IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI? UREDNIŠTVO 24-73, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU '7-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, PONEDELJEK, 28. avgusta 19ft ST. 97 A IZHAJA OD OKTOBRA 1HI KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIB - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP -GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: 8LAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO IZDELAVA PRAVILNIKOV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V KRANJSKI OBČINI ETIJSTVU SO DOBRI POTI NEKATERA KRANJSKA PODJETJA SO V PRECEJŠNJEM ZAOSTANKU — PRI IZDELAVI PRAVILNIKOV NI ZADOSTNEGA SODELOVANJA Z DELAVSTVOM — VODSTVA PODJETIJ JEMLJEJO TO NALOGO KOT »NEPOTREBNO ZLO« Vse kaže, da povzroča izdelava pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v naših gospodarskih organizacijah precejšnje skrbi. Ker. bodo stari tarifni pravilniki odpravljeni, novi pravilniki pa v mnogih podjetjih Se niso izdelani, da bi se nanje lahko opirali pri delitvi osebnih dohodkov, odkriva to prehodno obdobje v pogledu nagrajevanja marsikatero težavo. Večina podjetij deli zaslužke delavcem še Po starih merilih, ki 60 jih bili šen način delitve ne more odločilno vplivati na nove odnose v proizvodnji in na porast produktivnosti dela. Podjetja imajo v tej prehodni dobi bolj ali manj »proste roke« in ker novih pravilnikov še niso izdelali, niso vezana r.3 kakršna koli določila, ki bi zagotovila tak.'no ali drugačno delitev osebnih dohodkov. V naslednjem pregledu bomo skušali našteti nekaj značilnosti pri izdelavi pravilnikov v trgovini, obrti in kmetijstvu v kranj- ZAPOZNELO DELO Vsestranski pregledi Sela pri izdelavi pravilnikov kažejo, da so se rudi manjša podjetja lotila izdelave obeh pravilnikov. Podjetja so za to nalogo izbrala posebne odbore, ki jim je zaupana izdelava pravilnikov. Začetni koraki pri izdelavi pravilnikov pa so v posameznih podjetjih in strokah precej različni. V obrti so dela precej napredovala, in sicer v Covljami H-Storiič«, Visoko, v Agroservisu, Komunalnem servisu, Instalaterju, v Obrtnem pod- vajeni iz prejšnjih let, zato tak- ski občir.i. KRANJSKA OBČINSKA DELEGACIJA PRISPELA V OLDHAM Sodelovanje MEDSEBOJNEM SPOZNAVANJU IN RAZUMEVANJU Oklham, 21. avgusta — Danes dopoldne je bil v mestni hiši v Oldhamu prvi uradni sestanek s predstavniki tamkajšnje občine. Županja ga. Ke-nyon in tajnik občine g. E. Heines sta nas na kratko seznanila z zgodovino Oldhama in nam obrazložila ustroj in delovanje oblasti. V imenu naše delegacije se je za prijazen sprejem zahvalil tov. Ivo Šefic in pri tem še posebej omenil, da je tako sodelovanje zelo koristno za medsebojno spoznavanje ln razumevanje. Zato bomo zelo veseli, če se bodo stiki, ki sta jih obe delegaciji z medsebojnimi obiski šele navezali, še nadalje razvijali in krepili. Po «?prr'iomu smo si ogledali nekaj delavskih stanovanj, šol, dom onemoglih in mestno tržnico, ki Je največia v severni Angliji. Vkleli snio zanimive stvari, o katerih bo čredno kdaj pozneje kaj več napisati. Predvsem smo opazili, da tu indijo mnogo stanovanj, a bolj l*°coni in mnogo manj razkošno kot pri nas. Ze odkar smo v soboto zvečer listali na Manchesterskem letali-smo deležni velike pozornosti domačinov, zato se kar zlahka prihajamo za nas dokaj novemu na-j*»u življenja - od prometa po do tosta namesto kruha in °ktobra namesto avgusta, kajti j p k ivo in venomer rosi pa hladno je. za prihodnje tri dni so nam pri-r**fli gostitelji še naslednji pro-F**»: jutri, v torek dopoldan, si •torino oglodali mestno bolnišnico J1 Tiato še veliko tekstilno tovarno j%d Mili. Popoldne bomo oblska- * ^eitfno knjižnico ln umetniško R*lerijo. zvečer pa manehestersko ( Mdham je namreč eno Zrried i-vu" hostorskih izrazito in-Jl,Rtrl|fikih predmestij. V sredo ■^Poldne kp bomo mudili v naj- ^ji angleški tovarni tekstilnih JJjJJ^v Platt's Hartford Works, poldne rw si bomo oglodali novo t^n]eni mestni krematorij. V ce- n'"k dopoldne bodo zaključni na- govori o nadaljnjem sodelovanju med obema mestoma, o izmenjavi tekstilnih in drugih strokovnjakov, otroških kolonij itd. Nedeljo smo prebili na potovanju po Lanchashireu, Choshireu in severnem Walesu tja do atlantske obale. Potovanje je. bilo naporno, a zelo zanimivo. redko poizkusili, kakšna hitrost je pravzaprav 50 milj — tolikšna je namreč na večini cest največja dovoljena hitrost. Promet sc nam je zdel precej neurejen, verjetno še posebej zaradi vožnje po levi. Šoferji so kar nesramno izsiljevali prednost na križiščih in prehitevali. Vendar na vsej, preko 400 km dolgi progi, nisem opazil niti ene nesreče. Najprej smo si v Rh6s-on-Sea na Atlantski obali ogledali dom onemoglih oldhamske občine. Moram reči, da smo bili zelo presenečeni nad urejenostjo doma, zlasti pa vrta. Na sploh so vsi kraji ob morju zelo lepo urejeni, ne pa tudi lepi, kajti obala je pusta, morje peščeno sivo in mrzlo. Ko so nam povedali, da za onemogle v tem domu — vseh Je 20 — skrbi 7 ljudi, od teh kar dva vrtnarja — po nad urejenostjo vrta. ki meri največ 400 m* s sadovnjakom vred, nismo več čudili. jetju Cerklje in nekaterih drugih organizacijah. Povsod drugod pa so priprave v teku. Vendar dobimo vtis, da ljudje nimajo j#snih stališč in da ne vedo, kaj pravzaprav hočejo. V Tapetništvu, Elektro, Tehtnici, P-?karni, 2agi Britof, Elektrotehničnem podjetju in Remontu čevljarskih strojev pa niso začeli niti s pripravami. TRGOVINO IN KMETIJSTVO SO DOBRO OCENILI Pri ocen: dela so ugotovili, da je na področju trgovine stanje boljše. Podjetja Agraria, Kokra. Elita. Tobak, Merkur in Kurivo Imajo ?e i7delane predloge pra-jvilnikov, ki bodo v kratkem predloženi v razpravo delovnim kolektivom. Pozitivno smatrajo odločitev, da so dohodek ugotavljali po enotah, tako da imajo vrni zaposleni priložnost vplivati na delitev in poznajo osnove, kjer nastaja dohodek. V podjetju Moda v Kranju so prizadevanja v tem pogledu zelo skromna. Kmetijstvo je po splošni sodbi »apravilo pri izdelavi pravilnikov največii premik. Kmetijsko posestvo Šenčur in KZ Cerklje ima-(Nadaljevanje na 2. str.) Včeraj je Turistično društvo iz Rateč priredilo že svoj III. tradicionalni pastirski rej anilini po stilih latili spet republiški prcaki Zaključen je VI. republiiki festival kmetijskega strojništva Slovenije Radovljica, 27. avgusta Danes dopoldne se je v Radovljici končal letošnji VI. republiški FES HI VAL kmetijskega strojništva, ki ga j« organiziral Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije s sodelovanjem Zbornice za kme- i Slovenije. Festival je otvoril za Dozi vo>i «no anflleđko »»daljo na cesti natrpani z avtorndbiU. Prbmct je bil tolikšen, d« smo le Pogled na OUtrara U*t*wdli smo e* *Uri ObLO Kranj smo zvećeii — o tem obveščamo starše, učence ln dijalce — da so bo redri Šolski pouk na vseh osnovnih, srednjih -'n stv.rovnih folah na območju ')bLO Kranj za?el v torek, 5. septembra 1951. OBROZI HoVf, ,r" 2°-lHnirr vstaje Jugoslovanskih narodov Je bila v soboto. 