil b avstrijskem vprašanju-
Sestanek zahodnih sil
Pariz, 5. marca (Tanjug). V zvezi z Reuterjevim poročilom, ki naj bi izhajalo iz krogov, ki sp blizu francoski vladi, o sestanku ministrov za zunanje zadeve treh zahodnih sil letos slpomladi, izjavljajo v francoskih uradnih krogih, da je franaoska vlada pripravljena na tako konferenco da pa bi bilo treba prej dokončno ratificirati pariške sporazume. Konferenca bi bila v okviru periodičnih posvetovanj zunanjih ministrov teh treh držav.
LJUBLJANA, 5. marca. Novi vele poslanifc republike Francije v Ju danes napravil svoj prvi ^Jbisk Sloveniji. Ob 11. uri dopoldne je ga spremljala francoski generalni konzul iz Zagreba g. Henry Bel ljane g. Georges Groussard, sprejel predsednik ljudske skupščine veleposlanik je s svojim spremstvom nato obiskal še predsedni herja in predsednika ML O Ljubljane dr. Marjana Dermastjo. Po coskim gostom priredil predsednik Marinko v vili Rožnik, je fran ložil van ec na grobnico herojev Slovenije, nato pa obiskal še to zanimivosti mesta. Zvečer pa je zapustil Ljubljano. (Na sliki od ljubljanski konzul Groussard in predsednik Marinko)
goslaviji g. Francois Coulei je francoskega veleposlanika, ki sta le in francoski konzul iz Ljub-LRS Miha Marinko. Francoski ka izvršnega sveta Borisa Kraig-kosilu, ki ga je na čast francoski veleposlanik popoldne po-varao Litostroj in nekaj kulturnih leve na desno veleposlanik Coulet,
Sporazum o korejsken premirju Je „mrtev11
Češkoslovaška vlada zahteva, naj ostane nevtralna komisija za kontrolo premirja zaradi mirne rešitve korejskega problema — V ZDA razmišljajo o odpovedi sporazuma o premirju
Seul, 5. marca (AF) Južno-korejski minister za zunanje zadeve P jung Jung Taj je izjavil, da je sporazum o korejskem premirju »mrtev« in da je zaradi tega treba razpustiti nevtralno komisijo za nadzorstvo premirja. Po njegovih besedah naj bi bila komisija razpuščena brez revizije sporazuma, ki je bil sklenjen meseca julija 1955, ker je ta sporazum jmstal samo »izgovor za praktično nadaljevanje sovražnosti.«
Bern, 5. marca. (AFP) Češkoslovaška vlada je poslala danes švicarski vladi svojo noto, v kateri je naglašeno, da je delo nevtralne komisije za nadzorstvo korejskega premirja potrebno. Predstavnik češkoslovaške vlade je to noto izročil švicarskemu diplomatskemu predstavniku v Pragi. Češkoslovaška nota poudarja, da hoče Češkoslovaška izpolniti vse svoje dolžnosti v komisiji, katere člani so tudi predstavniki Poljske, Švedske in Švice, ter da je nadaljevanje deia nevtralne komisije potrebno zaradi mirne irešitve korejskega problema.
Švedska im Švica sta, kakor je znamo, 27. januarja letos predlagali Združenim narodom, naj se komisija za nadzorstvo korejskega premirja razpusti ali pa da se vsaj zmanjša število njenega osebja.
New York, 5. marca (Tanjug). V Washingtonu resno razmišljajo o odpovedi sporazuma o korejskem premirju. ZDA sodijo, da je Severna Koreja skupno s Kitajsko prekršila določila sporazuma s tem, da je okrepila svoje sile na Koreji za 100.000 kitajskih vojakov, 200 tankov in 500 reaktivnih letal. Razen tega pa so v Severni Koreji po sklenitvi. premirja v nasprotju z obveznostmi obnovili 50 letališč, od katerih so nekatera samo nekaj kilometrov od Seula.
Strokovnjaki v ameriškem vojnem ministrstvu, ki sodijo, da so ti podatki točni, so napravili predlog, ki ga je sprejel skupni generalni štab ZDA. Predlog določa naslednje ukrepe: ukinitev omejenega oskrbovanja južnokorejskih sil z novim materialom in razpustitev komisije nevtralnih drž^v za nadziranje premirja. Članice komisije so:	Švedska, Švica,
TELE GRAMI
BERLIN, 5. marca (AFP). Vodstvo zahodnonemških sindikatov je pozvalo delavce Zahodne Nemčije, naj nadaljujejo z borbo proti pariškim sporazumom z novimi akcijami izven parlamenta, istočasno sporočajo vzhodnonemški sindikati, da bodo predlagali vodstvu sindikatov v Zahodni Nemčiji, naj od političnih strank, organizacij in cerkva skupaj z njimi zahtevajo plebiscit proti pariškim sporazumom in za splošne svobodne volitve leta 1955 v smislu predloga vzhodnonemške skupščine.
KAIRO, 5. marca (AFP). Na prihodnjem zasedanju Arabske lige, ki bo v Kairu 20. marca, bodo razpravljali o sprejemu omanske-ga imamata v Arabsko ligo. Omanski imam je že lani decembra poslal v Kairo svojega brata, da bi protestiral zaradi britanskega vmešavanja v omanske notranje zadeve in da bi zahteval priznanje svoje države od strani članic Arabske lige in sprejem Omana v ligo. Oman obsega nekaj tisoč kvadratnih kilometrov na
jugovzhodnem delu arabskega polotoka onstran gorske verige, ki je meja muskatskega sultanata.
WASHINGTON, 5. marca (AFP). V Argonnu blizu Chicaga bodo znanstveniki in strokovnjaki iz devetih držav proučevali možnost uporabe atomske energije v miroljubne namene na iniciativo ameriške komisije za atomsko energijo. V ponedeljek bo udeležence tega seminarja sprejel predsednik Eisenhower. Seminarja se bo udeležilo 43 Američanov in 31 znanstvenikov in strokovnjakov iz drugih držav. V Argonnu bodo delali 7 mesecev.
MONTPELIER, 5. marca (AFP). Guberner ameriške države Vermont Joseph Johnson je izjavil danes, da bodo že letos zasebna podjetja lahko uporabljala električno energijo, ki jo bodo dajali atomski generatorji v Schnecta-dyju v državi New York. Johnson je dodal, da je dobil tako sporočilo • od federalne komisije za atomsko energijo.
Poljska in Češkoslovaška. Prvi dve sta se izjavili za ukinitev komisije, kar pozdravljajo, ker sodijo, da sta Poljska in Češkoslovaška podpirali Kitajce.
Peking, 5. marca. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je po posvetovanju s severnokorejsko vlado odgovorila na švicarsko in švedsko noto, ki predlagata razpustitev ali pa zmanjšanje osebja komisije nevtralnih držav za nadzorstvo premirja na Koreji. Kitajsko zunanje ministrstvo sodi, da je komisija potrebna v interesu miru na Koreji in da predloga o ukinitvi komisije ne more upoštevati, ker je zadnje čase sodelovanje zelo napredovalo in je komisija pozitivno prispevala k miru na Koreji. Pristaja pa na zmanjšanje osebja z ozirom r_a finančne težave pod pogojem, da delo komisije zaradi tega ne bi trpelo.
Japonska vojska
Tokio, 5. marca (Reuter). Pomočnik ameriškega ministra za obrambo Hensel je danes odpotoval iz Tokia, kjer je imel tajne razgovore z ameriškimi in japonskimi vojaškimi osebnostmi. Glavni predmet razgovorov je bila najbrž okrepitev japonskih obrambnih sil. Za časa Henselovega obiska v Tokiu je japonska vlada sklenila izdelati šestletni obrambni program. Nameravajo, da se bodo v davčnem letu 1955 kopne, pomorske in letalske sile povečale za 34.000 ljudi. Obenem zahteva ja-ppnska vlada zmanjšanje prispevka za vzdrževanje ameriških sil na Japonskem in poudarja, da država ne more prenesti sedanjih stroškov poleg vzdrževanja lastnih vojaških sil.
Burma in SEÄT9
New Delhi, 5. marca (Tanjug). Burmanski premier U Nu je izjavil na tiskovni konferenci, da so brez podlage vesti o spremembi stališča Burme do pakta za jugovzhodna Azijo. »Povedali smo že, da v to organizacijo ne poj demo. in o reviziji našega stališča ni govora.« U Nu je odgovarjal na vprašanja v zvezi z njegovimi nedavnimi razgovori z ameriškim ministrom za zunanje zadeve Dulle-som in s komentarji, ki so jih ti razgovori povzročili v Burmi in tujem tistu. U Nu je poudaril, da so bili razgovori posvečeni izmenjavi mnenja.
Trst in avton
(Od našega dopisnika)
Člen 116 italijanske ustave pravi: »Siciliji, Sardiniji, Furlaniji — Julijski krajini, Trenti-nu — Gornjemu Poadižju in dolini Aoste se priznajo posebne oblike in pogoji avtonomije s posebnimi statuti, ki bodo sprejeti z ustavnimi zakoni.« Štiri od teh pokrajin že imajo lastno deželno samoupravo ter so dobile svoje posebne statute.
Samo za Furlanijo — Juiijsko krajino je bilo vprašanje avtonomije odloženo za nedoločen čas; po rešitvi tržaškega vprašanja pa je stopilo ponovno v ospredje. Z izglasovanjem zakona v italijanskem senatu o uveljavitvi deželne avtonomije v skladu s čl. 116 ustave se je to vprašanje premaknilo za korak naprej; potrebna pa je še odobritev poslanske zbornice.
Predlog krščanskodemokrat-skega senatorja Luigija Sturza, da naj se združijo furlanska, goriška in tržaška pokrajina ter naj dobe skupno deželno skupščino in vlado, je povzročil polemike o tem ali naj se tudi Tržaško ozemlje vključi v avtonomno deželo. Nekateri so za to, da naj se Trst vključi, drugi zahtevajo za Tržaško ozemlje samostojno avtonomijo, tretji pa predlagajo, naj bi s tem počakali.
V sedanjem času pa se gre samo za vprašanje, ali naj se Trst z okolico vključi v predvideno avtonomno deželo ali pa naj ostane brez avtonomije. Člen 116. ustave predvideva samo avtonomijo Furlanija — Julijska krajina, katere del je tudi Tržaško ozemlje. Če bi hoteli dati Trstu ločeno avtonomijo s posebnim statutom, bi morali spremeniti ustavo, kar pa je dolgotrajen in zamotan pravni postopek.
KATERE POKRAJINE NAJ BI
OBSEGALA AVTONOMIJA
Dosedanje polemike v tisku in na raznih sestankih političnih strank so pokazale, da obstoji v prvi vrsti nesoglasje glede teritorialnega obsega avtonomne dežele, kot jo predvideva rep. ustava. Neofašistična MSI in monarhisti so načelno proti avtonomiji, medtem ko so predstavniki krščanskodemokrat-ske, socialdemokratske, republikanske in liberalne stranke (vladne stranke) na Tržaškem po večini postavili na stališče, da se mora Trst z okolico vključiti v avtonomno deželo, kot jo določa ustava. Tržaški odbor krščanskodemokratske stranke je objavil-tudi resolucijo z zah-
tevo, da se »province Videm, Trst in Gorica združijo v avtonomni deželi Furlanija — Julijska Krajina s posebnim Statutom ...« Enako stališče podpira tudi Tržaška trgovinska zbornica.
Krščanskodemokratski krogi na Goriškem so postavili pogoj, da so za ustanovitev avtonomne dežele le, če se vanjo vključi Trst. To stališče so podprli goriški industrijalci, goriški pokrajinski svet in drugi. Goriški socialdemokrati prav tako zagovarjajo vključitev Trsta, poleg tega pa predlagajo še ustanovitev pokrajine Pordenone, ki naj bi se vključila kot četrta pokrajina.
Predstavnik goriške federacije italijanske KP pa se je postavil na stališče, naj se predvidevana avtonomna dežela ustanovi tudi ne glede na to, če bi Trsta ne bilo možno vključiti.
2e po dosedanjih diskusijah je jasno, da bi tržaški krščanski demokrati ne ostali radi sami v naprednem in delavskem Trstu, ker čutijo, da se jim tla pod nogami majejo. Zato puščajo ob strani političnopravne razloge »začasnosti« ter poudarjajo, da to ne more in ne sme ovirati uresničenja predvidene
avtonomije. Po drugi strani pa videmski krščanskodemokratski prvaki ne kažejo prevelikega navdušenja za Trst, ker se bojijo naprednega tržaškega delavstva. Tako je videmski krščanskodemokratski senator Tes-sitori izjavil, da Trsta ne kaže vključevati v deželno avtonomijo, češ da 4o ni mogoče tudi zaradi Memoranduma, ki ima mednarodni značaj in ščiti Slovence.
Italijanska KP na Tržaškem ozemlju se je zaenkrat postavila na stališče, da to ozemlje pravno ni del Italije in se ne more vključiti v predvideno avtonomno deželo. Izjavljajo tudi, da sprejem ne govori o »Tržaški provinci«, temveč o »Tržaškem ozemlju«, tn da tudi ni razvidno, da je to ozemlje priključeno k Italiji. Poleg razlogov »začasnosti« navajajo tudi eko-nomsko-socialne razloge, češ da javne uprave ni mogoče ločiti od izboljšanja ekonomskega položaja. Smatrajo namreč, da deželni svet, ki bi se sestajal v Vidmu, Ogleju ali kjerkoli, ne bi mogel rešiti vrsto specifičnih ekonomskih problemov Trsta, kot so pomorstvo, trgovina, težka industrija itd. Pač pa propagirajo, naj bi Trst dobil svojo avtonomijo, ker bi vključitev Trsta v avtonomno deželo Videm — Gorica še poslabšala njegov že tako težak ekonomski položaj.	«
Glasilo KPI »Unita« je napadlo vladne stranke zaradi njihovega stališča, naj se Trst vključi v avtonomno deželo, češ da hočejo »obrzdati napredni, delavski Trst s poljedelsko Furlanijo, ki je v rokah konservativnih strank«. »Unitä« poudarja, da Tržaško ozemlje ne more biti vključeno v deželno avtonomijo z Vidmom, ker pravno ni del Italije, ter očita vladnim strankam, da so pozabile na dragoceno »začasnost« in s tem na brate v coni »B«.
Proti vključitvi Tržaškega ozemlja v avtonomno deželo so tudi indipendentisti.
SLOVENCI IN AVTONOMIJA
Napredni Slovenci so načelno za avtonomijo, kot jo predvideva republikanska ustava. Zavedajo se, da je borba za avtonomijo važen činitelj v borbi za obrambo demokracije in za njihov bodoči razvoj. Napredni slovenski tisk zagovarja čimbolj široko avtonomijo upravnih organov z upoštevanjem gospodarske in socialne strukture raznih pokrajin, ker bi le na ta način lahko prišli do izraza krajevni interesi prebivalstva.
Glede na pisanje nekaterih italijanskih listov, ki hočejo že pred ustanovitvijo avtonomne dežele dokazati, da v videmski in goriški pokrajini ni manjšinskega vprašanja, poudarja slovenski napredni tisk, da se bo-
do Slovenci v Italiji vedno borili za spoštovanje pravic, kakršne so jim zagotovljene v posebnem statutu in po ital. rep. ustavi.
Ker se Nemci na Južnem Tirolskem pritožujejo, da s svojim đeželmm zborom ne morejo učinkovito ščititi svojih gospodarskih in narodnih koristi, čeprav tvorijo v deželi večino, zahtevajo Slovenci poseben zakon, ki bi omogočil, da italijanska večina ne bi mogla preglasovati slovenske manjšine kadar bi šlo za njihove narodnostne interese. Slovenci so seveda proti taki avtonomiji, v kateri bi se pokrajinski in deželni zbor pretvoril v orodje za narodnostno zatiranje. Zato zahtevajo, da ne sme biti v novi zakonodaji okrnjena nobena izmed pravic, ki so zajamčene v posebnem statutu iz leta 1954. Ta določila naj bi se razširila tudi na goriške in beneške Slovence. Slovenci zahtevajo tudi sodelovanje pri razpravi o posebnem Statutu avtonomne dežele.
Za Slovence v Italiji je danes važno vprašanje, ali se bo uporabilo enotno merilo za .vse. ali pa bo še dalje ostala razlika med Slovenci v raznih pokrajinah. Kajti absurdno je. da v državi imamo državljane ista narodnosti z različnimi pravicami.
Stane Lenardič
SLOVENSKI RUDNIKI IN JAMSKI LES
Naši statistični uradi so u-gotovili v številnih in skrbno pripravljenih anketah, da vsakoletna potrošnja lesa v Sloveniji visoko presega dejanski prurastek v gozdu. Zaradi tega nesorazmerja grozi fizična izčrpanost gozdov, kar bi seveda povzročilo ogromno škodo našemu narodnemu gospodarstvu. Vemo namreč, da znaša delež gozdarstva v na-rodno-gospodarskem dohodku Slovenije S — 10"/«. Gozdovi dajejo osnovno surovino za mnoge industrije in imajo največji delež pri izvozu. Ce k temu pristavimo še, da pomeni smotrno gospodarjenje z gozdovi kratkomaio ohranitev kmetijstva in vodnega režima, potem je opravičljivo, da krenemo v našem gospodarstvu na pol. ki naj načrtno reši tri osnovne probleme, ki so: ureditev sečnje v skladu s prirastkom, racionalna izraba lesa za kvalitetno potrošnjo in preskrba goriva iz nelesnih virov. To je pot, da izenačimo potrošnjo lesa z dejanskim prirastkom v gozdu in tako preprečimo grozečo nevarnost fizične izčrpanosti naših gozdov.
Problem sečnje je že tako urejen in usmerjen, kakor so ga postavili naši gozdarski strokovnjaki. Vsako odstopanje od tega načrta bj le poslabšalo stvarno stanje. Tudi borba za dosego čim višnje stopnje racionalne izrabe lesa za kvalitetno potrošnjo že kaže prve pozitivne rezultate, ki pa še niso zadovoljivi. Te napore je treba še povečati in doseči, da se bodo rezultati vsaj približali ravni rezultatov, ki so jih dosegle v tej smeri države. ki imajo razvito lesno inči u stri jo.
Prav malo ali nič pa smo doslej reševali problem preskrbe goriva za našo široko .potrošnjo na deželi iz drugui nelesnih virov n. pr. s premogom. Naše državno vodstvo je vložilo in še vlaga milijardna sredstva za izgradnjo naših lignitnih premogovnikov, med njimi zlasti v velenjskega, ker ve in hoče, da je Iignitni premog tisto kurilno sredstvo, ki naj v čim večji meri nadomesti potrošnjo lesa kot kuriva tako na vasi kot v mestih in na ta način sprosti velike količine lesa za druge bolj potrebne namene. \ eien jski rudnik lignita je pričel uresničevati to nalogo že v preteklem letu, ko je u-vede! tkz menjalno akcijo — premog za jamski les. Akcija je dala pozitivne rezultate, čeprav skromne, ker je bila šele v povojih. Letos je velenjski rudnik akcijo zamenjave sistematično pripravil. S posebnim dopisom se je obrnil na vse kmetijske zadruge, okrajne zadružne zveze. Glavno zadružno zvezo in okrajne ljudske odbore in občine. V njem je obrazložil pomen in namen menjalne akcije premoga za jamski les in droge gozdne Sortimente, ki jih potrebujejo slovenski rudar ji, če hočejo nemoteno izvrševati svoje proizvodne naloge Os-
novna in vodilna misel menjalne akcije je: skušajmo povsod, kjer je to le količkaj mogoče, omejiti potrošnjo lesa za kurjavo in ga nadomestiti z lignilnim premogom, ki je odlično in ekonomično gorivo v naših gospodarstvih na vasi in v mestih. Dosedanje ugotovitve to potrjujejo. Količinska zamenjava znaša 1:1, to se pravi: za en kubični meter jamskega lesa eno tono premoga. Ce izraziš to količinsko zamenjavo v gorilni vrednosti ali kalorijah, vidiš, da prejmeš za 1800 kalorij, kolikor jih ima en kubični meter lesa 2600 kalorij, kolikor jih ima Iignitni premog Ze ta kolirična primerjava potrjuje, da je kurjenje z lignitom rentabilno. Še izrazitejše pa se pokaže ekonomičnost menjalne akcije, če jo prikažeš v vrednostnem izračunu. Za znesek, ki ga prejmeš pri prodaji 1 m3 lesa lahko kupiš pri sedanjih cenah lignit-nega premoga 3—4 tone tega premoga ali v kalorijah izraženo — za 1800 kalorij 9000
do 10 tisoč kalorij, kar pomeni 5—6 krat več!
Statistični podatki nam povedo. da znaša potrošnja lesa za kurivo vaškega prebivalstva v Sloveniji cca 15 m3 letno na eno gospodarstvo. Sistematična izvedba menjalne akcije more to porabo znižati za najmanj polovico. To pomeni, da bi prištedili ca z milijona kubičnih metrov lesa. ki je doslej šel v štedilnike in druge hišne peči. odslej pa bi pritekal na naše rudnike, ker je znano da je med tem lesom dobršen del takšnega lesa. kakršnega rabijo naši rudniki
Po družbenem planu LR Slovenije za 1955 leto znaša plan sečnje jamskega lesa v državnem sektorju 46.000 m3 v nedržavnem pa 75.000 m5. skupno torej 121 000 m3. Ta plan sečnje jamskega lesa ne krije skupne potrebe slovenskih rudnikov, ki znašajo 154.000 m3. Vidimo, da potrebe niso krite za ca 55.000 m3. Napačno in za naše gozdno gospodarstvo škodljivo bi bilo.
če bi zahtevali slovenski rudniki povečanje sečnega plana za jamski les, ker bi s tem rušili ali vsaj ovirali dosego osnovnega cilja, ki ga hočejo doseči naši gospodarski organi s sedanjimi predpisi za sečnjo, to se pravi cilja, da v doglednem času uravnovesimo sečnjo z dejanskim prirastkom lesa v gozdu. Ne, to razliko in še več je treba kriti ravno s to menjalno akcijo!
Direktorji slovenskih rudnikov so na svojem sestanku v Trbovljah dne 1. III. 1955 soglasno odobrili namen te menjalne akcije in sprejeli ustrezne sklepe, da enotno in skupno v tej zvezi rešijo problem pravočasne in redne preskrbe rudnikov z jamskim in drugim lesom. Enoten nastop slovenskih rudnikov bo mnogo prispeval k stabilizaciji našega lesnega trga. Ni dvoma, da bodo odigrali slovenski rudniki s takim nastopom pomembno vlogo v gospodarjenja z našim gozdom.
Državni sekretariat za gospodarstvo LRS je registracijo odkupa in nakupa rešil. Glavna zadružna zveza pa bo akcijo podprla na vasi.
Koren Viljem
Ob šestdesetletnici profesorja dr. Franceta Hribarja
Dne 4. t. m. je čhpol nil šestdeset let vodilni slovenski patolog, redni univerzitetni profesor Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik Patološko - anatomskega, inštituta, dr. France Hribar. Slavljenčevo ime je dobro znano med zdravništvom po vsej državi, nemedicinska javnost pa ga kot zdravnika ne pozna■ Po svoji stroki spada namreč med tako imenovane anonimke zdravnike, to- je med tiste, ki z bolnikom nimajo neposrednega stika, marveč ofprnrijajo nadvse odgovorne preiskave v laboratorijih. Te preisk'we potrdi j o ali spremene d"'gnozo, šc posebno pri raznih oblikah raka; od njih je česbo odvisna odločitev kirurga za operacijo in njen obseg, ali interni0ta za način zdravljenja. Taktnemu anonimnemu delu za bolnika se je posvetil profesor Hribar pred 30 leti in ga opravlja še danes-
Dr. France Hribar se je rodil 4. marca 18S5 v Lipljah v kamniškem okraju. Medicino je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Takoj po končanih študijah je stopil v službo na takrat še nepopolni medicinski fakulteti v Ljubljani kot asistent v anatomskem inštitutu. Nato je delal v bakterioloških laboratorijih, se na Dunaju specializiral v patološki anatomiji in postal leta 1S30 prosektor v mariborski Splošni bolnišnic L Na tem službenem mestu je ostal deset let, do 27. 6. 1940, ko ga je medicinska fakulteta v Ljubljani poklicala za rednega pro. f p s,or ja.
F petnajstih letih dela na fakulteti so šle skozi predaval-
nico in skozi prostore za vaje na patološko - anaUpmskem inštitutu stotine slušateljev. Več kot petsto jih je že zdravnikov. ■ Leta 1951 je profesor Hribar izdal učbenik iz splošne patologije, plod dolgoletnega neprekinjenega študija ter opažanj in izkušenj več kot petindvajsetletnega praktičnega dela■ Ta knjiga je medic inču dragocen učni pripovioček. zdravniku pa bogat priročnik za poglabljanje temeljnega znanja. Profesor Hribar pa ima še velike načrte:	Drugi
del njegovega učbenika stopa v lončno fazo. Kljub težkim delovnim pogojem še danes sam opravi vse odgovornejše mikroskopske nreiskave za klinike r l jublj-mi in še za več drugih bolnišnic. Snuje načrte za nov inštitut, ki mora v dosegljivem času zamenjati sedanji vsestranst o pomanjkljivi provizorij v prostorih nekdanje pr osekture Splošne bolnišnice; skrbi za strokovni in znanstveni razvoj svojih sodelavcev. Brez dvoma te "predvsem njegova skromnost vzrok,
da je javnost o njegovem delu doslej tako malo slišala. Za-th je prav, da izpregovorimo — prvič, odkar imamo pppolno medicinsko fakulteto — tudi
n te-rn.
Ko jubilantu profesorju dr. Francetu Hribarju čestitamo ob šestdesetletnici, mu želimo še mnogo let uspehov in zadovoljstva pri njegbvem požrtvovalnem delu za vzgojo bodočih zdravnikov in pri njegovih anonimnih prizadevanjih za ioinejše spo -nav an j e bolezni in s tem, čeprav posredno, tudi za njih zdravljenje.
Tudi letos nas bodo obiskali
Tudi letos se nam obetajo številni obiski naših izseljencev iz vseh krajev sveta. Iz Severne Amerike bodo prispele prve večje skupine že 4.,
11.,	18. in 25. maja. Prav tako so že najavljene večje skupine rojakov iz Francije, Holandije in Nemčije. Kakor vsako leto bo tudi letos najštevilnejša skupina iz Francije, ki bo prispela v avgustu- Tudi letos bodo Izseljenske matice priredile izseljenski teden v
jugoslovanskem merilu. V tem tednu bo vrsta prireditev republiškega in lokalnega pomena, centralna prireditev z nastopom folklornih skupin vseh republik pa bo v prvi polovici septembra v Beogradu. Slovenska izseljenska matica že sodeluje z maticami drugih republik za izvedbo tega tedna, za kar so že osnovali poseljen koordinacijski odbor matic, ki se po potrebi že tudi sestaja.	SIM
đfreti teden
Kuzerija
Nekega večera pred petnajstimi dnevi — čakal som, da bi se žena vrnila z neke konference — je prišel k meni moj kum Djoka, zagrizen samec in knjigovodja, ter si je najprej razpel telovnik, ker stanuje v neki dekliški sobi, v kateri ni peči, in mu je bilo v moiem stanovanju pretoplo, nato pa me je pričel izpraševati.
»Ali veš, kume, kako se imenuje ta teden?«
»Ne vem, kume,« sem priznal, »že dolgo sem v Beogradu, že dolgo je od tega, odkar sem zapustil svojo vas.«
Kum Djoka si je slekel suknjič in je obsedel samo v telovniku, nato pa mi je pojasnil:
»Ta teden je Beli teden, in slišiš, ali poznaš narodne običaje v tem Belem tednu?«
»Poznam,« sem dejal, »zdaj hodijo okrog maskirani ljudje, maškare, od hiše do hiše in potem...«
»To je ošio m je minilo,« me je prekinil kum Djoka. »Le komu je še danes do tega norenja?! Vendar, poznaš ti nek drug običaj? Ne poznaš? Ej, kume, pa ti si se povsem izrodil. To n» prav!«
»No, dobro, kume, in za kakšen običaj gre?«
Kum Djoka si je slekel tud' telovnik in dejal:
»Običaj je, da se v Belem tednu koljejo svinje. Debele svinje. In običaj je, da se ljudje zberejo pri tem ali onem gospodarju. da se pošteno najedo in napijejo, ker je po Belem tednu na vrsti veliki post. Velikonočni post.«
»Kakšen post, kum Djoka, lepo te prosim?! Le kdo se v Beogradu še posti?«
»Saj tudi ne trdim, da se kdo posti. Niso menda padli na glavo. Vendar, čeprav se nihče ne posti, navada je, da se v Belem tednu koljejo svinje in da se ljudje po narodnem običaju najedo in napijejo. To, kar je v tem običaju siabo — post, to smo zavrgli, A drugo, kar je dobro in lepo — da se je in pije — to smo obdržali.«
»Morda je tako še na vasi, kume, v Beogradu pa so pred letom dni prepovedali go; svinje in drugo živino. Menda vem, da sem moral zaklati moje tri kokoši in petelina. Se koze so prepovedali.«
Kum Djoka je pomežiknil, si odpei tudi srajco in me nato vprašal:
»Si danes dobro obedoval?«
»No, vidiš, nisem, visok datum je, kume.«
»No, potem se pripravi in pojdi z menoj,« je vzklikni! Djoka in se takoj začel zapenjati in oblačiti.
