V Kranju med Globusom in kinom Storžič: prehoda za pešce sta sicer dva, vendar je bliže kar tako čez cesto. — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 16 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SO C I Kranj, petek, 28. 2. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO V sredo se je ob 12.30 na gorenjski magistrali med Naklom in Bistrico pripetila prometna nezgoda, ki se je na srečo končala brez človeških žrtev. Materialna škoda pa je ogromna, saj znaša kar 700.000 dinarjev. Ivan Zlatar (1946) iz Kamnika je s tovornim avtomobilom in vlačilcem peljal proti Podtaboru naložen delovni stroj — bager. V Bistrici je z nezmanjšano hitrostjo — okrog 50 km na uro — peljal proti podvozu za Žeje. Ne da bi se prepričal o višini, je zapeljal pod nadvoz. Tovor, kije bil previsoko naložen, se je zadel v nadvoz in 18 ton težak stroj je padel na levo stran ceste. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal Slavnikov avtobus, poln otrok, ki so se peljali na izlet. Le šoferjevi prisebnosti se je treba zahvaliti, da nesreča ni bila še veliko hujša. Kajti le za las je manjkalo, da bager ni zgrmel na avtobus. -Bager je bil last Tehnika iz Ljubljane. Prevažali so ga brez posebnega dovoljenja, ki je potrebno za prevoz tako težkih tovorov. Kranjski poklicni gasilci stroja niso uspeli dvigniti in ga odstraniti in so ga lahko le prestavili s ceste na stranski pas. Za odstranitev so morali pripeljati posebno dvigalo iz Celja. Pri nezgodi se je okrušil nadvoz in je razpokala cesta, kamor je bager padel. Ob) - Foto: F. Perdan V.srečanje lutkovnih skupin Slovenije Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Združenje gledaliških skupin Slovenije in Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice prirejajo na Jesenicah V. srečanje lutkovnih skupin. Srečanje poteka v počastitev 30. obletnice osvoboditve in 40. obletnice zleta Svobod. Na srečanju sodeluje šest lutkovnih skupin. V četrtek, 27. februarja se je kot prvo predstavilo Lutkovno gledališče Kranj, v naslednjih dneh pa se bodo jeseniški publiki predstavila še: Lutkovna skupina KUD Kobanci Kamnica, Lutkovna skupina Pionirskega doma Ljubljana, Lutkovna skupina VVZ Murska Sobota, Lutkovno gledališče Maribor ter Mladinska študijska skupina Lutkovnega gledališča Jože Pengov Dravlje. S predstavami bodo gostovali tudi v nekaterih krajih jeseniške občine: v Kranjski gori, na Dovjem, na Javorniku ter na Breznici. Srečanje bodo zaključili v soboto, ko se bodo predstavniki skupin srečali in se pogovorili o delu in izkušnjah. D. S. Praktična darila za dan. žena 8. marec v prodajalnah veletrgovskega podjetja VoUjvcl KRANJ VčUsuol ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Darila izdajamo tudi na bone; v Globusu in Blagovnici darila lično aranžiramo. V novem stanovanjskem bloku v Bohinjski Bistrici je v sredo, 19. februarja, samoupravna enota za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica razdelita ključe petnajstim pričakovalcem stanovanj zgrajenih iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Stanovanje je dobilo sedem družin z nizkimi osebnimi dohodki, sedem mladih družin in ftiati samohranilka. Odkar je bil V radovljiški občini ustanovljen solidarnostni sklad, je bilo oddanih 106 stanovanj. Tudi letos bo v Radovljici, Bohinju, Kropi in morda na Bledu zgrajenih in odkupljenih nekaj stanovanj. *I bodo useljiva konec tega a/i v začetku prihodnjega leta. Na sliki: novi 8tanovan/ski blok v Bohinjski Bistrici. — A. Z. — Foto: F. Perdan Obisk iz občine Pale V sredo je prispela v Škofjo Loko na dvodnevni obisk tričlanska delegacija občine Pale v Bosni. Gostje so si ogledali novo osnovno šolo v Podlubniku, tovarni Alples in LTH, obiskali so Poljansko dolino ter Stari vrh, »s predstavniki škofjeloške občine pa so izmenjali izkušnje iz delovanja delegatskega sistema in občinske samouprave ter se dogovorili za tesnejše sodelovanje med obema komunama. Škofjeločani in Palčani so prepričani, da so te možnosti izredno velike. Predstavniki občine Pale so povabili gostitelje naj čimprej vrnejo obisk. -jg Med redkimi kraji na Gorenjskem, kjer imajo letošnjo zimo vsaj kolikor toliko snega za smučanje, je Pokljuka. Zato ni čudno, da je Šport hotel na Pokljuki dobro zaseden in obiskan že vse od 15. novembra lani. Ob hotelu je manjša vlečnica in drsališče, obiskovalci pa si lahko sposodijo tudi konje za jahanje in vožnjo s sanmi. Razen tega ima hotel bazen, savno, diskoteko, ki je odprta vsak dan do 2. ure ponoči, ob petkih in sobotah pa igra kvintet Nika Krajgerja s pevcem Francem Korenom. Doslej je bilo na Pokljuki največ domačih gostov in iz Zvezne republike Nemčije, depandansa Jelka pa bo vse do aprila zasedena z učenci, ki imajo na Pokljuki šolo v naravi. Omenimo še to, da ima Šport hotel na Pokljuki okrog 130 postelj in da se že pripravljajo na gradnjo nove depandanse, v kateri bo okrog 150 postelj. — A. Z. — Foto: F. Perdan i wb i le j na I r a al; 3. stran: »30 let smo prosili, zdaj zahtevamo .. Naročnik: Oster protest Jugoslavije Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Nikola Milošević je v torek povabil avstrijskega veleposlanika v SFRJ dr. Alexandra Otta ter mu izročil oster protest. V njem je rečeno, da je Avstrija omogočila protijugoslovanske provokacije pripadnikov ustaške teroristične emigrantske skupine in neonacističnih elementov, ko so pokopavali pripadnika ustaške emigracije. Zato naša vlada ostro protestira pri vladi Avstrije. Protest je na Dunaju predstavniku avstrijskega zunanjega ministrstva izročil tudi jugoslovanski veleposlanik Gustav Vlahov. Tito sprejel Rowlinga Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo popoldne sprejel predsednika novozelandske vlade Wallacea Row-linga in njegovo ženo. Tito in novozelandski premier sta se pogovarjala o dvostranskih odnosih in o možnostih za poglobitev stikov in o drugih vprašanjih, ki so zanimiva za obe državi. Pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Gli-šič pa se je pogovarjal z namestnikom stalnega sekretarja za zunanje zadeve Nove Zelandije Scottom o gospodarskem sodelovanju med državama. Beseda je večinoma tekla o možnostih za razširitev blagovne menjave oziroma prodaji jugoslovanske opreme in strojev v Novo Zelandijo. Iz te daljne dežele pa naj bi v Jugoslavijo uvažali nekatere kmetijske proizvode. Seja CK ZKJ V Beogradu se je sestal na drugi seji CK ZKJ. Govorili so o nalogah ZKJ in med drugimi sprejeli tudi sklep o povečanju števila članstva. Sklepno besedo je imel predsednik Josip Broz-Tito. Poudaril je, da je zveza komunistov v zadnjih osmih mesecih, od X. kongresa, ogromno storila za svojo lastno izpopolnitev in da je to eden največjih uspehov. Seveda pa proces izpopolnjevanja in usposabljanja še ni končan. Zato se je pridružil mnenju razpravljavcev, ki so na seji opozorili, da sije treba še bolj prizadevati, da bo zveza komunistov kos vsem nalogam, ki stojijo pred njo, temeljno silo naše družbe. Zveza komunistov ni le usmerjevalna, temveč tudi takšna sila v naši družbi, ki mora biti popolnoma sposobna na vseh področjih družbenega dela ter biti ena od osnovnih pobudnic in nosilk dejavnosti. Družbeni dogovor o spološni porabi Družbeni dogovor o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975, ki ga sklepajo izvršni sveti skupščin občin v SRS, skupščine mesta Ljubljana, skupnosti obalnih občin in izvršni svet skupščine SR Slovenije v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS za letos, bodo podpisali danes dopoldne v prostorih republiškega izvršnega sveta. Besedilo je pripravila posebna delovna skupina občin in republiške uprave. Pomoč kmetijstvu Delegati zbora združenega deta in zbora občin skupščine SR Slovenije so na sredinem zasedanju razpravljali o številnih zakonodajnih zadevah. V ospredju pa sta bila predlog odloka o pooblastitvi republiškega izvršnega sveta za sklenitev družbenega dogovora o organizaciji kmetijske pospe sevalne službe in predlog zakona 0 spremembah zakona 0 osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje SIS na področju družbenih dejavnosti. Kranjska mladinska organizacija med najboljšim Kranj Republiška konferenca ZSMS je na podlagi ankete in pogovorov z vodstvi občinskih konferenc na Gorenjskem izdelala oceno dejavnosti mladinskih organizacij v posameznih gorenjskih občinah. V pogovorih so dajali poseben poudarek novi organiziranosti, katere cilj je, da v organizacijo in k delu pritegne mlade v vseh sredinah, kjer delajo in živijo. Poleg tega so se V Tržiču seminar za nove člane ZK V sredo se je začel v Tržiču dvodnevni uvajalni seminar za predlagane kandidate za sprejem v Zvezo komunistov. Seminarja, zaključil se je včeraj, se udeležuje 26 kandidatov. Večinoma so mlajši in so iz neposredne proizvodnje. Kandidati bodo prejeli članske izkaznice ZK na prvih zasedanjih osnovnih organizacij, ki so jih predlagale za sprejem. Na dvodnevnem seminarju so predavali in vodili razgovore člani aktiva predavateljev, ki deluje pri tržiški Delavski univerzi. -jk Volitve in imenovanja v Škofji Loki Na dnevnem redu sredine seje škofjeloške občinske skupščine so bile tudi volitve in imenovanja. Zaradi sprememb v vodstvu občinske konference ZSMS je bil na mesto dosedanjega člana sveta za ljudsko obrambo Olge Bandelj imenovan novi predsednik občinske konference ZSMS Janez Sušnik, umrlega člana komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri skupščini občine Franca Ceferina je zamenjal Janez Thaler, za člana komisije za samoupravne akte škofjeloške občinske skupščine ter imenovanje novih članov v to komisijo pa so delegati namesto dosedanjih članov Minke Jagodic in Janeza Thalerja imenovali Veko-slava Šketa in Toneta Lavtarja. pogovarjali tudi o izvajanju sklepov X. kongresa in drugih oblikah dejavnosti. Iz ocene je razvidno, da kranjska mladina po aktivnosti sodi v sam vrh slovenskih občinskih mladinskih organizacij. Posebno so bili uspešni v ustanavljanju mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah. Zelo dobro so izpeljali novo organiziranost, saj so lani zaživele tri specializirane konference: konferenca mladih delavcev, konferenca mladih v krajevnih skupnostih in konferenca mladih v izobraževanju. Uspešni so tudi pri organizaciji izobraževanja in na drugih področjih, ki so značilna za delo mladinskih organizacij. Niso pa naredili popisa članstva, kar opravičujejo z dejstvom, da niti republiška konferenca do popisa članstva še ni zavzela jasnih stališč, čeprav je to ena od nalog, ki izhajajo iz sklepov 9. kongresa ZSMS. Premalo se je občinska konferenca zavzela za ukrepe pri stabilizaciji gospodarstva v občini oziroma se je premalo vključila v stabilizacijska prizadevanja. Veliko dela jo čaka tudi pri delu mladinskih organizacij na šolah. ,V vseh osnovnih organizacijah še niso razčistili pristojnosti šolske in razredne skupnosti in mladinske organizacije. Veliko premalo je bilo narejenega tudi pri uveljavljanju šolske samouprave in izvedbi oziroma uvajanju razrednih redovalnih konferenc. V družbenopolitičnem zboru občine je še vedno premalo vpliva mladih, premalo pa sodelujejo tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Ko je predsedstvo občinske konference ZSMS razpravljalo o oceni dela, je sprejelo sklep, da morajo programske usmeritve dela mladih v vseh specializiranih konferencah- in osnovnih organizacijah upoštevati te pripombe in sprejeti stališča oziroma naloge, kako bodo pomanjkljivosti odpravili. Občinska konferenca ZSMS pa se bo povezala z občinsko konferenco SZDL in bo skupaj z njo pripravila program vključevanja mladine v delo družbenopolitičnega zbora občine in samoupravne interesne skupnosti. L. Bogataj Kranj, 27. februarja — Popoldne je bila sedma redna seja občinske konference zveze komunistov, kjer so razpravljali o predlogu statutarne komisije za ustanovitev novih osnovnih organizacij zveze komunistov. Potrdili so tudi zaključni račun za leto 1974 in sprejeli finančni načrt za letos ter verificirali sklepe s seminarja sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Na dnevnem redu so bile tudi nekatere kadrovske spremembe. V ponedeljek dopoldne se bo sestal medobčinski svet ZK za Gorenjsko in razpravljal o uresničevanju sklepov medobčinskega sveta o gospodarski stabilizaciji v poslovni politiki Ljubljanske banke in njeni podružnici v Kranju. Obravnavali bodo tudi nekatere vsebinske probleme organiziranosti bančništva na Gorenjskem. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je ta teden razpravljal o družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975. Obravnavali so tudi družbeni dogovor o splošni porabi v Sloveniji za letos. a. 2. V petek, 21. februarja, zvečer je bil v Britofu pri Kranju zbor krajevne organizacije socialistične zveze. Pregledali so dosedanje delo organizacije in potrdili statut krajevne skupnosti. Zavzeli so se tudi za obnovo doma gasilskega društva. V preurejenem domu nameravajo urediti dodatne prostore za delo družbenopolitičnih organizacij in drugo dejavnost. I. Spehar Pred nekaj dnevi je bil v Kranju posvet predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc ZSMS iz vseh gorenjskih občin. Obravnavali so oceno dejavnosti posameznih občinskih konferenc, ki jo je pripravila republiška konferenca mladine in se dogovorili o ukrepih, s katerimi bodo pomanjkljivosti odpravili. Sprejeli so tudi načrt delovnih akcij v letošnjem letu in sklenili, da bodo izdali skupno brošuro o delu mladine na Gorenjskem. -lb Radovljica Radovljica, 27. februarja — Popoldne je bila na Bledu v dvorani Gozdnega gospodarstva osma seja občinske konference zveze komunistov Radovljica. Razpravljali so o izvajanju nalog iz resolucije desetega kongresa zveze komunistov Jugoslavije in sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije o vzgoji in izobraževanju. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o programski usmeritvi in nalogah občinske konference ZK v letu 1975 in o poslovniku občinske konference ter dopolnitvi statutarnega sklepa. A. 2. Tržič Delegati tržiške občinske skupščine so na torkovem zasedanju sprejeli spremenjen odlok o komunalnih taksah, ki med drugim določa, naj dobe turistično takso v planinskih postojankah (3 dinarje) Planinska društva in da naj znaša parkirnina na urejenih in varovanih parkirnih prostorih v Tržiču prav tako 3 dinarje. Potrjen je bil tudi spremenjen odlok o davkih občanov, ki dopušča predvsem pri obrtnikih in storitvenih dejavnostih olajšave in ukinja nekatere davščine. Delegati so nato potrdili nove sodnike porotnike iz kranjske in tržiške občine, izvolili skupino delegatov za delegiranje v skupščino gorenjskih občin in osvojili predlog za novega člana skupne delegacije za republiški zbor združenega dela. Katjo Peče iz Ljubljane je tržiška skupščina imenovala za sodnico občinskega sodišča v Kranju, Marka Prezlja iz Kranja potrdila za predsednika splošnega sodišča združenega dela za Gorenjsko s sedežem v Kranju, Edgarja Vončino pa imenovala za vodjo strokovnih služb regionalne zdravstvene skupnosti. V svet osnovne šole heroja Bračiča sta bila imenovana inž. Janez Grm iz Bistrice in Jože Štular iz Kovorja. • -jk Marca študentski klub v Kranju Ocena uresničevanja ustave V ponedeljek je bil v Tržiču na konferenci ZKS posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz temeljnih organizacij združenega dela in iz organizacij združenega dela. V sredo pa je bila seja aktiva neposrednih proizvajalcev, članov ZK, ki deluje pri občinski konferenci. Sekretarji in delavci-komunisti so razpravljali o oceni uresničevanja ustave v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela, ki jo je pripravila posebna delovna skupina pri komiteju. Na obeh srečanjih so obravnavali tudi uresničevanje kadrovske politike v tržiški občini. Sekretarji so na posvetovanju razpravljali tudi o finančnem načrtu občinske organizacije ZK in o programu dela komiteja in konference, komunisti-delavci pa so se seznanili z zaključki posvetovanja sekretarjev aktivov komunistov-delavcev, ki je bilo konec preteklega leta v Ljubljani ter razpravljali o uresničevanju teh sklepov v tržiški občini. -jk Priprave na ustanovitev študentskega kluba v Kranju se bližajo kraju. Začele so se že pred približno dvema letoma, vendar prvotni pripravljalni odbor ni opravil svoje naloge. Novi odbor, ki so ga izvolili lani jeseni, pa je že pripravil osnutek statuta in pravil delovanja kluba ter predlog akcijskega programa. Vsi trije dokumenti so sedaj v javni razpravi v osnovnih organizacijah mladine. Ustanovna konferenca kluba bo v začetku marca. ., -lb zunanjepolitični komentar*zunanjepolitični komentar BORCI 31. DIVIZIJE! Borce 31. divizije (Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade ter drugih enot te divizije) in njihove svojce vabimo na TRADICIONALNO SREČANJE, ki bo 1. marca 1975 v obeh dvoranah doma JLA v Ljubljani (nasproti železniške postaje) z začetkom ob 17. uri. ODBOR BORCEV 31. DIVIZIJE Konferenca OO ZSMS Godešič Pred dnevi se je na redni letni konferenci zbrala mladina iz Godeši-ča. Pregledala je dosedanje delo in sprejela program dela za letos. Osrednja tema konference je bil sprejem novih članov v organizacijo. Sprejeli so jih 12. Iz poročil je bilo razvidno, da so bili*mladi na Godešiču lani najbolj delavni na kulturnem in športnem področju, pripravili pa so tudi več predavanj in drugih oblik izobraževanja. Organizirali so tudi več delovnih akcij pri gradnji drsališča. Na konferenci so izvolili novo vodstvo osnovne organizacije. Njegova posebna naloga bo še tesnejše povezovanje s krajevno skupnostjo Godešič in z drugimi druftoenopo« litičnuni organizacijami v kraju. Kot kaže, tretje dejanje moderne grške drame, drame, začete aprila 1967, ko so polkovniki, zbrani okrog Papadopulosa, izvedli državni udar in oklicali vojaško diktaturo, še vedno ni končano. Iz Aten je namreč v ponedeljek zvečer priromala vznemirljiva vest, da so vladni krogi zadnji hip razkrinkali in onemogočili zaroto, katere cilj na) bi bila likvidacija zakonito izvoljenega premiera Karamanlisa, osvoboditev . zaprtih oficirjev, bivših oblastnikov, in ustoliče-« nje hunte, ki bo deželi zagotovila »red in izgubljeno notranjo čvrstost« ter jo vrnila v naročje NATO zveze. Operacijo je usmerjalo približno 300 desničarskih častnikov, med njimi kak ducat zelo vplivnih, z visokimi čini in funkcijami. Kakor poročajo, so uporni oficirji načrtovali sočasno vstajo enot, stacioniranih v Atenah, Larisi, Seresu, Kozani in Solunu. Najpomembnejšo nalogo bi morali opraviti tankisti iz oporišča Gudi v predmestju metropole. Zamisel se je izjalovila predvsem zaradi nagle intervencije republiki naklonjenih centrov gospodarske moči in zaradi lojalnosti večinskega dela armade, ki ni podprla prevratni-ških naklepov manjšine. Apostoli mlade, lani obnovljene grške demokracije so dokaj srečno prestali prvo resnejšo preizkušnjo. Vendar pa dogodki pričajo, da je republikanski režim preveč podcenjeval trdoži-vost le navidezno razbite in raz-krojene reakcionarno-militari-stične klike, odstranjene po propadli ciprski avanturi. Prav so imeli predstavniki opozocijskih strank, zlasti skupina levičarskih poslancev, ki je prek svojih dveh voditeljev Georgiosa Ma-vrosa in Andreasa Papandreua vztrajno zahtevala obračun z odstavljenimi trinogi in temeljito čistko v oboroženih silah. Kara-manlis in obrambni minister Averoff sta kategorično zavračala predloge socialistov, liberalcev in komunistov ter zatrjevala, da pripor petnajstih najvidnejših osebnosti temačnega obdobja sedemletne tiranije popol- noma zadošča. V vojski ni čutiti nikakršnega sumljivega negodovanja, je poudarjal Averoff. Zdaj seveda postaja tarča ostrih obtožb javnosti. Ljudje v sicer mirnih Atenah prirejajo množične demonstracije in terjajo pravično kazen za upornike. Najglasnejši so študentje in intelektualci, nekoč priljubljena tarča surovosti hunte. Aretacija 36 pobudnikov izjalovljenega puča ni dovolj, vpijejo. Slišati je že tudi svarila, ki izvirajo iz prepričanja, da so v zadevo vmešane obveščevalne službe zahodnih držav, nezadovoljnih, ker je Grčija obrnila hrbet Atlantske- Opomin iz Grčije mu paktu. Slednji drsi v krizo, saj spričo odločitve ameriškega kongresa, ki ni pripravljen odobriti podpore Turčiji, Ankara prav tako napoveduje izstop. Kar dve izgubljeni trdnjavi v južnem kraku NATO obroča pa bi povzročili oslabitev, kakršne si Zahod nikakor ne sme privoščiti. Jasno je torej, da ne bo štedil s sredstvi in potezami, ki bi utegnile spremeniti neugodno razmerje vplivov v Sredozemlju. In dokler so njegovi pristaši in sim-patizerji še na svobodi, dokler še zasedajo ključne položaje, je grška svoboda v nenehni nevarnosti. Bližnjevzhodni spor zadnje dni znova hudo zaposluje politike. Pravzaprav jih zaposlujejo analize nedavnih turnej Gromika in Kissingerja, analize sklepov in dogovorov, oblikovanih med obiskom enega in drugega. Čeprav prevladuje mnenje, da so doseženi rezultati bolj medli, je navzočnost šefov ameriške ali sovjetske diplomacije v arabsko-iz- raelskem kotlu po navadi zmeraj zbudila veliko pozornost opazovalcev; moža sta pač nekakšno merilo truda, ki ga Washington in Moskva vlagata v gašenje tlečega požara na Levantu. A žal se ta trud v podrobnostih znatno razlikuje, kajti Kissingerjevi metodi »postopnih korakov« Sovjeti odrekajo sleherno korist in ji postavljajo nasproti teorijo celovitega, kompleksnega reševanja spornih problemov. Nič lažje premostljiva disharmonija ločuje gledanja Tel Aviva in Kaira; Izrael je voljan razpravljati kvečjemu o posameznih točkah arabskih zahtev in bi v skrajnem primeru ne nasprotoval neposrednim pogajanjem za zeleno mizo, Egipt in Sirija pa sta kot prvi pogoj v procesu trajne otoplitve odnosov navedla umik izraelskih čet na črto, ki so jo zasedale pred šestdnevno vojno leta 1967. Prekinitev »dialoga gluhih« je bil najbrž osrednji namen Henrvja Kissingerja, a zdi se, da ni obrodil zaželenih sadov. Planirane ozemeljske koncesije Združeni arabski republiki (izročitev sinajskih strateških prelazov Mitla in Gidi ter naftnih polj v Abu Rodeis) so v Tel Avivu označili kot trenutno nesprejemljive: poglavitni razlog je menda Sadatovo odklonilno stališče do njihovih predlogov o mirovnem jamstvu ter ameriško obotavljanje okrog podpisa listine, ki bi Zidom potisnila v roke uradni pristanek »strica Sama«, da bo vselej branil varnost, samostojnost in obstoj Izraela. Izraelski parlament (kneset) in administracija sta štiri dni nazaj obravnavala predlog letošnjega proračuna vlade. Proračun naj bi znašal 9,3 milijarde dolarjev, pri čemer so armadi odobrili okrog 3,5 milijarde. V razpravi je minister Simon Perez minulih 12 mesecev označil za najtežje v zgodovini države. Toda v isti' sapi je dodal kako bitka zoper rekordno inflacijo in brezposelnost ne bo zavrla obrambnih priprav; izjava, ki zanesljivo ni v prid razreševanju bližnjevzhod-nih dilem. I. Guzelj Odbor za medsebojna razmerja Čevljarne Ratitovec Železniki razpisuje prosto delovno mesto: direktorja Poleg splošnih pogojev za sprejem v medsebojno razmerje mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo strokovno izobrazbo čevljarske ah ekonomske smeri, z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih ali - da je VK delavec s 15 leti dela v čevljarski stroki, od tega na vodilnem delovnem mestu 10 let — da je moralno in politično neoporečen — mora predložiti program razvoja podjetja. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili v izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh od dneva tega razpisa na tajništvo podjetja. Odgovore bodo prejeli v 15 dneh od poteka roka razpisa. Odločna beseda prebivalcev Brezij nad Trži-čem, Visoč, Leš, Palovič, Hudega grabna, Mlake, Zadnje in Srednje vasi in Slatne »30 let smo prosili, zdaj zahtevamo ...« Republiška cesta od Bistrice pri Tržiču do Begunj ni nič boljša kot je bila po osvoboditvi — Ljudje voljni pomagati, vendar se ne bodo pustili še enkrat potegniti za nos — Stiki s Skupnostjo za ceste SRS »Vajeni smo dela za napredek krajev,« pravijo prebivalci vasi od Brezij do Slatne. »Tudi pri popravilu te ceste smo pripravljeni po svojih močeh pomagati. Če že drugega ne, pri zemljiškoprav-nih zadevah ne bomo povzročali preglavic. Novega razočaranja pa ne bi več radi doživeli...« J. Košnjek Da je cesta pod gorami med Bistrico pri Tržiču in Begunjami, ki jo številni-imenujejo »balkon nad Gorenjsko«, zelo sl^ba, ni treba široko nn""- *' . rTav tako je težko našte srečanja, na katerih so ljudje zahtevali takojšnje popravilo ceste republiškega ranga, prošnje in moledovanja, sklicevanja prebivalcev vasi od Bistrice do Begunj na njihov neprecenljiv prispevek k narodnoosvobodilnem boju, dokazovanja, da prav zaradi slabe ceste vasi, v katerih živi okrog 1500 ljudi, izumirajo in so skoraj brezplodna vlaganja v rast naselij itd. Težko je razumljivo, da občani lepega kosa Gorenjske, ki ga radi hodimo občudovat in uživat toplino in gostoljubje njegovil] ljudi, nimajo zagotovljene redne in zanesljive avtobusne zveze s Tržičem, Begunjami, Radovljico, Lescami itd. Več kot 500 delavcev in otrok zapušča dnevno te vasi. Kolikor avtobusov že prihaja iz tržiške strani v te vasi, gre zahvala prizadevnim šoferjem, ki sučejo krmila po razriti, vijugasti ter nepregledni cesti na svojo odgovornost, in ljudem, ki prispevajo denar na primer taksistu, da vsak dan prevaža otroke v osnovne šole radovljiške občine! Ljudje ob podgorski cesti, ki je bila po osvoboditvi boljša kot danes, so se naveličali prosjačiti na radovljiški in tržiški občinski skupščini in oglušeli za odgovore, da to ni v pristojnosti omenjenih občinskih skupnosti, temveč mora za cesto skrbeti slovenska cestna skupnost! Trideset let smo prosili, sedaj pa zahtevamo, pravijo^ V takem smislu je izzvenel tudi petkov sestanek v domu družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču, ki so se ga razen predstavnikov prizadetih prebivalcev Brezij, Visoč, Leš, Palovič, Hudega grabna, Mlake, Zadnje in Srednje vasi ter Slatne udeležili tudi najvidnejši predstavniki občinskih skupščin Radovljica in Tržič, predstavniki občinskih odborov Zveze borcev, partizanske enote itd. Veliko načrtov je bilo že izdelanih za popravilo podgorske ceste, vendar nobeden ni bil uresničen. Po zadnjem, izdelan je bil lani, bi temeljito popravilo 'ceste od Bistrice pri Tržiču do Begunj stalo poldrugo milijardo starih dinarjev. Zakaj nobeden od poprejšnjih načrtov, ki niso terjali toliko denarja, _ ni bil uresničen, nihče ne ve. Udeleženci petkovega sestanka na Brezjah so zahtevali najnujnejšo ureditev ceste in usposobitev za avtobusni promet do osrednje gorenjske proslave 30. obletnice osvoboditve, ki bo v Begunjah. Imenovali so iniciativni odbor za popravilo ceste, ki ga sestavljajo predstavniki krajanov in predstavniki radovljiške in tržiške skupščine. Na prvo sejo ga bo sklical predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris. Odbor se bo povezal z odgovornimi v republiki. V petek je bila sprejeta tudi poslanica prebivalcev pod Dobrčo in poslana skupščini SRS in njenemu izvršnemu svetu, Skupnosti za ceste SRS, republiškemu odbo.u ZZB NOV, skupnosti gorenjskih občin ter najodgovornejšim posameznikom jn organom v radovljiški in trM»i občini. Vendar pri najnujnejši ureditvi ne sme ostati, temveč bodo krajani vztrajali do konca! Toliko Časa, da bo 8 kilometrov dolga cesta popolnoma urejena. ' ' Stališča IS občine Radovljica Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na 22. seji 10. februarja obravnaval več vprašanj in sprejel več stališč. Predlagal je, da bi v občini skupaj s trgovskimi podjetji ugotovili, ali je prometni davek takšen kot je bil predviden in kako bi ga bilo mogoče povečati. Predlagal je tudi, da se stopnja davka od stavb — počitniških hišic in prostorov poveča. Zato je pooblastil predstojnika davčne uprave, da takšen predlog uskladi z drugimi občinami na Gorenjskem. Sklenil je, da je treba opozoriti organizacije združenega dela, da rezervirajo pri delitvi dohodka iz leta 1974 zneske za financiranje komunalne dejavnosti v krajevnih skupnostih v občini v višini 1 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Ko je razpravljal o poročilih inšpekcijskih služb, je priporočil še posebno pozornost črnim gradnjam, nedovoljenemu prometu z mesom in prekupčevanju z lesom. Krajevne skupnosti izvršni svet opozarja, da pazijo na urejenost smetišč in da bodo prebivalci smeti odlagali le na dovoljenih odlagališčih. Pri tem je priporočil krajevnim skupnostim, da dokler v občini ne bo urejeno centralno odlagališče pri Dvorski vasi, krajevne skupnosti skupaj z občinskimi službami same določijo odlagališča in skrbijo za urejenost smetišč. Med drugim je izvršni svet zavzel še stališče, da se v občini vsakomur v popoldanskem času omogoči opravljanje različnih dejavnosti. Vendar pa morajo občani takšno dejavnost najprej priglasiti oziroma dobiti dovoljenje za opravljanje tako imenovane male obrti. Proti vsakemu, ki male obrti ne bo prijavil oziroma dobil potrebnega dovoljenja, bodo ostro ukrepali. A. Z. Tovarna prešitih odej Odeja 64220 Škofja Loka, Kidričeva 80 Odbor za medsebojna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. kontrolorja srednja tehniška izobrazba tekstilno-kemijske smeri in 3 leta prakse na področju kontrole ali analize tekstilnih izdelkov. Delovno mesto zahteva opravljanje nalog s področja vhodne kontrole tekstilij, medfazne in končne kontrole izdelkov, sodeluje pri razvijanju novih vzorcev z analizo tekstilij in testiranju uporabnosti izdelkov. 2. komercialista višja izobrazba tekstilne, ekonomske ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, srednješolska izobrazba tekstilne ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Delovno mesto zajema dokaj širok krog dela v nabavi, marketingu in prodaji, vključuje tudi obiske kupcev. Interesenti naj vlože pismene prijave in dokazila o strokovnosti v roku 10 dni od objave na gornji Iskra Tovarna industrijske opreme Lesce v Združenem podjetju Iskra Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 K V orodjarjev s triletno prakso 2. 5 KV strugarjev s triletno prakso 3. 1 KV varilca s triletno prakso 4. 1 KV rezkalca s triletno prakso 5. 4 priučenih sestavljalcev strojnih delov s triletno prakso Osebni dohodki so po veljavnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke. Interesentom so na voljo vse najpotrebnejše informacije v splošno-kadrovskem sektorju podjetja. Pismene vloge se sprejemajo do 15. marca 1975, poznejše vloge so tudi možne, če delovno mesto ni zasedeno. Odprto pismo Gorenjske kulturne skupnosti javnosti Udeleženci posveta, predstavniki kulturnih skupnosti Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Domžale, Kamnik, Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika in Krško so po razpravi o solidarnostnem in vzajemnem financiranju kulture v okviru skupne in splošne porabe ugotovili: — Obvestilo kulturne skupnosti Slovenije z dne 24. 2. 1975, ki temelji na podlagi sestanka predstavnikov izvršnih svetov občinskih skupščin in podatkov Zavoda za plan SRS in vsebuje maso bruto OD za vsako občino, nas obvešča, da so sredtva za vzajemno prelivanje že upoštevana pri tistih skupnostih, ki financirajo zavode skupnega pomena in da se zaradi tega sredstva v ta namen sploh ne bi združevala. Zato je v priloženi tabeli skupna stopnja znižana na 0,54 odstotka, stopnja za program skupnih nalog KSS ostane 0,17 odstotka in potemtakem stopnja vzajemnosti 0,20 odstotka. Udeleženci posveta se s tem ne moremo strinjati. — Program skupnih nalog KSS je v javni razpravi že dalj časa, o njem se bodo odločile skupščine kulturnih skupnosti občin in skupščina kulturne skupnosti Slovenije. Prav nič pa občinske kulturne skupnosti, zbrane na tem posvetu, ne vemo in ne poznamo programov zavodov in njihovih usmeritev, ki bi jih morali financirati vzajemno. Tudi za njihove programe velja enak postopek kot ga določa 21. člen Zakona o kulturnih skupnostih, ki izhaja iz temeljnega ustavnega načela, da delavci odločajo o dohodku, torej tudi o preseženem delu. To urejajo z družbenim dogovorom, zakonom in s samoupravnimi sporazumi. — Predlog samoupravnega sporazuma o financiranju skupnih nalog KKS, ki je bil obravnavan na ustanovni skupščini KSS, je bil popravljen v 10. členu s tem, da višino prispevka za ta program, izraženo v stopnji verificira skupščina KSS po predhodnem soglasju kulturnih skupnosti občine. Sprememba je bila izglasovana, stopnja pa ne, ker delegati niso imeli pooblastil svojih skupščin. Predlog o vzajemnem financiranju zavodov skupnega pomena je bil udeležencem ustanovne skupščine KSS dan na seji, brez imena sestavljavca ali predlagatelja predloga. V zvezi s tem je skupščina sprejela naslednje sklepe: potrebno je uskladiti stališča na relaciji izvršni svet občine — kulturna skupnost občine; usklajevanje nadaljevati na področju regije; iskati nasprotne predloge o prispevni stopnji 0,17 odstotka oziroma 0,20. — Udeleženci posveta ugotavljamo, da vzajemno financiranje vertikalno ni usklajeno in se sprašujemo, kdo je odboru podpisnikov družbenega dogovora to zagotovil. Sprašujemo se, zakaj se ta stopnja 0,20 odstotka še upošteva v občinskih bilancah in skupno stopnjo znižuje od 0,74 odstotka na 0,54 odstotka in ne upošteva programov zavodov, ki so sestavni del programov izvajalcev kulturnih dejavnosti. — Enotni smo v tem, da je treba do konca uresničiti resolucijo o družbenoekonomski politiki SRS za leto 1975 in jo realizirati z družbenim dogovorom v okviru republike in občin. Zato so občinske bilance sestavni del republiške bilance, ki porabo usmerja in jo mora usmerjati. V tem primeru pa ugotavljamo, da se nekdo dogovarja brez nas, to je brez občinskih kulturnih skupnosti. Od predsednika skupščine KSS zahtevamo pismen odgovor glede predloga in sklepov skupščine o vzajemnem financiranju. Stališče udeležencev posveta bomo preverili z drugimi delegati ustanovne, skupščine in z drugimi občinskimi kulturnimi skupščinami. Če bodo stališča enotna vsaj v eni tretjini delegacij skupščin kulturne skupnosti, bomo zahtevali sklic izredne seje skupščine kulturnih skupnosti. Vsekakor pa moramo priti do usklajenega predloga pred rednim sklicem skupščine KSS, ki bo 14. marca. Posledice neusklajenega predloga ta trenutek sploh niso jasne, ker je potrebno izdelati in verificirati nove programe dela, če o programiranju po vsemtem še lahko govorimo. Udeleženci posveta: KS Jesenice, KS Radovljica, KS Kranj, KS Tržič, KS Domžale, KS Krško, KS Kamnik, KS Novo mesto, KS Trebnje, KS Črnomelj in KS Metlika J dogovorimo se SEJA KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE - V torek in sredo, 4. in 5. marca, se bodo na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. To bo že sedma seja zborov občinske skupščine. Družbenopolitični zbor, ki bo imel sejo v torek ob 10. uri, bo obravnaval poročilo koordinacijskega odbora o izvajanju programa gradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v kranjski občini in družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe za letos ter dogovor o splošni porabi v Sloveniji za letos. Na dnevnem redu je razen tega še razprava o prostorskem planu SR Slovenije, potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti ter program delovanja in družbeni dogovor o financiranju dejavnosti Skupnosti slovenskih občin. Ostala dva zbora (zbor združenega dela bo imel sejo v torek popoldne, zbor krajevnih skupnosti pa v sredo popoldne) bosta razen že omenjenih točk razpravljala in sklepala še o odlokih o obveznem fluorografiranju prebivalstva, o davkih občanov, komunalnih taksah in o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. DRUŽBENI DOGOVOR Med gradivom za seje vseh zborov občinske skupščine so delegati dobili tudi predlog družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih, prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 ter osnutek družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji za letos. O sprejetju oziroma podpisu obeh družbenih dogovorov sklepajo izvršni svet, vendar so se v Kranju odločili, da je z njuno vsebino treba seznaniti vse zbore občinske skupščine, čeprav teh dokumentov formalno ne sprejemajo. Dokumenta bosta namreč odločilno vplivala na obseg skupne in splošne porabe v občini za letos. Izvršni svet je o dokumentih sicer že razpravljal in ima tudi nekatere predloge v zvezi s tem. Vendar predlaga delegatom skupščine, da ju preučijo. Nekatere nejasnosti pa bo na sami seji pojasnil še predsednik izvršnega sveta. SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Deveta skupna seja vseh zborov radovljiške občinske skupščine bo v sredo ob 16. uri. Tokrat bodo delegati razpravljali o osnutku proračuna občine za letos, o osnutku programa komunalnih del v občini in o osnutku družbenega plana občine Radovljica za letos. POMEMBNI DOKUMENTI Čeprav delegati o omenjenih treh dokumentih tokrat še ne bodo sklepali in gre le za uvodno razpravo, vseeno velja opozorilo, naj delegacije in delegati gradivo temeljito preučijo. Prve razprave v skupščini bodo namreč lahko pokazatelj za nadaljnje usklajevanje stališč, mnenj in potreb v občini. Povedati pa je tudi treba, da so imeli sestavljavci predlogov oziroma osnutkov dokumentov glede na letos začrtano politiko razvoja v Sloveniji precejšnje težave. Prav zato bo sredina razprava v skupščini še toliko pomembnejša za izoblikovanje končnega predloga proračuna, programa komunalnih del in družbenega plana občine za letos. A. Zalar Podražitve, pocenitve; mnenja potrošnikov in trgovcev Pred dvema tednoma je zvezni izvršni svet objavil uredbo, s ka-tero je povečal davek na prodajo nekaterih izdelkov. Pri tem je poudaril, da gre za ukrep, ki bo ugodno vplival na splošno varčevanje in zboljšanje plačilne bilance. Hkrati pa je pri nekaterih izdelkih, za katere meni, da so posebnega pomena za življenjsko raven oziroma zato, da bi spodbudil njihovo prodajo, znižal ali povsem ukinil prometni davek. Med izdelki, ki so se podražili zaradi višjega davka ali zaradi podražitve izdelka samega, so dizelsko gorivo, cigarete, kava, žganje, vino, vžigalniki, čisti alkohol, drago krzno, pomivalni stroji in še nekateri drugi predmeti. Zaradi težavnega položaja, v katerem so izdelovalci avtomobilov in kristalnega stekla, so znižali prometni davek pri teh izdelkih. Hkrati pa so davek znižali tudi pri pralnih praških, lasnih šamponih, otroškem pudru. Pri štedilnikih na trdo gorivo pa so davek povsem odpravili. Iz tega bi se dalo sklepati, da gre pri tej podražitvi predvsem za povečanje dohodkov zveznega proračuna in olajšanje prodaje izdelkov velikih proizvajalcev, katerim se kopičijo zaloge. Tudi pri nekaterih drugih izdelkih, pri katerih je znižanje prometnega davka omogočilo, da so se pocenili, ne gre za takšne izdelke, za katere bi lahko trdili, da so izrednega pomena za življenjsko raven oziroma, da bodo nove cene veliko pripomogle k boljšim pogojem za življenje. Cene pralnih praškov so se -v zadnjem letu podvojile in dinar pocenitve najbrž ne pomeni veliko. Tudi kristal ni tako pomemben in izdatki zanj niso vsakodnevni. V Jugoslaviji prodamo na dan poprečno 300 osebnih avtomobilov. Zaradi manjšega prometnega davka, se bo v zvezni proračun nateklo 600.000 dinarjev manj na dan. Ker se je zaradi davka podražil zavojček cigaret v poprečju za dinar, v Jugoslaviji pa jih vsak dan prodajo več kot 4 milijone, se nateče v proračun vsak dan več kot 4 milijone dinarjev. Podobno je tudi s kavo, žganimi pijačami... Zaradi teh dohodkov in tudi zaradi morebitnega skrivanja blaga pred podražitvijo, izdelke, ki so dražji, vselej popišejo in poskrbe, da se začno pravočasno dražje prodajati. Nasprotno pa pri pocenitvah, ki so zaradi inflacije dokaj redke in kratkotrajne, takšnega nadzorstva očitno ni. Kupci so blago, ki naj bi bilo cenejše, še nekaj dni kupovali po dražjih cenah. Zato poglejmo, kaj o zadnjih pocenitvah in podražitvah menijo trgovci in potrošniki v Škofji Loki, Kranju in Tržiču. Angelca Vinter, poslovodkinja v poslovalnici Kmetijske zadruge Škofja Loka Špecerija v Poljanah: »Kavo in cigarete smo podražili že dan po objavi v tisku in radiu. Teden dni zatem so poskočile cene alkoholnih pijač, detergenti in šamponi pa so se pred nekaj dnevi pocenili. Kako so reagirali potrošniki? Prvi dan po podražitvi nismo prodali niti škatlice cigaret, v nekaj dneh pa se je prodaja normalizirala. Pralne praške pa bi gospodinje plačevale tudi dražje, samo da bi jih dobile vedno, kadar jih potrebujejo. Tako pa jih običajno že nekaj ur po prejemu pošiljke zmanjka.« Francka Mihovec, upokojenka iz Škofje Loke: »Za podražitve oziroma pocenitve nekaterih izdelkov sem slišala, vendar menim, da zaradi njih ne bom niti na boljšem niti na slabšem. Kave ne pijem, mož včasih prižge cigareto, vendar pravijo, da ima tobak svoj denar, avtomobila ne mislimo kupovati. Pralnih praškov pa sem si že prej nakupila in jih imam vsaj za pol leta dovolj. Bolj kot te, bodo na porast življenjskih stroškov vplivale podražitve elektrike, vode in stanarin.« Vera Končan, prodajalka v samopostrežni trgovini v Nami v Škofji Loki: »Takoj, ko smo zvedeli za spremenjene stopnje prometnega davka, smo vse artikle, ki so dražji, popisali in tudi takoj začeli prodajati po novih cenah. Največja podražitev je pri kavi in cigaretah, pri alkoholnih pijačah pa so cene višje le za nekaj deset par. Pralne praške, šampone, otroške pudre in kreme pa prodajajo na oddelku s kozmetiko. Pocenili so se nekaj dni po objavi novih cen v tisku. Zakaj kasneje pocenitev kot podražitev? Ne vem točno. Menda je treba počakati na uradno potrditev novih cen.« Lojze Sobočan, poslovodja trgovine Slovenija avto v Kranju: »Prodajamo vozila Crvene zastave in Cimosa. Znižanje prometnega davka so objavili 10. februarja, naslednji dan pa smo vsa vozila že prodajali po novih, nižjih cenah. Že drugi dan smo namreč dobili odlok, ki je določal nove cene. Kljub ugod- Šolski center Radovljica objavlja prosto delovno mesto administratorke za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana 2-letna administrativna šola ali trgovska šola. Željeno je obvladanje sodobnega pisarniškega poslovanja in dobro obvladanje strojepisja. Pridobitev lastnosti delavca v združenem delu takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: Šolski center Radovljica - Gorenjska c. 13. nejšemu nakupu pa se prodaja ni bistveno povečala. Avtomobilska »sezona« se začne šele aprila. Veliko vozil pa smo prodali pred novim letom, ko je Crvena zastava odobravala popust na vsa svoja vozila. Cimos je svoja vozila pred nedavnim podražil. Zaradi nižje stopnje prometnega davka so se cene dvignile le za nekaj odstotkov, drugače bi bila podražitev kar precejšnja.« Pepca Primožič, gospodinja iz Loma nad Tržičem: »O zadnjih spremembah cen smo se kar precej pogovarjali, sedaj pa smo se že prepričali, da se pri nakupih ne bo ve'-liko poznalo. Kave ne pijemo veliko, alkoholnih pijač tudi ne. Pri pralnih praških pa gospodinje že nekaj časa skrajno varčujemo, saj jih je zelo težko dobiti. Zato menim, da naj bi raje zagotovili redno preskrbo potrošnikov z detergenti. Tisti dinar pri kilogramu bi laže pogrešili. Veliko bolj, pa so družinski proračun obremenile decembrske podražitve olja in sladkorja.