26. avgusta, hkrati z oiverltvilo v'ti i ,1'',»'tl«i;;iMiski- dvorane tudi otvoritev nove»?a trjjovskr.:a lokala -Modna ohliolln ••. Po otvor ;-Kij,' '"^1 »1» republiške ljudske poslanke tov. Slavice Zirkelhacbove Jc spregovoril r-redslavnlk Sko i "Modna oblačila-, ki se Je zahvalil pristojnimi organ«m, ki no pripomogli, da Je Kranj dol. I """•'dsl ' s°d«»l>no urejeno trgovino. Pozdravil Je številne prisotne »osle ir Kranja In Ljubi lrfi>v lv"'k'' P»Htlčnih In družbenih organizacij t«'r potrošnike. - Posebej Je pozdravil nazdravil tudi kHls 1,1 Po;IJet|, .i. kot so »Mura« i/. Murske Sobote, »Ideal- Nova Gortgft, ■ ', i\<./uU Domžale ln ^rt^r*" ^ubijana, ki t« bodo potrudila, da čimbolj ustrežejo željam odjemalcev ln ki bodo po-'''•th/' đ* Dt> "ovo zgrajeni trgovski lokal poln cenenih In praktičnih prodajnih predmetov. -(C „(V".'^1 «« si nato z zanimanjem ogledali nove pre loff •< lobne trggvtflto Kranju. - Potem, ko so se pred*:*: •n'k DS liinemnto- ^»fski.1'tv<> m,v«' kinematografske dvorane K* Podjetja, lov. Ku/.ma. zahvalil pristojnim organom, ki so n i kaki ■»•okoli način pomagali pri gradnji poslopja, Je simbolično prejel ključ« Kina -Center« iiiiiiiiiiiiiiiiim;!;:1^ £*M tudi nikoli ni vsiljeval, niti pri- cevala, kako prijetna da je tale I . .'-i povedoval o svojem mnenm. Med njegova danim)* obleka. Stara, i f-^.':!| zaupnimi prijatelji pa rad, kadar mati je pravila: *Nc bodi trmast, S '^»v ,*» ivečer sedejo k poliču: »Jaz mi- tvoj cčka je no-i! prav tak)no . . Jj kislim tako in kaj mi mar, kaj o vidiš pa je zrase!., da .. da tem mislijo drugi! Zares prikupna prav taVf$Q4 . . St.vra mati se ji % iJŠ^\ iivljenjska filozofija za (ase pred raznežila .. da, njen tir} je nosil I leti, toda zdaj.. danes človek za- pra- tekšno! Toda malemu je bilnM hudičevo malo mar, kaj je nosil S njegov očka! On je vedel kaj nn- = sijo danes! Ki maral tak orokovi-čen v mesto. Pozntrl je stvari Navadno so šle stva;-i takole: Preden Vsa stvar pa ne bi bila zanimi- sta b.la z mamico deset metrov I ne bi ielel, da bi lj:idje o njem va, če ne bi imela tudi svojega od d^rna, so mu rehli . . pa pazi £ slabo mislili. Zaradi teg« malo f>o- drugega konca. Molčeči Martin, na obleko., ne sedi sem., bed: S vori in veliko poshfša! Navadno ki sebi tako malo zaupa, ima mr- priden ... Mcli Martinck ie pričel jokati in sten Martin ie &»';;•'? tvoii H:v-Ijcnjthi filozofiji zatulil >?>el bos pa konec, kaj pa ti pravzaprav: ves. Ta danainja rrdidim .. I .z ft* kdaj pa je jajce s? več vedelo kot I kura.* ~ Stvar je bila končana. Martintk "S je Z objokanimi oć-?;;' in belo ob- I i res težko shaja z njo . . Mali v o&leki Martin i'na rad ljudi! Nik.tkor «i| stoji vedno ob strani, in če ga kdo tega Martineka. Zares kolo se ob-g povpraša za mnenje, je-v zadregi, rača, kajne! Iz Martina Martin in »Ja .. saj veš. . stvari res ne >po- Martin. znam kaj dosti., težko odločam Pred dnevi sem bil pri r.ib na o tem * . . vidite, takole se izvna obisku. Pa se mi je primerilo to!;, in sr ria'iče'ičr tttdi izvije! Vendar Martinova žena je pravkar odba-l'i bilo napak misliti, da dela to jala v mesto in mali Martinek bi načrtno. Kje pa! Tak je ie od ne- rad z njo. In kadar mamice odba-kdajf Dom* so~gh vzgaiaV tako. jajo s svojim sinekom, saj veste. Kadarkoli je v mladih letih kako je potem. Oširajo ga tako, leko odšel v mesto in zopet je skušal uveljaviti svoje mnenje, ga kakor sejemskega honjča. Malemu kura (trenutno je bil hura stari je oče opomnil, da o teh stvareh Martinek* so nadeli bele hlače in Martin) več vedela ko' ja:ce. Ta-od'oča on m ne mali. Vsako mne- belo bluzico (sttra ni iti ima tako kole se dogaja marsi'-e. In May-nje, ki ga je mali Martin skušal rada dekleta) in veliko belo kapo tins,'- bo postal Martin, t'arsikdo povedati, se je končal na očeto- s ščitnikom, kakršne so nosili svo- misli, da so problemi, s haterkni vih mstih s posmehljivim izrazom je čase, ne vem čisto natanko kdaj, se mladi srečujejo, m-nši in droh-»/<*» ja, kdaj je pa še jajce več ve- vendar v časih Charlija Chaplina ceni . .. toda, kdor je iskren sam delo kot kura*. Za starega Marti- prav gotovo! Mati Martinek (nje- s seboj., je stvarem že prišel do na, tako je tudi Martinovemu o- govi mali prijatelji so se pravkar dna. Za konec pa tudi to, da si četu ime, mali Martinek sploh ni igrali na dvorišču v kratkih in danes želimo ljudi, ki ne povedo, imel nikakršnih problemov. Stari kavbojskih hlačah) se je upiral! kje jih čevelj žuli. Včasih je bolj-je bil roboust in odločen človek.. »Ne grem v mesto takle*, je tr- še kupiti nove čevlje, ko zdraviti in tako se )e z leti Martinek pre- masto vpil. Stara mali je stala ob odtiske. levil v Martina ..in x leti potem njem in Martin tudi in ga prepri- jk iujm ..i1 uui. tj; ■ n;: m'; r.unu;: u u;u^llu^l)^MLlJJMu^uxHlimtLMmJ^tMa^JtmHitJi^jm^a Mir'imiiiigiig)ainiiiiiiiMimi»i^ mam STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK. 28. avgusta 1W1 POROČILO IZ KAMNIKA j so crožniSke postaje. Le tako so Komandant nemške žandarme-rijske postaje okraja Kamnik je dne 29. avgusta takole poročal o stanju na tem območju: »Orožniki posameznih postaj stanujejo samo še v kasarnah, da se tako izognejo napadom. Učiteljstvo — nemško —, ki službuje na tem območju, je bilo odpoklicano iz oddaljenih šol v bližje kraje, kjer V kmetijstvu so na dobri poti (Nadaljevanje