»Kumi pusti listek, da odha-;aš na važno konferenco in da se ne boš vrnil pred jutrom. Pa pohitiva! A za svinje ne skrbi! V vsakem našem mestu jih še imajo in zakaj bi jih ne imeli v Beogradu?«
Najprej sva obiskala kuma Pera, Pero je prav tako kum — Djokin kum. Ni zaklal kake debele svinje, temveč šunkarja Arhivar je na sodišču, umirjen, tih in bolehen ter nam je pri-nesel na mizo džuibastije in črno vino. nato pa je prisede! k nama in nama začel tožiti:
»Ej, kakšna svinja bi to bila
in koliko masti bi bil od nje dobil, da me le-ti iz hišnega sveta ne bi začeli tožariti. Nezrelo svinjo sem moral zaklati. Kakor da je bila revica na dvorišču komu napoti. In tudi svoje otroke sem razžalostil. Moji otroci so imeli to ubogo svinji-co zelo radi. In tudi bila je zelo dobra, ljubka. Cvilila je samo takrat, kadar se je pojavila na dvorišču tista pošast, predsednica hišnega sveta. Gotovo je uboga svinj ica slutila, da ji ta ženska streže po življenju.«
Vzdihnili smo vsi trije in si bili edini v mnenju, da M v hišne svete ne smeli voliti zlobnih ljudi, nato pa sva midva
odšla h kumu Toži. Ta Ima hišo na Džermu, blizu Cvetkove Mehane, v lepi asfaltirani ulici Proti mirnemu in tihemu kumu Peri je le-ta bučen, ogromen, glavat, s strašnimi brki »n s škornji na nogah. Imel je do lakti zavihane rokave in v levici nož. Strah me je pretresel, ko sem ga zagledal. Vendar, ko sem slišal, da je tramvajar. se mi je oddahnilo. Naši beograjski tramvajarji so mirni ljudje. Včasih mi Beograjčani čakamo tramvaj celo uro, popolnoma prezebemo in ko se končno pojavi, počasi in složno vstopamo. A oni — nič. Samo smehljajo se.
»Izvolite, izvolite!« je zagT-mel kum Toza. »Kar naprej, prosim!«
To me je pomirilo. »Naprej, prosim!« govorijo nam potnikom tramvajarji, kadar vstopamo v nek razmajan tramvajski voz. A kum Toza je poleg tega še prijazen in ustrežljiv človek, ima krasno hišo in dva sinova, ki sta ga s svojo rastjo in telesno silo došla in prešla. Zaradi nerodovitnega leta, nama je dejal, je letos zaklal samo tri prašiče. Med potjo sva videla na dvorišču: dva ogromna kotla na ognju, v njiju se je topila mast, v gostinski sobi pa sva zagledala dolgo mizo z dvanajstimi stoli, pokrito s kakor sneg belim prtom, a vino — hočeš belega, hočeš ružice. In tu je bila na koncu še tudi vroča kuhana rakija
Spoznali so naju z nekimi moškimi in ženskami in prisedla sva. Najprej smo zaradi navade jedli malo jetrc, nato smo se vrgli na zarebrnice in na kislo papriko, nato smo pokusili še neko drugo jed, nato dušeno svinjino, ob vsem tem pa smo pili, pili in pili, jaz belo vino, kum Djoka pa se je odločil za ružico.
»Le kako ste vzredili tri prašiče sredi Beograda?« sem vprašal takrat, ko sem trčil z gospodinjo. »Mar vam je sanitarna nšpekcšjia to dopustila?«
»Menda ne misliš, da sem te smrkoline spustil v svojo hišo?« se je zasmejal kum Toza. »Spominjam se, da so bili enkrat prav nasilni in odtlej ml vse pogosteje trkajo na vrata Obstoja nevarnost okužbe’, govorijo in kaj vem kaj še vse, pa še neko uredbo mi molijo pod nos. Jaz pa jih sprašujem: .Le kakšno okužbo mislite, vi norci! V petindvajsetih letih službe mi še nikoli ni uspelo dobti niti dneva bolniškega dopusta, kakor drugim srečnim
Naša anUeta
o reformi šolstvu
Petindvajsetega januarja smo objavili članek članice zvezne komisije za reformo šolstva Drage Humekove: »Kako daleč smo z reformo šolstva«. Da bi javnost čim bolj pritegnili v razpravo o tej reformi, kar je za tako pomemben ukrep nujno potrebno in da bi ta razprava ne bila omejena samo na krog prosvetnih delavcev, se je naše uredništvo obrnilo s posebnimi vprašanji na številna društva, družbene in gospodarske organizacije, ustanove in na javne in kulturne delavce. Prosili smo jih za odgovore na naslednja vprašanja:
1.	V čem smatrate, da so bile glavne pomanjkljivosti dosedanje ravni izobrazbe, ki jo je dalo otroku splošno obvezno šolanje?
2.	Kakšno izobrazbo naj bi po Vašem mnenju dala otroku obvezna splošno izobraževalna šola?
3.	Katerega od predloženih štirih predlogov o organizaciji obveznega šolstva smatrate za najbolj ustrezajočega ali pa imate morda svoj drugačen predlog?
Danes objavljamo odgovora, ki smo ju prejeli od neke članice Društva akademsko iz obraženih žena in od ravnatelja Kmetijske šole na Grmu v N ovem mestu:
Mnenje članice Društva akademsko izobraženih žena
1.	Pomanjklj ivosti dosedanje ravni izobrazbe obveznega šolanja.
Smatram, da mora obvezna splošno izobraževalna šola biti prilagojena potrebam družbe, v kateri obstoja. Učencem mora dati čimveč splošne izobrazbe. Pod tem razumem vso osnovo za nadaljni razvoj v katerikoli smeri, smisel za lepoto in kulturo, trdno poštenje in zavest odgovornosti do skupnosti. Vzgojiti mora učencem splošno državljansko zavest, ljubezen do domovine in jih spoznati z njenimi lepotami.
V dosedanji ravni izobrazbe te stopnje vidim več pomanjkljivosti. Otroci ob zaključku tega šolanja pravzaprav sploh niso življensko sposobni in so hkrati nesposobni za kakršenkoli poklic.
Nimam vpogleda v to, kako se skuša danes otrokom približati pojme moralnih vrednot, ki so po svoji vsebini stalni. Opažam, da razni mladinski kriminalci niti ne pojmujejo nepravilnosti svojega ravnanja.
Drugo glavno pomanjkljivost vidim v zanemarjanju pouka v ročnih spretnostih. Pretirava se risanje, nimajo pa deklice, in še manj dečki, niti pojma o ročnem delu. Za to imamo v našem narodnem zakladu ogromno izbire. Praktična dejavnost otrok obeh spolov je prijetno razvedrilo po duševnem delu. Vsi otroci bi si morali pridobiti temeljne pojme o vrtnarstvu, sadjarstvu, pa tudi osnove obrtnih dejavnosti, da bodo znali ceniti delo vseh poklicev.
2.	To vprašanje je zelo težko. Lahko je odgovoriti nanj s splošnimi frazami, ki pa težko prenesejo življenjsko preizkušnjo. Tak otrok je pač bitje za sebe, z lastnimi interesi in lastnim značajem. Ker pa nd možno izobraževati vsakega posebej, je treba najti tisto splošno obliko, ki se najbolj približa povprečnim potrebam. Splošna izobraževalna šola naj bi otroka čimbolj usposobila za nadaijno življenje. Vsebovati bi morala zato vse tiste elemente, ki spadajo k splošni izobrazbi in nuditi zaključeno celoto za tisti del otrok, ki učenja ne namerava nadaljevati. (Pretežna večina kmečkih otrok). Hkrati pa
bi morala nuditi sposobnost za nadaljni študij v srednjih šolah. Vsekakor je treba vključiti vse možne praktične predmete, sicer pa nimam dovolj izkušenj za nasvete glede učne snovi. Svarila bi le pred preobreme-njevanjem, ki nujno privede do pomanjkanja globine.
3.	Enak učni načrt za vse otroke je po mojem mnenju sprejemljiv največ do 5. razreda. Se tu smatram, da so otroci preobremenjeni s predmeti, da se od njih zlasti v mestih zahteva mnogo preveč. Ker sami vsega ne zmorejo, se navadijo na pomoč, kar vpliva na poznejšo samostojnost in zmanjšuje zavest odgovornosti za lastno delo. Ta vzgojna napaka ostane številnim otrokom vse življenje.
Od šestega šolskega leta naprej pa smatram, da se mora pouk nujno diferencirati glede tistih otrok, ki nameravajo šolanje nadaljevati in tistih, ki ga hočejo s štirinajstimi leti zaključiti. To smatram za potrebno, ne oziraje se na to, da se nadarjenost otroka često pokaže šele pozneje. Res nadarjen otrok bo zmogel tudi težave, ki jih prinese s seboj morebitna kasnejša odločitev za študij.
Smatram, da je treba od šestega leta šole naprej ločili med pravimi srednjimi šolami in ostalima dvema letoma splošnih izobraževalnih šol. Nimamo niti dovolj kadrov, niti dovolj sredstev, da bi srednjo šolo približali vsakemu otroku. Mislim, da ni niti potrebno, da imamo po deželi toliko srednjih šol, ki tega imena pravzaprav ne zaslužijo. Srednja šola naj bi dala naraščaj za univerzo in za vse tiste poklice, za katere ne zadošča splošna izobraževalna šola. Praktično sedanji dijak IV. razreda gimnazije ni usposobljen za drugo, kot za nadaljevanje gimnazije, če je primerno priden in nadarjen. Za vsak drug poklic bi se ga dalo usposobiti mnogo bolje s primerno splošno izobraževalno šolo. Vsakemu otroku pa, ki ima potrebne umske pogoje, mora biti dana možnost priti na gimnazi. jo. Zato bi bili potrebni res dobri internati in seveda štipendiranje.
Občine, oziroma okraji, ki bi morali vzdrževati lastne srednje šole, naj bi bili dolžni štipendirati nadarjene otroke svojega okoliša, saj bi s tem prištedili stroške vzdrževanja lastnih
srednjih šol. Pogoj za štipendijo pa naj bi bil dober uspeh v šoli, s čimer bi se stimuliralo marljivo učenje. Mislim, da bi se na ta način vsaj za prehodni čas še najlaže uredilo vprašanje priprave naraščaja za univerzo, na kateri je slišati stalne pritožbe o pomanjkljiv:	pred-
izobrazbe naših študentov.
Ravnatelj Kmetijske šole na Grmu odgovarja
V	našo kmetijsko šolo sprejemamo kmečke fante, ki so pred 3 ali 4 leti končali podeželske osnovne šole. Naš namen je vpeljati jih v praktično znanje iz kmetijstva, ki se seveda opira na predhodno splošno izobrazbo osnovnih šol. Vendar imamo z njimi težave pri izpeljavi našega učnega načrta. Opažamo namreč, da so snov osnovnih šol že popolnoma pozabili. Ne obvladajo več seštevanja in pri branju zlogujejo. Kaj je temu vzrok? Na to vprašanje pripominjamo sledeče:
1.	Smatramo, da so temu krive deloma tudi pomanjkljivosti vsebine pouka splošne izobrazbe in sicer v tem, ker je premalo življenska in praktična.
Tako opažamo pri računstvu, da gojenci ne znajo niti najosnovnejših uporabnih nalog, ki jih res rabijo v vsakdanjem življenju na kmetih (Izračunavanje površine zemlje, računati potrebo semena, gnojil itd.) Ker so se učili samo gole račun. :e operacije brez tistih uporabnih nalog, ki jih srečujejo na vasi, torej v praksi, so seveda že po dveh letih popolnoma oddaljeni od te snovi.
Pri pouku slovenskega jezika, ne znajo pripovedovati niti najosnovnejših beril. Manjka jim besednega zaklada. Pomanjkanje besednega zaklada opažamo tudi pri strokovnih predmetih.
Vzrok neznanja je. vsekakor v nekaterih predelih (Suha krajina, Podgorje) tudi nizek živ-ljenski standard prebivalstva, kjer nimajo otroci šolskih potrebščin in obleke, da bi posebno pozimi redno obiskovali šo-
lo.	Deloma je krivo tudi nezanimanje staršev, ker ponekod smatrajo že pri otroku fizična dela važnejša od učenja, tako da otroci nimajo časa za učenje (pastirji).
2.	Splošno izobraževalne šole bi morale učence tildi usposabljati za življenje. Več znanja za vsakdanje življenje bi se moralo odražati v vseh predmetih. Razen tega je potrebno v predmetnik vnesti še izključno praktične predmete.
V	gimnazijah bi morali poučevati stenografijo, ročna dela in tak tuj jezik, ki ima res praktično vrednost.
Za učiteljišča je potrebno kmetijstvo, ročna dela, (moška in ženska). Pri petju je potreben pouk violine.
Osnovne šole naj bi vpeljale kot nove predmete kmetijstvo, ročna dela, kolektivno higieno, moralno vzgojo z naukom o lepem vedenju.
Mislimo, da bi s temi predmeti dobili učenci več znanja za življenje. — V torek nadaljujemo z odgovori.
ljudem. Kaka okužba! In kakor da zdaj prvič v Beogradu gojim svinje!«
Mladenič, ki je sedel prav na koncu mize in se dušil z zarebrnicami, j'e ves zardel in porinil nos v krožnik. Kum Djoka pa me je dregnil in zašepetal: »Prenehaj, no, s tem razgovorom! Tisti tamle, ki se davi z zarebrnicami, je od sanitarne inšpekcije.«
Okrog desetih zvečer so vsi odšli, pa sva se dvignila končno tudi midva s kumom Djoko, vendar nama je kum Toza zastavil pot.
»Sedita nazaj In pijta vino!« nama je ukazal. »Pravkar sem dal na žar džuibastije od tretje svinje, menda jih ne bom sam pojedel. In ker smo ravno tako lepo ostali sami, bom ob tej priliki še s teboj končal tisti posel, kum Djoka.«
S kumom Djoko sva zrahljala pasova in se lotila džulba-stij, kum Toza pa je pridno točil vino v kozarce. Takrat pa me je začelo skrbeti, kaj bo mislila o meni moja žena, o meni in o tej nočni konferenci, pa me je iz teh misli zdramil glas kuma Toze.
»Ej, kum Djoka, zdaj se ne boš več izvlekel! Ali se boš zdaj oženil, ali ne pojdeš več odtod? Našla se je priložnost, ki je ne boš našel nikoli več. Mlada vdova, lepa, pametna tn svojo hišo ima. A tl, človek, sl knjigovodja, ravno pravšen zanjo!«
Kumu Djoki ta razgovor ni oil neprijeten, morda zato, ker ie b»l opit. Kum Toza pa se je zagnal k vratom in se zadrl v mrak v smeri proti kotlom na dvorišču, v katerih se je slanina še naprej topila.
»Mšladine, semkaj!«
Vstopil je orjak, ves zamaščen, s predpasnikom in prav lako v škornjih. Prava podoba kuma Toze.
»Takoj da mi greš, Miladine, sinko moj, in mi semkaj pripelješ, prineseš ali privlečeš vdovico Jelo! Pohiti!«
Orjak je izginil v mrak, psi so besno zalajali in videl sem, kako si Je takrat kum Djoka obrisal pot s čela. Menda je grešnik uvidel, da tu ni več šale in je postal žalosten.
»Daj no, nikar se ne boj,« sem mu tiho zašepetal, »saj to ni nič, mene poglej, že osemnajst let sem oženjen in sem še vedno živ!«
Ni minilo pol ure ir> Miladin je pripeljal neko lepo. še kar dosti lepo žensko, svojih trideset in nekaj let. Ta kuma Jela je Imela na gornji ustnici umeten madež, bila je nekako skromna in ni takoj navalila na džuibastije. Bila je v črnini.
»Eto, spoznajta se in spora-zumita kakor ljudje,« je dejal kum Toza njej in kumu Djoki. »Ni treba, da se kar naprej gle-
data u. premišljata, ker tisti lz stanovanjskega urada ne sedijo prekrižanih rok.«
Kuma Jela je zavila oči In vzdihnila:
»Greh je, kum Tozo, da govoriš zdaj o ženitvi... moj pogojni Steva... A vendar, kar
■T I mil i —M
praviš, pred temi iz stanovanjskega urada res ni moči živeti. Se davi so bili pri meni in sobe so mi merili.«
»Vidiš,« je dejal kum Toza, »vsedita se lepo drug poleg drugega, pa se pomenita, daleč je še do jutra in takoj ko bc za-svitalo, bo kum Djoka prenesel k tebi svojo kramo, v enem dnevu bomo nabavili dokumente in pojutrišnjem pojdemo k matičarju!«
Jedel sem in p.l in razmišljal o človeški usodi. Revež kum Djoka, sem pomislil. Oseminštirideset let je hrabro branil svoje samstvo, a zdaj ga je, glejte, kum Toza zgrabil za dušo. Vsega, kar je bilo naprej, se le slabo spominjam. Vem, da smo rano zjutraj odšli h kumi Jeli, tamkaj spili kavico in pojedli gibanico, nato smo se spet vrnili h kumu Toži in jedli, jedli in pili, pili. Tudi to še vem, da smo nekega jutra odšli k matičarju in da smo kramo kuma Djoke prenesli h kumi Jeli. In tudi to vem, da sem šele četrtega dne, v petek, prišel k sebi. Takrat sem izvedel, da me žena išče po vsem Beogradu, in postal sem žalosten, zaskrbljen, kum Toza pa mi je postal zoprn. In videl sem tudi, da se je tudi kum Djoka streznil, žalosten in oženjen,, ter sem odšel domov, slabe volje, razmišljajoč o naših narodnih običajih in noseč v časopis zavito ogromno svinjsko glavo, ki mi jo je kum Toza pred odhodom porinil v roke.
Po desetdnevnem bolehanju sem nekega dne srečal kuma Djoko. Sel je pod roko z ženo in me nekako žalostno pogledal, kakor da me smatra krivega za nekaj. ..
Jaz pa se krivega ne čutim. Menda nisem jaz njega vlekel h kumu Toži, temveč od mene?!
'C S. j
ZDRAVSTVENI TEDEN - velika
zdravstvena akcija v Beli krajini
Sodelovalo bo 72 zdravstvenih delavcev
Sneg ¥ ^gornjesavski
dolini
„Kal rine v šolo, sirota, če doma nimalo denarja.
tt
starši večjega prispevka za šolanje resnično ne zmorejo. Kje naj vzame sredstva za šolanje svoje hčerke Božina mati z Mozirskega — Boža prejema 2.500 din štipendije od okraja. — da bo dekle lahko nadaljevalo šolo na tehnični srednji šoli. Njena mati je bila služkinja in živi zdaj pri svojih onemoglih starših, da jima streže. Starčka imata 2.0G0 dinarjev pokojnine in s tem živijo trije ljudje. Na okraju je Boža zaprosila za povišanje štipendije, pa so ji odvrnili, da nimajo sredstev. Ko pa je pripomnila, da sta z materjo v težkem gmotnem položaju, so ji pa še navrgli, da sta tega pač sami krivi. Česa? Morda tega, da je Boža nezakonski otrok? Oče ji le redkokdaj kaj od odrine, čeprav je trden kmet in brez družine. Boža pa zdeluje šolo s prav dobrim uspehom. Talko tudi učiteljiščnica Tončka iz Prezida, ki je med štirimi otroci najstarejša. Njen oče, logar, zasluži 6.700 dinarjev. Dobiva tudi 500 dinarjev otroških doklad. Zaprosila je za štipendijo delniški okraj, pa so jo zavrnili. Za štipendijo je zaprosil goriški okraj tudi Drago iz Ajdovščine, fant brez očeta. Mati sama preživlja sedem otrok in ima na mesec 13.000 din dohodkov z vsemi otroškimi dodatki. Prošnjo je oddal že lani julija, odgovora pa še do danes ni prejel.
Rozika iz Savinjske doline je prav tako oddala doslej že šest ali sedem kolkovanih prošenj za štipendijo, da bi lahko končala svoje šolanje v gostinski šoli.
ter se dvigal z zemlje. Mali »Vnimog«, ki je širil cesto za planiške tekme in prevažal pluge, se včasih kar ni videl iz snežnega oblaka. Vozniki so se vračali zvečer premraženi domov: ’»Takšna zima je pa še v decembru redka.« Toda An-žlov Janez ve povedati,' da je bila podobna zvria tudi leta 1909, ko je sneg padel šele 25-februarja, v marcu mesecu ga je bilo pa toliko, da cel teden vlak ni mogel peljati skozi našo dolino. Tedaj so mobilizirali civilno prebivalstvo in tudi vojaki iz Trbiža so morali pomagati čistiti progo, da se je promet lahko ponovno vzpostavil. »Pole srna se pa še a svetmo Jožefo cepale. — O pr nas se IM zime nkle na menka, Sj sa že stare rekle, da gasposka pa zima na przaneseta«, je zaključil.
Komaj dobre tri tedne je minilo, ko smo še domnevali, da se bomo iz blage jeseni kar tako mimo zime pripeljali v blago spomlad, pa nam jo je marec zagodel:
Danes, 3. mar. ob zori toplomer kaže —13 C. Po cestah škriplje sneg in prijetno zvončkljanje prodira skozi rožaste šipe v hiše. Trda zima! Na obzorju se pa dviga sonce in njegovi žarki objemajo že ob sedmih zjutraj bele vrhove-Kmalu bo vsa dolina v zlatu.-. In sonce bo pokazalo, da nismo več v decembru, temveč v marcu, za katerega pravijo: »Kdor v marco par javi cev let na abledi•«
ER
KRIŽANKI
■1	a	5	A	S	6	7		!	&	9	<0	H	12	13
1<l							BB	15						
16					m	17	18		s	19				
		10		m	21				n		m	03		
Vi	15	m	16	27							08	m	2 9	
So		31	S	31						m	33	3*1	a	
35			36		BB	37			9	39			39	
40					4|1		m	42	43					
44						r	45							
V okviru proslav desetletnice osvoboditve bo v okraju Črnomelj od 14. III. do 20. III. zdravstveni teden. V tem tednu bodo pod okriljem sveta za zdravstvo LRS sodelovale sledeče organizacije in ustanove: Rdeči križ, Centralni higienski zavod, klinične bolnišnice, vojna bolnišnica v Ljubljani in poliklinika MLO.
Potrebe po zdravstveni pomoči Beli krajini ni težko utemeljiti. Znano je, da so na njenem teritoriju stalna endemična žarišča nalezljivih bolezni — predvsem trebušnih. Od leta 1935 so bile večje epidemije ti-fusnih obolenj v sledečih vaseh: Sečje selo, Hrast in obe Lipi pri Vinici, Zilje, Zuniči, a od leta 1941—1943 v vaseh Dolenjci, Fuškovci, Dragoši, Gribije in Tribuče. Posebno težka epidemija je biiia v poslednjih dveh, kjer je zaradi tifuza procentualno umrlo več ljudi kot pa od internacije. Ljudstvo je bilo v borbi proti tem boleznim večinoma prepuščeno samo sebi. Ljudi so cepili v letih 1941—1943 pa še tega ne. Delili so jim »oralno vakcino*, tifus in smrt pa sla grabila dalje. Sele 9. IX. 1943 se je z izgonom okupatorja obrnilo na bolje. Nova, ljudska oblast je iz zaplenjenega materiala stavila na razpolago cepivo, vaščani so organizirali svoje straže in epidemija je bila zatrta. Tudi glede obolenj na tuberkulozi Bela krajina ni med poslednjimi, kar nam dokazuje f iuorografiran j e v letu 1954.
Za analizo vseh teh epidemij niso potrebni posebni strokovnjaki. Vsak popotnik preko Bele krajine vidi po vaseh neurejena gnojišča, vaške luže, kjer se pere perilo, odprte kapnice tik neurejenih gnojišč. Ob vročem poletju si Belokranjec rajši postreže s kupico vina nego s kozarcem osvežujoče vede. Zakaj to? Voda mu je dragocenejša od vina, saj v sušnih letih srečaš po vaseh čudne sprevode: voz s sodom cca 2G0 litrov par volov in dva spremljevalca, ki peljejo vodo iz tri ure oddaljene Kolpe. Seveda so voli zo-
V petek, i. marca je v ljubljanski bolnišnici umrla Ivanka Re-p.čeva, inšpektor za strokovne šole v Ljubljani. Ljubljana je z njo izgubila priznanega javnega in pedagoškega delavca, saj je njeno ime tesno povezano z bojem ljubljanskih aktivistov med narodnoosvobodilno rojno in z napori našega socialnega in pedagoškega ustvarjanja v vseh letih po osvoboditvi.
Ivanka Repičeva izhaja iz profesorske družine. Njen oče je bil profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Po maturi na učiteljišču je nastopila naporno pot slovenske učiteljice, ki je zaradi svojega prepričanja »po službeni potrebi« morata večkrat menjavati svoje službeno mesto. Okupacija jo je zatekla v Litiji, kjer so jo odpustili, ker je bila sovražno razpoložena do okupatorskih oblasti. Pred zasledovanjem se je Gestapu umaknila v Ljubljano, kjer se je že leta 1942. povezala z narodnoosvobodilnim gibanjem. Bila je kurirka, četrtna sekretarka, obveščevalka, okrožni sekretar SNP in član okrožnega odbora OF za mesto Ljubljano. Korist in pomembnost
njenega dela lahko ocenimo tudi po tem, da je okupator razpisal na njeno giavo nagrado 50.000 lir. Kljub temu je vzdržala kot ilegalka v Ljubljani do začetka leta 1945, ko se je morala umakniti na osvobojeno ozemlje. Za svoje de. lo je bila odlikovana s kolajno za hrabrost in z redom zasluge za narod III. stopnje.
Po osvoboditvi je delovala prve tedne v Murski Soboti, nato v Ljubljani pri takratnem ministrstvu za prosveto, kot načelnik socialnega oddelka MLO, poverjenik za prosveto MLO in zadnja leta kot inšpektor za strokovne šole. Dolga leta je bila tudi odbornik ljudskega odbora za mesto Ljubljano.
To je kratek in bežen pregled njene poti, njene rasti in življenjskega udejstvovanja, je pa tud; hkrati bežen prikaz rasti naprednega slovenskega prosvetnega delavca, ki je svoje hotenje in življenje povezal z življenjem in usodo slovenskega delovnega ljudstva. Vrastla je v svoje ljudstvo in postaja njegov aktivni in borbeni tovariš — resnični ljudski vzgojitelj in prosvetitetj borec za pravice delovnega ljudstva. Krat. ko Je bHo njeno življenje, toda tako polno ga je živela, da nam bo ostala v trajnem spominu kot svetel lik borca za napredek. — živela )e in dzla našemu skupnemu živtjer.lu vse. kar lahko skupnost zahteva in pričaknie od človeka. To pa ie nallepše. kar lahko s priznanjem ugotovimo o človeku, ki se poslavlja od nas.
V.	C.
pet žejni, ko pripeljejo vodo domov in jo polovico po nekaj urah sami popijejo. A kako oskrbeti z vodo ostale potrebe gospodinjstva? Ta prevoz se v vsakem belokranjskem hribovskem gospodarstvu ponavlja vsak dan.
V takih hišah prebivajo ljudje
Tudi nepoučenost o raznih nalezljivih boleznih je često vzrok teh bolezni, saj je v Beli krajini vedno primanjkovalo zdravstvenega kadra, ali pa ta kader ni dovolj pedagoško deloval med prebivalci.
Kako je danes z zdravstvenim kadrom? Okraj Črnomelj šteje cca 25.000 prebivalcev, a ima vsega tri zdravnike. To je en zdravnik mora oskrbeti nad
8.000	ljudi. To je skoro trikratno število slovenskega podeželskega povprečja. Glede oddaljenosti so vasi kot n. pr. Gorica in Hrib nad Sinjih vrhom, kjer imajo do zdravnika preko 30 km. Torej zdravnik pri enem obisšku prepotuje nad 80 lan. Jasno je, da pri taki obteženo-sti zdravnikov in takih daljavah le ti oskrbijo komaj najnujnejše bolnike, a kako naj bi se bavili še z zahtevami preventivne medicine.
Vse te probleme je dobro analiziral okrajni ljudski odbor in zaprosil svet za zdravstvo LRS za pomoč. Svet je organiziral v Ljubljani sestanek zastopnikov sodelujočih organizacij in ustanov. Ustanovljen je bil pripravljalni štab in začeli so se zbirati kadri, ki naj bi v zdravstvenem tednu pomagali Bell krajini. Štabu načeljuje dr. Marijan Ahčin, medtem ko so ostali člani zastopniki organizacij in ustanov, ki bo dale na razpolago svoje zdravstvene delavce. Ta štab je povezan s Črnomljem ter je direktor dr. Ahčin imel že dve konferenci na sedežu okraja, medtem ko Okrajni odposlanci enako prihajajo na skupne konference v Ljubljani. Stab je organiziral več ekip, katerih naloge bodo sledeče: 1. sistematično pregledati vse šolske otroke; 2. prirejati zdravstvena predavanja in propagando na vseh šolah, in to za šolske otroke, kakor za odrasle; 3. nuditi brezplačno zdravniško specialistično pomoč vsemu potrebnemu prebivalstvu; 4. sistematično preiskati otroke in žene, vse higienske in prehranbene prilike najbolj zapuščenih vasi, kot so Radoviča nad Metliko, Velka Lahinja pri Črnomlju in Marindol. Ta ekipa nam bo dala najinteresant-nejše podatke in največ študijskega materiala za reševanje zdravstvene problematike v Beli krajini. V teh vaseh bodo tudi organizirane in predane vasem v last in čuvanje zdravstvene knjižnice, katerih se bo lahko prebivalstvo kasneje posluževalo, uporabljali jih pa bodo lahko tudi zdravsitveni aktivisti.