« Ema Špilak, natakarica iz Tržiča: »V bifeju, kjer sem zaposlena, smo kavo in cigarete takoj podražili, vendar se pri prodaji ni poznalo. Alkoholne pijače pa prodajamo še po stari ceni. Prepričana sem, da podražitve oziroma pocenitve takšnih izdelkov kot so kava, pralni praški, šamponi, avtomobili in drugi, niso posebnega pomena za življenjski standard. Hujši udarec po denarnici pomenijo podražitve osnovnih življenjskih artiklov; sladkorja, kruha, sadja, olja, moke ... Besedilo: L. Bogataj* Fotografije: F. Perdan /S\ Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Maloprodaja v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodje — za prodajalno v Kropi 2. poslovodje samopostrežne prodajalne PC Planina II 3. namestnika poslovodje samopostrežne prodajalne PC Planina II 4. poslovodje bifeja PC Planina II 5. mesarja-sekača za delo v mesnicah na področju Kranja 6. več KV prodajalk — za prodajalne na območju Kranja 7. natakarja — (dve delovni mesti) 8. kuharja — (dve delovni mesti) 9. čistilke za PC Planina II 10 čistilca oken Pogoji: poleg splošni pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati za navedena delovna mesta izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: trgovski poslovodja VK — 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: trgovski poslovodja VK — 4 leta delovnih izkušenj pod 3.: trgovski poslovodja K V — 4 leta delovnih izkušenj pod 4.: gostinski tehnik SŠ — 2 leti delovnih izkušenj pod 5.: mesar-sekač K V — 1 leto delovnih izkušenj pod 6.: prodajalec K V. — 1 leto delovnih izkušenj pod 7.: natakar KV ali priučeni natakar — 1 leto delovnih , izkušenj pod 8.: kuhar KV ali priučeni kuhar — 1 leto delovnih izkušenj pod 9.: nekvalificiran delavec — 1 leto delovnih izkušenj pod 10.: nekvalificiran delavec — 1 leto delovnih izkušenj in lastni osebni avto ter vozniško dovoljenje kategorije B Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6 v 15 dneh po objavi. Kemična tovarna Exoterm Kranj, Struževo 66 . objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE ODDELKA ZA VZDRŽEVANJE 2. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA 3. VZDRŽEVALCA ENERGETSKIH IN POŽARNO-VARNOSTNIH NAPRAV 4. VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST V PROIZVODNJI Pogoji za zasedbo zgoraj omenjenih delovnih mest so naslednji: Pod 1. se poleg splošnih pogojev zahteva še višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Pod 2.: se zahteva srednja upravnoadministrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj. Pod 3. se zahteva poklicna šola kovinske stroke in strokovni izpit za kurjača visokotlačnih kotlov ter 3 leta delovnih izkušenj. Pod 4. se zahteva dokončana osnovna šola. Prijave sprejema splošni oddelek tovarne do vključno 8. marca 1975. NTRAL (iOSTINSKO iN fRuOVSKU PODJETJE • KRANJ objavlja na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJE V HOTELU EVROPA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo hotelsko šolo; — da imajo najmanj 5 let izkušenj na vodilnem delovnem mestu v gostinstvu. Kot poseben pogoj je za objavljeno delovno mesto določeno poizkusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Poiz-kusno delo bo opravljeno le s pristankom delavca. 2. KV KUHARJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo poklicno šolo ali pridobljeno kvalifikacijo na ustreznem delovnem mestu; — da imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Kot poseben pogoj je za objavljeno delovno mesto določeno poizkusnodelo, ki bo trajalo 2 meseca. 3. KV PRODAJALCA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo poklicno trgovsko šolo; — da imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Kot poseben pogoj je za objavljeno delovno mesto določeno poizkusno delo, ki bo trajalo 2 meseca. Poizkusno delo bo opravljeno le s pristankom delavca. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tej objavi. Izbira bo opravljena najmanj 10 dni po poteku objavnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. 10 let Finžarjeve bralne značke Srečanje slavistov jeseniške in radovljiške občine ob 10-letnici Finžgarjeve bralne značke — V začetku 7 odstotkov bralcev od vseh vpisanih v obeh občinah, danes že 40 odstotkov šoloobveznih otrok po pouku posega za knjigo — Ivanka Arzenšek: »Prebiranje knjige je najboljša zaposlitev otrok v njihovem prostem času« Ob slovenskem kulturnem prazniku so se na Jesenicah zbrali slavisti jeseniške in radovljiške občine, da bi pb izmenjavi izkušenj v prijetnem in koristnem pogovoru proslavili 10-letnico Finžgarjeve bralne značke. Izkušenj je zares dovolj, še več pa je bilo ob tej lepi kulturni akciji na vseh šolah programskih zasnov in Zamisli za naprej, za še večje uveljavljanje in približevanje knjige najmlajšemu bralcu. Ob tem bi prizadevni slavisti kot Niko Rupel, Zora Čuden, Ivanka Arzenšek in drugi mOrali imeti vso podporo pri na novo ustanovljenih kulturnih skupnostih obeh občin. Pri svojem delu se namreč srečujejo z nekaterimi problemi. Slavistka Ivanka Arzenšek- iz osnovne šole Prežihov Voranc na Jesenicah je že pet let predsednica podružničnega slavističnega društva za jeseniško in radovljiško občino. »Kakšni so bili osnovni nameni ob ustanovitvi Finžgarjeve bralne značke?« »Finžgarjevo bralno značko smo uvedli zato, da bi bili otroci kar najbolje zaposleni v prostem času, da bi jih odtujili od tujih vplivov, od literarne plaže in obenem ne odtujili od Gostovanje gledališke skupine DU Radovljica V okviru programa kulturne akcije bo gledališka skupina DU Radovljica po enomesečnem premoru zaradi bolezni nekaterih igralcev, spet gostovala z veseloigro V Ljubljano jo dajmo. Predstave radovljiških igralcev so na vseh dosedanjih gostovanjih požele veliko priznanj. V nedeljo, 23. februarja, zvečer so se predstavili v Boh. Cešnjici, v petek, 28. februarja, ob 19. uri bodo nastopili v Festivalni dvorani na Bledu, v soboto, 1. marca, zvečer pa v domu Partizan v Zg. Gorjah. JR Dramska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič ob 20-letnici spet zaživela Po nekaj letih premora, so se na pobudo in ob pomoči KO SZDL in sveta KS Ribno, domači amaterji spet lotili dela. Na novo so ustanovili dramsko skupino. Ker letos slavijo 20-letnico obstoja dramske sekcije so hoteli ta jubilej počastiti z uprizoritvijo igrice Trije vaški svetniki, s katero so tudi začeli pred dvajsetimi leti. Na pomoč jim je priskočil prizadevni Vili Brane z Bleda, ki je igro režiral. Skupina se je predstavila v soboto, 15. februarja, zvečer na odru tamkajšnjega zadružnega doma. Zadnjo soboto so z igrico že gostovali tudi v Zabreznici, v nedeljo pa še v Mošnjah. Med nastopajočimi je v isti vlogi kot pred dvajsetimi leti nastopila Anica Mulejeva. JR 50 let kulturnega društva Zasip Letos bo Kulturno prosvetno društvo Zasip slavilo že 50-letnico obstoja. Po številu članstva sodi med najbolj številna ne samo v Zasipu, marveč tudi v občini. V njegovih vrstah aktivno ali posredno deluje kar 246 Članov. To je število, s katerim bi bili lahko ponosni tudi večji kraji kot Zasip. Društvo je nosilec ne samo kulturne, marveč tudi vse družbene dejavnosti v kraju. Najbolj se je uveljavil njihov 17-članski moški pevski zbor pod vodstvom Marjana Eržena. Zbor so ponovno ustanovili po 6-letnem premoru, ko se je prejšni razšel. Zbor je izjemno delaven. Samo v zadnjih 6 mesecih lanskega leta je priredil 18 samostojnih ali skupinskih nastopov doma, v drugih krajih občine, gostoval pa je tudi že na Koroškem. Zbor ima redne vaje najmanj dvakrat tedensko. Pevci pa se udeležujejo tudi društvenih družbenih akcij. Pri društvu deluje tudi recitatorska skupina 26 mladink in mladincev, ki žele, da bi čimprej postali dramska sekcija. V počastitev letošnjega jubileja je društvo že pripravilo obsežen program slavnostne prireditve, na katero bodo povabili tudi več društev iz drugih krajev občine. JR Likovni krožek na osnovni šoli Tone Čufar Med neštetimi izvenšolskimi dejavnostmi, ki jih pripravljajo na jeseniški osnovni šoli Tone Čufar, uspešno deluje tudi likovni krožek. Vsako leto obiskuje ta krožek od petnajst do dvajset učencev, ki so zaradi starostnih razlik in sposobnosti razdeljeni v dve skupini. Mlajši učenci se najprej seznanjajo z osnovnimi zahtevami likovnega izražanja ter z najpreprostejšimi tehnikami na tem področju. Tudi zahteve mentor prilagaja sposobnostim in interesom skupine. V. drugi skupini pa so starejši učenci, ki osnove likovnega izražanja že poznajo, zato se pri likovnem krožku seznanjajo z izdelki različnih tehnik. Sodelujejo na različnih razpisih, zlasti s področja železarstva. Žal pa imajo učenci tega krožka omejene prostorske možnosti in ne morejo izoblikovati zahtevnejših izdelkov. Kljub temu pa je program dela krožka za letošnje leto kar pester, saj bodo sodelovali na raznih razpisih, izdelali novoletne čestitke in čestitke za 8. marec, sodelovali na šolskih razstavah ter se kreativno izražali v različnih tehnikah ter spoznavali likovne dosežke preteklosti in sedanjosti. D. S. Nastop folklorne skupine Sava Kranj V soboto, 1. marca, ob 20. uri bo v Prešernovem gledališču ponovitev nastopa folklorne skupine Sava Kranj, ki ga je imela ob 10. obletnici svojega delovanja. Vstopnice lahko dobite pri Zvonetu Gantarju, Sava Kranj, obrat II, telefon 25-461, int. 476, ali uro pred pričetkom predstave. »Razvalina življenja« v Naklem V počastitev 30-letnice osvoboditve bo jutri, 1. marca, ob 18. uri v domu družbenih organizacij v Naklem otvoritvena predstava F. S. Finžgarja Razvalina življenja v izvedbi domače dramske sekcije KUD Dobrava Naklo. Ob tej priliki bodo nekaterim kulturnim delavcem podelili društvena priznanja. Koncert harmonikarskega orkestra v Tržiču Drevi ob 18. uri bo v paviljonu NOB v Tržiču koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica. To bo prvi samostojni koncert-14-članskega orkestra pod vodstvom Jožeta Ažmana v Tržiču. Na koncertu se bo predstavil tudi mladi ansambel Glasbene šole (v sestavi violina, flavta, klarinet, klavir in kitara) z mlado pevko Simono Vodopiveč. A. 2. Loški muzej Loški muzej v Škofji Loki je odprt vsak dan od 9. do 12. jn od 14. do 17. ure. Poleg bogatih zbirk si obiskovalci lahko ogledajo v galeriji razstavo akedemskega kiparja Antona Demšarja in akedemskega slikarja (lota/da Sat lerja. lastnega naroda. Otrok naj bi vzljubil dobro knjigo, se izobraževal, spoznaval svoj narod, način življenja, borbe, trpljenja, ponos naroda.« »Kakšne so desetletne izkušnje?« »Opazili smo, da je zanimanje za Finžgarjevo -bralno značko iz leta v leto naraščalo, da smo začeli s 7 odstotki vseh vpisanih otrok in danes zaključili s 40 odstotki vseh šoloobveznih otrok v obeh občinah. Prav to navdušenje med njimi je potrdilo, da je bilo naše delo pravilno, da smo postavili temelj prihodnjega dobrega in zvestega obiskovalca javnih knjižnic ' in ostale kulturne dejavnosti. Verjetno ni naključje, da prav otroci, ki se udeležujejo bralne značke, prav radi hodijo na gledališke predstave in obiskujejo druge kulturne prireditve. Obenem danes ugotavljamo, da je delo pedagogov iz leta v leto bolj zahtevno, založništva še vedno nimajo pravega posluha. Morali bi namreč imeti dovolj knjig, nekatere pa so tudi že zastarele. Šole se ukvarjajo s problemi, ko za tekmovalce nimajo dovolj knjig.« »Kakšen je sistem tekmovanja?« »Učenci tekmujejo od prvega do osmega razreda, v prvem in drugem razredu za cicibanovo bralno značko, ko prebirajo večinoma pesmice fn pravljice. V tretjem razredu začnejo s Finžgarjevo bralno značko in končajo v osmem, ko poleg značk prejmejo tudi lepo knjižno nagrado. Otroci morajo prebrati skupaj okoli petdeset knjig na vseh stopnjah. Tri knjige so obvezne, priostalib dovoljujem širši izbor. Najprej dobe bronasto, nato srebrno in končno zlato bralno značko. Pred posebno komisijo potem dokažejo, če so knjigo zares prebrali.« Uspeha, ki so ga pedagogi dosegli v desetih letih, odkar so uvedli Finžgarjevo bralno značko, se ne da oceniti. Mnogim bo ostala knjiga vse življenje naj-zvestejši prijatelj, vzgajala jih bo in osveščala tako, da bodo vse življenje znali ceniti kulturne vrednote, ob katerih bodo pleme-nitili svoj značaj, svoj odnos do življenja in ljudi. D. Sedej Združitev kino podjetij V sredo, 19. februarja, so še na pobudo občinskega komiteja ZK sešli predstavniki ZK, SZDL, Kulturne skupnosti in občinske skupščine z upravniki kino podjetij z Bleda, iz Bohinjske Bistrice in Radovljice. Beseda je tekla o pobudi komisije za idejna vprašanja kulture in znanosti pri OK ZK za združevanje vseh treh podjetij v enotno kino podjetje Radovljica. Čeprav so združitev oziroma priključitev blejskega in bohinjskega kina k podjetju Radovljica načeli že pred slabim letom, se postopek združevanja ni nikamor premaknil. Vzrok je treba menda iskati v nekaterih nejasnostih v medsebojnih odnosih^ zlasti pa okrog lastništva bohinjske dvorane, ki jo kino podjetje deli s tamkajšnjim DPD Svoboda Tomaž Godec. Ugotovili so, da so vse tri delovne skupnosti za združitev. Občinska konferenca SZDL bo poskrbela tudi za sklice programskih svetov po delegatskem principu. Sveti bodo delovali kot strokovna posvetovalna telesa pri vseh treh poslovnih enotah. Sestavljali jih bodo delegati družbenopolitičnih organizacij, TOZD, KS in ZPM. Na posvetu so se dogovorili tudi za ponovno prirejanje nedeljskih matinej za otroke in mladino z izbranimi mladinskimi in drugimi vzgojnimi filmi. O tem se bodo posvetovali tudi z vsemi šolskimi vodstvi in Zvezo prijateljev mladine. JR V torek, ko je bil v stavbi občinske skupščine Kranj redni občni zbor Planinskega društva Kranj, so odprli v istih prostorih tudi razstavo olj akademskega kiparja Toneta Logondra iz Škofje Loke. Umetnik se predstavlja s planinskimi in alpinističnimi motivi. Ob razstavi velja povedati, da Tone Logonder ni le član Planinskega društva Kranj, temveč tudi prizadevni ,sodelavec alpinističnega odseka kranjskega društva in član postaje Gorske reševalne službe, (jk) — Foto: F. Perdan V torek, 25. februarja, je nekako neopazno, kljub polni dvorani, bila predstavljena Igra o zmaju Jura Kislingerja, ki sta jo pripravila Jože Kova-čič in novi režiser PG, Albert Kos, z učenci osnovne šole dr. Franceta Prešerna. Neopazno zato, ker je, povsem po nepotrebnem, namenjena zlasti šolarjem in redkim staršem, ki hočejo videti delo svojih otrok. Premiero sije ogledal tudi avtor igrice, kar je zlasti pomembno za mlade igralce, ker so se lahko z njim o marsičem pogovorili. Čeprav je delce na videz preprosto, je polno težkih prehodov, pisano je v verzih, opremljeno je z glasbo — zelo ljubko, a vendar včasih »zavira« sproščeno razigranost — predvsem pa zahteva dobro interpretacijo, suvereno intonacijo, izdelane detaile,pa prisrčnost v kostuma grafiji in sceni. Razveseljivo je, da smo poleg dobre igre vseh nastopajočih spoznali izraziti talent Milana Štefeta kot župana oziroma oblastnika ter izvrstno postavitev obeh zborov - ki igrata po potrebi vse - treh igralcev žlobudral-cev (Janja Stefe, Ljubi Vrhovnik, Danica Toporš) in tri igralke žlobudralke (Jana in Ljudmila Štefe ter Barbara Teran). V igrici pa so nastopili še: Darka Plejč, Desa Piskernik, Simon Starič s svojim bratcem kot zmajčkom, Karel Piškur, Boštjan Strniša in Nataša Hrustelj. Scena in kostumi so last SLG iz Celja, od celjske odrske postavitve je sposojena tudi glasba dr. Urbana Kodra. Plesne korake, posebej za to predstavo, je predpisal dr. Henrik Neubauer, glasbeno vodstvo pa je prevzela prof. Anica Pajkič. Strašnega zmaja iz penaste gume in s svetlobnimi efekti si je izmislil, in ga tudi izdelal, slikar in scenograf PG Saša Kump. Razveseljivo je, do se različne mladinske skupine uveljavljajo z dokaj ambicioznimi predstavami, korak naprej v kvaliteti izvedbe in izbora tekstov pa lahko pričakujemo tudi od drugih mladinskih in šolskih dramskih skupin z rastavitvijo Alberta Kosa, ki mu je poverjeno mentorstvo v kranjski občini. J. Poštrak Program radovljiške kulturne akcije Na drugi seji komisije za kulturo pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica so razpravljali o lanskem programu kulturne akcije v občini. Ugotovili so, da je bilo 25 gledaliških predstav za odrasle, 5 mladinskih uprizoritev in 4 likovne razstave. Dodatno so v akcijo vključili še pet literarnih večerov celjskih gledaliških umetnikov Grupe poetica. Vse prireditve so bile zelo dobro obiskane. Največ težav pa so imeli ponekod s premajhnimi prostori. Zato povsod niso mogli ugoditi željam delovnih ljudi in občanom. Veletrgovina Loka Škofja Loka p. o. Razpisna komisija objavlja naslednji vodilni delovni mesti: 1. vodje nabavnega sektorja in 2. vodje prodajnega sektorja Pogoji: pod 1.: zahteva se srednja ekonomska šola s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v trgovski stroki ali VKV trgovski delavec z najmanj 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v trgovski stroki; pod 2.: zahteva se srednja ekonomska šola s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v trgovski stroki ali VKV trgovski delavec z najmanj 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v trgovski stroki. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite na naslov: ABC-Veletrgovina Loka Škofja Loka Kidričeva 54 — razpisna komisija- Rok prijave je 15 dni. Kaže da' tudi v prihodnje ne bo bolje, dokler ne bodo rešili nekatere probleme s prostori. Komisija je sprejela tudi predlog letošnje kulturne akcije v občini. Predvidenih je 48 različnih prireditev, in sicer 30 gledaliških predstav za odrasle in 5 za mladino, 5 glasbenih koncertov in 8 likovnih razstav v delovnih kolektivih. Od 35 gledaliških predstav jih bodo 20 pripravile poklicne gledališke hiše, ostale pa domače amaterske skupine. V Radovljici, na Bledu in na Bohinjski Bistrici bo letos po 6 predstav, v Kropi 4, Gorjah 3, v Bohinjski Cešnjici in v Podnartu 2 in v Ribnem 1 predstava. Pet gledaliških predstav pa bodo razporedili kasneje v kraje, kjer bodo najprimernejši pogoji in potrebe. Komisija je tudi predlagala, da bi letos pripravili likovne razstave za Elan Begunje, Sukno Zapuže, Almi-ro Radovljica, Plamen Kropa, Iskre Otoče, Vezenine Bled in dve v večjih hotelih na Bledu in morda v Bohinju. Koncerte pa bodo organi zirali: 2 na Bledu, po enega pa v Radovljici, Kropi in na Bohinjsk. Bistrici. Prvi koncert bo predvidoma 27. marca zvečer v festivalni dvoran na Bledu, ko bodo nastopili člani tovarniškega orkestra Hohner iz ZRN. Koncert bo namenjen vsem delovnim kolektivom v občini. JR iLAS 5 Petek, 28. februarja 1975 Z več modnimi revijami in z razstavo v spodnjih prostorih hotela Creine je Tekstilindus Kranj ta teden predstavil potrošnikom vzorce svojega metrskega blaga za letošnjo sezono. Razen klasičnega in na različne načine oplemenitenega bombažnega blaga tovarna že nekaj let ponuja potrošnikom tudi tkanine, ki so mešanica bombaža in sintetičnega vlakna, sintetičnega jerseya in več vrst dekorativnih tkanin. Letošnji vzorci in tkanine Tekstilindusa so se še posebej odrezali na ljubljanskem sejmu Moda 75, saj so odlikovani z ljubljanskim Zmajem. Na kakšen način pa je treba letos krojiti iz teh modernih in seveda tudi klasičnih vzrocev in tkanin, pa so pokazali modeli, ki so jih ukrojili po zamislih kreatork Ane Štempiharjeve in Jelke Canjko. — L. M. — Foto: F. Perdan Kranjska avtobusna postaja Čistoča — nezadovoljivo Prvi vtis je navadno odločilen, čeprav še zdaleč ne najbolj realen: to velja za mnogo stvari, tudi na primer za postaje. Te so nekakšna vhodna vrata v mesto: in če prag pred temi vhodnimi vrati ni ravno pometen, si ljudje, ki tako radi vse posplošimo, že rečemo: »Aha, to je pa zelo umazano mesto,« pa čeprav lahko s takim sklepom ne zadenemo vedno žeblja na glavo. Tako nekako verjetno razmišlja tudi potnik, ki prvič izstopa na kranjski avtobusni postaji. Pogled na okolico postaje, posejano z najrazličnejšimi odpadki, večjimi in manjšimi, ki so namenoma ali nevede zgrešili zelene posode za smeti, na raztrgano mrežno ograjo ob Cesti JLA in ob StošiČevi ulici, ni najbolj prijeten. Mimoidoči pospeši korak, da ubeži sliki, ki ne razveseljuje ne očesa ne higiene privzgojene občutke. »Kranjska avtobusna postaja je eden naših večjih kamnov spotike,« pravi občinski sanitarni inšpektor Janez Jurman. »Že nekaj časa inšpektorji ugotavljamo, da higiensko stanje objekta in površin, kjer stojijo avtobusi, ni ustrezno. Kljub stalnemu opozarjanju in odločbam se za sedaj »Strah pred psi« Delegat zbora združenega dela osnovne šole »Peter Kavčič« Škofja Loka Peter Gaber je na eni zadnjih sej škofjeloške občinske skupščine zastavil delegatsko vprašanje, ki se je nanašalo na rejo psov na področju Novega sveta. Člani delegacije namreč ugotavljajo, da je na tem področju večje število psov, ki se nekontrolirano »sprehajajo« in klatijo po igriščih in zelenicah, s svojimi iztrebki onesnažujejo okolico ... Na podlagi vseh ugotovljenih dejstev je kolektiv vzgojnovarstvenega zavoda na Novem svetu konferenci delegatov kulturno prosvetnih delavcev izrazil željo, da skupščini predloži zahtevo, da se izpopolni odlok o reji psov, da se reja psov prepove v vseh družbenih stanovanjih (izjema so psi, ki vodijo slepe), da se reja psov na tem področju sploh prepove, kolikor pa bi se njihovi lastniki ne držali tega odloka, da se zanje predpiše ustrezne sankcije! Predlog odloka o spremembi odloka o posesti psov je bil pripravljen že za prejšnjo sejo, vendar je bil kasneje umaknjen. Spremembe so bile nekoliko bolj ostre od dosedanjih in so (skoraj) v celoti upoštevale prej omenjeni predlog delegacije. Sedanji odlok določa, da morajo biti psi v naseljenih krajih zunaj hišnega ali ograjenega prostora la verigi ali vrvici, popadljivi psi pa lorajo nositi nagobčnike. V blokih, tolpičih, stolpnicah in drugih javih stavbah v občini Škofja Loka pa ,3 reja psov brez dovoljenja sicer •repovedana, vendar ga po poprejš-• jem soglasju hišnega sveta ali prisojnega organa lahko izda oddelek •;a gospodarstvo in finance skupščine občine Škofja Loka. Za kršilce odloka so seveda predvidene dokaj ostre kazni! -jg še ni nič izboljšalo, ob siceršnji pripravljenosti bivšega podjetja Creine zdaj Alpetura, vendar pa je pripravljenost seveda premalo. Po zadnji odločbi lani v jeseni bi morali poskrbeti za temeljito čiščenje okolice postaje in popraviti žično ograjo, ki postajo deli od vrtca Tugo Vidmar. Ograja bi morala biti tako visoka, da odpadki ne bi leteli na vrt. Kot mi je znano, doslej še ni spremembe. Mislim, da nikomur ne bi smelo biti vseeno, da se kranjska avtobusna postaja spreminja v najbolj umazano med gorenjskimi. Higienske navade potnikov, ki postajo uporabljajo, so seveda vprašanje zase. Kljub temu pa bi moralo biti za čiščenje bolje poskrbljeno.