Mogočna proslava dneva upora Sodišče zavrnilo zahtevo SSk po zamrznitvi goriških volitev Primorski Volitve rešene, rezultat še ne Aleksija Ambrosi Deželno upravno sodišče ni uslišalo petih predstavnikov stranke Slovenske skupnosti, ki so zaradi ukinitve rajonskih svetov zahtevali odložitev goriških upravnih volitev. V nedeljo in v ponedeljek, 6. in 7. maja, bomo torej v Gorici tako kot načrtovano obnavljali občinski svet, kar so si ob nasprotnikih pritožbe bolj ali manj odkrito želeli tudi številni izmed tistih, ki vidijo v prizivu SSk legitimno bitko, a se jim je zdela zamrznitev volilne tekme preveč boleč ukrep. Goričani bomo torej prihodnji teden spet povlekli iz predalov volilne izkaznice, pri tem pa ne bomo stoodstotno gotovi, da bodo naši novi predstavniki pred sabo imeli polnih pet let upravljanja. Sklep, ki ga je v četrtek sprejelo sodišče, namreč le prestavlja problem na kasnejši datum, saj bo dokončna odločitev v najboljšem primeru padla čez nekaj mesecev. Šele v trenutku, ko se bo sodišče izreklo o vsebini pritožbe - torej predvsem o tem, ali ukinitev rajonov pomeni ali ne kršitev pravic slovenske narodnostne skupnosti -, bo znana usoda nove občinske uprave, na katero bo do takrat prežala grožnja razpustitve in komisarske uprave. Pritožniki so prepričani, da se bo to zgodilo, drugi menijo, da te nevarnosti sploh ni, zadnjo besedo pa bodo imeli sodniki. Kakorkoli že, pritožba je imela zelo velik medijski odmev - gotovo gre za eno izmed najbolj vročih tem letošnje še preveč umirjene volilne kampanje -, kar je goriške občane morda spodbudilo tudi k razmišljanju o manjšinskih pravicah in njihovem izvajanju. kakšna usoda nas čaka dnevnik SOBOTA, 28. APRILA 2012_ Št. 100 (20.423) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € gospodarska kriza - Italijanski premier Monti pri predsedniku Evropske komisije Barrosu Problem rasti vse bolj prioriteta tudi v Bruslju V Italiji sindikati Cgil, Cisl in Uil opozarjajo tudi na davčni pritisk fnsi - Ob včerajšnjem zborovanju v Trstu Državni sekretar sindikata novinarjev Franco Siddi pristopil k Zadrugi PD TRST - Problematika Primorskega dnevnika je doživela velik poudarek tudi ob včerajšnjem zborovanju novinarskega sindikata FNSI v Trstu, ki se ga je udeležil državni sekretar sindikata Franco Siddi (na fotografiji prvi z desne, ob njem župan Cosolini, Jurij Kufersin in Carlo Muscatello). Ob poimenovanju občinskega tiskovnega urada po umorjeni ruski novinarki Ani Politkovski se je Siddi srečal s predsednikom Zadruge primorski dnevnik Jurijem Kufersinom, odgovornim urednikom Dušanom Udovičem in sindikalnimi predstavniki dnevnika. Siddi je v znak soli- darnosti pristopil k Zadrugi PD, obenem pa poudaril polno zavzetost sindikata FNSI, da se za dnevnik najde ustrezna rešitev. Na včerajšnjem zborovanju sindikata se je v zadrugo včlanilo 17 novinarjev, z njimi pa tudi tržaška pod-županja Fabiana Martini. BRUSELJ, RIM - Nov zagon rasti je treba doseči s konkurenčnostjo, ne s kopičenjem dolga, sta včeraj v Bruslju poudarila predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in italijanski premier Mario Monti. Tako sta se distancirala od idej socialističnega kandidata za predsednika Francije Francoi-sa Hollandea, ki predlaga prenovo fiskalnega pakta. A problem rasti se vendarle vse bolj postavlja tudi na ravni EU. Medtem pa so se v Italiji voditelji sindikalnih zvez Cgil, Cisl in Uil Susanna Camusso, Raffaele Bonanni in Luigi Angeletti zavzeli za znižanje davčnega pritiska in za oživitev gospodarske rasti. Na 4. strani Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik Na 3. strani Trst: pokrajinski svet sprejel obračun Na 5. strani Občni zbor Dijaškega doma Srečko Kosovel Na 7. strani Iščejo kupca za nekdanjo stavbo TKB Na 7. strani V Doberdobu dve prošnji za dvig mlaja Na 14. strani Na Goriškem še štirje popolni utajevalci Na 14. strani V Gorici rekordna izštevanka z 800 otroki Na 15. strani víCí DOBAVA IN MONTAZA r< Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 2 Petek, 27. aprila 2012 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Mogočna proslava dneva upora proti okupatorju Ob spominjanju na dogodke pred 71 leti tudi o aktualnih razmerah Govornika predsednik ZZB NOB Stanovnik in župan Jankovic - Brez državne proslave LJUBLJANA - Zaradi ohranitve suverenosti mora narod priti iz zagate dolga, je na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, ki se je je na ljubljanskem Kongresnem trgu udeležilo približno deset tisoč ljudi, dejal predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. V svojem govoru je poleg orisa njegovega pogleda na zgodovinske okoliščine - vse od dogajanja aprila 1941 do nastanka samostojne Slovenije - komentiral tudi aktualne politične razmere v državi. Zadolžen je ves svet in tudi Slovenija je po njegovih besedah padla v past dolgov. Kot je opozoril, pa človek, ki je zadolžen, ni svoboden. Tako tudi narod, ki je prezadolžen, po njegovih besedah ni suveren. "Za vsako ceno moramo priti iz pasti dolga, vprašanje pa je, kako," je povedal Stanovnik. Kot je dejal, je ena pot v zmanjševanju izdatkov, druga v povečevanju prihodkov, tretja pa v povečevanju produktivnosti ter razvoju gospodarstva in kulture. A po njegovem mnenju se varčevalni sveženj, ki ga je pripravila vlada, omejuje le na pot zmanjševanja izdatkov. Kot je dejal Stanovnik, ne bi smeli zmanjševati dajatev premožnih, jemati pa siromašnim. Tisti, ki imajo več, bi morali tudi prispevati več, tisti, ki imajo manj, pa to tudi obdržati. "Varčevanje mora biti prostovoljno," je dodal. Po njegovem prepričanju "sila, grožnja in prevala" naroda ne bodo pripeljale iz zagate dolga, pač pa rešitev vidi v dialogu. Prisotne je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic. "Pozdravil bi tudi koga iz vlade, pa žal nikogar nisem videl," je dejal. V svojem nagovoru se je dotaknil dogodkov izpred 70 let in izpostavil, da je treba spoštovati tradicijo naroda. Ker Ljubljana danes gosti proslavo, je po besedah Jankovica "srečna, neodvisna, pokončna in ponosna". "Smrt vsem fašizmom, svoboda vsem narodom," je sklenil ljubljanski župan. Tudi Jankovic je komentiral aktualne vladne varčevalne ukrepe, ki po njegovi oceni uničujejo socialno in solidarno državo, in izpostavil, da je treba delo zagotoviti vsem ljudem v državi. Proslave so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Danilo Türk, podpredsednica državnega zbora Renata Brunskole in nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Dan upora proti okupatorju je v Sloveniji državni praznik ki pa je letos zaradi varčevanja minil brez državne proslave. Vseslovensko proslavo se je zato odločila pripraviti Zveza združenj borcev NOB Slovenije s pomočjo Mestne občine Ljubljana. (STA) Na Kongresnem trgu se je zbrala velika množica ljudi igor zaplatil/delo PROSTOVOLJSTVO - Delali bodo v različnih ustanovah Z začetkom maja bo deset mladih Slovencev začelo s civilno službo TRST - 2. maja 2012 bo deset mladih Slovencev začelo svoje enoletno sodelovanje s slovenskimi organizacijami na osnovi projektov za prostovoljno civilno službo v Trstu in Gorici. Gre za izjemno priložnost, ki bo nedvomno bogatila tako mlade prostovoljce, kot same organizacije oz. ustanove, ki jih bodo vključevale. Prostovoljna civilna služba je življenjska priložnost za mlade od 18. do 28. leta, da se eno leto posvetijo dejavnostim v sklopu okolja, v katerem živijo, na področjih, ki so blizu interesom mladih in gredo od športa do kulture, od naravovarstvenih dejavnosti do socialnega skrbstva. Gre tudi za stvarno sredstvo, ki mladim omogoča, da se aktivno vključujejo v različne družbene stvarnosti. Vsesplošna ekonomska kriza in zmanjševanje finančnih sredstev za socialne dejavnosti sta v zadnjih letih močno prizadela tudi področje prostovoljne civilne službe. Zato je bilo celo vprašljivo, če se bodo projekti, ki so bili sprejeti poleti 2011, sploh začeli. Kljub vsem težavam, pa je le prišlo do pozitivnega razpleta in čeprav z veliko zamudo (začetek službe je bil predviden januarja 2012) smo tik pred začetkom uresničevanja projektov. Edina trenutno akreditirana slovenska organizacija na Državnem uradu za prostovoljno civilno službo je Zveza slovenskih kulturnih društev. ZSKD je s sodelovanjem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Gorici v sklopu organizacije ARCI Servizio civile vložila za leto 2011 kar dva projekta, prvega za tržaško, drugega pa za goriško pokrajino. Kljub veliki konkurenci na državni ravni sta projekta prodrla in na osnovi javne selekcije je bilo izbranih 10 mladih, ki bodo v enem letu projekt udejanjili s podporo raz- nih slovenskih organizacij in ustanov. V Trstu je ZSKD uspešno predložila projekt DIALOG-ARtE, katerega cilj je spodbujati dialog med različnimi kulturami s posebno pozornostjo na mladinski likovni ustvarjalnosti. Nosilec projekta je ZSKD, njeni partnerji pa so Narodna in študijska knjižnica, Tržaška knjigarna in društvo za umetnost Kons. Jedro projekta predstavlja poživitev info-centra in dejavnosti v Narodnem domu. Projekt je specifično namenjen mladim, ki se zanimajo za kulturo in umetnost, zlasti likovno in glasbeno. V Gorici pa bo stekel projekt Attiva-Mente, pri nastanku katerega sta sodelovala ZSKD in ZSŠDI. Projekt se osredotoča na preprečevanju vsake oblike odvisnosti pri mladih. Partnerji, ki so projekt podprli, so Kulturni dom Gorica, konzorcij Slovik, Pokrajina Gorica in Občina Doberdob. avstrija/nemčija - Dostojen spomin na žrtve nacizma Spominski pohod v Celovcu Odkritje spominske plošče slovenskim izgnancem v Eichstätt v Nemčiji, ki so jih pregnali leta 1942 in se niso več vrnili EVRO 1.3229 $ +0/1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. aprila 2012 valute evro (povprečni tečaj) 27.4. 26.4. ameriški dolar 1,3229 1,3215 japonski jen 106,75 106,96 kitajski juan 8,3200 8,3069 ruski rubel 38,8750 38,7420 indijska rupija 69,4650 69,4510 danska krona 7,4385 7,4402 britanski funt 0,81530 0,81640 švedska krona 8,9024 8,8760 norveška krona 7,5880 7,5765 češka krona 24,870 24,758 švicarski frank 1,2014 1,2016 madžarski forint 287,25 297,69 poljski zlot 4,1788 4,2003 kanadski dolar 1,2996 1,2968 avstralski dolar 1,2679 1,2775 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3878 4,3775 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6995 0,6993 braziljski real 2,4916 2,4873 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3280 2,3359 hrvaška kuna 7,5155 7,5330 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 27. aprila 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23875 0,46585 0,72940 0,07500 0,11167 0,18500 0,404 0,724 1,018 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.349,82 € +157,65 Spominski pohod se je začel na grajskem dvorišču v Celovcu, kjer je od leta 1939 do 1945 sedež gestapa CELOVEC - Društvo Memorial Karnten-Koroška, platforma proti oživljanju fašizma, rasizma in antisemitizma, je včeraj popoldne priredilo že tretji spominski pohod po Celovcu. Letos se je nekaj sto udeležencev še posebej spomnilo sedmih leta 1942 na Dunaju obglavljenih železničarjev iz Šentvida ob Glini. Udeleženci pohoda v Celovcu so se najprej zbrali na grajskem dvorišču, kjer je bil med 1939 in 1945 sedež gestapa. Cilj sprevoda pa je bilo deželno sodišče, kjer je med drugim nacistični krvnik Gerhard Freissler razglašal svoje smrtne obsodbe tudi mnogim koroškim Slovencem. Predsednik društva Memorial Karnten-Koroška je zato poudaril, da je spominski pohod namenjen tudi vsem ostalim žrtvam nacistične strahovlade, mdr. iz Sel, Železne Ka-ple, Borovelj in okolice. V nemški občini Eichstätt pa so včeraj v spomin na skupno trinajst koroških Slovenk in Slovencev, ki so bili aprila 1942 tja pregnani in se niso več vrnili, odkrili uradno spominsko ploščo. Župan občine Arnulf Neumeyer je namreč ob obisku delegacije Zveze slovenskih izseljencev (ZSI) iz Celovca leta 2010 obljubil postavitev takega obeležja. Odkritja spomenika se je udeležila tudi delegacija ZSI na čelu s predsednikom zveze Jožetom Partlom. Slednji je poudaril, da je v letošnjem spominskem letu načrtovanih še več prireditev, vse pa naj bi postale tako mogočne manifestacije, kot je to bila osrednja svečanost sredi aprila v Domu glasbe v Celovcu. (I.L.) TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. aprila 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,61 -0,18 KRKA 47,90 MERCATOR 9,90 132,55 -3,88 -3,25 TELEKOM SLOVENIJE 70,00 -2,03 -3,45 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 AERODROM LJUBLJANA 13,30 DELO PRODAJA 24,00 -3,94 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,80 +5,26 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,28 +2,21 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO 20,00 8,20 -4,09 PROBANKA 5,80 7,50 -6,50 SAVA 235,90 8,50 -5,24 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 14,00 +4,17 -1,96 MILANSKI BORZNI TRG 27. aprila 2012 FTSE MIB: +1,85 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,48 85,2 +5,14 +1,43 BANCO POPOLARE 1,12 +2,45 BCA POP MILANO 0,26 0,36 +7,54 +6,86 ENEL ENI 0,86 2,53 -0,35 +1,12 FIAT 3,76 +0,59 GENERALI 3,29 10,53 +2,36 +2,93 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,16 +1,75 LUXOTT1CA 27,17 +1,87 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,63 +2,99 +1,00 PIRELLI e C 9,3 -0,06 +1,42 SAIPEM SNAM SNAM 37,37 +4,08 +0,57 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,59 4,49 +0,96 -0,13 TENARIS TERNA 0,86 14,64 -0,27 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,80 0,03 +0,93 -0,28 UNICREDIT 2,72 3,07 +3,42 +2,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 104,93$ +0,36 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. aprila 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 596,66 -2,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.802,34 -0,46 FIRS, Banjaluka 829,33 1.805,20 +0,12 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.981,91 +0,09 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 13.243,22 2.741,99 +0,29 +0,61 S&P 500, New York 1.403,88 +0,28 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.293,43 6.801,32 5.777,90 +0,62 +0,91 +1,85 CAC 40, Pariz 3.266,27 +1,14 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.071,40 935,0 2.344,02 +0,65 +0,52 +1,42 Nikkei, Tokio 9.520,89 +0,43 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.388,83 20.741,45 2.396,32 +0,01 -0,33 -0,35 Sensex, Mubaj 17.134,25 +0,02 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 28. aprila 2012 3 opčine - Redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik z daljšo razpravo o krizi Kako naj se skupnost zavzema za rešitev in krepitev dnevnika Nujen je skupen recept za dolgoročno financiranje - Opazna naklonjenost italijanskih krogov - Kaj, ko bi se PD preselil v središče Trsta? OPČINE - Kriza in prihodnost Primorskega dnevnika, upravljanje, državni prispevki ter vloga zadruge so bile teme četrtkovega rednega občnega zbora, ki ga je zaznamovala mestoma vroča razprava. V Prosvetnem domu na Opčinah je bilo 79 članov, s pooblastili je število sodelujočih naraslo na 142. Zadruga šteje 2312 članov. Predsednik upravnega odbora Jure Kufersin je menil, da se mora vsa skupnost strniti okoli dnevnika: »So časi trde konfrontacije in konstruktivnega dialoga, zdaj potrebujemo dialog.« Omenil je solidarnostne pobude in pozive organizacij ter javnih uprav, v svojem poročilu pa je predstavil bilanco za leto 2011, ki jo je občni zbor nato odobril. Vrednost proizvodnje predstavlja letna najemnina za glavo Primorskega dnevnika, ki znaša 75.000 evrov, proizvodni stroški pa 67.000 evrov. Predsednik nadzornega sveta Vojko Lovriha je potrdil, da je bila bilanca sestavljena v skladu s predpisi. Občni zbor je nato potrdil kooptacijo člana upravnega odbora Livia Semoliča, ki je nadomestil odstopajočo Jole Namor. Kriza in varčevalni ukrepi Kufersin je dejal, da so bile polemike v zvezi s pisanjem PD neumestne, ker je dnevnik objektiven in kakovosten. Zahvalil se je založniški hiši DZP-PRAE, ki je smotrno upravljala dnevnik, zdaj pa je v stiski zaradi retroaktivnega zmanjšanja državnega prispevka. Zadruga je bila deležna redne revizije zveze zadrug in revizor ni zaznal nepravilnosti. Pred meseci je bila na vrsti tudi kontrola finančne straže (naročila jo je ustanova za nadzor nad komunikacijami Agcom): zaključka preiskave še niso potrdili, nepravilnosti pa po Kufersinovih besedah niso zabeležili, saj so v Rimu sprostili sredstva za leto 2010, ki so bila zaradi podrobnejših preverjanj zamrznjena. Predsednik DZP-PRAE Rado Raceje podčrtal, da je bilanca podjetja izključno zaradi nenapovedanega zapleta z državnimi prispevki za leto 2010 (izplačani bodo z veliko zamudo, vsota pa je za 15% nižja) prvič po 14 letih negativna, in sicer za dobrih 500.000 evrov. »Izgubo smo krili z rezervami, ki izhajajo iz preteklega dobrega poslovanja,« je povedal Race. Splošna slika se je dodatno zakomplicirala po odločitvi Mon-tijeve vlade, da zaradi pogostih zlorab ukine zakon št. 250, na podlagi katerega se financirajo številni časopisi. Do leta 2014 bodo ta sredstva še na razpolago, letos pa naj bi jih predvidoma zmanjšali za 30%. Zaradi vsega navedenega je morala založniška hiša pripraviti kratkoročni načrt za premostitev krize, ki predvideva krčenje stroškov na 360 stopinj - pri sodelavcih, raznih uslugah, tiskovnih agencijah, najemninah in osebju. »Cilj je solidarnostna pogodba, na osnovi katere si bodo uslužbenci ob pomoči pokojninskih skladov znižali plače, kar pa pomeni, da bodo morali delati manj ur. Vsakdo se bo moral nečemu odpovedati, ker so pač taki časi,« je dejal Race. Poudaril je, da bosta prihodnji dve leti hudi, na prihodnost pa gleda z zmernim optimizmom, saj opaža, da v Rimu in drugod cenijo PD. Odgovorni urednik Dušan Udovič je ugotavljal, da se z zakonom 250 končuje ciklus, zdaj pa moramo vsi skupaj najti izhod iz tega položaja. Priznati moramo, da je Italija ne glede na politično usmeritev raznih vlad vseskozi financirala dnevnik, prihodnost pa je uganka. »Varčevalni ukrepi nas skrbijo, ker bosta časopis in njegov intelektualni potencial obubožana. S skrajšanim delovnim urnikom in manj sodelavci bomo težko delali,« je dejal Udovič. Vprašati se moramo, kako lahko skupnost podpira dnevnik, začenši z manjšinskim gospodarstvom. Pozdravil je pobudo državnega novinarskega sindikata FNSI, ki je začel kampanjo včla-njevanja v zadrugo: »Solidarnostne pozive in podpore pa moramo znati izkoristiti.« V petkovem spletnem članku o občnem zboru Zadruge PD dobite poročilo predsednika Jureta Kufersina in dokument uslužbencev Primorskega dnevnika. Občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah je trajal dobre tri ure kroma Razvoj brez »naših - vaših« Uslužbenci Primorskega dnevnika so podpisali dokument, ki ga je občni zbor z glasovanjem sprejel kot priporočilo upravnemu odboru zadruge, da ga obravnava in ponudi odgovore. V besedilu, ki ga je prebrala Poljanka Dolhar, piše, da se novinarji in tiskarsko osebje dobro zavedajo, v kakšnem položaju je dnevnik. Nujno je zagotoviti redno izplačevanje prispevkov, zato bodo vztrajali v sredinah, ki so jim blizu, v prvi vrsti v državnem vodstvu sindikata, ki je za težave časopisa pokazal velik posluh. Ob tem pa ne gre prezreti manjših dejavnikov, kot je npr. najemnina za prostore v Ul. Mon-tecchi. Stavba je bila prvotno namenjena Primorskemu dnevniku, ki danes plačuje najemnino Jadranski finančni družbi, naslednici nekdanjega založnika ZTT. Tega stroška bi se lahko razbremenili in zadruga naj pride zadevi do dna. Uslužbenci omenjajo tudi najemnino za glavo, ki jo založnik plačuje zadrugi, od upravnega odbora pa pričakujejo, da se angažira pri iskanju novih članov in naročnikov. Predlagajo tudi organizacijo srečanj po mestih in vaseh, promocijo podpornega članstva in s tem tehnološkega razvoja dnevnika, iskanje alternativnih virov financiranja, novinarske tečaje v šolah ter ugodne naročnine za šolarje. »Politika pa lahko konkretno pomaga dnevniku tako, da bodo na čelu zadruge, založniške hiše in časopisa sposobni ljudje, saj je praksa imenovanj po načelu naši-vaši škodljiva.« Pluralizem in prioritete Do leta 2014 bo potrebno najti zakonsko rešitev za obstoj dnevnika. Predsednik SSO Drago Štoka je prepričan, da bi manjšinski dnevnik moral soditi v nov zakon za manjšinske časopise, skupaj z juž-notirolskimi in valdostanskimi. Ob tem se je vprašal, ali je mogoče smotrneje upravljati časopis, recimo z združitvijo Zadruge in PRAE, s prekinitvijo prelivanja denarja iz PD-ja v Novi Matajur, predvsem pa s tem, da bi sedež postal last zadruge. Zatrdil je, da dnevnik še ne odraža celotne skupnosti, ker pri poročanju ni uravnotežen in nekatere stvari zamolči. Pluralizem bi morali doseči tudi v samem uredništvu. Vojko Slavec je po drugi strani razočaran nad dnevnikom, »ki se je odtujil od dolgoletnih naročnikov, da bi se prilizoval morebitnim novim bralcem«. Zakon za manjšinske časopise podpira Stojan Spetič, ki je spomnil, da sta se z Milošem Budinom za to že zavzemala v času DAlemove vlade. V Rimu je bil baje že dogovor za financiranje takega zakona z 20 milijardami lir, v manjšini pa ni bilo soglasja. »Vlak smo izgubili, a zamisel ostaja. Če se vsi strinjajo, je ustanovitev posebnega sklada izvedljiva,« je dejal. Za primerno in dolgoročno rešitev v Rimu se ogreva tudi predsednik SGKZ Rudi Pavšič. Pavšič pa je opozoril, da pri skupnem reševanju dnevnika ne smemo postavljati pogojev: zadruga je demokratično sredstvo, ki ga moramo podpirati in raz- viti. Prostorsko vprašanje rešujmo brez demagogije, v zvezi z Novim Matajurjem pa je dejal, da bi morali biti novinarji med seboj solidarni. Predlagal je dva medijska pola, ki bi gravitirala na slovenske programe RAI (ki so tudi v finančnih težavah) in PD: »Vsi bomo prejemali manj prispevkov, zato ne smemo braniti vrtičkov.« Livio Se-molič je ocenil, da manjšina ne določa prioritet, saj so naposled vse ustanove enako pomembne. Komisija, ki naj bi o tem odločala, se ne sestaja. Dodal je, da mora PD ciljati na šolsko populacijo, ki se sodeč po raziskavi Slorija zelo spreminja. Drugi viri financiranja Manjšina se ne zaveda, da je na državni ravni med najbolj originalnimi in zanimivimi, zato naj se zadruga ne zapira vase, kar velja tudi za Novi Glas, Novi Matajur idr, je menil Igor Komel. Druge manjšine so lahko zanimive za skupne evropske projekte, razmisliti pa bi morali o sinergijah z italijanskim krajevnim tiskom. Aleš Wal-tritsch se je strinjal, da italijanski krogi podpirajo dnevnik, zadruga pa bo v prihodnje razpravljala o možnih pobudah za privabljanje članov in naročnikov. Javne uprave je pozval, naj se poslužujejo sredstev, ki jih zakon št. 38/2001 namenja oglaševanju v slovenskih medijih. Tiskanim medijem lahko s tem zares pomagajo. Zapustiti Sv. Jakob? Samo Pahor je obnovil zgodovino stavbe, ki je bila pred sto leti zgrajena za Ci-ril-Metodovo šolo, med vojno pa bombardirana. Po letu 1947 so jo popravili in namenili Primorskemu dnevniku, leta 1987 jo je priposestoval založnik ZTT, leta 2009 pa se je lastnik preimenoval v Jadransko finančno družbo. Član upravnega odbora DZP-PRAE Igor Pahor je poudaril, da najemnina ni visoka, ta strošek pa predstavlja samo 2% celote. Zagovarjal je tudi stroške za raznašanje, ključne postavke za ohranjanje naročnikov. Rado Race je na koncu napovedal, da bo predlagal preselitev dnevnika v center Trsta, ker je sedež pri Sv. Jakobu prevelik. Predlagal je tudi, da si člani upravnih odborov znižajo finančna nadomestila. Aljoša Fonda V Jruar^kij VftjeiUffl luH^I« : dolgoletno tndicfy) v srcdiMkl purtLnrnM :1uJiii1li mntolOSI upiilltvs novemu SrfuleLilVCU- Razpisujemo delovno mest/bi NATAKAR fChvfdt Rimgj v "A1 In t.iiTL* restavraciji Imctln ali PRIPRAVNIK/NATAKAR (Chi-fdc litm*) NATAKAR (Chcf ¿t -n^ ^ k.>frktir :hJpu.. ^■Kji/li ¿IihvHchi. itr; * mpne hftfvii tdfcpmMTCfli pdflLfKi jv-di^he, * mrtds ml[iimi .rit*» IH ^Hi |tiU"p»IvU ■ ¡c irt :>M-'bm miil»l-l1 Lll.l[, ILLin,ll li l liff-j^ni -il ■ • k ■ > I r- • wf ' ic mini, Etftr»[flV, nnL.iiifcn Lit [^^'ij^rcit |i i Lycn vlinj LJ ibdovni k n.ikv V |L hI' ^'Lri'Ji7[Lr^iiL[l£ huL-.J rkij-l, umi 3iuii:iiU.i! * Jhl.l r |'l l"'"l ItTlll. Ullli[|ClK"llt ¡A i|ili.i-|i K I1l'|il ■■V"I|U. ■ J'.' I ■ v ^¡iMIitniri . 11 l i .■ i -1 - k. l" i ■ i p-Jk'11 1J-Iraliciju, * nK" 11■■ i -i mkrim < pulLitr. ki', .nit itihli ■ »fkiq ^tl.ll.LlIlhlVLI, ■ HjdflvV ;i(lir il.i iuk V otajMnndu» iudaVuli^inl, ihi£IUH[ r,i:nL'Vri[i iilL iiii^iTtlviiaij. ■.kil1 z.i Li< -1 ■ r i ■ i im-.}h.-K 'in i,- i Jim ^ in Up ».In. ■ dil-.i-vfuk Uho, rt u in i. 1..1..1.HH ' in miiiiiiI.iI mhi-pl.i^l.i, ijif-.i- lirc",- iptLiLit^Ti tu : iih-iitititv --!i;vi" n^LiL^n ifa: -1L-. ■ i: ml-, n-4.nn J l1 Lun. PRIPRAVNIK/NATAKAR (Chtfdr Roig)n« PRILOŽNOST D|ltljh inL-hr t, r. ljn fyi Ikdf^mliri.diFifdj Jhi iz-L-E^llti mn.iL ,-N.jitjJ }J:. ^t» h- bitko pf1jarl)o iikIi incH. laicn uoVvjcriiliicVMhtJilrCariih :iunj i^i.i^v.Jl^i.k l.n.in.i; ■ nk'Ti.1 Pii».i| p.i ju, pripru ljuni^-i 'p-f ripi i i: iliiv-.mh 1.11 ■■■'. i ijrtcv m ••• tli nuni j elt r v-r-miiu lIl-Ii a h I1 tMftnffl NATAKAft *ChtfJt Jfoiii; S (mi nikiinHi u^vliivv cu.l iiil.ii-.nn . i-4'huiL: ni.inp i rku^-ii i ir m . k ik-nr iu p'ip.n Iil-iw n.ipitt.livv;i[i i i1 iviLHiL-.r^lvu i »rte -.Ii .II;I Jctni mi t:ku:-ii|.iiYii. J > Jiit'!'.- ^IJILT^L-L1 ihi |"I|;HH'H: ■ :run|L- LI.IIIJ.HHLLI:.! m .tn^liSki^t ^ ^vlcnu jv ((jhlij^i i^tlii »injflHIltil«^ |i-| ik.t [tli ptp^n) m mtJilm Htultovrta izvirki pjoti(l>tr iMCfi -tli ■.- L1 - ■ '[rrli'Vn,i is.+r.hdlM .