s 1. str.) ta že izdelan« pravilnike. Tudi ostala podjetja imajo že dobre osnove. Zbornica za kmetijstvo jim daje precejšnjo pomoč v strokovnem pogledu, delo pa so olajšale tudi medsebojne zikušnje. V gostinskih podjetjih so najbolj napredovali pri Delikatesi in v restavraciji Jelen. Povsod pa so vzeli za osnovo promet, ki pa v vseh primerih ni najprimernejše merilo za dohodke. Pri izdelavi pravilnikov velja pripomniti, da podjetja čakajo na polletne obračune in že izdelane pravilnike, ki naj bi siužili kot osnova pri izdelavi pravilnikov. Izvirnih iskanj v tem pogledu pogrešamo. Prav to dejstvo kaže, kako slabo so podjetja dojela pomen novih ukrepov, ki ne dopuščajo enake delitve in posnemanja pri delitvi in pri nastajanju sredstev za vsa podjetja enako. Se kritična ugotovitev, ki gre na račun samoupravnih organov in sindikalnih organizacij. — Te namreč pri izdelavi pravilnikov ne sodelujejo s svojimi predlogi. Prav fako vodstva podjetij močno zanemarjajo to nalogo, kot odvečno opravilo in »-nepotrebno zlo«. Š strokovnimi nasveti so pri tem delu prav skopi. Predvsem potreben očitek pa zaslužijo maloštevilne razprave. Tako se lotevajo delitve dohodka z zadrževanjem starih osnov, ki pač ne bodo zagotovile napredka pri delitvi dohodka spričo svoje zaostalosti. Razprave so pičle in pomanjkljive. Zmotno je namreč misliti, da je izdelava pravilnikov stvar posameznikov-, s strokovnjakov, ki so vpreženi v to delo. Podjetja se namreč ne morejo zanesti, da bo to delo brez širše razprave pravilno izvršeno. Z. T. lahko zaščiteni pred napadi. Za radi nenehnih akcij teroristov (partizanov) je stopila v ozadje splošna varnostna služba. Tudi hajke orožništva ob sodelovanju gestapa v Kamniku in kasneje s pomočjo 171. rezervnega policijskega bataljona, so imele v tem mesecu le delne uspehe...« Iz vsega tega sledi, da so Nemci že kmalu po prevzemu teh krajev, ki naj bi bili »nemški za vselej-, kot tso pisali celo na vseh poštnih žigih, imeli velike težave. Bili so potisnjeni v ozadje in imeli le delne uspehe, kot pravi to poročilo. PLAČILO V GORJAH V Gorjah pri Bledu so avgusta 1951. leta partizani likvidirali kovača Florjana Ulčarja, ker so mu dokazali, da je izdajal sovražniku pripadnike osvobodilnega gjfcanja. Na vesti j« imel več žrtev. V odgovor za to so Nemci 28. avgusta ustrelili pet talcev. miiniiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiim Ljudje in dogodki Britanski vojaki, ki so sredi tedna prespali dve noči v berlinskih vojašnicah so se skupaj s francoskimi in ameriškimi vojaki zopet razporedili vzdolž krožne zahcdnoberlinske meje. Z ene strani 45 km dolge meje so sc utrdile ameriške, francoske in angleške oborožene sile, z druge strani bodeče žice pa pri- Berlin v strelskih jarkih Moskvo vsakdanji promet. Nole krožijo iz mesta v mesto in državniki, spričo Berlina več ne spuščajo telefonskih slušalk z ušes. Med zahodnimi zc.vez.nlki, je opaziti občutne razlike v vrednotenju berlinske krize In v ocenjevanju sovjetskega pritiska okro? Berlina. Te razlike so pokazale v nesoglas.-'!h, ki so na- pa rini ki vzhodnonemške ljudske stala v delovni skunini v W'a- 1 policije, borbene tovarniške straže in novoustanovljeni mladinski »regiment prostovoljcev«. V berlinskem vzdušju »brušenja nožev- nI nič čudnega, če so generali izdali vojakom ukaz. da si postavijo šotore in da na.štcvil-nih krajih začnejo s kopanjem strelskih jarkov. Vendar ne glede na poteze vojakov !n njihovo pripravljenost, postaja vse bolj očitno, da bodo berlinsko krizo morali prenesti Iz strelskih jarkov za konferenčno mizo, kajti vedno več privržencev ima tudi v zahodnem taboru stališče, da je berlinski problem treba najprej poskušati rešiti i razgovori. V erl ostrih besednih obtoževanj dobiva diplomatska pošta med zahodnimi prestolnicami ln shinglonu. kjer predstavniki zahodnih držav održavajo stalne stike. Po vesteh iz zahodnonem-šklh vladnih krogov sta ameriški in britanski predstavnik v delovni skunini še nadalje za pogajanja s Sovjetsko zvezo, medtem ko francoski v^leooplanik podpira zahodnonemške zahteve po »demonstrativnih ukrepih-. Kakor so napovedali, naj bi to nesoglasje prišlo do izraza tudi v zahodnih notah Sovjetski zvezi: ameriška in britanska vlada naj bi predlagali pogajanja, dočim francoska vlada samo protestira zoper sovjetske namene v Berlinu. Francoski nepopustljivosti glede reševanja berlinske krize Je že obrnil hrbet britanski premier Macmillan. ki je v razgovoru z novinarji izjavil, da »se nihče ne misli vojskovati zaradi Berlina-. Rekel je, da je berlinsko vprašanje eno tistih, v katerih je treba biti »zelo previden«. Mnenja je, da bi bila nevarnost vojne večja, če ne bi bila sedanja orožja tako uničevalna. Na splošno so na Zahodu mnenja, da je zmanjšana nevarnost oboroženega spopada. Z vsakim dnem berlinske krize je ta nevarnost manjša- Ne gre pa prezreti težav, da jih imajo zahodni diplomati, da bi uskladili navzkrižna stališča. Zavlačevanje razgovorov hI po splošnem mnenju lahko vzpodbudilo Hruščeva, da bi podpisal separatni mir z je razgovore o berlinski krizi g treba začeti brez večjega zavla- § čevanja. Nasprotna pa so fran- S coska Izhodišča. Ker so po fran- I eoskem mnenju berlinsko krizo 3 povzročili Rusi, je njihova dolž- g nost. da pokažejo dobro voljo, g Preden bi bile zahodne države I pripravljene sprejeti razgovore, g bi morali Rusi popustiti v svojih g zahtevah in napraviti vzdušje, ki g bi razgovore napravilo koristne. % Takšno je bilo tudi prvotno sta- I Hšče zahodnonemške vlade, ki g pa vsled vplivanja Iz VVashinglo- § na in Londona vedno bolj opušča § to stališče in se približuje zmer- s nejši ameriško-britanski zamisli. 