« Kranjska avtobusna postaja velja za provizoričen objekt in njena lokacija med Cesto JLA in Stošičevo ulico ni dokončna, vendar pa je sedaj uporabnost zemljišča, na katerem objekt stoji, trenutno podaljšana za nedoločen čas. Na tem vsekakor neustreznem prostoru s 16 boksi za vozila se izmenja vsak dan okoli 500 avtobusov, sem pa niso všteti avtobusi mestnega prometa. »To pomeni, da vsak dan potuje skozi postajo od 30.000 do 40.000 potnikov, od tega jih na kranjski postaji vstopi ali izstopi okoli 20.000,« pravi vodja mestnega prometa in kranjske avtobusne postaje Cveto Ambrožič. »Če bi se recimo tri četrtine potnikov ob- našalo na postaji tako kot doma, tu mislim na čistočo, bi bila postaja verjetno kljub temu nasme-tena. Vemo pa, da ni tako: koški za odpadke na postaji niso prenapolnjeni, nasprotno, na pol prazni so, papir in ostale smeti, pa vsenaokrog. Za čistočo na postaji skrbi čistilec, ki dvakrat na dan, tudi ponoči počisti. Ob tako velikem številu potnikov in pa ob — na žalost — tako splošni navadi, da smetimo in onesnažujemo svojo okolico, pa ne moremo dosti. Tudi popravilo ograje se je zavleklo, no mislim, da do marca ograja že bo.« Včasih je nelepe reči še pokril sneg ali spral dež ali spihal hud veter. Odkar pa se vse bolj zavedamo, da je postal potegljaj z metlo vse dražji in da prav ta potegljaj metle plačujemo prav vsi, bi morali, namesto da se zgražamo, zgrabiti problem z druge strani. Nasmetimo enkrat svojo okolico le v toliki meri kot bi jo sicer, če bi bilo čiščenje naša naloga. Verjetno bi marsikateri odpadek končal doma v ognju kot pa da ga brezbrižno spustimo na tla kjerkoli. Za zdaj kaže, da vsi v tej bitki za varstvo okolja vihtijo svoje meče zaman: sanitarna inšpekcija, ki po svoji dolžnosti opozarja in ukrepa vse strožje, uporabniki postaje, ki vihajo nos nad umazanijo, ki jo sami povzročajo, in pa seveda delovna organizacija, ki sicer skrbi za čiščenje in vzdrževanje postajnih površin, a ne dovolj učinkovito. L. M. Konfekcija Mladi rod Kranj, Pot na kolodvor 2 odbor za kadre razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. fakturista ekonomska ali administrativna šola z znanjem strojepisja 2. finomehanika ali strojnega ključavničarja prednost imajo kandidati, ki so vešči popravila šivalnih strojev. Razpis velja do zasedbe delovnih mest; Kandidati naj predložijo dokazila o strokovnosti. Vojaščina urejena. Čeprav letos še ni bilo časa, da bi v dolini začel kopneti sneg, se zima že počasi poslavlja. Na prisojnih krajih je že vzbrstelo spomladansko cvetje in zelenje in vsak čas bo pokukalo na plan tudi drugje, če ne bo večjih vremenskih sprememb. Letošnja zima pa nas ni prikrajšala le za smučarske in podobne užitke, marveč tudi za na videz urejeno okolico. Divja smetišča, ki so prejšnja leta »vzcvetela« spomladi, ko je odlezel sneg, letos ponekod že ves čas nemoteno cvetijo. Glavna legla te nesnage so pogosto opuščene gramoznice, gmajne, obronki gozdov in podobni kraji. V Goricah, Tenetišah in nekaterih drugih krajih v severnem delu kranjske občine pa so takšni, po mnenju nekaterih, najprimernejši kraji struge potokov, ki so v teh dneh zaradi suše domala prazne. Morda nekateri menijo, češ bo že prvo večje deževje počistilo to nesnago. Pri tem pa najbrž ne mislijo na posledice takšnega neodgovornega ravnanja. Med tistimi, ki ugotavljajo, da je škoda že velika, so tudi ribiči kranjske ribiške družine, ki imajo v teh gojitvenih potokih precej zaroda. Toda ponekod je neodgovornim objestnežem (tako v Goricah, Tenetišah in še kje) ribe z nesnago že »uspelo« pregnati ali umoriti. Kaže, da je edina pot za preprečevanje takšnih neodgovornih početij kazen. In ta bo tudi sledila povsod tam, kjer je škoda povzročena. Zvedeli smo tudi, da marsikje storilcev ne bo ravno težko odkriti, saj so na odlagališčih pustili tudi vrsto sledov in dokazov. Na sliki: takšen je v teh dneh potok v Goricah, kjer je bilo še pred nedavnim precej rib, zdaj pa v njem »gospodari« nesnaga. Nehote se vsiljuje vprašanje, kako se to lahko dogaja pred očmi vodilnih v krajevni skupnosti in v organizacijah. Najbrž se bodo »zbudili« (kot po navadi) šele takrat, ko bo deževje poplaknilo strugo in z odpadki naredilo pregrado, ki bo povzročila poplavo ali podobno škodo. Takrat, tovariši, se spomnite, da škoda ni nastala zaradi nenadnega deževja ali zaradi nekoga tretjega, kije slabo vzdrževal strugo in bregove, marveč predvsem zaradi neodgovornih V kraju samem. — Foto: A. Žalar Okrog 18.000 kubičnih metrov ruševin nekdanjega Park hotela na Bledu hitro kopni, saj rok za očiščenje terena za gradnjo novega hotela neusmiljeno priganja. Po pogodbi je namreč začetek marca predviden tudi za začetek gradnje. Gradbeno podjetje Tehnika Ljubljana, ki je izvajalec vseh del in gradnje novega hotela, je sklenilo pogodbo s Splošnim gradbenim podjetjem Sava Jesenice za odvoz materiala. Vozijo ga proti Šobcu. Kar je uporabnega, lahko prebivalci tu odberejo. Traktor lesa stane 50 dinarjev, prav toliko pa tudi 100 kosov opeke. Zanimanje za ta material predvsem med domačini je veliko, zato je na odlagališču v teh dneh prav tako živo, kot na kraju, kjer čistijo teren. — A. Z. — Foto: F, Perdan Poročali smo že, da namerava letos turistično društvo Lesce posvetiti glavno skrb tako imenovani družbeni dejavnosti in še posebej ureditvi kraja. Tako so pred dnevi v avli šole v Lescah odprli razstavo z naslovom Druga plat medalje. Razstava pomeni začetek širše akcije v okviru varstva okolja. Razstavljeno slikovno gradivo kaže nekatera divja odlagališča smeti in odpadkov v krajevni skupnosti. V okviru akcije bodo pripravili tudi dvoje predavanj za šolarje in odrasle, spomladi pa bodo krajevna skupnost, turistično društvo in šolarji očistili divja smetišča. Zaprli bodo tudi nekdanje gramoznice, kjer so zdaj glavna odlagališča. Razstava v šoli bo odprta do konca tega meseca-- A. Ž. - Foto: F. Perdan Izgubljene »8. marec, mednarodni dan žena.. .« je začel Mitja tipkati slavnostni nagovor svojim sodelavkam. Po sindikalni liniji je bil spet odgovoren za organizacijo praznovanja, ki ga je lani stal razvezo od žene, kar pa v danem trenutku sploh ni bilo najhuje. Iz dna svoje neizvirne in s pisateljevanjem skregane duše je preklinjal svojo malomarnost, saj je kdovekje izgubil krasni lanski govor, ki mu ga je bil spisal znanec — novinar. Resda do kraja stereotipno, a z nekaj učinkovitimi vložki, ki so tovarišicam zasolzili oči. Zdaj so te tovarišice okoli njega prenašale tegobe delovnega dne: Klara sije pilila nohte, Neda je požirala kroniko v Delu, Zinka si je topirala štrleče štrene na glavi. »Ti, Mitja,« je zabasirala štrena-sta pošast, »nikar ne dolgovezi. V nebo vpijoče krivice, ki se gode samohranilkam, ki jih tako rad kin-čiš s sentimentalno navlako, si letos daj za klobuk. Tista tvoja samohranilka ni nobeno socialno revše, če se lahko teden dni smuča na Voglu.« »Au,« je zarjula Klara, ker se ji je zalomil noht, »preklete pile. Nič čudnega, pač darilo od njega.« »Diskriminacija,« je vrglo Nedo, »surovina, za uboj žene komaj osem let!« Mitju je bilo njihovih slaboumnih spodbud in bednega govoričenja dovolj, ker je postajal dvojno jezen. Pisati govor za take puhloglavke, obenem pa ga je treba dobro sestaviti, saj ga bo prej ali slej vsaj delno poslušal tudi direktor tozda, če ne že sam generalni. Zadri se je »goske, mir«, nakar se je poglobil v spodbudno, kritično, idejno bistro tipkanje. Četudi je odmislil vse topoglave Iz dejavnosti PD Kranj Planinsko društvo Kranj je izdalo te dni Informativni list in ga razdelilo med udeležence društvenega občnega zbora. V listu so obvestila o uradnih urah društvene pisarne, o delu in sestankih odsekov in sekcij, obvestilo o članarini in naročnini Planinskega vestnika, o delovanju planinskih postojank ter zgoščen povzetek nalog planinske organizacije. Informativni listje izdal propagandni odsek društva. Na zadnjem občnem zboru so članom prvič predvajali 20-minutni film o lanski akciji »Vsi Kranjčani hodijo v gore«. Film sta posnela Marjan Ručigaj in Janez Gaberšek ter ga opremila z glasbo. Prva predstavitev filma je bila med člani ugodno sprejeta. V torek, 3. marca, bo v dvorani delavskega doma novo planinsko predavanje. Naslov torkovega predavanje je »Gore in mi«. O varnosti v gorah in ukrepih, da do nesreč v planinskem svetu ne bi prihajalo, bosta v sliki jn besedi pripovedovala izkušena kranjska gorska reševalca dr. Gorazd Zavrnik in Jože Žvokelj. -jk iluzije ženščine in mislil le na inteligentne vodilne, mu ni šlo. Že je hotel iz Naše žene prepisati nekaj uporabnih misli, ko je prisopihal novi prakti-■ kant. Mitja je cenil miselno zrelost, široko razgledanost, moralno neopo-rečnost in mladostno nepokvarje-nost novega praktikanta, zato mu je namignil, naj mu pomaga. Praktikant se je nemudoma razgrel ob vsebinskem pomenu dneva žena, bil je dosleden in je razglabljal tudi o pomalomeščanjenju tega pomembnega datuma, o izkrivljanju bistva, o nepotrebnih izletih, o lum-parijah in lumpanju, o sladkobnih sindikalnih govorih, o dragih odvečnih darilih, o vseh oblikah te histerične osmomarčevske navlake idejno nezrele družbe, ki tako neprikrito kaže svojo snobistično nrav, da ga preprosto sili na bruhanje. Da pa njega neizmerno veseli in osrečuje, da je naletel na ta tozd, kije po kdo-vekakšnem čudežu zgleda vredna bela vrana, neokužena s pogubnimi klicami nalezljive in škodljive prakse in da ga srčno veseli izvedeti, kaj jim je letos narekoval njihov čut za solidarnost. Le v kakšne solidarnostne namene bodo odšteli za osmi marec namenjena sredstva? Klaro je opozoril šesti čut, da se za čudne ideje sprejemljivi Mitja da praktikantu še pregovoriti, zato je imela za svojo »tozdejevsko« dolžnost, da nemudoma poreže praktikantu predolgo perje in mu osmodi puhek pod nosom. »Mit dragi naš teoretični praktikant, gremo letos komplet v San Marino za dva dni. Kar se pa solidarnosti tiče, je prisotna. Z nami gredo lahko tudi določeni moški osebki.« , »Lani smo bile tri dni v planinah. Božansko,« je začivkala Zinka. »Boš, Mitja, svoj govor spet prebral v avtobusu? Bodi no letos, bolj glasen, da te bosta slišala tudi Klara in direktorček, he, he,« je zarez--getala Neda in se spretno izognila leteči Klarini radirki. »Skokec iz teorije v prakso je včasih šokanten, a poučen,« se je baha-la osuplemu praktikantu Klara. Praktikant je bil zaripel v obraz, nebogljeno se je obračal k Mitji, ki pa je vztrajno buljil v tipkano vrstico. Čutil je, da so ga izigrali, čutil se je ponižanega. Tako se mu je zdelo, kot da bi tem otopelim buticam razlagal nekaj nestvarnega in da se mu zdaj posmehujejo, ker so dotolkli njegove iluzije. »Malomeščanke, avše, poosebljeni niči,« se je spozabil praktikant, ki mu je pričujoča praksa vzela vso razsodnost. In nameril je s stegnjenim kazalcem proti njim, zdaj na eno, zdaj na drugo in ko je hotel Klaro s prstom še enkrat zadeti, je meril ravno na direktorja, ki se je prišel pozanimat za število prijav za San Marino. D. Sedej Srednja vas — namesto rož. — Foto: F. Perdan Janka Ropreta ni bilo Prizadevni športni delavci TVD Partizan Gorenja vas v Poljanski dolini že vrsto let nedeljo za nedeljo v zimskem času v domači dvorani pripravljajo mladinske plese. Mlade v letošnji sezoni na plesih zabava ansambel Nocturno iz Tržiča. Poleg tega pa so Gorenjevašča-ni sklenili nekajkrat povabiti medse tudi znane slovenske pevce zabavnih melodij. Prišli so Braco Koren, Oto Pestner, večkrat Sonja Gabršček ... Za preteklo nedeljo pa so prireditelji podpisali pogodbo s popularnim tržiškim pevcem Jankom Ropre-tom. Podpisali že, a Janka v nedeljo v Gorenjo vas ni bilo ... Nekaj minut čez tretjo, takrat, ko so se tržiški instrumentalisti že odpravljali v Gorenjo vas, je orglar Nocturna Boris Eržen za brisalcem svojega avtomobila našel listek, na katerem je pisalo: »Boris! Prenesi ostalim, da zaradi angine danes ne morem peti! Zal mi je, pa drugič! Lep pozdrav! ,Kume'!« (»Kume nazivajo Janka Ropreta njegovi prijatelji — op. p.)! Drugega sporočila pa ni bilo! Verjamemo, da je Janko imel angino! Toda njegovi prijatelji iz ansambla in prireditelji ter njegovi oboževalci so bili nad njim razočarani! Listek za brisalcem'v zadnjem hipu ne more biti opravičilo. jg nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1t 12 13 14 15 16 17 ■ 1 19 ■20 21 22 ■ 23 ■24 ■ 26 27 ■ 29 30 31 ■ 32 33 ■ M 35 36 ■ 1 37 ■ 38 39 40 m 43 44 45 ■ 46 47 48 1 49 50 51 ■ 52 53 54 p 55 56 57 58 '59 60 51 Vodoravno: I. Studijski tečaj ali krožek, 8. velika listnata drevesa s hrapavim deblom in trdim lesom, 14. vrsta robidnice, katere sok uporabljajo /a sirup, vino in marmelado, 15, točka, iz katere izhaja žarčenje ali sevanje, 17. psevdonim pesnika partizanskih borbenih pesmi in pisatelja Vladimir-ja PavSiča, Matej, 18. deseti brat; vodja desetnije, 20. avtomobilska oznaka za Sombor, 21. drobiž v, Hindusianu. pokrajini ob Indu in Gangesu, 23. kratica Mariborske tekstilne tovarne, 24. vrsta panjev za čebele, 25. pripadnik plemiške stopnje v Angliji peer, v Franciji pair, 26. zvezdar, zvezdpgled. kdor se ukvarja z astrologijo. 29. prinos imetja v zakon; vloga, delež družabnika, 31. V besedi Kranju podoben kraj blizu Prespanskega jezera. .'(2. kratica na receptih, recipe, vzemi!, M. uradni spisi, listine, 35. soigralec Stanlia, ameriški filmski komik Oliver Hardv, 37. Alfi Nipič, ;]H. mesto ob Krivaji v srednji Bosni, kjer je bila svinčeva in srebrova ruda še v času Turkov, 40. vrsta hruške, ronica, 42. naša soseda ob -Jadranu, 45. spodnji del posode, 46. znak za kemično prvino rutenij. 48. pripadnik starih Slovanov, 49. tuje žensko ime (filmska igralka Magnani). 51. skrajšano ameriško moško ime (Kdvvard), 52. družine, rodbine, 55. kratica za: in tako naprej, 56. glavno mesto SAP Vojvodine, 58. kar je komu namenjeno. 60. morda. 61. nekdaj Sirija z Mezopotamijo, kjer so živeli Aramejci., Navpično: 1. dežela in država Sahcjcev v južni Arabiji, znana tudi po kraljici, ki je preskušala modrost Salomona, 2. rimsko mesto, kjer je današnja Ljubljana, 3. višnjevec, liker izvišenj, zlasti je znan zadrški, 4. znak za kemično prvino iridij, 5. kratica za nedeljo, ti. vetrnica, kosmatinec iz rodu zlatičnic, 7. živ organizem iz anorganskih snovi pod vplivom svetlobe, cvetlica, 8. visok, slok in hiter lovski pes. 9. poškodba tkiva, posledica ranitve. 10.'reka v severni Italiji, Adige, 11. sikajoč glas, 12. znak za kemično prvino tantal, 13. vložek, /lasti filmski, pri TV emisijah, predavanjih in drugod, 16. najboljša rokometašica. reprezentanc k a, Mara, 19. pogovorni izraz za evo, glej, ki prihaja iz srbohrvaščine, 22. plod rastlin i/, družine stročnu. 21. stalne mesečne dajatve iz pokojninskega zavarovanja, 27. znak za kemično prvino radij, 28. pristojbina za prostor na pokopališču. 30. mesto ob reki Tieino v severni Italiji, nekdanje glavno mesto I.angobardov, .'1.1 trgovec s platnom. 35. red, visoko odlikovanje, 36. glavno mesto Velike Britanije. 39. osebni zaimek, 41. zimskošportno središče v Švici, v kantonu Graubunden. 43. srbsko moško ime. Lev, 44. velikan v grški mitologiji, nepremagljiv, dokler se je dotikal Zemlje, svoje matere, 47. državni prevrat, udarec, 50. ime dramske igralke Cigojeve, 52. glavno mesto Italije, 53. vzvišena lirska pesem, 54. ime slovenske pevke narodno-zabavne glasbe Prodnikove. 57. avtomobilska oznaka za Menetke. Venezia, 59. Kdo Mohorko. Rešitve pošljite do torka, 4. marca na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Rešitev nagradne križanke /. dne 21. februarja: 1 Martin. 7 svojat. 13. patrola, 14. Tanatos. 16. oje. 17. pisarna. 19. aul. 20. l.ena, 22. narod, 2). bilo, 24. arena, 26. dika, 27. Aron, 28. Jama, 30. .Jal'en, 32. Ni. 33. K K. 35. nitka. :i7. ivak, .19. A Iva, 41. rang. 43. anali, 46. Reis. 47. Irena, 49. Abel, 50. Kro. 51. abeceda. 53. Ati, 54. Lilipul. 56. čebelar. 58. kalota, 59. anorak Prejeli -oi.. Mi reAHev. Izžrebam no bili: I. nugrndo (•>'• din) dobi Iti /K \ KKosl i.i m -i . M. .Iv ...I. Verje I.i; 2. nagrado (10 din) MARI'fiA Mii.l.M . S4S26 Ziri HI; :i nngrudo CIO din) ANIIRK.I OBLAK, <>\:\ . Vodice nad Ljubljano, Zapoge 2». Niigrmli- I........ j > r.-. 1 m 11 po |*.> — l 1 lahko takole skačejo po postelji, pa jih nihče ne krega! (-->| Stroga kazen 21-letnega fanta je sodišče v glavnem mestu Tanzanije Dar Es Salamu obsodilo na 6 let zapora, ker je na nezakonit način prišel do slo-novega okla. Okel je vreden okrog 3000 dinarjev. Denarne kazni, ki je znašala približno 30.000 dinarjev, fant ni mogel plačati, zato so mu izrekli tako strogo zaporno kazen. Znamke ob letu žensk Ministrstvo za pošto Nemške demokratične republike bo te dni izdalo serijo treh znamk v počastitev mednarodnega leta žensk. Poleg emblema OZN ob letu žena bodo na znamkah tudi simbolične upodobitve položajev, ki jih ženske zasedajo v družbi. Sin o očetu Jack Hemingway, starejši sin pisatelja Ernesta Hemingwaya, namerava v televizijski seriji, ki jo bo začel snemati jeseni, prikazati očeta, kakršen je bil v resnici. Jack je prodajalec delnic v I dahu in po očetu ni podedoval veselja do hikoborb in velikih afriških lovov. Po očetu ima le eno značilnost: zelo navdušen ribič je. Zaklad pred ameriško obalo Iskalci zakladov so pred floridsko obalo odkrili dobro ohranjeno potopljeno ladjo, v kateri menijo, da so zakladi, vredni milijone dolarjev. , Gre za ladjo El Capitan. Ta vojna ladjica je sodila k španskemu »srebrnemu ladjevju,* ki je dožjvelo brodolom v viharju leta 1715. Razbitino so našli s pomočjo starih zemljevidov o morskih tokovih. Prve količine srebrnikov in zlatnikov bodo dvignili približno v dveh tednih. Sindikat ločenih žena Po različnih sindikatih, v katere se organizirajo osebe raznih redkih poklicev, so sedaj v Italiji osnovali tudi sindikat ločenih žena. Sedež sindikata je v Rimu. Pri tem je zanimivo omeniti, da je krativa te sindikalne organizacije enaka kratici italijanske varnostne službe - SI D. Vino iz ananasa Neko državno pasestub v DR Vietnam je proizvedlo, novo vrsto vina, ki so ga dobili s fermentacijo ananasovega soka. Za pridobivanje vina uporabljajo sadeže, ki so neuporabni za konserviranje. Pišejo, da se novo vino po okusu le malo razlikuje od vina, ki ga dobijo iz grozdja. Ugrabili so slona Žrtve ugrabiteljev so po navadi otroci bogatašev, poslovni ljudje ali politiki. Na Irskem /xi so pred nedavnim ugrabili slona. Študentje so iz cirkusa odpeljali 5 let starega in dve toni težkega slona Cind\ja. Tri dni so ga skrivali, potem pa so ga za visoko odkupnino vrnili lastniku cirkusa. Denar so potem darovali v dobrodelne namene. Kot kaže je lastnik razumel njihove nagibe in ni zahteval kazni. Steklena piramida Podjetje \Yalt Disney je ponudilo, da bi ■ poleg starih piramid v Egiptu postavila novo turistično atrakcijo — stekleno piramido. Novice še niso uradno potrdili, niti je niso zanikali. s šolskih klopi Čudni časi Kako naj bi bili čudni časi? Saj sije sonce na nebu, dnevi se enakomerno menjavajo, v spričevalu niso same odlične ocene, zima je in sneg je vsepovsod — opa, to je pa napaka. Saj res, zato so čudni časi; januar je, zima tudi, nosimo plašče, smuči tudi prodajajo v trgovinah — snega pa od nikoder. Po mojem mnenju se je dedek Mraz zjezil in zamrznil oblake, da še snežiti ne more. Nam bi ta sneg res prav prišel, ko bi zraven še zmrznile cene. Toda te rastejo, rastejo, kot da bi bilo poletje. Tudi komunalna podjetja se jezijo, češ: »Sneg nam je bil vedno dober prijatelj, saj je prekril umazanijo in odpadni papir po ulicah in zelenicah.« Da, to so res čudni časi. P. K. f \ Poredni zobek Zjutraj naš Peter začuden je vstal, en zobek, brez njega — nekje je ostal. Zobek ti mali, le kam si se skril? Če nočeš, bom drugega kmalu dobil. A zobek potepal po svetu seje, na Petra pozabil ni, vrnil se je. Zdaj Petru se v ustih nov zobek blešči. Vreden je več kot zlatnike tri. Irena Aljančič, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Namesto sankanja in smučanja. - Foto-F. Perdan /-\ Pesnik Jože Šmit med nami Vsako leto praznujemo kulturni praznik in letos smo na proslavo povabili pesnika Jožeta Šmita. Jože Šmit se je našemu vabilu rad odzval in petkovo popoldne je prebil med nami. Pripravili smo kulturni program, ki ga je pesnik z zanimanjem poslušal. Učenka sedmega razreda ga je poprosila, če bi povedal kaj-o začetkih pesnikovanja. Pohvalil je kulturni program in pesmi tržiškega pesnika Vojteha Kurnika, ki so jih recitirali mlajši učenci. Zadovoljen ■ je bil tudi s pesmimi osnovnošolcev, ki so jih mladi pesniki sami predstavili. Zatem je pripovedoval o sebi, o svojih začetkih pesnikovanja. Pesmi je pisal že kot osnovnošolec. Ker je bil dober učenec, je šel v šolo v Ljubljano. Tudi v Ljubljani je pisal pesmi in jih objavljal v tedanjih revijah za mladino. S tem si je prislužil nekaj denarja, da' se je laže preživljal. Doletela ga je vojna, a tudi takrat je pisal. Pisal je pesmi za odrasle, po vojni pa tudi za otroke. Izdal je že precej zbirk otroških pesmi. Zadnja njegova zbirka je »Ježek se ženi«. Pesnik ji je dal šaljiv naslov, saj so tudi pesmi v njej šaljive. Učenci so mu zastavljali razna vprašanja, na katera je odgovarjal zelo duhovito, . tako da smo se vsi od srca nasrne-jeli. Na vprašanje, koliko časa porabi, da napiše pesem, je učenko, ki ga je to vprašala, vprašal, koliko časa ona išče gobo. Za konec je zbor zapel še dve pesmi, pesniku Jožetu Šmitu pa so podarili lep šopek cvetja in sliko učenca naše šole. Zvečer se je naš popoldanski gost udeležil otvoritve razstave akademskega' slikarja Kamila Legata. Na otvoritvi je pel oktet Gallus. Upamo, da je bilo pesniku Jožetu Šmitu bivanje v Tržiču všeč, pa tudi otvoritev in razstava, ki si jo je z zanimanjem ogledal. Ladi Erjavšek, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Zapuščeni prijatelj Blizu naše hiše stoji star, že precej polomljen kozolec. Vsa leta je bil naložen s slamo, zdaj pa kaže le gola rebra. Oporniki so skrivljeni, in kadar se ozrem nanj, me spominja na starega človeka s krivo hrbtenico. Late so povešene in že nekoliko strohnele. Kadar pade sneg nanje, stokajo pod njim. Streha ima polno luknjic in zato ga vedno pere dež. Opeka, kar jo je še ostalo, je porasla z lepo zelenim mahom. Vsaka najmanjša sapica, nekoč tako ponosnega poljskega čuvaja, zamaje in zato je zelo nevarno, da bi otroci plezali po njem. Oh, kolikokrat smo se vzpenjali in šteli avtomobile, ki so drveli po široki cesti in smo jih videli le s kozolca! Sedaj se pa ne upamo več vzpenjati nanj. Tudi lastniki so ga pozabili in sedaj sam stoji sredi njiv. Kadar grem mimo njega, se mi zdi, kot da mi govori: »Kako sem osamljen, kako sem nesrečen!