-■■in-.kr -.iLXTi ■ itlivitw i:l:i I'IL|L' "Ll i F. I pj i i h L-lh, iLl iluni t- h-lil JniL^i hhT-Ji|-:ir ,■ jmij^r L ; lf 11 lji-f .hHMit tlii lJ^iirit trjallDlblr ! Si.irku (Lolo,, Cfeib 6^J0riiri"ii.ii, Sk^-ntir" ifa fb r fii.i ri.hU"^ ■ ni irk- ■ jnrt-*^' 11.1 LlI . + liifi (OH L J t v 4 Sobota, 28. aprila 2012 ITALIJA / kriza - Italijanski premier pri predsedniku Evropske komisije Monti in Barroso: Do rasti brez kopičenja novega dolga Cgil, Cisl in Uil za znižanje davčnega pritiska in oživitev gospodarske rasti BRUSELJ, RIM - Nov zagon rasti je treba doseči s konkurenčnostjo, ne s kopičenjem dolga, sta včeraj v Bruslju poudarila predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in italijanski premier Mario Monti. Tako sta se distancirala od idej socialističnega kandidata za predsednika Francije Francoisa Hollandea, ki predlaga prenovo fiskalnega pakta. Barroso in Monti sta na delovnem zajtrku razpravljala o spodbujanju rasti in zaposlovanja, kar je nova mantra reševanja krize v Evropi. Nekateri, tudi Hollande, spodbujanje rasti vidijo kot nasprotje varčevanju, s katerim želi območje evra zagotoviti finančno stabilnost. »Fiskalna konsolidacija se mora nadaljevati vzporedno z usmerjenimi naložbami s ciljem krepitve konkurenčnosti, obenem pa je treba kratkoročno prispevati k povečevanju povpraševanja,« pa sta poudarila Ba-raroso in Monti. Ob tem sta pozvala k nadaljnjemu razvoju notranjega trga, ki je po njunem mnenju najboljše sredstvo za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, ki ga ima Evropa. Zavzela sta se tudi za izboljšanje izvajanja pravil, ki veljajo na notranjem trgu, še posebej na področju digitalne družbe, energije in storitev. Evropska komisija želi to zagotoviti s projektnimi obveznicami, ki naj bi delovale tako, da bi iz proračuna unije in s sredstvi Evropske investicijske banke namenili 230 milijonov evrov poroštev za spodbuditev 4,5 milijarde evrov naložb iz zasebnih virov, na primer pokojninskih skladov ali zavarovalnic. Zasebni vlagatelji so namreč zaradi finančne krize zadržani do naložb v dolgoročne projekte, ki ne prinašajo takojšnjega dobička in pri katerih lahko traja desetletja, preden se povrne začetna naložba. Vlade pa so osredotočene na krpanje lukenj v javnih financah, ne na dolgoročne investicije. Medtem pa so se v Italiji voditelji sindikalnih zvez Cgil, Cisl in Uil Susanna Camusso, Raffaele Bonanni in Luigi Angeletti zavzeli za znižanje davčnega pritiska in za oživitev gospodarske rasti. »Nove davščine, začenši z davkom na nepremičnine Imu, bodo pogoltnile letošnjo trinajsto plačo,« je dejal Angeletti. Ob koncu maja ali na začetku junija nameravajo vse tri zveze prirediti skupno javno pobudo v podkrepitev omenjenih zahtev, niso pa se še dogovorile, ali bo to stavka, kot hoče Cgil, ali ne. Kot je tradicija, pa bodo zveze Cgil, Cisl in Uil tudi letos skupno praznovale 1. maj. Osrednja prireditev bo v Rietiju, na Trgu S. Giovanni v Rimu pa bo od 15. do polnoči prvomajski koncert. Obe prireditvi bo v živo prenašala državna radiotelevizija Rai. Z leve Luigi Angeletti (Uil), Raffaele Bonanni (Cisl) in Susanna Camusso (Cgil) ansa varčevanje Rai zapira uredništva v Amerikah RIM - Državna radiotele-vizija Rai zaradi varčevanja zapira ameriška uredništva. Po tem, ko je Rai že zaprla uredništva v Los Angelesu, Montevi-deu in Torontu, je zdaj zaprla še sedež svoje ameriške izpostave v New Yorku in pri tem odpustila 38 televizijcev in radijcev. Odpuščeni novinarji in tehnično osebje so nad odločitvijo Rai izjemno razočarani, še posebej, ker namerava Rai sodelovati z zunanjimi izvajalci. Z izjemo štirih dopisnikov, ki so delo našli na ameriški tiskovni agenciji AP, so vsi ostali brez prihodkov. Rai Corporation je delovala od leta 1960 dalje in je skrbela za informiranje ameriških državljanov italijanskega rodu ter za informiranje Italijanov o dogajanju na obeh ameriških celinah. popis - Po 10 letih jih je 2,5 milijona več V Italiji 59,5 milijona ljudi Tri krat več je priseljencev RIM - V Italiji je 59.464.644 prebivalcev, se pravi 2.468.900 več glede na leto 2001 (+ 4,3 odstotka). Od teh je 3.769.518 priseljencev, katerih število se je od zadnjega popisa prebivalstva leta 2001 potrojilo (takrat jih je bilo 1.334.889). Neverjeten pa je poskok števila ljudi, ki bivajo v šotorih in prikolicah: če jih je bilo pred 10 leti 23.336, jih je danes 71.101. To so nekateri značilni podatki zadnjega popisa, ki jih je objavil včeraj zavod Istat. V tem okviru so seveda zbrali ogromno število podatkov, ki jih bodo postopoma še razčlenili. Zaenkrat je jasno, da je dosti več priseljencev in ljudi brez stanovanja. Poleg tega se je povečalo število družin, ki je prešlo z 21,8 milijona leta 2001 na 24,5 milijona leta 2011. Število članov vsake družine je v povprečju 2,6 (2,4 leta 2001). V Italiji je skupaj 28.750.942 in 30.713.702 ženski, se pravi 52 žensk vsakih 100 prebivalcev. Glede na skupno število prebivalstva je 6,34 odstotka tujcev. Od teh biva 36 odstotkov v severno-zahodni Italiji, število tujcev v južni Italiji pa je v 10 letih poskočilo za 192 odstotkov. Daleč največ priseljencev je v severno-zahodni (8,59% prebivalcev) in v severno-vzhodni Italiji (9,3%), medtem ko je v južni Italiji 2,34% tujcev in na otokih 21,2% tujcev. Izpolnjene vprašalnike zavoda Istat so prebivalci vrnili v glavnem v občinskih uradih (44%) in v poštnih uradih (22,6%), medtem ko je na spletu izpolnilo vprašalnike 8,2 milijona prebivalcev (33,4%). umor v ul. poma - Prizivna razsodba Busco nedolžen, ■ v • • • zločin nepojasnjen nil v jok. »Od danes bom znova začel živeti. Ko so sodniki stopili v sodno dvorano, sem v hipu pred seboj zagledal vse svoje življenje,« je dejal vidno pretresen v objemu žene Roberte Milletari in brata. Za oprostilno prizivno razsodbo je bila bistvenega pomena nova ekspertiza, ki so jo pripravili sodni izvedenci in ki zatrjuje, da so na obleki Simonette Cesaroni in v pisarni, v kateri so jo 27-krat zabodli, našli biološke sledi, ki ne pripadajo Buscu, pač pa drugim osebam. In tako ostaja zločin v Ul. Poma v Rimu, ki je svoj čas močno odjeknil v italijanski javnosti, nepojasnjen. Morilec ali morilci dekleta so neznani. To je včeraj posebno obžalovala sestra pokojne Simonette Paola, ki je dejala, da v njej drugostopenjska razsodba pušča veliko dvomov in grenkobe. Raniero Busco ansa RIM - Raniero Busco 7. avgusta 1990 ni ubil svoje tedanje zaročenke Si-monette Cesaroni v Ul. Poma v Rimu. Tako je včeraj razsodilo rimsko prizivno porotno sodišče. S tem je razveljavilo prvostopenjsko razsodbo, s katero je bil Busco obsojen na 24 let zapora. Busco je ob branju razsodbe bruh- ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Zaradi nezaupanja do strank italijanskemu političnemu sistemu grozi implozija, Monti pa še vedno uživa podporo Sergij Premru »Tehnokrat, ki je prišel iz Evrope da bi rešil Italijo, je najslovitejši politik zadnjih časov. Sedaj pa, ko se je polegel sloves prvih posegov, se začenjajo pravi problemi. V Italiji luči na koncu tunela še ni na spregled, kot niti pokazateljev, da se je začel razvoj. In čas besed se je iztekel.« Tako piše El Pais v članku z zgovornim naslovom »Misterio Monti«, Montijeva skrivnost. V Rimu ljubijo skrivnosti, vprašanja brez odgovora kot npr. zakaj je v baziliki Sv. Apolinara zraven kardinalov in škofov pokopan tudi eden izmed šefov zločinske tolpe poimenovane Banda del-la Magliana. Vsa stara in nova zgodovina Italije je zavita v tančice skrivnosti, in tudi sama Montijeva vlada ne odstopa od tega pravila. Prvo vprašanje brez pravega odgovora je, na kakšni podlagi so sploh dodelili oblast Montiju, zadnje pa, vsaj zaenkrat, kako premier, ki krči pokojnine, poenostavlja postopke za odpust od dela, dviga ceno bencina, spet uvaja davek na nepremičnine in pušča na tisoče ljudi brez dohodka na pragu upokojitve, kako tak premier lahko še vedno uživa tako široko podporo doma in po svetu. Dnevnik iz Madrida ne more mimo ne-posrečene Montijeve izjave, da sta za novi porast spreada italijanskih obveznic kriva Španija zaradi slabšanja finančne krize in predsednica Confindustrie Marce-gaglia zaradi kritik reformi zakona o delu. Montijeva priljubljenost je sicer krep- ko padla od začetnih 80 odstotkov, vendar še vedno presega priljubljenost vseh dosedanjih italijanskih politikov, v prvi vrsti predhodnika Berlusconija, ki se sedaj ukvarja s sodnimi postopki zaradi korupcije in mladoletniške prostitucije, poroča časopis iz španske prestolnice. V Italiji se odvija implozija strank, piše dopisnik iz Rima avstrijskega Der Standard. Nezaupanje Italijanov do strank omogoča nastanek številnih občanskih list in alternativnih gibanj, med katerimi je na prvem mestu Grillova lista. Gibanju 5 zvezd pripisujejo 7,5 odst. volilnih napovedi s težnjo k nadaljnjemu porastu, saj se v javnosti vedno bolj uveljavlja prepričanje, da so napadi na »politiko starih sko-rumpiranih strank« povsem upravičeni. Strankam sicer ne grozi Nurmberški proces, kot jim grozi Grillo, ki jih obtožuje, da so »ukradle prihodnost dveh generacij, obsodile ljudstvo na revščino in poteptale ustavo.« Strankam pa resno grozi množična izguba volilne podpore. Tajnik Demokratske stranke Bersani meni, da bi »populizem in demagogija utegnila pomesti z vsem sistemom«, predsednik poslanske zbornice Fini pa da »italijanskemu političnemu sistemu grozi im-plozija«. Pokazatelji krize so očitni, kot npr. izredno visoko število list in neobičajna zavezništva na skorajšnjih krajevnih volitvah, predvsem pa pravi val ogorčenja zaradi vedno novih škandalov, v ka- tere so vpleteni skorumpirani politiki. Še najbolj zgovoren je primer Severne lige, ki je nastala prav kot reakcija Severa na rimsko korupcijo in se je znašla v istem močvirju. Po splošnem mnenju je to nadaljnji dokaz, da v strankah dajejo prednost osebnim interesom pred interesi skupnosti, zaviranje resne reforme sistema financiranja strank pa še krepi val nezaupanja po vsej državi, ki so jo prav te iste stranke spravile na rob prepada. »En Italia, menos Rossi y más Hu« to se pravi, da je v Italiji vedno manj ljudi s priimkom Rossi in več s kitajskim Hu, ki mimogrede pomeni jezero. Tako piše La Nacion, ki ugotavlja, da poleg kitajskih v Italiji beležijo tudi porast arabskih priimkov. Tako v Milanu je zaenkrat še vedno na prvem mestu priimek Rossi, na drugem pa Hu, ki je tako presegel število občanov s tipično milanskim priimkom Brambilla. Med prvimi desetimi priimki, ki jih beleži milanski matični urad, sta tudi Chen in Zhou, medtem ko pred 25 leti ni bilo niti enega tujega priimka v lestvici prvih 30 najbolj razširjenih družinskih imen. Očitno se družbena struktura mesta spreminja, saj je uradno registriranih 19 tisoč Kitajcev, ki pa predstavljajo šele tretjo skupnost tujcev za številčnejšimi Egipčani in Filipinci, tako da se takoj za petami izvirnih milanskih priimkov že pojavljajo Ahmedi in Ibrahimi. Nasploh je v Italiji demograf- ski saldo pozitiven samo zaradi doprinosa priseljencev, pa ne samo v Milanu, ugotavlja dnevnik iz Buenos Airesa: v Brescii je na prvem mestu priimek Singh iz Indije, v Veroni sta Fernando in Warnakulasuri s Šri Lanke med 25 najbolj pogostimi priimki, v Pratu pa je Cheng celo na prvem mestu, saj je tam največji kitajski Chinatown v Evropi. Camorra ne spi nikoli, je naslov daljšega dopisa iz Italije, ki ga objavlja Vanity Fair. Po nedavni aretaciji mogočnega »bossa« Di Laura se je namreč zrušilo krhko premirje med različnimi komponentami oz. družinami, ki nadzorujejo teritorij in posamezne kriminalne dejavnosti. Newyorški mesečnik obnavlja dogajanje v neapeljskih mestnih in predmestnih četrtih, ki jih nadzorujejo kriminalne združbe in kjer posamezni mogotci živijo vse do zadnjega trdno prepričani, da se jim ne bo zgodilo nič hudega, ker jih varuje rajonsko družbeno okolje, poleg zadostnega števila oboroženih pripadnikov tolpe. Tako so povsem nepričakovano umorili vplivnega predstavnika camorre v Secondiglianu, predmestni četrti Neaplja, ki slovi kot največje preprodajno središče mamil v Evropi in kot center za novačenje pripadnikov tolp. Umoru revija posveča pravo filmsko rekonstrukcijo s podrobnostmi, ki so za nas srhljive, očitno pa so normalnost v Secondiglianu in bližnjih krajih. Zanimivo je, da morilcev ni zasledila policija, pač pa sami predstavniki prizadete camorristi-čne tolpe, ki je sama poskrbela za smrtno kazen. Iz pisanja newyorške revije izhaja podoba nekakšne državljanske vojne, ki pretresa klane na območju Neaplja in Kampanije nasploh. V tej vojni so sile javnega reda kos svoji nalogi samo občasno in še to jim ne uspe vedno, sicer pa tudi kolovodje, ki se znajdejo v zaporu, ohranijo svoj vpliv, piše Vanity Fair. »Do kraja godine 30.000 automobila«, to se pravi, da bodo do konca leta proizvedli 30 tisoč avtomobilov, v novi Fiatovi tovarni v Kragujevcu namreč. Obrat je prejšnji teden predal namenu sam »generalni direktor grupacije Fiat-Krajsler Serdo Markjone«, poroča beograjski Danas, skupaj s predsednikom srbske vlade Mirkom Cvetkovicem. V novem obratu bodo proizvajali novi model fiat 500L, ki ga je Fiat predstavil na nedavnem ženevskem avtomobilskem salonu. Neodvisni beograjski dnevnik pa poudarja, da so novo tovarno slovesno otvorili dva tedna pred volitvami, ki bodo prihodnjega 6. maja, kar predstavlja nedvomno podporo dosedanjemu predsedniku Borisu Ta-dicu in njegovi Demokratski stranki. Prav to izpostavlja vinjeta, ki jo Danas objavlja na naslovni strani: v Marc-hionnejevem fiatu 500L se namreč peljejo predstavniki sedanje srbske vlade. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it 1 4 Sobota, 28. aprila 2012 APrimorski ~ dnevnik pokrajina - Odločitev na včerajšnji seji pokrajinskega sveta Svetniki sprejeli obračun za leto 2011 Polemika o pokrajinah: vsi proti Cosoliniju Za leva sredina, proti LS, Lista Dipiazza vzdržana - Bassa Poropatova tržaškega župana ceni bolj kot upravitelja kakor kot politika Tržaški pokrajinski svet je na svoji včerajšnji dopoldanski seji s petnajstimi glasovi levosredinske večine proti petim glasovom desnosredinskega Ljudstva svobode in ob vzdržanju Liste Dipiazza izglasoval obračun za leto 2011, ki, kot je med drugim poudarila odbornica za finance Mariella De Francesco, prinaša dobrih devet milijonov evrov upravnega presežka, od katerih sta približno dva milijona takoj razpoložljiva, medtem ko je večina ostalih sredstev vezanih. Obračun so pozdravili v vrstah leve sredine, kjer sta npr. svetnici Maria Monteleone (Demokratska stranka) in Majda Canziani (Italija vrednot) pohvalili predvsem jasnost dokumenta, ki je dokaz zelo previdnega upravljanja. Tudi za Eleno Legiša (Zveza levice) je bilo opravljeno odlično delo, medtem ko je Sandy Klun (DS) opozoril predvsem na ukrepe v korist slovenske narodne skupnosti, kot sta npr. prenova stavbe Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefa-na ali postavitev dvojezičnih tabel, pa tudi na postavitev fotovoltaičnih naprav, racionalizacijo potrošnje in dejstvo, da Pokrajina ni zvišala dajatev. Povsem nasprotnega mnenja pa so bili v desnosredinski opoziciji. Z »ognjem« je začel Paolo Polidori (Severna liga), ki je opozoril na povečane stroške za osebje (enako je v sporočilu za javnost storil Francesco Cervesi iz vrst Drugega Trsta) in poudaril, da Pokrajina ni v stanju se primerjati z Deželo in občinami. Še bolj oster je bil načelnik Ljudstva svobode Claudio Grizon, za katerega so rezultat obračuna običajna stališča uprave, ki nadaljuje s predlaganjem projektov in pobud z močnim političnim in ideološkim predznakom, medtem ko je načelnik Liste Di-piazza Giorgio Rossi letošnji dokument obračuna označil za »domačo nalogico«. Nasprotovanje pokrajinam: kritike tržaškemu županu Lep del razprave pa je zaobjela polemika, ki je nastala zaradi četrtkovih izjav tržaškega župana Roberta Cosolinija med razpravo ob sprejemanju proračuna, ko se je Cosolini izrekel za odpravo pokrajin, zlasti tržaške, saj po njegovem mnenju niso potrebne. Tu so se dejansko vsi prisotni kritično izrekli o Cosolinije-vih besedah, vendar s pomembnimi razlikami: medtem ko sta Grizon in Rossi poudarila predvsem mnenje, da se mora, če želi ohraniti svojo vlogo, pokrajinska uprava ravno zaradi teh besed odločiti za samokritiko in preobrat, za opustitev ideoloških stališč ter koriščenjem lastnih človeških virov. Skratka, treba je najti način, da se pove, da je Pokrajina koristna uprava, drugače je obsojena na ukinitev ali zmanjšanje. Drugačno je bilo stališče leve sredine: za Sabrino Morena (Levica, ekologija in svoboda) ni mogoče primerjati ustanove, kjer je vodstvo imenovano (npr. Ezit-a), z izvoljenim telesom, kot je Pokrajina, saj poenostavitev ne sme ogroziti demokracije, pokrajine pa predstavljajo sintezo različnih zahtev teritorija. Po mnenju Elene Legiša (Zveza levice) je tudi Cosolini zapadel iskanju grešnega kozla pri pokrajinah, tako da prihaja do poskusa ukinitve uprave, ki je skušala nekaj narediti za vse ozemlje, medtem ko je bil Fabio Longo (Italija vrednot) mnenja, da so pokrajine potrebne, kar pa ne potrebujemo, so mestne občine. »Moja skrb bo posredovati obračun za leto 2011 županu Cosoliniju, ki je naredil spodrsljaj, ki mu je morda botrovala utrujenost.« Tako je na koncu dejala predsednica Pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki je še dodala, da tržaškega župana ceni bolj kot upravitelja kakor pa kot politika. Resničen strošek politike niso pokrajine, ampak dvojniki in prekrivanje pristojnosti, je dejala predsednica, ki jo je posebej prizadelo dejstvo, da je do Cosolinijevega izpada prišlo ravno v času, ko se na deželni ravni preverjajo možnosti za ponovno določitev pristojnosti pokrajin. Slednjih ne bodo odpravili, je prepričana Bassa Poropatova, po mnenju katere se za vsem tem lahko skrivata poskus združenja občin Anci, da si prisvoji sredstva, namenjena pokrajinam oz. poskus odpraviti pokrajine, da bi zaživele mestne občine. Ivan Žerjal pokrajinski svet - Na včerajšnji seji Soglasna podpora Primorskemu dnevniku Predsednica Pokrajine Trst naj predstavlja podporo občanov Pokrajine rednemu in kakovostnemu izhajanju Primorskega dnevnika, ki oblikuje življenje Slovencev v Italiji ter bogati krajevno skupnost in zagotavlja pluralnost medijev. Tako piše v resoluciji, ki jo je tržaški pokrajinski svet soglasno sprejel na svoji včerajšnji seji. Resolucijo je orisala svetnica Demokratske stranke Nadja Debenjak, ki je opozorila na težave v zvezi s financiranjem iz zakona o založništvu in izrazila zaskrbljenost zaradi možnosti znižanja kakovostne ravni časopisa, ki je eden od stebrov slovenske manjšine, neposredni prinašalec slovenskega jezika in kulture v Italiji ter pobudnik in spodbujevalec sodelovanja med različnimi narodnimi skupnostmi in kulturami v Furlaniji Julijski krajini. Dokument je žel odobravanje pri vseh prisotnih svetnikih večine in opozicije. V razpravo so se oglasili predsednica Maria Teresa Bassa Po- ropat (slednja je tudi napovedala ohranitev prispevka okoli 20.000 evrov za naš dnevnik) ter svetniki Sandy Klun in Štefan Čok (DS), Massimo Romita in Giorgio Ret (Ljudstvo svobode), Majda Canziani (Italija vrednot), Elena Legiša (Zveza levice) in Sabrina Morena (Levica, ekologija in svoboda), ki so vsi poudarili pomembno vlogo Primorskega dnevnika ne samo kot enega od stebrov slovenske manjšine, ampak kot dejavnika kulturne obogatitve celotne krajevne stvarnosti, spodbujevalca dialoga in glasnika celotnega teritorija, prav tako so poudarili so poudarili doprinos časopisa k pluralnosti informiranja. Poleg tega, je bilo še opozorjeno, je Primorski dnevnik zelo pozoren do delovanja Pokrajine (celo bolj kot italijanski II Piccolo), kar je poudaril predvsem predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki se je našemu dnevniku zahvalil za stalno spremljanje sej tega telesa. (iž) proračun občine trst - Iz razprave Švab (SSk): pomembna znamenja občinske uprave Tržaška občinska uprava je v pravkar sprejetem letošnjem proračunu dala nekaj pomembnih znamenj na področju sociale, evropskega in čezmejnega povezovanja, pristanišča, vlaganja v obnovo šolskih stavb ter trgovine, turizma, obrtništva in kmetijstva. To je mnenje občinskega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba, drugače tudi predsednika komisije za proračun, ki je nastopil med nedavno razpravo ob sprejemanju proračuna. Švab je v svojem nastopu poudaril predvsem 60-odstotno povišanje (od 1,6 na 2,5 milijona evrov) vsote, namenjene ukrepom na področju socialnega skrbstva, pri čemer gre za odgovor na vedno bolj pereče socialne probleme, ki jih zaostruje gospodarska kriza. Prav tako je poudaril, da je občinska uprava izbrala drugačno pot glede evropskih projektov s povezovanjem z Benetkami, Ljubljano, Zagrebom, Koprom in Reko ter ovrednotenjem tako italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem kot slovenske skupnosti v Italiji (pri tem je opozoril tudi na nedavno odprtje razstave Razprta obzorja v bivši ribarnici na nabrežju). Na gospodarskem področju je po Švabovem mnenju uprava znala pritegniti tiste uprave in ustanove, ki bi prispevale k povezovanju tržaškega pristanišča z italijanskimi železnicami, prav tako je poudaril pomen dobrih enajstih milijonov evrov, ki jih proračun namenja šolskim gradnjam ter pri tem opozoril na napoved odprtja novega oddelka slovenskih jasli in novega oddelka v slovenskem vrtcu v Dijaškem domu. Svetnik SSk je omenil tudi nov prostorski in prometni načrt, pa tudi druge inovativne projekte za preureditev mestnih in predmestnih območij, kot sta npr. Bike Sharing in Pisus. Prav tako je Švab poudaril pomen dialoga in pripravljenosti na soočenje v politiki, predvsem v današnjem trenutku, ko državljani v politiko ne zaupajo. / t Igor Švab «l j» i - 1 kroma proračun občine trst - Zadovoljstvo župana in leve sredine Cosolini pohvalil zrelost večine in odgovornost opozicijskih strank Nedavno sprejeti proračun Občine Trst se zaveda kriznega trenutka, kljub temu pa se občinska uprava ne odpoveduje svoji vlogi in želi nadaljevati s težnjo po ponovnem gospodarskem in splošnem zagonu mesta, dogajanje v občinskem svetu pa je pokazalo na veliko zrelost in enotnost levosredinske večine ter na odgovornost opozicijskih strank, tako da se je tokrat res razpravljalo o politiki v najvišjem pomenu besede kot o služenju splošnim interesom občinske skupnosti. V to je prepričan tržaški župan Roberto Cosolini, ki je na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na županstvu skupaj s predsednikom občinskega sveta Iztokom Furlaničem in načelniki svetniških skupin večine izrazil zadovoljstvo ob četrtkovem sprejetju proračuna. Po Cosolinijevih besedah je uprava skušala nuditi odgovore, ki jih ljudje pričakujejo, zlasti tisti, ki se nahajajo v stiski, zato občina trst - Novo tiskovno središče Ane Politkovske Pomenljivo znamenje pozornosti do novinarstva Novo središče bo na voljo novinarjem, ki spremljajo delo občinske uprave kroma Včeraj so slovesno odprli novo tiskovno središče Občine Trst, ki so ga poimenovali po ubiti ruski novinarki Ani Politkovski. Središče so slovesno odprli včeraj ob prisotnosti župana Roberta Cosolinija, podžupanje Fabiane Martini, vsedržavnega tajnika novinarskega sindikata FNSI Franca Sid- dija ter deželnega predsednika sindikata Carla Muscatella in deželnega predsednika časnikarske zbornice Piera Villotte, ki so dogodek označili kot pomenljivo znamenje pozornosti do novinarstva, predvsem do prekernih novinarjev, ter do promocije enakih možnosti in svobode tiska. je v proračunu šest odstotkov več sredstev za socialno skrbstvo, medtem ko razen v primeru davka na nepremičnine IMU ne bo povišanja drugih dajatev oz. bo uprava po možnosti skušala zmanjšati davčni pritisk. V mejah razpoložljivih sredstev so tudi pripravili načrt javnih del za ureditev mestnega središča, da bo leto privlačnejše ter za ovrednotenje drugih delov mesta in predmestij ter vasi. Župan je tudi napovedal odprtje novih oddelkov v občinskih jaslih in vrtcih, razširitev mreže brezžične internetne povezave wireless, ki je namenjena predvsem mladim in študentom in začetek postopka za preureditev dvorane Trip-covich v prizorišče različnih kulturnih in glasbenih izrazov zlasti mladih. Kot že rečeno, pa se Cosolinijeva uprava ne odpoveduje viziji ponovnega zagona mesta, zato bo nadaljevala z delom glede novega prostorskega in prometnega načrta ter za ovrednotenje krajevnih specifik, prav tako bo nadaljevala s ponovnim navezovanjem odnosov z zemljepisno in kulturno bližjimi mesti in deželami, npr. z Ljubljano, Dunajem, Reko in Gradcem, prav tako bo v sodelovanju z drugimi institucijami in ustanovami spodbujala začetek projektov, kot so ponovni zagon pristanišča, uresničitev logistične ploščadi in železniških povezav ter sodelovanje s koprskim pristaniščem. Županove misli so v svojih nastopih ponovili in potrdili tudi načelniki skupin Marino Sossi (Levica, ekologija in svoboda), Giovanni Maria Coloni (Demokratska stranka), Paolo Bassi (Italija vrednot), Patrick Karlsen (Občanska svobo-da-Občani za Trst), Marino Andolina (Zveza levice) in Roberto Decarli (Coso-linijeva lista) ter predsednik občinskega sveta Furlanič, ki se je zahvalil vsem občinskim svetnikom za konstruktivno razpravo o proračunu, kar je po njegovih besedah znamenje skupne zavesti o kriznem trenutku. 6 Sobota, 28. aprila 2012 PRIREDITVE DEVIN-NABREŽINA - Soočenje županskih kandidatov na pobudo dnevnika Il Piccolo Vsi proti novi železnici, daljnovodu in terminalom Romita brani Reta, Kukanja hoče več konkretnosti Napolitano stalno zbadal zastopnika desne sredine - Veliko poslušalcev in malo ali nič polemik Volilna kampanja ni le soočenje programov in političnih strank, temveč tudi ljudi in njihovih značajev. Prav ti so izstopali na včerajšnjem soočenju županskih kandidatov, ki ga je v Devinu na zavodu Združenega sveta priredil dnevnik Il Piccolo, udeležili pa so se ga Massimo Romita, Vladimir Kukanja, Fabio Urlini, Simone Napolitano in Alessandro Longo Elia, medtem ko je Dina Norbeda (For-za nuova) zastopal kandidat za občinski svet Roberto Cecchini. Voditelj razprave Livio Missio ni imel zahtevnega dela, vsi so spoštovali časovne roke, ni bilo vpitja in prerekanj, nič ali skoraj nič polemik. Če izvzamemo Napolitana (Nova generacija za D-N), ki je precej zbadal Romito in občinsko upravo. Prav Romita je zgledal v največjih težavah, saj je stalno govoril, kaj vsega je naredil dosedanji občinski odbor, zelo malo ali nič pa o svojih načrtih. Urlini (Severna liga) je izpadel precej kot strankarski človek in v marsičem ponavljal gesla Severne lige, ki jih vsakodnevno slišimo na televiziji in beremo v časopisih. Longo Elia se je predstavil kot tehnik, Kukanja pa kot človek zdrave pameti, ki ne mara besedičenja in ki takoj gre v srž problema. Ni slučaj, da je v tej Županski kandidati med včerajšnjim pogovorom kroma družbi največ ploskanja zelo številnega občinstva doživel prav Napolitano, sicer nekdanji pristaš župana Giorgia Reta in sedaj zelo razočaran nad njegovim upravljanjem. Vsi nasprotujejo hitri železnici, daljnovodu Terna, ki je sicer skoraj dokončan, ter plinskim terminalom. Romita je - podobno kot župan Ret - priznal, da je Terna prelisičila Občino De- GRUDNOVA ROJSTNA HIŠA - Shod v podporo Fabia Urlinija Maroni: Nabrežina je model narodnega in jezikovnega sožitja Roberto Maroni je na včerajšnjem volilnem shodu v Nabrežini v podporo županskemu kandidatu Severne lige Fabiu Urliniju zaigral na struno strankinega ponosa. Bivši notranji minister je prepričan, da je Liga žrtev obreko-valne kampanje zaradi svoje ostre opozicije do Montijeve vlade. Nanašal se je na govorice, naj bi stranka dobila podkupnino v višini 10 milijonov evrov od družbe Finmeccanica, medtem ko ni spregovoril o drugih podkupninskih škandalih, v katere so neposredno vpleteni nekateri vidni ligaški voditelji in družina Umberta Bossija. Maroni je očital Montiju, da uvaja samo nove davke in davščine ter napovedal civilno neposlušnost glede davka na nepremičnine IMU. Čudil se je, kako lahko Demokratska stranka, ki se ima za levičarsko, sploh podpira to »vlado bankirjev« in kako so lahko sindikati tako »pohlevni in tihi« pred vlado, ki tako hudo prizadene vsakdanje življenje delavcev in upokojencev. Nekdanji minister je za ohranitev krščanske identitete Evrope in nasprotuje nadaljnjemu vstopanju priseljencev v Italijo. Maronija je v italijanščini in v slovenščini pozdravil Urlini, ki se kot sin narodno mešane družine čuti izraz tega našega večjezičnega in večkultur-nega prostora. Nekdanji minister je Furlanijo-Julijsko krajino opisal kot zgled sodobnega federalizma in ovrednotenja jezikovnih različnostih (to velja tudi za Devin-Nabrežino), ki jih drugod brišejo, pri vas pa ščitijo, je pristavil. Za iskanje modelov federalistične ureditve ni treba iti v Nemčijo ali v Švico, dovolj je priti v FJK, je še dejal Maroni v rojstni hiši Iga Grudna. Na srečanju so govorili tudi deželna odbornica Federica Seganti, poslanec Massimiliano Fedriga in novoizvoljeni tajnik tržaške Severne lige Roberto Roberti. Fedriga in Segantije-va sta, podobno kot Maroni, vehe-mentno udrihala po Montijevi vladi, »ki daje bogatim in jemlje revnim.