2 I Spričo občutnih nesoglasij med g tremi zahodnimi državami je | /vezna republika Nemčija pred- Vzhodno Nemčijo In potem raz- lagala sestanek zunanjih mini- govori med Vzhodom ln Zahodom ne bi imeli več nobenega smisla. V zadnji sovjetski noti je izražena pripravljenost sovjetske vlade, da začne razgovore o Nemčiji in Berlinu, vendar z strov štirih držav na katerem bi s ■ vskladili stališča štirih zahodnih p držav. Bonska vlada bi želela, g da bi stališča vskladili še pred §j zahodnonemškinil volitvami, ki % bodo 19. septembra, da se ne bi % Moskve niso predlagali nobenega popolnoma oslabila zahodna časa 7a takšne razgovore. Ame- hodlšča na razgovorih med Vzho-rikanci in Britanci smatrajo, da dom in Zahodom. motimo Prvi diplomirani t TEHNIŠKE ČEVLJARSKE ŠOLE V KRANJU Kranj, 26. avgusta — V prostorih Tehniške čevljarske šole v Kranju so podelili danes popoldne diplome prvim devetnajstim čevljarskim tehnikom v naši republiki. Tehniško čevljarsko šolo so ustanovili pred dvema letoma na pobudo slovenskih tovarn obutve Planika iz Kranja, Peko iz Tržiča in Alpina iz 2iri. Takrat se je vpisalo v prvi letnih 26 mladih delavcev iz omenjenih treh podjetij z željo pridobit*, kar največ teoretične podlage iz čevljarske tehnologije ter se izpopolniti v splošnih predmetih, kot so matematika, fizika, kemija, mehanika, slovenščina, itd. čeprav je bila učna snov zelo obširna in čeprav so dijaki predelali vse v učnem načrtu predvidene predmete v dveh letih, kvaliteta pridobljenega znanja ni trpela. Predsednika izpitne komisije tovariša Mihaela Cemažarja 6mo povprašali, kaj meni o prvih diplomiranih čevljarskih tehnikih v Sloveniji in kaj meni o znanju, katerega so le-ti pokazali na diplomskem izpitu. Takole je pripovedoval: »Dijaki so odgovarjali na vprašanja tako prepričevalno in odloč- no, da o njihovem znanju sploh ni bilo moč podvomiti. Povem vam, da so nas njihove diplomske naloge zares presenetile. Vsi riiplo-mantje so v teh nalogah obdelali problem iz svojih podjetij, zato jih ni bilo moč spraviti v zadrego.-Ko smo so pozanimali Še, kaj meni o Tehniški čevljarski šoli v Kranju, ki je s prvimi diplomiranimi tehniki letos doživela svoj ognjeni krst, je tov. Cemažar še dodal: »Tehniška čevljarska šola Je opravičila svoj obstoj In prepričan sem, da podjetja, kl so vanjo vložila sredstva za študij svojih delavcev, tega ne bodo obžalovala. Dijaki, kl se vpisujejo na to šolo, v \ Prvi diplomirani tehniki vedo, kaj potrebujejo za nadaljnjo napredovanje v svojih podjetjih. Zavedajo se, da brez določenih teoretskih osnov danes tudi v čevljarski industriji ni več nepredka.« Kranjska ' Tehniška čevljarska šola je torej svoj ognjeni krst prestala. Fedaj so vsako leto na jesen vpiše vanjo kakih 25 dijakov in skoraj nič manj jih bo vsako leto zapuščalo šolo; le da bodo ti z znanjem odhajali na svoja delovna mosta v podjetja, kjer primanjkuje čevljarskega kadra. D. R, Tretji pastirski rej v Panici Z otvoritve trgovine »Modnih oblačil- v Kranju Rateče, '27. avgusta — Turistično društvo Rateče-Planica je priredilo danes pod Bloudkovo skakalnico v Planici tradicionalni pastirski rej. Otvoril ga je podpredsednik društva tov. Kavalar, o pomenu reja pa je govoril Častni predsednik turističnega društva tov. Dolinar. Udeleženci so i navdušenjem pozdravili pastirje, ki so prignali živino s planine. Pri- kazali so stare običaje: žene so čistile lan in predle ter mol/Je. možje pa so delali sir in skuto. Sledilo je nekaj originalnih rate-ških plesov v rateških, podkoren-skih in gorenjskih nošah. Reju je prisostvovalo tudi precej tujcev; vsi so bili navdušeni nad prireditvijo. Letošnji rej Je bil posvečen spominu ing. Stanka Bloudka. r :iii!:!iiii!iiiiiiiii!!!i!iiiiiiiiiiiiiiiii!]iiHiiiM nniiiimiiiiiniinini aitiiiiiiffliiiiiiiiiiiiinra I10Š RSZ60U0R Najprej študij Preteklo soboto zvečer je bila v kranjskem kinu »Center- svečana premiera novega slovenskega filma v" režiji Franceta Stiglica »Balada o trobenti in oblaku-. Vse zunanje posnetke filma so napravili na Gorenjskem, in sicer na Jezerskem, na Komni in v Tamarju v Planici. Razen tega je v filmu debutira-la tudi mlada Kranjčanka, študentka germanistiko MARIJA LOJKOVA. V soboto popoldne, pred svečano premi ero, sem jo obiskal na domu. Z mlajšim bratom je na improvizirani mizi igrala namizni tenis. Brž je bila pripravljena na razgovor: »Kako vas je pot zanesla k filmu?« »To je bilo pravzaprav mimogrede. Nikoli se nisem nadejala, da bom igrala v filmu. Neki znanee me je pripeljal na poskusno snemanje in z menoj »o bili zadovoljni. Kako pa Je z začetnico si kar lahko predstavljate.« »Ali vam je vloga, ki jo igrate v »Baladi«, všeč?« »Nadvse; če bom še kdaj Igrala v filmu, si želim samo tovrstnih vlog. Ce bi jo morai* zaigrati še enkrat, sem prepričana, da bi mi bolje uspela.« »Imate kakšne nove ponudbe?« »Konkretnih ponudb še nimam, pač pa so mi že poslali scenarij od »Jadran filma- iz Zagreba, nekaj so mi pripravili tudi V Ljubljani.- »Ali se nameravate posvetiti izključno filmu in igranju?« »To niti najmanj ne, ker študiram germanske jezike in hočem študij na vsak način dokončati. Potem, če bom imela priložnost, bom še igrala v flimu.- »Morda mi boste odgovorili tudi na tole malco indiskretno vprašanje: Kakšen honorar ste dobili za vlogo v Baladi ?- »Veste, začetniki in nepoklicni igralci so bolj slabo plačani. O honoraju, ki sem ga dobila, nerada govorim.« »Vi sodite v vrsto mladih slovenskih filmskih igralcev; ali mi lahko zaupate, katera ima največje perspektive?« »Sama pravzaprav spadam mednje, ln kdo Je boljši, težko povem.« »Zakaj so prepovedali predvajanje filma »Nočni izlet«?« »Ne vem, kje je vzrok sa to. Film sem ti ogledala in ml Je bil vleč.« »Ali vam je igralka Spela Rozin iz filma »Nočni izlet« všeč?« »Pravzaprav jo niti toliko ne poznam, ker osebnih stikov z njo še nisem imela. V filmu Je bila povprečna.« »In kaj mislite o kranjski publiki?« »O njej brtm odgovorila, ko bo premiera mimo. Seveda, vsaka publika si želi zabave.« »Kateri od tujih filmov vam je najbolj všeč?« »Lov na čarovnice.- »Ob koncu še to: Kateri igralec oziroma igralka vam služita za vzor?« »Pri ženskah ml Je najbolj všeč Audrev Hepburn, pri moških pa mi ugaja sedaj že pokojni Garv Cooper.