« Ko zaslišim stokanje, me stisne pri Moj svet Moj prvi svet je bil košek na kolesih. V njem sem imel igrače. Jokati in smejati sem se naučil v košku. Vendar sem si kmalu razširil svoj svet. Začel sem hoditi. Nekaj časa sem potreboval še kako oporo. Takrat sem že spoznal kuhinjo, spalnico, dnevno sobo in še marsikaj v hiši. Zanimale so me vilice, radovedno sem opazoval nočno svetilko, poslušal igranje radia . . . Postal sem trden v nogah in se napotil na vrt. Tam sem spoznal jabolko, kamen, razločil sem rožo od koprive. Odšel sem v hlev.Videl sem kravo, telička in pa kokoši. Vse pogosteje sem zahajal k sosedu ali še dlje od doma. Moj svet se je širil. Spoznaval sem prijatelje, videl sem avto in traktor na cesti. In prišel je čas, ko sem šel v šolo v Voklo. Spoznal sem vas Voklo, dojel se, kaj pomeni beseda »učiti se«. Res bi postalo kar dolgčas, ko ne bi šel v peti razred in s tem v šolo Šenčur. Spoznal sem nove učiteljice in učitelje, nove prijatelje in pa vse trgovine, kar jih je v Šenčurju. -Pravkar pa spoznavam, da tudi Šenčur ne bo dolgo več moj vsakdanji gost. Prav gotovo si bom drugo leto spet razširil svoj svet. In nič ne vem, kje je meja, ki mi ga bo ogradila. Jože Zupane, 8. a r osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur srcu in najraje bi šla k njemu in ga pogladila po opornikih. Vedno ga tolažim, da ga bodo popravili in da bo spet lahko kraljeval sredi njiv in travnikov, pa mi ne verjame in še vedno stoka: »Saj vem, da lažeš, nikoli me ne bodo popravili in nikoli več ne bom gospodaril polju in sprejemal njegove bogate letine.« Ko slišim žalostne besede, se jezim na gospodarje in sama pri sebi godrnjam, kako grdo ravnajo, prav kot nekateri z ostareli-mi'ljudmi. Veronika Špenko, 6.b r. osn. šole Komenda-Moste Mucek Bila je trda tema, ko sta se mama in brat vrnila domov. A ne sama kot ponavadi; spremljal ju je ljubek, majhen mucek. »Vso pot naju že spremlja,« sta povedala. Z bratom sva ga peljala v drvarnico in mu dala jesti. Dokler ni vsega pospravil, je bil previden, potem pa ni hotel biti več pri miru. Kamor sva šla midva, je šel tudi on. Na cunji, pod katero je bilo žaganje, mu najbrž sploh ni bilo všeč. Postelje, z mehkimi pernicami in belimi rjuhami, pa mu nisva hotela ponuditi. Hotela sva, da se zadovolji z drvarnico. Na »posteljo« sva položila košček kruha in zbežala. Mucek pa za nama. Najraje se je smukal okrog nog in se grel. Njegova rjavobela dlaka najbrž ni zadržala dovolj toplote. Hotela sva ga peljati v hišo, pa mu mama ni hotela dati potnega lista. Tako je moral ostati zunaj. Bila sva zelo žalostna, ko sva morala noter. Mucek pa si je prav gotovo z mehkimi tačkami brisal grenke solze, medtem koje tako glasno mijavkal. ' • Ko se je zbudilo naslednje jesensko jutro, sva se komaj oblekla in sva stala na pragu in klicala mucka. Njega pa od nikoder. Zbežal je! Prav, če misli, da mu bo kje bolje! Bilo nama ga je žal, a sva se tolažila, da se ima dobro, kjerkoli je, če ne, bi se pa vrnil. Pri nas se ne bi imel slabo. Marija Mikalovčič, 7. c osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 1. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12,30 Kmetijski nasveti, 12.40 .Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo'se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lah'io noč, otroci, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za nase izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Ritmi Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam,14.35 Ud ena do pet, 15-.40 Portret orkestra Tommv Dorse.v, 16.00 Naš podlistek. 16.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Silva Štingla, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na 11. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Giuseppe Verdi: Othello, opera v 4 dejanjih, vmes ob 20.35 Dvignjena zavesa, 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 2. MARCA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke, 8.46 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Prvi aplavz, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne, 18.03 Radijska igra — Marjan Marine: Naslovna stran, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film — musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.(K) Iz repertoarja ansambla Slavko Osterc, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 3. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak. 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru,- 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.(X) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 Minute s pianistko Claro Haskil, 19.50 Literarni večer, 20.35 Dve Mozartovi simfoniji, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Darijan Božič, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 4. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Pojo majhni vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra - Miroslav Krleža: Na robu pameti, 21.38 Zvočne kaskade, 22.20 Plesni ritmi Maurica Ravela, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Milana Ferleža 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Jackiem Brucejem, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Miinchenski glasbeni večeri, 22.45 Iz albuma pozabljenih koncertov, 23.55 Iz slovenske poezije. sreda 5. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana in zbora Slovenske filharmonije, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 15 Pop asoeua meuigia, it..>>j /jiiaiia uueuu, /.unnc jju^cvar, 40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 i upevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu cha-cha-cha 18.00 Progresivna glasba 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Večerni concertino, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Poslušali boste.zborovske skladbe Marijana Lipovška, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Predstavljamo vam nov posnetek opere Idomeneo, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije. četrtek 6. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S Pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Zbor RTV Beograd poje zborovske skladbe Marka Tajčeviča in Josipa Slavenskega, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Samospevi hrvatskih in srbskih skladateljev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.10 Mozaik glasov in ritmov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Kogoj, naš sodobnik, 19.50 Sodobni literarni portret: Marija Kmetova, 20.10 Zborovska glasba iz dobe renesanse, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Salzburške slavnostne igre 1974, 21.40 Johann Se-bastian Bach: Maša za soliste, zbor in orkester v h-mo-lu, BD 232, 23.55 Iz slovenske poezije petek 7. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Fantje treh dolin, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.06 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — Vladimir Kocjančič: Ime mi je Marija, 20.05 Komorni intermezzo iz studia, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 23.30 Marjan Kozina: dva odlomka iz opere Ekvinokcij, 23.55 Iz slovenske poezije gledališče TONE CUFAR JESENICE PETEK, 28. februarja, ob 10. uri - Jiri Streda: PRAVLJICA O JANKU IN METKI, Marija Pavlova: ZAJCKOVA POT K SONCU; prvo predstavo uprizarja lutkovna skupina Pionirskega doma Ljubljana, drugo — za vrtce — pa lutkovna skupina VVZ Murska Sobota; ob 17. uri - Gyula Urban: SINJEMODRI PETER predstava za osnovno šolo Tone Cufar Jesenice; gostuje lutkovno gledališče Maribor; ob 20. uri — Tankred Dorst: EVGEN, za izven; gostuje mladinska študijska skupina Lutkovnega gledališča Jože Pengov Dravlje; v Kranjski gori ob 10. uri — Matija Logar: STRI-CEK METLA; gostuje lutkovno gledališče Kranj; na Dovjem ob 10. uri - L. Kiplin: RADOVEDNI SLONĆEK; gostuje lutkovna skupina KUD Kobanci Kamnica; na Javorniku ob 12. uri — Gvula Urban: SINJEMODRI PETER; gostuje Lutkovno gledališče Maribor; na Breznici ob 15. uri - Jiri Streda: PRAVLJICA O JANKU IN METKI; gostuje lutkovna skupina Pionirskega doma Ljubljana; Marija Pavlova: ZAJČKOVA POT K SONCU; gostuje lutkovna skupina VVZ Murska Sobota; SOBOTA, 1. marca, ob 15. uri - Stevan Pešič: LETEČA KRAVA, za osnovno šolo Prežihov Voranc Jesenice; ob 17. uri - S. Prokofjev: PETER IN VOLK, za osnovno šolo Tone Čufar Jesenice; gostuje Lutkovno gledališče Maribor. Predstave so v okviru V. srečanja lutkovnih skupin Slovenije. tržni pregled JESENICE Solata 11 do 13 din, špinača 18 din, korenček 4 do 5,50 din, slive 22 din, jabolka 7 din, pomaranče 7,90 din, limone 10,90 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 15 do 17,30 din, pesa 3,80 din, kaša 11,37 din, ajdova moka 18,70 din, koruzna moka 4,90 do 5,40 din, jajčka 1,15 do 1,25 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, orehi 77,50 din, klobase 43 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 6,50 din, kislo zelje 5,50 din, kisla repa 4,60 din, cvetača 14,50 din, paprika 40 din, krompir 1,70 do 2 din TRŽIČ Solata 12 din, špinača 20 din, cvetača 12 din, korenček 7 do 8 din, česen 30 din, čebula 5 do 9 din, fižol 15 din, pesa 5 din, jabolka 4 do 7 din, hruške 9 do 14 din, motovileč 5 din, med 40 din, pomaranče 8,50 din, limone 12 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 5 din, kaša 15 din, surovo maslo 6 din, smetana 5 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 7 do 8 din, kisla repa 7 din, orehi 12 din, jajčka 1,30 do 1,50 din, krompir 2 din KRANJ • Solata 12 din, špinača 20 din, korenček 7 din, slive 18 do 20 din, jabolka 5 din, pomaranče 7,50 din. limone 10.40 din, česen 20 din, čebula 4 din, fižol 12 do 14 din, pesa 5 din, kaša 12 din, čebulček 18 do 20 din, hruške 12 din, radič 27 din, med 35 din, žganje 35 din, ajdova moka 14 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1,30 din, surovo maslo 30 din, smetana 20 din, orehi 70 din, klobase 20 din, skuta 16 din, sladko zelje 4,50 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 12 din. krompir 1,80 din poročili so se V KRANJU Čater Ivan in Zalokar Štefka, Hudomet Mirostav in Zorko Vesna, Šalja Nuhi in Alimanovič Senija, Gjurin Vladimir in Kepic Veronika Zaplotnik Stanislav in Bajt Tatjana V TRŽIČU umrli so V KRANJU Zorman Franc, roj. 1918, Renko Jože, roj. 1938, Ambrož Franc, roj. 1912, Grašič Antonija, roj. 1897, Debelak Ivana roj. 1900, Lotrič Jakob, roj. 1924, Jurič Ilija, roj. 1950, Martinjak Ivan, roj. 1894, Pilan Jožef, roj. 1017, Škrianc Ivan, roj. 1897, Gašperlin Jakob, roj.' 1901, Garcer Štefan, roj. 1930, Adamič Izidor, roj. 1901 V TRŽIČU Pehare Janez, roj. 1899, Podržaj Milena, roj. 1971 kino televizija Kranj CENTER 28. februarja amer. barv. vvestern HARRYJEVA TOLPA ob 16., 18. in 20. uri 1. marca amer. barv. vvestern HARRYJEVA TOLPA ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. komedije VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob22. uri 2. marca amer. barv. risani vvestern SREČNI LU-KEC ob 10. uri, amer. barv. vvestern HARRYJEVA TOLPA ob 15. in 17. uri, danski barv. erot. MAZURKA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 19. uri, premiera amer. barv. komedije PAPIRNATI MESEC ob21.uri 3. marca franc. barv. komedija VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 16., 18. in 20. uri sobota 1. MARCA LADJA, NA KATERI SLUŽIMO - angl. film, 1955; režiserja Noel Coward, David Lean, v gl. vlogah: Noel Covvard, John Miles, Bernard Miles; Film je posvečen pogumni angleški mornarici in njenemu ogromnemu deležu v boju proti nacističnim silam, ki so hotele prevlado na Atlantiku in blokado Velike Britanije. Kranj STORŽIČ 28. februarja danski barv. erot. MAZURKA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 1. marca amer. barv. risani TOM IN JERRY ob 10 uri, amer. barv. krim. UMAZANE ROKE NAD MESTOM ob 16. in 18. uri 2. marca amer. barv. risani vvestern SREČNI LU-KEC ob 14. uri, amer. barv. vvestern DIVJA DEŽELA ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. CS vvesterna ZLOMLJENA PUŠČICA ob 20. uri ~. ;JLmarca amer barv- Cs vvestern ZLOMLJENA PUŠČICA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 28. februarja amer. barv. akcij. 24 UR LE MANSA ob 18. in 20. uri 1. marca amer. barv. akcij. 24 UR LE MANSA ob 18 in 20. uri 2. marca amer.-ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 15., 17. in 19. uri 3. marca amer.-ital. barv. pust. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 18. uri POD TRANČO se imenuje kratka uličica v Ljubljani, v samem središču starega mesta, tam, kjer se hiše najbolj stisnejo med Ljubljanico in grajski grič. Kraj je kot nalašč za težko nalogo, ki jo je dobila peterica študentov, pripadnikov podtalne varnostne obveščevalne službe: ubiti morajo nemškega agenta, ki vsak dan pride tam mimo, ko gre iz službe. Zgodba se namreč dogaja proti koncu leta 1941 pod italijansko okupacijo. Mladi atentatorji so navjdušeni, vendar nimajo moralne trdnosti in izkušenj, kar povzroča med akcijo hude pretrese v posameznikih in v skupini kot celoti. Prav na teh notranjih zapletih pa temelji teža igre. V glavnih vlogah bodo nastopili Dare Valič. Metoda Zorčič, Radko Polič, Kristijan Muck in Tone Gogala. 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli, 12.30 Nogomet Sarajevo : Crvena zvezda — prenos (Sa), 17.35 Obzornik. 17.50 Kuhinja pri violinskem ključu, 18.25 Ni lahko biti pingvin — barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Gledališče v hiši (Bg), 20.30 Moda za vas — barvna oddaja, 20.45 Za vse življenje — barvna serija Človek brez meja, 21.20 Ladja, na kateri služimo - angleški film, 23.00 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika (Zg), 18.15 TV olimpiada (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg Fl), 20.00 Človekov vzpon — serijska oddaja (Zg II), 20.50 24 ur, 21.05 Zabavno glasbena oddaja. 21.35 Sedem dni (Bg II), 21.55 Jane Evre -TV nadaljevanka (Zg II) nedelja 2. MARCA 9.25 Poročila, 9.30 Svet v vojni - serijski dok. film, 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Nikogar ni doma, Avtomobil skozi kamero (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Bg), 12.00 Poročila (Lj), 13.35 Rokomet Vasas : Lokomotiva, ženske (Zg), 14.30 Z vaško godbo in ansamblom Maksa Kumra, 14.35 Barvna risanka, 15.00 Festival zabavne glasbe v Sanremu - barvni posnetek, 16.00 Kaj ves o prometu - barvni film. 16.17 Barvna risanka, 16.25 Moda za vas - barvna oddaja, 16.40 Košarka Olimpija : Zadar - prenos, 18.15 Poročila, 18.25 Vesolje 1999 - serijski barvni film, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.05 Odpisani - TV nadaljevanka (Bg), 20.50 Karavana: Bukovica - 3. del barvne oddaje (Lj), 21.20 Športni pregled (Bg), 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 16.50 H. Ibsen: Nora - TV drama, 18.15 Robinson Crusoe - film, 19.00 Mladina sprašuje (Bg II), 19 30 TV dnevnik (Zg ID, 20.00 Zabava vas C. Black, 20.45 24 ur, 21.00 Viridiana - film (Bgll) ponedeljek 3. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 15.30 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 S. Makarovič: Sovica Oka — 1. del, 17.55 Obzornik, 18.10 Na sedmi stezi, 18.45 Potniki brez potnega lista — film Svetovne zdravstvene organizacije, 19.05 Odločamo, 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik, 19.55 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.05 B. Grabnar: Ob sedmih pod Trančo — TV drama, 21.05 Kulturne diagonale, 21.35 Mozaik kratkega filma: Krivda Student, Ogenj, voda in srce, 22.05 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba 18.45 Branje (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Športna oddaja, 20.35 24 ur, 20.50 Rondo, Marjetice - filma (Bg II) za mlade - oddaja TV Zagreb, 18.45 Knjiga v rokah bralcev - reportaža 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik, 20.05 Ljubezensko pismo. Solo — sovjetska filma (Lj), 21.00 Madrid: nogomet Real : Crvena zvezda - prenos (EVR-Lj), 22.45 TV dnevnik (Lj) LJUBEZENSKO PISMO so posneli v leningrajskih TV študijih po noveli A. P Cehova. Prenos Čehovih novel na film je v večini primerov neuspel poskus. Ena redkih izjem je ta kratki - slabe nol ure trajajoči film o možu srednjih let, ki dobi ljubezensko pismo z napovedanim ljubezenskim srečanjem. Sprašuje se. kdo bi bilo dekle, ki se mu tako ponuja, dvomi, se prestopa in tuhta, ali bi šel na sestanek ali ne. Razplet pa je docela nepričakovan. SOLO je kratek TV film po motivu novele Gor-kega Pripoveduje o revnem glasbeniku, ki je zaljubljen v razvajeno lepotico. S sredstvi, ki jih ima ni kos dekletovim željam in potrebam. Obljublja ji, da bo bolje, ko bo v orkestru solist. Prav takrat, ko dobi to priložnost, mu dekle uide z drugim. Njegov solo je potem zanič - cel avditorij se mu smeje. UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Daljnogled (Bg), 18.00 Kronika 18.15 Narodni običaji (Zg), 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Kam gredo divje svinje — TV nadaljevanka (Zg II), 21.00 24 ur. 21.15 Močnejše od življenja — serijski film (Bg II) četrtek 6. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, 15.35 Francoščina 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 2+2=5 - barvna oddaja, 18.00 Obzornik, 18.20 Moliere za smeh in jok - barvna TV nadaljevanka 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik. 20.05 J. Sem Jonov: 17 trenutkov pomladi - TV nadaljevanka 21.25 Kam in kako na oddih, 21.35 Četrtkovi razgledi: Blišč in beda nekega fenomena 22.05 Glasbeni magazin, 22.35 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Tehtnica - otroška oddaja (Bg), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Zabavna glasba (Bg), 18.35 Telesport, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Svet okrog nas (Bg II), 20.45 Matijaš Grabancijaš - dijak, gledališka predstava (Zg II) petek 7. MARCA torek 4. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina ponovitev ob 15.30 (Bg), 16.20 Svetovno prvenstvo v drsanju — barvni posnetek tekmovanja dvojic v Colo-rado Springsu, 17.20 Pisani svet — mladinska oddaja. 18.00 Obzornik, 18.15 Beseda za mame — barvna oddaja, 18.30 Naši reproduktivci: Mezzosopranistka Marija Bitenc, 18.50 O mladi generaciji, 19.15 Barvna risanka 1930 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.05 J. Ačin: Ženska (srečanje z igralko Miro Banjac) — barvna oddaja T V Beograd, 20.30 Slavica - jugoslovanski film, 22.10 TV kažipot. 22.30 T V dnevnik (Lj) Kamnik DOM 28. februarja amer. barv. krim. POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 20. uri 1. marca danski barv. erot. MAZURKA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 2. marca amer. barv. akcij. 24 UR LE MANSA ob 15., 17. in 19. uri 3. marca amer. barv. grozlj. TIGER ZRE LEPOTICE ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 1. marca amer. barv. krim. POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 19. uri 2. marca amer. barv. grozlj. TIGER ZRE LEPOTICE ob 16. uri Škofja Loka SORA 28. februarja amer. barv. drama DAN IZPLAČILA ob 18. in 20. uri 1. marca amer. barv. drama POSEIDONOVA AVANTURA ob 17.30 in 20. uri 2. marca amer. barv. drama POSEIDONOVA AVANTURA ob 17.30 in 20. uri Železniki OBZORJE 28. februarja amer. barv. drama POSEIDONOVA AVANTURA ob20. uri 1. marca amer. barv. drama DAN IZPLAČILA ob 20. uri 2. marca amer. barv. vvestern ČLOVEK, IMENOVAN POLDAN ob 17. in 20. uri Radovljica 28. februarja amer. barv. krim. LETNI MORILEC ob 20. uri 1. marca amer. barv. vvestern PET DIVJIH ob 18. uri, amer. barv. krim. DETE KTIV MC Q ob 20. uri 2. marca angl. barv. KES ob 16. uri, amer. barv. krim DETEKTIV MC Q ob 18. uri, amer. barv. vvestern PET DIVJIH ob 20. uri 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli (Bg), 11.05 TV v šoli, ponovitev ob 16.05 (Sa), 15.30 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.40 G. Vitez: Zrcalce — barvna oddaja, 17.50 Spoznavajmo glasbo: Odkrivajmo zvok in gibanje v glasbi — barvna oddaja, 18.05 Obzornik, 18.20 Nikogar ni doma — otroška oddaja 18.30 Avtomobil skozi kamero — serijski film, 18..50 Zareče oči, Anton Repnik, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Diagonale - izbor iz programa drugih študijev, 21.00 K. Mikszath: Črno mesto — barvna TV nadaljevanka, 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.00 Namizni tenis Vijesnik : Ormesbv (Zg II), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II), 20.00 Obzorje, 20.45 24 ur, 21.00 Humoristična oddaja 21.15 Leteči cirkus, 21.55 Praznik Filmskih novosti (Bg II) sreda 5. MARCA 8.10 TV v šoli (Zg), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Viking Viki - barvni film, 17.55 Obzornik. 