« Medtem ko se Maroni ni hotel opredeliti o morebitnem nadaljevanju volilnega zavezništva z Ljudstvom svobode na deželni ravni, je Segantijeva zelo hvalila deželno vlado in dala jasno razumeti, da bosta prihodnje leto Liga in desna sredina šli spet skupaj na deželne volitve. S.T. vin-Nabrežina in si pri tem nakopal še dodatno Napolitanovo kritiko. Glede železnice je Kukanja dejal, da je hitra železnica nepotrebna in škodljiva, ter da bi bilo treba posodobiti sedanjo progo, kar se bo na koncu spričo pomanjkanja denarja najbrž tudi zgodilo, če se sploh bo. To je bilo tudi mnenje ostalih, z izjemo Longa Elie, ki je govoril o potrebi o protivrednostih za lokalno skupnost v primeru gradnje nove železnice, ki je zanj še kar potrebna. Romita in Kukanja sta soglašala, da se mora Občina, kar je že naredila, opredeliti za najmanjšo stopnjo davka na nepremičnine IMU, medtem ko je Urlini namignil na možnost civilne neposlušnosti, ki jo je dopoldne v Nabre-žini omenjal nekdanji notranji minister Roberto Maroni. Sesljanski zaliv in turistični razvoj sta žal skoraj popolnoma izostala iz debate, čeprav gre za kar pomembni vprašanji pisane devinsko-nabrežinske realnosti. In tudi na tem področju se je zdel najbolj prepričljiv Kukanja, ko je rekel, da se turizma ne gradi le na velikih načrtih, temveč in predvsem na majhnih, za katere Retova uprava po njegovem ni imela veliko posluha. Kandidat leve sredine je prepričan, da Devin-Nabrežina nujno potrebuje svojo lokalno turistično društvo (v it. Pro loco), pri katerem bi imeli glavno besedo domači gostinci in vsi, ki se ukvarjajo s turizmom, vključno s kmeti, politika, ki po njegovem večkrat zavira razvoj, pa bi morala ostati izven takšne ustanove. S.T. Roberto Maroni (levo) in županski kandidat Severne lige Fabio Urlini (KROMA) LEVA SREDINA - Pomemben obisk tržaškega župana Cosolini podpira Kukanjo Občina Devin-Nabrežina je danes edina na Tržaškem, kjer je še na oblasti desna sredina Včeraj se je v Nabrežini odvijalo srečanje med tržaškim županom Cosolinijem in levo-sredinskim županskim kandidatom v občini Devin-Nabrežina, Vladom Kukanjo. Skupaj sta uvodoma ugotavljala, kako je po lanskoletni zmagi v Trstu le še v Devinu-Nabrežini ostala do danes v pokrajini na vladi desna-sredina; tudi v sosednjem Tržiču in Doberdobu, s katerima občina meji, vlada leva-sredina. Cosolini je Kukanji dejal, da si s ciljem konkretnega sodelovanja med upravama želi zmage leve sredine tudi v najzahodnejši občini tržaške pokrajine. »V času, ko pada na vse-državni ravni zanimanje za politiko - je poudaril župan Cosolini - zagotavlja leva sredina s svojim enotnim nastopom in skupnim županskim kandidatom, ki ga na desnici ni, jamstvo za bodoče dobro upravljanje Devina-Nabrežine.« Na srečanju, ki so se ga iz vrst Demokratske stranke udeležili tudi Francesco Foti, Francesco Russo in Massimo Veronese, je beseda stekla o projektih turističnega sodelovanja, ki bi jih veljalo izvesti med Trstom in Nabrežino. Danes predstavitev liste Zveze levice Danes ob 10.uri bo v Nabrežini v rojstni hiši Iga Grudna (Kamnar-ska hiša), ob navzočnosti županskega kandidata Vladimirja Kukanje, javna predstavitev kandidatk in kandidatov Zveze levice. To je seznam kandidatk in kandidatov: Tatjana Kobau (32 let), Bruno Delvecchio (69 let), Adriano Ferfolja (40 let), Cristian Ga-brovec (39 let), Luigi Gentilini (58 let), Maurizio Goat (41 let), Giorgio Lansetti (57 let), Elena Legi-ša (52 let), Sandi Paulina (19 let - neodvisen), Sonja Rebula (32 let - neodvisna), Bruno Venturi-ni (57 let) in Giorgio Zaccaria (54 let). V Nabrežini županski kandidat Longo Elia Županski kandidat liste Liberta civica Alessandro Longo Elia bo danes ob 11. uri v Nabrežini (Kamnarska hiša Iga Grudna) predstavil svoj program in kandidate za občinski svet. Massimo Romita z volilnim avtodomom Županski kandidat Massimo Romita bo tudi danes, kot v preteklih dneh, z volilnim avtodo-mom krožil po občinskem ozemlju. Ob 9.30 je v Ribiškem naselju napovedan volilni shod Ljudstva svobode v podporo Romiti. Demokratska stranka o vprašanjih turizma Demokratska stranka prireja danes v knjižnici v Ribiškem naselju soočenje o problemih domačega turizma. Začetek ob 11. uri. Navzoč bo poslanec Ettore Ro-sato. Jusi: Retova lista kritična do leve sredine Walter Pertot se je na srečanju Retove liste v Devinu zahvalil Re-tovi upravi za plodno in korektno sodelovanje z jusarskimi odbori v okviru reševanja medsebojnih sporov in iskanju dokončnega dogovora glede transakcije z Občino. Pertot je posebno pohvalil sedanjo upravo, ki je v četrtek zjutraj na svoji zadnji seji odobrila popravek sklepu transakcije z dne 20. aprila 2011, ki sedaj županu dovoljuje, da neposredno podpiše dogovor z vsemi jusi, tudi brez predhodnega mnenja pristojnih uradov. Ob tem je tudi izpostavil »nedopustno ravnanje opozicije, ki je temu popravku nasprotovala in ga med zasedanjem občinskega sveta skušala preprečiti, na koncu pa sejno dvorano zapustila in se glasovanja ni udeležila. Poleg tega je vodja opozicije nekorektno in neupravičeno obtožil sedanjo upravo, da izkorišča to temo v volilne namene ter, da je s predlagano konvencijo spremenila smisel in namen same transakcije, ki bi po novem ne imela iste pravne vrednosti.« To po Pertotovem mnenju ploh Vladimir Kukanja in Roberto Cosolini se rokujeta prav na meji med občinama ni res. / TRST Sobota, 28. aprila 2012 7 DIJAŠKI DOM - Redni občni zbor Združenja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Z dejavnostmi šolam ob strani in staršem v oporo Pomen slovenskih jasli in »pošolskih« dejavnosti za osnovnošolce in srednješolce Udeleženci so se zbrali v večji pritlični dvorani kroma Združenje Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel je pred dnevi priredilo redni občni zbor. Predsednik Dušan Križman je v poročilu predstavil kar se da pestro dejavnost doma, ki sega od popoldanskih dejavnosti v oporo učencem slovenskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol (večini nudijo prevoz, kosilo, malico in po potrebi večerjo), do delavnic in poletnih središč za osnovnošolce ter za malčke iz vrtca in jasli. Z Občino Trst ima Dijaški dom pogodbo za sprejem v sili ogroženih mladostnikov ter izoblikovano službo Ptičkov brez gnezda (vseh varovancev je danes okrog 25). Ob tem pa velja opozoriti tudi na vse bolj razvejane storitve kateringa oz. kuhanja in razdeljevanja kosil za šolske enote. Križman je seveda poudaril tudi pomen slovenskih zasebnih otroških jasli v režiji Dijaškega doma in njihovo koristnost zlasti v luči kontinuitete varstva in šolanja otrok na naslednjih stopnjah slovenskih šolskih ustanov v Trstu. Pri prioritetah Dijaškega doma, se pravi o tem, da je šoli ob strani oziroma v oporo staršem, ki se odločajo, da bodo svoje otroke poslali v slovensko šolo, se je nato zaustavil ravnatelj Gorazd Pučnik. Izbira šole je namreč izbira, ki jo naredijo starši, mi pa jim moramo pomagati tako, da se bo otrok čim boljše razvil, je ocenil. In ravno vprašanje šol oz. »pošolskega« delovanja je načela Mirjan Mikolj, ki je opozorila, da je treba šolam zagotoviti popoldanski pouk, pri čemer je Dijaški dom izredno potreben. Šole namreč zaradi nenehnih krčenj le s težavo krijejo »po-šolske« dejavnosti, za družine pa zna to pre-rasti v pereč problem. Razvila se je diskusija o potrebah naše skupnosti, pri kateri so sodelovali tudi Vojko Slavec in nekdanja ravnateljica Sonja Babič, blagajniško poročilo je podal Vojko Miot (bilanca je bila izenačena), poročilo nadzornega sveta pa Franko Vitez. Priložnost so tudi izkoristili za predstavitev nove spletne strani www.dijaski.it, kjer so na voljo vse koristne informacije o dogajanju v domu (pri okencu jasli so na primer vsak teden nove »avdio« pravljice). Beseda je seveda tekla tudi o novi sekciji občinskega otroškega vrtca v Dijaškem domu, saj je na tem mestnem koncu povpraševanje precejšnje. Prizadevanja upravnega odbora ter zahteve staršev so bili pred dnevi tudi uslišani, saj je tržaška občinska uprava uradno napovedala odprtje novega oddelka. Pučnik je včeraj ocenil, da je pomembno, da so tehniki na občini razumeli, da je vrtec pomemben servis, ki ga potrebujejo občani ne glede na njihovo narodno pripadnost. ZVEZA LEVICE - Na Opčinah od jutri do torka Prvomajski praznik Na dvorišču Prosvetnega doma koncert delavk z riževih polj in TPPZ ter debata o delu Zveza levice vabi od jutri, 29. aprila, do torka, 1. maja, na tradicionalni prvomajski praznik pod šotorom na Opčinah. Praznik bo na dvorišču Prosvetnega doma (Ul. Ricreatorio 1, pri ZKB). Jutri bodo kioske odprli ob 16. uri, uro kasneje pa bo koncert »glasbene skupine z riževih polj« Le mondine di Novi pri Modeni. Zbor sestavljajo seveda ženske, ki so s trebuhom za kruhom odhajale v Piemont, kjer so delale ves čas v vodi, na riževih poljih. Delile so težak vsakdan in pesem jih je bodrila in jim vlivala vedrine v hudih razmerah. Pevke so se združile v sedemdesetih letih in nekatere izmed njih so že prekoračile 80 let; tem pa so se v zboru približale še njihove hčerke in celo vnukinje. V pesmih opevajo svoje zgodbe, nelah-ko delo na poljih, mladost, marsikatero žrtev in boj za pravice. Mondine bodo prvič nastopile v naših krajih, sicer so pred časom nastopile v Ljubljani s skupino Kombinat. Sledil bo nastop in ples z domačimi skupinami, in sicer z U'pnsko mularijo, Hackersi in Kraškimi ovčarji. V sklopu deželne mobilizacijske kampanje o vsebinah krize, dela in nasprotovanju Montijevi vladi, ki jo Stranka komunistične prenove prireja tudi v FJK pred skorajšnjo vsedržavno demonstracijo, ki jo Zveza levi- ce prireja 12. maja v Rimu, bo v šotoru v ponedeljek, 30. aprila,ob 18.30 javna debata o delu v današnjem času. Posegli bodo Antonio Saulle (pokrajinski tajnik SKP - EL), Kristian Franzil (deželni tajnik SKP - EL) in Mat-teo Gaddi (koordinator strankinega okraja za Severno Italijo pri SKP - EL). V torek 1. maja, pa bodo kioske odprli že ob uri kosila (ob 14. uri). Ob 16. uri bo priložnostno misel ob prazniku prvega maja podala Tatjana Kobau, nosilka liste Zveze levice za volitve v devinsko-nabrežinski občini. Ob 17. uri bo na sporedu tradicionalni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič posvečen vsem delavcem, prekernim in brezposelnim. Praznično vzdušje pa se bo nadaljevalo s plesom z ansamblom Alter Ego. Na prazniku bo sodelovala s stojnico tudi humanitarna organizacija Emergency, na hodniku Prosvetnega doma pa bo obiskovalcem na voljo bogata izbira knjig. Na dan 1. maja bodo v dvorani Prosvetnega doma predvajali dokumentarec Odpuščene, ki prikazuje na žalost tipično usodo delavk tovarne Omsa, ki je podobna usodi tisoč delavk in delavcev v Italiji, a tudi v drugih državah. PRODAJNA PONUDBA 10 milijonov evrov za stavbo bivše TKB Dnevnik Repubblica v včeraj objavil oglas o prodajni ponudbi stavbe nekdanje Tržaške kreditne banke v središču Trsta. Gre za oglas Tržaške kreditne banke-delni-ške družbe v prisilni likvidaciji (uradni naslov: Filzijeva Ul. 23-upravni sedež Filzijeva Ul. 10). Stavbo med ulicama Fil-zi in Galatti ter trgoma Oberdan in Dalmazia je trenutno prazna, banka jo je kupila in jo v notranjosti korenito obnovila, zaradi stečaja pa se vanjo ni nikoli vselila. Stavba se razprostira na površini 9.681 kvadratnih metrov, katerim je treba prišteti še teraso in podzemne prostore. Notranjost je popolnoma nared za bančno poslovanje. Stečajni upravitelj bo ocenil ponudbo, ki presega 10 milijonov evrov, kolikor je znašala ponudba z dne 12.4.2012. Tej vsoti je treba prišteti davek na dodano vrednost (IVA), ponudnik pa mora obvezno vložiti 10-odstotno kavcijo glede na ponudbo. Prodajni postopek bo stekel, ko bo pooblaščenec stečajnega upravitelja imel v rokah vso potrebno dokumentacijo interesenta oziroma interesentov za nakup. V preteklosti se je za stavbo med drugim zanimala deželna uprava (predsednik Riccardo Illy), stvar pa je potem padla v vodo. Svečanosti ob 25. aprilu Uprava Občine Dolina bo kot vsako leto polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine DANES po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom, ob 15. uri spomeniški park v Dolini, ob priložnostni misli županje Fulvie Pre-molin bo zapel MPZ upokojencev iz Brega pod vodstvom Manuela Pur-gerja, ob 15.30 Dolina - spomenik padlim Na Taborju in pokopališče (5 kurirk), ob 15.45 Prebeneg - spomenik padlim, ob 16. uri Mačkolje - spomenik padlim, ob 16.15 Dom-jo - spomenik padlim, ob 16.30 Ri-cmanje - spomenik padlim na pokopališču, ob 16.50 Boršt - bunker in spomenik padlim na pokopališču, ob 17.10 Gročana - spomenik padlim, ob 17.20 Boljunec - spomenik padlim. Za dodatne informacije je na voljo občinski urad za upravljanje kulturnih in sportnih prireditev (040/8329 231-245). O adrenalinskem poklicu gasilca drevi po TV Kocka Nocoj ob 20.25 ste prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v TV Kocki in z malčki otroškega vrtca Palči-ca iz Ricmanj spoznate adrenalinski poklic gasilca. Ricmanjski otroci so obiskali gasilsko postajo in se seznanili s pestrim in raznolikim vsakdanom gasilcev, ki so pogosto izpostavljeni nevarnostim na terenu, saj temelji njihovo delo na humanosti in pripravljenosti pomagati sočloveku v stiski. Poslanstvo gasilskega poklica bo rdeča nit prispevka, ki ga podpisuje urednica Mairim Cheber, na sporedu nocoj na slovenski televiziji RAI za FJK. V Mieli koncert Bud Spencer Blues Explosion V gledališču Miela bo drevi ob 21.30 nastopil rimski duo Bud Spencer Blues Explosion (Adriano Viterbini in Cesare Petulicchio), ki izvaja blues in klasične rock komade z elektronskim pridihom. Njun repertoar zaobjema skladbe od Led Zeppelinov do Chemical Brother-sov. Vstopnina znaša 10 evrov. Koncert za združenje Azzurra Združenje Servola insieme s pokroviteljstvom Občine Trst prireja danes v nekdanjem gledališču v Škedenjski ulici 187 solidarnostni koncert za humanitarno združenje Azzurra, ki skrbi za bolne otroke ter spodbuja raziskovanje redkih otroških bolezni. Ob 17. uri bodo odprli kioske s hrano in pijačo, od 19. ure pa bodo na oder stopile skupine Billows 85, Orbison, Magazzino Commerciale in Fifty and More. SERTUBI - Sindikati Fiom, Fim in Uilm Pogajanja za rešitev 21 delovnih mest ŠKEDENJ - Prometna nesreča na tržaški obvoznici Tovornjak na boku Voznik tovornega vozila iz Ljubljane lažje poškodovan - Zapora in težave v prometu Družba Sertubi-Jindal Saw Italia mora jasno povedati, kaj namerava storiti v prihodnosti. Napoved o 21 odpustih, ki naj bi jih zahtevala gospodarska kriza, ne drži. Če se je povpraševanje zmanjšalo in mora podjetje omejiti proizvodnjo (kot to zatrjuje vodstvo Sertubija), bi se morali namreč poslužiti socialnih blažil-cev, ne pa se odločiti neposredno za odpuste. To so poudarili včeraj predstavniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil, ki so zahtevali srečanje z vodstvom družbe. Do tega bo prišlo po 2. maju, saj je družba pripravljena na pogajanje s sindikati (ne obnašajo se kot lastnik tovarne Stock, so povedali). V tej luči je Ser-tubi včeraj popoldne posredoval sindikatom dokument, ki ga bodo zdaj proučili. Poleg srečanja z vodstvom družbe bodo vsekakor sindikati sprožili tudi srečanja z javnimi institucijami in s parlamentarnimi predstavniki. Od Rima zahtevajo namreč odprtje posebnega omizja, vezanega na omizje o škedenjski železarni, na katero je tovarna Sertubi tesno povezana. Uspešen nadzor obmejne policije Pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih je policija včeraj aretirala večkrat obsojenega 60-letnega srbskega državljana M.D. Agenti so ugotovili, da je bil moški, ki se je peljal na avtobusu, ki je bil namenjen v Romunijo, že leta 2007 obsojen v mestu LAcquila, dolžijo pa ga tudi številnih kraj. Odvedli so ga v koronejski zapor, od koder ga bodo v prihodnjih dneh premestili v Abruce. Obmejna policija pa je imela polne roke dela. Na avtobusu je pri Proseku zasačila 37-letnega romunskega državljana J.V.C., ki se je v Italijo vrnil, kljub prepovedi. Podobno se je pripetilo z dvema albanskima državljanoma, 23-letnim M.K. in 40-letnim S.Z., ki so ju zalotili na avtobusu v Devinu. Vse tri so pospremili v Slovenijo. Tovorno vozilo iz Ljubljane se je včeraj samo prevrnilo na tržaški obvoznici, nesreča pa je povzročila dolgotrajno zaprtje odseka in večje prometne težave. Voznik tovornjaka znamke Scania s polpriklopnikom je okrog 12.30 zapustil tržaško pristanišče in se napotil na obvoznico, v smeri proti Miljam oziroma Katinari. Po škedenjskem predoru pa je izgubil nadzor nad vozilom. Po ocenah prometne policije naj bi tovornjak v ovinku zaradi težkega tovora - prevažal je aluminijaste paličice - izgubil ravnotežje. Pred železarno je pristal na boku, lažje poškodovanega voznika pa so reševalci službe 118 zaradi prejetih udarcev prepeljali v bolnišnico. Takoj so prispeli tudi prometni policisti in osebje družbe Anas, ob 13. uri je bil prizadeti odsek že zaprt za promet. Tržaška občinska policija je pomagala preusmerjati vozila proti ulicam Baia-monti in Svevo. Čiščenje cestišča in odstranitev tovornjaka ter polpriklopnika nista bila enostavna, promet je redno stekel šele pozno zvečer. (af) Prevrnjeno vozilo, v ozadju železarna kroma ÉMjfc Bane» STALNO GLEDALIŠČE 8 Sobota, 28. aprila 2012 TRST obletnica - Evangeličanska skupnost švicarske smeri reformacije Švicarji 230 let v Trstu Prišli so leta 1781 po tolerančnem ediktu Jožefa II. - Niz prireditev v baziliki sv. Silvestra V množici verskih skupnosti, ki bivajo v spravi in sožitju v Trstu, je tudi evangeličanska skupnost švicarske smeri reformacije. Ta skupnost bo letos obeležila 230-letnico prisotnosti v našem mestu. Ob tej priložnosti so njeni člani pripravili pester program prireditev, v sklopu katerih želijo širšemu občinstvu predstaviti razvoj in dejavnost njihove skupnosti. Več o koledarju kulturnih prireditev so na včerajšnji novinarski konferenci povedali Guia Tofolo, evangeličanski pastor Ruggero Marchetti in kurator švicarsko evangeličanske skupnosti Stefano Sabini. Gospa Tofolo je prisotne spomnila, da so v letošnjem letu obletnico svoje prisotnosti v Trstu obeležile tudi druge verske skupnosti, to dejstvo pa je povezano s tolerančnim ediktom iz leta 1781, ki ga je izdal Jožef II. Habsburško - Lotarinški. Z ediktom je bila pripadnikom nekatoli-ških veroizpovedi (luteranom, kalvinistom, pravoslavcem in Judom) zagotovljena verska toleranca v habsburški Avstriji; torej pravica do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Po tem letu so se v Trstu oblikovale različne verske skupnosti, ki so si uredile tudi verske hrame. Evangeličanska skupnost švicarske usmeritve je na dražbi kupila staro neposvečeno baziliko Sv. Silvestra v središču mesta, je pojasnil pastor Marchetti in dodal, da se je ta skupnost formalno oblikovala 7. januarja 1782. Na srečanju smo lahko tudi slišali, da so prvi predstavniki švicarske skupnosti prišli v Trst v drugi polovici 18. stoletja, ko se je za mesto začelo najugodnejše obdobje njegove zgodovine. Prvi Švicarji so v Trstu odprli kavarne in pivnice, kasneje pa so se v mesto priselili tudi podjetniki, bančniki .... V cerkvi sv. Silvestra so prvi verski obred opravili 22. oktobra 1786. Pomenljiv je tudi podatek, da je do korenitih sprememb v tržaški švicarski skupnosti prišlo po koncu prve svetovne vojne, ko je velik del Švicarjev sledil Avstriji, manjšina pa je ostala v mestu. Danes ta skupnost šteje le 50 članov, a kljub maloštevilnosti gre za zelo dejavno skupnost. Ob letošnjem častitljivem jubileju je skupnost sklenila realizirati niz kulturnih pobud, v sklopu katerih bodo občani lahko podrobneje spoznali švicarsko skupnost v Trstu, vplivne mecene in družine, ki so svoje premoženje zapustile številnim fundacijam in humanitarnim ustanovam. Naj povemo tudi, da je bila baronica Cecile Collioud de Rittmeyer, ki je tik pred smrtjo ustanovila fundacijo, ki je omogočila ustanovitev centra za slepe in slabovidne Rittmeyer, pripadnica tržaške švicarske skupnosti. Niz prireditev se bo začel v soboto, 12. maja, ko bo v baziliki sv. Silvestra na sporedu niz seminarjev. Dogajalo se bo tudi v nedeljo, 13. maja, prizorišče prireditev pa bo tudi ta dan bazilika sv. Silvestra. Do 10. junija se bodo zvrstili še koncerti, predavanja, razstave, več o samem programu pa je mogoče izvedeti tudi na tel. številki 040632770. (sč) briščiki - Uspešna nedeljska čistilna akcija Odnesli 30 vreč odpadkov Na pobudo društev Rdeča zvezda in Dom Briščiki ter pokroviteljstvom Občine Zgonik - Spet bodo čistili jeseni »Misija Briščiki«, v okviru svetovne pobude Očistimo svet, je bila preteklo nedeljo res uspešna. Zelja, da bi očistili tudi delček domačega prostora, je predvsem mlade člane društva Rdeča zvezda spodbudila, da so v sodelovanju z društvom Dom Briščiki in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik priredili dopoldansko čistilno akcijo po Briščikih. Vas je namreč na »nesrečni legi« oz. pod udarom burje, ki prinaša tja nemalo odpadkov. Mladi in manj mladi so se lotili klancev in robov ceste, zbrane odpadke pa seveda primerno sortirali, jih seveda ločili (papir, steklo, plastika in pločevinke) ter porazdelili po vrečah. V samo nekaj urah dela so udeleženci napolnili kar 30 vreč odpadkov, ki so jih nato z občinskim kom-bijem odnesli v odlagališče pri kasarni Dar-di. Zal jih je pri delu prekinil močan dež, saj bi drugače s čiščenjem nadaljevali. Ravno zato so se odločili, da bodo podobno akcijo ponovili tudi v jesenskem času. Zadovoljni udeleženci pred delčkom »plena« opčine - Konzorcij Skupaj na Opčinah Pomladni sejem Danes in jutri od 9. do 22. ure - Prometna zapora Včeraj danes Danes in jutri bodo Opčine prizorišče vrtnarske, etnografske in turistične prireditve, ki so jo organizatorji poimenovali Praznik pomladi na Opčinah. Prireditev, ki bo doživela prvo izvedbo, pripravlja konzorcij Centro in Via Insieme a Opicina -Skupaj na Opčinah v sodelovanju s tržaško Občino, cilj in namen spomladanskega sejma pa je oživeti open-ske ulice in spodbuditi krajane, da se sprehodijo med bogato opremljenimi stojnicami in krajevnimi trgovinami. Sejem, za katerega so navdih črpali v cvetlični prireditvi Infiorata di Opicina, ki jo je dolga leta uspešno pripravljalo združenje Difesa per Opi-cina, bo gostil domače in tuje razstavljavce. Stojnice, ki ji sploh ne bo malo, bodo začele obratovati že zgodaj zjutraj, zaprtje trgovin in stojnic pa je predvideno šele ob 22. uri. Obiskovalci bodo na prireditvi lahko našli ekološko pridelano hrano, izdelke iz keramike, cvetje in vrtno opremo, za umetniško navdihnjene duše pa bodo ravno pravšnje tudi lesene skulp-ture in slike iz tolčenega bakra. Predstavil se bo tudi slovenski mojster kamnosek Jernej Bortolato, ki je bil že deležen številnih priznanj, tako na domačih kot tujih tleh. Predstavljali se bodo še drugi zanimivi razstavljavci, zanimiv pa je tudi podatek, da bo Občina Trst za ves promet zaprla del Pro-seške ulice, Narodno in Dunajsko ulico (do križišča za Bazovico). Poseben prometni režim bo veljal cel konec tedna, omejitve v prometu pa bodo veljale tudi v nočnih urah. Program se bo začenjal ob 9. uri in trajal do poznih večernih ur. Na včerajšnji novinarski konferenci smo med drugim tudi slišali, da organizatorji želijo, da bi se bo pobuda prijela in da bi z leti postala tradicionalna spomladanska prireditev, ki bi znala privabiti veliko število obiskovalcev. V teh kriznih časih pa je dober obisk še kako potreben . (sč) Danes, SOBOTA, 28. aprila 2012 PAVEL Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.12 - Luna vzide ob 11.17 in zatone ob 1.26 Jutri, NEDELJA, 29. aprila 2012 ROBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1020,7 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 3 km na uro jugo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje C. [12 Lekarne Danes, 28. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprtetudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor. S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). Q Kino M Izleti Claudio Magris SAJ RAZUMETE AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »The Avengers«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Hunger«. CINECITY - 15.30, 18.30, 21.30 »Battleship«; 21.30 »Bel Ami - Storia di un seduttore«; 15.20 »Biancaneve«; 17.30 »Titanic 3D«; 17.45, 20.00, 22.05 »Street dance 2«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »To Rome with love«; 15.20, 18.30, 21.40 »The Avengers«; 14.50, 17.55, 21.00 »The Avengers 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Ho cercato il tuo nome«; 15.20 »Pirati! Briganti da strapazzo«. FELLINI - 15.30 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 16.50, 20.10 »Marigold Hotel«; 18.45, 22.15 »Ciliegine«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il primo uomo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »To Rome with love«. KOPER - KOLOSEJ - 18.50 »Vse za denar«; 20.30 »Masaker«; 18.30, 20.50 »Parada«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.40 »V deželi krvi in medu«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.50 »Vse za denar«; 12.50, 15.20, 17.20 »Lorax 3D - sinhro.