- Mllan Zivkovlč ZASTOJ V ŽENEVI - Predstavnik Sovjetske zveze na trojni ženevski konferenci o opustitvi atomskih poskusov Carapkin j« izjavil, da je konferenca prišla v zagato. Razgovori so po mnenji sovjetskega predstavnika obtičali, ker ZDA in Velika Britanija »na kažejo pripravljenosti, da bi uredili to vprašanje na skupno spre* jemljivi osnovi«. RAZPRAVA O BIZERTI SE BLIZA ZAKLJUČKU - Izredno zasedanje generalne skupščine, na katerem so razpravljali o Bizeri' in o francosko-tunizijskem sporu, je podprlo pritožbo Tunizije proti francoski agresiji. Opazovalci v OZN sodijo, da mora vsaka ureditev spora med Francijo in Tunizijo »temeljiti na umiku francoskih čet z ozemlja te drŽave«. Francijo so pozvali, da preneha prezirati pravice Tunizije in svetovno organizacijo. MALOOBMEJNI PROMET Z GRČIJO - Zmerom već je ljudi« ki potujejo po sporazumu o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Grčijo. Od aprila lani, ko so začeli uveljavljati sperazum, do julija letos, so v obeh smereh s 6talnimi dovoljenji in dvolast' niškimi dovolilnicami, prestopili mejo jugoslovanski in grški državljani več kot 73.620 krat. LONDON OHRANIL RAZSODNOST - Reakcija ameriške vlad« na zadnjo sovjetsko noto o Berlinu je vnesla v besedni dvoboj m<^ Washmgtonom in Moskvo vznemirjajoče elemente povečane nap*** iosti. Po proučevanju sovjetske note. ki obtožuje zahodne državi da so prekršile sporazume o letalskem premetu in da zlorabljal0 zračne koridore za tihotapi janje vohunov in saboterjev v zahodn1 Berlin, je Bela hiša objavila sporočilo, ki odločno zavrača sovjeti trditve. V Londonu so zadnjo sovjetsko noto sprejeli z običaj°° zadržanostjo. PREDSEDNIK BRAZILIJE JANIO QUADROS ODSTOPIL J Predsednik republike Brazilije Janio Quadros je odstopil. Tudi v*1 ostali člani brazilske vlade so odstopili. V poslanici, naslovljeni ya parlament, je predsednik Qaudros razložil svoj odstop. Rekel Je; da ga je premagala reakcija. Pozval je vse brazilsko ljudstvo, naJ ohrani red. Quadrosov odstop je začudil brazilsko javnost. Brazilski predsednik Janio Quadros je odstopil po nekajdnevni ostri kampanji, ki jo je zoper njegovo neodvisno zunanjo politik0 naperila skrajna desnica pod vodstvom guvernerja Rio do ,T^o^;1 Carlosa Lasarda. Povod za kampanjo je bil dogedek. ko je Ouadro* odlikoval kubanskega ministra Guevaro. Vsa brazilska armada Je v stalni pripravljenosti. STRELSKI JARKI V BERLINU - Vzdolž 45 km doleje mej« okrog Zahodnega Berlina so se včeraj že močno utaborila z en* strani ameriške, francoske in britnnske cele, z druge pa pripadn;• vzhodnonemške ljudske policije, borbene tovarniško straže in r'°* ustanovljeni mladinski »regiment prostovoljcev«. Ob meji ir° J\ obeh straneh postavljeni vojaški šotori, na številnih krajih pa kov ljejo strelske jarke. Doslej niso zabeležili nobenih hujših incidentov. Dva FrirnA LIGA Dlnemo : Crvr-na zvezda Hajduk : Vardar 3:3 Vojvodina : Rorae lil Velež : Reka ltl Sarajevo ■ Novi S.'U Partizan : Beograd - 1 II. /VEZNA NGOGOMFTNA I H>A (zahodna skupina) Proleter : Lokomotiv« 4'J Vartekj* : Treiujevka °: Šibenik : Železničar L° Borovo : Sloboda 2:1 Maribor ; Split 0:4 33 \ PONEDELJEK, 28. avgusta 1961 MLADA RAST — ZANIMIVOSTI STRAN PRED DNEVI SE JE NA NORVEŠKEM LETALIŠČU STAVANGER ZRUŠILO LETALO »CUNART EAGLE AIRLINES«, V KATEREM JE BILO 34 OTROK. DVA UČITELJA IN TRIJE ČLANI POSADKE. NESREČE M NIHČE PREŽIVEL. Letalo je pred pristankom na letališče treščilo v neko skalnato •teno, pri tem eksplodiralo in zgorelo. Reševalci, ko so prispeli na prizorišče nesreče, so lahko ugotovili le to, da so vsi potniki mrtvi. V letalu so potovali šolarji neke angleške šole. da bi preživeli na Norveškem krajše počitnice. Bili so otroci večinoma revnejših staršev, ki so si denar za dopust morali prištediti v dolgih mesecih ali pa celo izposoditi. 13 režiserjev novega vala se ukvarja s temo: Epizodni film »Francozinja in ljubezen« je dosegel svetovni sloves. Dobil pa bo sedaj še italijanskega dvojnika. V Kimu se je namreč zbralo 13 mladih režiserjev »novega vala«, ki bodo snemali film z naslovom »Italijanka in ljubezen«. Trdijo, da bo to 'Mltl!l!!lill!!:i!I!i!!!li!!i^ HISA IZ KAVE Brazilec Pinho Monteiro ima hita s stisnjene kave. V njej stanuje z ženo in petletnim sinom. Mcnterio, ki je po poklicu arhitekt, je izjavil, da se v hiši zelo dobro počutijo. Pripomnil je, da je kava gradbeni material prihodnosti. ANEKDOTA Shirlev Jackson opisuje v knjigi svojih spominov naslednji dogodek: Ko je prišla v bolnišnico, Jo je ob sprejemu bolniška sestra vprašala tudi za njen poklic. Shirlev Jacckson je odgovorila: »Pisateljica.« »Gospodinja,« je mr-mraje zapisala sestra. »Pisateljica.« je ponovila Shirley Jackson. "Bomo napisali kar preprosto — gospodinja,« je odločno pojasnila sestra. Nato je bilo treba odgovoriti na vprašanja o moževem poklicu. »Kar zapišite, da je gospodinja.- je rekla Shirley Jackson. »brezkompromisno in polemično delo«. Podlaga za scenarij bo roman Gabri cle Parce »Italijanka v Spo-vednici«. Knjiga sodi med najbolj čitana italijanska dela preteklega leta. V njej pisateljica kritizira zastarelo družbeno ureditev svoje domovine in s tem v zvezi »ponižanje ter zapostavljanje« italijanske žene. Film bi prikazal problem italijanske žene v 13 različnih epizodah. Vsak režiser bo insceniral po eno epizodo. Cesare Zavattini pa je prevzel celotno vodstvo filma. VSAK PO SVOJE... Ce bi se primerilo, da bi na samotnem otoku nasedli: ženska in dva moška; kaj bi se utegnilo zgoditi? Ce bi bili Spanci, bi prvi moški drugega ubil. Ce bi bili Italijani, bi ženska ubila enega izmed cbehi moških. Ce bi bili Angleži, bi se sploh nič ne zgodilo, ker bi se drug drugemu niti ne predstavili. Ce bi bili Amerikanci, bi se prav tako nič ne zgodilo, ker bi oba moža takoj napletla pogovor na trgovino in politiko in bi se ženski sploh ne utegnila posvetiti. Ce'bi bili Francozi — cela reč sploh ne bi bila problematična. 2e pri startu na londonskem letališču je letalo imelo manjšo okvaro, ki pa so jo tehniki kmalu popravili. Pilot letala se je po-slednjie javil sedem minut pred pristankom na letališč Stavanger, ki leži sredi zelo visokih hribov. Sporočil je, da leti v zelo močni burji in da je vidljivost zaradi megle minimalna. ZNANSTVENIKI 700 UR V JAMI Z nenavadno nalogo je odšlo 12 ital:janskih znanstvenikov v neko globoko jamo blizu Milana, da bi v njej preživeli 700 ur. Želijo Ugotoviti, kako vpliva tema na ljudi in živali. Zato so seveda v ivvoje »zavetje« vzeli tudi najrazličnejše predstavnike živaUkega sveta. Vprašanja, ki jih postavljajo znanstveniki naravi so: zakaj znesejo kokoši več jajc v temi? Zakaj pojejo petelini, kadar -e dani? Zakaj dajo krave v temnih kleteh več mleka kakor v hlevih? Cez kol: ko časa človek zaradi teme postane slep za barve? Že sedaj, ko so preživeli znanstveniki v jami komaj nekaj dni, so javili, da bedo rezultati njihovih raziskovanj revclucicnirali dosedanjo živinorejo. Iz knjige sidro in PRIŠEL BO KRALJEVIČ V ponedeljek so točkovali • stanovanje, določali nove cene. mama je bila ves dan v službi in zvečer Andrej ni bil priden. »Veš--, je rekla, bleda, utrujena in ozlcvoljena mama. »kar umrla bom in dobil boš mačeho.