Kako pa je s pripravami v Črnomlju? Pri okraju je organiziran okrajni štab, na sedežu občinskih odborov pa občinski štabi. Naloge le teh so, pripraviti teren za delo 72 zdravstvenih delavcev, ki jih bo poslala Ljubljana. V ta namen so bili sestanki ne samo na okraju, temveč tudi po občinah, med-
IZ RIBNICE
V letošnjem letu se je dejavnost ribniške Protiletalske zaščite zelo razmahnila. Priredili so pet tečajev, k; se jih je udeležilo 150 ljudi. Najlepše uspehe je dosegel sanitetni tečaj, saj je bila povprečna ocena pri izpitih skoraj odlična.
*
Pretekli teden je Imelo svoj ob_ čni zbor društvo Ljudske tehnike v Ribnici, ki se ga je udeležilo mnogo članov in prijateljev te organizacije. Razpravljali so o dosedanjem delu, ki je bilo precej pomanjkljivo, tn se pogovorili o bodočem delu. Poživiti bo treba delo avto-moto sekcije ter foto-amaterskega in padalskega krožka. Sklenili so še, da bodo ustanovili strelsko družino, ker Je zanjo precejšnje zanimanje.
<■
Kulturno - prosvetno društvo v
Sušju pri Ribnici je preteklo ne. del.io f.e drugič uprizorilo Finž-garjevo dramo »Razvalina življenja*. Ogledalo sl jo je precej ljudi.	T.
tem ko delajo šole propagando po svojih okoliših. Za dovoz ljudi na preglede v poliklinike, ki bodo organizirane v Črnomlju in Metliki, je stavil okraj na razpolago svoja motoma prevozna sredstva.
Kakšen odziv pričakujemo od Belokranjcev? Do sedaj so Belokranjci pokazali še vedno ve-
liko zanimanje in discipliniranost prt vseh zdravstvenih akcijah. 2e uvodoma smo povedali, kako so se skoro sami borili z nalezljivimi boleznimi. Med narodnoosvobodilno borbo so odlično sodelovali s preventivnimi ukrepi, ki jih je podvzemala
Zimo — ta letni čas sprejemamo z zelo različnimi občutki. Medtem ko je za mladež to čas razvedrila im veselja, starci le z nejevoljo gledajo, kako »bele muhe« zaplešejo svoj div ji ples.
Mnogi ljudje lepoto zime cenijo le po tem, kakšne slike nudijo v soncu ožarjena zimska jutra, ali pa po tem, kako visoko kaže toplomer, oziroma koliko je še drv v drvarnici, Dru. gi gledajo na zimo zopet iz drugih vidikov. »Ljudje prometa« štejejo denarce, ki so jih prihranili zaradi blage zime. Kmetje višinskih predelov in gozdni vozniki pa čakajo na dober seninec, ko bo mogoče spraviti les in seno v dolino.
Da, sneg ima tudi velik gospodarski pomen. Na tisoče kubičnih metrov lesa je lahko uničenega zaradi blage zime. Milijonsko škodo naredi po-manjiianje snega v naših zimskih »letoviščih«, kjer se v času sezone natakarji sprehajajo po praznih lokalih in morajo hotelske kuharice na brezplačne dopuste.
Razen otrok je lani tja do decembra večina ljudi kar z zadovoljstvom ugotavljajo, da nam je sneg dolgo prizanesel-Toda hotelirji so kaj kmalu pričeli kazati nestrpnost in njim se je iz dneva v dan pridruževalo vedno večje ševilo simpatizerjev snega. Že se je pričel daljšati dan, sončni žarki so pričeli postajati prijetno topli, medem ko so vozniki izgubljali upanje, da bodo les ali seno sipraviU v dolino še v globokem snegu. Ze so se pričeli ženiti mački po senikih in marsikdo je prerokoval, da
Letos so občni zbon Socialistične zveze na Kočevskem bolj pe-' strl, zanimivejši in kvalitetnejši. To je odraz večje zavesti članov, pa tudi večje sposobnosti in odgovornosti vaških in terenskih odborov. Iz razprav je bilo razvidno, da so organizacije bolj delavne po vaseh kakor v mestu samem. Večina organizacij pa je le napravila korak naprej, saj so se znebile starega načina dela in iz strogega ozkega kroga šle bolj v širino.
Na občinskih zborih so polagali obračune za preteklo leto ter analizirali slabosti, napake in dobre strani dela posameznih članov in organizacij. Pokazalo se Je, da so odbori sposobni stopiti pred svoje člane in pedati obračun svojega dela. V poročilih so očrtali politično, kulthrno in gospodarsko življenje. Socialistična zveza je sodelovala z raznimi društvi in tako pridobila k sodelovanju v njih tudi večino mladine. Razpravljali so tudi o delu in vzgoji mladine. Ugotovili so, da se del mladine še vedno vdaja pijančevanju, zato so sklenili, da bodo tej mladini nudili pomoč in jo skušali pritegniti v aktivno delo v društvih.
Organizacije SZDL so posvetile v lanskem letu več pozornosti vzgoji članov tn priredile razna predavanja v okviru Ljudske univerze. Vsa predavanja so bila dobro obiskana, saj so bila tudi pestra in zanimiva. Ta predavanja so ljudem bližja, ker jim koristijo v vsakdanjem delu ln življenju. Predavali so predvsem o zdravstvu, živinoreji, kmetijstvu, komunah ln drugem. Udeležba je bila zlasti v Stari cerkvi in Kočevju večia kakor v prejšnjih letih. Socialistična zveza je sodelovala tudi ob Novoletni jelki pri olglaritvi revnih otrok.
Marsikje so na zborih grajali
oblast, da bi preprečila pegav-ca, garje, kot ostale nalezljive bolezni. Vasi ob Kolpi so same organizirale prehrano medicinske sestre, ki je izvrševala cepljenje leta 1943. S svojim nadvse požrtvovalnim delom in odtrgavanjem od ust so pokazali, koliko imajo tudi £ .lisla za bolnike, ki so bili oskrbova-
ni po partizanskih bolnišnicah ob robeh Bele krajine. Smisel za zdravstvene akcije so pokazali tudi ob priliki obiska ekipe Zavoda za transfuzijo krvi, katera se ni vrnila v Ljubljano brez belokranjske krvi.
Dr. Štefan Sobar
snega letos sploh več ne bo. Celo sadjarji so že izražali skrb, da zgodnja toplota ne bi premotila sadnega drevja.
Nastopile so semestralne po-čitniep. Dijo/."t srednjih šol so
privreli v zgomjesavsko dolino natovorjeni z nahrbtniki in smučkami in na vlakih, delali nemale »skrbi sprevodnikom v njihovem strahu za stekla. Ni bilo majhno razočaranje mladine, ko jih je sredi zime v našem zimskošportnem centru pričel močiti dež. Kar žalostno jih je bilo gledali, ko so hodili od hiše do hiše in iskali cenena prenočišča in hrano.
posameznike, ki kot člani Socialistične zveze ne sodelujejo v nobenih drugih organizacijah. Na Rudniku so javno prebrali tiste, ki nočejo biti člani SZDL, ln tiste, ki govorijo, da od Socialistične zveze ne prejemajo ničesar. Organizacije so se zanimale tudi za komunalne In gospodarske zadeve, predvsem pa za vodovode in elektrifikacijo. Marsikje bi imeli več sestankov, če bi imeli za to ustrezajoče prostore. Ker pa teh ni, imajo sestanke po privatnih hišah, kar jim onemogoča širše politično in kulturno delo. Kaj pomaga govoriti o prosvetni dejavnosti, če pa Jim manjka najosnovnejše — prostori, kjer naj bi se sestajali ln tudi izživljali. Vaška odbora v Stari cerkvi in Dolgi vasi sta se odločila za gradnjo prosvetnih domov. Nekaj denarja imajo že zbranega.
Živahna je bila na zborih tudi razprava o ustanavljanju komun. Kočevje z okolico predstavlja gospodarsko celoto, ki ima lepe možnosti. Zato bo kočevska komuna ena najmočnejših v kočevskem okraju. Obsegala bo sedanje občine Kočevje. Kočevska reka, Mo-zelj ln Osilnica. Imela bo nad 14 tisoč prebivalcev, celoten narodni dohodek pa bo znašal nad 191 milijonov din.	R. 3.
»Zlati oktober« na banjaluškem odru
Banjaluško Narodno gledališče je kot svojo deveto premiero v letošnji sezoni uprizorilo komedijo Mire Miheličeve »Zlati oktober«. Kakor poročajo, so predstave dobro obiskane.
O	položaju, v katerem so se znašli v zadnjem času preneka-teri gojenci ljubljanskih internatov zaradi občutnega zvišanja oskrbnin, ki jih mnogi ne zmorejo plačevati, smo pred nekaj dnjevi že pisali. Zadnje dni pa so se pri nas v uredništvu spet zbrali na razgovorih nekateri srednješolci, ki so zaradi tega povišanja še posebej ogroženi.
Za razliko od prve skupine teh dijakov, ki je bila pri nas pred dnevi, so bili ti drugi, — čeprav nekateri še zelo mladi, — mnogo realnejši in objektiv-nejši pri ocenjevanju položaja, v katerem so se znašli zaradi tega zadnjega ukrepa, s katerim so bide povišane internatske oskrbnine.
Pred seboj smo imeli kakih petnajst mladih obrazov in ko smo poslušali njihove zgodbe — pripovedovali so nam o svojih domačih družinskih razmerah, o težkem socialnem stanju, ki bremeni vsakega izmed njih, o svojih željah prikopati se do solidnega znanja, poklica in kruha, ki bi razbremenil njihove starše skrbi, — smo dobili vtis, da imamo pred seboj resne in prizadete mlade ljudi. Vsi ti so otroci delavcev ali malih kmetov, željni znanja in boljšega kosa kruha, kakor jim ga morejo nuditi njihovi staTŠi.
Nekateri izmed teh dobivajo nekaj štipendije — po 2.000, 2.500 ali celo 3.000 dinarjev. Ta znesek in pa prispevek staršev je doslej zadostoval za kritje internatskih stroškov. Vendar je pri vseh doma še po pet ali celo več nepreskrbljenih otrok in
Toda narava — kakor da se jih je hotela usmiliti. Nekega jutra — že kar v začetku počitnic — je številna srca napolnila radost ob pogledu na deviško belino novega snega. Križem kražem so rezale smuči snežno odejo, a na cestah so se pojavili številni vozniki. Razposajen smeh mlad'n^ se
je mešal z idiličnim zvončkljanjem sani.
Toda veselje je bilo kratkotrajno. Komaj je bil na cestah sneg malo stlačen, že so ponekod cestarji zastrupili dobro voljo voznikov s peskom, ki so jim ga nasuli po cestišču kakor nalašč, da bi jim vzeli še to malo možnosti za prevoz. Nič ni pomagalo dokazovanje, da zaradi tistega enega avtomobila, kateremu se hudo mudi in ki pride morda enkrat v tednu v zgomjesavski kot, ni treba umetno mučiti vprežno živino in kvariti sani neštetim voznikom. Mnogi so v svoji pretirani vestnosti pač mislili, da je črka postave bolj važna od njenega smisla.
Kmalu so se umirili cestarji kakor vozniki. Toplo sonce je zopet zbrisalo z Zemlje belo odejo. Le tu pa tam so še ostale bele lise- V strahu, da ne bo več snega, so ponekod vozniki kar pričeli voziti po strmih poledeneVh gozdnih poteh. V pomanjkanju snega so takšne vožnje lahko zelo nevarne, kakor priča to tudi slučaj, id se je primeril v Srednjem vrhu, kjer je šel voznik s »furo« vred v globino. Na srečo je voznik ostal živ. le konj je poledico plačal z življenjem.
Tedni, ki so sledili, so pokazali, da ima včasih prav tudi filozofija korenškega Pavlihe — Klemuca: »Pačaše v breh. še bij pa z brega!« »Bolje če s mav prepozen kakr pa prezgodaj« Celo letošnja zima je — izgleda — osvojila to načelo. Šele februar nam je prod svojemu koncu postregel z obilnim snegom- Preteklo nedeljo vlak že ni mogel priti v Planico in v ponedeljek so se dolinci pripeljali na delo v industrijski center Jesenice z znatno zamudo. Nato je zavel še mrzel veter ter kakor moka suh sneg je letel z neba, streh
Vodoravno: i. nemški izumitelj prvega vodljivega zrakoplova, ki se po njem tudi imenuje, 8. član znanega predvojnega slovenskega alpinističnega društva, 14. slovenski graditelj smučarskih skakalnic, 15. veličastni slapovi na meji med Kanado in ZDA, 16. vrsta živahne in vesele skladbe. 17. dej voza, 19. nagajivee, nepridiprav, 29 tuj dvoglasnik, 21. malokrv-než, 23. nadleifie žuželke. 24. dva enaka soglasnika, 26. sloveč, na dobrem glasu. 29. kem. znak za lahko kovino. 30. pojav pri gorenju, 32. hiter španski ljudski ples (Ravelova skladba), 33. okrajšana oblika veznika, 35. zvezna država ZDA. 37. osebni zaimek, 38. znamka nemških avtomobilov, 40. jezik domačinov na Filipinih. 42. muza pripovednega pesništva. 44. dragocena, zelo trda kovina. 45. kraj na Primorskem (prej Dörnberg)
Navpično; 1. razoratl, brazde potegniti, 2. Ime grafika Justina,
3.	pritlikava vrsta konja, 4. žensko ličilo. 5. okrajšano moško ime, 6 prislov, ki poziva, omejuje al! poudarja. 7. raziskovalec pravoslavnega nabožnega slikarstva. 8. oblika pom. glagola, 9. nemški Disatelj češkega rodu, na Zahodu zadnje čase zelo znan (1683—1834).
Tudi okrajno gostinsko zbornico je prosila za pomoč, a brez uspeha. Na vse prošnje ni dobila nobenega odgovora, čeprav so bile kolkovane, čeprav za prošnje za štipendije koieki niso potrebni in jih nekateri okraji neupravičeno zahtevajo. Ali se tako postopa s človekom? In Rozika ima doma samo mater, ki se ukvarja z neznatno krpico zemlje, na kateri pridela samo nekaj krompirja in koruze. Samo poldrugo leto šolanja ima še pred seboj. »Mar naj se zdaj vrnem domov, da se mi bodo na vasi smejali premožni vaščani, češ, kaj neki sili, sirota v šole, če nimajo denarja?«
Ivo in Polde iz ptujskega okraja se sama preživljata. Oba sta študenta tehniške srednje šole in zaposlena v inštitutih. Prvi zasluži 6000 din na mesec. Oba pravita, da sta zaprosila za štipendijo zaradi tega, ker pri osemurni zaposlitvi ni mogoče uspešno študirati, oziroma kdaj študirati. Ob desetih zvečer v internatu že ugasnejo luči in se ponoči ni mogoče učiti. • Ob pol petih že vstaja, okrog devetih zvečer se od dela in iz šole vračata v internat. Ne boste rekli, da to nista zrela človeka, ki bi jima štipendija res olajšala študij.
Menda bi bili vsi našteti (mnogih pa nismo našteli) bolj upravičeni dobivati štipendijo kakor pa dijak iz Murske Sobote, ki je padel v osmem razredu gimnazije in je potem presedlal na ljubljansko gimnazijo, da bi morda le zdelal razred in maturiral... Ali pa morda tista hčerka nekega okrajnega prosvetnega referenta, ki je prejemala do nedavnega 4.000 din štipendije, čeprav pride doma na vsakega družinskega člana po 9.000 din mesečnega dohodka. Taki primeri pa nedvomno niso osamljeni in . bi jih gotovo našli še lepo število.
Pri vsem tem pa ne moremo zamolčati pobude deklet iz doma »Anice Černejeve«, ki so menda predlagale, da bi same prevzele čiščenje in pospravljanje internata, če bi bilo na ta način kakor koli mogoče zmanjšati oskrbnino. Bile pa so zavrnjene, češ da je njihov predlog nemogoč in neizvedljiv. Za-kaj? Zdi se nam, da tiči zajec deloma tudi v tem grmu.
Prepričani smo. da ti mladi ljudje zaslužijo pomoč naše družbe, da bodo lahko nadaljevali šolanje in prišli do poklicev, ki jih veselijo. Zato bi bilo prav, če bi okrajni ljudski odbori in vse ustanove, ki štipendirajo ali kakor koli gmotno podpirajo učečo se mladino, ponovno pregledali socialne prilike vseh tistih, ki uživajo njihovo podporo, predvsem pa njihove šolske uspehe, da bo zagotovljena možnost šolanja res potrebni in nadarjeni mladini.	-vš.
Avstrijska proizvodnja premoga v mesecu decembru 1954 je
znašala 586.971 ton, celotna lanskoletna proizvodnja pa je znašala 6,457.213 ton, kar je dvakrat več, kot je znašala predvojna avstrijska proizvodnja. Ta uspeh je bil dosežen predvsem zaradi načrtnih investicij, v avstrijskih rudnikih ža od leta 1946, kakor tudi zaradi mehanizacije in racionalizacije proizvodnje v posameznih rudnikih. Domača proizvodnja premega sedaj krije avstrijske potrebe približno z 90 odstotki.
lfl nekdanji turški veleposestnik, 11. francoski skladatelj (»Sjtnho-nle espagnole«), 12. klimatsko letovišče v Švici, 13. ime za skupni tpk reke Evfrat in Tigris pred izlivom v Perzijski zaliv. 15. regulator v uri, 18. država v Arabiji. 21. češka pritrditntea. 22. berač v Homerjevi Odiseji, tudi kratica mednarodne begunske organizacije, 25. gradbeni delavec, 27. mesto v Južni Italiji (v naslovu remaria Carla Levija). 28. komaj opazna barva, sled, 31. čarovnik, 34. kem. prvina (plin) 36. balesiovno grško podzemlje. 38. ločilni veznik, 39. daljše pesnitve. 41. vzklik, 43. okrajšano ameriško moško im« (Alojz).
REzITEV KRIŽANKE OD 27. n.
Vodoravno: 1. Somalija. 8. vres-je. 13. Epirec. 14. skrito. 16. krkon, 17. zarana. 18. ma. 19. stan. 20. Naneta. 21. Rab. 22 TAM. 23. tarifa, 24 Tajo. 25 Am. 26. raro rt, 27. tapir. 28. pobuda. 29. krnica, 30. trebuh, 31. naenkrat.
Navpično: 1. sekstant. 2 o Trtam, 3. mikam 4 Arom. 5. len. 6. I-(van) Ciankar). 7 asaniran. R. vrata, 9 Rma. 10 eta. 11. so. 12. elaborat. 15. Kreft. 17 zarod. i8. majica. 20. napuh. 21. raoir 23 tabu. 24. tank. 26. Rob. 27. trn. 23. pe. 29. K<arel) Efrben).
v Marindolu, pa tudi še v mar sik at eri drugi belokranjski va»l
SZDL na Kočevskem
Motiv iz Podkorena
w
&
O
J)
Nič novega ne povemo, če Ugotovimo, da je Mladinska knjiga danes morda najuspešnejša slovenska založba v najboljšem »n najbolj kulturnem smislu te besede. Od skromnih začetkov pred desetimi leti in brez opore v kakšni močnejši tradiciji se je razvila v podjetje, ki je med svoje mlade bralce razposlalo že milijone izvodov svojih knjig in periodičnih izdaj in ki svojo dejavnost še velikopotezno razširja. Enako pomembno kot sama množina knjig pa je dejstvo, da so bile te knjige povprek dobro izbrane in lepo opremljene, da so bile nekatere med njimi prave knjižne dragocenosti ter da so še zmeraj — relativno poceni, se pravi dejansko vsakomur dostopne. Z vsem tem je Mladinska knjiga že do danes v spodbudni meri zapolnila ob- . čutno vrzel, ki nam jo je zapustila naša predvojna založniška dejavnost za mladino. Ta je bila resnično borna, zadovoljevala se je večidel s tako imenovanimi priredbami za mladino in še zdaleč ni bila prirejena nekemu širšemu smotru in splošni skrbi za kulturno ter literarno vzgojo otrok in doraščajoče mladine. Prav zato se moramo tem bolj zavedati uspehov, ki jih je dosegla Mladinska knjiga. Kljub znanim oviram in težavam, ki so značilne za današnji položaj slovenske knjige in slovenskega založništva, se je prav v zadnjem času povzpela do sistematičnega dela, ne glede na to, da nam je že prej posredovala prene-kstero pomembno knjigo iz klasične zakladnice svetovne mladinske literature. Njena zasluga je, da danes krepko stopamo v korak z drugimi naprednimi kulturnimi narodi, . prav tako pa je njena iznajdljivost in podjetnost jamstvo, da bomo dobro rešili tudi še vse naloge, ki nas čakajo na tem važnem področju. Spričo vsega tega menimo, da ne bo nezanimivo, če si nekoliko podrobneje ogledamo letošnji program Mladinske knjige, ki je bil določen prav te dni in ki pomeni še znatno razširitev ter obogatitev v primeri s prejšnjimi leti.
Preden pa navedemo konkretne podatke, je prav, da se še ozremo na nekatera dejstva in izkušnje iz lanskega leta, ki so narekovale in omogočile letošnjo usmeritev. Zaradi tega smo zaprosili za nekatera pojasnila in direktor založbe tovarišica Zorka Peršičeva nam je rade volje postregla z njimi.
Pravzaprav je težko dajati pregled in obračun lanskega koledarskega leta, saj je Mladinska knjiga po dobršnem delu svoje dejavnosti vezana na šolo in šolsko leto. Vendarle pa govore nekatera dejstva sama zase. V letu 1954 je založba izdala 33 slikanic, knjig in priročnikov v skupni nakladi 239 tisoč 362 izvodov. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo to po količini najslabše Isto, cdkar založba deluje. Brez dvoma so bile tega krive predvsem objektivne okoliščine, ki hrome vso našo založniško dejavnost, nekaj neuspehov ali zamujenih priložnosti pa gre morda tudi na račun uredništva, ki je bilo tu in tam premalo elastično. Pribiti pa je treba, da je znalo uredništvo Mladinske knjige upoštevati tako dobre kot slabe izkušnje in jih s pridom uporabiti pri svojem le-
Ma| pripravila Mladinska kniiga
tošnjem naČTtu. O tem pravi tovarišica Zorka Peršičeva nekako takole:
—	Naše osnovno vodilo je naslednje: dati naši mladini resnično umetniško visoko vredna dela domače in tuje književnosti, opremljena z enakovrednimi domačimi ali tujimi ilustracijami, v okusni opremi in po dostopni ceni. Poudarjam, naš kriterij je literarna, umetniška vrednost, v nasprotju z zgolj »vzgojno« vrednostjo, ki mlade bralce po pravici odbija. Naj n* štrli iz mladinske knjige vsiljivi »digitus pedagogicus«! Da pa dosežemo to raven, je nujno potrebno, da čim bolj razširimo krog svojih sodelavcev, pri čemer so všteti pisatelji, slikarji in znanstveniki. Iz istega razloga smo na široko odprli vrata domačim avtorjem, čeprav je med njimi precej takih, ki prvič preizkušajo svoje pero. Njihova dela tiskamo, če le ustrezajo osnovnim umetniškim in vzgojnim zahtevam, s tem pa hočemo spodbuditi nje in druge za nadaljnje delo.
—	Da se prav razumemo glede vzgojnega momenta v literaturi, ki jo izdajamo, naj poudarim tole: naše sodelovanje, zlasti s pedagogi praktiki, je čedalje tesnejše. Kajti naš program mora biti vsaj v nekem svojem delu čim bolj v skladu z učnimi načrti. Letos nameravamo začeti sistematično izdajati šolsko knjižnico, to je knjige za predpisano šolsko branje. Trudimo se, da bi bile te knjige prikupne in poceni. S ix>seb-nšmi izdajami bi zlasti radi spodbudili mladino iz višjih gimnazijskih razredov, ki mnogo manj bere, kot pa njihovi mlajši vrstniki. V zvezi s tem je zanimivo, da gredo razmeroma najslabše v promet naše poljudno-znanstvene knjige, čeprav so marsikdaj koristnejše in dragocenejše kot učne knjige, ne glede na to, da slednjih primanjkuje. To priča o tem, da smo še premalo povezani s šolo, pa tudi o tem, da imajo same šole in vzgojitelji vse premalo sredstev za svoje knjižnice.
Kar se tiče sodobnih tujih del, je naš program vsekakor šibek. Vzrok za to pa je vsekakor pomanjkanje deviz za plačevanje avtorskih pravic. Zaenkrat v tem pogledu še ni videti izboljšanj a.
—	Naš ekonomski položaj nikakor ni preprost in lahek. Zavedati se je treba, da je velika večina naših knjig zaradi bogate likovne'"opreme zelo dragih. Če pa jih hočemo kljub temu izdajati v visokih nakladah in po dostojnih cenah, jih moramo nujno prodajati pod izgubo. Naš letošnji program bo terjal 15 do 16 milijonov subvencij. K temu moramo prišteti še naše tri liste, »Cicibana«, ki izhaja v
56.000	izvodih, »Pionirski list«, ki izhaja v 54.000 izvodih, ter »Pionirja«, ki izhaja v 25.000 izvodih, in ki potrebujejo skupaj okrog 12 milijonov subvencije. Te številke nazorno govore o naporih, ki so potrebni za realizacijo naših načrtov. Premagujemo pa jih po zaslugi dobre organizacije našega prodajnega oddelka in akviziterske mreže po šolah Jer po zaslugi naše splošne komercialne dejavnosti.
—	Med najvažnejše lanske uspehe moramo prišteti uveljav-
ljenje zbirk »Čebelice« in »Sinjega galeba«. Obe izhajata v nakladi nad 10.000 izvodov in po izredno nizki ceni 50 oziroma 90 dinarjev. Knjige in slikanice teh zbirk so se zelo priljubile, saj so večinoma razprodane že v nekaj mesecih. Uspeh je tem pomembnejši^ ker je to prvi poizkus te vrste periodičnih izdaj v Jugoslaviji. S slikanicami »Čebelice« smo prodrli tudi že na jugoslovanski trg. Na podlagi izkušenj s tema zbirkama je uredništvo nadaljevalo z razvrstitvijo svojega programa v podobne skupine. Tako so nastale zbirke pravljic, potopisov in poljudno znanstvenih knjig. Ze dosedanji rezultati nas tudi tukaj le potrjujejo v naši zamisli.
—	Med posebnostmi letošnje-
ga programa bi omenila zlasti kratko zgodovino slovenskega slikarstva z barvnimi reprodukcijami in prvi del enciklopedije, leksikalnega priročnika za mladino. Podobne izdaje imajo drugod že tradicijo in ni treba posebej poudarjati njihove koristnosti.	;
—	Med knjigami, ki jih nameravamo letos izdati, je razmeroma dosti ponatisov, predvsem klasičnih del slovenske literature. To ni morda izraz zadrege, pač pa želje, da bi zadostili potrebam šol. in splošnega knjižnega trga, kjer teh del že dolgo primanjkuje. V tem kakor -v vsem se trudimo, da bi bili v čim tesnejših stikih s knjižnimi odjemalci in da bi čim bolje ustregli njihovim željam.
V gornjem smo skušali povzeti poglavitne misli iz izvajanj tovarišice Zorke Peršičeve, zdaj pa preglejmo še najvažnejše naslove iz letošnjega programa Mladinske knjige. V celoti pripravlja založba okrog 70 del. Če odštejemo sedem publikacij, ki so že na trgu (Gustava Krkleca »Zvonček na repu«, madžarska pravljica »Zajčkov zvonček«, ja-
ponska pravljica »Mareličin sin« Jurčičev »Domen«, oba dela Ste-vensonove »Črne puščice« in Boža Škerla »Nevšečno sorodstvo«), se nam zdi vredno opozoriti zlasti na naslednje.
V »Cicibanovi knjižnici« bo izšlo v celoti 12 del, od tega kar osem izvirnih slovenskih, dva prevoda iz hrvaščine in dva iz svetovne književnosti. Morda bosta med njimi najbolj zanimali »Pojte, pojte, drobne ptice«, izbor narodnih in umetnih otroških pesmi, ter ponatis prvotne izdaje Zupančičevega »Cicibana«.
»Čebelica« bo prinesla našim najmlajšim spet sedem slikanic. Zgoraj smo omenili prvi dve, pa naj naštejemo še ostalih pet. To so Antona Polenca »Kako je nastala zemlja«, Vide Brestove »Ptice in grm«, češka pravljica »Lonček, kuhaj!«, Ele Peroci »Moj dežnik je moj balon« in »Mali eskimo«.
Dvanajst knjig bo obsegala »Knjižnica za šolarje«. Tu bi posebej omenili Mateja Bora sodobne basni »Sračje sodišče ali je, kar je«, šesto in sedmo knjigo iz cikla Bevkove mladinske proze, izbor najlepših pesmi srbske pesnice Desanke Maksi-
Dunojski Bufgteather gostuje v Ljubljani
14.	in 15. marca gostuje v Ljubljani dunajski Burgtea-ther. Uprizorili bodo Goetheja »Ifigenijo na Tavridi« in Schnitzlerja »Ljubimkanje« (Liebelei). V skupini so vidni igralci in igralke tega centralnega avstrijskega gledališča In sicer: Susi Nicoletti, Inge Kon. radi, Hans Moser, Albin Skoda, Aleksander Trojan, Fred Liewehr in Robert Lindner• O gostovanju, ki Ho v Operi, bomo še poročali.
Z razstave v Jakopičevem paviljonu: Boris Kobe, »Spomin na Mostar«
movič »Pomladna pesem« in znamenitega Zimmermannov ega »Barona Münchausna« z nič manj slavnimi ilustracijami G. Doreeja.