«; 14.00, 16.50 »Lorax - sin-hro.«; 19.30 »Titanik 3D«; 19.00, 21.20 »Ameriška pita: Obletnica«; 11.30, 19.00, 21.10, 23.25 »Talisman«; 11.50, 18.50, 20.50, 22.50 »Project X«; 12.40, 15.45, 18.25, 21.05, 23.45 »Bojna ladja«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Delfin - sinhro.«; 11.30, 13.50, 16.15, 18.35 »Zrcalce, zrcalce - sinhro.«; 21.00, 23.35 »Eksotični hotel Marigold«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Rum Story»; Dvorana 2: 16.15, 20.15 »Ho cercato il tuo nome«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Il castello nel cielo«; Dvorana 4: 16.00, 18.30, 21.15 »The Avengers 3D«; 18.00, 22.15 »Diaz«. SUPER - 16.30 »Biancaneve«; 18.15 »Una spia non basta«; 20.15 »Roman-zo di una strage«; 22.15 »Battleship«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.15 »To Rome with love«; Dvorana 2: 17.00, 19.40, 22.15 »The Avengers 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Ho cercato il tuo nome«; Dvorana 4: 19.50, 22.10 »Battleship«; 17.15 »Il ca-stello nel cielo«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.10 »Cronache di una passione«. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v ponedeljek, 30. aprila, šola zaprta. režija: Igor Pison DANES, 28. aprila ob 20.30 (tretja sobota) nedelja, 29. aprila ob 16.00 (druga nedelfaI OSNOVNI ABONMAfr Mali dvorani) Prosimo cenjene abonente, da nas pravočasno obvestijo o morebitni odsotnosti. VBC pr-KfalJVe WJ Dpra»nl|wi0 z italijanskimi nacfnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 In eno uro In pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje do 30. maja. Informacije na 335-5476663 (Vanja). Id Osmice DRUŠTVENA GOSTILNA V GABROV- CU organizira ob priliki 110-letnice izlet od 15. do 17. junija: uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanja in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. SKD TABOR Z OPČIN organizira v ponedeljek, 14. maja, izlet v slovensko Istro. Pot nas bo vodila v Hrastovlje, Piran, v Sečoveljske soline in v vasico Krkavče. Vpis najkasneje do 1. maja. Informacije na tel. št. 040-211936 (Nori). OGLED PIRANA Z OKOLICO: v soboto, 19. maja, se bomo podali v Piran, starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino. Popoldne pa bomo občudovali okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja. Izlet je namenjen kulturnim delavcem in članom kulturnih društev. Predviden je avtobusni prevoz v smeri Šentjakob v Rožu z odhodom ob 7. uri s postankoma v Trstu in Gorici. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se zainteresirani čimprej predhodno vpišejo. Naknadno bomo sporočili podrobnejše informacije. BERTO ŠKERK je v Trnovci št. 4 odprl somico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Tel. št.: 040380749. Vabljeni! DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini 445. Tel. št. 040-228511. Vljudno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Vižovljah. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-291498. NA KONTOVELU »KAMENCE« je Andrej odprl osmico. Tel. št.: 3494342293. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICA je odprta v Borštu pri Danje-lu Glavini. Tel. št. 040-228421. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta odprla v Križu Martin in Erika. Tel. št.: 040-220605. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. SERGIO GIOVANNINI ima odprto osmico v Ul. dei Modiano (Strada di Fiume). Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Toplo Vabljeni! V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040-229224. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. Prispevki V spomin na moža Oskarja Lovriho daruje žena Tončka 50,00 evrov za nakup zvonov cerkve Sv. Martina v Dolini. Namesto cvetja na grob pokojne mame Anice Tomec vd. Ferluga daruje hči Neva z možem 50,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI z Opčin. Ob 20. obletnici smrti drage Ivanke Petaros se jo z ljubeznijo spominja hčerka Ada in daruje 20,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina, Mačko-lje, Prebeneg. V spomin na Maria Lorenzija darujeta Fa-bio in Vlasta Ruzzier 15,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. / SVET Sobota, 28. aprila 2012 9 ii Čestitke Na tržaški univerzi je uspešno dokončala študij iz fizioterapije naša odbornica KORALA DERGANC. Čestitamo ji vsi pri SKD Slavec Ri-cmanje-Log. Iskreno čestitamo sestrici Maji, mami Mariji in očku Matiji ob prihodu male NINE, kateri želimo lepo in sončno življenje. Družina Gropajc. Pevka in plesalka ANKA od Stu Ledi okroglo obletnico slavi. Veselo praznovanje in nič skrbi ji SKD Bar-kovlje iz srca želi. Danes praznuje IVANKA PERIC svoj 90. rojstni dan. Ob visokem jubileju ji iz srca čestitamo - Mi iz zgornje vasi. Danes stopata na skupno pot Raja in Marco Sonce naj sije na vajini poti, sreče, ljubezni nihče naj ne zmoti. Tata, mama in brat Samuel Raja in Marco Iskrene čestitke ob vstopu na novo življenjsko pot vama želi nono Iztok Ob uspešno opravljenem univerzitetnem študiju na agronomski fakulteti v Vidmu čestitamo Alešu Pernarčiču vsi pri SŠKD Timava 81 Prireditve FANTOVSKA BOLJUNEC vabi na otvoritev razstave: »Spomini na 1. maj«, ki bo danes, 28. aprila, ob 19. uri v prostorih društvenega bara v Boljuncu. MILJUEM BOJNICE: fotografije slovenske umetnice iz Italije - otvoritev razstave Mirne Viola bo danes, 28. aprila, ob 18.30 v Bojnicah na Slovaškem. Zapel bo mešani pevski zbor Slovenec-Slavec. Fotografije bodo na ogled do 20. maja. Vabljeni! SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes, 28. aprila, z začetkom ob 20. uri »Praznik pokušnje domačega kruha, vina in ekstradeviškega olja«. Prisotni bodo pokušali prve štiri uvrščene sorte vina, ki bodo prejela nagrado občinstva. Ker so mesta omejena je vpisovanje nujno. Tel. št.: 040-411635 ali 328-9190089. CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE BARDO IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 v Cerkev sv. Florijana v Zavarhu. Nastopajo Vokalna skupina Pobegi, MePZ Igo Gruden-Nabrežina, ŽePZ Rože-Nova Gorica, MoPZ Kazimir Nanut-Kanal, MoPZ Izola, DePZ Kraški slavček-Nabrežina. MAJ V LONJERJU V ponedeljek, 30. aprila, bomo ob 19.15 polagali cvetje na spomenik padlim v Lonjerju, sledilo bo slovesno dviganje maja. V torek, 1. maja, nas bo okoli 9. ure obiskala godba na pihala Breg in nam zaigrala budnico. Toplo vabljeni! ODBOR SV. IVAN-KOLONJA za počastitev padlih v osvobodilnem boju, SKD Slavko Škamperle, Sindikat upokojencev CGIL Sv. Ivan, Društvo Zvezda Podlonjer, Združenje Union, ŠZ Bor in združenje Proloco vabijo občane, da se udeležijo svečanosti ob 67. obletnici osvoboditve. V ponedeljek, 30. aprila, polaganje vencev pri Kolonji: ob 17. uri pri bivšem krožku Hass v Ul. dello Scoglio 197, ob 17.15 pri bivšem krožku Zeffirino Pisoni v Ul. Orsenigo 7, ob 17.30 pri obeležju v spomin na Azza-ra Franca, ob 18. uri pa pri krožku Pečar v Ul. Fleming. Svečanosti bodo potekale tudi v slučaju slabega vremena, občani pa so vabljeni, da prinesejo cvetje. SKD VESNA IN VZPI EVALD ANTONČIČ STOJAN vabita v ponedeljek, 30. aprila, ob 20.00 na proslavo ob »Dnevu osvoboditve«. Sodelujejo: učenci osnovne šole Alberta Sirka, MPZ Vesna, pevka Irena Tratnik, priložnostni govor Stanka Hrovatin. Proslava bo pri spomeniku padlim v Križu, v primeru slabega vremena v domu Alberta Sirka. Sledita baklada in prvomajski kres. Toplo vabljeni! SLOVENSKI KLUB IN SKUPINA 85 pod pokroviteljstvom Hiše književnosti prirejata v ponedeljek, 30. aprila, predstavitev zbornika esejev Iva Andriča »Sul fasci-smo«. O delu bodo spregovorili urednik Božidar Stanišič, pisatelj Boris Pahor in zgodovinarka Anna Maria Vinci. Predstavitev, ki je namenjena tudi italijanskemu občinstvu, bo potekala v mali dvorani Narodnega domu, Ul. Filzi 14, s pri-četkom ob 18. uri. Vabljeni! GLAS HARMONIKE - KD FRAN VENTU-RINI vabi godce in ljubitelje domače glasbe na tradicionalno revijo diatonične harmonike v torek, 1. maja, ob 15. uri v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita v okviru projekta »Gledališče mladih ustvarjalcev« na premiero izvirne igre »Soba številka 13«. Izvaja starejša igralska skupina Slovenskega kulturnega kluba in MOSPA. Besedilo in režija: Helena Pertot. Fin-žgarjev dom, petek, 4. maja, ob 20. uri. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi ob 60-letnici svoje ustanovitve, na slovesno poimenovanje dvorane »stare šole« v Mačkoljah po msgr. Stanku Janežiču v nedeljo, 6. maja, ob 12. uri. VZPI - ANPI Sekcija Zgonik v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi v petek, 11. maja, ob 19. uri v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev dokumentarca o taborišču »Mathausen« s pričevanjem Riharda Gorupa. Uvodni pozdrav Stanka Hrovatin. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTERŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir; Žive Pahor; Katerine Kale in Livia-ne Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Umik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Ü] Obvestila 5 TIS0ČINK za Sklad Mitja Čuk Za podporo Skladu iz svojega dohodka (I.R.RE.F. 2011) vpišite davčno številko: C.F. 00639780329 OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LA1-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipolativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da potekajo vpisovanja otrok v poletne centre, ki se bodo odvijali na sedežu v Ul. Ginnastica 72 v Trstu. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom, in sicer od 1. do 3. leta (ki že obiskujejo jasli), otrokom od 3. do 6. in od 6. do 12. leta. Informacije in vpisi v pisarni Dijaškega doma, pon.-pet., 8.00-16.00. Tel. št.: 040-573142. PRI SKLADU MITJA ČUK Repentabrska cesta 66, bo danes, 28. aprila, potekal večer strokovno vodene meditacije s pričetkom ob 20. uri. Info 340-4835610 (Anica). ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal: danes, 28. aprila, 5., 12. in 26. maja, 2. junija. Za otroke od 0 do 12. mesecev so na razpolago termini od 10.00 do 10.45 ali od 10.45 do 11.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku. Za otroke od 12. meseca do 4. leta pa od 17.00 do 17.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob ponedeljkih in petkih 9.0013.00 in ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 345-7733569. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL ima za upokojence organizirano posebno službo, kjer dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek od 10.00-12.00 na naših sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040-767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cilino 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frau-sin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zan-donai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabrežina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PRAZNIK na Opčinah - pod šotorom: nedelja, 29. aprila, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert »Le Mondine di Novi« glasbena skupina iz riževih polj... glas žensk, ki so si skupaj delile težak vsakdan, sledi ples s skupinami U'penska mulari-ja, Hackers in Kraški ovčarji; ponedeljek, 30. aprila, ob 18. uri razprava »Delo danes«; torek, 1. maja, odprtje kioskov ob 14. uri, ob 17. uri prvomajski pozdrav in koncert TPPZ Pinko Tomažič, sledi ples z ansamblom Alter Ego. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. aprila, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predavanje Janeza Bizjaka na temo Odmevi megalitske kulture v slovenski krajini in v njenem kulturnem izročilu. Začetek ob 20.30. KD SLOVAN s Padrič, KD Skala iz Gropa-de in VZPI sekcija Padriče-Gropada vabita Padričarje in Gropajce, da se v ponedeljek, 30. aprila, ob 20. uri poklonijo padlim v NOB pri vaškem spomeniku na Padričah in ob 20.15 v Gropadi. Zbirališče Padričarjev na vaškem trgu »na v'se« ob 19.45. Nastopa domači MePZ Skala/Slovan. V torek, 1. maja, ob 6. uri budnica na Padričah, ob 6.30 v Gropadi. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi v ponedeljek, 30. aprila, zaprti. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, ki so v letu 2011 oddali nevarne odpadke, da v ponedeljek, 30. aprila, zapade rok za predstavitev posebnega obrazca MUD na Trgovinsko zbornico. KRUT obvešča, da v ponedeljek, 30. aprila, bodo društveni prostori zaprti. PRVOMAJSKI PRAZNIK v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24), v ponedeljek, 30. aprila, ob 18. uri odprtje kioskov in razprava »Omsa, delo, pravice« ter projekcija dokumentarca »Odpuščene«, ob 20. uri koncert skupine Wonder Noise; nedelja, 1. maja, ob 13. uri odprtje kioskov, prvomajski pozdrav: Antonio Saulle, pok. tajnik SKP - ZL in Bruna Zor-zini, pok. tajnica SIK - ZL, ob 20. uri koncert skupine Max Maber. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo v ponedeljek, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 20.30 po-klon pred vaškim spomenikom padlim partizanom s krajšim govorom in z zborovskim petjem; ob 21.00 prižig tabornega ognja »pri kalu« in zbiranje prijav z izdano izkaznico z žigom; ob 22.00 start pohoda pod vodstvom vodiča (primeren je za vse, prib. ura nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka; ko pridemo na vrh dvig prvomajske zastave s pogostitvijo toplega napitka in prigrizka; 1. Maja ob 7.00 budni-ca, sledi poklon padlim na pokopališču. VZPI-ANPI PROSEK - KONTOVEL in Mladinski krožek Prosek - Kontovel prirejata v ponedeljek, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku prvomajski predvečer. Sodelujejo vaške organizacije, govornik Massimo Veronese. Sledil bo kres z družabnostjo. Na dan 1. maja bo budnica z domačo godbo, zbirališče ob 8.15 pred Soščevo hišo. Vljudno vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi zaprti v ponedeljek, 30. aprila. V sredo, 2. maja, bo tržaški urad deloval samo do 13. ure. DRUŠTVO PROMEMORIA prireja v torek, 1. maja, ob 12.30 v Rižarni kratko svečanost v spomin na borke in borce vseh narodnosti, ki so žrtvovali življenje v boju proti nacifašizmu. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na prvomajsko budnico po vaseh Zgoni-ške občine s sledečim urnikom: Brišči-ki ob 9.30, Repnič 10.45, Zgonik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30 in Ga-brovec ob 13.15. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. maja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. ŠC MELANIE KLEIN prireja poletni center Pikapolonica za otroke od 3. do 10. leta, ki bo od 2. julija do 24. avgusta. Predvidenih je 7 programsko - tematskih sklopov po pet dni. Otroci bodo razdeljeni po starostnih skupinah. Sprejemanje otrok od 7.30 do 8.30. Starši bodo otroke lahko odpeljali med 16. in 17. uro. Vpisovanja od 2. maja. Info: www.melanie-klein.org, tel.: 345-7733569 (pon in pet 913, sre 16-18). SKD TABOR in krajevna sekcija VZPI-AN-PI ob 67-letnici osvoboditve: v četrtek, 3. ZAMENJALI SMO ŠTEVILKO FAKSA TRŽAŠKE REDAKCIJE e nova ŠTEVILKA FAKSA 0039 040 7786339 maja, ob 19.45 zbirališče v Prosvetnem domu na Opčinah, nato sprevod in slovesnost ob osrednjem vaškem spomeniku. Sodelujejo učenci osnovne šole F. Bevka, dijaki srednje šole S. Kosovela, MoPZ Tabor in harmonikar Egon Tavčer. Priložnostna misel Martina Gantar. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Prosvetnega doma. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi ob 67. obletnici osvoboditve v soboto, 5. maja, ob 18. uri na slovesnost pri osrednjem občinskem spomeniku v Zgoniku. Ob 19. uri sledi pohod iz Zgonika v Briščike. Vabljeni! AD FORMANDUM prireja 15-urni tečaj: z zelenjavo zdrava kuhinja - od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in po-vrtnin (slane pite, enolončnice, solate, sladice). Še dve prosti mesti. Prvo srečanje bo 7. maja. Informacije na ts@adfor-mandum.org, tel. 040-566360. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za l. 2011, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago na www.co-mune.monrupino.ts.it - albo pretorio ter v Tajništvu občine Repentabor-Col 37, od pon. do petka od 9. do 12. ure, samo ob pon. in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 7. maja ob 17. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v občini, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon. Predstaviti je treba prošnjo na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago na www.comune.monrupi-no.ts.it - albo pretorio in v Tajništvu občine, od pon. do petka od 9. do 12. ure, samo ob pon. in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 7. maja ob 17. uri. SKD PRIMOREC vabi cenjene člane in vaš-čane na srečanje »Preprečevanje prevar zoper starejše osebe« v sredo, 9. maja, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah na pobudo orožniške postaje z Opčin. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu (SLO) od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavriloskim). Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do četrtka, 10. maja. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Gabrovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 333-8442509. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.-31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zsciril-metod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. Turistične kmetije OSMICA ABRAM-ŽERJAL, Sveto pri Komnu 69 (Slovenija), odprta od 27.4. do 6.5.2012. Vabljeni na domačo hrano in pijačo. Tel.:00386-(0)5-7668223 0 Mali oglasi AUDI A3 sportback TDI 2.0, letnik 2004, 94.000 prevoženih km, redno servisiran, z letnimi in zimskimi gumami prodam; tel. 335-6328351. DAJEMO V NAJEM samostojno hišo na Proseku. Pokličite po 16. uri tel. št. 3477126974. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina dajem v najem za 450,00 evrov na mesec, katerim je treba dodati stroške za ogrevanje. Tel. št. 348-4462664. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno, tel. št.: 329-6055490. OPEL CORSA 1.3 CDTI, 90 cv, letnik 2007, 59.000 km, 6 prestav, prodam za 7.900 evrov. Kontakt: b.borut@gmail.com ali 349-3843155 ali 040-213518. PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo; voziček, 4-kolesni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM moped (scooter) kymco people 200s, črne barve, letnik 2010, 9.900 km, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 347-0466075. PRODAM praktično nov, par ur rabljen električni mlin za sadje za 430,00 evrov. Tel. št.: 329-7260688. PRODAM profesionalno bočno kosilnico in frezico stihl 280 za 350,00 evrov. Tel. št.: 329-7260688. STANOVANJE V CENTRU OPČIN dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. št.: 040-420604 v večernih urah. TOYOTA COROLLA 1.6 sol, letnik2003, edini lastnik, srebrne barve, euro4, klima, ABS, alu. platišča, prevoženih 100.000 km prodam, 2.900,00 evrov. Tel. 3471574160. ZA 1.300 EVROV prodam kombinirano frezo - kosilnico Goldoni Uno 6 z novim dizelskim motorjem. Samo zainteresirani naj pokličejo tel. št. 329-7260688. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Sesljan - Državna c.. 202 (km 27) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra) ENI: Ul. DAlviano 14 TOTAL: Ul. Brigata Casale ESSO: Pokrajinska cesta km 8+738 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. 10 Sobota, 28. aprila 2012 PRIREDITVE stalno gledališče fjk - Do 6. maja v Trtsu kolosalen dunajski muzikal Elisabeth, očarljiva cesarica, zaljubljena v smrt in zagledana vase Do potankosti dodelava predstava o očarljivi mladi soprogi Franca Jožefa - Odlična prva pevska zasedba Pravljica s tragičnim koncem. Tako so večinoma predstavljali življenjsko pot mlade bavarske plemkinje Elizabete, ki je postala avstrijska cesarica. Ljubkovalno so ji pravili Sisi. Bila je mlada, lepa, morda naivna, vendar si je znala »priboriti svoj prostor pod soncem«. Ker je bila soproga habsburškega cesarja Franca Jožefa I., je bil ta njen prostor vsem na očeh. Pravzaprav ni mogel biti samo njen. In tu so se začele njene težave in (žal) tudi težave številnih drugih, ki pa z njo niso delili privilegijev. Njeno zgodbo je mogoče razviti na več načinov, nedvomno pa je, da je mit o očarljivi in nesrečni Sisi prerasel vse zgodovinske okvire in tolmačenja. Elizabetin lik pooseblja bleščeče obdobje »Austrie Felix« in si je zato upravičeno pridobil »status« ene najbolj priljubljenih simbolov Dunaja. Od septembra dalje bo v avstrijski prestolnici njen življenjski lok prikazoval muzikal Elisabeth. Leta 1992 sta ga s srečno roko ustvarila Michael Kunze (libreto in pesmi) in Sylvester Levay (glasba in glasbene priredbe). Ob 20-letnici so mednarodni uspešnici dali novega elana in leska, trenutno 3-urna monumentalna glasbena predstava potuje po Evropi, nato se bo »nastanila« na Dunaju. Te dni je v Trstu. Stalnemu gledališču FJK, ki ima v državnem okviru primat - tako po kakovosti kot količini - v ponudbi tovrstnih predstav, je uspel velik podvig. Z organizacijsko-tehničnega je to najzahtevnejši doslej: do gledališča Rossetti se je moralo prebiti kar 13 ogromnih tovornjakov, da so pripeljali vse potrebno. In tega je ogromno: če se omejimo samo na kostume in lasulje, je prvih 350, drugih pa sto. Uprizoritev je nedvomno zasnovana zelo bogato, tako z vsebinsko-scenskega kot tehnično-organizacijskega vidika. Predstavi se pozna, da je bilo vanjo vloženega veliko znanja, dela, domišljije in ne nazadnje, tudi denarja. Razkošje, ki ga v sedanjih kriznih časih malokrat okusimo. In še eno značilnost so izpostavili gostitelji: odločna večina tujih muzikalov, ki so v zadnjih sezonah zaživeli na odru Rossettijevega gledališča, je prišla iz angleško govorečega (in miselnega) sveta. Elisabeth pa je po jeziku in duši nemška. Projekt je rabil denarno podporo, nudila ga je Fundacija CRTrieste, ki si seveda obeta, da se bodo računi izšli. Krizo, so polglasno priznali pri Stalnem gledališču FJK, so začeli občutiti tudi oni. In vstopnice za bogato uprizoritev so drage. Vsekakor so jih za 16 predstav Elisabeth, kolikor jih bodo do 6. maja odpeli v Trstu, veliko prodali, po celi Italiji in v sosednjih državah. Zaljubljena v smrt. Zagledana vase. Tokratna, »glasbena« Elizabeta pleše s smrtjo. In to je - kot V vlogi Elisabeth je blestela Annamieke van Dam, eden od dveh njenih partnerjev pa je bil Mark Seibert - Smrt so izpostavili v gledališkem listu - tudi poslednji ples habsburškega cesarstva. Pripoved se začne pri koncu, točneje po koncu. Z zasliševanjem italijanskega anarhista Luigija Luchenija, ki je ubil Elisabeth, ker »si je sama tega tako želela« in ker »v Ženevo ni prišel vojvoda orleanski, je pač ubil njo«, kot (baje) pove sodnikom. Lucheni nastopa kot pripovedovalec celotne zgodbe, v pripoved vpleta številne resnične zgodovinske dogodke, socialna in politična trenja, ocene na cesaričin račun. Eliza-betin partner v muzikalu je Smrt (Der Todt), s katerim se spogleduje že od vsega začetka in rokah katerega se končno umiri. Kot pravi Smrt, ki se izmenično pojavlja v beli in črni obleki, je Sisi samo začasno v objemu Franca Jožefa. Pripoved torej ni zasnovana lahkotno, temveč prej v duhu nemške romantike z neizogibnim tragičnim epilogom. Posuta je s kritičnimi prizori na račun tedanjega zgodovinskega dogajanja, kar je za ta žanr prej redkost kot pravilo. Nekatere teh scen so zelo učinkovite, npr. protest zaradi pomanjkanja mleka, medtem ko se očarljiva cesarica kopa v njem, da je dovolj zapeljiva za svojega soproga in tako izbojuje boj z odločno taščo Sofijo, ki je dolgo vladala ne samo sinu, temveč predvsem Avstriji. Posrečen in zelo dinamičen je tudi prizor druženja in opravljanja v dunajskih kavarnah. Prizori, ki so v drugih odčitavah ljubezenske zgodbe imeli središčno vlogo, kot npr. poroka ali uradni plesi, pa so domiselno nakazani. Pri tem so z režiserjem Harryjem Kupferjem ustvarjalno sodelovali Hans Schavernoch (z nadvse učinkovitimi scenami), Yan Tax (s primernimi in lepo izdelanimi kostumi), Hans Toelstede (z umetelno igro luči), Cedric Beat-ty (s pomenljivimi zvočnimi učinki), Thomas Reiner (z nadvse zanimivim videodesignom) in Erika Sternberg (s posrečeno masko), da naštejemo samo ožjo ekipo oblikovalcev. Oder, ki je imel še nekakšno dvižno nadstropje, da je bilo dogajanje bolj razgibano, pa so obvladovali interpreti ob spremljavi orkestra (vodil ga je Hauke Wendt), nekoliko utesnjenega v začetnem predelu parterja. Posebej je blestela Annamieke van Dam, ki je ustvarila tako Elisabeth, kot si jo večina predstavlja. Ustrezna partnerja sta ji bila Mark Seibert - Smrt in Kurosch Abbasi - Luigi Lucheni. Te trije interpreti bodo od septembra nastopali tudi na Dunaju. Dobri so bili tudi vsi ostali izvajalci, kar potrjuje kakovost in resnost celotnega projekta. Velja omeniti še malega Gabriele-ga Pacinija, enega od štirih malih talentov, ki so jih na tržaških selekcijah izbrali za vlogo Rudolfa v otroških letih. Napovedanih je več pevskih zasedb, ki so - glede na videno - vse na visoki profesionalni ravni. Vsekakor gre za veliko gledališko uprizoritev (v nemškem jeziku z italijanskimi podnapisi), ki daleč prekaša »pokušino«, ki so jo ponudili poleti 2004 v miramarskem parku. (bip) glasba - Ljubljana Brez Nightwish, zato pa Duran Duran in Il Divo Če je ljubitelje simfoničnega metala, ki ga ustvarjajo Finci Nightwish, razžalostila novica, da jih letos v Ljubljani ne bodo slišali, se v zadnjih dneh veselijo poslušalci nekoliko drugačne glasbe. Julija se bodo v prestolnici ustavili Duran Duran, septembra pa ponovno Il Divo. Tega meseca naj bi nastopili tudi Wishbone Ash in Nazareth. Prva v vrsti velikih glasbenih imen iz tujine pa bo 12. maja v Križankah gostovala francoska pevka in kantavtorica Isabelle Geffroy, ki sliši na umetniško ime Zaz. Pevka, ki jo označujejo kot "hripavi glas z ulic pariškega Montmartra", je nase opozorila s pesmijo "Je veux", veliko mednarodno uspešnico, ki je slovenskemu občinstvu znana tudi iz oddaje Misija Evrovizija. Britanska pop zasedba Duran Duran se bo v Ljubljani ustavila 14. julija na Gospodarskem razstavišču po nastopu na novosadskem festivalu Exit, na katerem jih pričakujejo kot eno največjih letošnjih imen. V tem delu Evrope so bili nazadnje leta 2008, tokrat pa se mudijo na svetovni turneji "All You Need Is Now" v originalni postavi Johna Taylorja, Rogerja Taylorja, Nicka Rhodesa, Simona Le Bona in Doma Browna. "Operni" kvartet Il Divo bo pred slovenske oboževalce stopil po dveh letih in pol v sklopu evropskega dela svetovne turneje, zasluga gre ponovno Media Groupu. Mladi, klasično izobraženi pevci z elegantnim videzom, ki so svet obnoreli s prepevanjem pop uspešnic v kombinaciji z opernimi arijami, bodo nastopili 16. septembra v dvorani Stožice. To je njihova četrta svetovna turneja, na kateri promovirajo svoj najnovejši album "Wicked Game". TOMIZZEV DUH Krokodilji otoki slovanstva Milan Rakovac_ Drugič pišem o alarmu na isto temo: obstaja ali ne Kmeclov »enotni slovenski kulturni prostor«? Ali je tudi on nekje na »krokodiljih otoki« (by Kmecl, nohamol!), kot vse naše južnoslovanske tranzitirane in privatizirane dobrinje? In (nohamol!) ali smo res vsi mi inteligen-ti&rezoneri (Krleža) v egzilu utopijskih otokov, kot nekoč Adorno v Tretjem Reichu? Niste zamejci samo vi zamejci, zamejci smo tudi mi, konfinirani po eg-zilih marginalizirane kulture, kot žrtve najboljših sinov naših mladih držav in starih narodov, nicht wahr? Kako samo radosno šečem po geohistorijskim marginama slavenstva, po našem limesu, sigurno zato što sam i ja l'uomo di frontiera!? Iščen frontiere posvud, ma vero ih i jako lako najden -so vsepovsod. Največ pak psiho-men-talne frontiere vbogega naroda (Trubar) slovenskega ino hrvatskega, in vsih drugih južnoslovanskih (in slovanskih uop-če i opčenito) narodov, da narodnosti (ex-ju naziv za manjšine) ni ne spominjemo. EPK (evropska prestolnica kulture) Maribor, in v njej minuli četrtek majhna istrska ekspedicija, pesnik Boris Bile-tič, pesnik in frontman skupine »Gusta-fi« Edi Maružin in jaz; prav lep večer in potem enako lep večer poezije in čaku- le v petek v Novem Mestu: inter-nacio-nalni, inter-kulturalni dogodki, kontakti, prijateljstva nova in stara. Me par da smo ex-jugosi finalmiente razumili da jie-ni brez drugih teško moremo naprid, te-ško čuvati sebe same i druge okolo nas: i sad smo tamo di smo bili u doba Gun-dulica, cio e - u doba velikana reformacije Vergerija, Vlačica, Trubara: kada su najpametniji naši ljudi počeli se zbirati i pripravljati naše soočenje z prihodnostjo! Otkod ta skrb, ta strah, »nenadoma«? Ma zares otkod ta skrb za narod in »usodo slovenstva«, če smo v postjugo-slovanski tranziciji videli končno osvoboditev? Če biti da sloboda ni definitivna? »Da li ce sloboda umeti da peva/ kao što su sužnji pevali o njoj«, rekao je pjesnik. Osobito mjesto u toj skrbi i strahu ima naša interna historijska »amnezija«, s dvije centralne uporišne točke; retorični anti-antifašizam i antijugoslavizam: novi mentalni nacionalni korpusi, zapravo, najra-dije bi posve izbrisali iz postojanja razd-oblje 1918-1991. I baš to je jedan od bitnih razloga ove neizvjesnosti u srcima naših nacionalnih nomenklatura. Jer dok se uporno pokušava ratnom i poratnom antifašističkom odmazdom revidirati hi-storija i ovdašnje nacionalne fašizme abolirati, legalizirati i legitimirati kao teme- lje sadašnjosti, naravno, rasipa se cijela ova piramida abolicije i amnezije, i tako ostajemo u vakuumu, bez sjecanja, bez hi-storije, bez uporišta. I zato je bitno za sve nas da se historije sjecamo. Berem po slo-omrežju: »Na osrednji proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju v sevniški občini na Malkovcu je bil danes slavnostni govornik podpredsednik slovenskih borcev za vrednote NOB, dr. Matjaž Kmecl zelo oster tudi ob oceni aktualnih razmer v Sloveniji. »Kakšna bo usoda slovenstva? Ni nam vseeno, da so v teh pičlih letih po osamosvojitvi voluharji uspeli spodkopati našo državico po dolgem in počez, jo okrasti in sproti odšvercati vso vrednost našega skupnega dela na Ciper, v Dubaj in razne krokodilje otoke! Gre za letno milijardo evrov in podobnih vrednosti, precej več kot znaša letni varčevalni program. Politična elita z vsemi pravniki in ekonomisti vred ni nikoli v teh dvajsetih letih znala udariti po prstih in reči: Tako pa ne! Nastalo, vse večjo luknjo je polnila z zadolžitvami, kar pomeni, da je svoje probleme odlagala na prihodnje rodove, kot da oni svojih ne bodo imeli dovolj.