« Andrejev obraz se zasveti kot majhno sonce, pokima in spet odveze mami predpat5nik in reče: »Prišel bo kraljevič, če boš umrla in potem, no, saj veš . . .« Andrej vsak večer posluša prav- Napravi vesciejši obraz ženka, kamera teče. GoloLve, vodnjak Sonca željni kopalci Izkoriščajo zadnje toplo poletne dneve. Se nekaj dni I« kopalna sezona bo za letos zaključena ... ' ljico o Sneguljčici in res ga ne s?krbi, če mama umre, kajti prišel bo kraljevič'... ZREBICEK Ko je bil Andrej še majhen, me je prosil: »Mama, kupi mi rumenega piščančka.« »Ne,« sem rekla. »Kam naj ga le deneva. saj vidiš, kako majhno stanovanje imava.« »Potem mi kupi psa.« je dejal. »Kje pa bo stala njegova hišica,« sem vprašala, »saj nimava ne balkona in ne vrtiča?« »Potem mi kupi vsaj žrebička.« .ic, pondvil .odločno in že užaljeno. Jahal ga bom po cesti. Cesto pa vendarle imava.« KONEC »Mama, bral sem. da imajo na svetu trideset tisoč atomskih bomb. Ali je to res?« »Mogoče je res, ne vem.« »In, koliko je na svetu ljudi?« »Ljudi je na svetu dve in pol milijarde.« »In kako se godi tem ljudem?« »Pol milijarde jih zna čitati in napisati svoje ime. Dve milijardi ne. In dve milijardi ljudi se ne more nasititi niti enkrat na dan.« »Zakaj delajo atomske bombe? Cemu ne pečejo kruha za lačne ljudi?« vprašuje Andrej in nihče ne odgovarja na njegovo vprašanje. Vode teko v strugah in se izgubljajo v morjih, cvetovi se odpirajo spomladi in zore v sad in zvezde svetijo noč za nočjo nad oblaki. Kdo bo odgovoril Andreju? Kristina Brenkova DOKUMENTI! DOKUMENTI! IVAN JAtf DOKUMENTI 1 4 CAIUKARIEVCI Gorenjsko prebivalstvo je bilo za to preseljevanje »primerno« popisano do konca julija 1941. Tedaj je preseljevalni urad, ki mu je na Bledu tedaj načeloval SS major dr. Bauer, odredil, naj bo izselitev končana do srede septembra, torej v dobrem poldrugem mesecu. Tako bi moralo biti z Gorenjske odpeljano 100.000 ljudi! Nemci so se tega okrutnega posla res lotili! Toda! Ko so s prvim valom odpeljali 659 ljudi, se na Gorenjskem nihče več ni počutil varnega! Strah in obup, pomešana z mržnjo, ne bi nič zalegla, če konec julija in v začetku avgusta, torej prav v času začetka preseljevanja, ne bi izbruhnila vstaja! Ta je zdaj preseljevanje potisnila v hud precep! — V tako hud, da so preseljevanje morali preložiti »na kasnejši čas«. S pomočjo organizatorjev vstaje je ta »novi red« naglo dobil tisto ime, ki ga zasluži. Okupator se je razkrinkal sam, njegovi nameni so postajali vse vidnejši tudi neosveščenim ljudem, če niso hoteli vstaje še bolj okrepiti, so morali Nemci že 31. julija 1941. objaviti, da zaenkrat ne bodo več selili! Prav tako je Preseljevalni urad z Bleda predlagal v Berlinu, naj bi namesto predvidenih 100.000 selili le 20.000 ljudi in še to kasneje, na primer v zimskih mesecih, ko je skrivanje po gozdovih zelo težavno. Partizani ;so tedaj mobilizirali ljudi v odpor predvsem z geslom proti preseljevanju. V zvezi s tem je šlo v končni liniji tudi za priključitev pokrajine k Rajhu. Za kaj je šlo pri tem? Predvsem in vse bolj za krepitev njihove oborožene sile, kajti Hitler je potreboval vse več vojakov. Njegove fronte so bile dolge in raztegnjene, ne le po Evropi, temveč tudi v Afriki. V tem času je bilo na Gorenjskem 11.787 moških, starih od 18 do 50 let. O teh je okupatorski aparat vodil natančen pregled. Prav zaradi tega — ne le samo zavoljo tega — je bila pred svetom potrebna državna priključitev. Toda z vstajo so partizani zavrli tudi to! Vrnimo se k Cankarjevemu bataljonu. Ta se je po združitvi pomaknil nad Upniško planino na Kotlič. Tu so uredili taborišče in se pripravljali na akcije. V dolino pa ni bilo niti časa hoditi, kajti komaj tri dni po njegovem rojstvu so ga napadli Nemci. Prvi, ki je streljal, so bili cankarjevci, ki so napadalce počakali na vzhodnem pobočj« zaraščenega hriba. Nemška premoč je bila velika, a partizani so jih pod Gregorčičevim vodstvom dočakali čisto od blizu. V tej bitki, ki je trajala kakšno uro, je tako pokalo in so Nemci streljali tako na gosto, da so njihove krogle strepale vejice z drevja in so od debel na gosto letele treske. Ta ognjeni krst je bataljon dobro prestal. O tej bitki je govorila vsa pokrajina, padlo je okoli trideset Nemcev, na partizanski strani pa trije tovariši : Lojze Zvan, Pavle Koren in Andrej Komar, delavci z Jesenic in iz Gorij. Tisti hrib se odtlej imenuje Partizanski vrh. Vodstvo bataljona je kmalu po tem boju sprevidelo, da bi bilo bolje, če ne bi vsa enota ostala skupaj. Zato sta se četi razdelili in spet odšli vsaka na svoje področje. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! HRM9 H?ms VVcrner RIchter 13 Kkupaj so pričeli poUfkaU motorno kolo. llahne-**"u je trdno in ia/«c,>eijeno sedel na svojem sc-dc'i in dovolil, da so ga potiskali. "Zunaj pa so angleške podmornice in opazujejo Vsako premikanje,« je dejal. fc "Tale ima polno zadnjico strahu, kaj?« je dejal "r'ierke. "Zapri gobec, Reijerke!« Motor je vžgal. Videli so. kako je ob »bali peljnl v "tosto. SU s« nazaj v pečino, zlezli po ic>ui (a Sed'i na top, , "človeku skazijo vsako veselje,« je dejal Bei-Jerke. ^ meslu je bilo spet mrtvaško tiho. Zvečer so <.uehierja premestili. NaročUI so mu, "ai straži žilni silos na kolodvoru. Filusch da je lam n *a Pričakuje. fl P© pružnih ulicah je odšel do kolodvora. Kolo-r lal v severi.cm delu mesta. "( Tukaj ne ameš ležati,« Je pomislil, »tukaj nc smeš letati.« Tračnice so pričele drhteli. »Filusch!« Je zaklical. »Filusch!