Zbirki »Mladi oder« in »Lutkovni oder« bosta zastopani vsaka s po enim zvezkom.
Tudi vneti bralci »Sinjega galeba« bodo brez dvoma prišli na svoj račun. Trije zvezki so že izšli, sledijo pa še Ludvika Stariča »Leteči Kranjec«, lastni življenjepis slovitega slovenskega dirkača z motorjem, Franceta Bevka »Knjiga o Titu«, Toneta Seliškarja mladinski roman »Moštvo brez ladje«, Eri-cha Kästnarja »Pikica in Tonček« in končno Cooprev »Poslednji Mohikanec«, ki je navduševal že nekaj generacij pred nami.
Pravljic bo izšlo šest knjig, iz zakladnice raznih narodov in od dveh pomembnih avtorjev te zvrsti, Wolfa in Haufa.
Knjig za doraščajočo mladino in za šolsko branje bo trinajst. Mimo ponatisov klasičnih slovenskih del sodijo sem Miška Kranjca druga knjiga »Rad sem jih imel«, Vladimirja Kavčiča »Vaška komanda«, Dickensova »Mračna hiša«, Richarda Wrigh-ta »Otroci strica Toma«, Daude-tov »Tartarih iz Tarascona« in Zeroms-kega »Zvesta reka«.
Potopisov in poljudno znanstvenih knjig bo po šest. Opozarjamo zlasti na naslednje: Antona Polenca »Nastanek in razvoj življenja«, Miroslava Ze-ija »Morski svet«, Janeza Matjašiča »Iz življenja najmanjših«, Karla Koblerja »Od brvi do orjakov« in M. Adlešiča »V svetu svetlobe in barv«.
Ob koncu naj še enkrat navedemo besede tovarišice Zorke Peršičeve: — Kar smo storili doslej, je plod nemajhnega truda. Zavedamo pa se, da je veliko delo šele pred nami, če hočemo doseči svoje smotre. — Kolektiv, ki tako gleda na svoje uspehe in na svoje naloge, vsekakor zasluži vse priznanje in najboljše želje za njegovo nadaljnje delo!
Izšla je nova 76. številka »Naših razgledov«
štirinajstdnevnika za politično gospodarska in kulturna vprašanja
Iz vsebine:
V četrto leto (uvodnik uredništva na pragu četrtega letnika).
Ob jubileju Naših razgledov: Dolfe Vogelnik, France Mihelič, France Bevk. Svetozar Ilešič, Miroslav Ravbar.
Zun a n jepo Li tiču i spregled:
Ljubo Bavcon: Gospodarske težave in politika v Sovjefcsfki zvezi. Ekonomska znanost in dejanje (recenzija).
Dr Franček Kos: Pismo iz Centralne Amerike.
Tone Klemenčič: alj je ekonomski inštitut vLR Sloveniji potreben?
D. K.: Prvo slovensBd socialistični listi (polemika).
Thomas Mann: Buddenbrobkovi Oeiooslovni podlistek).
Franjo Baš: Po vrnitvi iz nordijskih Benetk (kulturni potopis).
Vita Klabus: Zgodovinski roman in umetniška Ideja (polemika).
Franc Zadravec: Osem italijanskih novel (recenzija).
Branko Rudolf: tgnazio SiTone: Prgišče robidnic (recenzija).
S.	KI.: Petdeset mojstrskih novel (nekaj o ameriških antologijah).
3>ve likovni pismi iz Zagreba.
Nova smer sovjetskega filma.
Poleg tega gradiva prinašajo »Naši razgledi« še več drugih zanimivih člankov, glos, kulturne vesti ter izpisek iz jugoslovanske bibliografije.
Na »Naše razglede« se lahko naročite v upravi lista Cankarjeva 5-m., tel. 20-508, 22-274. Mesečna naročnina znaša 50 din, polletna 300din in celoletna 600 din.
Z razstave v Jakopičevem paviljonu: Stojan Batič, »Balet«
„UPOR NA LADJI CAINE“
»Zgodba se začenja z Willie jem Keitiiom, ker so se vsi dogodki zavrteli okoli njegove oseunosti, kakor se težka 'vrata jeklene shrambe vrtijo na majhnem nosilnem dragulju.« S temi besedami označuje v uvodu pisatelj Hermann Wouk zaplet zgodbe in junaka svojega romana »Upor na ladji Caine«. Ničesar nenavadnega ni v značaju tega mladega praporščaka, ki zapusti mornariško šolo s polno glavo pogumnih načrtov in svetlih ciljev, pa mora v službo na zanikrn ih zastarel minolovec, kakršen spremlja ladje po Tihem oceanu in pravzaprav sploh ne posega v pomorske bitke. Nasprotno, Willie je v vseh ozirih prav povprečen, tako kot je sto in sto drugih mladih Američanov, ki imajo enako brezhibno vzgojo in primemo bogate starše. Ko bi ne bilo vojne, bi njegovo življenje potekalo nemoteno in brez tistih pretresljivih spoznanj, kakršna človeka izpremene ter mu izoblikujejo njegovo moralno podobo. Ko bi te vojne ne bilo, bi Willie Keith nikoli ne postal majhen dragulj, niti bi ne bil človek, ki izpolnjuje svojo življenjsko nalogo in tako ravna skladno s tem, kar misli o sebi.
Hermann Wouk je prav gotovo zelo spreten pisatelj. Okrog praporščaka je zapletel napeto dejanje, podobno grozljivi pustolovski zgodbi. Tako ni le slučaj, da zveni ime ladje Caine enako kot ime svetopisemskega ubijalca. Mornarji vedo, da služijo na kupu zlo-srecnega starega železa. Navsezadnje so tudi temu primerno izbrani: razuzdana sodrga iz vseh vetrov, ki opravlja svoje delo le na pol, ali pa sploh ne. Edinole Thomas Keefer, ladijski oficir, sicer pa romanopisec in blesteč duho .i-tež, je človek v pravem pomenu besede. Kapitan je zloben cinik in neotesanec, katerega očitno nadvse zabava mučenje nadebudnega Willieja. K sreči ga kmalu zamenja kapitan Queeg, vzoren in natančen poveljnik, kot si ga je le mogoče želeti.
Takšna podoba življenja na ladji in njene posadke je predstava,
Res je težava, če si prvič v Parizu. Videti, slišati, doživeti (in še kaj narediti). Preveč je vsega, preveč! Za spremembo se zaustavljam in vstopam v knjigarne, da se naužijem še malo literature (samo slikarstvo bi preveč izmučilo oči, misel, in tudi kritični čut popusti). Segam na police in sem za trenutek lastnik knjige. Površno listam in skušam kolikor toliko ujeti iz knjig, ki ne bodo mogle postati moje. Zbogom, nekdaj tako poceni francoska knjiga! Pri bukini-stih in antikvarjih je malo bolje. »C’est farouche! — to je divje!« mi reče tudi sam knjigarnar, ko ogledujem monografijo slikarja^ Plansona in »Dictionnere de la peinture moderne«. Zadnje čase je menda moda propagiranja mladih pisateljic. Poleg Sa-ganove še Watteaujeva. V izložbenem oknu je njena zelo dekoltirana fotografija: mlado, lepo dekle. Malo dalje, poleg njenega romana, je tudi njena oljnata slika s pojasnilom, da ni samo nadarjena pisateljica, ampak tudi dobra slikarka.
Prebiram »France - soir«, »Arts, »Semaine de Paris«. Ostale umetnostne publikacije, kot na primer »Verve« (zanos), pa po knjigarnah. V »Verveu« so reproducirane risbe iz najnovejšega Picassojevega ciklusa. Tema risb: umetnik in
ParišUe skice
IZ SLIKARJEVE BELEŽNICE
želje po teh »dictractions« »Mladi« in »stari«, poetični, razvedrilih, ki jih obiskujejo epični in fantastični realisti, pravzaprav samo turisti. Pravi surrealisti, kubisti, primitivci, Francozi obojega spola so tu- naivci in abstraktni tvorijo s kaj samo »poslovno«.	svojimi 150 deli harmonično
se dopolnjujoč mozaik »pa-Bolje je opazovati zanimive riške šole«. To ni slogaštvo pariške stavbe. Niso velike, po bojazen — vse te smeri, njegova okolica: atelje, raz- »Marigny« in »Commedie«. o ostalih pariških gledališčih navadi štiri do šestnadstropne, vsak posameznik nekako išče položenja in poze umetnika in Kot slikarja me zanimajo je bilo dosti pisano že tudi zunaj, večkrat pa tudi znotraj, trdnih tal pod nogami za nov njegovih modelov. Občutene predvsem scene, maske in ko- pri nas. Najbolj me je pre- zelo oguljene. S svojimi toplo Sunefc naprej, opirajoč se pri in sproščene »realistične« po- stumi. V »Marignyju« so vsa- vzela velika in razkošna see- in hladno sivkastimi toni tvo- tem na francosko umetnostno teze s tušem.	ko sredo zvečer predavanja s nerija, kakor tudi kostumi in rijo hišni bloki skladno celoto jzročilo. Če bi ne bilo vojne,
Publikacija »Semaine de Pa- skiopličnimi slikami, filmi in maske nastopajočih baletov z ostalim okoljem, nebom, mogoče ta razvoj ne bi bil ris« obvešča o vseh kulturnih diskusijami pod vodstvom in pevcev v Rameaujevi operi zemljo in Seino. Hvaležni mo- tako krčevit, kot je, temveč prireditvah mesta in v teku veščih umetnostnih historikov, — baletu »Les Indes Galants«. tivi za slikarje mestnih pre- f,0jj organski, bolj smiseln in enega tedna. Da si ne bi kdaj iz cikla »La peinture moder- S sedeža, precej blizu stropa, delov. »Pazite, da ne naredite pregleden, kot je sedaj. Sicer kaj očital, želim spoznati ne- ne«, od Maneta do BuffeUi. sem uspešno opazoval kulisni Londona,« me je hudomušno pa so ti ’problemi vedno običaj značilnih gledališč. Odlo- O Popularnem teatru, o sku- mehanizem obširnega odra. ošvrknil pariški slikar. »Ta stajali v umetnostnem raz-čim■ se za »Grande Opera«, pini Barrault-Viiar, kakor tudi Bogate, oblikovno in barvno sivina je nekaj drugega.« Mno- voju
sveže, originalne zamisli sli- gi tukajšnji slikarji pa prav karjev-sceneristov so me očarale. Saj ni čuda — cel štab sposobnih in nadarjenih pariških umetnikov je delal za to baletno opero v slikah.
Carzou, Chapelain - Midy in

zaradi te »pasje sivine«, kot pravijo, beže na deželo, če so ljubitelji pestrih in odprtih barvnih lestvic.
Pariška »pravljica« se bliža koncu. Teko zadnji dnevi. Še nekaj poslovilnih artističnih in gujočl armacEi in nienih slabostih. turističnih romanj po Parizu: ^ Oeorav ie v tej satiri več hudo-

v S V
O »vrhunski« umetnosti bi ostali slikarji so želi upravi- želel povedati zaenkrat samo ceno priznanje. Carzou sam nekaj osebnih opažanj, pa je izjavil, da je.bilo za to Na veliki razstavi »Surinde-opero res mnogo garanja. pendants«	(»Nadneodvisnih«)
*	složno razstavljajo vsi izmi,
Za music-halle, kabarete in	vse struje, od najbolj trdo-
nočne klube nisem imel de-	živega realizma do izključujo-
narja, pa tudi časa ne. Sicer	čega abstraktizma. Ravno tako
pa je to bolj za brezposelne	na drugi veliki razstavi na
turiste, tiste, ki se dolgočasijo	Wilsonovi aveniji »Petnajstih	dajalka na	Garde	de VEst.
in ki imajo kaj pod palcem,	skupin« (Quinze groupes) raz-	Spomnim se	besed	prezgodaj
Bil sem tudi preveč zbit od	stavljajo vse smeri. Kaže, da	umrlega slikarja Bore	Bcru-
celodnevnega pohajkovanja, da	se končno le hrani ena smer	ha:	»Vsak	slikar	bi	moral
bi še čutil potrebo po pari-	od druge... Ali tretja razsta-	vsake dve leti skočiti	v Paškem »spleenu«. Življenje krog	va: »Ecole de Paris« v gale-	riz...«
tebe je povsod tako bujno, pe- riji Charpentier, ki je ob tej Adieu! Auvoir! stro, da nisem imel nobene priliki izdala, tudi katalog	Vlado Lamut
Nötre Dame, Halles, pokopališča, muzeji — Rodinov, Delacroixov itd., Še enkrat Louvre, posebno tiste male holandske dvorane, in Muzej modeme umetnosti. Tik pred odhodom potrošim še zadnje franke, a mi jih ostane v roki še nekaj. »Pour souvenir — za spomin«, se smehlja pro-
kakršno ima v svoji glavi mladi praporščak. Prav to pa je Hermann Wouk prav nenavadno spretno uporabil kot izhodišče njegovega doživljanja in obenem doživljanja bralcev, ki tej iluziji ne verjamejo nič manj zavzeto in z nič manjšim prepričanjem. Dogajanje, ki sledi tem prvim vtisom, pa je z njimi v popolnem nasprotju, kar že samo po sebi učinkuje napeto in zanimivo. Tako kot Willie iz trenutka v trenutek doživlja zmoto svojih predstav, spoznava bralec od strani do strani, da se je motil. Ljudje in dejanja kar neverjetno izpremene svojo podobo:	novi kapitan se
nam pokaže kot nesposoben, strahopeten paranoik; duhoviti Thomas Keefer, pobudnik zarote, ni nič manjši bojazljivec in se vedno o pravem času previdno umakne; moštvo je prijetna drhal, sestavljena iz dobrih dečkov, ki imajo pač vse dobre in slabe Človeške lastnosti; Willie, dobro vzgojeni in tenkovestni praporščak pa ni nič drugega kot povsem navaden zelenec.
Tako resnico o ladji Caine pa ne doživlja samo bralec. S tenkočutnim poznavanjem človeških značajev izpreminja avtor tudi svoje junake in v skrajnostih, katere prinašajo vojni dogodki, morajo ti spoznati vso resnico o sebi, vsi razen duševno bolnega Queega, ki bi tega ne mogel prenesti, saj prav laž ohranja njegovo samozavest. Duhoviti Keefer, ki je nadvse zaverovan vase, skoči z ladje v trenutku, ko je ta v največji nevarnosti in se tako zave, da v bistvu ni nič boljši od Queega. Nadebudni Willie pa. ki se je vso vojno izogibal svojemu dekletu, da se ne bi »ujel«, doživi še zadnjo preobrazbo v nesreči, katera ladjo Caine doleti, ko trešči nanjo kamikaze, pilot - samomorilec. Ko se na koncu vrne domov. je že davno odrasel materini vzgoji in svojim sanjam o poklicu pianista v nočnem lokalu. Dozorel je za življenje, za resen poklic in za svoje dekle, ki ga je bila že zavrnila, a jo zdaj brez^ predsodkov in z možato odločnostjo sklene ponovno navezati nase, kljub temu, da ne ve, če bo srečen z njo; še več, niti tega ne ve, če ga bo sploh še hotela za moža, tc-da drugače ravnati ne more. In prav v tem je njegova polna življenjska zrelost.
Vsa ta moralna spoznanja junakov, ki tvorijo idejni temelj romana, v bistvu niso »majhne stvari«. V okviru dogodkov jim je pisatelj dal nazorno podobo, ki vsebuje estetske vrednote resnično dobre pripovedi. Res, m; vse samo dobro. Oseba pisatelja Thomasa Keeferja je kljub jasnim potezam včasih neprijetna. Morda prav zaradi poklica, ki ga ima, ne učinkuje nič bolje kot pogovor o gledališču na odrskih deskah. In če je tajfun na Tihem oceanu !e površno naznačen, je dogodek s pilotom samomorilcem otipljivo in resnično epsko, skratka odlično popisan.
Stil Woukovega pisanja je morda preveč stvaren, da bi mogla iz njega dihati močna, individualna »atmosfera« velikega teksta. Svežino in prikupnost mu daje predvsem sproščena lahkotnost in igriva duhovitost posameznih prizorov, ki so pisani kot satira o zna-
Ceprav je v tej satiri več hudomušnosti kot pa resnične kritike, nam roman prav na ta način posreduje podobo ameriške vojske.
Knjigo, ki je resnično zammivo» dobro in napeto napisana, je izdala Cankarjeva založba. Lepo jo je prevedel Janez Gradišnik. M. P*
ARTHUR MILLER je pred nekaj dnevi doživel v Parizu, v gledališču Sarah Bernahrd, naravnost nezaslišan uspeh s svojo komedijo »Le straghe di Salem«. V glavnih vlogah sta nastopila Simone Signoret in Yves Montand.
EDUARDO DE FILIPPO je napisal novo gledališko delo za svoj neapeljski oder. Naslov: Moja družina. V njem obravnava nasprotja m soglasja med neapeljskimi proletarci in tak o imenovan nimi »boljšimi« družinami. Tgrejß zopet samo variacij a-na isto* tenak*
SfiLADIN V LOVU NA MUHO
gami i
KOLEDAR
Nedelja, 6. rnarca: Danica.
*
Danes se spominjamo rojstva slovenskega pisatelja, pesnika, esteta in kritika Josipa Stritarja. Hodil se je na današnji dan leta iriJS v Podsmreki pri Velikih Laščah. Njegovo ume je zvezano z razvojem r*r«še književnosti od leta 1866, ko je nastopil s svojim znamenit-m esejem o Prešernu v »Klasju , pa do srede osemdesetih lci pieteiclega stoletja. Stritar je bil skopaj dve desetletji usmerjevalec slovenske poezije, njen mentor in vzgojitelj. Svoje nazore o besedni umetnosti je izpovedal v vrsti Literarnih sestavkov. S svojim listom »Zvon« je posebno v začetku močno vplival na dvig iicšega slovstvenega okusa. Mnogo njegovih pesmi :n pripovednih del, kot »Svetinova Metka«, »Zorin«, »Gospod Mi.odolski« in še druga močno bolehajo na preočitnem Bveiobolju in raznih tujih vzorih, »Dunajski soneti«, »Prešernova pkena iz Elizija« in še nekatera kiajša dela pa dokazujejo Stritarjevo pesniško nadarjenost in moč. *
Danes je tudi obletnica rojstva
angleške lirske pesnice Elisabeth Browning. Rodila se je 6. marca 18CIzmed pesniških zbirk ji je pr-nesla slavo knj;ga »Poems« iz leia 1844, še večji uspeh pa je doživela s »Poit ug iški mi soneti«, ki sodijo med najboljšo ljubezensko poezijo v angleški književnosti. Prevedeni so tudi v slovenščino.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva c. 20. tel. 23-081: sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 3. zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
Celje: dr. Maks Bitenc, Cankarjeva ul. li — od sobote od 13. do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
*
Včeraj sta se poročila Marijan Stanovnik in Remica Na-drah. Mnogö sreče na njuni skupni življenjski poti jima želita kolektiva Tiskarne »Slovenskega poročevalca« in Narodne banke.
Združenje rezervnih oficirjev
Ljubljana, sekcija veze, obvešča vse rez. ofic. veze, da bo dne 7.
III.	1955 ob 17. uri v domu JLA naslednje predavanje po programu za vse rez. ofic. veze iz vseh pododborov skupaj.
Združenje rezervnih Oficirjev
Ljubljana, artilerijska sekcija, ob v ca vse artil. rez. ofic. da bo c .	7. m. 1955 ob 17. uri v Eko-
I: f ski srednji šoli naslednje pre-c ; nje po programu za vse arti-iiške rezervne oficirje.
Srpsko lekarsko društvo obvešča predplačnike, da bo Dijagnostičko t rrpeutSiii lekarski priručnik iz ter. rečnih razlogov nekoliko zamudil in bo izšel iz tiska v drugi polovici rnarca.
Slovensko zdravniško društvo
obvešča vse člane, da bo X. redni občni zbor 12. in 13. UI. 1S55 v dvorani Doma sindikatov, Ljubljana, Miklošičeva 22. V soboto,
12.	m. in nedeljo. 13. III. dopoldan bodo predavanja. V soboto, 32. III. popoldan društveni del zbora. Vabimo člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Za udeležence je odobren 25^-ni popust na železnici. Odbor SZD.
Na besedilo Srečka Kosovela je uglasbil Viktor Mihelčič več. pesmi za meški zbor. Pesmi so melodiozne, srednje težke in jih bodo zboli radi 'peli. Posamezne pesmi dobite v Drž. zal. Slovenije, Ljubljana.
Učitelje z vstopom 1. 1940 na
učiteljišče obveščamo, da proslavimo v soboto, 12. marca ob 7. zvečer v gostilni Fortuna na Vodovodni cest; (Stadion) 10-letnico mature. Vabljeni vsi!
Ljubljanska podružmica Društva pravnikov LRS vabi svoje člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20. uri v prostorih Kluba kulturnih delavcev v Wolfovi ul. št. l-iii z naslednjim dnevnim redom: 1. Referat — Za ali proti delovni pogodbi v gospodarstvu. Referent dr. Lev Svetek.
2.	Razrvrava o Osnutku zakona o doktoratu znanosti. Referent: Univ. prof. dr. Stojan Pretnar.
Tur stični biro je • z odlokom LILO Ljubljana pooblaščen, da oddaja in vodi evidenco nad privatnimi sobami, ki se bodo oddajale v najem domačim in inozemskim gostom - turistom. V poštev -pridejo sobe, katerih last-nil-;: bi jih oddajali za prenočišče za eno noč. Prijavite sobe, zahtevajte informacije v TURISTIČNEM BIROJU, Ljubljana, Miklošičev^ 17. Telefon 30-645.
Ekonomski oddelek Pravno-eko-nomske fakultete v Ljubljani sporoča, da bo sestanek diplomiranih ekonomistov te fakultete dne 8. marca t. 1. ob 19. uri na ekonomski fakulteti v G-i egorčičevi ulici
27,	zaradi določitve urnika postdiplomskoga tečaja.
Turistični biro prosi vse izletnike, ki so se prijavili za obisk velesejma na Dunaju z vlakom, da se oglasijo v biroju od ponedeljka do srede. S seboj prinesite potrdila o vplačilu. Izletniki, ki potujejo z avtobusi niso obvezni priti, kolikor ne želijo kakšnih informacij. Ker so potni listi in programi že gotovi, sp oglasite čim prej v TURISTIČNEM BIROJU, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645.
Turistični biro organizira 23. maja posebni vlak na mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija — Italija v Torino. Med potovanjem ogled Milana in Benetk. Prijave sprejemamo do 14. marca. Zahtevajte informacije v Turističnem biroju, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645
Gostinsko podjetje »Šestica« priredi v sredo, dne 9. 3. t. 1. KULINARIČNO RAZSTAVO domačih in tujih jedil. Razstava bo v salonih podjetja cd 8—18 ure, po za-ključitvi razprodaja razstavljenih jedil. Gospodinje, pridite in oglejte si jo!
Vse prebivalce Ježice, lci so
prejel; pozivnice za fluorografsko slikanje v domu Svobode na Ježici opozarjamo, da se zglase radi slikanja ob istem Času in v istem dnevu, ki je naznačen na pozivnici — v Zadružnem domu v Savljah, in ne v domu na Ježici, kot je to označeno na pozivnici. Sprememba fluorografske baze je nastala zaradi nujnih in nepremostljivih ovir pri električnem toku.
ONPZ pletilcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da se vrši VII. redna letna skupščina v soboto. dne 12. marca ob 16. uri v salonu restavracije »CINKOLE«. Ljubljana, Poljanska cesta 21.
Ljudske odbore, podjetja, zavode, ustanove in posameznike, ki izredno ugodne prilike še niso izkoristili, opozarjamo, dokler je še kaj zaloge, na
KRAJEVNI LEKSIKON LRS
Knjiga obsega nad 1000 strani, Ima nad 250 lepih pokrajinskih slik, 22 celostranskih umetniških fotografij ter 21 zemljevidov okrajev s sedeži občin. V sestavu okrajev Je opisanih nad 8000 zaselkov In naselij po površini, številu in socialni strukturi prebivalstva, nadmorski višini itd. Obsežen je tudi prikaz šolstva, zdravstvenih ustanov, katastrskih občin, železniških postaj, planinskih postojank in pošt za vsako naselje po novejših podatkih. Abecedni seznam daje pregled vseh naselij in zaselkov, vsa snov pa zajema tudi koprski okraj; leksikon bi moral biti v letošnjem jubilejnem letu na vsaki knjižni polici. Cena je glede na velik obseg in bogato vsebino zelo nizka: polplatno 580 din, celoplatno 700 din. Dobi se pri Uradnem listu LRS, Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni predal 336 (ček. račun NB 601-2-157) in po knjigarnah. Uprava »Uradnega lista LRS«.
Upravni odbor Tovarne okovja in pločevinastih izdelkov Limbuš-Bistrica pri Mariboru
obvešča
vse organizacije, urade in ustanove, da ne sprejema, oziroma da ne more obravnavati prošenj za podpore in raznih drugih finančnih ali materialnih prispevkov.
Upravni odbor na pismene vloge ne bo odgovarjal. — Upravni odbor.
Društvo za varilno tehniko LRS
razpisuje za I. polletje 1955 naslednje varilske tečaje v svojih društvenih šolah:
V	Ljubljani: 1. E-31 od 9. 8. do
6.	4. osnovni tečaj za obločno varjenje. 2. A-17 od 6. 4. do 27. 4. osnovni tečaj za plamensko varjenje. 3. E-33 od 13. 4. do 11. 5. osnovni tečaj za obločno varjenje.
4.	S-ll od 4. 5. do 18. 5. specialni tečaj za aluminij (12 dni plamensko, 2 dni obločno). 5. S-14 od 1.
6.	do 15. 6. specialni tečaj za tlačne posode.
V	Mariboru: 1. E-32 od 1. 4. do
28.	4. nadaljevalni tečaj za obločno varj. 2. A-18 od 21. 6. do »2.
7.	osnovni tečaj za plamensko varjenje. 3. S-12 od 4. 5. do 18. 5. specialni tečaj, za plamensko varjenje sive litine. 4. S-13 25. 5. do 10. 6. specialni tečaj za parne kotle (plamensko varjenje).
Prijave in informacije: Društvo za varilno tehnike LRS, Erjavčeva cesta 11, tel. 22-318.
Gospodinje — nekaj novega za Vas! Gosadove »Gobe v prahu« so odličen dodatek pri kuhi
C c imaš »FLEX« doma, odpadejo skrbi, kako boš očistila obleko. FLEX odlično čisti in ne pušča roba okrog madeža.
Gospodinje — v' zimskem času ob pomanjkanju zelenjave uporabljajte pri kuhi Gosadove »Di-šavice za kuho«!
Torek, 8. marca ob 19.30: D. Švara: Prešeren Abonma red C. Sreda, 9. marca ob 19.30: Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francla. Abonma red B.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA,
Gledališka pasaža Nedelja, 6. marca ob 15: Mira Mihelič: Zlati oktober. Izven. Ob 20: Eduardo de Filippo: Fi-lumena Marturano. Izven. Torek, 8. marca ob 20: John van Druten: Grlice glas Red Torek. Vstopnice so v prodaji.
Sreda, 9. marca ob 20: Eduardo De Filippo, Filucnena Marturano. Izven.
Četrtek, io. marca ob 20: John van Druten, Grlice glas. Abonma red TSŠ I.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE — Ljubljana, Mestni dom
Nedelja, 6. marca ob 18: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al pa mlada«, spevoigra. Izven.
Ob 20: Budak_Filipič: »Klobčič«, ljudska veseloigra. Izven. Premiera Dobričaninove veseloigre »Skupno stanovanje« je zaradi bolezni v ansamblu preložena na prihodnji teden. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE, Komenskega ul. 12
Nedelja, 6. marca ob 20. F. Svoboda: »Poslednji mož«.
Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave.
SKUD TINE R02ANC — LJUBLJANA
V nedeljo 6. HI. — Schiller: Ko-varstvo in ljubezen. Gostovanje KUD France Prešeren iz • Ljubljane v domu železničarjev.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota, 12. marca ob 20: Saroyan Sartre:	»Glejte Amerika« * (za
mladino neprimerno). Gostovanje v Cerkljah.
Nedelja, 13. marca ob 16: Claude-Andre Puget: »Dnevi naše sreče«. Izven in za podeželje.
V vlogi Marianne gostuje Iva Zupančičeva, članica MG Ljubljana.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 6. marca ob 15: Krasna: Draga Ruth. Pri obeh predstavah zveze z vlaki ugodne.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 6. marca ob 15.30 Shakespeare: Hamlet - Izven. Ponedeljek, 7. marca ob 13. Shakespeare:	Hamlet, zaključena
predstava za Putnika.
Ob 19. Shakespeare: Hamlet, zaključena predstava za AF2. Torek, 8. .marca ob 9. Shakespeare: Hamlet, zaključena predstava za AF2.
Ob 20. Jan de Hartog:, Zakonska postelja, abonma red torek in
izven.
Sreda, 9. marca ob 13. Shakespeare: Hamlet, zaključena predstava Putnika.
Četrtek, 10. marca ob 20. Jan de Hartog. Zakonska postelja, abonma red četrtek ln izven. Nedelja, 13. marca ob 15.30: Jan de Hartog:	Zakonska postelja,
abonma red nedelja in izven. Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo HAMLETA izven abonmaja, za katero so vstopnice že na razpolago.
Karlo Rupel in Marijan Lipovšek koncertirata jutri v Filharmoniji za »modri abonma«. Abonente prosimo, da poravnajo zapadle obroke.