18.10 Mladi SLAVICA - jugoslovanski film, 1947; režiser Vjekoslav Afrić; v gl. vlogi Irena Kolesar; Slavica, Marin in drugi vaščani skrivajo na novo zgrajeno ladjico, da bi je ne zasegli italijanski okupatorji. Vendarle jim fašisti pridejo na sled in jih aretirajo. Partizani jih osvobodijo in vaščani se jim pridružijo v celi vrsti akcij. Slavica pade v bojil na morju, ladjica — ena prvih objektov jugoslovanske vojne mornarice. — pa dobi njeno ime. To je na kratko zgodba prvega jugoslovanskega igranega filma. Filma seveda ne smemo ocenjevati z merili, ki so običajna za ostale filme. Tehnična nedodelanost, vsebinska naivnost, režijski diletantizem - to so napake našega prvega povojnega filma. Toda avtorji so se ga lotili z navdušenjem, z vero v uspeh, v nove čase. Vse to je čutiti iz filma in ta ustvarjalni čar predstavlja kvaliteto, zaradi katere bomo Slavi-co spet z veseljem gledali. UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Na črko. na črko (Bg), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa), 18.45 Stari Zagreb - reportaža (Zg), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II). 20.00 Praznični spored ob dnevu žena (Bg II) , - Lepo prosim, vzemite še tele vizor družinski pomen ki marta odgovarja Milka — Prosim, svetujte mi pleten komplet aji obleko iz volne, katere vzorec prilagam. Stara sem 19 let, visoka 162 centimetrov, te tam pa 55 kg. Marta — Pri poročam vam komplet, saj boste tako lahko jopico in krilo nosili tudi vsako posebej. Dolžina krila pokriva koleno, kroj je zvončast. v p su pa je stisnjen z elastiko in brez zadrge, če bo podloge, logo pa se lahko sešijete posebej. Jopica kratka, sega d bokov in ima širok patentni . zaklju ček. Cez rame j ozka, ima št ovratnik. Prev duje gladko vo (desne zanke) Presajanje (1) S februarjem se začne pomladanska doba presajanja rastlin in traja tja do aprila. Najprej presadimo rastline iz toplih prostorov, kasneje pa tiste iz mrzlih. Kupljene rastline, ki so gojene v šotnih substratih, pa presajamo kadarkoli. Pri presajanju damo sobnim rastlinam za kake dva centimetra večjo posodo kot prej. Ce so rastline zelo stare ali pa so obolele, koreninsko grudo razkopljemo, sicer pa ne. Že rastlina sama nam včasih pove, ali je potrebno koreninsko grudo razkopati ali ne. Ce lepo raste in ne kaže znamenj oslabelosti, grudo pustimo kot je, če pa ima rastlina pobešene ali celo orumenele liste, jo moramo presaditi še posebej skrbno. Izčrpano in morda celo ski-sano zemljo odstranimo, pregledamo korenine in nagnite odstranimo do zdravih delov, nato pa denemo rastlino v svežo zemljo. Nova posoda naj ne bo prevelika. Rastlino damo na svetel prostor in ne zalivamo preveč, ampak ravno prav, da se nam sveža zemlja ne bo ski-sala. Se preden se bo rastlina na novo vrastla. Tudi pri popolnoma zdravih rastlinah moramo biti po presajanju previdni z zalivanjem. Prevelika vlaga namreč zemljo hladi, izpira hranila in izriva zrak od korenin. Presajene rastline gnojimo šele potem, ko že začno buj-neje rasti. Gnojimo samo do poletja, in sicer pogosteje rastline bujnejše rasti in cvetoče. Vemo pa, da sobnih rastlin ni potrebno vsako leto presajati, vsaj nekaterih ne, če smo z ustreznim gnojenjem in oskrbo sploh dobro skrbeli zanje in s tem podaljšali tudi čas pre sajanja. Vedno prehlajen Prehladne bolezni so sicer bolezni hladnejših dni, vendar pa tudi vroči poletni dnevi niso nobena izjema: tudi poleti lahko staknemo prav lep prehlad. To pomeni, da gre pri vsakem prehladu za okužbo dihal in ima mraz pri tem bolj malo besede. Torej je nesmiselno varovati otroke pred prevelikim mrazom s pretoplimi oblačili, v katerih se niti gibati ne morejo, ali pa jih v hladnejših mesecih niti, če so še majhni, ne peljemo na sveži zrak. Pomehkuženost, pretopla obleka, zapiranje v stanovanje je idealna podlaga za prehlad, ne pa temperatura okoli ničle. Nekateri otroci in odrasli tudi so še posebej občutljivi. Z rastjo otroka se sicer obramba organizma počasi utrjuje, ni pa seveda enaka pri vsakem otroku. So tudi taki, katerih obramba pred boleznijo je neprestano motena, občasna in podobno. Če pa gre za kronično bolne nebnice ali žrelnice, pa si seveda prehladna obolenja kar podajajo roko. Prehlad navadno mine brez posebnosti, zanj niti ne obveščamo zdravnika. Muhavi infekt.pa lahko povzroči komplikacije; če gre navzdol, je bronhitis ali pljučnica, če gre navzgor, sledi vnetje srednjega ušesa. Prehlad se pozdravi sam, komplikacije kot so bronhitis in vnetje ušesa pa seveda zdravnik. Otrok navadno oboleva kake trikrat na leto za prehladom, če pa se ta ponavlja veliko pogosteje, je potreben resnejši posvet z zdravnikom. Posebno občutljive otroke je treba nekaj časa varovati pred okužbami, da si opomorejo, otrokom s kroničnimi vnetji nebnic pa specialist predpiše posebno zdravljenje ali operacijo. Dostikrat pa pretirano občutljivost otrok zmanjšamo s primerno prehrano, v kateri je dovolj sadja, zelenjave, skute, jogurta in mesa. Tudi utrjevanje otrok dosti pomaga, seveda pa tega ne počenjamo med boleznijo, pač pa v presledku, ko je otrok zdrav. Opustimo pretopio oblačenje, bezanje pred vsakim vetričem v toplo sobo. Nava-jajmo ,ga počasi na umivanje z mrzlo vodo in kasneje na prhanje s hladno vodo. Zdravnik bo tudi svetoval, kakšna klima je primernejša — gore ali morje. Potrebujemo: 1,5 kilograma jabolk, 4 ali 5 klinčkov, 2 žlici rozin, limonin sok, sladkor po okusu, 25 dkg moke, ščepec soli, lOdkg sladkorja, dve jajci in pol litra mleka ter maslo za pekač. Jabolčni puding Jabolka operemo, olupimo, odstranimo pečjke in narežemo na tanjše krhlje. Pekač namastimo s surovim maslom in dno pokrijemo na debelo z narezanimi jabolki. Dodamo klinčke in rozine, pokapamo z limoninim sokom in potresemo s sladkorjem, Vse druge sestavine (moko, jajca, sol, sladkor, mleko) umešamo posebej, da dobimo gosto tekoče testo ter vlijemo na jabolka. Pekač potisnemo v pečico, ki smo jo ogreli na 180 stopinj in pečemo eno uro. Ponudimo s stepeno smetano. V nekaterih stanovanjih so v vrata vstavljena velika stekla. Soba bo povsem drugačna, če bomo steklo na vratih prelepili z risbami otrok; »razstavo« pa seveda od časa do časa premenjamo, da vsi lahko napredek naših najmlajših v risanju tekoče zasledujejo. Nedosegljiva vitkost V prejšnjih sestavkih smo spoznali, kako važen spremljevalec hujšanja je telovadba. V grobem smo opisali vaje, ki naj okrepe posamezne dele telesa, ostal pa je še zelo važen del — obraz. Ze dolgo časa je znano, da se da tudi na.obrazu s posebno telovadbo zadrževati popuščanje obraznih mišic in gladiti gube, čemur pa se sicer v procesu staranja nikakor ne moremo izogniti. Kreme učinkujejo le na kožo, z njimi povešenih lic ne bomo popravili, niti zgladili gub na čelu. Nevarnost, da se bodo prej polna lica povesila ob hujšanju, je tem večja, čim starejši se lotevamo hujšanja. Malce bolj okrogel obraz tudi v kasnejših letih ne škodi, ker so poteze na obrazu bolj zabrisane in mehkejše, če pa polnosti ni, so poteze lahko ostrejše, kar mladostnemu videzu ni v prid. Eden od načinov utrjevanja mišic na obrazu je tuširanje z ročnim tušem in hladno vodo. Seveda pri tem pazimo, da ni ravno ledena, saj bomo na občutljivi koži naredili s tem več škode kot koristi. Menja-vajmo mlačno vodo in hladno, končajmo vedno s hladno. Će pa nimamo ročnega tuša v kopalnici, si lahko pomagamo kar s pljuskanjem vode z rokami. Če koža ne prenese' umivanja z vodo, ker se pri tem preveč izsuši, si pred pljuskanjem obraz namažite z mastno kremo. Drug način je urjenje obraznih mišic na obrazu s posebno telovadbo — izometrijo. Pri tem pa moramo biti previdni, vaje je treba izvajati počasi in nalahko. Nekaj primerov: glavo "držimo pokonci, močno stisnemo zobe skupaj, vendar tako, da pritisk postopoma povečujemo. Štejemo do šest sekund, nato spet počasi popuščamo. S prsti lahko preverimo, da se s tem napenjajo in krepe mišice ob robu obraza. Pri drugi vaji globoko vdihnemo in napnemo lica, nato pa počasi in narahlo izdihnimo, da lica počasi uplahnejo. Pri tretji vaji stisnemo ustnice in se zmrdnemo v levo in nato še v desno. Pri četrti vaji pretirano izgovarjajmo »e«. Tako, to bi bilo vse. L. M. iz brali smo za vas_gorenjski kraji POMENKI 0 PREDOSLJAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG (Bobovek, Britof, llovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec) Darilo iz belega zlata je sicer drago, toda zares lepo. Če mislite tokrat ženo presenetiti s rim takim, naj vam povemo, da imajo na Kokrinem oddelku zlatnine v GLOBUSU naprodaj izredno lepe primerke nakita iz belega zlata, kot so na primer ogrlica, zapestnice, prstan s pravim biserom in bri-ljanti, brošo itd. Cena: od 1999.40 do 7693.70 din Ce ste pa za kaj bolj praktičnega, poglejte v Zarjino DOMOPRKMO na Jesenicah, kjer so pravkar dobili iz uvoza 5- in 7-li-trske ekonom lonce. Material je nikelj-krom, zato bo čiščenje idealno. Posebnost pa je tudi pri tehniki zapiranja. Ovna: 465,80 in 537 din V Murkinem ELGU v Lescah so se dekleta kot vedno tudi zdaj dobro pripravila na zavijanje daril. Lahko boste izbrali že gotov zavitek, ali pa vam bodo zavila po želji. Priporočajo svojo bogato izbiro keramike, porcelana, posode, kristala, gospodinjskih aparatov itd. Morda je tiha želja vafte gospodinje namizna garnitura za olje, kis, sol in poper. Pri jeseniškem FUŽINARJl" imajo uvožene, iz rjave, vijoličaste in zelene keramike. Cena: 377,80 din (15. zapis) Naše kramljanje o vaseh predoseljskega krajevnega urada gre h kraju. Ce izvzamemo razmeroma veliko Kokrico, so vse druge vasice, ki jih moramo še obiskati, prav majhne. To so: Bobovek, llovka. Mlaka, Srakovlje in Tatinec. No, rried temi je Mlaka največja (286 prebivalcev), sledi ji Bobovek (142 preb.), najmanjše pa so Srakovlje (35 preb.L Zaradi naseljevanja industrijskega delavstva v vaseh okrog Kranja se je npr. Kokrica v sto letih povečala več kot štirikratno (od 303 prebivalcev v letu 1869 na 1269 v letu 1966 - danes je to število gotovo še dosti večje. Saj postaja Kokrica že kar predmestje Kranja. Tudi Mlaka (od 77 na 286) in Bobovek (od 41 na 142) sta napredovala. Le llovka, Srakovlje in Tatinec so ostali po številu prebivalstva skoro na istem kot so bili pred sto leti. Motiv z grobišča padlih borcev in talcev v Predosl/ah POTOČKI IN REČICE Zanimiv je vodni sistem, ki se zbere pri Kokrici in odtod nadaljuje tok do izliva v Kokro pri Mali Hupi. Zanimiv zato, ker je vodi, ki izvira na robu Udenboršta pod Novaki (med Ziganjo vasjo in Goricami) najprej ime Kokrica, od vasi Kokrice dalje pa Rupovščica. Pod tem imenom tudi odda svojo vodo Kokri. V Kokrico se kot njen prvi levi pritok izliva pod Tenetišami Stražnica, pri vasi Kokrici pa še drugi levi pritok Milka. — Stražnica izvira visoko v Storžiču, nad Trstenikom; Milka pa ima izvir precej niže. tik pod Cadovljami. No. zdajle je priložnost za kratek pogovor o izvoru imen tehle nekaj tekočih voda. Kokrica (pač mala Kokra, podobno kot Dravinja — Drava, Savinja — Sava, Krčica — Krka ipd.) je gotovo še predslo-vanskega izvora, morda ilirsko. Saj poznamo podobna imena tudi drugje na ozemlju, ki smo ga naselili po izumrlih ali premaganih praprebivalcih. Tako poznamo Kokro tudi na Koroškem (pritok Zilje). sorodno Krko pa ne le na Dolenjskem, pač pa tudi na Koroškem (Krka — Gurk) in v Dalmaciji. — Pa še poglejmo, kako so našo Kokrico pisali v starih listinah: leta 1400 Kakericz. leta 1458 Kokricz. leta 1481 Krankhricza, leta 1483 Kchakricz in leta 1498 celo Gockaricz. V antiki, torej tedaj, ko nas v teh krajih še ni bilo, so Kokro imenovali Corcore ali Cancorus flumen. Stražnica je istega izvora kot Stražišče (na Slovenskem kar 30-krat!), Straža, Stražni vrh, Stražni dol ipd. Torej je neka zveza s stražo. Morda je bilo ob Stražnici kdaj kako gradišče ali utrjena postojanka? Ime ni zagonetno, bolj neznan je povod za to poimenovanje gorskega potoka. Milka pa ni nič drugega kot — Mivka. Pač potok z obilico drobnega peska, mivke. Spreminjanje črke »v« v trdi »1« pa je prav taka gorenjska narečna posebnost kot obratno spreminjanje »1« v »v« (šegav primer: siva Sale — sila Save). Milko so ponekod, ob njenem toku, imenovali tudi Blatnik. Najbrž zato, ker je tuintam povzročala prava blata (močvirja). — Seveda tu ni govora o kakem blatu, kakršnega poznamo po cestah ali kjerkoli. Blata so sta-roslovanski izraz za močvirja, za vodnato pokrajino, v kakršni žive — za primer — Lužiski Srbi. Ti imenujejo svojo deželo na severu, vse do Berlina, Blata (izgovarjajo pa po »gorenjsko« Bvata). Tudi Prešernov Blatograd (Moosburg) na Koroškem je dobil ime zato. ker stoji grajsko poslopje na sredini velikega močvirja, ki je napadalce prej ustavilo kot jarki z vodo. Ostane nam še eno vodno ime s tega področja, to je Rupovščica. Ime ji je dala bližnja vas Rupa. To ime pa pomeni kraško rupo, požiralnik, dol z dotoki vode; breznu v močvirju pravijo celo rupnik. NA KOKRICI Nikakor ne »v« Kokrici, kar tudi zbode včasih, posebno v govorici priseljencev od drugod. Res leži staro jedro naselja — danes pač že velikega kraja! - v nekaki rupi, v plitvi sovodenjski ravnini, kjer potok Kokrica sprejema vase Milkine vode. Včasih je bilo vode še več, saj je tudi del Belice, preden so jo brdski graščaki preusmerili v svoje ribnike, tekel v Milkino strugo. Prav do bližine Kokrice segajo prvi borovi gozdovi Udenboršta. Širi pa se Kokrica kar vidno. Celo nova obrobna naselja dobiva. Eno od teh imenujejo kar Nedeljska vas. Pač zato, .ker so vse te nove hišice zgradili delavci večji del ob nedeljah — z lastnimi rokami. Sicer pa je Kokrica, vsaj njeno staro kmečko jedro, zg LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL u noui trgauini i KRANJ - PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) telefon (064) 26 076 Mundus — Florijan Bobić Industrija pokućstva Varaždin • v v isce v Kranju v najem poslovni prostor v velikosti od 50. do 200 kv. m za prodajanje pohištva. Ponudbe pošljite na naslov: Mundus — F. Bobić Varaždin P. Miškine 59 (JUR trgovina na malo) Pri opremljanju sodobnih kuhinj in vikendov VAM NUDI Tapetnik FRELIH ANTON Brezje pri Tržiču 35 64290 Tržič kotne klopi klasične izdelave izdeluje tudi po naročilu kv TIP »UDOBNA I« OGLED IZDELKOV IN SPREJEMANJE NAROČIL JE MOŽNO VSAK DAN. Veliko izbiro cvetja, lončnic, šopkov in raznih aranžmajev za dan žena vam nudi po ugodnih cenah KŽK Kranj, TOZD Kmetijstvo Kranj — vrtnarstvo v svojih vrtnarijah: Zlato polje in Stražišče in v poslovalnicah: Globus, Rožmarin in Pri mostu Obenem obveščamo cenjene stranke, da imamo na zalogi kvalitetne sadike vrtnic v raznih sortah in nizkodebelne sadike jablan za vrtove, po zmernih cenah. 2a dekleta, že ne, mamice Lepo aranžirana darila in lične čestitke za 8. marec,dan žena, v naših prodajalnah v Lescah, na Jesenicah, na Bledu in v Radovljici Vzidite! murHa Zlatarska delavnica Levičnik Živko, Kranj, Maistrov trg 9 (Nasproti Delikatese) Za praznik žena trajne vrednosti. darila Žito Ljubljana, TOZD Pekarna Kranj išče sodelavce: za pekarno 2 kvalificirana peka 2 priučena delavca za skladišče 2 skladiščna delavca Pogoj: vojaščine prost in stanovanje v Kranju ali najbližji okolici. Osebni dohodek po pravilniku o OD. KUPCI PREMOGA Že sedaj je čas, da si pre-skrbite premog za letošnjo jesen-zimo. Ker so količine omejene, ne moremo predvidevati, do kdaj bomo naročila za premog sprejemali. Zato priporočamo — pohitite! Veleželeznina Merkur Kranj TOZD Prodaja na drobno — poslovalnice: Kurivo Kranj, Zeleznina Radovljica, Lesce-Bled, Podnart. KMETIJSKA ZADRUGA NAKLO — VALILNICA Prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure. Sprejemamo pismena prednaročila nad 25 kosov. Se priporoča KZ Naklo 64202 — Valilnica Cesfa JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Pletenine po znižanih cenah od 40 do 60 % KRANJ ženski puloverji: od 40,50 do 89,00 din moški puloverji: od 65,00 do 83,00 din puliji: od 78,00 do 109,00 din prodajalni Tekstil (pri Adamiču) Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto AUDI — 72, letnik 1969; prevoženih 77.000 km. Izklicna cena 12.500 din. 2. Osebni avto zastava 101 letnik 1973, prevoženih 19.000 km. Začetna cena 19.000 din. 3. Osebni avto renault R—4 leto izdelave 1974, prevoženih 13.000 km. Izklicna cena 12.000 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. ■ Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 5. marca 1975, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj KZ Naklo Valilnica razprodaja zaradi pomanjkanja prostorov 6 do 8 tednov stare jarčke Cena je od 20 do 25 din. Razprodaja bo v sredo, 5. marca, v vzrejališču v Podbrezjah od 8. do 16. ure. KZ Naklo Ugoden nakup pohištva za vsakogar od 1. do 25. marca 20 različnih spalnic 30 različnih regalov za dnevno sobo 40 različnih sedežnih garnitur 10 različnih samskih sob 12 različnih kuhinj jedilnice, predsobe, pisarniško pohištvo, preproge, televizorje, hladilnike, zamrzovalne skrinje, štedilnike, in še mnogo — mnogo vrst raznega kosovnega pohištva. Na vpogled in nakup vam bo tudi celotni novi E — program, tovarne vrhunske kvalitete Meblo iz Nove Gorice. Strokovne nasvete bo dajal arhitekt. gotovino ali 3 % devizni popust do 5 % popusta za posojilo do 20.000 din posojila brez porokov dostava brezplačna To so ugodnosti, ki jih do 25. marca lahko izkoristite v povečanem in prenovljenem salonu pohištva Kranj — Primskovo YB mali oglasi • mali oglasi prodam CISTERNE 0 1000 mm iz 7 mm debele pločevine vam nudi Kuret Franc, Matija Blejca 9, Kamnik, telefon 831-302 631 V zadružnem domu na Primsko-vem, Jezerska c. 41, lahko kupite najkvalitetnejši KROMPIR za seme — jana. Poceni dobite semenski krompir saskia in dobrin. KZ Sloga, Kranj telefon 23-866, 22-616 1012 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice. Pavlin, Pivka 45, Naklo 1056 Poceni prodam dve PLINSKI PEČI, dva KAMINA, otroško POSTELJICO in DIVAN. Vodnik, Pre-doslje 58, Kranj (nasproti gostilne) 1062 Prodam STRUŽNICO KINDA. Naslov v oglasnem oddelku. 1065 Zaradi nakupa barvnega, prodam črno-beli TELEVIZOR. Informacije po telefonu Radovljica 75-846 1086 Prodam KRAVO, ki bo čez 14 dni telila, in 40 kg težkega PRAŠIČA. Babni vrt 2, Golnik 1087 Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK. Tušar, Planina 1, stolpnica, Kranj 1088 Prodam mlado KRAVO za zakol ali menjamzamlado brejo. Sp. Brnik 48 1089 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Dreflak Milka, Partizanska 12, Šenčur ' 1090 Prodam po zelo ugodni ceni dobro ohranjeno POHIŠTVO za samsko sobo, dnevno sobo in emajlirano pomivalno mizo. Naslov v oglasnem oddelku. 1091 Prodam staro OSTREŠJE z opeko špičak in 30 kv. m male SALO-NITKE. Voklo 44 1092 Prodam KOBILO, staro 6 let. Sr. Bitnje 25, Zabnica 1093 Prodam semenski KROMPIR ves-na in igor — večjo količino. Velesovo št. 6 1094 Večjo količino GRADBENEGA MATERIALA (opeka, betonsko železo) se proda po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 1095 Poceni prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK na 4 plošče. Jezerska 120, Kranj 1096 Prodam samohodno KOSILNICO, tudi za hribovite dele. Tatinec 5, Preddvor , 1097 Prodam HRUŠEVE HLODE in 16-colski GUMI VOZ. Kokra 66 1098 Prodam težkega mesnatega PRAŠIČA. Rozman, Zg. Bitnje 44 1099 Prodam KRAVO. 6 mesecev brejo, dobro mlekarico. Gasilska 25, Šenčur 1100 Prodam semensko GRAHORO. Pipanova 5, Šenčur 1101 Prodam dobro KRAVO, 7 mesecev brejo. Bukovica 53, Vodice 1102 Prodam TELIČKO za rejo - si-mentalko. Malo Naklo 3 1103 Prodam 2 toni BETONSKEGA ŽELEZA lO mm. Naslov v oglasnem oddelku. 1104 Prodam ŠARPLANINKO, 3 mesece staro, in nemškega ovčarja, 8 mesecev starega — izvrsten čuvaj. CirČiče30 1105 Prodam avtomatični GRAMOFON STEREO v garancijski dobi. Ogled v nedeljo dopoldan. Cena 2100 din. Adergas 17, Cerklje • - 1106 Prodam tri PRAŠIČE po 80 kg težke in OBRAČALNIK za seno. Lahovče 47, Cerklje 1107 Prodam dva mesnata PRAŠIČA 80 - 90 kg in kvalitetno tepkovo domače ŽGANJE. Luže 2, Šenčur 1108 Prodam dvodelni KAVČ. Klančar, Kidričeva 33, Kranj 1109 Prodam semensko GRAHORO. Bitenc, Visoko 15 1110 Prodam MIZO s stoli, PRALNI STROJ ČSR, pomivalno KORITO, rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 1111 Prodam suhe hrastove in maces-nove PLOHE, širine 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 1112 Prodam KROMPIR igor za seme. Voklo 31, Šenčur 1113 Prodam fantovsko OBLEKO 9 -10 let, modre barve. Ogled v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 1114 Prodam KONJA, 7 let starega. Ogled v nedeljo. Naslov v oglasnem oddeiku. 1115 Prodam 16-colski GUMI VOZ ali menjam za 12-colskega in 7 let staro Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ogiasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 48 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. KOBILO. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj H44 Prodam ŠIVALNI STROJ -uporaben, cena 150 din, in otroško POSTELJO. Brudar, C. na Klanec 28 b, Kranj 1145 Prodam 2000 kg SENA in 30 kg OREHOV. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas nad Škofjo Loko 1146 Prodam HLEVSKI GNOJ, dostava na dom. Cena 300 din za 3000 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1147 Prodam tri PRAŠIČE po 100 kg, cena 17,00 din za kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1148 Prodam dobro ohranjeno POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in PREPROGO 3 X 2 m. Rožac, Partizanska 47, Škofja Loka 1149 Prodam šest tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 65, Cerklje 1150 Prodam PRAŠIČKE. Zg. Brnik 7, Cerklje 1151 Prodam KRAVO po drugem teletu. Glinje 12, Cerklje 1152 Prodam mesnato SVINJO za zakol. Nasovče 3, Komenda 1153 Prodam BIKCA, šest mesecev starega. Sp. Brnik 34, Cerklje 1154 Prodam PRAŠIČA za zakol in šest tednov stare PRAŠIČKE. Če-šnjevek 3, Cerklje 1155 Prodam brejo TELICO. Cerklje št. 103 1156 Prodam otroški VOZIČEK za dojenčka. Trata 21, Cerklje 1157 Prodam KONJA, težkega, starega enajst let, sposoben za vsa dela. Velesovo 14, Cerklje 1158 Električni ŠTEDILNIK Iskra VENERA IV, popolnoma nov, prodam za 4000 din. Smolej Alojz, Kovor 63, Tržič 1159 Prodam KRAVO, ki bo marca drugič telila. Zg. Lipnica 13, Kamna gorica 1160 Prodam ali zamenjam KRAVO za pol leta ali več starega teleta. Sr. Bela 16, Preddvor 1161 Ugodno prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in KOŠEK. Lužar, Posavecll 1162 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Luže 12, Šenčur 1163 Ugodno prodam 5 m suhih MA-CESNOVIH PLOHOV. Informacije pri Ceferin, Racovnik 11, Železniki 1164 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem drugič telila. Zvan, Žirovnica 11 1165 Poceni prodam GNOJNI ČNO »TRUGO«, ČRPALKO za gnojnico in nahrbtno motorno škropilnico in eno leto starega lovskega PSA. Suha 7, Kranj 1166 Prodam BOROVE PLOHE, 1 kub. meter, in SMREKOVE DESKE, 20 mm, za »fobjon« — 3 kub. m. Jama 6, Kranj 1167 Prodam 300 kosov salonitnih PLOŠČ 125 x 92. Prelesnik, Rateče 49, Škofja Loka 1168 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko, 500 kg težko, od zelo dobre mlekarice. Ahačič, Velesovo 7, Cerklje 1169 Prodam JABOLKA po 2 din za . kilogram. Zibelnik, Kokrica, Dež-manova 5, Kranj 1170 Ugodno" prodam opremo za KO PALNICO: plinski bojler vaillant, stenske ploščice, mešalno baterijo s premičnim tušem ter mešalno baterijo za umivalnik. Vse novo. Informacije: Preisinger Oskar, Kranj, Pot na Jošta 14, telefon 21-101 od 15. ure dalje . 1171 Prodam dve KRAVI po izbiri tik pred telitvijo. Posavec 17, Podnart 1172 Zelo lepe cementne PLOŠČE za oblogo hiše (za cokl) nujno ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1173 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Češnjica 19, Podnart 1174 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Sp. Bela 7 1175 Prodam PRAŠIČA, 120 kg. Suha 14, Kranj 1176 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom. Gorica 7, Radovljica 1177 Prodam rabljen TRAKTOR PAS-QUALI, 15 KM. Vidmar Anton, Zg. Bela 29 1178 Rabljeno SPALNICO in KOTEL brzoparilnik poceni prodam. Jezerska 6, Kranj 1179 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor po 1,50 din, KRAVO s teletom za rejo prodam ali zamenjam za brejo telico. Naklo 51 1180 Kupim ali menjam stare KOVANCE: jugoslovanske, avstrijske, medalje (odlikovanja). Galjot Stanko, Savska cesta 4, 64001 Kranj 1200 vozila Prodam VOLKSVVAGEN. Dru-lovka 46 1069 Prodam ZASTAVO 600, letnik 1960, dobro ohranjen, registriran za leto 1975. Zlato polje 15 a, Kranj 1070 Prodam karamboliran VART-BURG, letnik 1970, tudi po delih. Ogled vsak dan od 7. do 18. ure. Pelko Vinko, Visoko 11 1074 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1971. Šmid, Sv. Lenart, Selca nad Škofjo Loko 1181 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, neregistrirano, tehnično brezhibno. Cena 4.000,00 din. Zelič, Sv. Duh 42, Škof j a Loka 1182 Prodam VW 1200, letnik 1968 s prikolico ali brez, ali FIAT 850, letnik 1969. Zupan, Zaloše 8, Podnart 1183 Poceni prodam VOLKSVVAGEN, starejši letnik. Češnjica 21, Železniki 1184 Prodam ZASTAVO 750 po delih. Nadižarjeva 8, Kranj 1185 kupim Kupim ČOLN GLISER z motorjem. Ponudbe na telefon 064-61-361 1123 Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Oiševek 33, Preddvor 1124 Kupim TRAKTOR ZETOR 25 KM v brezhibnem stanju. Povš-nar Stane, Vasea 7, Cerklje 1186 AMD KRANJ razpisuje licitacijo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750 Licitacija bo 28. 2. 1975 ob 10. uri za družbeni sektor, ob 11. uri za ostale. Prodam ZASTAVO 750„ letnik 1969, nova karoserija in razne dele za zastavo 750. Kokra 66 1116 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964 po ugodni ceni ali za rezervne dele. Informacije telefon 25-006 popoldan. 1117 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1962. Košir Janez, Tomaževo 4, Selca nad Škofjo Loko 1118 NSU 1000, letnik 1971, prevoženih 43.000 km, dobro ohranjen, brezhiben, ugodno prodam. Koširjeva 10, Škofja Loka 1119 Prodam TOVORNI AVTO, nosilnost 2500 kg ali zamenjam za gradbeni material. Cerklje 79 1120 Prodam VARTBURG de lux, 1 leto star. Planina 17, stan. 10, Kranj 1121 ■ Prodam nevozen OPEL REKORD 1500 a, letnik 1964, lahko tudi po delih, po nizki ceni. Jože Pe-kovec, Studor 18, Bohinj 1122 KZ Naklo — Valilnica prodaja vsako soboto od 6. do 15. ure dnevno sveža jajca po 1,20 din. Valilnica loterija M F 10 9130 15320 42410 85690 323560 318880 51 21 20151 29341 99281 068291 166451 271071 62 21962 64302 31272 61572 64312 3 12283 64413 14 04 64134 .53114 94164 510334 402714 «Z "S .* 08 .ti c o ir. "O 30 300 600 600 1.000 5.000 10.000 20 50 800 800 1.000 5.000 5.000 10.000 40 600 600 800 800 1.000 10 800 1 .(KM) 20 30 600 800 1.000 5,000 150.000 55 75 3105 42715 17165 76 56 986 9226 25666 79006 53046 71516 480116 57 267 727 68167 560727 200197 391467 • 8 18278 86298 42(X)8 94388 382428 919 779 39979 331209 037729 TJ * 08 S N g « "O 20 20 500 1.000 1.000 30 40 60 200 600 600 800 800 10.000 20 60 80 800 5.000 10.000 10.000 10 600 600 800 1.000 5.000 80 100 600 5.000 5.000 Dežurni veterinarji: od 28. februarja do 7. marca: Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Valjavčeva 6, telefon 23-716, 21-798 od 7. do 14. marca: Capuder Bogdan, dipl. vet., Cerklje 147, •telefon 42-015 od 21. do 28. marca: Bedina Anton, dipl. vet., Kranj, Kokrica, Betonova 58, telefon 23-518. Obvestilo: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 (stavba nasproti hotela »Jelen«) bo s 1. marcem 1975 opravljal redne preglede in zdravljenje malih živali. Pregledi bodo vsak ponedeljek in petek od 12. do 13. ure. V ambulanto lahko pridejo lastniki živali po nasvete, pripeljejo bolne živali na zdravljenje ali preventivno cepljenje. Predvsem priporočamo cepljenje psov proti pasji kugi, ki se zdaj pojavlja v večjem obsegu. Zlasti se širi ob obveznem cepljenju proti steklini, ko se zbere na enem mestu veliko psov. To cepljenje mora biti izvedeno vsaj 8 dni pred cepljenjem pioti steklini, ki bo konec marca ali v začetku aprila 1975. Sčasoma bomo uredili primerne prostore za obratovanje ambulante. Uprava Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske — Kranj ostalo FANT 26/180 svetlejših las, modrih oči, želi spoznati dekle od 19 let naprej. Ponudbe pod »Pomlad« 1199 stanovanja Zaročenca jščeta ogrevano SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1187 Dekle išče centralno ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Kosi Kristina, Planina 3, Kranj 1188 Poštenemu fantu oddam v centru mesta SOBO. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1125 Mlad moški išče samsko opremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Simianov Ivan, Zupančičeva 23, Kranj 1126 Mlajši upokojenki nudimo hrano in STANOVANJE (lahko tudi do smrti) za pomoč v gospodinjstvu in varstvo 5-letn£ deklice. Ponudbe pod »Gorenjska« 1127 obvestila Za 8. marec priporočamo DRO-GESAN kozmetično kolekcijo. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 1196 INSTRUIRAM matematiko, kemijo, angleščino in nemščino osnovnih šol. Informacije popoldan tel. 23-400, dopoldan 22-639 Kranj 1197 Mizarsko notranjo opremo izdelujem po naročilu in merah — lesene strope in obloge. Ponudbe pod »Z montažo« 1198 ROLETE: lesene, plastične in ža-Iuzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 Če se vam na čevljih izrabijo pete, podplati ali le-ti odlepijo, vstopite v EKSPRES POPRAVLJALNICO ČEVLJEV za trgovino GLOBUS v Kranju, kjer vam jih popravijo takoj ali po dogovoru v istem dnevu. 1138 izgubljeno Pred gostilno AŽMAN v Kokri sem 19. 2. 1975 izgubila siv »NERC«. Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda na naslov v oglasnem oddelku. 1139 Izgubil se je PES — črn novi fundlandec. Sliši na ime ČIPI. Javite postaji milice Radovljica. 1140 najdeno Našla sem ZLATO VERIŽICO na Gašteju. Dobi se Križnarjeva 4, Stražišče 1141 SLIKA, najdena na avtobusni postaji Lesce, dne 20. 2. se dobi pri Dežman, Lesce, Šobčeva 23 1142 Kupim staro KMEČKO HIŠO z vrtom do 1000 kv. m v bližini Kamnika, Kranja, Škofje Loke, oziroma Ljubljane. Ponudbe pošljite na naslov: Godnič, Društvena 2, Ljubljana 1130 MONTAŽNO HIŠO - 7,55 m x X 7,55 m, 3 sobe, kuhinja in sanitarije, prodam. Prestavitev — demon-taža v juliju. Smolej Alojz, Kovor 63, Tržič 1189 Prodam starejšo HIŠO s sadnim vrtom ter nekaj GOZDA. Hosta 5, Škofja Loka 1190 zaposlitve Žensko ali dekle iščem za VARSTVO dveh otrok. Sobota in nedelja prosti. Možen izredni študij. Hrana in stanovanje v hiši. Škarič Julka, Zbilje 60 1191 Iščem žensko za VARSTVO 9-mesečnega fantka na domu, nekaj ur na dan. Telefon 24-094 1192 Dve upokojenki iščeta sezonsko zaposlitev, najraje prodajo spominČ-kov (delali bi v izmeni). Ponudbe pod »Na Gorenjskem« 1131 Nujno potrebujem žensko za VARSTVO otroka. Ostalo po dogovoru 1132 Sprejmem samostojno žensko za pomoč v slaščičarni. Informacije Slaščičarna ŠINK, Kranj 1133 NATAKARICO, priučeno, in žensko osebo za delo v kuhinji, zaposlimo takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Zglasite se osebno: Gostilna LAKNER, Kranj, Cesta na Brdo 33 1134 Grem VAROVAT otroka. Rihar, Podbrezje 26, Duplje 1135 Zaposlim kvalificiranega ali pol-kvalificiranega PLESKARJA. Osebni dohodek po dogovoru. Rihtaršič, Golniška 13, Kranj 1136 Gostišče CENTER Lesce zaposli DVE KUHARICI. Osebni dohodek in nastop službe po dogovoru. Informacije na naslov Alpska 58, Lesce ali po telefonu 75-507 1201 posesti Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja, do 10 km. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 532 Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na Bledu ali okolici, 600 kv. m na lepi sončni legi. Plačam v devizah. Pismene ponudbe pošljite s ceno na naslov, ki je v oglasnem oddelku. 1080 Kupim starejšo enodružinsko HIŠO v okolici Kranja. Hiša naj bi bila vseljiva po možnosti z ne prevelikim popravilom. Vselitev v hišo po dveh letih. Ogled julija. Interesenti naj se javijo na moj naslov z navedbo cene in opisom. Prestor Frankv, 7204 VVurmlingen, Forst str. 15, Deutsch-land 1128 V okolici Kranja (15 min.) zamenjam trosobno STANOVANJE z vrtom za enosobno s kopalnico v središču mesta. Ponudbe pod »Pomlad« 1129 zahvala Ob nenadni nesreči, ki me je zadela ob požaru 21. t.m., mije dolžnost najiskreneje se zahvaliti v prvi vrsti gasilskim četam Mošnje, Begunje in Radovljica, ki so ob takojšnji intervenciji rešili, kar se je v danih okoliščinah moglo, dalje dobrim sosedom, prijateljem in znancem za trud in požrtvovalnost, kakor tudi vsem neimenovanim dobrotnikom, vsem in vsakomur najtoplejša zahvala. Družina Kapus, Zg. Otok 2 1143 prireditve Na Jezerskem gostuje KUD VISOKO z Nušičevo komedijo ŽALUJOČI OSTALI v soboto, 1.3.1975, ob 19. uri. Vabljeni 1193 Ansambel TRGOVCI obvešča vse plesalce, da v nedeljo, 2. 3. 1975 še igra v Kranju. Vse ostale nedelje v marcu bo igral na plesu v Zalogu. Vsako soboto ob 20. uri pa igra na Visokem. 1194 MLADINSKI AKTIV POLJANE priredi vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel Rudija Jev-ška. 1195 GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322 HENČKOV ANSAMBEL gostuje v nedeljo, 2. 3. 75, na KOKRICI ob 10. uri, ob 14.30 v DUPLJAH in ob 17. uri v ŠENČURJU. Za humor bo skrbel TONI GAŠPERIČ (teta Mara) — on vam bo držal usta obrnjena navzgor. Vljudno vabljeni! 1137 ©emona TOZD Maloprodaja Ljubljana razglaša naslednja prosta delovna mesta ZA MARKET STRAŽIŠČE , — več prodajalk (za delo za določen čas — lahko tudi upokojenec) Pogoj: K V prodajalka — točajko Pogoj: KV gostinska delavka z nekaj leti delovnih izkušenj Za navedena delovna mesta je poseben pogoj poskusno delo, ki bo 2 meseca. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Emona Ljubljana, kadrovska služba, Ljubljana, Kidričeva 13. Otrok pred avto V ponedeljek, deset minut pred 15. uro, se je na cesti skozi Poljansko dolino v Zmincu pripetila prometna nezgoda. Pavel Ferlan (1938) iz Gorenje vasi je vozil iz Škofje Loke proti domu. V Zmincu mu je v desnem nepreglednem ovinku pritekel pred avto osemletni Roman Skubic iz Zminca. Kljub zaviranju Ferlan nesreče ni mogel preprečiti. Otroka je zadel v nogo, udarec ga je vrgel na pokrov avtomobila in nazadnje je padel na tla. Pri tem je dobil odrgnine po obrazu in nogah in se zdravi v ljubljanski polikliniki. Obračal je v križišču Voznik osebnega avtomobila Alojz Svetina (1906) z Bleda je v ponedeljek ob 10.45 peljal od Radovljice proti Lescam. Ko je pripeljal do križišča Gorenjske ceste s Cesto Staneta Žagarja, je nekoliko zavil v desno, da bi laže obrnil. Pri zavijanju v levo pa je trčil v osebni avto fiat 125, ki ga je vozil Srečko Mlinaric (1937), z Jesenic. Na vozilih je za 25.000 dinarjev škode. Alojz Svetina se je tudi laže ranil. Zaletel se je v električni drog Štamfelj Jano (1949) iz Lipce pri Jesenicah je vozil od Javornika proti Blejski Dobravi. V Podkočni ga je v- blagem ovinku zaradi velike hitrosti zaneslo v desno. Trčil je v električni drog in obstal. Pri nesreči se je laže ranil. Laže je bil ranjen tudi sopotnik Janko Brus (1951) iz Lipce. Na avtomobilu pa je za 15.000 dinarjev škode. Nezgoda se je pripetila v ponedeljek ob 20.25. Ni mogel ustaviti V torek ob štirih zjutraj je Marko Bentli (1950) iz Kranja, na delu je v ZR Nemčiji, vozil s preveliko hitrostjo po cesti od Iskre proti Planiki. Zaradi hitrosti pred tovarno Planika vozila ni mogel zaustaviti, čeprav je močno zaviral. Približno 40 metrov je drsel po cesti, zaneslo ga je v levo in ga vrglo na travnik in nazadnje še v drevo. Pri trčenju se je Bentli huje ranil, na avtomobilu pa je za 20.000 dinarjev škode. Čelno trčenje V torek, ob 5.50 se je na Bukovici v Selški dolini pripetila prometna nezgoda, v kateri so se tri osebe ranile, na vozilih pa je za 15.000 dinarjev škode. Franc Hafner (1929) iz Železnikov je peljal z osebnim avtomobilom iz Železnikov proti Škofji Loki. Vozil je z zasenčenimi lučmi. Na Bukovici mu je nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Janko Šolar (1953) iz Dražgoš. Na Šolarjevem vozilu je bilo vetrobransko steklo zamrznjeno in ga je Šolar z eno roko brisal, z drugo pa je držal volan. Zato je bil premalo pazljiv in je na Bukovici »sekal« ovinek in čelno trčil v Hafnerjev avto. Trčenje je bilo tako silovito, da je Hafnerjev avto vrglo s ceste na travnik več kot 10 metrov daleč. Pri nesreči sta se hudo ranila voznik Hafner in njegova sopotnica Magdalena Kosec (1953) iz Železnikov. Zdravita se v ljubljanski bolnišnici. Šolar pa se je pri trčenju le laže ranil. Ni opazil konja Jože Plevel (1920) iz Trate 9 pri Cerkljah je vodil konja po desni strani lokalne ceste od Češnjevka proti Cerkljam. Za njim je z osebnim avtomobilom pripeljal Mihael Koncilija (1916) iz Kranja. Zaradi premajhne pazljivosti je konja in pešca prepozno opazil in je konja zadel z desnim prednjim delom vozila. Pri tem ga je tako poškodoval, da so ga morali ustreliti. Ob trčenju je tudi lastnika konja vrglo po tleh in se je težko ranil. Prepeljali so ga na kirur-gični oddelek ljubljanske poliklinike. L. B. Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj razpisuje na podlagi 6. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa delovne skupnosti z dne 24/2-1975 prosti delovni mesti 1. svetovalca zaposlitve na Izpostavi tukajšnjega zavoda v Škofji Loki 2. administrativno-ekonomskega referenta za štipendije na sedežu zavoda Kandidata morata poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: višja šolska izobrazba pedagoške, kadrovske ali socialne smeri z dveletno prakso pod 2.: srednje šolska izobrazba administrativno-upravne ali ekonomske smeri z enoletno prakso. Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje sprejema Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti KZZ Kranj. Murova trdno na vrhu Z derbijem 1. kola med Murovo in Kondorjem na Jesenicah se je pričel drugi del tekmovanja v področni gorenjski namiznoteniški ligu Po izredno napetem dvoboju je zmaga pripadla domačinom, medtem ko v ostalih dvobojih ni bilo presenečenj. Iz neznanih vzrokov je izstopila iz tekmovanja ekipa Šenčurja. Rezultati: Murova : Kondor 5:3, Trboje : Lesce 5:2, Kamna gorica : Sava. V vodstvu je Murova z Jesenic pred Kondorjem. J. Starman Občinsko prvenstvo Škofje Loke V soboto bo v telovadnici osnovne šole v Gorenji vasi občinsko prvenstvo Škofje Loke v namiznem tenisu za mladince in člane. Organizator tekmovanja je TVD Partizan Gorenja vas, pokrovitelj pa TTKS Škofja Loka. Po prijavah sodeč bo to prvenstvo eno najmnožjčnejših doslej. J. S. Požari Suha trava in grmičevje se spomladi zelo rado vname in že odvržena vžigalica ali cigaretni ogorek lahko povzroči požar in veliko materialno škodo. V teh dneh so že morali gasiti na več krajih na Gorenjskem. V torek, nekaj minut pred dvanajsto, sta delavca postaje milice z Jesenic opazila požar v gozdu severno nad Jesenicami. Gorela je suha trava in grmičevje. Le izredni hitri intervenciji miličnikov, gasilcev in domačinov gre zahvala, da materialna škoda ni velika. V ponedeljek pa je ob 11.45 izbruhnil požar v Ojstrem vrhu nad Železniki. V kraju, ki ga domačini imenujejo Marijin vrh, je gorela suha trava in grmičevje. Ogenj je zajel površino približno 2 ha. Požar je povzročil Anton Trojar iz Ojstre-ga vrha, ki je potem, ko je prižgal cigareto, odvrgel gorečo vžigalico na tla. Suha trava se je vnela in požar se je zaradi močnega vetra hitro širil. Pogasili so ga vaščani. Zaradi podobnega vzroka je začelo goreti tudi na pašnikih n*«d Pševom« in Javornikom. Gorela je suha trava in grmičevje na dobrih dveh ha površine. Ogenj so pogasili kranjski poklicni gasilci in prostovoljna gasilska četa iz Stražišča. Škode je za 3.000 dinarjev. Miličniki, ki so si ogledali kraj požara, so ugotovili, da ga je iz malomarnosti povzročil Jože Keržič iz Kranja, ki je v suho travo odvrgel goreč cigaretni ogorek. L. B. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 46. letu nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, sestra, sestrična in teta Minka Zupan roj. Hudobivnik Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 1. 3. 1975, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož Janko, sinova Janko in Franci in drugo sorodstvo. Primskovo, Mojstrana, 26. februarja 1975 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Ivane Sedej se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem tovarn, za podarjeno cvetje, vence in za iskrena sožalja. Še posebno se zahvaljujemo pevcem KUD Ivan Cankar. Vsem topla hvala. Žalujoči: hčerke, sinovi, sestre in brat ter ostalo sorodstvo. Medvode, Škofja Loka, Ljubljana, Maribor, 27. februarja 1975 Sporočamo žalostno vest, da je v 85. letu starosti preminila naša draga sestra, svakinja in teta Ana Ambrož upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 1. marca 1975, ob 14.30 izpred hiše žalosti Benedikova 26 na novo šmarsko pokopališče v Bitnjah. Žalujoči: sestri, svakinja, svak, nečaki in nečakinje in drugo sorodstvo. StražišČe, 27. februarja 1975 Zahvala Ob boleči in nenadomestljiv] izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Štefana Benedičiča roj. 25. 12. 1921 v Gradu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem ter sodelavcem, kateri so ga v tako velikem številukpokropili in spremili na njegovi zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, dr. Martinčiču in ostalemu zdravstvenemu osebju iz Tržiča, obratnemu dr. Potočniku ter zdravstvenemu osebju instituta Golnik, vsem, kateri so skrbno pomagali pri njegovi bolezni. Iskrena hvala vsem organizacijam, pevcem iz Križev ter tov. Štucinu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Darko, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. 2iganja vaš, i<>. februarja 1975 Plavalna akcija: Modri val r OBČNI ZBOR KRANJSKIH PLANINCEV - V torek popoldne je bil v dvorani občinske skupščine Kranj redni letni občni zbor Planinskega društva Kranj, ki so se ga udeležili tudi predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, podpredsednik PZS Tone Bučar, načelnik UJV Kranj Stane Mihalič, član glavnega odbora PZS Franjo Klojčnik in predstavniki sosednjih planinskih društev, skupnosti za telesno kulturo in nekaterih kranjskih športnih društev in organizacij. Občni zbor sta popestrila kulturni Program, v katerem so sodelovali Akademski komorni zbor Kranj in recitatorji, ter razstava planinskih motivov akademskega kiparja Toneta Logondra, kije član kranjskega PD, alpinist in gorski reševalec. Predsednik društva Franci Ekar je v poročilu ugodno ocenil uvajanje delegatskega sistema v planinsko organizacijo ter se zavzel za organizacijo planinskih taborov in množično sodelovanje planincev v prireditvah ob 30. obletnici osvoboditve. Tako se je 160 kranjskih planincev udeležilo dražgoške prireditve, skoraj 200 Pa jih je sodelovalo v zadnjem pohodu na Stol. Planinci so opravili lani čez 40.000 prostovoljnih delovnih ur in tako obogatili pičla sredstva, saj je lani za tako bogato dejavnost zmanjkalo 8 starih milijonov dinarjev. Dotacija društvu je znašala lani le 9 starih milijonov dinarjev, to pa je pri skrbi za množičnost, vzgojo in rekreacijo ljudi v planinah premalo, kaj šele za Posebne planinske dejavnosti. Občni zbor je bil seznanjen z gradnjo postojanke na Ledinah in sprejel spremenjena društvena pravila. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Franci Ekar. Na zboru so Franju Klojčniku in Cirilu Hudoverniku izročili plaketo društva, Andreju Andolšku častni znak PZS, društvena priznanja pa še 11 članom. Planinci so sklenili izdati zgodovino društva in nalogo zaupali Črtomiru Zorcu ter se odločili še tesneje sodelovati 2 družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, (jk) — Foto: F. Perdan Ustanovna skupščina TTKS Kranj Ustanovna skupščina temeljne telesne kulturne skupnosti Kranj je presegla vsa pričakovanja. Od 59 delegatov se je je namreč udeležilo kar 46 predstavnikov. V času delovanja temeljne telesnokulturne skupnosti Kranj je število članstva poraslo od 7000 na 8900 ali za 27 odstotkov. Posebno razveseljivo je sistematično delo v šolskih športnih društvih, v redno dejavnost pa se je vključilo tudi pet novih društev. Velik korak je bil napravljen v TRIM dejavnosti. Organizirano je bilo 12 planinskih izletov, tekmovanje na TRIM stezi, na prvem množičnem tekmovanju krajevnih skupnosti v kegljanju pa je nastopilo 82 ekip s 432 nastopajočimi. Za vse občane Kranja je bilo tudi organizirano tekmovanje v plavanju štafet 25 X 25 m s 375 plavalci. V telovadnici TVD Partizan Stražišče pa je bil adaptiran prostor za TRIM kabinet. Edina »slaba« točka je priliv novega strokovnega kadra, ki ni zadovoljiv. Tečaj na šolskem centru je opravilo le 5 kandidatov. V občini Kranj je bilo od ustanovitve TTKS za-športno dejavnost določenih 0,64 odstotka osebnega dohodka. Po tej stopnji so se izboljšali finančni in materialni pogoji v delu pri klubih. V ta krog se je vključila množica in ne več zaprti krog na prioritetni listi klubov v občini. Na žalost pa se bo morala nova skupščina TTKS Kranj in izvršni odbor spet ubadati s problemom financ, ker se pričakuje manjša dotacija ali 0,43-odstotna stopnja. Če ne bo višja, bo to velik udarec telesni kulturi v Kranju. To ne bi bila spodbuda za leto športa, ki je prav letos posvečen 30-letnici osvoboditve. Kranjski športniki živijo v prepričanju, da bi bila stopnja 0,50 odstotka najbolj realna, in to bi znašalo 8,8 odstotka povečanih sredstev od lanskih. In kako bo pri tem s športnimi objekti. V Kranju se že deset let ni gradil noben večji objekt. Že letos je v načrtu gradnja umetnega drsališča in pokritega bazena. Na čelu skupščine bo ponovno Milan Križnar, podpredsednik je Marko Hafner. Za člane 10 pa so izvolili 15-članski odbor, v katerem so Martin Balažič, Stane Boštjančič, Peter Didič, Slavko Kalan, Miha Kramar, Miha Molan, Drago Petrič, Emil Herlec, Franc Puhar, Stanko Rebolj, Ludvik Sire, Stanko Tonkli, Franc Zupan, Leopold Zupan ter Vladimir Zmitek. Skupščina pa je tudi do 1. 7. 1975 podaljšala mandat v. d. tajniku TKS Branku Polaku. D Humer Prva številka Prodora »Pred vami je prva številka glasila bilten Prodor, ki vam jo Pošiljamo, prepričani, da vas zanimajo strokovni problemi pa tudi ostala problematika danes Vfie bolj popularnega, množičnega in pestrega športa — košarke.« »Bilten bo izhajal enkrat me-fečno in potrudili se bomo, da bpste v njem tako trenerji, igral-košarkarski delavci kakor tlidi ljubitelji košarke našli čim yeč zanimivega in koristnega rvanja. Seveda pa vas moram fakoj povabiti k sodelovanju, j*ajti Prodor nima namena podati bilten, ki bi ga urejali in anj pisali le trije ali štirje j*avdušeni košarkarski delavci. •"odor mora postati bilten vseh i ki se kakorkoli ukvarjamo s jj°šarko. Zato vas vabimo k so-. kovanju. Vabimo vas, trenerje, Jfralce, vse tiste, ki na kakršen- °H način delujete pri tem ali ^em košarkarskem klubu, pa j^di vas, ki košarko spremljate * 8 tribun, da postanete sodelav-? ''rodora. Napišite nam' svoja ^ftenja, svoja opažanja, svoje aPotke, za katere menite, da bi lahko koristili tudi drugim. Skratka, pišite o košarki za košarko. Vsakega mnenja, vsakega pisma bomo veseli.« so napisali člani uredništva prve številke Prodora, ki ga je izdala komisija za košarko pri TKS Kranj. Prodor je tako zagledal luč in že prvenec je zanimiv za vse košarkarje. V njem je prostor rezerviran za najmlajše košarkarje, pogovor meseca (Zmago Mavric: Primanjkuje nam visokih igralcev, o. p.), več pozornosti strokovni literaturi, metodika poučevanja košarkarske tehnike za pionirje, nekaj napotkov za trenerje in organizatorje, košarka Vi občini včeraj in danes, delo in program komisije ter vaje za razvijanje hitrosti igre rok in nog.' Poučnega in zanimivega branja več kot dovolj za vse. Člani uredništva so Milan Čadež, Boris Bogataj, Brane Dežman ter Iztok Klavora. Svoje prispevke, mnenja in naročila lahko pošljete na naslov Komisija za košarko pri TKS Kranj, p. p. 12, s pripisom za Prodor. In še to: Prodor bo izšel vsak mesec — letna naročnina pa je le 15 dinarjev. -dh Lansko jesen je bila pri TKS Kranj ustanovljena plavalna komisija, da bi organizirala rekreativno plavanje, odpravljala plavalno nepismenost in s tem prispevala svoj delež k tradiciji plavanja v Kranju. S tem programom se ta komisija vključuje v republiško akcijo »Naučimo se plavati« ter »Vsi Slovenci naj postanejo plavalci«. Z razvojem trim dejavnosti v zadnjem času so se v Sloveniji pojavile številne akcije, ki zajemajo razne športne aktivnosti. Le plavanje ni šlo. Pravijo, da je plavanje del človekove »kulture« in prav s plavanjem naj- PK Triglav drugi finalist Beograjska Crvena zvezda in Partizan, zagrebška Mladost in trije slovenski plavalni kolektivi Ljubljana, ravenski Fužinar in kranjski Triglav so letošnji finalisti zimskega pokalnega pokala SFRJ v plavanju. Na tekmovanjih, na katerih se je za šesterico finalistov potegovalo osemnajst jugoslovanskih klubov, v Trbovljah, Reki, Beogradu in Vodicah so za presenečenje poskrbeli prav Slovenci, saj imajo kar tri finaliste. Res presenetljivo! Vsekakor je razveseljivo, da je v Trbovljah zmagal plavalni kolektiv gorenjske metropole. V dvodnevnem sporedu so bili najboljši, saj so od šestih finalistov dosegli drugo največje število točk za Crveno zvezdo. Že podatek, da so izboljšali sedem republiških in štiri državne rekorde, nam pove dovolj. Crvena zvezda je v Beogradu zbrala 30.000, Triglav pa v Trbovljah 27.953 točk. Zagrebška Mladost, katera je 8. in 9. marca v domačem bazenu organizatorica finala, je na Reki zbrala 27.735, Ljubljana v Trbovljah 26.024, Partizan v Beogradu 24.731 ter Fužinar 23.494 točk. Triglavani imajo zato v Zagrebu lepe možnosti za solidno uvrstitev. Svojo kandidaturo za visoko uvrstitev bodo dokazali že jutri in v nedeljo v kranjskem bazenu na republiškem članskem prvenstvu, -dh Prvo mesto za LTH Sindikalne športne igre MARIS (mariborska industrijska skupnost) so bile letos že sedmo leto. Prireditelj letošnjih je bila sindikalna konferenca LTH. Tekmovanja v smučanju so bila na Soriški planini, šahisti so se med seboj" pomerili v hotelu Transturist, kegljači pa na kegljišču v Puštalu. Iger se je udeležilo okrog dvesto tekmovalcev iz devetih podjetij: IGA, Florine, TIKI-ja, MA-RlS-a, Kristala, ETE, Kovinastroja in LTH. Ekipa LTH iz Škofje Loke je zasedla prva mesta v šahu, smučanju in kegljanju za ženske ter drugi mesti v sankanju ter kegljanju za moške. V skupni uvrstitvi so bili najboljši športniki LTH, pred ETO iz Cerkna in TI KI iz Ljubljane. Organizacija tekmovanja je bila odlična! Slovesne razglasitve rezultatov v Škofji Loki so se poleg številnih tekmovalcev in gostov udeležili tudi predsednik občinskega izvršnega •sveta Škofja Loka Jože Stanonik, predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar in predstavniki republiškega sveta zveze sindikatov, -jg Najboljša športnika proglašena V petek je bila v Polzeli tradicionalna proglasitev najboljših slovenskih športnikov, ki jih vsako leto izbere združenje športnih novinarjev Slovenije. Letos sta laskavi priznanji pripadli košarkarju ljubljanske Olimpije Vinku Jelovcu in atletinji celjskega Kladivarja Nataši Urban-čič-Bezjak. Športni novinarji so za najboljšo ekipo soglasno proglasili V. jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo, ki je konec lanskega septembra osvojila 7902 m visoki himalajski vrh Kangbačen. -jk bolje razvijamo ves organizem ter ohranjamo zdravje ter mladost. To je tudi vodilo komisijo, da se je prva v SRS lotila akcije Modri val. Komu je namenjen? Za vse občane ne glede na spol in starost. In kje boste plavali? Že marca v zimskem bazenu v Kranju. V četrtkih in petkih od 16. do 17. ure in v sobotah od 10. do 11. ure ter v nedeljah od 9. do 10. ure. Pri blagajni kopališča bo vsakdo prejel karton, na katerega naj bi dvakrat tedensko vpisal, koliko metrov je preplaval. Plavali boste lahko v kateremkoli slogu, a ne več kot 200 do 400 m naenkrat. Tako naj bi vsak ob letu preplaval 10 kilometrov. Za to pa bodo vsi najvztrajnejši dobili tudi priznanje — ličen znak »Modrega vala« za 10 km. Akcija, kot pravijo, ni muha enodnevnica, prirejena za en dan in trenuten telesni napor. »Modri val« zahteva za vse tiste, ki se bodo vključili v akcijo, redno tedensko rekreacijsko plavanje. -dh Tekmovanje se bliža koncu Na OŠ Staneta Žagarja in Simona Jenka v Kranju so se pomerili starejši pionirji. Vodeči niso dovolili presenečenj, zanimiv pa postaja razplet okoli razvrstitve v sredini lestvice. Izidi: L Seljak : J. B. Tito 53:12 (35:4), Posebna OŠ : D. Jenko 8:34 (4:22), S. Žagar : J. B. Tito 38:17 (25:4), L. Seljak : Posebna OŠ 55:14 (23:7), D. Jenko : S. Ža-. gar 9:44 (3:16), S. Jenko : Vzgojni zavod 39:29 (14:16), F. Prešeren : M. Valjavec 29:28 (13:12), Vzgojni zavod : S. Mlakar 37:38 (23:23), S. Jenko : F. Prešeren 53:15 (35:6), S. Mlakar : M. Valjavec 40:20 (15:14). Lestvica: S.Jenko 7 7 0 306:131 14 L. Seljak 7 6 1 294:157 12* S. Žagar 7 6 1 291:164 12 S.Mlakar 8 5 3 304:260 10 Vzgoj. zavod 7 4 3 244:207 8 F. Prešeren 7 4 3 200:179 8 D.Jenko 8 3 5 221:259 6 M. Valjavec 8 1 7 183:285 2 J. B. Tito 8 1 7 149:302 2 Posebna OŠ 7 0 7 77:307 0 Zadnje kolo tekmovanja starejših pionirjev bo na sporedu 8. 3. -bb Vodi OŠ Lucij ana Seljaka V telovadnici OŠ Matije Valjavca v Predvoru so v soboto nastopile starejše pionirke. S svojo igro so prav gotovo najbolj presenetile mlade igralke OŠ Franceta Prešerna iz Kranja, saj so uspele premagati ekipo PŠ Stanka Mlakarja iz Šenčurja, katerim je ta tekma prinesla prvi poraz. Izidi: S. Žagar : F. Prešeren 6:13 (4:8), S. Mlakar : M. Valjavec 26:23 (15:15), F. Prešeren : S. Mlakar 28:19 (14:9), S. Žagar : M. Valjavec 8:51 (0:25). Lestvica: L. Seljak 5 5 0 158: 56 10 S.Jenko 6 5 1 143: 85 10 S.Mlakar 5 4 1 145: 96 8 M. Valjavec 6 3 3 173:106 6 D.Jenko 6 3 3 126: 85 6 F. Prešeren 6 2 4 85:139 4 S. Žagar 6 1 5 54:180 2 L. Seljak B 6 0 6 44:184 0 -bb Zimsko prvenstvo SRS Po uspehu Triglava na regionalnem plavalnem prvenstvu v Trbovljah za jugoslovanski zimski plavalni pokal bo v soboto in nedeljo člansko prvenstvo SRS. Tako za zimski bazen v Kranju ni več počitka. Voda se nima časa več »ohladiti«, saj bodo jutri, že ob 16. uri startali naši najboljši plavalci in plavalke za posamični in ekipni naslov, nadaljevali pa bodo v nedeljo ob 9. uri in ob 16. uri. Kot vse kaže — čeprav bodo v bazenu zbrani najboljši z rovinjskim Delfinom na čelu — da bodo prvo violino vsekakor imeli člani organizatorja: PK Triglav. -dh Sugestivna moč Večkrat nas prevzamejo besede, misli in dejanja vplivnih osebnosti. Brez kritičnega odnosa neprisiljeno sprejemamo njihovo odločitev in ravnamo po njihovi pobudi. Odrasli sugestivno vplivamo na otroke, sugestivni moči drugih, pa smo več ali manj podvrženi vse življenje, saj je mnogokrat težko ločiti, ali ravnamo po svoji ali tuji pobudi. Tudi v športu včasih brez premisleka osvojimo posebnosti igre ali način ponašanja vplivnih športnikov. Kako in kdo v športu in pri rekreaciji lahko sugestivno vpliva na ostale? Najbolj sugestivno vplivajo športniki, močne osebnosti, ki s svojo zunanjostjo, gestami, pogledom in nastopom zbujajo pozornost. Učenci v šoli radi govore in se ponašajo tako kot vodilni, najbolj vplivni ali originalni učitelji. Tako se na šolah izoblikujejo prav za tisto šolo značilne oblike ponašanja in komuniciranja. Pri športni vzgoji posebno odjekne kultura gibanja in govora pedagoga. Njegova umirjena drža in pokončna hoja, večkrat učence bolj vzravna kot ustrezne lepodržne vaje ali ukazi: »vzravnajte se — pazite na lepo držo!« Športni pedagogi lahko sugeriramo ustrezno vadbeno ozračje — dobro ali slabo razpoloženje, vadbeno vnemo in živahnost, vadbeno mlačnost, naveličanost, zasićenost ali celo utrujenost. S sugestivno močjo besede, z živahnimi gibi in z izrazito mimiko spodbudimo lene in zavrte, še večja pa je sugestivna moč uspešnega prikaza. V športni vzgoji sta gesta in mimika še posebno očitni, to je učinek neverbalne komunikacije, ki daje vadbi poseben ton in poudarek. Ce je naš izraz popolnoma odsoten in so naše misli in čustva odmaknjena od vadbe, bodo tudi učenci postali naveličani in vadbeno mlačni. Naša živahnost in zavzetost pa bo povzročila drugačno ozračje — tlel bo vadbeni ogenj, ki bo ogreval srca mladih. Pri vadbi, treningu ali na tekmovanjih bi morali poznati zakonitosti, moč in učinek sugestije, podobno kot zdravniki, psihologi, avtorji ekonomske propagande, umetniki, režiserji ali igralci. Sugestija — vnanja ali notranja — nas spodbuja že tedaj, ko se odločamo in odločamo za to ali ono zvrst športa ali rekreacije, oglaša se pred težjimi preizkušnjami in med naporom: moram, moram uspeti, ne smem odnehati, nisem slabič, ne čutim utrujenosti, samo naprej, saj sem že skoraj na cilju! Sugestija preprečuje omahljivost in notranjo labilnost, vliva moč, da lahko prekosimo samega sebe, nam pomaga, da se znamo umiriti v razburljivi igri, in da znamo pravilno usmerjati tok in odliv živčne energije. Jože Ažman Slalom na Krvavcu Smučarski klub Triglav bo v nedeljo organiziral ob 10. uri meddruštveni slalom za mlajše pionirje, ki bo veljal za kategorizacijo. Prijave bo sprejemal do sobote do 12. ure Gustelj Jamnik, Kranj, Stara c. 18, žrebanje pa bo v soboto ob 17. uri v sejni sobi Kinematografskega podjetja Kranj. J. J. Razširitev igrišča Nogometni klub Kondor z Godeši-ča bo marca začel razširjati nogometno igrišče. Razširili ga bodo za 8 metrov. Zemeljska dela bodo opravili s prostovoljnim delom. Upajo, da bodo dobili za ostala strokovna dela finančno in materialno pomoč v delovnih organizacijah in TTKS Škofja Loka. J. Starman m i , xf%*^ 15 Turistično društvo Lesce je letos prvič v družbenem centru v Lescah, v lokalu, ki ga ima v najemu Darinka Medved, organiziralo gospodinjski tečaj za članice društva. Za to so se odločili na željo gospodinj in zaradi turistov, ki prihajajo v Lesce in si večkrat zaželijo domače postrežbe. Zanimanje za tečaj je bilo veliko, saj vseh niso mogli sprejeti. Tečaj, ki je trikrat na teden in bo trajal štiri tedne, vodita Simona Zarnik in Štefka Bregant, predmetni učiteljici za gostinstvo na Gostinski šoli na Bledu. V torek, ko se je kuharskih oziroma gospodinjskih veščin učila skupina 16 mladih gospodinj (tečaj obiskuje 31 članic turističnega .društva in so razdeljene v dve skupini), smo s tremi malo pokramljali. Agata Meze (26) iz Lesc, šivilja v Almiri v Radovljici: »Pri vsaki stvari je tako, če več znaš, več veljaš. Gospodinjstvo in kuhanje sta me že od nekdaj veselili in odkar sem poročena, sem bila že na dveh ali treh gospodinjskih tečajih. Ne da ne bi znala kuhati, ampak na takšnem tečaju vedno zveš kaj novega. Zato sem se tudi za tega takoj odločila. Imamo zares dobro učiteljico in tudi pogoji so ugodni. Ob vpisu je bilo na primer treba plačati 150 dinarjev, do konca pa bo vsaka morala primakniti Se 400 do 450 dinarjev. Će pomislim, da vsakokrot pri praktičnem pouku porabimo za okrog 750 dinarjev materiala in da razliko pri stroških krije turistično društvo, so pogoji zares ugodni. Upam tudi, da bo v prihodnje turistično društvo še organiziralo takšne tečaje.« Nada Zigmund (19) iz Lesc, zaposlena v Verigi Lesce: »Ko sem zvedela, da bo turistično društvo organiziralo tečaj, sem si rekla: ,To mi lahko še prav pride.' Nisem še poročena, vendar, saj veste, kako pravi pregovor, da gre ljubezen tudi skozi želodec. Sicer že znam kuhati, vendar jedi, ki jih tukaj pripravljamo, Še nikdar nisem delala in tudi slišala ne zanje. Danes, na primer, delam švicarske zrezke. Pri teoretičnem pouku pa ved- no zvemo kaj novega o posodi, o gospodinjskih aparatih, pripravi jedi, postrežbi in podobnem. Prepričana sem, da bo zaradi zanimanja turistično društvo, zdaj ko je začelo, moralo v prihodnje še organizirati takšne tečaje. Prav gotovo bom obiskovala še kakšnega. Priporočam pa ga tudi starejšim, že izkušenim gospodinjam.« Sonja Bric (38) iz Lesc, zaposlena v tehničnem biroju na Jesenicah: »Mož mi je rekel, da ni treba, da obiskujem ta tečaj. Meni, da znam že dovolj kuhati. Res je, da je to že moj šesti tečaj, vendar mi ni žal, da sem se odločila. V gospodinjstvu je namreč prav tako iz leta v leto vrsto novosti. Spremenila se je posoda, začele so se uveljavljati razne folije, priprava jedi brez zabele in podobno. Najpomembneje pa je, da s pravilno pripravo in z malo znanja lahko gospodinja veliko prihrani. V družini ni pomembno le to, da znaš dobro in dovolj skuhati, ampak, da znaš z na videz drobnimi pripomočki in s sorazmerno majhnimi stroški pripraviti zdravo in okusno jed. Morda se čudno sliši, vendar po moje ne bi bilo prav nič nenavadno, če bi se tudi moški včasih malo bolj poglobili v gospodinjstvo'. Pri nas v družini to že od vsega začetka ni nobena posebnost; mož zna kuhati in tudi oba otroka, čeprav sta še majhna, ne bi ostala lačna, če naju ne bi bilo. Sicer pa priporočam vsaki materj ali dekletu, da se ob prvi priliki sama prepriča o prednostih gospodinjskih tečajev. A. Zalar Praznik AMD Šenčur Letos praznuje AMD Šenčur 25. obletnico uspešnega delovanja. Društvo namerava ob tej priložnosti proslavo srebrnega jubileja povezati s proslavitvijo 30. obletnice osvoboditve. Šenčursko AMD je štelo lani 445 članov, za letos pa računajo, da se utegne članstvo povečati na 700. Na zadnjem občnem zboru SO ugoto- vili, da je dejavnost društva zelo razvejana. Največ pozornosti posvečajo varnosti v cestnem prometu in tečajem za voznike motornih vozil. V ta namen ima šenčursko AMD 4 Zastavine učne avtomobile. Precej skrbi tudi za športno in turistično dejavnost. f*. Brzin Ustanovitev raziskovalne skupnosti V sredo, na seji občinske skupščine, je bila v Škofji Loki ustanovljena občinska raziskovalna skupnost. Iniciativni odbor za njeno ustanovitev je imenoval izvršni svet že v začetku decembra lanskega leta. In kako naj bi potekal bodoči sistem financiranja raziskovalnega dela? Sistem je jasen in nedvoumen! Temeljne organizacije združenega dela bodo odvajale prispevek dohodka v višini 1,7 odstotka (spremenjena davčna osnova)! Iz zbranih sredstev se bodo financirale raz-, iskave, ki so vezane na samoupravni sistem, raziskave varstva okolja, raziskave s področja kmetijstva, medicin^, energetike itd. Vsaka občinsko raziskovalna skupnost v Sloveniji bo pripravila svoj program dela in ga uresničevala v smeri gospodarskega razvoja, in to predvsem v tistih panogah in na tistih področjih, ki so širšega družbenega pomena za občino. Lani je občina Škofja .Loka prispevala za raziskovalno skupnost SR Slovenije 3,371.000 din, letos pa naj bi po prej omenjeni stopnji, prispevala 4,103.000 din! V Škofji Loki pričakujejo, da bodo samoupravni sporazum že v najkrajšem času podpisale vse temeljne organizacije združenega dela ter krajevne skupnosti. -jg Veliko Leščanov na predavanjih o SLO Svet za SLO pri krajevni skupnosti Lesce je tudi letos posvetil posebno pozornost stalnem usposabljanju vseh občanov in njihovem seznanjanju z organizacijskimi in tehničnimi pripravami za splošni ljudski odpor. Razen vaj in drugih oblik priprav je februarja odbor v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo pri občinski skupščini organiziral že dve predavanji; 11. februarja o organizaciji in oblikah odpora v sovražnikovem zaledju, 18. februarja pa o sovražni propagandi kot najbolj aktualni obliki specialnega vojskovanja in o izbiri vojaških poklicev. Velika avla osnovne šole F. S. Finžgarja je bila obakrat polno zasedena. Predavanjem je prisostvovalo tudi veliko število žena in mladine. Ne le prizadevnost članov odbora za SLO, ki so si porazdelili naloge, marveč tudi zavzetost vseh občanov te KS je hvale vredna in spodbudna, kar jamči da so obrambne naloge vsi pravilno razumeli. JR V gorah prepogosti klici na pomoč Številne bolj ali manj potuhnjene nevarnosti v gorah in lov za senzacijami in rekordi so pogosti vzroki lažjih, težjih in smrtnih planinskih in alpinističnih nesreč in nesreč na visokogorskih smučiščih. Letos smo v Sloveniji zabeležili že 5 smrtnih nesreč v gorah, več pa jih je bilo s srečnejšim koncem. Nesreče opozarjajo, da moramo biti v gorah ali na plezalnoalpinističnih smereh skrajno previdni in še posebno pozimi oboroženi z znanjem o ravnanju v takšnih razmerah kakor tudi o reševanju in nuđenju pomoči drugim obiskovalcem gora. To velja posebno za mlade in premalo izkušene obiskovalce gora, ki radi skačejo čez vodo tam, kjer je most, in izzivajo nevarnosti ali celo smrt. Pri načrtovanju planinske ali plezalne smeri moramo vedno računati na srečen konec. Planine so sicer vrelec poguma, vendar le-tega brez premišljenega ravnanja nikoli ne dosežemo. Gore so velika šola in ne poznajo polovičarstva in omahovanja. Bojazljivci ne najdejo poti in ne smeri in užitkov. Gore se odpirajo kolektivnemu delu in tovarištvu. Zahtevajo, da na vsakem vzponu pokažemo le tisto, kar znamo. Pravilo planincev »skupaj od doma — skupaj domov« še vedno "elja. Gorniki so znani po plemenitem in iskrenem tovarištvu in zaradi požrtvovalnega, nesebičnega, • vztrajnega in discipliniranega reševanja, pa naj bo težja ali lažja nesreča. Pionirske šolske sekcije, mladinski odseki, še posebno pa alpinistični odseki morajo posvetiti več skrbi načrtni in temeljiti preventivni Vzgoji in šolanju mladih obiskovalcev gora. Pionirske šole, plezal-no-alpinistični tabori in plezalne šole morajo biti stalna oblika planinskega izobraževanja. To je še posebno pomembno pozimi, ko v led vkovani hribi zahtevajo več kot poleti. U. Zupančič uhomontazna vrata lip bled lesna industrija telefon: 064 77-384 telex: 34 525 [JI }\ JI r LAJ < J1 u < j Glavne značilnosti: finalizirana visoko kvalitetna in trajna povečana toplotna in zvočna izolacija tiho in mehko zapiranje ter brezhibno tesnenje vrat enostavna in hitra vgraditev plemeniti furnir finaliziran z visoko kvalitetnim kislinsko utrjajočim lakom, ki omogoča enostavno čiščenje lep zunanji videz Dimenzije: zidarske in svetle odprtine vrat so usklajene s predpisi JUS. ženske salonke iz mehkega zgornjega usnja v prijetnih barvnih tonih Cena: 329 din alpina 99