« Sedaj r.i več slišal niti svojih besed. Se vedno je bilo svetlo kakor podnevi. Videl Jc Flluscha, ki je onstran vagona. Ležal je na trebuhu z razprostrtimi rokami, prl-lepljfn k Remiji. Guehlei Je planil. Sttkel Je čez tračnic«. Ostra lul.ko vsakdo vidi, da je sam na svetu, sam sredi te lahko vsakdo vidi ,da je sa nuia svetu, sam srodi te nsulzemske svetlobe. Videl Je FUuscha, kl Je tekel zraven nJega. Skočil Jc v neki jarek in stekel čez polje. Pred njima se je pokazal visok zid. »Naprej,« J« hrop«l Filusch, »čezenj!« Zlezla sta na zid ln skočila na drugi strani r, njega. Zdelo se jima je, da bcfrnbe drvijo za njima. Skakala sta preko jarkov in grmovja. Potem sta naletela na neki predor. »Sem noter!« je zavpil Guehler. Stekla sta v predor in padla na tla. Zemlja se je tresla. Imela sta suhi in prazni grli. Dihala sta težko in naglo. »Hudiči,« jc dejal Guehler, »hudiči.« Valjal s« Je po zemlji. V zraku je še vedno grmelo. »Po njih bo,« je dejal Filusch. »Po onih v mestu,« je dejal Filusch. Pritisnila sta se k zemlji. Nenadoma je vse utihnilo. Bilo je tako tiho, da sla prenehala dihati. Ležala sta ln prisluškovala v mraku. Pred izhodom iz predora jc visela temna noč. Potem sta začula dež. Kaplje so padale na trs-no listje in se razbijale. »Dežuje,« je dejal Guehler. »Da,« Je dejal Filusch, »dežuje.« Zatem sta spet umolknila. S podvitiml koleni sta sedela ob zidu predora in zrla v dež. Zjutraj sta se vrnila. Preko tračnic sta šla do kolodvora, potem dalje po cesti in prispela do žitnega skladišča. Vse je bilo kakor prej. Nič se ni spremenilo. »Mislil sem. da je vse vrag vzel,« Je dejal Filusch. Nad hribi onstran mesta se jc jasnllo. Sla sta na skladiščno dvorišče In se ogledovala. Na dmsi strani, na kolodvoru sc stali vagoni. Tam sta letala sinoči. Zdelo se jima Je, da Je odtlej minila cela večnost. Za vagoni so se parile njive v jutranji nierli. Zaslišala sta brnenje motornega kolesa. Stekla si« k vratom. »No,« je dejal Buschmann, »sla vs>e lepo prestala?« S krivimi nogami Je sedel na motornem kolesu ln se jima smejal. Obadva sta molčala, »I epo kajo »to skuhali z vašim topom.« »Z vašim topom?« Je dejal Guehler. »Da, kar pojdi tja in si poglej! Vse skupaj jo ena sama podrtija.« »Top?« Je znova vprašal Guehler . »Da, najbrž so mislili, da so tam nove baterije. In tako so vse skupaj spremenili v svinjak.« »Samo tam?« »Sto kvadratnih metrov - lijak pri lijaku.« »In Beijarke?« »Vaš* sreča,« j« dejal narednik, »mehove bi vam odrezal, če bi se komu kaj pripetilo.« »Pa Grudmann?« je še enkrat vprašal Guehler. »Vsi so se pravočasno umaknili. Top pa še vedno stoji v pečini.« Buschmann je sedel na motorno kolo in se odpeljal skozi vrata. S krivimi nogami je objel motorno kolo kakor konjski trebuh. »Oni so torej ...« je dejal Guehler in prikimal. »VI, s vašim streljanjem,« je dejal Filusch, »in spe! nam je noč od:la k vragu.« Sla Ha na dvorišče in našla v nizki hišici nekaj desk. Napravila sta si ležišče. Trudna sta legla na pograde. Filusch je dejal: »Morala bi stratiti na kolodvoru.« »Kolodvor naj straži sam sebe,« je dejal Guehler. V. Naslednjega Jutra so prišli z bregov italijanski delavci. Pričeli so pretovarjati pšenico. Z italijanskimi delavci so prišle tudi žene. Prišle so pred vrata, obstoplle vhod in pričele prosjačiti za pšenico. Prinesle so jajca, piščance in vino. Na kolodvoru so stali vagoni, kl jih rri bilo moč napolniti. Delavci so ponoči kradli vreče, ki so Jih podnevi pretovarjali. Od nekod je prišel načelnik postaje. Sedel je v »vojem uradu. Ponoči Je kradel vrečo za vrečo pšenice. Guehler in Filusch se za to nista brigala. Pekla sta piščance, Jedla jajca in pila vino, kl so ga ženske prinesle v zameno za pienico. Nekega dne je pripeljal vlak s severa. Pripeljala se je cela čet« žena • kovčki navzočim pokazali še delovanje in uporabo kmetijskih strojev in sodobne agrotehnike. Predsednik OLO Kranj Janko Zen je za tem vse tekmovalce povabil na slavnostno kosilo v hotel Grajski dvor, kjer jim j« zadovoljen nad uspelo prireditvijo, govoril o njihovih nalogah in o perspektivi našega gospodarstva na področju kmetijstva in gozdarstva. Ob tej priložnosti je imel krajši govor tudi Milko Gor-šič, ki se je v imenu GO LT Slovenije in IS LRS zahvalil organizatorjem in vsem za tako uspelo in pomembno prireditev. Vrstni red tekmovanja pa j« naslednji: ekipno starejši člani: Kranj. — Od posameznikov je bil najboljši Kranjčan (Kmetijsko po sestvo Poljče) Janko Kranj c. Mladinci: ekipno: 1. Celje. Pionirji — posamezno: Milan Kožuh, Ljubljana; slede mu Jure Može iz Kopra, Nace Bratkovič i« Novega mesta itd. — Od Kranjča- kete, diplome in nagrade. Trakto- nov sta Jože Frelih in njegov brat risti in kmetijski strojniki pa so I Franc zasedla 16. in 18. me--*"" Svečanosti ¥ Trticu Tržič, 26. agvusta Danes popoldne, nekaj čez šesto uro, je bila v domu Partizana ob tovarni »Peko» svečanost, na kateri je mladinska organizacija tovarne čevljev »Peko« razvila svoj mladinski prapor. Svečanosti so razen številnih mladincev in mladink, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, udeležili tudi gostje iz Okrajnega in V RADOVNI SO ODKRILI SPOMENIK Rodovna, 27. avgusta — V Ra- dovni, ki jo je okupator septembra 1944 požgal, so danes dopoldne odkrili spomenik žrtvam fašističnega terorja. K spominski svečanosti se je zbralo okoli 1000 ljudi. Med" gosti sta se poleg predstavnikov družbenega in političnega življenja udeležila tudi tov. Franc Konobelj-Slovenko in major Dežman-Tonček. Spomenik je odkril prvoborce iz Gorij Janez Kocjančič, čilo« Kino 3423^ 4 đeJku Nudim pomoč v Cerklje Občinskih komitejev, direktor podjetja ter predstavniki političnih organizacij v podjetju. — Ob razvitju je govoril predsednik okrajnega komiteja ZDRAVKO KRVINA, o dvajsetletnici vstaje, o veliki beograjski konferenci nevezanih dežel, o nekaterih nalogah organizacij Ljudske mladine v gospodarskih organizacijah in o 7. kongresu, ki bo v januarju prihodnjega leta v Kranju. — Ob razvitju so tudi predstavniki sindikalne podružnice ln organizacije ZK podjetja pripomnili, da G° uspehi mladinske organizacije r »Peko« veliki in naj ta organizacija pod novim praporom stop* še v nove delovne zmage. NOV POŽARNO VARNOSTNI BAZEN V LJUBNEM Ljubno, 27. avgusta V okviru 8. krajevnega praznika v Ljubnem na Gorenjskem j« domače