Črnski sekstet »Jubilee Singers«
koncertira 13. marca. Nekaj vstopnic je še na razpolago.
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja, 6. marca: zaprto. Ponedeljek, 7. marca, zaprto. Torek, 8. marca ob 20: Shakespeare: Romeo in Julija Abonma A (Julija — Majda Potokarjeva, Romeo — Andrej Kurent, Mer-cutio — Jurij Souček.)
Sreda, 9. marca ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Abonma H. Četrtek, 10. marca ob 20: Shakespeare: RGcneo in Julija. Abonma G.
Petek, 11. marca: zaprto.
Sobota, 12. marca ob 20: Shakespeare: Romeo in Julija. Abonma E.
Nedelja, 13. marca ob 15: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Izven in za podeželje.
Zaradi bolezni v dramskem ansamblu odpade za danes napovedana dramska predstava Ustinov: »Trobi, kako-r hočeš«. Drama ostane danes zaprta,
OPERA
Vedelja. 6 marca ob 19.30: Gounod: Faust Izven In za podeželje
Ponedeljek, 7. marca; zaprto.
POLJUDNOZNANSTVENA
PREDAVANJA PRIRODOSLOVNEGA DRUŠTVA
V okviiru poljudnoznanstvenih predavanj, ki jih prireja Prirodoslovno društvo vsak torek ob 20. v prirodoslovni predavalnici Univerze (vhod iz Gosposke ulice), bodo govorili v mesecu marcu:
8.	marca dr. Valter Bohinec: Po jamah ln ledenicah avstrijskih Alp. Predavanje spremlja 60, deloma barvnih diapozitivov.
15. marca ing. dr. Vlado Tregu-bov: Kaj vidi pritfodoslovec med Sredozemljem in Saharo. Predavanje spremljajo številni barvni diapozitivi.
22.	marca ing. dr. Vlado Tre-gubov: Od cedrovih gozdov na Atlasu do Atlantske obale. Predavanje spremljajo številni barvni diapozitivi.
29.	marca ing. Evgen Kansky: O fotocelicah. Predavanje spremljajo poskusi.
Geodetsko društvo LRS priredi v ponedeljek, 7. marca 1955. ob 17. v geodetski predavalnici, Aškerčeva 30, strokovno predavanje prof. ing. Vodušek Raše »O geo-fizičnem kongresu v Rimu 1954«.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki Je namenjeno širšim interesiranim krogom. 10. marca 1955 ob 18. uri bo predaval v dvorani SAZU univ. docent dr. ing. Miloš Marinček. Tema: Delo za razvoj jeklenih konstrukcij pri nas.
Qbveknjige]
Peter Levec:
ZELENI VAL. — Nova pesniška zbirka predstavnika mlade generacije. Izšla kot 4. zvezek zbirke »Feniks*. Broširano 120, vezano v platno 200 din.
Avgust Senoa: PREKLETSTVO, II. del. Znani hrvatski pripovednik nam živo in zanimivo opisuje tragično neslogo med hrvatskim» voditelji in vdinjanje tujcu v 14. stoletju. — Broširano 600, polplatno 750 din.
Cenjene naročnike »Priročnega leksikona« obveščamo,'da bo delo gotovo izšlo v mesecu aprilu. Zaradi nepredvidenih težkoč nam priročnika nikakor ni bilo mogoče izdati v napovedanem roku in prosimo naročnike, naj nam zamudo, ki je nastala le delno po naši krivdi, oproste. »Priročni leksikon« bodo prejeli najprej tisti naročniki, ki so že plačali vse obroke.
Predaval bo profesor ing. agronomske fakultete Ivan Klemenčič. Tema je aktualna in vabimo k čim številnejši udeležbi.
Vstopnic-e po 15 din za kritje stroškov so na razpolago na Zavodu, Erjavčeva cesta 12 vsak dan od 9—12 ure. Vljudno vabljenil
Društvo za varilno tehniko LRS
razpisuje za I. polletje 1955 naslednje varilske tečaje v svojih društvenih šolah:
V	Ljubljani: 1. E-31 od 9. 3. do 6. 4. osnovni tečaj za obločno varjenje.
2.	A-17 od 6. 4. do 27. 4. osnovni tečaj za plamensko varjenje.
3.	E-33 od 13. 4. do 11. 5. osnovni tečaj za obločno varjenje.
4.	' S_li od 4. 5. do 18. 5. specialni tečaj za aluminij (12 dni plamensko, 2 dni obločno).
5.	S-14 od 1. 6. do 15. 6. specialni tečaj za tlačne posode.
V	Mariboru: 1. E-32 od 1. 4. do 28. 4. nadaljevalni tečaj za obločno varjenje.
2.	A-18 od 21. 6. do 12. 7. osnovni tečaj za plamensko varjenje. •
3.	S-12 od 4. 5. do 18. 5. specialni tečaj za plamensko varjenje sive litine.
4.	S-13 od 25. 5. do 10. 6. specialni tečaj za parne kotle (plamensko varjenje).
Prijave in informacije: Društvo za varilno tehniko LRS, Erjavčeva cesta 11, tel. 22-318.

NAJLEPŠA
ILUSTRIRANA REVUA
1
I
Izhaja delno v DVOBARVNEM TISKU!
sujejo v posamezne razpredelnice na prijavah. Zato opozarjamo zavezance prispevka, da pri izpolnjevanju prijav pazijo zlasti na sledeče:
V	razpredelnico »kategorija« Je treba vpisati: delavec, uslužbenec, vajenec Itd. Za delavce štejemo osebo, ki je pretežno zaposlena pri fizičnem delu, za uslužbenca pa osebo, ki je pretežno zaposlena pri umskem delu.
V	razpredelnico »kvalifikaclja-šolska Izobrazba« je treba vpisati:
SLIKANICE SLIKANICE SLIKANICE SLIKANICE SLIKANICE S
Založba
»SLOVENSKI POROČEVALEC«
nudi lepe slikanice po zmernih cenah
POTOVANJE NA TONGATABU
O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL
J
M
O
H-1 £ < M
H«
•J
to
din 195
din 65
din 250
Razveselite vaše male In jim kupite SLIKANICE
Založbe
»SLOVENSKI POROČEVALEC«
cn
t*
t-H
B
>
2
t-t
o
M
M
r
KH
>
2
HH
O
H
to
c
>
2
t-H
n
H
Ul
tr1
t-H
>
2
t-H
n
H
Ul
P
t-H
2
Po 35. letnem zvestem službovanju nas je zapustila naša draga
JUSTINA SKRT upokojenka
Pogreb bo v ponedeljek, 7. marca ob 16. url iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
V trajnem spominu Jo bodo ohranile družine: Kremser, Lapajne, Stare.
Ljubljana, 5. marca 1955.
Naš dobri očka ln stari očka, svčtnik
DR. KARL FOLGER primarij v pokoju
je dne 2. marca v visoki starosti 87 let po dela plodnem življenju, polnem zaslug, umrl.
Celovec, Ljubljana, 4. 3. 1955. Žalujoči: Hilda Lobe — hči, prof. Feliks Lobč — zet ter vnuka Peter Lobe ln Marija Friedl z možem.
II IM' ■ ■MIIIIIIIIIIIII»IIHIIIIIH|II
Dotrpela Je moja draga mama In teta
MARIJA DOLENC, roj. Steple
Pogreb bo danes, 6. m. 1955 ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: Nada, hčerka ln ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Idrija, Ilirska Bistrica, 5. marca 1955.
Inštitut za elektriško gospodarstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, Hajdriho. ve ul. št. 2 sprejme takoj v službo asistenta-elektroinženlrja jakega toka in 1 risarja. Delovno mesto risarja lahko zasede tudi honorarni uslužbenec.
SPORED ZA NEDELJO
Poročila: 6.05, 7.00. 12.30, 15.00,
17.00	m 22.00.
6.00	do 8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) vmes ob 6.30 do 6.35 Pregled tiska; 7.15 do 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva; 8.00 O športu ln športnikih; 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko Jutro; 9.00 Otroška predstava — Josip Ribičič:	Palčki (ponovitev);
9.50 Glasbena medigra, 10.00 Družinski pogovori — Tita Škerlj: Pred 8. marcem: 10.10 Lahka glasba; 10.30 Prenos reportaže z mednarodnih skakalnih tekem v Planici za pokal Kongsberga: 12.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi, pojeta ženski in mešani zbor Tovarne pohištva Nova Gorica p. v Zdravka Muniha; 12.45 Zabavna glasba vmes reklame'
13.00	Pol ure za našo vas: 13.30 Želeli ste — poslušajte!; 15.15 Lahka glasba: 15.30 Po naši lepi deželi — Dušan Kralj: Vsa stvar samo en cajt dera: 16.00 Promenadni koncert; 17.00 Prežihov Voranc: Ljubezen na odoru (ponovitev); 17.40 Zabavne melodije: 18.00 Švica v ljudskih pesmih ln plesih (komentirana glasbena oddaja);
19.00	Radijski dnevnik; 19.30 Za-
bavna glasba, vmes reklame in objave: 20.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu:	20.15 Večerni
operni koncert; 21.00 Kulturna kronika; 21.15 V svetu ritmov In melodij: 22.15 do 23.00 Nočni koncert sodobne simfonične glasbe — Ernst Bloch: Selomo, hebrejska rapsodija za čelo in orkester — Zoltan Kodaly: Hary Janoš. simfonična suita; 22.15 do 23.00 UKV program: Plesna glasba: 23.00 do
24.00	Oddaja za tujino na valu
3274 m (Prenos lz Zagreba).
»UNION«; jugoslov. film »Ešalon dr. M.« Tednik: Filmske novosti št. 9. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 url. Matineja odpade. V glavni vlogi: Nadja Poderegln ln Severin Bjelič.
»KOMUNA«: angl. film »Hobson v škripcih«. Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 10 uri je matineja istega filma.
V	glavni vlogi: John Mils in Charles Laughton. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9 do 11 ter od 14 ure dalje, za matinejo pa od 8. ure naprej.
»SOCA«:	Jugoslov. film »Ešalon
dr. M.« Tednik. Predstave ob 10, 18 in 20 uri. Predprodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 15 ure dalje.
»SLOGA«; Ital. film »Rim ob 11 url«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10. je matineja istega filma. V gl. vlogi: Delila Skala In Elena VaTzl. — Prodaja vstopnic od 9—11 ter od 14. dalje.
•SISKA«:	angl. film »Karavan«.
Režija:	Arthur Crabtree. V
glavnih vlogah: Stewart Granger, Anne Crawford. Predstave ob 16,	18.	ln 20 url. Prodaja
vstopnic o'd 14 ure dalje.
»TRIGLAV«: angl. film »Karavan«.
V	glavnih vlogah: Stewart Gran-
ger. Anne Crawford. Predstave ob 16,	18 ln 20 uri. Prodaja
vstopnic od 10 do 11 ure In od 15 ure dalje. Distributor »Morava« Beograd
•LITOSTROJ«: franc, film »Prepovedan sad«. Predstavi ob 18 in 20 url. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
ZADOBROVA: mehiški film »Zapor za žene«, ob 15. in 17.
VEVČE: amer. barvni film »Trobente ln bobni«.
DOMŽALE: ameriški barvni film »V vrtincu«.
KAMNIK: francoski film »Afera
Mauricius«.
JARŠE »INDUPLATT«:	mehiški
film »Oskrunjena«.
BLED: ameriški barvni film »Na rivieri«, ob 14, 16, 18 ln 20.
ČRNOMELJ: angleški barvni film »Vzpon na Everest«.
BREZICE: angleški barvni film »Jassy« ln tednik.
KRANJ »STORŽIČ«: danski film »Spet sva tu«, ob 10. ln 15. V glavni vlogi Pat in Patašon. Ob
17,	19 in 21. francoski barvni film »Alarm na jugu«.
KRANJ »SVOBODA«:	francoski
barvni film »Alarm na jugu« ob
18.	In 20. Ob 16. danski film »Spet sva tu«. V glavni vlogi Pat in Patašon.
JESENICE »RADIO«; ameriški filir »Sestrična Rahela«, ob 16, 18. ln 20. Matineja Istega filma ob 10
JESENICE »PLAVZ«: amer. film »Zahrbtno morje« ob 18 in 20. Matineja Istega filma ob 10.30
ižM L» 13
OPOZORILO zavezancem prispevka za socialno zavarovanje
Iz prijav zavarovanja, ki Jih zavodi za socialno zavarovanje dobivajo te dni od zavezancev prispevka po navodilu o sredstvih za vodenje evidence zdravstvenega zavarovanja (Ur. list FLRJ št. 1-55), je razvidno, da nekaterim zavezancem ni jasno, kaj naj vpL.
»HVALE
Ob izgubi najine drage mame ANGELE HAFNER
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ji poklonili lepo cvetje, vsem, ki ste ustno ali pismeno izrekli sožalje ali kakorkoli sočustvovali z nama in vsem, ki ste jo v častnem številu spremili na zadnji poti.
Tonka in Nada.
Ljubljana, 6. III. 1955.
Ob težki izgubi našega nepozabnega moža, očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica
KARLA ZAJCA
se vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju interne klinike in ostalim, ki so mu stali ob strani v njegovi težki bolezni. Nadalje upravi in organizacijam Podjetja za popravilo voz in strojev Ljubljana — Šiška za materialno in moralno pomoč, tov. Mandelj Antonu za govor ob odprtem grobu, pevcem in šolski mladini in duhovščini in vsem darovalcem cvetja in vencev.
Žalujoči žena Marija in ostalo sorodstvo.
Ob prerani izgubi naše drage hčerke in sestre
TONČKE JELENC
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Mestni občini Kranj, kolektivu tovarne Iskra, vsem množičnim organizacijam mesta Kranja in terena Primskovo ter vsem, ki ste nam ob tej priliki stali ob strani in sočustvovali z nami.
Kranj, Primskovo, 2. maTca 1955.
Družina Jelenc
Ob smrti našega dragega moža in očeta
FRANCA ROZMANA
izrekamo zahvalo predvsem zdravnikoma dr. Vladimiru Orlu za veliko prizadevanje ob težki bolezni in sanitetnemu majorju dr. Kazimirju Vrtačniku za ves njegov trud. Prav tako izrekamo iskreno zahvalo duhovščini, vsem stanovalcem hranilniških hiš, zlasti družini Marinče, Gasilskemu društvu Bežigrad, vsem darovalcem cvetja in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
2alujoči Rozmanovi
SLIKANICE .‘SLIKANICE SLIKANICE SLIKANICE SLIKANICE
a)	za delavce stopnjo strokovnosti:	visoko kvalificiran (višji
specialist, mojster, večkratni mojster), kvalificiran (izučeni delavec, samostojni delavec, specialist), polkvalificlran (polpriučeni in priučeni delavec), nekvalificiran (pomožni delavec, navadni delavec). Pri vajencih ostane ta razpredelnica prazna;
b)	za uslužbence s šolsko izobrazbo: višja (fakulteta, visoka šola, višja šola); srednja (popolna srednja šola); nižja (nepopolna srednja šola, a najmanj 4 razredi srednje šole); za uslužbence z osnovnošolsko izobrazbo, ki so zaposleni na pomožnih poslih, je treba vpisati »pomožni«, oz. če so zaposleni na drugih poslih, »osnovna«. Kateri šoli ustreza izobrazba, ki jo ima uslužbenec, je določeno v »Odločbi o stopnji šol in tečajev« (Ur. list FLRJ št. 18-52. 24-53, 26-53 in 55-53).
V	razpredelnico »poklic _ posel, ki ga opravlja« je treba za uslužbenca vpisati naziv, ki ga ima v stroki* (na pr. daktilograf, referent itd»), za delavca pa posel, kd ga opravlja (na pr. mizar, kovač itd.). Ce zavarovanec začasno opravlja posel, ki se ne sklada z njegovim nazivom oz. poklicem, je treba poleg naziva oz. poklica v oklepaju navesti tudi ta posel.
Podatki o kvalifikaciji ln poklicu so vpisani v novi delovni knjižici in jih je treba le prepisati. Ce pa ti podatki iz delovne knjižice ne bi bili razvidni, jih je treba vpisati na podlagi drugih listin.
V	razpredelnico »temelj zavarovanja« je treba vpisati svojstvo, ki daje pravico do zdravstvenega zavarovanja (na pr. delovno razmerje, stalna dolžnost v družbeni organizaciji, obvezna praksa, organizirano javno delo, pogodba itd.).
Razpredelnico »dajatve iz socialnega zavarovanja« je treba izpolniti samo, ako zavarovanec prejema invalidnino ali pokojnino. V tem primeru je treba vpisati točno vrsto dajatve (na pr. invalidnina n. skupine, invalidska pokojnina itd.) in mesečni znesek dajatve.
V	»opombi« je treba vpisati priimek in ime, datum rojstva in stopnjo sorodstva vsakega Člana ožje rodbine (zakonca, otroka, staršev), kd ima pravico do zdravstvenega varstva. Ce sta oba zakonca zaposlena, je treba zgoraj navedene družinske člane vpisati na prijavi obeh zakoncev. Ce podatki o preživljanju družinskih članov zavezancu prispevka niso znani, mora zahtevati od zavarovanca ustrezna potrdila oz. Izjavo. Zasebni delodajalec naj v »opombi« navede tudi, ali In v kakšnem sorodstvu je zavarovanec z delodajalcem.
Zavezanci prispevka, ki so dolžni izpoindti tudi osebne kartone zavarovancev, naj glavo osebnega kartona po možnosti Izpolnijo s pisalnim strojem, podatke o zaposlitvi v prvi vrst? izpod glave (razpredelnice 1—12) pa s črnilom, pri čemer naj pazijo, da za vpis porabilo le prvo vrsto. Zato okroglih Žigov tu ni mogoče uporabljati. Imena družinskih članov je treba vpisati v ustrezne razpredelnice na hrbtni strani osebnega kartona z mehkim svinčnikom. Zavod za socialno zavarovanje LRS
OBVESTILO!
Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani priredi v sredo. 9. marca 1955 ob 20. uri v predavalnici I. gimnazile. Vegova ulica 4, predavanje: »Racionalna potrošnja kuriva v gospodinjstvu«.
Ob nenadni Izgubi naše predrage mame, stare mame, sestre, tete
MARIJE ZAJC
se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru, duhovščini, gasilstvu, darovalcem vencev, za izrečena sožalja in vsem, ki ste jo spremili na zadnji potL
Ob prerani, nenadomestljivi izgubi naše mame, stare mame, tašče, tete
MARIJE RAVNIHAR
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Družini Ravnihar — Kocjan.
Po dolgem trpljenju mi je umrl moj predobri mož in skrbni očka
IVICA GSIVIČIC
kapetan v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 8. marca ob 14.30 iz Janezove mrliške veže na Žalah.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Rezika in Milenka ter ostalo sorodstvo.
Umrla mi je najboljša, nepozabna žena, sestra, teta
UUBISLAVA GROŠE!
soproga podpolkovnika
Pogreb bo v ponedeljek, 7. marca ob 15. uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, 4. marca 1955.
Žalujoči: mož France in ostalo sorodstvo.
Društvo učiteljev in profesorjev strokovnih šol mesta Ljubljane sporoča žalostno vest, <ia je dne 4. marca 1955 po težki bolezni preminula tovarišica
IVANKA REPIČ
inšpektor nižjih strokovnih šol pri MLO Ljubljana
Tovarišico, ki je vse svoje delo vedno usmerjala za napredek nižjega strokovnega šolstva, bodo vajenska mladina in predavateljski kolektivi ohranili v trajnem spominu.
Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža, oziroma očeta
JOŠKO JELAČINA
posestnika in gostilničarja
izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti in nam s svojim sočustvovanjem stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Amejcu za prelepi poslovilni govor. Fantom na vasi za njihovo ganljivo petje, SZDL terena »Krim«, Gostinski zbornici Ljubljana, družbi »Sredarji«, družbi »Petkarji« in vsem ostalim sorodnikom in znancem za poklonjene lepe vence in cvetje.
Žalujoči: žena Minka, hčere z družinami
in ostalo sorodstvo.
Ob smrti naše drage tete in svakinje
ROZE KUNEJ roj. SCAGNETTI
se najiepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znan cem za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. — Posebno zahvalo izražamo primariju dr ju. Franju Pavliču in osebju bolnišnice v Brežicah za skrb in trud v zadnjih dneh njene bolezni, dr. Miroslavu Krištofiču za požrtvovalno zdravljenje, pevcem okteta »Kremen« z Vidma in godbi gasilskega društva Krško za žalostinke, Gasilskemu društvu in Reševalni postaji Videm ob Savi za spremstvo in pomoč v bolezni.
Videm ob Savi, Ljubljana, Zagreb, 4. marca 1955.
Žalujoči.
' 8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC J. "f* St. m - e. marca 1955 T
ŠE NEKAJ
Športni zdravniki v Kranjski gori
Lep kupček si je nakopičila
Na nekem uradu v Brezovici pri Ljubljani je bila honorarno zaposlena Dragica G. Ker je imela opraviti tudi z denarjem, jo je ta mamil in omamil. Najprej si je izposodila nekaj tisočakov in je z vrnitvijo teh odlašala dalj kot je bil njen prvotni namen.
Denar se je nenehno stekal v blagajno. Odvajati ga ji ni bilo treba sproti in je bilo tako njeno delo težko kontrolirati. Tega se je tudi Dragica prav dobro zavedala. Namesto, da bi prve tisočake, ki si jih. je izposodila, vrnila, je vsak mesec vzela po nekaj tisočakov več. nazadnje pa kar 10.000 din naenkrat. Na vrnitev denarja ni več mislila.
Pri tem poslu ji je pomagal njen fant, ki je celo njej sami ukradel 2500 din. Iz blagajne je tako zmanjkalo v nekaj mesecih 89.000 din, ki so bili last splošnega ljud. skega premoženja.
Dragica G., ki se je nadejala revizije, jo je brez slovesa popihala. Kriminalistični organi so jo kmalu našli in se bo s svojim fantom vred zagovarjala pred sodiščem.	zv.
Državljani preprečili vlom
V	mesnico tovarne mesnih iz-
delkov na Ptujski cesti v Mariboru je hotel te dni ob 3 zjutraj vlomiti Vinko Kramar. To njegovo namero pa je preprečila skupina državljanov, ki so ga zasačili. Kramar je pobegnil, vendar so ga organi j a vrne varnosti hitro zasledili in ga še tisto noč aretirali. Ugotovili so, da gre za tatu, ki je šele pred kratkim prišel iz zaporov, kjer je za podobna dejanja odsedel pet let.	(j P)
Tolmin je bil v nevarnosti
V	stranskem poslopju Mladin-
skega doma »Simona Kosa« v Tolminu je te dni nastal požar, ki bi se spričo močnega vetra lahko razširil po vsem Tolminu. Požar je izbruhnil v prostoru, kjer je bila nameščena peč za centralno kurjavo. Kako je do ognja prišlo je težko ugotoviti, domnevajo pa, da so morala tla pod pečjo že delj časa tleti. K sreči so bili gasilci takoj na mestu in preprečili, da se požar ni razširil. Nevarnost je predvsem pretila skladišču in šivalnici, kjer je bilo mnogo blaga.	Ka.
Pol olja — pol vode ...
V	poslovalnici trgov, podjetja »Preskrba« na Rudniku št. 26 v Ljubljani, ki jo je vodila Tončka H., so se dogajale kaj čudne stvari. Mlada poslovodkinja je delo zelo zanemarjala, bila pa je izredno gostoljubna. Po delovnem času je v poslovalnici pogosto sprejemala goste, ki so jedli in pili na račun podjetja. Ti gostje so sčasoma postali tako domači, da so si s prigrizki postregli kar sami. Ce je Tončki zmanjkalo denarja za svoje osebne potrebe, si zaradi tega ni belila glave, temveč si je denar izposojala kar iz blagajne poslovalnice, o čemer seveda ni nikogar obvestila. Tako so nastajali precejšnji primanjkljaji, ki so šli v desettisoče.
Ko je uprava podjetja le opazila, da v poslovalnici posli ne gredo tako. kot bi morali, je Skleniia zamenjati poslovodjo. To je zaslutila tudi Tončka, ki so jo začeli primanjkljaji skrbeti. Ker je dajala blago brez vednosti uprave mnogim strankam na upanje, je od teh izterjala približno 10.000 din, ki pa jih ni odvedla, temveč si jih je pridržala.
Da bi ob primopredaji prikrila primanjkljaj, je nalila v sod olja polovico vode, pa tudi kisu je primešala precejšnjo količino studenčnice, da ne bi potrošniki jedli preveč kisle solate. Nadalje je vajenko, katero je učila trgovskih- modrosti po svojem yzorcu* nagradila s pomarančami in tisoč dinarji, da je ta ne bi izdala.
Toda vsaka stvar ima svojo me. jo. Tončkine iznajdljivosti in trgovske prebrisanosti je bilo konec, ko so jo kriminalistični organi vprašali kako se je olje spremenilo v vodo in iz katerih razlogov je skrbela, da bi potrošnikom odvišna kislina ne razjedala želodca.	zv.
Dobro se je oskrbela z blagom
V	trgovini s tekstilnim blagom pri »Janezu« v Ljubljani je zlasti ob tržnih dneh velik naval. Kmetje, ki prinašajo na živilski trg svoje pridelke, so v tej trgovini dobro postreženi. Prijazne proda, j alke kar se da hitro sučejo bale blaga in ga razkazujejo očem kupcev.
Med prikupnimi prodajalkami je bila tudi Marija Kalan, ki je v rezanju blaga še posebno hitra. Med navalom kupcev je spretno rezala blago in tu in tam tudi zase zavila kak kos platna, darn ast a ali flanele. Zavitke so ji pomagale iz trgovine odnašati njene kolegice, pa tudi sama jih je nekaj nesla tako spretno, da tega nihče ni opazil.
Začela je lani februarja, ko je zase ukradla 2 in pol metra tro-picala za kostim. Ker se ji je tatvina posrečila, je ukradla še drugič in tretjič in večkrat. Sprva je kradla le zase, nato pa je začela še za svoje znance. Ti so ji blago plačali po dnevni ceni, denar pa si je obdržala sama. Zase je kradla od damasta za prešite odeje, platna in flanele do sive svilene podloge in suk-nenega blaga, vse kar ji je prišlo prav. Mislila pa ni samo nase temveč tudi na svojce. Očetu in bratu je poklonila 4 m flanele za spodnje hlače, svojim prijateljicam hlačevino in 8 m inleta itd. Bila je celo tako velikodušna, da je neki znanki, ki je v trgo. vini kupovala blago za obleko, darovala blago za bluzo.
Predno si je Kalanova preskrbela kompletno balo, pa je imela smolo. Odkrili so jo kriminalistični organi ter preskrbeli, da se bo za svojo izredno uslužnost in spretnost zagovarjala na sodišču.
zv.
Prebrisani tat
Janez Sprajzer, rodom iz Save pri Celju, je znan potepuh ter star znanec sodišč. Po osvoboditvi je bil zaradi tatvin kaznovan že od sodišča v Jaški in Trbovljah na daljše zaporne kazni. Leta 1953 se je potikal po Hrvatskem in se 10. decembra priklatil čez Gorjance v Šentjernejsko dolino. Ker je vedel, da pleterski samostan slovi po svoji gostoljubnosti, je tam seveda potrkal na vrata. Gostoljubnost pa je grdo poplačal s tem, da je ukradel predpasnik in tehtnico ter jo odkuril. Sprajzerja so miličniki takoj po prijavi zasledili na Tolstem vrhu. Ker mu je bilo prijavljanje in odjavljanje bivališča tuje in »nepotrebno«, ga je sodnik za prekrške v Novem mestu kaznoval z zaporom. V zaporu je prebrisani Sprajzer iz kaznjenca N. I. iz Ra-
dulj izvlekel njegove domače razmere in se, čim je 22. decembra prišel iz zapora, podal k njegovi hčeri v Šmihel in od nje izma. mil 360 din, češ da ji njen oče naroča, naj mu to vsoto izroči. Razen tega se je pri njej še dobro najedel in prespal. Drugi dan Je, z izgovorom, da mora na vlak, odšel. Ta vlak pa ga Je peljal po njegovih lastnih nogah v Radulje na dom I. N., kjer Je dva dni užival gostoljubje. V zahvalo pa je odnesel britev in volnene nogavice.
Ta prebrisani tat je dajal šele zdaj za svoje podvige odgovor pred novomeškim sodiščem, ker se je med tem potikal po svetu in se po prestani kazni za druge tatvine iz trboveljskih preselil v novomeške zapore. Obsojen je bil na 6 mesecev in 20 dni zapora.
A. M.
V središča našega zimskega športa — v Kranjski gori — zboruje te dni okrog 160 zdravnikov, delavcev na področju športne medicine. Večidel so udeleženci iz Slovenije, zastopani pa so tudi zdravniki iz bratskih republik. Razen tega sodeluje na tem III. mednarodnem kongresu športnih zdravnikov tudi okrog 10 športnih zdravnikov iz Avstrije in Nemčije. Tečaja so se udeležili kot gostje tudi mnogi zdravniki iz Nemčije, ki imajo v tem času svoj smučarski tečaj v Kranjski gori.
Kongres traja že od četrtka in so udeleženci slišali v tem času vrsto kvalitetnih predavanj o pomenu kondicije pri športu in delu, o problemu pripravljenosti, o
športnih poškodbah, o ženi v kondiciji pri športu in delu, o kondiciji in vplivu kisika itd. Teme, ki jih obravnavajo, presegajo v marsikaterem primeru področje športne medicine same in se nanašajo tudi na ostala medicinska področja, zlasti na higieno pri delu.