« Kmecl špekulira o hrabrosti i riziku prethodnih generacija rodoljuba, i britkim riječima zaključuje, ono što svi znamo za ove tužne »post«-tranzicijske zemlje: »Tega naši današnji lakotniki nimajo in tudi na kraj pameti jim ne pade, da bi za kaj takega tvegali svoje zadnjice. Vmes so se naučili patriotsko všečnega govoričenja o nacionalnem interesu, o domovinski vzgoji in podobnih rečeh, v resnici pa so si za lastno rabo na tihem prisvojili staro proletarsko geslo, ki se za potrebe njihovega ravnanja in njihove odgovornosti glasi približno takole: Tatovi naše domovine, združimo se! Zbirni center so pa davčne oaze!« Natrag se vracam, u moja nedavna lutanja preko ovih limesa; u Mariboru sam spomenuo kako su gimnazijalci Pa-zinske gimnazije koncem 1918. poslali generalu Maistru cijelu solidnu četu do-brovoljaca, njih oko devedeset (!!!), neki od njih, Hrvata, ostavili su kosti na Koroškem, tada su se borili za ove Kmec-love ideje, i - izgubili, jedni glavu, drugi ruku ili nogu, a svi Korušku ili Istru. Tra-gajuci za osloncima u osjecaju tih naših hrabrih predaka, nalazim pjesmu koju je napisao ratnik i pjesnik Rudolf Maister Vojanov: Gosposvetska straža Od Labota do Baškega jezera je naša straža stala. Je včasi iz src in včasi iz pušk zapelo in tam pri vovbrah, tam ob krškem bregu je v naših vrstah rdeče zacvetelo zdaj v klasju, zdaj v božičnem snegu za našo Gospo sveto. A v letu dvajsetem so nam Gospo iztrgali z lažjo in v naših okencih so nageljci zajokali - iz novih cvetov pa jim vdarja vera, da še bo Gospa sveta zvala. Više ne trebamo ratnike, enotni kulturni prostor je sasvim realna stvar - a dalje od stvarnosti nego 1918. ili 1945. ili 1991. Kako to? Zar mislimo da su Parlament i Katedrala i Akademija in pest bogatih naših sinov dovoljni za održanje nacije u vremenu i nevre-menu? Krokodilji otoki, spoštovani in cenjeni Kmecl, so v Ljubljani in Zagrebu, a ne samo po belosvetskim mo-rima i oceanima. Vem, da to veste. Kako to da naša in vaša inteligenca tega ne ve? Zelo lahko, ona misli da so nevarnosti, kot včeraj na Dunaju, v Rimu, v Beogradu, danes v Bruslju, o ne, so v Beli Ljubljani i u Bijelome Zagreb Gradu! / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 28. aprila 2012 1 1 SLOVENIJA TA TEDEN v Preračunavam ... Zavijte levo! Vojko Flegar Zoran Jankovic, ljubljanski župan in predsednik Pozitivne Slovenije, največje opozicijske stranke v slovenskem parlamentu, je ta teden že drugič neuspešno sklical sestanek vseh slovenskih lev(osredinsk)ih strank. Neuspešno zato, ker so se na njegovo vabilo, enako kot prvič, odzvali samo predstavniki zunajparla-mentarnih strank, ne pa tudi socialni demokrati, druga največja opozicijska stranka, ki jo vodi donedavni premier Borut Pahor. In enako kot prvič je tudi tokrat Jankovic izrazil začudenje in obžalovanje, da socialnih demokratov ni bilo na sestanek, na katerem so govorili predvsem o predlaganih vladnih varčevalnih ukrepih. Da so ti ukrepi, natančneje rebalans letošnjega proračuna, s katerim namerava desnosredinska vlada prihraniti skoraj milijardo evrov oziroma približno desetino državnih izdatkov, ki jih je predvidela še Pahorjeva vlada, preostri, socialno nepravični in gospodarsko nespodbudni, kar je bila prevladujoča ocena na omenjenem sestanku, se sicer strinjajo tudi socialni demokrati. Toda le na prvi pogled enotno: Pahor ima glede tega kot predsednik stranke precej »blažje« stališče od, kot je videti, pretežnega dela članstva ter dobršnega dela vodstva in poslanskega kluba socialnih demokratov. Navzven je ta razlika očitna v stališču glede zlatega fiskalnega pravila, predvidenega z evropskim fiskalnim paktom. Drugače kot stranka je Pahor namreč prepričan, da ga je treba zapisati v ustavo, to pa z drugimi besedami pomeni, da se v glavnem strinja tudi s predlaganimi ukrepi vlade, čeprav bi tega ali onega morda spremenil ali zamenjal s kakšnim drugim. Poleg tega je očitno, da med Jan-kovicem in Pahorjem ni nikakršne »osebne kemije«, še več, predsednika obeh opozicijskih strank se, kakor koli to oba odločno zanikata, preprosto težko prenašata. Zamere se kopičijo že nekaj časa, vsaj od takrat, ko Pahor kot predsednik vlade »ni poskrbel«, da bi ljubljanska občina od države dobila »vrnjen« denar, ki ji ga je z drugačno zakonsko prerazdelitvijo med občinami leta 2007 vzela, kakor je prepričan Jankovic, prva Janševa vlada. Brez dvoma pa je Jankovic Pahorju gorak vsaj še za to, ker ta kot premier ni »prepričal« državnih bank, naj kreditirajo njegov največji projekt športno-trgovskega središča Stožice, ko je ta nasedel na čereh finančne krize leta 2009. Pahor na drugi strani pa Jankovicu ne more pozabiti, da ga je po lanskih decembrskih volitvah »prezrl« kot kandidata za predsednika parlamenta, mu nasproti postavil svojo kandidatko in nazadnje še z drugimi nespretnimi potezami utrl pot za oblikovanje desnosredinske vladne koalicije. A pravzaprav so osebne zamere vendarle samo vrh ledene gore. Očitno je namreč, da je slovenska levica -podobno kot večina evropske - v globoki konceptualni krizi. Čeprav so se drastični rezi v javno porabo od Grčije preko Italije do Španije in Velike Britanije že izkazali kot neučinkoviti oziroma pogubni za gospodarsko rast, socialni demokrati in druge leve stranke širom Evrope še vedno nimajo trdnega stališča niti o fiskalnem paktu, še manj pa so seveda izoblikovale lastno strategijo spopada z dolžniško krizo, ki nikakor ni le javnofinančna. Morda jim bo šlo lažje, če bodo po 6. maju lahko v Parizu računale na socialističnega predsednika, vendar slovenski levici to prav veliko samo po sebi ne bo pomagalo. Ta je, trenutno poosebljena predvsem v Jankovicu in Pahorju, po volitvah precej različno velikih, zdaj pa po javnomnenjskih poizvedbah približno enako močni stranki (Pozitivni Sloveniji je glede na volitve podpora močno padla, socialnim demokratom pa malce manj okrepila), del »avtohtonega okolja«, v katerem so posledice svetovne krize še veliko hujše, kot bi bile same po sebi. Gre za leta zamujenih strukturnih reform, klientel-izma in korupcije, političnega meše-tarjenja z državnimi lastniškimi deleži itd., zaradi česar je kriza Slovenijo zadela skorajda tako rušilno kot cunami nezaščitena obalna naselja. Ali je vsaj del levice pripravljen najprej priznati svoj prispevek k temu in nato še oblikovati jasen politični profil, bo morda kaj bolj jasno po kongresu socialnih demokratov, ki uradno še ni sklican, a bo gotovo pred poletjem. Da bo Pahor na njem kandidiral za nov predsedniški mandat, je skoraj zanesljivo, prav tako pa, da bo del vplivnih krogov stranke poskušal s svojim kandidatom ali morda dvema. Ne Pahor in ne imena, ki ob njegovem še krožijo, pa na predvečer delavskega praznika vsekakor ne napovedujejo programsko opredeljene in politično učinkovite socialne demokracije, ampak sporočilo v slogu navigacijske naprave: Zavijte desno. Preračunavam ... Peljite naravnost. Preračunavam ... Zavijte levo. FOTOGRAFIJA - Odprtje razstave del Danila De Marca jutri dopoldne Obrazi odporništva Organizator Občina Fojda in ANPI - Ogled možen do 26. avgusta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure FOJDA - »Il sentiero dei nidi di ragno, un uomo un partigiano (Pot pajkovih gnezd, en človek en partizan)« je naslov fotografske razstave, ki jo bodo jutri ob 10.30 odprli na gradu Zucco v Fojdi. Avtor približno petdesetih gigantografij (2,50x2 m) je fotograf Danilo De Marco, ki je pred tem v slikah že predstavil obraze italijanskega odporništva. Tokrat v Fojdi predstavlja evropsko od-porništvo, razstavljene fotografije, ki jih dopolnjuje projekcija več kot sto posnetkov, pa so sad osmih let raziskav, zbiranja pričevanj in srečanj z različnimi ljudmi.Na odprtju bo nekaj odlomkov iz del Itala Calvina in Giorgia Bocce prebral Massimo Somaglino, razstavo, ki jo prirejata Občina Fojda in sekcija vsedržavnega združenja partizanov Anpi iz Fojde s podporo organizacije Turismo FVG, pa si bo mogoče ogledati do 26. avgusta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. Naj še dodamo, da je bil projektu fotografa Danila De Marca posvečen tudi prispevek v reviji Venerdi di Repubblica (v številki, ki je izšla prejšnji teden). Med objavljenimi fotografijami je tudi fotografija partizanke Lojze Bajt Chia-cig iz Utane v Nadiških dolinah. Več informacij je spletni strani www.comune.faedis.it. (NM) RAZISKAVA DRUŽBE D.A.S - V obdobju od leta 2001 do 2010 Vsak dan se v deželi FJK ponesreči vsaj en kolesar TRST - Na podlagi raziskave družbe D.A.S., ki se ukvarja z zakonsko zaščito, je dežela Furlanija Julijska krajina na petem mestu glede številčnosti kolesarskih nesreč. Vsak dan se pripeti namreč nesreča, v katero je vpleteno kolo, ena vsakih 3137 prebivalcev med 6. in 85. letom starosti. Raziskava je zaobjela širše obdobje od leta 2001 do 2010 in ugotovila, da se v videmski pokrajini kolesarske nesreče pripetijo povprečno vsaka dva dni in jih je posledično okrog 14 na mesec, v pordenonski pokrajini pa se njihovo število nekoliko zniža - 10 na mesec. V goriški pokrajini je ponesrečenih kolesarjev približno pet na mesec, tržaška pa se lahko ponaša z najbolj spodbudnimi podatki, in sicer z eno nesrečo in pol na mesec. Opozoriti velja na podatek, da se je število nesreč v tem raziskovalnem obdobju dvignilo za 5%, čeprav sta tako goriška kot tržaška pokrajina izjemi z upadom nesreč za 42 oz. 24 odstotkov. Družba D.A.S., ki deluje v okviru zavarovalniške skupine Generali, je ocenila, da je potreba po zaščiti vse bolj občutena tudi med kolesarji in pešci. Zato si je zamislila novo zavarovalno polico, poimenovano Di-fesa in movimento, ki ob kolesarjih in pešcih ščiti tudi vse tiste, ki vozijo čolne, surfe in vodne skuterje. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Celovitost navzemanja znanja Učeče se bitje - človek - dobiva dražljaje in informacije iz svojega okolja. Različne zaznave omogočajo učenje in nadaljnji razvoj. Sposobnost zaznavanja imenujemo senzomotorična sposobnost. Ta odloča, kolikih informacij se bo človek navzel in s kakšno intenziteto. Če so čutila dovolj izvežbana, bo človek zbral občutno več zavestnih informacij. V zgodnji fazi hitrost ab-sorbcije informacij narašča, ko narašča tudi sposobnost razvrščanja podatkov. Zlasti sodobno družbo preveva tok informacij, zato je sposobnost sortiranja različnih informacij za človeka odločilnega pomena. Preveč nakopičenih nepomembnih zaznav lahko privede do duševne preobremenitve. V najhujšem primeru pa človek zaradi tega zboli. Naraščanje motenj v zaznavanju in vedenjskih motenj pri otrocih v sodobni družbi si strokovnjaki razlagajo prav na tej osnovi. Naša čutila so nam potrebna kot nekakšne antene za zaznavanje sveta. Čim več anten je na razpolago, tem več zunanjosti lahko zaznavamo; posledično se tudi več naučimo. Vsak posameznik se mora navzeti toliko znanja, kolikor mu je neobhodno potrebno za osebni razvoj. Proces navzemanja znanja je zelo dolg. Človek se najhitreje in največ nauči v zgodnji otroški razvojni fazi prvih šestih let življenja. Učenje pomeni zavestno sprejemanje čutnih zaznav, njihovo razvrščanje v pomensko enake sklope in skladiščenje v spomin. Na osnovi izkušenj se zaznave vedno na novo uravnavajo, spreminjajo, dopolnjujejo ali potrjujejo. Človekovo znanje neprestano in neprekinjeno raste med celotno življenjsko dobo. To je osnova tudi za zamisel o celostnem učenju, ki razume učni proces kot skupno delovanje kognitivnih in afektivno čustvenih aspektov. To pomeni, da je treba celostno učenje razumeti kot učenje, pri katerem se človek navzema znanja z vsemi svojimi čutili ter vključuje razum, dušo in telo. Čim bolje je torej trenirana senzomotorika -sposobnost zaznavanja - tem laže bo posameznik zbiral in urejal številne različne informacije iz okolja. Izraz senzomotorika označuje skupno delovanje čutnih zaznav - sen-zorike in sposobnosti gibanja -motorike. Zaznavanje dražljaja skozi čutilo in motorični - gibalni odziv sta v neposredni zvezi in sestavljata enoto, v kateri potekajo procesi vzporedno. Senzomotorični razvoj se v največji meri odvija v prvem letu starosti, ko otrok nabira in predeluje informacije z igro ter odkriva in se zaposluje z nastankom čutnih, motoričnih in emocionalnih dejanj. Veliko vlogo ima integralni zapis vseh čutnih zaznav v možganih, kadar pride do pomensko polnega in smotrnega delovanja. Tudi pri sen-zomotoriki se posameznikova odstopanja opazijo najprej v otroškem vrtcu, ko je otrok primerljiv z vrstniki. Vzroki za disfunkcije so različni. Negativni vplivi so lahko nastali že v času nosečnosti, ali zaradi pomanjkanja kisika med porodom in močnega pomanjkanje dražljajev v zgodnji otroški dobi. Marsikaj se lahko popravi s pomočjo usmerjenega spodbujanja zaznavanje ter koordinacije delovanja. Deficiti v senzomotorični osnovi se na ustrezen način popolnoma odpravijo celo igraje. Načrtno individualno in prilagojeno podporno vežbanje pa je treba začeti čim bolj zgodaj. Izdelani so že modeli za celostni razvojni pristop, ki imajo za osnovo pomen senzomotorike pri učenju. Pri učnem procesu gre zlasti za to, da informacije, ki smo jih zaznali skozi svoja čutila, razvrstimo, povezujemo v sklope in jih skladiščimo v spomin. Nove informacije pa tudi usklajujemo z že spreje- timi, tako da se te spreminjajo ali dopolnjujejo. Tak model upošteva torej skupno učinkovanje govora, družbenih veščin, razmišljanja, gibanja in igre, čustev, motorike in petih čutil. Vse sposobnosti, ki jih ima človek, so pri učenju vpletene in uporabljene, da bi bil na ta način razvoj zagotovljen na različnih ravneh. V fazi zgodnjega otroštva prvih šestih let je učni potencial posameznika na višku. Potem počasi upada. Izvedenci nakazujejo, da starši otroku lahko veliko pomagajo s tem, da ga v družini učijo obzirnosti do drugih, sočutja, obvladovanja svoje hrupnosti in da tudi sam pomaga pri gospodinjskih in družinskih opravilih. Vse vsak dan, igraje in mimogrede. Znati morajo govoriti in poslušati. Tako bo tudi otrok čim bolj diferencirano govoril, kar bo imelo učinek na njegov duševni razvoj. Vsaka nova beseda uvaja v nadaljnje razmišljanje. Otrok naj veliko govori, starši naj ga dejansko poslušajo in izkazujejo pozornost, s katero otrok utrjuje svojo osebnost, ker čuti, da ga jemljejo resno. Starši naj skušajo govoriti z otrokom na njegovi višini oči; posredovali mu bodo občutek, da jim resnično veliko pomeni in da je pravi sogovornik. Med pogovorom naj dajo otroku razumeti, da ga tudi telesno varujejo, tako da ga dvignejo v naročje ali na kolena. Ko otroku pritegne pozornost več stvari hkrati, naj starši lahno ustavijo otrokovo roko, ki se že steguje po čem drugem, če želijo ohraniti njegovo pozornost pri prvi zadevi. Pri procesih učenja je pomembna tudi sposobnost predstavljanja in vživljanja. Pomen stvari, ki si jih lahko dobro predstavlja, otrok lahko tudi oceni: ali naj nekaj naredi drugače ali celo popolnoma opusti. V šoli mu ne bo treba venomer pogledovati, kaj počenjajo součen-ci ali učiteljica. Podpora staršev je pri tem tudi v branju: čim več in čim bolj pogosto. Dobre knjige, iz katerih bo otrok dobil močan izziv, imajo začetek, ki poslušalčevo radovednost veča in ga zlahka in hitro uvaja v zgodbo. Nastopajočih je malo, vendar so zanimivi. Dogajanje je zelo napeto, zapleti so osupljivimi, dialogi so življenjski, prežeti s humorjem, razplet pa je sijajen, presenetljiv ter poslušalca razveseli. Starši naj se primerno potopijo v prebiranje, dajo naj branju primerno barvitost, ob bolj napetih mestih naj bo tudi pripoved upočasnjena. Pomembna je tudi telesna govorica. S svojim otrokom naj govorijo o zaznavah in čutenju ob branju. Otrok naj se nauči koncentrirano delati in ostati pri stvari, priuči naj se pozabiti na vse okoli sebe, ko je zaposlen z neko dejavnostjo. Otrok naj se veliko igra sam in s prijatelji. Tudi starši lahko dajo otroku priložnost za mnoge nove čutne izkušnje na igralni način. Slikanje s peskom npr. pomaga, da otrok vztraja pri daljšem delovnem procesu, hkrati pa mu delo utrjuje fino motoriko. Na razpolago naj ima nekaj peska, nekaj različnih vodnih barv, tekoče lepilo, nekaj krožnikov in nekaj časopisnega papirja. Pesek porazdeli na krožnikih na toliko kupčkov, kolikor je barv. Nato naj z različnimi barvami obarva kupčke peska. Trajalo bo nekaj časa, da se pesek posuši. Ko je pesek suh, se slikanje začne: tekoče lepilo otrok nanaša na papir, takoj za tem potrese na lepljivo sled nekaj obarvanega peska. Odvečnega znova strese na krožnik. Dela, dokler ni povsem zadovoljen s svojim izdelkom. Starši si podobno lahko vedno pomagajo z lastno iznajdljivostjo, lahko pa sledijo nasvetom, ki jih najdejo na spletu ali v primernih tematskih knjigah. (jec) priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom ^ za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Domače zatočišče Še maj je pred nami, preden dokončno zajadramo v poletje. V mesece, ko se življenje precej spremeni in ko večino časa namenjamo iskanju prostora v senci. Da bo počitek in pobeg od vsakodnevnih aktivnosti čimbolj kakovosten, poskrbite že danes. Preveč vročih poletnih dni bo, ko boste v službi komaj čakali, da pridete domov, se uležete v varno zavetje počivalnika na vašem vrtu in se posvetite dobrim zgodbam ali prebiranju časopisov in revij. In seveda kovanju načrtov za prihodnje mesece. Vrt je idealen prostor za tovrstna početja, toda le, če je primerno opremljen. Ni nujno, da imate na vrtu sto vrst rastlin zato, ker jih imajo sosedi, za vaš vrt je nujno le to, da ta prostor kar najbolj služi vam. Mogoče je čas, da vanj postavite žar in bazen ali pa vam morda zadostuje sedežna garnitura s počivalnikom, ki vas zasanja in odnese daleč stran od pobesnelega vsakdanjika. Mogoče pa bi v poletnih mesecih raje kuhali na prostem, med zelenjem in na svežem zraku. Vse to in še več vam nudi vaš vrt. Zdaj, ko ste vrtna opravila, kot so odstranitev odmrlih rastlin, suhega listja in plevela ter zasaditev novih rastlin že opravili, se lahko posvetite načrtovanju in nakupu vrtne opreme. Z nakupom ne Zeleznina Terčon Naj bo vaš bazen vsak dan kristalno čist! Mizarstvo 5TOPAR Pohiitvo po men. kuhinje., stopnice, masivna notranja vrata ter okna in VMld umijtend LINI EN 14351-1 i rrmšrotlja 55% ddvi ne olajiavE. Z U NANJA 7 LA KOVA N J A i D E C KI NG | ul fa&ovel JO - 31012 Bazovico - Trii [Udlijal lEl/ldx QV\ Z24JB1 - e-nutl b^taparUlin it i ii inn n Il JUÎÏKJ Vanja Devetak 1 l_ o i i r\ 11 i o 111 111 i IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in I obnovljivi • •• energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pellet...) znamke ett^* ŠEMPOLflJ 1/D6.TS TEL. B4B-2BB312 MOB. 347-6282B79 hitite, raje temeljito premislite kaj resnično želite in kaj resnično potrebujete, nato uskladite želje s potrebami, se razglejte po elementih opreme pri ponudnikih in seveda izberite opremo pri tistem ponudniku, kjer je kakovost opreme sorazmerna s ceno. Pri izboru elementov vselej upoštevajte pravilo, da je mora celota delovati usklajeno, da se ne bi v lastnem vrtu prehitro počutili utesnjene. Vrtne sedežne garniture Brez sedežne garniture si letnega vrta skorajda ne moremo predstavljati. Vrtna sedežna garnitura naj bo iz naravnih materialov, vam bodo svetovali strokovnjaki, saj na njej lahko presedimo ure in ure. In to ne samo poleti; če imamo zimski vrt, tovrstno garnituro uporabljamo lahko celo leto. Izbor oblik je skorajda brezmejen, tako da se, preden se odpravite v prodajalno vrtnega pohištva, najprej odločite iz kakšnega materiala bo vaša vrtna garnitura: lesa, ratana ali tudi precej pogosto izbiro potrošnikov - umetnega ratana. Vsak od materialov ima svoje prednosti in slabosti. Ratan je komercialno ime za azijsko bršljanko rotang. Strokovnjaki vam bodo povedali, da je pohištvo iz ratana lahko pleteno iz ratanovih lističev ali pa izdelano iz ratanovega debla. Za razliko od bambusa, ki je votel, je ratan zelo masiven in elastičen. Kot tak je skorajda vsestransko uporaben. Poznavalci pravijo, da je vrtno pohištvo iz ratana zaradi svojega naravnega videza primerno tako za moderno kot tudi za klasično opremljene prostore. Seveda je pri izbiri potrebno upoštevati tudi običajne oziroma povprečne vremenske razmere. Velja, da je pohištvo iz naravnega ratana primernejše za opremo notranjih prostorov in pokritih vrtov in teras, saj dlje časa trajajoče izpostavljanje vremenskim vplivom povzroči postopno propadanje. Velja tudi obratno, za vrt ali teraso je primernejše vrtno pohištvo iz umetnega ratana. Ker BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabiziak@spin.it Nabrežina Kamnolomi, 23/H 34011-Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 mob. 335 284754 GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOLI GROUP s.ri fwnrnrr¡nrcw» je izdelano iz umetnega pletiva, je tovrstno pohištvo bolj vzdržljivo in enostavnejše za vzdrževanje. Tudi čiščenje ni zahtevno, pohištvo iz ratana se namreč čisti z navadno vodo. Prav tako je pohištvo iz ratana enostavno in za premikanje ne zahteva posebnih naporov. Vrtno pohištvo iz ratana je na voljo v različnih oblikah, za najbolj priljubljene barve pletenja veljajo črna, kostanj in bež. Kakovostne vrtne garniture iz umetnega ratana so odporne tako na dež kot na sonce, zato jih boste lahko uporabljali dolga leta in vam ne bo treba pred vsakim poletjem izbirati nove garniture, ki bo boljša in bolj trpežna od lanske, ki vam je zbledela od sonca in zgnila, ker je enkrat niste pravočasno umaknili pred nalivom. Če z garniturami iz umetnega ratana ni posebnega dela, kar zadeva vzdrževanje, pa je precej drugače pri garniturah iz lesa. Les pač potrebuje posebno nego. Če se boste odločili zanje, ne pozabite predvsem na zaščitne barve. Za najbolj trpežno vrsto lesa sicer velja tik iz Burme, pravijo poznavalci, ki dodajajo, da je precej drag, a njegova kakovost upraviči visoko ceno. Ker tik sčasoma posivi oziroma dobi srebrno patino, kot pravijo, ga je treba, če želimo ohraniti barvo in prožnost, občasno premazati s tikovim oljem. Tudi ratanove garniture je potrebno vsaj enkrat letno premazati s posebnim oljem za vzdrževanje ratana. V primeru, ko je pohištvo iz ratana izpostavljeno vetru, dežju in močnemu soncu, strokovnjaki svetujejo, da z brusnim papirjem najprej odstranite površinski sloj in ga šele nato premažete z zaščitnim oljem. Umeščenosti elementov in dekoracije Ko se boste odločili za vrsto materiala vaše nove garniture, se posvetite tudi velikosti in obliki mize ter stolov in seveda postavitvi celotne garniture. Upoštevajte tudi morebitno željo po počivalniku ali morebiti visečih vrečah ali vse bolj