gasilsko društvo slavil0 še eno pomembno zmago in uspeh. Svojemu namenu so izročili nov ali tretji po vrsti v vasi, požarno varnostni bazen, ki drži 50.000 litrov vode. IZ Jesenice »RADIO«: 29. in 30. avgusta nemški barvni film PREPROSTO DEKLE Jesenice »PLAVZ«: 28., 29. in* 30. avgusta ameriški barvni film' NEKATERI SO PRISEZALI Koroška Bela: 28. avgusta franc. film MOERNA DEVICA Radovljica: 29. avgusta francoski film VELIKE DRUŽINE ob 20. uri Blod: 29. avgusta ameriški barv-f ni film ZGODBA EDDY DUCHI-f NA 4 Kamnik: 28. avgusta amer. barv. 4 film TRGATEV ob 20. uri, 29. av-jj gusta jugoslovanski film TRI ANE^ ob 20. uri Kranj »CENTER«: 28. avgusta slovenski film BALADA O TROBENTI IN OBLAKU ob 10., 18., 18. in 26. uri, 29. avgusta isti film ob 16., 18. in 20. uri ter ameriški barvni film GORA ob 10. uri Kranj »STORZTC«: 28. avgusta | ameriški vestem film V SENCI ^ VESAL ob 16., 18. in 20. uri, ame-J riški barvni film ISKALCI ob 10. j uri, 29. avgusta ameriški film Y.| SENCI VESAL ob 18. in 20. uri, J Elizabeta je slišno zajela sapo ameriški barvni film ISKALCI <*>A0jpria usta, kot bi hotela govoriti, 10. in 16. uri 4 ruto pa je stisnila vrtnice in se spet Letni kino »PARTIZAN«: 28. in i,zamaknila v opazovanje svoje po 29. avgusta ameriški barvni filmJr P8 Ljubljančank ni bilo, to domačinko tekmo dobile 5:0 w. o. W fe tako plasirale v četrtfinale, ki °° na sporedu v nedeljo 3. sept. Prvo srečanje Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš ljubljeni sinček VINKO GANTAR Pogleb bo danes, 28. avgusta, ob 17. uri izpred hiše žalosti na kranjsko pokopališče. Kranj, dne 27. avgusta 1961 žalujoči: neutolažljiva mamica, očka, bratec, stara mama in stari oče ter ostalo sorodstvo ..^^^MiMmkj niča je začrtala globoke sence pod njenimi očmi. Namrščene obrvi so ji nad čelom zarezale gube. Zasanjana zamišljcnost ji je dokončno zginila z obraza. »Nemogoče je, da bi taka stopila pred njega,* je glasno mislila, »tako postarana in osivela. Rekel bi mi samo nekaj brezpomembnih besed in nato spet odšel.* Pred petindvajsetimi leti je pisala v Argentino na oglas v nekem tedniku mlademu izseljencu iz njenega rojstnega kraja. Ivan — tako mu je bilo ime — jI je navdušeno odgovoril in nekaj let so šla pisma sem in tja. Izmenjala sta svoji sliki, razvilo se je živahno, iskreno prijateljsko dopisovanje med njima. Nekega Sdne nato pa ji je pisal, da si je zdaj postavil ze toliko trdno osnovo za ihljenje, da more misliti na i en o, ki bi bila prapravljena z njim vse deliti. — In že v naslednjem pismu je povsem naravnost postavil vprašanje, ali bi ona hotela postati njegova iena. Elizabeta /e vesela pritrdila. Do-ločila sta termin njenega potovanja 4. in oba sta uredila vse, kar je bilo v ta namen potrebno. Pet dni pred l kakem njenem sporočilu ter nazad-njenim poletom čez ocean pa je iz- ] nje o svoji nemoči, da bi bil spričo bruhnila vojna. Vse vizume so usta- j tako nejasnega položaja in majhne-vili. Že na pol uresničeno hrepene- I ga upanja na svidenje z njo mogel nje obeh mladih ljudi po skupni ' vztrajati še vnaprej. Na kratko: tik sreči se je spremenilo v ponozvto mučno, negotovo čakanje. Nekaj časa sta si lahko še dopisovala, potem pa je bilo tudi s tem pri kraju. — Življenje je šlo svojo pot in naposled je bilo vojne konec. Elizabeta je bila prva, ki je pisala svojemu izvoljencu. Ali odgovora ni bilo. Poizkusila je v drugo, nato tretjič, toda spet nobenega odzjva. V takih okoliščinah si je Elizabeta rekla, da bo pač najboljši tolaž-nik za njeno razočaranje delo in da izpolnjevanje vsakdanjih dolžnosti v času potrtosti še najhitreje in najbolj zagotofjo pomiri človeškega duha. Tako je po svojem delovnem času obiskovala še večerni tečaj, te naučila dveh jezikov ter hitro napredovala. Deset ali dvajset let po vojni je iz nekega nagonskega občutka pisala v Argentino četrto pismo. Tokrat je prišel odgovor. Ivan ji je pisal obširno pismo, iz katerega je dovolj razločno dihal občutek krivde; Ivan ji je pisal o usodnem letu 1940, ki je vse njune načrte in Upe razbilo, o svojem obupnem hrepenenju po pred koncem vojne se je poročil in živi še danes v srečnem, harmoničnem zakonu. Zdaj, pred nekaj dnevi, pa je nenadoma prišlo njegovo drugo pismo. V njem ji jc pisal, da mu je žena pred letom dni umrla in da namerava priti na obisk v staro domovi-no. Ali bi ga hotela počakati na postajii Neprespana noč je njene poteze napravila trše in ji dala za nekaj let starejši videz. Prez usmiljenja ji jc ogledalo pokazalo podobo postarane, utrujene žene. Izraz grenkega posmeha ji je legel na lica. Verjetno ho Ivan pričakoval še mladensko, kakršno je poznal iz nekaterih slik it njene mladosti, ki pa se mu bo čez pol ure pokazala kot njena stara mama. In z vsakim nadaljnjim utripom srca se ji je zdelo, da se je iz strahu Pred njegovim razočaranjem le še bolj postarala. Olajšano bi bila zadihala, če bi zdaj prejela njegov br-' zojav, da je zaradi nujnih opravkov zadržan in da globoko obžaluje, da se je ponovno razbilo upanje, da bi se sešla, — 2e se je igrala z strašila mojih sivih las!* mislijo, da bi sama izbegnila te*1* snidenju in na vrat na nos za dni odpotovala. Ampak to ne bilo pošteno; saj mu je na titf^f zadnje pismo odgovorila in obli"' bila, da ga bo pričakovala. T oda čas je mineval in njeg0.^ vlak je že moral priti. V naghc > oblekla plašč in odhitela. Četudi * mogla več priti pravočasno *f,it| bila postaja oddaljena samo P:C • pet minut, je pospešila korak, in . je prispela do drevoreda z jtgn'ć'a.'g ki pelje naravnost Ha kolodvor,! začela teči. Njeno srce je ** J ut;i\ilo, bar jc nnt iz strahu P razočaranjem pripisovala z ga') mu, da ie tekla. <( Bližal, so se koraki. NeJJ*"0 £ je Pred njo prikazala podobi n'nZ ' »Elizabeta?* Beseda je bila itgoV° jena tiho, obotavljajoče. , »Da, Ivan!* Njen glas jc tako tuje, da se je prisilila * voznemu smehljaju . tU Stopil jc čisto k njej in 'n\m°0\k pogledal v oči. Njegov dok' f j} jo jc skoraj telesno zabolel f(f vzel še zadnjo trdnost. P''vrefcil,. ji prve solze iti ji stekle P° ",of* On ji je ta lica z nerodnim g1 \ narahlo pobožal. Potem se }* nft,,do obrnil v \tran in tiho rekel ' prr ml Elizabeta, da si se tako F