Organizacija kongresa je brezhibna, za kar gre zasluga predvsem predstojniku Inštituta za športno medicino v Ljubljani dr. A. Sefu in njegovim sodelavcem. Nedvomno je, da bodo predavanja in razprave o njih koristile udeležencem, predvsem pa kvaliteti medicinske kontrole nad športniki v športno medicinskih ambulantah naše republike.
Dr. M. K.
••••• ••••#• •••••» ••*••• •••*«•
.•»•.>•. ••«•••«•« ••*•••••• ••*«•••••	«fM.
V SLUŽBO SPREJMEMO:
TEHN0L0GÄ-N0RMIRCA za strojno-kovinsko panogo TEHNIČNEGA KONTROLORJA za obratno-tehnično kontrolo ORODJARJA
SKUPIN0V0DJ0 za pripravo materiala ter
VEČ KLJUČAVNIČARJEV, STRUGARJEV, REZKARJEV IN ELEKTROVARILCEV kakor tudi POLKVALIFICIRANIH DELAVCEV.
Nastop službe takoj. Plača po dogovoru.
Osebne ali pismene prošnje dostavite na naslov:
»ŽIČNICA«, Ljubljana, Tržaška cesta 69.

>••••
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ČBNUČE
razpisuje
v administraciji ljudskega odbora
1.	MESTO PRAVNIKA,
2.	MESTO REFERENTA za gospodarstvo z višjo
strokovno izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta upravne prakse. Razpisani mesti sta stalni. — Plača po uredbi z dodatki. Pismene ponudbe s točnim opisom osebnega in strokovnega življenjepisa je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Črnuče do 20. III. 1955.
•»-••••n*« •••«•« »•>••. ••••»•	*•••••	«e»>
Upravni odbor
SEMENARNE LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 5,
r a z p is u j e mesto
1.	UPRAVNIKA semenogojskega posestva Selo pri 3t. Vidu pri Stični z zvanjem agronom ali kmetijski tehnik s prakso.
2.	KALKULANTA za direkcijo v Ljubljani, s prakso
v kalkulantskih zadevah.
Plača pa tarifnem pravilniku. — Pismene ali osebne ponudbe poslati z življenjepisom na naslov:
SEMENARNA, ’Ljubljana, sekretariat. Gosposvetska cesta štev. 5.
Trgovsko podjetje »PETROL« v Ljubljani
sprejme takoj v službe
VEČ SÄLDÄK0NTIST0V
Pogoji: Popolna srednja šola. Praksa ni obvezna. Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje naslovite na »Petrola, Ljubljana, Cankarjeva 5/n.
TOVARNA VERIG LESCE PRI RLEDU
sprejme
strojnega inženirja ali tehnika
z daljšo prakso
za mesto tehničnega vodje
več
strojnih tehnikov
Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje zagotovoljeno. Nastop sinžbe lahko takoj. Pismene ali osebne ponudbe pošljite na gornji naslov do
20.	marca 1955.
MESTNI POGREBNI ZAVOD, BREŽICE
poziva vse najemnike, lastnike grobov na mestnem pokopališču v Brežicah, da takoj ah najkasneje do 30. aprila 1955 poravnajo zapadlo najemnino za grobove. V kolikor ne bo najemnina podaljšana in poravnana, bomo morali grobove prekopati oziroma jih oddati drugim interesentom.
Nadalje sporočamo, da so najemniki, lastniki grobov dolžni redno vsak mesec oskrbovati svoje grobove, Vse zanemarjene grobove bomo kljub poravnani najemnini odvzeli in prekopali. Uprava pokopališča sprejema naročila za redno oskrbovanje grobov, urejanje nasadov, peskanje in namestitev okvirov in spomenikov. Za vsako postavitev okvirov ali spomenika je obvezna predhodna odobritev zavoda. Interesenti naj dostavljajo naročila z navedbo del upravi zavoda, ki jim bo dostavila račun, ki se mora poravnati pred pričetkom del.
Zavod izvršuje prevoze mrličev na pristojna pokopališča, ima na zalogi vse vrste mrliških krst, pregrinjal, okraskov za krste in ostali pogrebni material po nizkih cenah. Nasade izvršujemo po lastnih cenah iz naše cvetličarne. — Naročila dostavljajte na
MESTNI POGREBNI ZAVOD, BREŽICE.
Prodamo OSEBNI AVTO
znamke BIANCHI S. 9, 4-sedežna limuzina.
SGP »STANDARD« TOLMIN
»KRZNO«, Mestni trg 5, Ljubljana
0d 7. do 31. m. 1955 znižane cene za 1Q% vsem krznenim izdelkom Poslužite se ugodnosti!
Nujno potrebujemo
DVA STROJNA TEHNIKI
za pripravo dela in konstrukcijo.
»T0S« - Ljubljana, Metelkova ulica 15
»IZ 0 LIR K A«, Ljubljana-Moste
sprejme:
2 PERFEKTNI STROJEPISKI, po možnosti z znanjem nemškega. jezika STROJNEGA TEHNIKA TEHNIKA KEMIJE
POMOŽNEGA KNJIGOVODJO za finančno stroko
Pismene ponudbe z navedbo prakse pošljite na upravo podjetja do 12. t. m.
Upravni odbor zadružnega vinarskega podjetja VINARSKI ZADRUGA MARIBOR
razpisuje mesto
GLAVNEGA RAČUNOVODJE
Pogoji: Srednješolska izobrazba z najmanj desetletno prakso odnosno ustrezna kvalifikacija z najmanj petnajstletno prakso.
Pismene ponudbe z dokazili strokovne Izobrazbe in prakse naj reflektanti pošljejo na naslov Vinarska zadruga Maribor
«•*•••«•• te—e—e« ••—#••••	•« •<
Trgovsko podjetje
„Les Ljubljana“
Ljubljana, Parmova ul. 37
oddaja naročila za izdelavo različnega pohištva iz mehkega in trdega lesa.
Vsi interesenti, tako državna, zadružna in privatna mizarske podjetja, naj se zglasijo vsak torek in petek na sedežu podjetja.
Ljubljana, Parmova ulica 37/1, soba št. 20.

DRŽAVNI SIMFONIJSKI ORKESTER V ZAGREBU
razpisuje
NATEČAJ
za
6 L VIOLINISTOV 3 II. VIOLINISTOV 2 VIOLISTA 2 VIOLONČELISTA 1 KONTRABASISTA 1 SOLO K0RNISTA
Ponudniki morajo izpolnjevati pogoje čl. 50 zakona o državnih uslužbencih.
Plača po uredbi o umetniškem osebju z dopolnilno plačo po umetniški kvaliteti ponudnika.
Rok natečaja je do 31. marca 1955. Ponudbam priložite življenjepis. — Informacije v pisarni DSO, Trg kralja Tomislava 19, Zagreb.

OBVESTILO
Obveščamo društva in organizacije, da zaradi pomanjkanja sredstev ne bomo več podeljevali prispevkov, darü in podobnega, niti ne bomo več dajali oglasov strokovnim in ostalim časopisom, revijam itd.
Na prošnje za gornje vrste prispevkov v bodoče ne bomo več odgovarjali in bodo tudi obiski v ta namen brezuspešni.
RUDNIKI SVINCA IN TOPILNICA, MEŽICA.
•h## ■•*••• *••••»	•••■•m
»• ••••••«••	*•«	«4
i	?
j	OBVESTILO	\
I	•
Glede na to, da neke osebe širijo vesti o združitvi j
:	TEXTIL IMPEX-a z drugim IZVOZNO-UVOZNIM POD- i
i	JETJEM, obveščamo svoje komitente, da so take in f * •
•	podobne vesti brez vsakršne podlage.	?
t	f
•	JXTIL-IMPEX, Ljubljana ?
•••••**•«•• ■••••■ *••«•« ••*•••
Upravni odbor trgovskega podjetja GRAFIČNEGA NABAVNEGA ZAVODA - LJUBLJANA
razpisuje mesto
KOMERCIALISTA
z večletno prakso
Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja.
MLINSKO PODJETJE DOMŽALE
sprejme v službo
VEČ MLINARJEV, 2 ŠOFERJI, NOČNEGA ČUVAJA, SKLADIŠČNIKA in VEČ KVALIFICIRANIH DELAVCEV.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe dostavite na gornji naslov do 15. marca 1968.
Upravni odbor podjetja ELEKTR0-T0LMIN
razpisuje mesto
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
Pogoji: elektroinženir s 5 let prakse ali elektrotehnik z diplomo srednje tehnične šole in najmanj 8 let prakse v elektrotehnični stroki.
Nadalje sprejemamo:
VISOKOKVALIFICIRANE in KVALIFICIRANE ELEKTROMONTERJE in DVA KVALIFICIRANA MINERJA
Za vse takojšnja možnost zaposlitve!
Ponudbe s pogoji sprejema Uprava podjetja Elektro-Tolmin, Zalog št. 11, Tolmin.
•••	itN«»«,
•	.
i	•
;	Upravni odbor	i
•	Tovarne okovja :n pločevinastih izdelkov
j	TORI	j
1	Limbuš - Bistrica pri Mariboru	!
•	razpisuje NATEČAJ s takojšnjim nastopom službe:	f
?	GLAVNEGA INŽENIRJA podjetja.
?	Pogoji: elektro-strojni inženir z večletno prakso.	?
:	SEFA PROIZVODNJE — OBRATOVODJE	|
:	Pogoji: višji strojni tehnik ali mojster z več-	j
:	letno prakso.
t	Sest visokokvalificiranih in k v ali- T
?	CIRANIH ORODJARJEV ter STROJNIH	!
t	KLJUČAVNIČARJEV.
t	4 TRGOVSKE POMOČNIKE ŽELEZNINARJE
•	Pogoji: pomočniško izpričevalo; prednost imajo	:
:	oni, kateri so opravljali delo kot vodje skladišč.	j
:	Interesenti naj vložijo pismene ponudbe s kratkim	j
?	življenjepisom in opisom dosedanjega dela in zapo-	i
•	slitve na gornji naslov.
?	Plača po tarifnem pravilniku podjetja.	?
•	?
••• ••*••• ■OMtMiMOM«* ••*•••••*	a«».«..«.
*•*••• ••••••.#• •	••••«•■•• ••••«• («IH t«
>»•«
! Pri večjem trgovskem podjetju dobijo I	takojšnjo zaposlitev:
f REFERENT 2Ä RE2ÄN LES LISTAVCEV
•
j	Zahteva se popolna srednja šola in 10-letna praksa
:	ali nepopolna srednja šola z najmanj 15 let prakse
:	v lesni stroki, predvsem v rezanem	lesu listavcev.
;	Zaželeno je znanje enega tujega	jezika.
f PREGLEDNIK SPECIFIKACIJ
?	Zahteva se popolna srednja šola in 5 let prakse ali
°	nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v lesni
t	stroki. Potrebno je poznavanje vseh asortimentov v
•	lesni strokL
j KALKULANT
:	Zahteva se ekonomska faknlteta z najmanj 5-letno
s	prakso ali popolna srednja šola z 10-letno prakso.
;	Potrebno je poznavanje prevoznih tarif železniškega
in pomorskega prometa, poznavanje deviznega siste-!	ma in obračunavanja.
f Ponudbe z opisom šolske in strokovne Izobrazbe ter
•	opisom dosedanje zaposlitve in prakse dostavite v
? oglasni oddelek Usta pod oznako: TRGOVINA Z LESOM, i	1613-A
STRANKE, M zahtevajo pismeno
naslove malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali.
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja 15 din. Za oglas pod šifro, oz. dajanje naslovov (Naslov v ogl. odd.) + 30 din na gornjo ceno. Za nedeljske objave + 20*/«. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Uprava »Slovenskega poročevalca«.
ZflPOSUTEV
2ELEZOSTRUGARJA, visokokvalificiranega, iščem. Inž. Terlep, Milana Majcna 9.	3758-1
POMOČ V GOSPODINJSTVU za cloooldne iščem. Vrtača 12. 3757-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Poizvedbe:	Prešernova
17, pritličje desno, popoldne.
3756-1
GOSPODINJSKE POMOČNICE — izurjene, z lastnim stanovanjem, sprejme takoj Gospodinjski biro. Šiška, Aleševčeva 22.	3344-1
KMETIJSKA ZADRUGA Z O. j. Jelšane razpisuje mesto samostojnega računovodje. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje za samca v zadružnem domu. Pismene ponudbe pošljite na Kmetijsko zadrugo z o. j. Jel-šar.e.	3735-1
KLJUČAVNIČARJA, samostojnega, za razna dela, sprejmem. *— Plača po dogovoru. Belič Ro-^ an, Parmova-Samova 12a	—
u bi lana.	3733-1
\ C 2ELEZOSTRUGARJEV sprejmemo. Plača po dogovoru. — •Udarnik«, Vilharjeva jama.
3721-1
; ;
•	Stenodaktilografinjo ali •
•	korespondentko z zna- •
■ njem tujega jezika spre j- ;
memo v stalno službo • ; takoj. Pismene ponudbe J
•	dostavite na:	Tekstilna	•
•
tovarna Prebold.	•
:
STROJNI KVALIFICIRANI ključavničar želi sprejeti službo kjerkoli (gre tudi za hišnika, popravlja sam vse okvare v hiši). Pogoj:	družinsko stanova-
nje. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Priden 33«.	3700-1
URADNICA s 15-1 etno prakso v trgovini z znanjem strojepisja, stenografije in korespondence ter vseh pisarniških del želi samostojnejšo namestitev v Ljubljani ali drugje. Nastop možen v maju. Pogoj: samsko stanovanje. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Sposobna«. 3713-1 STAREJŠO 2ENSK0 za nekaj ur dnevno k 2-letnemu otroku iščem. Zarnikova ulica 3-III.. soba 46.	3716-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem, po možnosti s priporočilom. Naslov v ogl. odd. 3715-1 SPREJMEMO delavca za trgovino. mlajšo moč. — Trgovina Mocca, Puharjeva 3.	3714-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA in v.venca sprejmem v službo. — '.! carstvo Turšič Ludvik, Ljub-■ .na. Tesarska 7.	3601»!
ELEKTRIČARJE: inštalaterje, samostojne za elektroinstalacije, sprejmem. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Privatnik«.
3681-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO --
išče Januš, Pražakova 15-IV.
3727-1
SKLADIŠČNIKA, vestnega, že-lezninarja, za vodstvo skladišča, sprejmemo v stalno službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten«.	3790-1
PISARNIŠKO MOC, zmožno knjigovodstva, kot pomoč knjigovodji, sprejmemo v službo. — Prednost osebe s prakso. Ponudbe v ogl. odd. pod »Praksa«.
3789-1
SLU2BO dobi sposoben pripravljal ec dela. Pogoj: vsaj 5-letna praksa v kovinski stroki. Nastop takoj. »Kovinar«, Kranj.
3798-1
PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ sprejme oskrbnika za planinsko postojanko na Mimi gori. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Prednost imajo poročeni upokojenci krepkega zdravja. Ponudbe poslati na naslov planinskega društva Črnomelj.	3532-1
SODAR z lastnim orodjem išče zaposlitev. eventualno orodje tudi proda. Naslov v ogl. odd.
3546-1
SLU2BO pri zdravniku ali v župnišču sprejme pridna in poštena oseba, vajena vseh del. Naslov v ogl. odd.	3394-1
PRIMERNO OSEBO, tudi upokojeno, za pomoč celodnevno ali poldnevno k dvočlanski družini odraslih, išče inteligent. Ponudbe s točnim opisom pod »Rodbinski član 6999« v ogl. oddelek.	3593-1
Čevljarsko prešivalko, samo prvovrstno moč, sprejmemo takoj ali s prvim aprilom. Ponudbe pod »Dobro plačam« v ogl. odd.	3603-1
SERVIRKO za slaščičarno iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Hitra«.	3665-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Tobačna 14, visoko pritličje.	3657-1
FRIZERSKA POMOČNICA, ver-z!rana v vseh delih stroke, dobi taxoj stalno službo. Stanovanje in prehrana preskrbljena. Maj-storovič Ivan, Lesee pri Bledu št. 73.	3652-1
RAČUNOVODJO (-kinjo), samostojnega. išče s 1. aprilom »Remont« Sostro, p. Dob run j e pri Ljubljani.	3683-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, za Piran, sprejmem. Naslov v ogl. odd.	3606-1
SPREJMEM dobro, strokovno, nadarjene in izurjene pomočnike in enega dobro vzgojenega vajenca za soboslikarsko in pleskarsko obrt. Pliberšek Miro, Kamniška ul. 34. Ljubljana.
3079-1
SLU2BO DOBI pridno dekle na podeželski šoli kot snažilka. V prostem času pomaga pri gospodinjstvu. Plača 5000 do 6000 dinarjev. Hrana in stanovanje brezplačno. Naslov v ogl. odd.
3*«2-l
2 POMOŽNA DELAVCA za čiščenje pisarniških strojev, vojaščine prosta, dobita takoj zaposlitev. Možnost pridobitve položaja polkval.ificiranega delavca. 1 KURIRJA za razvažanje pisarniških strojev, vojaščine prostega. sprejmemo. Ponudbe pod »Pisalni stroj« v ogl. odd. 3867-1 KNJIGOVODJO(-klnjo) in nata-kzrja(-ico) z znanjem tujih Jezikov išče hotel na Gorenjskem. Plača po tarifnem pravilniku» Stanovanje v hiši. Ponudbe v cgl. odd. pod »Nastop takoj«.
3870-1
TRGOVSKO PODJETJE »Steklo«,
Ljubljana, Titova 10, išče za takojšnji nastop dve pisarniške moči, eno za vodenje administrativnih poslov z znanjem strojepisja ln po možnosti nemškega jezika, drugo za vodenje finančno materialne kartoteke. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo šol in dosedanje zaposlitve vložite na gornji naslov.
3875-1
ABSOLVENTA TSS — elektro, s prakso in odsluženim kadrovskim rokom sprejmemo takoj. Stanovanje preskrbljeno za samca. Ponudbe pošljite v ogl. oddelek pod »Elektrotehnik«.
3931-1
GEOLOŠKI ZAVOD V LJUBLJANI, Parmova 33, sprejme 3 strugarje. Nastop službe in plača po dogovoru.	3935-1
MIZARSKO PODJETJE »KRIM«, Ljubljana, Linhartova ul., sprejme računovodjo. Pogoji: srednja šola, strokovni izpit, večletna praksa samostojnega dela po osnovnem kontnem načrtu. Plača po tar. pravilniku. Ponudbe pošljite na gornji naslov ali se zglasite osebno na sedežu podjetja.	3876-1
KONJARJA, samskega, voj. prostega, sprejme takoj Klub za konjski šport, Ljubljana, Cesta v Mestni log 15. Samska soba, dobra plača.	3892-1
STROJEPISKO sprejme takoj Fodijetje za vzdrževanje prog Ljubljana. Zglasiti se je v upravi podjetja, Masarykova c. 15, Ljubljana.	3793-1
KMETIJSKA ZADRUGA PLANINA pri Rakeku sprejme v službo samostojnega knjigovodjo (-knmjo). Nastop službe takoj ali s 1. IV. 1955. Stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pismeno ali ustmeno na gornji naslov.
3707-1
INSTITUT ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO v Ljubljani razpisuje dve mesti strokovnih sodelavcev, pogoj je geodetska inženir oz. geodet z najmanj 3-letno prakso, odnosno dve mesti geometrov z ustrezno izobrazbo in najmanj 3-letno prakso. Prošnje, opremljene s prilogami, iz katerih je razvid-dna šolska izobrazba, dosedanja praksa in podroben življenjepis se vlagajo v roku 14 dni od dneva objave razpisa.	3768-1
FOMOŽNA KUHARICA želi premestitev v gostinstvo ali kakšno menzo. Nastop 15. III. Naslov v ogl. oddelku.	3928-1
RAČUNOVODJO(-klnjo) z najmanj 5-1 etno prakso sprejme obrtno industrijsko podjetje v Ljubljani. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop 1. IV. 1955. Ponudbe v ogl. oddelku pod »Praksa«.	3874-1
TRGOVSKO PODJETJE »Kmetijski pridelki«, Ljubljana, Gosposvetska c. 13, sprejme v službo takoj moško moč za vodstvo embalažnega oddelka in žensko moč za posle knjigovodstva. — Pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije pošljite na gornji naslov do 10. marca.	3864-1
TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA sprejmem. Kopač Rafael, Viž-marje 221, Šentvid (pri kolodvoru).	3859-1
FINANČNEGA KNJIGOVODJO, samostojnega, iščemo. Lepo mesto. Lovska zadruga Ljubljana, Titova 31.	3930-1
STROJNEGA
KLJUČAVNIČARJA,
v vojaščine prostega, sprejme takoj ali s 1. aprilom 1955 gradbeno podjetje
»OBNOVA«, Ljubljana, Šmartinska cesta 21.
BRIVSKI MOJSTER išče zaposlitev ali mesto poslovodje kjerkoli. Naslov v podružnici SP. Novo mesto.	3880-1
NATAKARICE z delnim znanjem nemščine sprejme večje gostinsko podjetje na Gorenjskem s 1. aprilom. Hrana in stanovanje preskrbljena. Naslov ali ponudbe pod »Kvalifikacija« v ogl. oddelek.	3879-1
»KOTEKS«, Ljubljana, sprejme šoferja, avtomehanika za osebni avtomobil. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja »Ko-teks«, Ljubljana, Kidričeva 3.
ZARADI ODHODA večjega števila delavcev na odsluženje kadrovskega roka v JLA potrebujemo večje število ključavničarjev. Ortopedsko podjetje »Soča«, Ljubljana, Vrazov trg št. 4 — (bivša Sempetrska vojašnica).
3877-1
LESNA GALANTERIJA, Ljubljana, Šmartinska 10, takoj sprejme v službo lesos-t ruga rja. Plača po tarifnem pravilniku.
3872-1
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v ogl. odd. 3041-1 KOVAŠKEGA POMOČNIKA takoj sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljena. Barič Franc, kovač. Svabičeva ul. 3, Trnovo, Ljubljana.	3840-1
FRIZERKO, dobro, sprejme takoj Pintar Ernest, Marxov trg 2 — Ljubljana.	3889-1
KMETIJSKA ZADRUGA zoj Kovor sprejme s 1. aprilom 1955 v službo trgovskega poslovodjo v trgovino z mešanim blagom. Po možnosti z nekaj let prakse, ter knjigovodjo s 1. aprilom 1955. Plača po tarifnem pravilniku.	3886-1
KNJIGOVODJO — administratorja za instalacijsko obrt sprejmemo. Resne ponudbe pod »Mlaiša vztrajna moč« v ogl. oddelek.	3905-1
PREKLICUJEM žaljivke, ki sem jih izrekel o tov. Vozlju Robertu iz Kisovca pri Zagorju ob Savi in se mu zahvaljujem, da je odstootl od tožbe. Zupančič Franc, Colniše št. 24, Zagorje ob Savi.	3882-1
PLANINSKO DRUŠTVO »KUM«, Trbovlje, razpisuje mesto oskro-nika v svoji planinski postojanki na Kumu (1219 m). Prijave z življenjepisom je poslati najkasneje do 10.- marca. Za oskrb-niško mesto imajo prednost kvalificirani in poročeni interesenti.
3881-1
VOZNIKA h konjem sprejmem takoj. Ivanka Peršin (pri Alešu), Ježica 40.	3798-1
ZAVOD ZA SOC. ZAVAROVANJE za mesto in okraj Ljubljana, Miklošičeva c. 20, razpisuje službena mesta. Pogoj:	Eko-
nomska srednja šola ali popolna srednja šola. Prošnje vložiti na gornji naslov.	3856-1
SAMOSTOJNO kuharico sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd.
3845-1
POTREBUJEM pcstrežnico dnevno od pol 7. do 15. ure. Javiti se popoldne cd 15. ure dalje pri Košir, Dražgoška 17. Dravlje.
3316-1
RAČUNOVODJO z nekad prakse
in materialnega knjigovodjo išče večje obrtno podjetje v
Ljubljani. Nastop 1. april 1955. Naslov v ogl. odd.	3834-1
VARUHINJO otrok za dopoldan iščem. Kamin, Zaloška 1. 3827-1 KROJAŠKEGA pomočnika in vajenca sprejme »Krojaštvo«, Tržaška c. 2.	3821-1
UPOKOJENKO sprejmem k bolniku, Markovič, Medvedova 26.
3812-1
MESTNO REMONTNO podjetje v Ormožu sprejme v službo dva kleparska in vodovodno inštalaterska pomočnika. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.	3810-1
KORESPONDENTKA - strojepiska išče službo v koprskem okraju. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.	3805-1
STAREJŠO 2ENSKO, najrajši upokojenko, sprejmem k 6 mesecev staremu otroku. Zglasiti se od 7. do 11. ure. Naslov v ogl. odd.	3575-1
DVA VOZNIKA s podeželja, ki imata veselje do konj, takoj sprejmemo. Globus - Špedicija, Ljubljana, Titova 33.	3620-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Ponudbe: Titova 75, Ljubljana.	3663-1
SKLADIŠČNIKA, več kleparjev, elektro in vodovodnih inštalaterjev sprejme takoj Elektro-strojno podjetje Grosuplje. Plača po dogovoru.	3491-1
STALNO SLUŽBO dobi zmožen in. trezen knjigovodja v Zadrugi prevoznikov, Ljubljana, Koblerjeva 7.	3590-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA, sposobnega tudi za samostojno vodstvo trgovine v Ljubljani, sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd.	3602-1
BETONERJE za izdelavo železo-betonskih elementov, CEMEN-TARJE, tudi priučene za izdelavo betonskih cevi, 2ELEZO-KRIVCE in delavce sprejme takoj tovarna Gradbenih polizdelkov v Ljubljani, Šmartinska št. 100 a. Stanovanj nimamo, delavci imajo priliko pridobiti si polkvalifikacijo.	3767-1
MLADO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu in k dvema otrokoma v Ljubljani sprejmem takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mlada«.	3627-1
LESOSTRUGARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Stanovanje za samskega pripravljeno. Babič, strugar, Rečica, Laško. 3673-1 »RASICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme: strojnega tehnika, ple-% tilje in nekvalificirane delavke. V poštev pridejo samo interesenti iz okolice tovarne. 3676-1 GRADBENI TEHNIK, tudi začetnik dobi takojšnjo stalno zaposlitev pod ugodnimi pogoji v Drž. zidarskem podjetju »Remont«, Stična.	3784-1
KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. PODBOČJE ob Krki razpisuje mesto upravnika KZ. Reflektant! z ustrezno strokovno izobrazbo naj pošljejo ponudbe na gornji naslov. Nastop službe s 1. IV. 1955.	3783-1
KVALIFICIRANE strojevodje, premlkače, in kurjače za železniški promet, kurjače kotlov-skih naprav, električarje in ključavničarje sprejme Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru, stanovanja preskrbljena. Nastop službe je možen takoj. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno oddelku za delovno silo Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo.	3782-1
IŠČEM ZENSKO, ki bi pazila na dva otroka od 7. do 12. ure. — Naslov v ogl. odd.	3837-1
SLAŠČIČARNA išče pridno in pošteno prodajalko. Ponudbe v ogl. odd."'pod »Nastop takoj«.
3844-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA —
sprejme takoj Trlep Stanislav, Dolenjska cesta.	3913-1
ADMINISTRATORKO s končano malo maturo in vsaj 3-letno prakso sprejme takoj Kmetijsko posestvo Log .Cesta 2 cesarjev 170. Ljubljana-Vič. Prednost imajo kandidatke s prakso v kmetijstvu. Ostalo po dogovoru. Javiti se osebno naslovu.
3900-1
»KAROSERIJA«, Ljubljana, Kamniška ulica 25, potrebuje: kovače, ključavničarje, ličarje, nekvalificirane delavce ter strojnega ključavničarja z vsaj lö-letno prakso za vzdrževanje strojnega parka.	3893-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k trem odraslim osebam sprejmem. Naslov v ogl. odd. 3832-1 2 PRECIZNA MEHANIKA za popravilo pisarniških strojev dobita takoj namestitev. Nastop službe možen event, kasneje. Vojaščine prostim zajamčena specializacija v inozemstvu.
3866-1
ZASLUŽEK
SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE vam v 2 urah lepo izdela Foto »Pauli«, Trubarjeva 38 (bivša Sv. Petra cesta).	2251-2
DCPISNO SOLO iz daktilografije za uslužbence in nezaposlene osebe organizira zavod »Birotehnika«, Zagreb, Berislavičeva 16-III. Za obvestila in pogoje priložite znamko.	3871-2
PREPISOVANJE na stroj sprejmem na dom (tudi nemščina). Naslov v ogl. odd.	3861-2
INŠTRUKTORJA za nemščino iščemo. Naslov v ogl. oddelku.
3854-2
KLAVIRJE uglašuje strokovno in kvalitetno Trop Jože, Zaloška cesta 45a (naslednik slepega Tončka).	3851-2
HONORARNO PREPISOVANJE na stroj sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	3897-2
KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	3888-3
SADIKE
rseh lelenjadnjh in cvetličnih sort, trajnice ln Dkrasno grmičevje ln vse ostalo za vrt dobite pri Zadružni vrtnariji »Lada« Šempeter pri Gorici telefon 32. Zahtevajte cenik brezplačno.