priljubljenih visečih stolih. Ko boste imeli izdelan načrt, se lahko odpravite po nakupih. Ker je izbira skorajda brezmejna, z izborom ne bi smeli imeti težav, če ste le temeljito razmislili o umeščenosti posameznega od elementov, ki ga boste kupili in umestili v vaš letni vrt. Vrtni ležalniki veljajo za izjemno priljubljene. Popoldanski počitek na domačem vrtu zna biti odlična podlaga za opravke, ki jih imamo zvečer ali za študij ali pripravo na delo, ki nas čaka naslednji dan v službi. S prostorskega vidika so priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 počivalniki elementi, ki nudijo odlične rešitve pri zapolnjevanju različnih kotičkov odprtih prostorov. Odlično se vklapljajo tudi ob bazen. Ni smiselno, da na vrat na nos kupite na primer visečo mrežo, če nimate na vrtu dveh dreves. A če je užitek do guganja izjemno močan, vi pa mreže na vašem vrtu nimate kam pritrditi, ker nimate dveh dreves, se lahko odločite za viseči stol. Njegova prednost je v tem, da ga lahko obesite skorajda kamorkoli. Če nimate drevesa, ga lahko pritrdite na primer pod balkon ali na kakšno drugo primerno mesto. Najbolj dodelane različice visečih stolov imajo na voljo celo posebno mesto za pločevinko pijače. Ne pozabite na dekorativne elemente garnitur na vrtu, ki bo vam in vašim prijateljem v prihodnjih mesecih nudil prostor za mirno preživljanje prostega časa. Dekoracija lahko naredi več, kot se vam zdi na prvi pogled. Barvo blazin za svojo novo vrtno garnituro izberite na podlagi barv iz rastlinja na vrtu. Lahko pa se odločite tudi za popolnoma nasprotno barvo od rastlinja, če imate seveda radi poživljajočo barvitost. Glede materialov in obstojnosti barv na tkaninah ne skrbite, da bi bile blazine ob koncu poletja zbledele. Sodobna tehnologija obdelave blaga namreč omogoča, da blago, ki je izpostavljeno soncu, ne zbledi v nekaj mesecih. Glede estetskega videza blazin vam torej ni treba skrbeti. Raje se posvetite umeščanju posameznega od elementov v celostno podobo vrta in ugotovite kaj boste resnično potrebovali. Večerja ob bazenu Če ste ljubitelji vode, ne pozabite na vrtne vodne fontane. Njihov pomirjajoč šum in pretakanje vode sta odlični pomirjevali, ko se pozno popoldan želite umakniti od ponorelega vsakdanjika. S posebnimi šobami fontan si lahko pričarate posebne specialne učinke. Ste razmišljali tudi o postavitvi bazena na vaš domači vrt? Pravzaprav ni ovir, da ga ne bi imeli. Le načrtovanju se temeljito posvetite in premislite na katero mesto ga je najbolj primerno umestiti. Bazen na domačem vrtu je namreč še posebej uporaben, še posebej če večkrat gostite večje skupine ljudi ali če imate na primer otroke. Zabave ob bazenu so tako za otroke kot odrasle nepozabne. V vročih poletnih mesecih se lahko končajo v zgodnjih jutrih. In za dobro jutro, kadarkoli že to je, ni lepšega od poživljajočega skoka v bazen. Tudi če ne gre za klasičen skok v bazen v velikem filmskem slogu, je spojitev z vodo v vročih poletnih dneh neprecenljiva. Plavanje pozitivno vpliva na telo in duha. Ne samo, da krepi dihalni in srčno-žilni sistem, ampak ugodno vpliva tudi na skeletni sistem, mišice krepi enakomerno in preprečuje slabo držo. Seveda ne boste v bazen skakali, če je ta montažen. Boste pa vanj lahko skočili, če se boste odločili za veliki vgradni bazen. Možnosti ni malo. Seveda boste izbrali obliko bazena, ki vam bo najbolj všeč, a ne pozabite, da bo bazen del širšega bivalnega okolja. Velja pravilo, da bolj kot je bazen globok, več akrobacij omogoča. Vse bolj pogosti so poliestrski bazeni. Ker so narejeni iz umetnih mas, so privlačnih močne valjane jeklene pločevine, v katero se vloži raztegljiva PVC folija. Če ste se odločili za bazen, se seveda ne boste izognili sodobni tehnologiji za vzdrževanje bazenske vode, od avtomatike za fizično čiščenje preko filtra do aparature za dezinfekcijo vode in vzdrževanje pH vode ter seveda ogrevanje bazenske vode. Tudi poleti je treba jesti. Ko se v poletnih večerih nekoliko ohladi, vam ne bo treba v hišo, da bi pripravili obrok, če imate vrtni žar. Ponudba žarov, tako samostojnih kot namiznih, je velika. Na voljo so industrijsko izdelani številnih oblik in dimenzij. Če pa bi radi imeli na vrtu bolj unikaten žar, oblikovan po vaših željah in okusu, ga boste morali sezidati. Če vam navodila iz priročnikov ne zadostujejo in če niste najbolj prepričani v svoje sposobnosti za tovrstno gradnjo, izvedbo prepustite strokovnjakom. Ti vam povedali, da je sodobni žar nevsiljiv vrtni element, stičišče druženja ne samo poleti, ampak tudi spomladi in jeseni. Zato se velja njegovi izdelavi še posebej posvetiti. Navsezadnje gre za element, ki vam bo služil za pripravo hrane, ob kateri se ljudje pogosto zbližajo. oblik z gladko zaokroženimi vogali. Poliestrski bazeni imajo tudi to odliko, da so lahko modularni, kar pomeni, da je spojenih več različnih kosov in vsak od njih je lahko drugačne oblike, skupaj pa tvorijo zaokroženo bazensko celoto. Odlikuje jih dolga življenjska doba in ne precej zahtevno vzdrževanje. Cenovno ugodnejši so montažni bazeni. Običajen montažni bazen lahko postavite sami. Obstajajo pa tudi vgradni montažni bazeni, opremljeni z opremo, podobni tisti v klasično grajenih bazenih. Običajno so narejeni iz Podjetja TEVZKICG MAKSICH y.n/.o. Mavčne plošče * Izolacije * Zaščitne cevi * Opeke Plastične cevi * Ploščice Laterzi * Gradbeni material Prodaja izdelkov Torggler • Železni na Soreiemamo plačila zBAHCOMCT-om in kreditno Kartico TRST, UL. DELI/INDUSTRIA 38 - TEL. 040 767016 FAX 040 767091 KRIZ 9/A, DEVIN NABREZINA (TS) Mob: 348 1403850, 346 9830373 DRVA ZA KURJAVO - tudi na paleti iRELETIfZjV IS 0 KOj K A10 Rl C N PIV R E D N OST J 0j ■BRlkETI jvZ IGALN EIKO C KE ■ GLP JEKLENKA AGIP, PR0PAN JEKLENKA AGIP GRADBENI MATERIAL ^^^^^^čj^^^^^EVSKI GNOJ OKRASNE RASTLINE IN DIŠAVNICE JVRTN01R0HI£TV0J IdostavaTn/K URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 Izdelava prometnih znakov Cestna oprema in signalizacija Varnostne in opozorilne table - tudi dvojezične Osebna varovalna oprema in delovna zaščita Protipožarna oprema in oprema za prvo pomoč Table in nalepke po naročilu Ulica Conti 3 - Trst tel. 040 367385 info@segnaletika.com i i 1 4 Sobota, 28. aprila 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it gorica - Zahteva SSk po začasni zamrznitvi ni bila sprejeta Sodišče zavrnilo pritožbo, upravne volitve »rešene« Čavdek: »Beg pred odgovornostmi«- Romoli: »Menim, da tudi vsebinski del ne bo sprejet« Upravne volitve v Gorici ne bodo odložene. Deželno upravno sodišče je namreč po četrtkovi obravnavi zavrnilo zahtevo petih predstavnikov Slovenske skupnosti, ki so v pritožbi zoper ukinitev rajonskih svetov vprašali za zamrznitev sklepa, s katerim je dežela razpisala volitve in določila, da bodo potekale 6. in 7. maja. V dokumentu, ki je bil včeraj zjutraj objavljen na spletni strani sodišča, piše, da »sprejetje previdnostnega ukrepa« - odložitev volitev - »ne bi privedla do takojšnjih koristi za pritožnike«, zato so sodniki Saverio Corasaniti, Oria Settesoldi in Rita De Piero zavrnili zahtevo. Sodišče se je zaenkrat izreklo le o suspenzu, v prihodnjih mesecih pa bo odločalo tudi o vsebini pritožbe. Če so si tisti, ki so odložitvi volitev nasprotovali, včeraj oddahnili, so bili predstavniki SSk nad odločitvijo razočarani, čeprav mora najpomembnejša razsodba šele priti na vrsto. »Vidim dve možnosti. Ali je sodišče ocenilo, da bodo v trenutku, ko bo sprejet dokončni sklep, volitve za rajonske svete lahko potekale tudi ločeno od občinskih in torej brez razpustitve novega občinskega sveta, ali pa je upravno sodišče mnenja, da tudi v primeru, ko bi sprejelo vsebinski del naše pritožbe, ne bi moglo samo odločati o imenovanju komisarja,« je povedal odvetnik Peter Močnik, ki je skupaj z Robertom Louvi-nom in Damijanom Terpinom sestavil besedilo pritožbe: »Naši naslednji koraki bodo takojšnja vložitev zahteve za obravnavo in razsodbo o vsebinskem delu pritožbe, ob tem pa se bomo prisiljeni pritožiti tudi proti izidu upravnih volitev in zahtevati, da se o obeh zadevah sodišče izreče sočasno.« Usoda nove občinske uprave, ki jo bodo Goričani izvolili 6. in 7. maja, bo torej negotova do dokončne razsodbe sodišča, ki bo - najverjetneje jeseni - odločalo o tem, ali sta občina in dežela pri vprašanju rajonskih svetov ravnali v nasprotju z normami za zaščito manjšin. »Zavedam se, da bi bila zamrznitev volitev težka odločitev, po drugi strani pa imam občutek, da si sodišče ni hotelo prevzeti odgovornosti. Če bi bila zahteva sprejeta, bi to bila pomembna potrditev manjšinskih pravic,« je zavrnitev sodišča obžaloval Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk. Njeni predstavniki gledajo vsekakor tudi na pozitivno plat medalje: »Sodniki so po eni strani sicer zavrnili zahtevo po odložitvi občinskih volitev v Gorici, po drugi strani pa je bil sprejet priziv in obenem so bili pod- tržič - A2A V ponedeljek stavka delavcev termoelektrarne Delavci iz tržiške termoelektrarne A2A so za ponedeljek, 30. aprila, oklicali štiriurno stavko, s katero pozivajo lastnike obrata, naj čim prej vložijo predvidenih 700 milijonov evrov v njegovo obnovo. Zaposleni - skupno jih je okrog 150 - se bodo zbrali pred termoelektrarno, na cesti za Trst pa bodo delili letake mimoidočim avtomobilistom. Delavci in sindikalisti so zaskrbljeni, ker vodstvo tovarne zamuja s pripravo dokumentacije za pridobitev okoljskega dovoljenja, ki jo je treba predstaviti ministrstvu za okolje do septembra. Poleg tega bodo marca prihodnjega leta v termoelektrarni zaprli peči na kurilno olje, zaradi česar bi lahko bilo na prepihu več delavcev. Delavci zaradi tega upajo, da se bo družba A2A čim prej odločila za obnovo termoelektrarne, kar bi zavarovalo delovna mesta in sploh bi prispevalo k znižanju učinka na okolje, ki ga ima obrat. pisniki legitimirani, da kot pripadniki slovenske narodne skupnosti lahko zastopajo njene interese. Odločitev upravnega sodišča, da dovoli potek občinskih volitev, pa bo morala prestati sodbo glede meritornosti pri-ziva. SSk in ostali podpisniki bodo tako zahtevali čimprejšnji sklic vsebinske obravnave. Odločitev o protizakonitosti ukinitve goriški rajonskih svetov bo namreč privedla do izničenja volitev, ki bodo 6. in 7. maja letos,« pravijo pri SSk in dodajajo: »Priziv proti uki- nitvi rajonskih svetov je imel tudi to pozitivno plat, da je širšo javnost seznanil s problematiko predstavništva manjšin, ki je ravno za Slovence skoraj v celoti nedorečena. Na tak način pa prihaja do neupoštevanja pravice do prisotnosti v izvoljenih organih javne uprave in torej do sodelovanja v javni upravi pri vprašanjih, ki so za narodno skupnost temeljnega pomena.« Z vsebino sklepa pa je zadovoljen goriški župan Ettore Romoli, ki je ostro na- sprotoval odložitvi volitev. »Zaključila se je zgodba, zaradi katere je bilo mesto nekaj časa pod pritiskom. Tvegali smo komisarsko upravo,« pravi župan, ki je bolj kot do vsebinskega dela priziva SSk kritičen do zahteve po zamrznitvi volitev: »Menim, da tudi vsebinski del ne bo sprejet, počakati pa bo treba na razsodbo. Tudi če bi ta bila naklonjena pritožnikom, bi bilo po mojem mnenju treba izpeljati le volitve za rajonske svete, ne pa razveljaviti občinskih.« (Ale) gorica - Prva bilanca podjetja Ambiente Newco Poslovali z dobičkom V kompostarni v Moraru predelujejo premalo komposta glede na zmogljivosti obrata Kompostarna v Moraru bumbaca Prvo leto poslovanja družbe Ambiente Newco, ki skrbi za od-važanje odpadkov v goriški pokrajini, se je zaključilo s 721.000 evri dobička, zaradi česar je njen predsednik Luciano Zanotto upravičeno zadovoljen. »Gre za velik korak naprej, saj smo v prejšnjih letih vedno poslovali z izgubo. Do dobička smo se dokopali s krčenjem stroškov, sploh pa smo za 15 odstotkov znižali število uslužbencev, saj je del zaposlenih prevzela dru- žba Acegas-APS,« pojasnjuje Za-notto in napoveduje, da bodo izpeljali javno dražbo za pridobitev poslovnega partnerja, ki bi postal lastnik 40 odstotkov družbe in bi prinesel nov kapital in znanje. Za-notto poleg tega razlaga, da so v zadnjih mesecih opravili več vzdrževalnih del na kompostarni v Moraru. Namestili so namreč nove filtre, ki bodo preprečili uhajanje neprijetnih vonjav in ki so skupno stali 370.000 evrov. »V Moraru predelujemo še premalo komposta glede na zmogljivost obrata, zato razmišljamo, da bi odkupili vlažne odpadke iz drugih pokrajin in da bi povečali delež, ki prihaja iz Trsta,« pravi Zanotto in razlaga, da bi radi vsem korist-nikom svojih storitev zaračunali isto tarifo. »To pa je zelo težavno, saj je en tedenski obhod v Dolenjah nedvomno cenejši od treh obhodov, ki jih na teden opravimo v Gorici,« razlaga Luciano Zanotto. gorica - Davki Odkrili štiri popolne utajevalce Goriška finančna straža je v zadnjih tednih razkrinkala še štiri popolne davčne utajevalce, ki so državi prikrili pet milijonov evrov prihodkov in utajili za en milijon evrov davka na dodano vrednost (DDV). Finančni stražniki so utajevalce odkrili med rednimi kontrolami, s katerimi nadzirajo številna gospodarska področja in podjetnike. Od začetka leta so odkrili že petnajst popolnih utaje-valcev, ki so skupno utajili okrog 25 milijonov evrov davkov, sodišču pa so ovadili enajst ljudi. Med najzanimivejšimi primeri je goriški prodajalec novih in rabljenih avtomobilov, ki je preko interneta ogoljufal več ljudi. Na raznih spletnih straneh je objavljal oglase o prodaji vozil po zelo ugodnih cenah, od potencialnih klientov, ki jih je nabava avtomobila zanimala, pa je zahteval predujem. Le redki klienti, ki so plačali aro, so potem res dobili rezerviran avtomobil, mnogim pa ni trgovec vrnil niti vnaprej plačane vsote. Finančna straža je tudi odkrila, da ni trgovec-goljuf niti izpolnjeval davčne prijave, kaj še, da bi prijavljal vsote, ki jih je pridobil na nezakonit način. Finančna straža je dalje obelodanila nezakonito ravnanje gradbinca iz goriške pokrajine, ki je bil vključen v širšo mrežo podjetnikov, ki so izdajali lažne fakture. Omenjeni podjetnik je izdajal račune za dela, ki jih ni nikoli opravil, s čimer so se ob njem okoristili tudi drugi člani »mreže«, ob tem pa ni prihodkov nikoli prijavil davkariji. Na davčno prijavo je »pozabil« tudi hotelir iz Gradeža, ki je v zadnjih sezonah zabeležil polno zasedenost sob in prikril okrog 500.000 evrov prihodkov. Finančna straža je obravnavala tudi primer lastnika znane turistične agencije iz Tržiča, ki slovi po tem, da je številnim klientom - predvsem priseljencem - prodajala turistične pakete in lete, ki jih niso mogli nikoli izkoristiti. Po goljufijah so se sile javnega reda osredotočile tudi na davčno plat: s pregledovanjem bančnih računov lastnika agencije so ugotovili, kolikšni so bili v resnici njegovi prihodki. doberdob - Po znanih polemikah okrog tradicionalnega običaja Dve prošnji za postavitev mlaja Eno pripravili sindikati upokojencev, drugo domačini - Za varnost in stabilnost mlaja pripravljajo ekspertizo Na doberdobski občini so prejeli dve prošnji za postavitev mlaja na trgu pred vaško cerkvijo; eno so vložili sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL, drugo pa so pripravili domačini in jo pospremili s podpisi - zaenkrat -osemdesetih krajanov. Sindikati upokojencev so se aktivirali, komaj so izvedeli za težave s postavljanjem doberdobskega mlaja; takoj so priskočili na pomoč vaški tradiciji, ki je povezana s praznovanjem praznika dela. Tako so pripravili prošnjo - v italijanščini - in jo včeraj posredovali doberdobski občini. Skoraj sočasno je stekla nabirka podpisov domačinov iz Doberdoba, ki na ta način izkazujejo navezanost na tradicijo in napovedujejo, da nameravajo sodelovati pri dvigovanju mlaja. Samo v četrtek je njihovo dvojezično prošnjo podpisalo 80 domačinov, ker so podpise zbirali tudi sinoči in bodo s tem sodelovali tudi danes, bo po vsej verjetnosti število podpisnikov še dodatno naraslo. Iz Doberdoba smo prejeli tudi pojasnilo, da so pobudniki zbiranja podpisov domačini, tako da jim je društvo Jezero edino dalo na razpolago prostore za nabirko, ni pa njen pobudnik. Oglasil pa se je tudi desnosredinski občinski svetnik Marino Ferfolja, ki je celotno zadevo sprožil s svojo zahtevo po spoštovanju varnostnih predpisov in po pridobitvi dovoljenja za postavitev mlaja. »A ne bi bilo bolje, da bi namesto zbiranja podpisov prošnjo podpisal samo en tehnik, ki se na zadevo razume? Ne pa, da vabijo ljudi, naj podpisujejo prošnjo in si s tem jemljejo odgovornost za postavljanje mlaja,« pravi Ferfolja, ki meni, da bi moral o zadevi razpravljati tudi občinski svet. Prošnji, ki so ju na občini vložili sindikati upokojencev in domačini, si nista v nasprotju. Z občine zato podpisnike obeh prošenj pozivajo, naj se uskladijo med sabo za skupno postavitev mlaja in predvsem naj upoštevajo navodila, ki jih bodo v ta namen dobili. »Pobudnike postavljanja mlaja vabimo, naj se držijo navodil prometnega zakonika in naj spoštujejo vse zakone, da se prepreči katerakoli nevarnost ali škoda,« pravi doberdobski župan Paolo Vizintin in pojasnjuje, da so v zadnjih dneh na občini prejeli pisna opozorila prefekture, kvesture in gasilcev, ki so zahtevali zagotovila glede varnosti mlaja. Zaradi tega so se pobudniki dviganja obvezali tudi za to, da bodo predstavili tehnično ekspertizo, ki bo dokazovala varnost in stabilnost mlaja. (dr) nova gorica - Furenga Goriški mlaj bodo pripeljali z vprego Jambor za goriški mlaj bo tudi letos, že desetič zapovrstjo, s Trnovskega gozda prepeljala tradicionalna furenga. Podiranje smreke in priprava za prevoz se bo začela jutri, ko bodo tudi pripravili vence za okrasitev jambora. Konjska vprega se bo na pot proti Novi Gorici podala v ponedeljek, 30. aprila, ob 8. uri. Po več postankih bo ob 14.30 prispela v Novo Gorico, kjer bodo furmane in mlaj sprejeli slovenskega reda vitezov vina, na voljo bo tudi poku-šina domačih dobrot s podeželja. Dogodek prirejajo mestna občina Nova Gorica, Goriški muzej, krajevna skupnost Trnovo, društvo za oživljanje lokavškega izročila DOLI, sekcija trnovskih furmanov in gozdarjev, društvo žena in deklet Trnovo pri Gorici ter Turistična zveza - TIC Nova Gorica. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. aprila 2012 15 GORICA - V okviru gradnje avtoceste Pri Peči gorelo štandreško krožišče dobilo drugi jekleni lok Pri nočnem nameščanju uporabili tri orjaške žerjave - Na vrsti napenjanje kablov Včeraj popoldne se je ob državni cesti št. 55 pri Peči vnel požar, v katerem je po navajanju goriških gasilcev zgorelo okrog 100 kv. metrov trave. Gasilce so mimoidoči in policisti poklicali okrog 16.55, ob 17.30 pa so z delom že skoraj zaključili. Ogenj ni ogrozil hiš in niti bližnjega hleva z živino. V ozadju veliko dela Štandreško krožišče je dobilo še svoj drugi lok. Na temelje drugega mostu, ki so ga zgradili v okviru prekvalifikacije hitre ceste v avtocesto, so ga pritrdili v noči s četrtka na petek. Zaradi gradbenega posega so hitro cesto zaprli takoj po 20. uri, zatem pa se je začelo nočno postavljanje jeklenega loka. Pri dvigovanju so sodelovali trije orjaški žerjavi, dva težka 120 ton, tretja in največja pa kar 300 ton. Lok so dvignili nad jekleno ogrodje mostu, ki so ga čez cesto namestili marca, zdaj pa bodo nanj povezali z jeklenimi kabli. To so začeli opravljati v noči na današnji dan, z delom pa bodo nadaljevali do nedelje zvečer. Med postavljanjem in napenjanjem kablov bo hitra cesta zaprta prometu. Drugi lok štandreškega krožišča - visok 34 metrov in težek 64 ton - je nekoliko manjši od prvega, ki se v višino dviga 40 metrov in tehta 84 ton. Njuno postavljanje je bilo iz tehničnega vidika med najbolj zapletenimi posegi, ki jih opravljajo v okviru gradnje nove avtoceste Gorica-Vileš. Nameščanju drugega loka so sledili občinski upravitelji, generalni direktor podjetja Autovie venete Enrico Razzini in direktor gradbišča Luca Vittori. Pri gradbenem posegu so sodelovali delavci podjetja Autovie venete, konzorcija FVG Cinque in podjetja Maeg iz Trevisa. »Veliko dela je bilo opravljenega tudi v ozadju.« Tako poudarja deželni odbornik Riccardo Riccardi glede gradnje nove avtoceste Gorica-Vileš. »Opravili smo 150 posegov, med katerimi smo premaknili vodovodne in plinske cevi ali električne kable, kar je bilo skupno vredno 2,7 milijona evrov. Poleg tega smo odpeljali 500.000 kubičnih metrov zemlje in gramoza, namestili pet km ograje in 2.500 količkov, posekali 75.000 kv. metrov gozda,« poudarja Riccardi. Razstava o Afriki V galeriji pokrajin v Ulici Diaz v Gorici bodo danes ob 11. uri odprli razstavo fotografij, ki so jih posneli med raznimi projekti mednarodne kooperacije v afriški državni Burkina Faso, med katerimi so gradili vodnjake za pitno vodo in namakanje. Razstava bo na ogled do 5. maja. Obisk pri uršulinkah Institut za socialno in versko zgodovino prireja danes ob 17. uri voden ogled ur-šulinskega samostana v Ulici Palladio v Gorici. Vodička bo Paola Tomasella. V spomin na Albo Nočno nameščanje jeklenega loka foto a.a. Združenji Nuovo lavoro in Corte dell'Ar-te prireja v torek, 1. maja, med 8. in 17. uro prvi likovni ex-tempore v spomin na Albo Gurtner. Likovniki bodo ustvarjali na Travniku in v Raštelu. Kod pa pešci in kolesarji? O varnem podvozu za pešce in kolesarje pod krožiščem v Štandrežu ni ne duha ne sluha. Na to opozarjata predstavnika štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia in Mario Mucci, ki sta se včeraj dopoldne odločila za protestno akcijo, s katero sta želela ponovno izpostaviti problem. S samo-kolnico, na katero sta pritrdila transparent z napisoma »In prehod za pešce in kolesarje? E l'attraversamento ciclo-pedonale?« sta obhodila štandreško krožišče v obe smeri, pri tem pa sta pritegnila pozornost številnih av-tomobilistov. »Šušlja se, da podvoza, ki bi pešcem in kolesarjem zagotavljal varen dostop do pokopališča, ne bodo uresničili. Govorilo naj bi se o alternativnem prehodu po podvozu družbe SDAG, kar pa je po našem mnenju neuresničljivo,« pravi Bresda in opozarja, da so jim prehod za pešce in kolesarje obljubili: »Norčujejo se iz nas. Prvo prošnjo za prehod smo vložili že pred nekaj leti, še vedno pa se nismo srečali z deželnim odbornikom Riccardijem. Zahteva, ki smo jo postavili, je samo stvar zdrave pameti.« GORICA - Preko 800 otrok na Korzu Verdi Rekordna izštevanka Zapeli so jo ob zaključku didaktičnega projekta goriškega lutkovnega združenja CTA V prvi vrsti so sedeli otroci iz štandreškega vrtca bumbaca ■ I m • • v I v • v v V Gorici se eno krozisče Gorica je dobila še eno krožišče, ki naj bi zagotavljalo večjo varnost av-tomobilistom, kolesarjem in pešcem. Novo krožišče so uredili na križišču med ulicami Vittorio Veneto, Garzarolli in Veniero v mestni četrti Podturn-Sv. Ana. Doslej je promet na tem nevarnem križišču, koder vozijo tudi avtomobili, šolabusi in kolesarji, ki so namenjeni v Ulico Grabizio, kjer ima sedež slovenska večstopenjska šola, trenutno urejeval samo en semafor, ki je bil nameščen v Ulici Vittorio Veneto. Na občini so prepričani, da bo novo krožišče prispevalo k večji varnosti, saj bo avtomobiliste prisililo k znižanju hitrosti. Preko osemsto otrok iz raznih vrtcev in osnovnih šol iz goriške občine, Gradišča in Moša je včeraj na Korzu Verdi v Gorici zapelo izštevan-ko »Animali canterini«, ki so se je malčki naučili v okviru didaktičnega projekta lutkovnega združenja CTA »Figureinfesta«. V prejšnjih mesecih je razne šole in vrtce obiskal angleški umetnik Chris Gilmour, ki je z otroki izdelal velike lepenkaste živali, medtem ko so malčki v družbi likovnika Geka Tessara pripravili velike barvane plakate. Pesem »Animali canterini« je napisala Antonella Caruzzi, uglas-bil jo je Aldo Tarabella. Pri projektu so sodelovali tudi otroci iz vrtcev iz Štandreža in Pevme ter učenci pevmske osnovne šole Josip Abram. Včerajšnjega srečanja na Kor-zu Verdi se je poleg krajevnih upraviteljev udeležil tudi deželni odbornik Roberto Molinaro; nekatere izmed izdelanih lepenkastih živali bodo nekaj dni razstavljene v izložbah tridesetih trgovin iz goriškega mestnega središča. GORICA - Pri ZSKP Nov odbor Predsednica Padovanova računa na pomoč sedmih odbornikov Širši odbor Zveze slovenske katoliške prosvete se je sestal prejšnji četrtek. Predsednica Franca Padovan se je odboru zahvalila za ponovno zaupanje in podporo. V ožji odbor so bili izvoljeni za podpredsednika Miloš Čotar, za blagajnika Walter Bandelj, za tajnico Patricija Flore-nin, za zapisničarko Irenka Ferlat, za gospodarja Niko Klanjšček, za organizatorja Matjaž Pintar in Evgen Komjanc. Na seji so tudi začrtali program delovanja za prihodnje mesece. Junija načrtuje Zveza, skupno s Kulturnim centrom Lojze Bra-tuž in Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica pripravo koncerta v spomin na Mirka Fileja ob njegovi 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti. Njemu bo posvečena tudi pevska revija Cecilijanka, ki bo novembra. V drugi polovici oktobra pa se bodo v organizaciji ZSKP, Slovenske prosvete iz Trsta in Krščanske kulturne zveze odvijali 15. Koroški kulturni dnevi na Primorskem. Medtem tudi članice Zveze ne bodo mirovale. Društvo F.B. Sedej pripravlja maja dvodnevno praznovanje ob 60. obletnici delovanja domačega zbora. Prvi vikend julija pa bo med borovci v Šte-verjanu 42. Festival narodno-zabavne glasbe. Prosvetno društvo Štandrež bo maja organiziralo tradicionalni Praznik špargljev, v juniju pa prireditev Gledališče pod zvezdami. Društvo Jadro bo 30. junija v Selcah pri Ronkah sodelovalo pri organizaciji srečanja krajev, ki nosijo ime Selo. 1 6 Četrtek, 26. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / VOLITVE - Cingolani in Peterin v KB Centru Kraj srečevanja »Slovenci morajo biti prisotni tudi v središču mesta, ne le v okoliških vaseh« Županski kandidat leve sredine Giuseppe Cingolani je včeraj v spremstvu kandidata za občinski svet na listi Demokratske stranke Davida Peterina obiskal goriški KB center. Cingolani je prepričan, da je struktura, v kateri imajo sedež številne slovenske ustanove, prispodoba modela, ki mu mora slediti celotna slovenska narodna skupnost. Po njegovih besedah Slovenci morajo biti prisotni tudi v središču mesta, ne le v okoliških vaseh. Potrebni so odprti in lepo urejeni prostori, s kakršnimi na primer razpolaga knjižnica Da-mir Feigel, kjer se Goričani lahko srečujejo in bogatijo svojo kulturo. Peterin je poudaril potrebo po investiciji v izobraževanje po poti, ki jo je nakazal Slovik. »KB center je združevalno središče, kamor se hodimo učit glasbe, referenčna točka za kulturnike, športnike, vinogradnike, upokojence. Kraj, kjer se skozi interese posameznikov združujemo v skupnost in se istočasno srečujemo z ostalimi Goriča-ni. Trgovski dom, ki je v neposredni bližini, pa bo postal še izložba in stičišče goriške iznajdljivosti in ustvarjalnosti, referenčna točka Peterin in Cingolani s knjižničarko Luiso Gergolet VOLITVE - Cingolani in Bandelj v športnem centru Mirko Špacapan Šport je bogastvo Odborniki Olympie predstavili kandidatoma bogato delovanje društva, njegove dosežke in potrebe Županski kandidat Giuseppe Cingoalni in kandidat za občinski svet Walter Bandelj sta v prejšnjih dneh obiskala Slovenski športni center »Mirko Špacapan«, kjer sta se seznanila z delovanjem ŠZ Olympia in si ogledala prvenstveni nastop članske ekipe v C ligi. Cingola-nija in Bandlja so sprejeli odborniki društva in jima predstavili razvejano dejavnost Olympie, ki je po obsegu dela med prvimi amaterskimi društvi v deželi. Poudarjeno je bilo, da je delovanje odvisno od prostovoljnega dela odbornikov. Športna društva predstavljajo veliko bogastvo za vso občinsko skupnost, saj s svojimi dosežki prispevajo k prepoznavnosti mesta. V tem smislu gre v prihodnje pričakovati večjo pozornost občinskih upraviteljev, ki morajo upoštevati celotno goriško športno organiziranost, torej tudi športna društva slovenske narodne skupnosti. Govora je bilo tudi o krizi in iskanju pokroviteljev, pri čemer bi treba pomisliti na posege, ki bi amaterski društvom omogočili, da razvijajo svojo pomembno so- Bandelj in Cingolani s Simonom Komjancem in Andrejem Vogričem cialno in vzgojno vlogo. Volitve 2012 GORICA Romoli za štiri podjetja »Problem ni zdravstvo, pač pa zdravje občanov. Osnutek ki ga je orisal predsednik dežele Renzo Tondo, je njegov predlog, o katerem se ni dogovoril s strankami večine in niti s teritorijem.« Tako desnosredinski županski kandidat Ettore Romoli odgovarja na polemike, ki so se v zadnjih dneh vnele v zvezi z reorganizacijo deželnega zdravstva. Romoli meni, da reforma ne bo oškodovala zdravja občanov, ki mora biti prioriteta, hkrati pa napoveduje, da se bo uprl načrtu, da bi Gorica ostala brez svojega bolnišničnega podjetja. »Imamo štiri pokrajine, zato je prav, da ustanovimo isto število bolnišničnih podjetij.« Shodi za Cingolanija Levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani se bo danes udeležil kopice volilnih srečanj in shodov. Ob 9.30 bo v baru Zenzero okrogla miza o trajnostnem razvoju, ob 11. uri bo na Trg Sv. Antona shod z državnim vodjo SEL Nichijem Vendolo, igrala bo skupina Radio Zastava, ob 15. uri bo na istem prizorišču nastopila sard-ska skupina Alma Mediterranea, sledila bo predstavitev kandidatov Foruma za Gorico. S Trga Sv. Antona se bo ob 16.30 začel kolesarski izlet po mestu, ob 18. uri bo v galeriji Corte dellArte v Ulici Carducci pesniško in umetniško srečanje »Gorizia e Gori-zia e Gorizia«. SVOBODA EKOLOGIJA LEVICA Marjan Sosol se zavzema za »outlet city« Volivke in volivce pozivam, da na občinskih volitvah množično podprejo kandidata levosredinske koalicije Giuseppeja Cingolanija. Istočasno pa želim, da bi izbrali tudi stranko Svoboda Ekologija Levica (SEL) in kandidata, za katerega smatrate, da bi najbolje zagovarjal predloge, ki bi našemu mestu in širšemu goriškemu prostoru zagotovili novega zagona. Naš novi politični subjekt (Svoboda Ekologija Levica) se v prvi vrsti zavzema, da bi ETZS razširil svoje dejavnosti tudi na zdravstvo in univerzo in po možnosti priključil v povezavo še druge občine. Stranka se zavzema, da bi mesto ponovno zaživelo na področju trgovine. V mislih imamo načrt, s katerim bi obnovljena mestna četrt postala atraktivna tudi v primerjavi z velikimi trgovskimi centri; za dosego tega cilja moramo ustvariti predpogoje (obrobna parkirišča ter povezava od teh s kolesi ali ustreznimi javnimi vozili) in tako promovirali t.i. »outlet city«. Staviti moramo še na skupno kulturno in turistično ponudbo z davčno prosto cono za kulturne dejavnosti, ki bi skladno ovrednotila tudi turizem, pri čemer je treba ovrednotiti muzej 19. stoletja in spominske poti iz prve svetovne vojne, Kalva-rijo, Oslavje in Sabotin ter promocijo tipičnih pridelkov. Občanom je treba omogočiti, da bodo več vlagali v zeleno energijo, sploh pa nočemo novih jezov na Soči. Somišljenikom SEL zagotavljam svojo pozornost za nove predloge. DEMOKRATSKA STRANKA Božidar Tabaj hoče mesto brez mej V Štandrežu sem rojen in živim. Z ženo imava dva sinova ter lepo vnukinjo. Izhajam iz družine, ki se je vedno zavzemala za ugled naše vasi. Oče Alojz je bil več let predsednik društva Oton Župančič in član odbora VZPI-ANPI. Od mladih let sem angažiran za boljše in lepše življenje v vasi, najprej kot član vaškega odbora, nato kot predsednik rajonskega sveta. V zadnjih letih zagovarjam interese Gorice, in posebej Štandre-ža, kot predstavnik SSk v občinskem svetu. 45 let sem član prosvetnega društva Štandrež. V zadnjih desetih letih vodim dramsko skupino. Ta skupina se je uvrstila v sam vrh slovenskih amaterskih gledaliških skupin. Zakaj ponovno kandidiram? Prepričan sem, da lahko še veliko prispevam za boljšo in lepšo Gorico ter Štandrež. K temu so me nagovorili mnogi vaščani. Zavzemal se bom za ovrednotenje zgodovinskih in naravnih znamenitosti, da postane Gorica turistično privlačna; da bo čezmejno sodelovanje konkretno ter da bi naš prostor postal res brezmejni; za smotrno ureditev prometa, z upoštevanjem pravic kolesarjev in pešcev; za prepoved težkega prometa v gosto naseljenih območji; za večjo skrb za predmestje, ki je zapuščeno in zanemarjeno (predvsem za ureditev cest in pločnikov); za večjo pozornost do socialno ogroženih in za sodobno in popolno zdravstvo, tudi s čezmejnim sodelovanjem; za ponovno priznanje rajonskih svetov in za uveljavitev vseh pravic, ki jih za Slovence predvidevata zakona 38/01 in 482/99. Želim si Gorico - mesto brez mej. Moje geslo: politika v službi ljudi in ne obratno! ZVEZA LEVICE Paolo Nanut: Več pozornosti sociali! Po poklicu novinar-publicist, sem član izvršnega odbora goriškega krožka Stranke komunistične prenove. Vpisan sem v VZPI-ANPI, v zadnjem mandatu sem SKP predstavljal v rajonskem svetu za Podturn in Sv. Ano. Kandidati Zveze levice kot vedno doslej postavljamo v ospredje volilne kampanje delo in varnost na delovnem mestu; veliko pozornost namenjamo mladim in prekernimu delu, starejšim občanom in sociali. Odločno branimo ustavo, ki je vzklila iz antifašizma in ki temelji na vrednotah enakosti, bratstva in solidarnosti. Zveza levice, ki združuje Komunistično prenovo, italijanske in slovenske komuniste, je že med jesenskimi primarnimi volitvami podprla župansko kandidaturo Giuseppeja Cingolanija, za katerega smo prepričani, da bo s pomočjo koalicije, ki ga podpira, pozoren na družine v stiski in na prekerne delavce, da si bo prizadeval za gospodarski razvoj mesta in za demokratično participacijo občanov pri sprejemanju odločitev. Za kandidaturo sem se odločil, ker želim v občinskem svetu predstavljati levičarje iz celega mesta in še posebej iz Štandreža, kjer sem doma. DEMOKRATSKA STRANKA Daniele Orzan stavi na zeleno ekonomijo Občinski svetnik v zaključujočem se mandatu. Poročen z Marianno, sva starša male Phoebe. Poklicni svetovalec, ukvarjam se z urbano mobilnostjo in prostorskim načrtovanjem. Član pokrajinskega odbora za povezovanje Socialnega sodelovanja. Aktiven v športu kot inštruktor borilnih veščin. Vsi skupaj moramo strniti moči za preporod našega mesta. Da lahko to uresničimo, potrebujemo podjetja, delovna mesta, storitve. Občina mora poseči pri deželni in državni vladi, da se zmanjša občuten davčni »gap« s sosednjimi državami. To se lahko uresniči z davčnimi popusti podjetjem, ki vlagajo v inovacijo in konkurenčnost ter zagotavljajo določeno raven zaposlovanja. Gorica mora znati izkoristi možnosti, ki se ji ponujajo z vrednotenjem njene geopolitične lege. Čezmejno sodelovanje je danes prava priložnost za preporod našega mesta. Vzvod za to je lahko EZTS. Če bomo sposobni fokusirati točno določen model gospodarskega razvoja, bomo dosegli tudi pozitivne in vidne rezultate. Po mojem mnenju se Gorica in Nova Gorica lahko razvijeta kot avantgardni pol zelene ekonomije. Moja zaveza je za živahnejšo Gorico, pripravljeno za nove gospodarske in delovne izzive. SVOBODA EKOLOGIJA LEVICA Renza Pelesson: Začnimo novo poglavje! Profesorica na višjih srednjih šolah v Gorici za informatiko in laboratorij, članica slovenske in furlanske manjšine, dolgoletna članica AŠZ Dom, predstavnica ESP - šola, kandidatka za občinske volitve v stranki SEL (Levica, ekologija, svoboda). V dopolnitev programa SEL, se kot »Goričanka« zavzemam, da ta »zaprta« Gorica zopet oživi. Zaprtost, predvsem zasluga Romolijeve petletne uprave, mi daje misliti, kaj še bo: perspektiv za zaposlitev ni ne pri mladini ne pri starejših, ki vsak dan izgubljajo delo. Kot profesor se tudi večkrat sprašujem, kje se bodo naši diplomiranci in ne zaposlili. V preteklosti tega problema nismo poznali! Med svojimi dijaki-maturanti na eno roko pre-štejem, kdo je redno zaposlen. Kdor ima ekonomske možnosti študira na univerzi, drugi pa delajo le občasno in to kar koli. Mesto, ki nima perspektiv! Ali se vračamo zopet v tiste čase, ko so naši ljudje hodili s trebuhom za kruhom? Smo še vedno tako ali tako na obmejnem prostoru; Evropska unija nudi za tak tip teritorija sredstva za njegovo valorizacijo, kar bi naši realnosti gotovo koristilo. Obnova starega dela je mesta povsem ustavljena: gradi in gradi se vsepovsod okrog mesta; ne bi bilo bolje, da bi se omogočilo in olajšalo obnovitev starih, dotrajanih zgradb v mestu? Gorica mora po Romoliju začeti novo poglavje! DEMOKRATSKA STRANKA Patrizia Peressin za večjezično Gorico Goričanka, mati Slovenka, oče Furlan, obiskovala sem slovenski otroški vrtec v Štandrežu. Šolanje sem zaradi selitve nadaljevala v italijanščini in tako se žal oddaljila od slovenskega jezika in življa, kateremu sem se ponovno približala v devetdesetih letih. Obiskovala sem ekonomsko fakulteto in se potem zaposlila na pošti. Službovala sem tudi v Štandrežu in Ločniku, danes delam v Podgori. Politika me je vedno zanimala, a se v njej doslej nisem angažirala v prvi osebi. Verujem v politiko kot sredstvo upravljanja in izboljšanja svojega mesta: pravica in dolžnost vsakega občana je, da je pri tem aktivno soudeležen in sem se zato odločila, da kandidiram za goriški občinski svet. Želim se multikulturno in večjezično mesto. Prisotnost slovenske manjšine, večkulturnost Gorice, njena večplastna zgodovina in zemljepisna lega so pozitivne vrednote, na katerih lahko gradimo vlogo pravega evropskega mesta. Biti v središču tako raznolikega in zanimivega teritorija ponuja možnost razvoja in uveljavitve potencialov predvsem v turizmu, kjer enogastronomija, okolje, kulturna in zgodovinska dediščina sestavljajo popolno in zanimivo ponudbo. Da lahko dosežemo vse to, potrebujemo zamenjavo občinskih upravitelje, ki jo lahko zagotovita samo uveljavitev Demokratske stranke in zmaga levosredinskega županskega kandidata Giuseppeja Cingolanija. DEMOKRATSKA STRANKA David Peterin: Zaupajmo mladim! V Novi Gorici imajo mladega in dinamičnega župana, dajmo tudi mi zaupati mlajši generaciji, ki gleda na razvoj čezmejnega prostora, tega skupnega mesta, brez predsodkov iz preteklosti. V prejšnjem mandatu sem bil izvoljen v rajonski svet v Štandrežu in tam sem deloval v korist celotne vaške skupnosti. Tudi tokrat se predstavljam občanom z velikim navdušenjem in z željo, da bi na najboljši način zastopal pričakovanja vseh goriških občanov s posebno pozornostjo manjšinskim vprašanjem, mladinskim temam in čezmejnemu sodelovanju. Zaradi ukinitve rajonskih svetov pa bo še posebno pomembna pozornost občinskega sveta za probleme naših vaških skupnosti, ki so do sedaj imele neposrednega sogovornika prav pri rajonskih svetnikih. Zavzel se bom za najbolj neposredno navezo med volivci in izvoljenimi, za čim bolj participirano demokracijo in transparentnost pri upravljanju javnih sredstev. Računam torej na podporo naših ljudi v obliki preferenc, ki jih potrebujem, da bom lahko na občini neposredno zastopal vaša pričakovanja in potrebe. Pravo sožitje in Evropo bodočnosti lahko zgradimo le tako, skupaj. Kandidiram za občinski svet, da bom tja prinašal besedo naših vaščanov in meščanov, naslov elektronske pošte, kjer bom vedno dosegljiv za katerokoli upravno zadevo, je da-vid.peterin@gmail.com Pričakujem vaše spodbude, predloge in nasvete. Pričakujem tudi vašo podporo s preferenco za moje ime in glasom Demokratski stranki! / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. aprila 2012 17 gorica - V palači Attems-Petzenstein Nekdanja mejna ograja postala okvir za štiri jezikovne panoje Danes odprtje razstave umetnice Annabel Cunoldi Attems V goriški palači Attems Petzenstein bodo danes, 28. aprila, ob 18. uri, na dan prve pisne omembe gorice in v okviru projekta o razpršenem muzeju 20. stoletja, predstavili inštalacijo Ouverture umetnice Annibel Cunoldi Attems. Sugestivno kulisje za inštalacijo »Ouverture« bo nudila vhodna veža baročne palače Attems Petzenstein. V prostor bodo vmeščene štiri kovinske ograje, ki so bile nekoč del mejne pregrade na Kolodvorski ulici in jih je umetnica na novo izkoristila kot pomenljiv okvir, ki je obenem realen in semantičen, za štiri jezikovne panoje. Na njih je razvila temo zgodovine meje, konkretne ali namišljene, tako kot njeno preseganje, ki jo omogoča izmenjava idej, pojmov, jezikov. Inštalacija je bila že predstavljena v novogoriški Mestni galeriji na razstavi »Euforum« leta 2007, ki je nastala v sodelovanju z goriško pokrajino. Tokrat bosta mrežam dodana še dva prosojna panoja, ki sta nastala izrecno za to priložnost. Njuna umeščenost v okenski ostenji bo dodatna spodbuda za premislek, saj bosta postavila v dialog notranjost in zunanjost, preteklost in sedanjost, vsebino in okvir. »Mreža nekdanje meje na Kolodvorski ulici - pojasnjuje Federico Portelli, pokrajinski odbornik za kulturo - je postala umetniška stvaritev in predstavlja korak do Razpr- šenega muzeja 20. stoletja. Krajevna zgodovina se je v prejšnjem stoletju križala z geopolitičnimi dogodki svetovne razsežnosti, ki so pustili za seboj številne in različne spomine. Nekateri dogodki pa so imeli izrazit simbolični značaj, med temi padec meje v noči iz 30. aprila na 1. maj leta 2004. Tiste mreže, ki so bile nekoč sestavni del meje, je umetnica na novo premislila in osmislila: niso več znamenje ločevanja dveh skupnih mest - Gorice in Nove Gorice - marveč združujeta naše področje tudi na umetnostnem in kulturnem nivoju.« Annibel Cunoldi Attems se lahko pohvali z večdesetletno izkušnjo, saj je podobne inštalacije postavila v arhitektonsko pomenljivih stavbah, tako sodobnih kot iz preteklih stoletij, ki se nahajajo v najpomembnejših evropskih mestih. CI3 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. Gledališče LEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: sobota, 5. maja, ob 20.30 »Dalle 9 alle 5. Orario continuato. Il musical!«, nastopa gledališka skupina Qaos iz Forlija; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). OPERA V KINU: v tržiškem Kinema-xu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 8. maja ob 19. uri ponovitev baleta »Class Concert - Giselle« iz moskovskega Bolšoja; 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »To Rome with Love«. Dvorana 2: 17.00 - 19.40 - 22.15 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 »Il castello nel cie-lo«;20.00 - 22.00 »Diaz - Don't clean up this blood«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »To Rome with Love«. Dvorana 2: 17.00 - 19.40 - 22.15 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ho cercato il tuo nome«. Dvorana 4: 17.15 »Il castello nel cie-lo«; 19.50 - 22.10 »Battleship«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 20.10 »Cro-nache di una passione«. fí Razstave Koncerti MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ vabi v Kulturni dom v Gorici na predstavo Donizettijeve opere »Ljubezenski napoj« v četrtek, 3. maja, ob 20. uri. V jutranjih urah bodo predstave za otroke in šolsko mladino; vstop prost. H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. UGODNO PRODAM stanovanje v Gorici, 100 kv.m, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet in garaža; tel. 335-6525946. V GORICI v bližini železniške postaje oddamo v najem stanovanje z dvema spalnicama; tel. 0481-522206. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Trico-lori; do 3. junija od torka do nedelje 10.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI DABLO na Dobrovem v Brdih je na ogled razstava umetnikov kulturnega krožka GMazzini iz Tržiča. Do 28. aprila bodo razstavljali Alda Antoni, Gilberto Bezzi, Flavia De-lise, Giorgio Gallottini, Alessio Gre-gori, Emilja Mask, Graziella Minius-si, M.Grazia Persolja, Luciana Sabba-din, Gianfranca Salateo in Valdiero Vecchiet. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled skupinska slikarska razstava; razstavljajo Laura Or-mas, Dorina Braini in Rita Spina; še danes, 28. aprila, 9.00-12.30, 15.3019.00. V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 v Gorici bo danes, 28. aprila, ob 11. uri odprtje fotografske razstave »Una finestra sull'Africa. L'acqua, la vita, le donne«; na ogled bo do 5. maja. FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na ogled 4. izvedbe fotografske razstave Sku-pinArt v Galeriji75 v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Razstavljajo člani Fotokluba Skupina75 Yu-liya Chumachenko, Marco Faganel, Paul David Redfern in Simon Zamar; do 1. maja v sklopu urnikov prvomajskih praznovanj in po dogovoru na info@skupina75.it; več na www.skupina75.it. V PALAČI ATTEMS je na ogled razstava v organizaciji združenja Graphiti. Razstavljajo Giuseppina Mastrovito, Paul David Redfern, Enzo Tedeschi, Klemen Brun in Etko Tutta; do 13. maja od torka do nedelje 10.00-17.00. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je na ogled razstava z naslovom »Dosežki ameriških Slovencev: prispevek kulturam dveh domovin«, ki sta jo uredila Joe Valenčič iz Cleve-landa in Mirjam Milharčič Hladnik z inštituta ZRC SAZU; do 23. maja od ponedeljka do petka 17.00-19.00 ter ob prireditvah v domu. M Izleti Ü3 Obvestila AŠKD KREMENJAK prireja 8. tekmovanje v najboljši torti in najslajših piškotih v ponedeljek, 30. aprila, v večnamenskem centru v Jamljah. Udeleženke in udeleženci lahko predstavijo le eno vrsto torte ali piškotov in jih prinesejo na sedež društva od 20. do 20.45. Komisija bo sladice ocenila, po končanem nagrajevanju bo dviganje mlaja. NA SEDEŽU DRUŠTVA JEZERO v Doberdobu zbirajo podpise za postavitev mlajev v vaseh doberdobske občine. Prošnjo je mogoče podpisati danes, 28. aprila, med 18. in 21. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bosta v ponedeljek, 30. aprila, anagrafski in tehnični urad zaprta. Za prijave smrti v občini klicati na tel. 3487795064. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo od ponedeljka, 30. aprila, do četrtka, 3. maja, zaprta. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v ponedeljek, 30. aprila, uradi zaprti. ZAMENJALI SMO TELEFONSKE ŠTEVILKE GORIŠKE REDAKCIJE NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 0039 0481 356320 nova ŠTEVILKA FAKSA 0039 0481 356329 SPDG organizira v nedeljo, 29. aprila, izlet Porezen (1630 m) - Franja. Zbirališče ob 7. uri pri Rdeči hiši, odhod z osebnimi avtomobili proti Cerknemu. Od vasi Poče (700 m) do vrha je pribl. 2 uri 30 min. hoje. Planinski dom na Poreznu je odprt. Sestop do partizanske bolnice Franja pribl. 2 uri 30 min. Sledil bo ogled spomenika. Pot ni zahtevna, priporoča se primerno kondi-cijo; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@kinoatelje.it. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO prireja vodene sprehode v odkrivanju zgodovine in umetnosti Gorice danes, 28. aprila, z zbirališčem ob 17. uri pred samostanom Uršulink v Ul. Palladio 6 v Gorici. Pao-la Tomasella, ki je napisala knjigo »Giardini di una terra di confine. Piante e paesaggio nella contea di Go-rizia« bo vodila ogled parka Uršulink in vile Ceconi ter drugih vil na poti proti Solkanu; informacije po tel 0481-530392. POHOD BUKOVJE-SABOTIN-PODSABOTIN-BUKOVJE bo 1. maja v okviru praznovanja KD Briški grič. Start ob 9. uri z Bukovja, skupne hoje bo okrog 6 ur. Pohodniki bodo ob 10.30 pri cerkvi v Podsabotinu in okrog 13. ure pri lovski koči. Tu se lahko pridružijo pohodniki, ki se bodo odločili, da bodo pot prehodili v krajših odsekih. IZLET PO KLETEH v organizaciji kulturnega društva Sovodnje bo potekal v soboto, 5. maja; vpisovanje in informacije po tel. 328-4713662 (Denis) ali na romina_c@live.it. SPDG in planinska društva z Goriškega vabijo 6. maja na skupni pohod na Škabrijel v okviru pobude Družne sa-botinske poti. Zbirališče ob 8.45 na Kekcu, start ob 9. uri. Skupne hoje bo okrog 4 ure. Na Škabrijel se bodo povzpeli (po drugi poti) tudi gorski kolesarji. Zaželena je predhodna prijava po tel. 328-8292397 (Robi). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fondazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bilo zaradi slabih vremenskih napovedi podaljšano do konca meseca aprila obdobje v katerem je dovoljeno ogrevanje stanovanj. KD BRIŠKI GRIČ IZ ŠTEVERJANA v sodelovanju z ZSŠDI in ZSKD prireja orientacijsko vožnjo z avtomobili »Brdaut 2012« v nedeljo, 6. maja, ob 12.30 na Bukovju pri turistični tabli v Števerjanu, start ob 13. uri, cilj ob 18. uri. Prijave na spletni strani društva na facebooku ter na naslov brdaut@gmail.com do 1. maja, tudi še na Prvomajskem slavju v Števerjanu; informacije po tel. 334-2294517. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bo-gatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. 0 Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira danes, 28. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici prireditev »Naj mladi...« Na odru se bo zvrstilo enajst skupin: mali orkester in mladinski pevski zbor GM Špeter, otroški zbor KD Sovodnje, otroška plesna skupina AKŠD Vipava, Alessia Peressini - jazz oddelek GM Gorica, mladinski pevski zbor Neokortex, srednješolska plesna skupina AŠKD Vipava, Luca Brumat - jazz oddelek GM Gorica, plesna skupina »Take dance« AŠKD Vipava, mladinski pevski zbor Krasje, študenti oddelka PopRock šole CAM-Arte&Musica Tržič in srbska folklorna skupina Sloga Nova Gorica. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE KD BRIŠKI GRIČ v Števerjanu: v torek, 1. maja, ob 17. uri govor, nastop folklorne skupine Vuk Karadžic iz Trsta, ples z Navihankami; v soboto, 5. maja, ob 21. uri ples s skupino Happy Day; v nedeljo, 6. maja, od 13. do 17. ure orientacijska vožnja z avtomobili »Brdaut«, ob 19. uri koncert »Parni Valjak Tribute«. AŠKD KREMENJAK organizira s pomočjo Alda Rupla orientacijski pohod po Jamljah in okolici. Zbirališče bo pred bivšo jameljsko šolo (sedež društva) v nedeljo, 6. maja, ob 8. uri, ob 8.30 bo štartala prva skupina. Skupine bodo štele od 3 do 5 članov. Po pohodu bo kosilo ob 13. uri, zatem nagrajevanje. Tisti, ki ima kompas, naj ga prinese s sabo. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita na srečanje s pesnikom, pisateljem in kulturnikom Cirilom Zlobcem v ponedeljek, 7. maja, ob 20. uri v občinski knjižnici. Izhodišče srečanja bo knjiga »Vse daljave niso daleč (Italijanska srečanja slovenskega pesnika)«, ki je izšla pri ZTT. Srečanje je omogočila Fundacija Goriške hranilnice. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi na predstavitev vodnika »GO3D - Goriška: peš, s kolesom in s kajakom - Il Goriziano: a piedi, in bicicletta e in kayak« v torek, 8. maja, ob 18. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju št. 13. KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: v soboto, 12. maja, bo predstavitev knjige »E se« Giorgia Mosettija. Z avtorjem se bo pogovarjal Marco Girardo. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Gaetano Bar-resi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Alfredo Samotti iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti, sledila bo upe-pelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Rosa Maronese vd. Silvestri (iz kapele pokopališča v Gradežu) v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Armando Bavcar iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 12.15, Luciano Bolletti s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 12.30, Norma Piorar por. Battiston (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Gio-vanna Capello vd. Mian (iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. San Michele 57 TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo Argentina TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 76 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 18 Sobota, 28. aprila 2012 RUBRIKE ta teden edinost pred 1gg leti EDINOST ■ ■ U L- h,- -, :. P , Edinost je tokrat objavila poročilo, v katerem odgovarja na očitke, da se uredništvo premalo posveča tržaškim mestnim dogodkom: »Med drugimi očitki, ki jih danzadnem mečejo v obraz uredništvu Edinosti razni poklicani, še bolj pa nepoklicani činitelji, je tudi ta, da Edinost posveča vse premalo pozornosti tržaškim pouličnim dogodkom, tako zvani »Tržaški mali kroniki«, češ, le poglejte, kako natančno, kako točno, kako hitro in kako obširno poroča Piccolo, dočim pa Edinost večkrat priobčuje vesti, ki so že »stare«, ki nimajo nobene vrednosti več in tako dalje. Če hočem kaj izvedeti, moram kupiti Piccolo, to je končna beseda vsakega takega zabavljača. Hm, da! Na ta način si pred vsem ti neza-dovoljneži mislijo utišati svojo kosmato vest, ki jih le tupatam včasih še dregne zaradi nepotrebnega kupovanja Piccola, na drugi strani pa mislijo, da tako pokažejo svoje prav posebno zanimanje za napredek našega lista in svojo »dobro voljo«, kajti »nevedne poučiti« je vendar krščansko delo usmiljenja, in »nevedno« je seveda uredništvo, ki nujno potrebuje pouka, kako je treba urejevati list, posebno pa pouka od tistih, ki imajo manj pojma o urejevanju lista, kakor pa zadnji žrebljič v črevlju ti-skarniškega hlapca. Da, Piccolo, ta bodi našemu listu vzor, kako je treba zbirati in urejevati »Tržaško malo kroniko«, obširno, natančno, točno in hitro! Bravissimo! Pet reporterjev ima Piccolo, ki lahko kontrolirajo vsakega psa na cesti, ker drugega dela nimajo, pet ljudi, ki so izključno določeni za to »kroniko«, na katero je sam Piccolo s svojimi zvestimi slovenskimi bralci silno ponosen; toda ta Piccolov ponos in ta »obširnost, natančnost, točnost in hitrost« se še hitreje razbline v pravo komedijantsko farbanje občinstva, če človek nekoliko natančneje pogleda to Pic-colovo kroniko ...