KZ ŠMARTNO - GAMELJNE proda: 1 vprežni plug, 1 travniško brano, 1 ročni trijer in 2 elektromotorja 5.7 HP. Ponudbe na KZ Šmartno - Gameljne, pošta Šentvid nad Ljubljano. 3786-4 ŠTEDILNIK, železen, ugodno naprodaj. Celovška c. 259.	3667-4
ELEKTRIČNI ŠTEVEC 3 X 380/220 prodam. Naslov v ogl. odd.
3559-4
KOMPLETNO SPALNICO, rabljeno, poceni prodam. Ogled danes ves dan. Večna pot 25.
3664-4
UGODNO PRODAM več pohal-nih in plosnatih piL Naslov v ogl. odd.	-	3656-4
ZENSKO KOLO, malo rabljeno, naprodaj. Jereb, Na Gmajni 1, Stepanja vas.	3853-4
5-CEVNI RADIO, nov, ugodno prodam, Gradišče 8 a, pritličje.
3651-4
KUHINJSKO KREDENCO, rabljeno, prodam. Videnšek, Slomškova 14-11.	3891-4
APARAT za pranje glav, električni kotel 281 za vodo in »For-šrit« aparat za trajno prodam. Simunac Božo, frizer, Kranj.
3883-4
KLAVIRSKO HARMONIKO, 32-basno, prodam. Predjamska 43, pritličje, Rožna dolina. 3639-4 RADIJSKI APARAT .Super« 4 + 1 prodam po ugodni ceni. Ogled dne 6. in 7. III. 1955 od 7 do 18 ure. Nadzorništvo za zgradbe, Ob Zeleni jami, Ljubljana — vratar.	3631-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam za 4000 din. Modistinja »Kačič«, Celovška 37.	3618-4
SPALNICO in razne pohištvene kose, vse novo, imitacija orehove korenine, prodam. Ogled pri pleskarju, Šebenik, Vidovdanska 18.	3616-4
PRODAM radio in moško kolo. Bolha Martina, Kodrova 27. Ljubljana.	3670-4
KLAVIR (špinet) v dobrem stanju prodam. Černetova 17, soba 9.	3669-4
PESO za krmo prodam. Bodreča št. 34, p. Smlednik.	3612-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »Singer« (glavo) prodam. Trubarjeva 7, Vidic.	3610-4
PISALNI STROJ, pisarniški, brezhiben, prodam za 25.000 din. Karlovška 7, Pencelj. 3609-4 MOŠKO KOLO prodam. Lukež, Milčinskega 3.	3807-4
10 ŠPEROVCEV ä 6 m naprodaj.
Sp. Hrušica 13.	3556-4
SASUO in' hladilnik za 4-tonski avto ugodno prodamo. »Agro-servis« Ivančna gorica — Stična.
3540-1
ČEVLJARJI POZOR! Prodam nov »Regis« čistilni stroj in stroj za lepljenje podplatov. Cena ugodna. Starman Milan, Slovenj Gradec, Šolska ul. l.	3537-4
HLEVSKI GNOJ, plemensko svinjo in pet prašičkov, dva meseca starih, prodam. Peruzzijeva 99.	3907-4
INJEKCIJE »Arovlt«, A vitamin, prodam. Naslov v ogl. oddelku.
3909-4
SANI (zapravljivček), dobro ohranjene, prodam. Fišter, Lukovica št. 22, pošta Brezovica pri Ljubljani.	3906-4
KAVNI MLIN, kavarniški, nov, 220V, prodam. Vrtnarstvo, Za-puška 6.	3763-4
PRODAM ODLIČNO PUŠKO »BOROVLJANKO«. Ogled od 13. do 17. ure v Podmilščakovi ulici 16-11, vrata 4.	3755-4
PRAŠIČKE, 7 tednov stare, prodam. Černivec, Dravlje. 3752-4 SLAMOREZNICA, skoraj nova, naprodaj, šifrer Franc, 2abni-ca 15.	3751-4
KLAVIR, dobro ohranjen, ugodno prodam. Pismene ponudbe pod »Klavir« v ogl. odd. 3736-4 PARNI KOTEL, pritisk 4 atm., znamke »Mašiner fabrik« Dunaj, grelna površina 5 m2, vodni prostor ISO 1, v dobrem stanju, prodam. Ogled v Vulkanizadja, Gosposvetska 13, Ljubljana.
3743-4
GUMI voz, 3 do 4 tone, prodam. Ogled Dragomelj 22, p. Domžale.	374:1-4
SINGERICO, pogrezljivo, prodam. J .N., Ljubljana, Prešernova št. 20-III. desno.	3740-4
UGODNO PRODAM stensko uro ln pokrajinsko sliko. Naslov v ogl. odd.	3737-4
CRNO OBLEKO (smoking) in suknjo, najboljše kvalitete, ugodno prodam. *Naslov v ogl. odd.	f	3728-4
MOŠKO KOLO, Staro, prodam.
Hruševska 23.	3725-4
PSIČKO, malo, belo (špic) ,krasna žival, prodam ljubitelju živali. Eipprova 21, vrata 39 (Cerkvena), Trnovo.	3724-4
»FORTSCHRITT aparat proda Frizerska zadruga, Ljubljana, Stari trg 20.	3718-4
MOŠKO športno kolo s prestavami prodam za 32.000 din. Naslov: Peričeva 28 desno, Bežigrad, Ljubljana.	3717-4
LOVSKEGA PSA (terijerja), II mesecev starega z rodovnikom in puško risanico 6.5 mm ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.
3591-4
ELEKTRIČNI VARILNI aparat in 3 do 4-tonski gumi voz prodam. Dragomelj 22.	3710-4
CILINDER z batom prodam. Berlot, Celovška c. 74.	3707-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, naprodaj. Stojnič, Hrenova 3.
3698-4
KMETIJSKA ZADRUGA Mengeš razpisuje licitacijo za prodajo kmetijskih strojev:	snopovez-
nik, sejalnica, traktorska kosilnica, grablje za konjsko vprego, obračalnik, slamoreznica, 2 el ektrom otorj a, cirkul ark a, motoma in razni manjši stroji. Licitacija bo dne 13. III. 1955 ‘ ob
9.	uri v Vel. Mengešu pri Pa-
vovcu.	3796-4
SALON, dobro ohranjen, v rokoko stilu, prodam. Naslov v ogl. odd.	3794-4
PRODAMO rabljeni stroj za rezanje navojev in dvoramenski prebijalni stroj. Tovarna kovanega orodja, Kamnik. 3729-4 KUHINJSKO OPRAVO, novo, prodam za 28.000 din. Ogled: Zaloška 6, pleskar, poleg Splošne bolnice.	3647-4
KMETIJSKA ZADRUGA LOČE pri Poljčanah proda 3-tonski tovorni kamion znamke »Chew-rolet«. Vozilo je generalno popravljeno. Vprašati na upravo KZ, tel. št. 6.	3531-4
MOTORNO KOLO »Ardie« 200 (z vetrobranom) v odličnem stanju prodam. Naslov v ogl. odd.
3799-4
POHIŠTVO, rabljeno proda Bonač, Vidovdanska X. 3835-4 RADIO, nov in moško italijansko kolo prodam. Oven, Celovška 14.
3833-4
NOV RADIO prodam. Ogled v ponedeljek po 16. uri. Wolfova št. 3-1.	3830-4
OTROŠKO stajico ln košaro ter električni dinamo 4 KS, 150 W. prodam. Fister, Prijateljeva 1, Prule.	3823-4
MOTOR s prikolico Harley Davidson 1943, prodam. Pavli, Hotel Union, Ljubljana.	3659-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljlv prodam. Naslov v ogl .odd. 3822-4 OTROŠKI VOi+rCEK, globok, poceni prodam. Zrinjskega 7, vrata 7.	3813-4
MOŠKO KOLO prodam. Kaiser, Gosposvetska c. 16-1.	3S11-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljlv, prodam. Ogled od 16. do 18. ure, v nedeljo ves dan. Bezenškova H. pritličje, desno.	3808-4
TELICO, 2o mesecev staro, za pleme, prodam, črna vas 175.
3390-4
HARMONIJ v dobrem stanju prodamo. Cena 60.000. Sindikalna podružnica »Inteks«, Kranj. 3883-1 ŠIVALNI STROJ, krojaški, br*o-šivalni, nov, prodam. Ogled od
10.	do 12. ure. Trubarjeva 78, tapetništvo.	3858-4
AVTOGENSKI VARILNI APARAT na kolesa (na kisik) prodam. Anton Rožmane, kovač, Vrhnika 35.	3873-4
PRODAMO dobro ohranjen dvo-tonski kamion »Fordson« no ugodni ceni. Ponudbe poslati na naslov: Kmetijska zadruga Libeliče pri Dravogradu. 3866-4
RADIO, 4+1, prodam. Tomšič Peter, Borštnikov trg 4-II.	3853-4
PRODAM žensko italijansko kolo, skoraj novo, radio Philips, nov, 4+1, najnovejši model, 2 avtomobilski gumi 550, dobro ohranjeni. Vzamem na dobro domačo hrano nekaj abonentov. Društvena 15, Ljubljana. 3850-4 GUMI VOZ, srednje težak, 16-col-ski, prodam. Rudnik 19, Ljubljana.	3846-4
MLADO KRAVO, 9 mesecev brejo, prodam. Kozarje 15.	3843-4
RADIO »SIEMENS«, 5-eevni, dober, prodam. Naslov: Šišenska 11-1.	3839-4
PRODAM tovorni avto 0.5 t znamke Ansaldo, elek. črpalko z avtomatom, po dogovoru tlačni kotel z avtomatom, glavno gred Opel Blitz, 6-cil., akumulator S Volt, jekleni.. — Hočevar Danijel, Mokronog.	36M-4
ELEKTRIČNO PEC na 3 grelce, in s stikalom prodam. Titova 207.
3925-4
3-TONSKI GUMI VOZ naprodaj.
Naslov v ogl. odd.	3918-4
KOPALNO PEC prodam. Naslov: Štranear, Titova 17-1., desno stopnišče.	3917-4
GUMI VOZ, 16-colskii, prodam. — Ižanska 122, Ljubljana. 3912-4 JEKLENE VRVI (0.5 cm), 83 metrov, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3899-4
RADIO in žensko kolo ugodno prodam. Bukovec, Šišenska 69.
3896-4
KAUC, nov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	3894-4
OKRASNE RASTLINE, dekorsici_ ja, filodendrone, fikuse, aralie, palme ter podobne kupi Vrtnarstvo, Celovška 301.	3761-5
PREVOZNI VOZ, 10 do 12-sedežni, V dobrem stanju, kupi Gasilsko društvo Grajska vas, pošta Go-milsko.	3254-5
ELEKTROMOTOR, 1^—2 KS, 2.800 obratov, v dobrem stanju, kupim. Naslov v ogl. odd. 3887-5 REZAN LES, smreke, jelkf», bora. lipovine, bukovine, češnje, ja-vorja, hruške jesena, bresta, hrasta, oreha in dr. kupuje vsako količino ONPZ mizarjev, Ljubljana, Wolfova 12.	3788-5
ŽIVINSKI VOZ kupi Kmetijska zadruga Šmartno _ Oameijne. Ponudbe z navedbo cene poslati na KZ Šmartno - Gameljne, p. Šentvid nad Ljubljano. 3785-5 HARMONIJ, dobro ohranjen, kupi Delavsko prosvet. društvo »Svoboda« Izola.	3781-5
I Kupimo
f DIESEL motor,
I 4 cilindrski (Bianchi _
I ali Mercedes) z me- | * njalnikom 75-90 KS. *
Kompletno prvo opremo za Opel Super ali samo prednje rokavce.
»IZ 0 LIK K A«, Ljubljana - Moste
GRAMOFON, električni, 220 V, prenosen, v trpežnem kovčku, kupimo. Ponudbe z opisom in navedbo cene -dostavite na Okrajno higiensko postajo Kočevje.	3679-5
PISALNE MIZE, dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pisarna«.	3637-5
KNJIGE »Modre ptice«, »Hram« in druge kupim. Ponudbe pod »Naslovi« v ogl. odd. 3643-5 BLOK ZA OSEBNI AVTO Steyr-Typ a 200 kupimo. Ponudbe pod »Steyr« v ogl. odd.	3678-5
SVINEC, star, rabljen, v vsaki količin! kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška št. 6.	3684-5
GUMI VOZ, nov, 3 do 5-tonski, kupim. Bodreča 34, p. Smlednik.
3613-5
ŠIVALNI STROJ kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj plačam«.	3523-5
KOTEL za žganjekuho kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kotel«.	3522-5
KOČIJO ali koleselj in žensko kolo, novo ali malo rabljeno, nemške znamke» kupim. Naslov v ogl. oddelku.	3911-5
PSICO ruski livrier do dveh let (pldigon) kupim. Pisati: Laura Parmeggiani, Trieste, Via Trento 16.	3923-5
ZEMLJEPIS m prirodopis Za 4. razred osnovne šole kupim. — Titova 77-III.	3865-5
AVTO-MOTO KROŽEK »Poljane«, Ljubljana, kupi zračno puško (risanko). Ponudbe na Poljansko cesto 46 (meh. delavnica).	3363-5
MOTORNO KOLO 125 ecm kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober motocikel!«.	3855-5
ZLATO, 22-karatno, za zobovje, v ploščicah kupim. Naslov v ogl. oddelku.	3927-5
KOLEŠČEK za 3-letno deklico kupim. Naslov v ogl. oddelku.
3924-5
KUPIM italij ansko klavirsko harmoniko.' Ponudbe v ogl. odd. pod »Scandali«.	3800-5
TRGOVSKI LOKAL in pripadajoče prostore v Ljubljani, najboljša trgovskoprometna ulica, za prodajo čevljev ali manufakturo, prodam. — Ponudbe pod »Najboljša točka« v oglasni od_ delek.	3753-7
ENO ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO, četudi v slabem stanju, kupim; posodim denar ali kupim parcelo. Ponudbe v oglasni odd pod »Ljubljana — Kranj«.
3745-7
PARCELO 600 m= v Šiški zamenjam za dvosobno stanovanje ail enodružinsko hišico proti event doplačilu. Naslov v ogl. oddelku.	3731-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO Z odprto verando ln vrtom, primerno za gostilno ali upokolen-ca, 10 km od železnice na Štajerskem prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3730-7
VILO, eno- ali dvodružinsko, sodobni kabinet, kjerkoli v vil-nem predelu Ljubljane, prednost Mirje, Vrtača, Rožna dolina, center, Bežigrad, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Solidna družina«.	3695-7
POLOVICO DVODRUZINSKE vile s trosobnima komfortnima stanovanjima v Ljubljani na sončni legi kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Profesor«.	3696-7
VINOGRAD, 2000 m* (2 parceli), v Semiču, zelo lepa lega, ugodno prodam. Logonder Franc, Ribnica na . Dolenjskem 171.
3661-7
KUPIM ENODRUŽINSKO komfortno vilo v Ljubljani, Ponud» be v ogl. odd. Pod »Vseljiva«.
WR-7
KOMFORTNO DVO- do štirisobno
'stanovanje, možnost vselitve proti zamenjavi stanovanja, v , centru mesta Ljubljane, kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Zamenjava«.	3770-7
ZAZIDLJIVO PARCELO na lepi sončni legi v središču Bežigrada. Mirje, Rožna dolina ali v drugih bližnjih predelih centra mesta kupim. Ponudbe v ogl. CKid. pod »Zazidljiva predpogoj«.	3-97-7
VINOGRAD, 40 min. od postaje Sevnica, cea. 1200 žlahtnih trt, nekaj sadja, zidanica — klet, kuhinja, 2 sobi in pritikline, elekürika, vodni rezervoar — vse v dobrem stanju, z vsem inventarjem prodam zaradi bo_ lezDj za 480.000 din. Naslov v egi. oddelku.	.3682-7
HlSO Z VRTOM, travnikom in njivami v bližini Vrhnike pro_ da/.n .Ogled vsak dan. Naslov v ogl. oddelku.	3704-7
DFJLAVNICO ali dvoriščno stav-Jbo, možnost preureditve v delavnico, kjerkoli v mestu Ljubljane, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cista obrt«. .3771-7 ENO ALI DVODRUZINSKO hišo s primernim vrtom, v območju mesta Ljubljane, kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Center -periferija«	3769-7
DVONADSTROPNO TRGOVSKO HlSO v naj strožjem centru Ljubljane, dva trgovska lokala, obstoječa iz šest prostorov in skladišča, 4 kx>m£. trisobna stanovanja, prodam. Nasiov v ogl. oddelku.	3932-7
DE LAVNI S KO POSLOPJE v Ljubljani, novejše, z velikimi de-iavniškimi prostori, skladišči, pisarniškimi prostori, zidana odprta lopa, obsažno dvorišče, zazidana površina 500 m2, prodam. Naslov v ogl. odd.	3933-7
VSELJIVO HlSO, enostanovani-sko, trisobno, z vsemi pritiklinami, sončno, z vrtom, blizu bolnišnice, prodam ter kupim vseljivo dvosobno komfortno stanovanje, sončno, ali enosobno s kabinetom in eno garsonjero ali dve garsonjeri v centru Ljubljane. Ponudbe v ogl. odd, pod »Mir«.	3882-7
KUPIM enodružinsko večjo hišo, novejšo, v dobrem stanju v Reki, Sušaku ali Splitu. Ponudbe pod »Vseljiva« SP Celje.
3778-7
DVOSTANOVANJSKO HlSO v Mariboru (1000 m2 vrta, brajde -600 1), menjam za enako v Ljubljani - predmestje. Vidiš, Ma-ribor-Pobrežje, Istrska 52.
3774-7
PRODAM HlSO v Kranju, štiri mala stanovanja, eno vseljivo, Golmajer, Ljubno, Podnart, Gorenjsko.	3791-7
ZAZIDLJIVO PARCELO 606 m« na Šmartinski cesti pri šoli v Jaršah prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna prilika«.
3920-7
HIŠO v Kamniku zamenjam za trisobno vseljivo stanovanje v Ljubljani ali kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kamnik«. 3929-7 DOBRA, mirna stranka kupi hišo, vilo ali nedograjeno -hišo, prevzame tudi dolg, eno ali dvostanovanjsko. Gospodar si lahko obrlrži dosmrtno stanovanje. Več ustmeno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«.
3809-7
VINOGRAD z zidanico, lep, na Debencu pri Mirni na Dolenjskem, prodam. Naslov v ogi oddelku.	3801-7
ZAZIDLJIVO PARCELO v Ljubljani, ca. 500 m2, kupim. Samo resne ponudbe pod »Zazidljiva« v ogl. odd.	3848-7
TRI PARCELE v okolici Ljubljane prodam. Zavrl Janez, Tržaška 11, Ljubljana,	3901-7
vmm
OSEBNI AVTO, brezhiben, oddam v majem. Ponudbe pod »Najem«T v ogl. odd. 3617-8 VEČJO PARCELO ob Ljubljanici na južni strani Ljubljane oddam v najem. Cenjene ponudbe pod »Zelišča« v ogl. odd. 3764-8 PROSTORE za snažno obrt iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana 3«.	3642-8
WJÄMJll
SOBO, vseljivo, kupim. Ponudbe
v ogl .odd. pod »Kjerkoli«.
3668-9
ABSOLVENT TVS in absolvent MVS iščeta skupno opremljeno sobo. Plačata zelo dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Absolventi«.	3588-9
DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v centru zamenjam za enosobno s pritiklinami. Ponudbe pod »Prilika« v ogl. odd.
3695-9
OPREMLJENO SOBO išče samski inženir. Plača zelo dobro. Ponudbe pod »Soliden« v ogl. odd.
3638-9
STUDENT, skromen in korekten, išče opremljeno sobico. Plača odlično. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Skopje«.	3888-9
DVOSOBNO komfortno stanovanje v enostanovanjski hiši zamenjam za trosobno. Naslov v ogl. odd.	3754-9
MIREN SAMEC, mnogo na službenih potovanjih, išče prazno sobo, s posebnim vhodom v Ljubljani. Plača tudi visoko najemnino. Ponudbe pod »Solidnost« v ogl. odd.	3747-9
TROSOBNO, komfortno, sončno stanovanje v novi zgradbi v Kopru zamenjam za enako ali dvosobno s kahinetom v Ljubljani. Ponudbe pod »Koper 55« v ogl. odd.	3748-9
PRAZNO SOBICO išče v centru dekle. Plača dobro in tudi pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Starejša, poštena«.	3749-9
TRISOBNO stanovanje, vseljivo, center in posl. prostore za obrtnika prodam. Ponudbe pod »320.000« v Ogl. odd. 3744-9 MAJHNO SOBO ln kuhinjo zamenjam za večjo proti dobri nagradi. Naslov v ogl. odd. 3732-9 ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v Mostah zamenjam za dvosobno kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Suho stanovanje« v ogl. odd.	3689-9
SOBO, opremljeno, išče samec. Plača po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. »Samec«.	3703-9
PRAZNO ALI OPREMLJENO sobo iščeta proti nagradi zakonca brez otrok. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zaposlena«.	3708-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za stanovanje v Beogradu ali Zemunu. Ponudbe pod »Sava« v ogl. odd.
3709-9
ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami zamenjam za prazno sobo. Pismene ponudbe pod »Poseben vbod« v oglr odd.
3711-9
ENOSOBNO STANOVANJE ter ločeno sobo, oboje v Ljubljani, zamenjam za dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Titova« v ogl. odd.	3719-9
ZAMENJAM SOBO V pritličju v Šiški s posebnim vbodom. Naslov v ogl. odd.	3706-9
SONČNO TROSOBNO stanovanje s kopalnico v Mariboru, zamenjamo za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	3773-9
ZA ENOSOBNO STANOVANJE ail garsonjero dam sobo. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. oddelek,	srni
UPOKOJENEC — 50-letni, išče opremljeno sobo v Kranju ali v naj bližji okolici zaradi zaposlitve. Ponudbe poslati podružnici SP Kranj pod »Resna zadeva«.	3384-9
PRAZNO ali opremljeno sobo išče študentka. Naslov v ogl. odd.
3816-9
KUHINJO in sobo pri Tobačni tovarni zamenjam za garsonjero v strogem centru. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Tržaška c.«.	3815-9
SOBO za pomoč v gospodinj sum išče upokojenka. Naslov v ogl. oddelku.	3852-9
OPREMLJENO SOBO zamenjam za enako. Kavčičeva 13-1. 3838-9 PRAZNO SOBO kjerkoli, lahko tudi v Polju, iščem. Dam nagrado. Naslov v ogl. odd. 3826-9 SOBO oddam tistemu, ki lahko posodi do 100.000 za popravilo hiše. Naslov v ogl. odd. 3804-9 MLAJŠI GOSPOD, samski, miren, čez dan odsoten, išče prazno sobo s posebnim vhodom, po možnosti v centru Ljubljane. Cenjene ponudbe pod »Soliden« v ogl. oddelek.	3819-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za komfortno enosobno alt dvosobno za visoko nagrado. — Ponudbe pod »April« v ogl. oddelek.	3825-9
PRAZNO SOBO, \rhod skozi kuhinjo na Resljevi cesti pri kolodvoru zamenjam za enako kjerkoli v Ljubljani, primerno za železničarja. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava«.
3823-9
SOBO za 3 mesece iščeta dva gospoda, dokler traja tečaj tujega jezika. Ponudbe pod »Plačava dobro« v ogl. odd.	3842-9
VISOKO NAGRADO nudim za prazno ali opremljeno sobo v centru ali okolici Ljubljane. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Inženir«.	3849-9
DVA ŠTUDENTA tehnike iščeta opremljeno sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dva ali eden«.
3857-9
ZAMENJAM trisobno stanovanje,
III.	nadstropje, za enosobno z malim kabinetom ali s svetlo piedsobo, visoko pritličje ali I. nadstropje. Pismene ponudbe s tečnim naslovom v ogl. oddelek pod »Center za center«.
3852-9
SOBICO IN HRANO dam za poldnevno p* moč v gospodinjstvu solidni in snažni žens-ri. Naslov v ogl. oddelku.	3222-9
TRISOBNO KOMFORTNO STA-NOVNAJE s kabinetom, zamenjam za enako dvosobno s kabinetom. Naslov v ogl. oddelku.
3895-9
LEPO NAGRADO dobi tisti, ki mi preskrbi prazno ali opremljeno sobo ali me sprejme za sostanovalko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Terezija«.	3803-9
ZGUBILA se je ilirska psica, sliši na ime Alka. Vrnite jo za nagrado: Jurčkova pot iG8 -Ljubljana.	3326-10
IZGUBILA sem zlato zapestno uro v nedeljo 27. II. od 15. do 15.30. ure na cesti od Šma-rtma pod Šmarno goro in Tacnom. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti visoki nagradi. Bizovičar, Šmartno pod Šmarno goro 30.	3795-10
IZGUBILA sem zlato zapestnico s kompasom. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne za nagrado v ogl. odd.	3314-10
32-LETNA VDOVA z otrokom, situirana, želi inteligenta z lastnim stanovanjem. Ponudbe pod »ODremim« v ogl. odd. 3658-11 V DESTILACIJO PREVZAMEM vinske in sadne odpadke. Proizvode bi tudi prodajal. Ponudbe v ogl. odd. pod »Destilacija«.
3599-11
56-LET STAR UPOKOJENEC, vdoyec, brez otrok, z lastnim domom, želi poznanstva z žensko mirnega značaja. Ponudbe poslati v ogl. odd. ped »Miren značaj«.	3524-11
OBRTNIK, 45-letni, dober, želi primerno gospodinjo. Ponudbe pod »Dobra bodočnost, svoj dom« v ogl. odd.	3921-11
VDOVA (upokojenka) poroči upokojenca ali aktivnega Inteligen-• ta brez otrok do 60 let starosti. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra gospodinja«.	39C8-11
KMETIJSKA ZADRUGA »MALA GOSPODARSTVA«, Ljubljana, Vrhovčeva 4 (poleg kavarne na Taboru), vabi male proizvajalce, lastnike in uživalce hišnih vrtov, hišne svete, vrtičkarje in druge iz območja ljubljanskega mesta, da prijavijo pristop v članstvo. Poslovne ure za stranke vsak dan od 15. do IS. ure popoldne. Samo do 15. III. 1.1. še sprejemamo naročila za: a) sadno drevje zajamčenih in kontroliranih sort, jablan, hrušk, češenj, višenj, marelic, breskev in orehov (ustrezajočih ljubljanskemu izboru); b) čistokrvne enodnevne piščance pasem: Štajerske, leghom in rodajland. MLAD NAMEŠČENEC želi spoznati mlado in simpatično gospodično. Ponudbe na ogl. odd. pod »Dopisovanje«.	3691-11
2S-LETNO DEKLE želi spoznati samskega gospoda. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resnost«. 3699-11 NAMEŠČENEC, visoke postave želi spoznati solidno dekle v starosti do 26 let. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tajnost zajamčena«.	37C5-11
ŽE IMATE SLIKANICO MEDVEDEK HEEWÄ?
SLOVENEC, star 30 let, ljubitelj športa, prikupne zunanjosti, s stalno dobro službo v velemestu Italije želi poznanstva s poštenim, dobro vzgojenim športnim slov. dekletom z maturo. 22 do 26 let, zaradi ženitve. Zaželena slika in življenjepis. Tajnost zajamčena, slike proti povrnitvi. Dopise poslati na: Fer-mo posta Milano - Tessera Postale NO. 701925.	3622-11
PRENEHALA sem z obrtjo dež-nikarstva. Cenjenim strankam se zahvaljujem in prosim, da dvignejo popravila najkasneje mesec dni po objavi, ker potem ne odgovarjam zanje. Elza Cegnar, Jesenice.	3775-11
PREKLICUJEM in obžalujem, kar sem neresničnega govoril o Kalanu Janezu iz Zbilj 38 pri Smledniku ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Gregorc Janez Iz Fcdrečja 31 pri Smledniku.	3831-11
STANOVANJE iščeta mati in sin. V prostem času pomagam v gospodinjstvu ali pri kmečkem delu. Kupim hišico s preužitkom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Miren dom«.	3824-11
HIŠNI SVETI! Obveščam, da sprejemam naročila za vsa kleparska in vodovod, inštalaterska dela in popravila. Puc Gustav, Tržaška C, S, teh 22-805.	3910-41
Trdnejša peza arabskih držav
PRVI DAN TEKMOVANJA ZA POKAL KONGSBEKG
Včeraj mladinci - danes pa
člani
T konkurenci samo dveh ekip ]e prepričevalno zasedla prvo mesto Italija pred Jugoslavije
PLANICA, 5. marca. (Od našega posebnega dopisnika.) — Današnji jutranji vlaki so pripeljali v naš kot in pod planiške skakalnice množico šolske mladine, ki je še s posebnim zanimanjem spremljala tekme svojih vrstnikov na 35-metrski skakalnici. Ker so prireditelji ugotovili, da večina tekmujočih mladincev prekoračuje dopustno starostno mejo, so se sporazumeli za ureditev tega problema tako, da so vsi skakalci, starejši od 18 let, tekmovali v posebni mednarodni konkurenci, medtem ko so smeli za pokal Kongsberg nastopiti samo «isti, ki so izpolnjevali določbe sprejetih pravilnikov. Obe prireditvi pa sta bili izvedeni obenem, le ocene so šle v ločene vrste.
zasedli prvo mesto. Deloma so se
Damask, 5. marca (AFP). Iz
dobro obveščenih virov se je zvedelo, da nedavno v Damasku podpisana skupna sirij sko-egip-tovska deklaracija vsebuje naslednje točke:
1.	Uskladitev arabske politike; 2. skupna gospodarska in kulturna dejavnost; 3. ustanovitev vrhovnega obrambnega sveta, ki bi imel polna pooblastila v obrambnih vprašanjih arabskih držav; ta klavzula bi vsebovala tudi ustanovitev enotne-
Bulganin vabi diplomate
MosKva, 5. marca (Tanjug) Predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin je danes sprejel na vljudnostni obisk ceyena diplomatskega zbora švedskega veleposlanika Solh-mana. Preko njega je maršal Bulganin povabil vse ostale diplomatske zastopnike, akreditirane v Moskvi, naj ga obiščejo, če,želijo. Prvič se je zgodilo. da predsednik sovjetske vlade ob svojem nastopu sprejema tuje diplomatske zastopnike. Ko je Malenkov postal predsednik .sovjetske vlade, ni sprejel tujih diplomatov-
ga poveljstva, ki bi uskladilo obrambne načrte, oborožitev in urjenje arabskih vojsk, kakor tudi izgradnjo tovarn za proizvodnjo vojaškega materiala; 4. nepristopanje nobenim tujim vojaškim zvezam; 5. obveznost za vse arabske države, da ne sklenejo nobene vojaške ali politične pogodbe, dokler predhodno ne obvestijo vrhovnega obrambnega sveta.
Glede na gospodarsko področje vsebuje ta dokument splošna načela, ki se nanašajo na ustanovitev osrednje arabske banke in na sklenitev gospodarske zveze, katere naloga bi bila odpravljanje carinskih ovir.
Razen tega bo po sedanjem potovanju egiptovskega ministra
Razstava indijske umetnosti v Beogradu
BEOGRAD, 5. marca (Tanjug). Indijski veleposlanik v Jugoslaviji g. Rajeshwar Dayal je seznanil predstavnike domačega tiska z razstavo indijske umetnosti in narodnih umetnin, ki bo v torek odprta v Beogradu. G. Dayal je pokrovitelj razstave, odprl pa jo ho podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič.
za nacionalno orientacijo majorja Salaha Salerna in sirijskega zunanjega ministra El Aze-ma konferenca v enem glavnih mest arabskih držav, katere se bodo udeležili njihovi ministrski predsedniki, zunanji ministri, načelniki generalnih štabov, gospodarski strokovnjaki in strokovnjaki za kulturna vprašanja, ki bodo izdelali nov načrt za kolektivno varnost teh držav.
V NEKAJ
NEW YORK, 5. marca (APP). — Generalni sekretar OZN Hammarskjöld je po včerajšnji seji Varnostnega sveta poslal brzojavko šefu komisije OZN za nadzorstvo premirja v Palestini generalu Burnsu, s katero ga je pozval, naj osebno poda Varnostnemu svetu poročilo o incidentu pri Gazi. Kakor se je zvedelo iz krogov OZN, je Hammarskjöld poslal brzojavki tudi zunanjima ministroma Egipta in Izraela, od katerih je zahteval, naj storita vse, kar je mogoče, da bi se izognili ponovnim incidentom.
MOSKVA, 5. marca (Tanjug). Jutri bodo v kazahski azeTbej-žanski, kirgiški, armenski in ka-relofinski SSR volitve za republiške vrhovne sovjete in v mestne sovjete. S tem bodo končane volitve v vseh sovjetskih republikah.
PARIZ, 5. marca (AFP). V torek bo odpotovala v Bejrut francoska delegacija, ki se bo pogajala z libanonsko vlado o sklenitvi trgovinskega sporazuma. V delegaciji so predstavniki zunanjega, gospodarskega in kmetijskega ministrstva.
TOKIO, 5. marca (AFP). Poveljstvo ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu je sporočilo, da bo 17. skupina lahkih bombnikov zapustila Japonsko 20. marca. — Skupina Ima 48 letal tipa B-2fi in 1400 ljudi. Na Japonskem je bila od konca vojne.
Berlin, 5. marca (APP). Danes je nenadoma umrl v svojem 74. letu predsednik sveta vzhodnonemških pokrajin in član upravnega odbora vzhodnonemške krščanskodemokratske stranke Reinhold Lobedanz, ki je bü eden ustanoviteljev te stranke.
NEW ORLEANS, 5. marca (USIS). Medameriška konferenca za investicije, je sklenila ustanoviti zasebni trust za podpiranje investicij v Latinski Ameriki. V tem smislu bo v kratkem v New Yorku konferenca zastopnikov zainteresiranih držav.
Predsednik republike Tito na zabavi v Domu JLA
BEOGRAD, S. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito se je nocoj s soprogo udeležil slavnostne zabave, ki jo je na Čast mednarodnemu prazniku žena priredila v Domu JLA zveza ženskih društev Beograda. Na zabavi so bili tudi predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade s soprogo, predsednik Ljudske skupščine LR Srbije Petar Stambolič s soprogo, predsednik izvršnega sveta LR Srbije Jovan Veselinov s soprogo, predstavniki družbenih organizacij ter javni in kulturni delavci. K ul turn o-umetniški spored so izvajali člani beograjske opere, baleta in komedije.
VRSTAH
Moskva, 5. marca (TASS). Sovjetska zveza in Albanija sta podpisali sporazum o medsebojnih pošiljkah blaga v letu 1955. Sovjetska zveza bo pošiljala Albaniji pšenico, neželezne kovine, kemikalije, barve, lake, motorna vozila in rezervne dele ter druge proizvode, Albanija pa Sovjetski zvezi tobak, les, baker, bitumen in drugo blago, kakor v prejšnjih letih.
Moskva, 5. marca. TASS poroča, da so danes v Moskvi podpisala sporazum med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo o uvedbi stalnega letalskega prometa med obema državama na progi Moskva—Sofij tu
Sestanek Abdel Naserja z Ralphom Stevensonom
KAIRO, 5. marca (AFP). Predsednik egiptovske vlade Abdel Naser se je danes na lastno željo sestal z britanskim veleposlanikom Ralphom Stevensonom. Sestanka se je udeležil tudi egiptovski zunanji minister Favzi, ki je po sestanku skupaj s Stevensonom dal skupno izjavo, v kateri pravita, da so se raztovarjali o skupabih vprašanjih, ki zanimajo Egipt in Veliko Britanijo, odklonila pa sta, da hi kar koli dodala tej izjavi.
Eden v Rimu
ÄIM, 5. marca (Reuter). Britanski zunanji minister Eden je nocoj na povratku s konference držav članic pakta SEATO v Bangkoku prispel v Rim, od koder bo v ponedeljek dopoldne nadaljeval pot v London, kjer bo, kakor pričakujejo, takoj podal ministrskemu predsedniku Churchillu poročilo o vseh svojih razgovorih, predvsem pa o možnosti za sklicanje konference prizadetih sil glede rešitve formo-škega vprašanja.
2e prvi skoki so dali slutiti, da bodo Nemci tudi danes potrdil: svojo včerajšnjo formo, ki so nazadnje res tudi zasedli najboljše mesto, vendar pa v konkurenci za pokal niso imeli dovolj zastopnikov, tako da sploh niso prišli do ocene kot ekipa. Najnevarnejši nasprotniki so jim bili zlasti Italijani, ki so kot ekipa nato tudi
Jahorina, 5. marca. Na današnjih tekmah v okviru III. zimskošportnega študentskega tedna v veleslalomu, ki je meril 1.300 m In Imel 450 m višinske razlike ter 43 vratič, so bili doseženi naslednji izidi:
1. Jamnig (A) 2:10.5, 2. Zillibiller (N) 2:10.7, 3. Sihweiber (N) 2:15.4,
4.	Janc (J) 2:16.2, 5. Erben (N) 2:16.7,	6. Bähni (Sv.)	2:18.2,	7.
Mach (Sv.) 2:22.8, 8. Keglovitsch (A) 2:23.1, 9. Mizzi (It.) 2:23.7, 10. Heiss (N) 2:24.1 itd. Ostali Jugoslovani so se plasirali:	Prestor
kot 19., Cizej kot 25-, Vrančič kot 26. ter Korošec in Silovič kot predzadnji in zadnji (28. in 29.).
Državno prvenstve. smučarjev - invalidov
Kranjska gora, 5. marca. Oh zaključku vsakoletnega smučarskega tečaja za invalide so danes izvedli tukaj II. državno smučarsko prvenstvo invalidov, združeno s IV. republiškim tekmovanjem. V ugodnih snežnih razmerah se je zbralo na startu 48 tekmovalcev, ki so tekmovali v veleslalomu m slalomu.- Proga za prvega Je bila 600 m dolga z razliko 130 m v višino, za slalom pa 450 m dolga ln 100 m visoka. Razen domačih tekmovalcev se Je tekmovanja udeležilo tudi 12 avstrijskih invalidov — izven konkurence.
IZIDI
Veleslalom: I. kategorija (invalidi s trdim kolenom): 1. Skodlar (Kranj) 1:07.5, II. kat. (amputacija noge nad kolenom):	1. Iglič
(Mengeš) 1:22, III. kat. (amputacija noge pod kolenom): 1. Slejko (Maribor) 1:37.1, IV. kat. (amputacija roke):	1. Ropret (Tržič)
55.6, V. kat. (ostale poškodbe): 1. Medja (Kranj) 55.2. Ta čas Je bil hkrati tudi najboljši čas na progi.
Slalom: I. kat.: 1. Skodlar 103.5,
H.	kat.: 1. Iglič 120.5, HI. kat.:
I.	Slejko 138.0, IV. kat.: 1. Ropret 99.5, V. kat.: 1. Jocif (Kranj)
85.6	sek.
Jutri popoldne ob 14. url bodo Invalidi smučarji izvedli propagandno tekmovanje na plazu v Planici.	Hy.
pokazali v zadovoljivi formi tuli Avstrijci (tudi teh je bilo premalo za ekipo), medtem ko so naši dobivali nasploh zelo nizke ocene. V opravičilo je treba pristaviti, da so bili povprečno skoraj do 3 leta mlajši od svojih tekmecev inozemcev, razen tega pa so imeli zaradi zapoznele sezone tu-
Hkratl so danes tekmovale v Isti disciplini tudi ženske; njihova proga pa Je bila dolga 1.100 m s 380 m višinske razlike in 33 vratci.
V hudi konkurenci Je zmagala Nemka Vismath s časom 1:58.7 pred Italijanko Bertolajo z 1:58.4 in Antičevo (Jug.), ki je potrebovala za progo natanko 2 minuti. Na naslednjih mestih se menjavajo po dve Italijanki In dve Švicarki ter po ena Avstrijka in Nemka, na 11. mestu pa je spet Jugoslovanka Železnikova s časom 2:36.5.
GORSKI REŠEVALNI TEČAJ NA KRIŽKIH PODIH
Gorsko reševalna postaja na Jesenicah pripravlja v počastitev desetletnice osvoboditve gorsko reševalni tečaj za udeležence iz vseh republik.
Tečaj bo finančno omogočila okrajna organizacija SZDL v Radovljici, moralno pa podprla komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije. V tečaju računajo z udeležbo okrog 50 gorskih reševalcev. Obiskovalci bodo tesno sodelovali z alpskim aerocentrom Lesce—Bled in Aeroklubom na Jesenicah. Tečaj bo v drngi polovici tega meseca na Križkih podih.
•
Kanada ln Sovjetska zveza zmagujeta v hokeju na ledu kar naprej. Tudi v petek sta na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Nemčiji zmagali reprezentanci Kanade in Sovjetske zveze. Kanadci so svojo sedmo tekmo Igrali proti Nemčiji in zmagali 6:1 (3:0, 3:1, 0:0), Rusi pa so prav tako sedmič zapovrstjo to pot uklonili Švico 7:2 (2:0, 2:1, 3:1). Tretji zmagovalec tega dneva so bile ZDA, ki so odpravile Poljsko 6:2 (2:0, 3:0, 1:2).
Predsednik mestnega ljudskega odbora Zagreba je predložil Zvezi za telesno vzgojo Partizanu predlog za organizacijo II. glm-n as trade leta 1957 v Zagrebu. Partizan čaka zdaj še odgovora Ljubljane, nakar bo konec tega meseca odločeno, kjer bo izvedena.
di najmanj treninga. Slednjič je vredno zabeležiti tudi to, da so najboljši med njimi odšli na tekme v Italijo. Ali je bilo to umestno ali ne, je vprašanje zase.
Prvo mesto v konkurenci za pokal so kot ekipa osvojili Italijani s 561.8 točke, medtem ko so Jugoslovani kot edina še popolna ekipa zasedli drugo mesto s precej slabšim zbirom — 508.9 točke.
TEHNIČNI IZIDI V TEKMI ZA POKAL
L Georg Thoma (N) 203.8 (39, 39.5), 2. Hans Leppert (N) 200.9 (37.5, 37.5), 3. Gino De Cordo (It.) 195.8 (37.5, 36), 4. Nilo Zandonel (It.)	186.8 (36.5, 37),	5. Giacomo
Aimoni (It.) 197.2 (33, 34), 6. Mirko Knafelj (J) 177.8 (35, 33.5), 7. Božo Jemc (J) 172.0 (32.5, 34.5), 8. Tone Koželj (J) 195.1 (33, 30), 9. Klaus Fichtner (A) 125.0 (35 p., 34 p.).
Mnogo živahnejša in bolj zagrizena je bila seveda borba za mesta v mednarodni konkurenci nasploh, kjer so se močno uveljavili zlasti še Avstrijci in tudi nekateri Švicarji. V tej konkurenci je bil vrstni red — skupno s tekmovalci, ki so navedeni že v pokalni konkurenci, naslednji:
1. Thoma, 2. Leppert, 3. Ervin Keller (N) 198.7 (38, 39), 4. Rudi Budemair (A) 196.0 (36, 38), 5. De Cordo, 6. Francis Pirret (Sv.) 187.6 (35,	35.5),	7. Zandonel, 8. Karl
Pretz (A) 185.9 (33.5, 36.5), 9. Dieter Janz (A) 184.6 (34.5, 36), 10. Kaelln (Sv.), 11. Aimoni, 12. Knafelj, 13. Jemc Itd.
Ko so gledalci po končanem mladinskem tekmovanju odšli na rob 80-metrske skakalnice. Je začel nenadoma briti močan veter, ki je danes močno oviral trening. Razen starejših tekmovalcev so se na veliko skakalnico povzpeli tudi nekateri mladinci, ki pa ji v takih pogojih niso bili kos in so se precej valjali po izteku. Tehnično vodstvo jim je nato prepovedalo skakanje.
Zaradi neenakih pogojev pri posameznih skokih ni mogoče reči nedvoumno, kdo je za jutrišnjo tekmo največji favorit. Polda je bil bolj ali manj zanesljiv tudi danes ter je skočil okrog 70 m, prav tako pa sta se tudi Rogelj in Langus pokazala kot zanesljiva skakalca. Razen naših so ugajali tudi nekateri Italijani in Švicarji, predvsem pa Nemci. Francozi so skakali prvič ln se jim je že kar takoj poznalo, da imajo precej rutine.
Izmed skokov za trening naj navedemo vsaj nekatere najzani-mdvejše:
Polda (vse v metrih) 70, 67, Rogelj 63, 60, Zidar 67, 68, 63, Langus 50, 60, 63, Matulj 68, 59, Saksida 58, 59 , 60, Rizzi 63, 63, Triveila 60, 62, Hailingbruner 66, 67!, Ho-henleitner 55, 61, Kleislel 62, 78, Bradi 63, Roche 52, 63, 60, Monnier 48, 59, Rabassada 51, 60, Leodolter 62, 68 itd.	S. L.
Državno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah
od 10. do 13. marca 1955 v Ravnah na Koroškem
Program:
10.	m. 1955 (četrtek)
ob 9. uri: Tehnični posvet vodij ekip Žrebanje startnih številk
ob 14. uri: Tek članov na 15 km
Tek mladincev na 12 km
U. III. 1955 (petek)
ob 10. nri: Tek članic na 10 km
Tek mladink na 4 km
ob 14. nri: Štafeta članov 4 X 10 km
12.	III. 1955 (sobota)
ob 10. nri: Štafeta S X 5 km
—	mladinci
ob 14. nri: Štafeta 3X5 km
—	članice
13.	m. 1955 (nedelja)
ob 9. nri: Tek članov na 30 km
ob 14. nri: Skoki za kombinacijo in samostojni skoki na 50 m skakalnici
ob 19. nri: Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad
Na vse prireditvene dni zal-vni večeri s knltnrnim programom v Domu železarjev
PMETIKÄNTÄ - (2NJ0)
m ZUNANJE TRGOVINSKE POSLE sprejme tovarna v Ljubljanu
Pogoji:	dokončana trgovska akademija, trgovska
šola ali druga ustrezna šolska izobrazba z znanjem vsaj dveh tujih jezikov. — Lastnoročno spisane prošnje Je oddati v ogl. oddelku pod »Eksportni praktikant« 1527-A
Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš
iz splošnega ljudskega premoženja, Uradni list FLRJ št. 17-53 in sklepa seje OBLO Ig z dne 5. II. 1955
R A Z P I S U T E
OBLO Ig 20. marca 1955 ob 8. uri zjutraj JAVNO PRODAJO
na sedežu OBLO Ig za sledeče stanovanjske hiše:
1.	Enostanovanjska hiša Ig štev. 100, pritlična, krita z opeko, s priključenim gospodarskim poslopjem, ki obsega hlev in skedenj. — Izklicna cena za hišo in gospodarsko poslopje je 400.000 din.
2.	Enostanovanjska hiša Ig štev. 95, krita z opeko, brez
pritiklin, zidana iz kamna. — Izklicna cena 90.000 din.
3.	Dvostanovanjska hiša Ig 157, zidana iz kamna in opeke, krita z opeko, z uslužnostno pravico dosmrtnega stanovanja za manjši del hiše. — Izklicna cena 295.640 din.
4.	Enostanovanjska hiša Ig štev. 91, z vsemi pritiklinami, krita z opeko. — Izklicna cena 130.000 din.
5.	Enostanovanjska hiša v Mateni štev. 23, s priključenim gospodarskim poslopjem, ki obsega hlev, kaščo in skedenj. — Hiša in poslopje sta krita z opeko, v dobrem stanju. — Izklicna cena za hišo in gospodarsko poslopje je 675.000 din.
6.	Enostanovanjska hiša Vrbljenje štev. 30. Hiša je krita z opeko. Obsega tudi majhen hlev pod isto streho. — Izklicna cena je 145.000 din.
7.	Enostanovanjska hiša Vrbljenje štev. 11, zidana iz kamna in krita z opeko, priključeno gospodarsko poslopje, ki je dobro ohranjeno. — Izklicna cena maša 860.000 din.
8.	Enostanovanjska hiša Vrbljenje štev. 8 s priključenim gospodarskim poslopjem, zidana iz kamna, krita z opeko, v slabem stanju. — Izklicna cena znaša 177.000 din.
9. Dvostanovanjska hiša Tomišelj štev. 4 z vsemi potrebnimi pritiklinami. Hiša v zelo dobrem stanju. — Izklicna cena 750.0G0 din.
K vsaki hiši dobi kupec brezplačno in trajno uživanje
pripadajoče zemljišče do največ 5 arov.
Pogoji za prodajo so naslednji:
1.	Vsak kupec mora v začetku dražbe položiti izklicno kavcijo v višini 10 "/o od vrednosti stavbe.
2.	Kupec je dolžan kupnino poravnati takoj ali najkasneje dva mesca po izvršeni dražbi (razen tistih, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, bodisi v sestavi NOV ali pričeli z organiziranim delom od leta 1941, 1942 ali 1943, ki lahko po določilih te uredbe kupijo hišo na obroke).
3.	Odplačilni roki se določijo s kupoprodajno pogodbo, ki .jo potrdi OBLO Ig na svoji seji.
Obiščite pomladanski
llovosiiflslii sejem
INDUSTRIJE m OBRTI 12. do 2G. DL 1955
NOVOSADSKI SEJEM je najpomembnejši sejem severovzhodnega in južnega dela naše države. Obiskovalci imalo 25% popusta na železnici, linijah rečne plovbe in linijah Jugoslovanskega aero-transporia.
••••••■••••••••«O* ■••••■ •OhOi (OmO* *•«••• •••«•»»••«•• •••«•• «OmO* *OmO* «•*••««•• «OmO
j "0VÄRNÄ DUŠIKA V RUŠAH
razpisuje službena mesta za:
INŽENIRJA KEMUE DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA KNJIGOVODJO s srednjo ekonomsko šolo TEHNIKA - METALURGA TEHNIKA - KEMIKA 3 TEHNIKE - STROJNIKE 2 ELEKTROTEHNIKA 2 TEHNIČNA RISARJA Plača po tariinem pravilniku.
IZ »ZLATE KNJIGE«
POKAL KONGSBERG
Leta 1953 (8. n.) (Unterwasser — Švica)
Posamezniki
L Bradi Sepp, Avstrija	(58.0,	61.0)	216.5
2.	Polda Janez, Jugoslavija	(57.5,	58.5)	208.0
3.	Däscher Andreas, Švica	(53.0,	55.5)	206.0
4.	Klančnik Karel, Jugoslavija	(56.0,	56.5)	205.5
5.	Rizzi Igino, Italija	(53.5,	56.5)	203.0
8. Kerber Ferdi, Avstrija	(56.5,	56.0)	202.0
7.	Stetnegger Walter, Avstrija	(55.5,	57.5)	200.0
8.	Zidar Jože, Jugoslavija	(52.0,	56.0)	200.0
9.	Stump Nikolaus, Švica	(52.0,	52.5)	200.0
10. Däscher Hans, Švica	(54.0,	54.0)	199.0
(Rogelj Albin, J., Je bil na 12. mestu)
Ekipe
1.	Avstrija (Bradi, Kerber, Steinegger)	618.5
2.	Jugoslavija (Polda, Klančnik, Zidar)	613.5
3.	Švica (Däscher A., Stump, Däscher H.)	605 0
4.	Francija (Monnier, Simon, Thiolliere)	577.0
Leta 1954 (10. I.)
.Gallio — Italija)
Posamezniki
1.	Bradi Sepp, Avstrija	(65.5,	67.5)	215.0
2.	Eder Franz, Nemčija	(63.5,	68.5)	213.0
3.	Kleisl Sepp, Nemčija	(59.0,	68.0)	209.5
4.	Plank Albin, Avstrija	(58.5,	68.0)	208.0
5.	Däscher Andreas, Švica	(58.5,	65.5)	204.0
6.	Steinegger Walter, Avstrija	(56.5,	66.5)	203.5
7.	Bratscher Toni, Nemčija	(53.5,	66.0)	200 5
8.	Rogelj Albin, Jugoslavija	(60.5,	62.5)	200.0
9.	Schneider Fritz, Švica	(57.0,	61.0)	196.5
10.	Triveila Aldo, Italija	(57.0,	63.0)	196.5
(Langus Jože (J.) Je bil na 12., Zidar Jože (J.) pa na 13. mestu)
Ekipe
1.	Avstrija (Bradi, Plank, Steinegger)	626.5
2.	Nemčija (Eder. Kleisl, Bratscher)	623.0
3.	Švica (Däscher A., Schneider, Däscher H.)	581.0
(Jugoslavija je bila na 4. mestu s 575 točkami)
MEDNARODNI STUDENTSKI TEDEN NA JAHORINI
Janc in Antičeva rešujeta naše barve
Za trenutek je postal na pločniku; ni si bil prav v svesti, čemu je pravzaprav odšel iz bistroja in kam naj bi nameril korake. Oči so mu neodločno begale sem in tja po cesti. Če hoče najti kako kočijo, bo moral pešačiti do rue des Martyrs. Prav! Sprehod bo trajal nekaj minut in ga bo vsaj za kratek čas zaposlil. Ko bo v kočiji, se bo odločil, kam bo nato krenil in kje bo preživel večer_
Z očmi, uprtimi v tla, se je odpravil na pot. Pri tem se je z vso težo opiral na palico in se vsakih nekaj korakov ustavil, da zajame sapo. Zavil je okrog ovinka. S presenečenjem je opazil, da ga je naključje zaneslo v rue Clauzel. Ob pločniku nasproti je zagledal Tanguyevo trgovino; strmela je vanj, pusta in mračr. 'n <jeno modro pročelje je bilo mokro od dežja.
Henri je prečkal cesto in pritisnil obraz k izložbenemu oknu. Prodajna miza, na kateri je madame Tanguy zavijala v omote tube z barvami, je še vedno stala tam; na njej se je, za palec na debelo, nabral prah. Po stenah, na katerih so nekoč visela platna Cezanna in Van Gogha, so se risali belkasti pravokotni madeži, kakor da so nared za razstavo duhov.
Kako tiho je zdaj tu — kakor da je vse izumrlo! Henri se je zatopil v spomine. Tanguy drži med konci prstov japonski tisk in zatrjuje: »Pristni Utamaro, monsieur... Utamarov triptih...« Madame Tanguy se sklanja nad svojim slastnim ragoüt ä 1’oignon... Vincent se guglje na stolu sredi dvorišča in počasi vleče pipo... Vsi so že zdavnaj mrtvi; kadar pa je vse mrtvo, se živi spremene v duhove... Kaj počne on tu, ko se na zemljo zgrinja črna noč, in bulji v prazno?
Zasukal si je ovratnik površnika navzgor in z naporom odtaval naprej. Ko je dospel do nie des Martyrs, je vnovič jelo pršiti. In kakopak, kakor nalašč, nobene kočije! Življenje je zgolj uk neljubih razočaranj, ga naj bo velikih ali majhnih,,,
Stresel ga je mraz; vendar se je ohrabril in stopicljal dalje. Ko je naposled le dosegel Place Pigalle, je dež padal s čedalje večjo silovitostjo. Stropotal je po oglavju Henrijevega ozko-krajnega klobuka in tu pa tam se mu je kaka ledenomrzla kaplja potočila tudi po tilniku.
Tik ob pločniku je zagledal kočijo.
»Ste prosti?»
»O u i, m’s i e u.« Kočijaž se je z zamazano roko dotaknil klobuka. »Kar pravšnje .Teme za žabe, kaj? Kam pa, m’s i e u ?«
Henri je otresel klobuk, s katerega je kar lilo, in z vso težo padel na sedež.
»Kam želite?« je ponovil kočijaž in nategoval vajeti.
»O, saj vas slišim, nom de Dieu. Dajte mi vendar minuto časa, da pomislimi Mar ne vidite, da sem do kože premočen?«
Kam naj bi šel? Saj to je tisto — kam. Kam pa je sploh nameraval iti in kam bi lahko šel? Glavo ima prazno ko sod ... Moral bi iti naravnost domov, da se preobleče. Sicer pa nikakor "=• bi bil smel tako grde naplahtati stare dobričine, kakršen je Pavel. Bržkone ubožec v tem dežju še vedno stika po vseh lokalih za njim. Tako je, če si pijanec... Brezglavo se pogrezaš vedno globlja in g’oblje ' - ne >eniš posledice. potlej ti je žal. In tako ti vse življenje mine med pekočimi očitki vesti. Kesaš se tega, kar si storil, in tega. česar nr! storil.
»Peljite me v ,Moulin’,« je vzkliknil Henri na slepo srečo.
»V .Moulin’? Saj ob tej uri ni odprt!«
»Oprostite! Pa v ,L’Ely’!«
»Zdaj pa vidim, da ste tu popoln tujec. ,L’Ely’ je vendai že leta in leta zaprt, m’ s i e u.«
»Kakopak, nekam sem se zamaknil. Kar dalje torej, na Gare du Nord!« je zinil tjavdan,
Izvlekel je cigaretno dozo. Na srečo je bila v njej še ena cigareta. Nažgal si jo je, potegnil nekaj dimov in jih v vijugastih pramenih puhal skozi nosnice. Ljubi bog, že je mislil, da te preklete cigarete ne bo mogel prižgati. Roke se mu tresejo še vse huje kakor takrat, preden je prišel v maison de san tč... Krivo je poskakovanje kočije... Res? Se bo kdaj otresel teh iz trte izvitih izgovorov? V tem je hujši kakor vsak odvetnik. Prav, prav, roke se mu pač tresejo; in kaj za to?
Nekaj časa je zaprtih oči mimo kadil in prisluškoval enakomernemu topotanju kopit po mokrem pločniku; odmevalo je, kakor bi kdo trkal po njem z lesenimi kladivci. Kam ga bo zaneslo po Gare du Nord? ,La Nouvelle’. Tako je, v ,La Nou-
velle’! Saj že sila dolgo ni bil tam__In kar prijetno bo po
dolgem č_:u obiskati ta stari, domači lokal...
Odprl je okence in pomolil glavo ven.
»Premislil sem sL Peljite me, prosim, nazaj na Place Pigalle in potlej v ,La Nouvelle Athenes’.«
Ko pa je kočija obstala pred kavarno, ga ni nič mikalo, da bi vstopil. Čemu neki? Da bi vnovič videl znane obraze? Priletne meščane, ki vneto prebirajo dnevnike, hrupne študente s smolnatočmimi nohti, boeme srednjih let v grobih, raševi-nastih oblekah, ki zložno srkajo pelinkovec, si belijo glave zastran denarja in se čudijo svojim brodolomom. In duhovi iz preteklosti: Rachou, Fanika, Julija, Vincent, on sam... »Vrag vas pocitraj... Merde, alors!«... Vse je minilo.., Oračje j polno mrtvih, neizgovorjenih besed ...
»Tak, tu sva!« Kočijaž se je nestrpno zleknil po sedežu. »Semkaj ste nameravali, ne?«
Oni ga sploh ni slišal. Nak, ni nameraval semkaj. Sploh ni nameraval nikamor. Saj sam ne vč, kaj hoče. Saj mu ni do prav ničesar, odkar — odkar je prejel tisto nesrečno pismo..* Se .vedno ga nosi na srcu, v listnici*