« ta teden primorski dnevnik pred sg leti PRMOnSKI DNEYNIK Primorski dnevnik je seveda poročal o proslavah ob petindvajsetem aprilu: »Ob spomeniku žrtvam od-porništva vrh stopnišča, ki pelje od Goldonijevega trga k Sv. Justu, je bila kratka spominska svečanost, katere so se udeležili predstavniki oblasti in raznih političnih strank ter partizanskih organizacij. Svečanost je organiziral Svet odporniškega gibanja, katerega dva predstavnika, Postogna in Guagnini sta ob tej priložnosti spregovorila nekaj besed. Tržaškega župana Franzila, ki se je medtem udeležil proslave v Rižarni, kjer sta govorila dr. Gasparo in duhovnik Marzari, je zastopal odbornik prof. Faragau-na, med raznimi političnimi in drugimi osebnostmi pa so bili: predstavnika NSZ tov. Laurenti in Petronio, predstavniki Zveze partizanov tržaškega ozemlja, prof. Li-vio Pesante, poslanec Vittorio Vidali, Marija Berneti-čeva, predstavnika socialistov prof. Medani in dr. Pinc-herle, socialdemokrat prof. Schiffrer in drugi. Še prej so predstavniki oblasti in političnih organizacij položili vence na spomenik. Predstavnikom oblasti, političnih strank in gibanj je spregovoril najprej Postogna, ki je poudaril potrebo, da se Tržačani borijo za mir in napredek svojega mesta v duhu načel, za katera so se borili in umrli tisoči in tisoči pripadnikov odporniškega gibanja. Guagnini je opozoril, da se mora borba proti fašizmu nadaljevati odločno in vztrajno. Na Trgu Garibaldi pa je bilo javno zborovanje, ki sta ga priredili Vsedržavno združenje italijanskih partizanov AN-PI in Vsedržavno združenje italijanskih političnih prega-njancev ANPPIA. Zborovanje je otvoril Arturo Calabria, ki se je spomnil vseh antifašističnih žrtev in še posebno žrtev Rižarne, openskega strelišča, Ul. Ghega, Proseka in Ul. D'Aze-glio, ki predstavljajo danes najmočnejši obrambni zid demokracije. Potem ko je zborovalcem predstavil znanega voditelja italijanskega odporniškega gibanja poslanca Boldri-nija, je dal besedo Karlu Šiškoviču, ki je govoril v slovenščini.« FILMI PO TV Ponedeljek, BD. maja, Raimovie, ob 11. uri llamante Režija: Claude Sautet Igrajo: Michel Piccoli, Romy Schneiden in Lea Messori Ko se uspešnemu francoskemu arhitektu zgodi, da se znajde vpletenega v hudi prometni nesreči in čaka na prihod bolničarjev, uporabi svoj čas in energije tako, da opravi krajši obračun svojega življenja. Prvotni naslov Sautetovega filma naj bi se glasil Življenjske stvari, kar nedvomno odgovarja pripovedi o tistih malih anekdotah in navidez nepomembnih odločitvah, ki jih sprejemamo dan za dnem in ob izbiri ene ali druge smeri razvejanega življenjskega križišča, krojimo svojo prihodnost. Torek, 1. maja, La 7, ob 21.30 Julie & Julia Režija: Nora Ephron Igrajo: Meryl Streep, Amy Adams, Stanley Tucci, Chris Messina, Linda Emond, Helen Carey, Mary Lynn Rajskub Režiserka večnih ljubezenskih hrepenenj predstavlja tokrat biografijo dveh žensk, ločenih v času in prostoru, toda neločljivo povezanih v uresničevanju kuharskih in življenjskih hrepenenj. Odločna Julia se sredi 20. stoletja kot veleposlanikova žena znajde v Parizu in skuša slediti gurmanskemu navdihu. Pol stoletja kasneje želi naveličana uradnica Julie udejanjiti 524 receptov svoje vzornice in napredek beležiti na blogu. A ne eni ne drugi ne gre vse kot po maslu... Sreda, 2. maja, Rete 4, ob 23.50 Closer Režija: Mike Nichols Igrajo: Jude Law, Julia Roberts, Clive Owen, Natalie Portman Pisatelj Jude Law, fotografinja Julia Roberts, zdravnik Clive Owen in striptizeta Natalie Portman. Med njimi je globoka vez. Dvakrat dva, dvakrat dva in dvakrat dva. Najprej se zaljubi prvi, potem se zaljubi drugi, nato je na vrsti tretji, nakar se pridruži še četrti. Partija namiznega tenisa. Nenehno podajanje žogi- ce in menjavanje strani. Vse skupaj začneta Jude Law in Julia Roberts, ki hočeta za vedno ostati skupaj. Vse do prihoda Natalie Portman, ki zamenja Julio Roberts in omreži Judea Lawa. In Jud ter Natalie sta nora drug na drugega, dokler ne pride Clive Owen, ki ljubi Julio Roberts. Ki je nor nanjo, dokler znova ne vskoči Jude Law, ki jo sedaj ljubi še bolj. Ki bi rad z njo še enkrat ostal za vedno. Ki je še bolj prepričan, da mu je usojena. Nič zato, Clive Owen po novem ljubi Natalie Portman. Natalie Portman, s katero hoče za vedno ostati skupaj. Za katero je prepričan, da sta si usojena. Mehiška telenovela? Ne, marveč nova mojstrovina Mikea Nicholsa. To zna samo on, ki se je tokrat znova spomnil svojega prvenca Kdo se boji Virginie Woolf in ga pač obrnil malce drugače. Na novo stran. Tja, kjer mu ni kos prav noben drug režiser. Sreda, 2. maja, Raimovie, ob 21. uri Misterioso omicidio a Manhattan Režija: Woody Allen Igrajo: Diane Keaton, Woody Allen, Alan Alda, Liam Neeson, Anjelica Huston Diane Keaton, ki je bila za vlogo v enem prejšnjih filmov Woodyja Allena že nagrajena z oskarjem, je tokrat Carol Lipton, nekdanja oglaševalska direktorica, poročena z Larryjem Liptonom, ki se je odrekel svoji karieri, da bi vzgajal njunega sina. Vihrava in radovedna Carol, ki ima časa na pretek, se začne zanimati za nepričakovano smrt sosedove žene. Njen osupli mož najraje ne bi imel nič opraviti s to zadevo, toda Carol je vse bolj obsedena. Njuna prijateljica Marcia je polna različnih teorij in strategij, in ko se v zadevo vplete še pred kratkim ločeni prijatelj Ted, ki je na skrivaj zaljubljen v Carol, Larry postane ljubosumen in se pridruži »preiskavi«. Rezultat je zabavna detektivka z zaključkom, na katerega bi bila ponosna celo gospodična Marple. (Iga) SLIKOVNA KRIŽANKA - naši kraji REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV FOTO KROMA PREDNJI DEL KMEČKEGA VOZA ŽENSKA Z LOKOM ALI SAMOKRESOM ZABAVLJICA, SMEŠNICA VSTOPNICA, VOZOVNICA; ZEMLJEVID TOMAŽ KALIN ZLATO JABOLKO AM. IGRALKA (AVIVA) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK BERI PRIMORSKI DNEVNIK MIKROORGANIZEM, KI POVZROČA BOLEZEN KOSMATO SUKNO SL. SOCIOLOG (ANDREJ) BIKOV GLAS VELIKA KOLIČINA ČESA DRUŽBA, KI TEŽI ZA LASTNE KORISTI ULIČNO GLASBILO LEBLANCOV JUNAK LUPIN POSLOVNI PROSTOR BOLEZEN ZARADI VDORA RIBJIH JAJČEC PRIZOR IZ PREPROSTEGA ŽIVLJENJA NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV AVTOMOBILSKA OZNAKA CELJA AMERIŠKA OPERNA PEVKA (JENNIE) NILDE JOTTI AMERIŠKA PEVKA FRANKLIN HRV. POLITIK DODAN GIANOV PARTNER SLOVENSKI PESNIK (BALADE IN ROMANCE) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK AMERIŠKI IGRALEC (BRAD) ODPRT ŽELEZNIŠKI VAGON KOSTNICA GRŠKI BOG BOGASTVA IN SREČE ANGL. DNEVNIK, THE ... KOLOIDNA RAZTOPINA VATIKANSKA BANKA BIDE NA POL NAŠA NEKD. ZGODOVINSKA ŠTAFETA SPODNJI DEL TRUPA Španski NOGOMETNI PRVOLIGAŠ STALJENA SNOV VEČNO MESTO DEFEKT, NAPAKA OKLEPNO VOZILO KRADLJIVEC, ROPAR NAŠ PEVOVODJA OKENSKA NAVOJNICE KOFI ANAN NAJVEČJI GRŠKI otok BOSS F1 ECCLESTONE VOJVODINSKI PESNIK NEKD. ROMIN NOGOMETAŠ OKRASNI PREDMETI KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ SAMUEL ADAMS TIBETANSKO PLEME DOMAČE ŽENSKO IME TIP NEM. AVTOMOBILA ŠP. IGRALKA (PENELOPE) VRHUNSKI ŠPORTNIK PAVLE MERKÙ ATLANTSKI VOJ. PAKT PRIPRAVA PRI TV -SNEMANJU BOLGARSKA TELOVADKA NEMŠKI SLIKAR "AMERIŠKA" KITAJSKA JUDOVSKI KRALJ GLAS TROBENTE NAŠ PATRONAT RIMSKI HIŠNI BOGOVI RENÉ CLAIR ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI VEZNIK GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO LAT. VEZNIK ŠKODI ZDRAVJU POLIFEMOV TEKMEC, LJUBIMEC GALATEJE JE BIL TUDI STOJAN SPETIČ NAŠA NAMI-ZNOTENIŠKA IGRALKA BRŽAN AMERIŠKI BOKSAR (CASSIUS) NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) SLOVENSKI GLASBENIK SOSS ŠVEDSKI KNJIŽEVNIK HANSSON SLOVARČEK - DORER = slovenski kemik • KIRN = slovenski sociolog • LATAK = vojvodinski pesnik (Istvan) • LOSI = nekdanji Romin nogometaš • NAY = nemški slikar • ROT = prvi urednik Slovenca • TOUREL = am. operna pevka / SVET Sobota, 28. aprila 2012 19 kriza - V času nazadovanja bo morala povečati proračunsko pomoč bančnemu sektorju Standard & Poor's znižal kreditno oceno Španije V prvem letošnjem četrtletju je država zabeležila 24,4-odstotno brezposelnost NEW YORK - Bonitetna hiša Standard & Poor's je v četrtek Španiji znižala oceno dolgoročnega kreditnega tveganja za dve stopnji z A na BBB+ z utemeljitvijo, da bo morala država v času gospodarskega nazadovanja povečati proračunsko pomoč bančnemu sektorju. Ista bonitetna hiša je Španiji oceno nazadnje znižala januarja, in sicer z AA- na A. Standard & Poor's je Španiji znižal tudi kratkoročno oceno, in sicer z A-1 na A-2, dolgoročne obete pa je ponovno označil za negativne, kar pomeni, da se lahko ocena spet zniža. Španska centralna banka je 23. aprila sporočila, da se je gospodarstvo v prvem četrtletju skrčilo za 0,4 odstotka, kar je za Španijo že drugo obdobje recesije po letu 2009. Standard & Poor's je sporočil, da se bo proračunski položaj Španije zaradi nazadovanja gospodarske rasti najverjetneje še bolj poslabšal. Obenem pa je vse večja verjetnost, da bo morala španska vlada zagotoviti dodatno proračunsko pomoč bančnemu sektorju. Zaradi tega se bo španski vladni dolg po mnenju Standard & Poor's verjetno še povečal. Stroški izposojanja za Španijo letos naraščajo še naprej in donos na obveznice z desetletno zapadlostjo je v zadnjih sedmih dneh trgovanja v aprilu presegel šest odstotkov. Konzervativna vlada pre-mierja Mariana Rajoyja skuša vlagatelje prepričati, da lahko nadzira javno porabo, položaj pa je še težji zaradi visoke stopnje brezposelnosti in recesije. Španska vlada napoveduje, da bo gospodarstvo letos nazadovalo po 1,7-odstotni stopnji. S&P je malce bolj optimističen in za letos napoveduje 1,5-odstoten, za leto 2013 pa 0,5-odstoten padec. S&P je sicer pohvalil vladne reforme trga delovne sile in menil, da bodo na daljši rok izboljšale stanje, vendar pa na kratek rok s tem novih delovnih mest še ne bo. Mednarodni denarni sklad (IMF) je 17. aprila ocenil, da bo proračunski primanjkljaj Španije letos dosegel šest odstotkov, leta 2013 pa 5,7 odstotka, ko bo zadolženost znašala 84 odstotkov letnega BDP. To je za 40 odstotkov več kot leta 2008, ko je počil španski nepremičninski balon in sprožil sedanje težave. Vendar še vedno manj, kot na primer znaša dolg Francije in Italije. Evropske borze so si po začetnem šoku po novici o znižanju bonitetne ocene Španiji včeraj opomogle in trgovanje večinoma končale pozitivno. Toda včeraj se je razširila druga negativna novica glede družbenogospodarskih razmer v Španiji. Španski statistični urad je namreč objavil, da je stopnja brezposelnosti v državi dosegla 24,4 odstotka. Brezposelnost se je v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem povečala za 1,5 odstotne točke. V prvem trimesečju je delo izgubilo 365.900 ljudi, tako da je zdaj v Španiji brezposelnih 5,6 milijona ljudi. Španija beleži najvišjo stopnjo brezposelnosti v območju evra. Španski statistični urad je postregel tudi s podatkom, da se je število gospodinjstev z vsaj enim brezposelnim članom v odbobju od januarja do konca marca povečalo za 153.400 na 1,7 milijona. Španija, četrto največje gospodarstvo v območju evra, je sicer v prvem letošnjem četrtletju znova zdrsnila v recesijo. Njen bruto domači proizvod se je po prvih ocenah španske centralne banke v prvem četrtletju letos na ravni trimesečja skrčil za 0,4 odstotka, na letni ravni pa za 0,5 odstotka. Vse več Špancev išče delo ansa nemčija-francija - Pred volitvami Merklova ponudila roko tudi Hollandeu BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je v napovedala, da bo Nemčija oblikovala zanesljiv delovni odnos z naslednjim francoskim predsednikom, kdorkoli že to bo po drugem krogu predsedniških volitev 6. maja, je včeraj izjavil kanclerkin tiskovni predstavnik Steffen Seibert. "Kdorkoli že bo, bosta zvezna vlada in kanclerka z njim dobro in zanesljivo sodelovali. To je nenazadnje tudi narava francoskega in nemškega partnerstva in prijateljstva," je novinarjem povedal Seibert. Desnosredinska nemška kanc-lerka je sicer javno podprla sedanjega konservativnega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, medtem ko se je z njegovim tekmecem v drugem krogu francoskih predsedniških volitev, socialistom Francoisom Hol-landeom zapletla v besedni dvoboj glede vprašanja evropskega fiskalnega pakta. Hollande se je namreč doslej že večkrat zavzel za revizijo fiskalnega Angela Merkel ansa pakta. V kampanji je namreč obljubljal, da bo ponovno odprl pogovore o paktu, katerega osrednje določilo je fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu. Glavna zagovornica pakta je bila prav Nemčija. "Nemčija ni tista, ki bo odločila za vso Evropo," je v pogovoru za francosko televizijo menil kandidat socialistov. S tem se je odzval na besede nemške kanclerke za nemški medijski koncern Westdeutsche Allgemeine Zeitung (WAZ), da pakt ni več odprt za ponovna pogajanja. (STA) nizozemska Parlament potrdil varčevalni proračun za 2013 AMSTERDAM - Nizozemski parlament je v četrtek pozno zvečer potrdil varčevalni proračun za leto 2013, ki naj bi v skladu z zahtevami Evropske unije znova zmanjšal proračunski primanjkljaj države pod tri odstotke bruto domačega proizvoda. Proračun so ob dveh strankah zdaj že padle vladne koalicije podprle še tri opozicijske stranke. Dogovor je bil dosežen v četrtek zvečer, glasovanje v parlamentu pa je bilo nato bolj ali manj le še formalnost. Pogajanja so tekla vsega dva dni, kar je po navedbah analitikov kar presenetljivo. Pogajanja med manjšinsko vlado Marka Rutteja ter evroskeptično in skrajno desno Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki je podpirala vlado, so namreč potekala več tednov, a brez uspeha. Rutte je zato v ponedeljek odstopil. Po odstopu vlade so se na stežaj odprla tudi vrata za predčasne volitve na Nizozemskem. Kot je včeraj popoldne sporočil Rutte, jih bodo izvedli 12. septembra, kot je predlagala tudi nizozemska kraljica Beatrix. (STA) ZDA selijo 9000 marincev z japonske Okinave WASHINGTON/TOKIO - ZDA in Japonska sta v četrtek dosegli dogovor o tem, da bodo približno 9000 ameriških marincev z japonskega otoka Okinava preselili na ameriško otočje Guam, Havaje in v Avstralijo. Na Okinavi jih bo tako v skladu z dogovorom ostalo še 10.000. Dogovor je že pozdravil ameriški obrambni minister Leon Panetta. Gre za korak, za katerega Washington upa, da bo pripomogel k zmanjšanju napetosti v odnosih med državama zaradi ameriške vojaške prisotnosti. Dogovor podrobne časovnice ne navaja, pač pa pojasnjuje, da naj bi preselitev izvedli čim prej v skladu z "operativnimi zmogljivostmi". Obe strani obenem v novem dogovoru o prerazporeditvi ameriških vojaških sil nista izključili preselitve ameriških enot iz zračnega oporišča marincev Futenma s sedanje mestne na drugo obalno lokacijo na otoku. S to rešitvijo pa se ne strinjajo prebivalci otoka, ki želijo sporno bazo povsem zapreti. Romunski parlament izglasoval nezaupnico vladi BUKAREŠTA - Romunski parlament je včeraj na predlog leve opozicije izglasoval nezaupnico desno-sredinski vladi pod vodstvom premiera Mihaija Razvana Ungureanu-ja. Nezaupnico je podprlo 235 poslancev oziroma štiri več od potrebnih 231, je sporočil predsednik parlamenta Gregorian Pop. Nezaupnica sledi vsesplošnemu nezadovoljstvu zaradi strogih varčevalnih ukrepov in korupcije, ki prevzemajo državo. Romunski predsednik Traian Bases-cu mora sedaj imenovati novega predsednika vlada, in sicer le šest mesecev pred za november predvidenimi splošnimi volitvami. Španski kralj na novi operaciji MADRID - Španski kralj Juan Carlos je moral v četrtek na novo operacijo kolka, ki si ga je zlomil med lovom na slone v Bocvani, je sporočila kraljeva palača. V bolnišnici je preživel noč, včeraj pa jo je že zapustil, so še pojasnili. 74-letni španski monarh je moral na vnovično operacijo zaradi "izpaha desnega kolka, do česar je prišlo (v četrtek) popoldne zaradi nepravega giba", so še pojasnili v kraljevi palači. Kralj Juan Carlos se je poškodoval pred dvema tednoma med lovskim pohodom v Bocvani, zaradi česar se je nanj usul plaz kritik, predvsem zaradi tega, ker si je privoščil drago avanturo v času, ko njegova država trpi hudo gospodarsko krizo. (STA) ukrajina - Po mnenju tožilstva gre za teroristični napad Več ranjenih v nizu sočasnih eksplozij v Dnipropetrovsku DNIPROPETROVSK - V Dnipropetrovsku na vzhodu Ukrajine so včeraj skoraj sočasno odjeknile najmanj štiri eksplozije, pri čemer je bilo najmanj 27 ljudi ranjenih. Med ranjenimi je tudi devet otrok. Po mnenju tožilstva gre za teroristični napad. Prvo bombo je razneslo na postaji tramvaja, skrita pa je bila v smetnjaku. Sledile so še tri eksplozije bomb, ki so bile prav tako podtaknjene v smetnjakih. Po navedbah nekaterih medijev naj bi jih bilo skupaj celo več kot deset, ki so si sledile v približno polurnih intervalih. Po poročanju tiskovne agencije Itar-Tass so v Dnipropetrovsku izredne razmere. Šole so zaprli, mobilna telefonija je motena, okrepili pa so tudi nadzor na postajah mestnega in železniškega prometa. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je že odredil polno mobilizacijo vladnih virov, eksplozije pa označil za "velik izziv". "Tja bomo poslali naše najboljše sile," je dejal med obiskom na polotoku Krim. Kaj več pa medijem ni vedel povedati. "Za zdaj vem, toliko kot vi," je dejal. Ukrajinsko tožilstvo je že ocenilo, da je šlo za teroristični napad. Po drugi stra- ni pa namestnik predsednika ukrajinskega parlamenta Mikola Timenko "ne izključuje", da za napadi ne stojijo vlada ali njeni privrženci. S tem naj bi skušali preusmeriti pozornost od nekdanje premierke Julije Ti-mošenko, ki v zaporu gladovno stavka že več dni, bila pa naj bi tudi žrtev nasilja s strani paznikov, je še nakazal Timenko, ki prihaja iz njene stranke. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, prav tako ni jasno, zakaj naj bi prišlo do napadov v tem mestu. V Ukrajini še ni bilo dejanj političnega terorizma, je pa že prišlo do eksplozij, ki so bile povezane s kriminalom. Dnipropetrovsk, ki leži kakih 400 kilometrov južno od Kijeva, je sicer četrto največje mesto v Ukrajini in ima okoli milijon prebivalcev. Je tudi rojstno mesto Julije Timošenko. Napadi v Dnipropetrovsku so vzbudili veliko pozornosti v svetu, predvsem v Evropi, ker bo Ukrajina skupaj s Poljsko čez dober mesec dni gostila evropsko prvenstvo v nogometu. Dnipropetrovsk sicer ne bo gostil tekem, v Ukrajini pa tudi zagotavljajo, da napadi ne bodo vplivali na varo- vanje med Eurom 2012. V to je prepričana tudi evropska nogometna zveza Uefa. Za francosko tiskovno agencijo AFP so iz Ue-fe sporočili, da čakajo na rezultate preiskave dogodkov v Dnipropetrovsku, da pa "ti dogodki ne spreminjajo zaupanja Uefe v varnostne ukrepe, ki so jih predvidele oblasti za Euro 2012 in ki bodo zagotovili gladek in uspešen potek prvenstva". Je pa evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding pozvala Uefo, da ne bi smela več mižati zaradi položaja Timo-šenkove. Predsednika Uefe Michela Plati-nija je pozvala, naj "upošteva dramatično situacijo", v kateri se je znašla nekdanja ukrajinska premierka, hkrati pa je zavrnila tudi povabilo za udeležbo na otvoritveni slovesnosti v Ukrajini. "Ne morete si zatiskati oči glede kršenja človekovih pravic, niti med velikim športnim dogodkom," je dejala Redingova ob robu zasedanja pravosodnih ministrov EU v Luksemburgu. Timošenkova sicer že teden dni gladovno stavka, ker ji oblasti ne pustijo na zdravljenje v Nemčijo. Vmes naj bi jo v zaporu pretepli tudi pazniki. (STA) zn - Generalni sekretar Ban Ki Moon: Sirija ne uresničuje dogovora NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v četrtek izjavil, da sirska vlada ne izpolnjuje dogovora o prekinitvi nasilja v državi. Kot namreč poročajo opazovalci ZN, vlada ni umaknila težkega orožja in vojske iz mest. Ban je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi tega dejstva in zahteval, da vlada izpolni svoje obveznosti brez odlašanja. Sirska vlada bi morala v skladu z mirovnim načrtom posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Kofija Annana, ki ga je sprejela, umakniti težko orožje in vojsko iz mest. Mirovni načrt predvideva tudi izpustitev zapornikov in začetek pogajanj o mirni rešitvi krize, ki traja od marca lani, ko se je ljudstvo uprlo režimu predsednika Bašarja al Asada. Sirija sicer dela eno, govori pa drugo. Zunanji minister Valid al Mualem je Annana že v soboto obvestil, da je vlada umaknila težko orožje in enote iz mest. Na laž so ga uvodoma postavili satelitski posnetki, sedaj pa še opazovalci ZN. Varnostni svet ZN je minulo soboto odobril napotitev do 300 neoboroženih vo- jaških opazovalcev v Sirijo, kar pa je za resen nadzor izvajanja dogovorjenega premalo. Za zdaj je v državi le 15 opazovalcev. Naslednji korak namerava storiti Arabska liga, ki je v četrtek na zasedanju v Kairu sprejela odločitev, da bo 5. maja od Varnostnega sveta ZN zahtevala sprejetje takojšnjih ukrepov za zaščito civilistov v Siriji. Zunanji ministri Arabske lige so znova obsodili nadaljevanje nasilja v Siriji, VS ZN pa pozvali k preučitvi politike do te države. Od režima v Damasku je Arabska liga poleg tega zahtevala, naj opazovalcem te krhke prekinitve ognja omogoči prost dostop in naj preneha kaznovati ali ubijati civiliste, ki so se bodisi srečali s predstavniki ZN bodisi jim posredovali informacije. Iz več sirskih mest namreč prihajajo poročila o tem, kako so se režimske sile znesle nad prebivalci, in sicer med drugim iz pokrajin Homs, Idleb in Dare. V Siriji je po podatkih ZN umrlo že okoli 10.000 ljudi, odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pa v New Yorku blokirata Rusija in Kitajska, ki imata v VS ZN pravico do veta. (STA) 20 sobota' 28- apri|a 2012 APrimorski r dnevnik SANCHEZ »GROZI« WIGGINSU BERN - Španski kolesar Luis Leon Sanchez (Rabobank) je zmagovalec tretje etape dirke po Romandiji. Drugo mesto je na preizkušnji od La Neu-vevilla do Charmeyja v dolžini 157,6 km zasedel Belgijec Meersman (Lotto), tretje pa Italijan Tiralongo (Astana). Slovenca Brajkovič (Astana) in Špilak sta bila 34. in 59. Sanchez se je močno približal vodilnemu Britancu Wigginsu (Sky), njegova prednost pred španskim tekmovalcem znaša zgolj sekundo. GUARDIOLA BO ODŠEL BARCELONA - Pep Guardiola po koncu sezone ne bo več trener Barcelone. »Žal mi je za vse zaplete zadnjih tednov. V Barceloni sem si vedno želel kratkoročno pogodbo, ker so zahteve tukaj tako visoke. Zdaj smo izpadli iz vseh velikih tekmovanj in je pravi čas, da sporočim svojo odločitev. Razlog je povsem enostaven. Štiri leta utrudijo vsakogar. Novi trener bo dal klubu to, česar sam ne zmorem več,« je povedal Guardiola, ki je z Barcelono od sezone 2008/2009 osvojil 13 naslov. Kot naslednika omenjajo Marcela Bielso, ki vodi Athletic Bilbao. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it ŽBOGAR GRE NA OI, VINČEC NE HYERES - Izolan Vasilij Žbogar je bil na tekmi za svetovni pokal v jadranju v francoskem Hyeresu v regati za medalje razreda finn tretji in je osvojil tudi skupno tretje mesto (34 točk). V Hyeresu sije zagotovil tudi nastop na OI, kar pa ni uspelo Koprčanu Gašperju Vinčecu, ki je bil v zadnji regati deveti in je osvojil skupno sedmo mesto (62 točk). nogomet - A-liga Zanimivo vsepovsod Neodločeno na vrhu, za 3. mesto in na dnu - Manj predvidljivih izidov, več truda? - Cagliari že danes ob 18. uri v Trstu KDO BOLJ TVEGA? - Do konca romana manjkajo še štiri poglavja: kdo bo na koncu prevladal? Milan ali Juventus? Jeziček se zaradi treh točk prednosti trenutno nagiba na stran črnobelih, v 35. krogu pa je težko odgovoriti na vprašanje, katera od ekip bolj tvega. Oboji bodo igrali ob 15. uri in v gosteh. Milan odhaja v Sieno. Bomo videli, ali bo proti ekipi, ki si je skoraj zagotovila obstanek (na igrišču, a vprašanje je, ali bo Siena brez posledic preživela tudi možne sankcije zaradi škandala o prodanih tekmah, v katerega naj bi bilo toskansko društvo kar globoko vpleteno) pokazal napredek v igri, drugače bodo Ibrahimovic in soigralci proti zelo organiziranemu moštvu, ki ga odlično vodi Sannino, imeli precejšnje težave. Allegrijevi dvomi sodijo vsi v napad: Ibrahimovic je nedotakljiv, a vsi ostali napadalci niso prepričljivi. Bo tokrat tekmo začel Robin-ho? Cassano, El Shaarawy in Maxi Lopez upajo, da ne bo tako. Juventus bo po pepelki igral še proti prezadnjeuvrščeni ekipi, ki pa je pred tremi dnevi premagala Lazio. Nauk je torej jasen: igralci Novare niso odšli na predčasne počitnice. Pri Juventusu štafeto predaja Matri: kazen je prestal Quagliarella, ki bo v standardni postavi, na prisiljen počitek pa mora ravno bivši napadalec Cagliari-ja. Druga sprememba zadeva vezno vrsto, kjer je Liechsteiner v prednosti nad Caceresom. OB 18. NA ROCCU - Po gladki zmagi nad Catanio si je Cagliari že skoraj zagotovil obstanek. Isto velja tudi za Chievo, tako da ne bi nikogar presenetilo, ko bi prišlo danes na Roccu do delitve točk, ki bi ustrezala obema ekipama. Sicer je v letošnjem prvenstvu manj predvidljivih izidov, ker so zadnji škandali igralce prisilile k temu, da se (končno) maksimalno potrudijo tudi na tekmah, kjer bi lahko zmanjkalo pravih motivacij. KJER SE PREPIRAJO ŠTIRI... -Celo bolj zanimiv od bojev za naslov in obstanek je boj za tretje mesto. Po zelo presenetljivem porazu Lazia proti skoraj izpadli Novari je zdaj boj neizprosen in zadeva pet ekip, tudi Romo, ki je v zadnjih krogih zašla v krizo, a bi se lahko drevi znova kanididrala za vlogo tretje sile prvenstva. Na Olim-picu bo prišlo do dvoboja med varovanci Luiasa Enriqueja in Mazzarrije-vim Napolijem, ki ima trenutno štiri točke več od Rimljanov. Jutri zvečer bo še en neposredni dvoboj. Na stadionu Friuli bo Udine-se gostil Lazio in Furlani bi lahko z zmago dohiteli belomodre. Priložnost je torej edinstvena za petega kandidata, Stramaccionijev Inter. Črnomodri so v tem trenutku peti na lestvici in od Lazia zaostajajo tri točke (dve od Na-polija), so pa tudi edini, ki imajo v tem krogu lahek spored, saj bodo na San Siru gostili Ceseno. Moštvo iz Roma-gne se je sicer v sredo proti Juventu-su srčno borilo, a Inter priložnosti ne more zamuditi. ŽIVAHNO TUDI NA DNU -Čeprav je navidez boj za obstanek v tem trenutku omejen le na Genoo in Lecce bi lahko dvojna zmaga teh dveh ekip - česar ne gre izključiti, saj bo Lecce gostil Parmo, Genoa pa od- Ibrahimovic za Milan nenadomestjjiv. Kaj pa ostali napadalci? ansa haja v Bologno - znova ustvarila preplah pri vseh ekipah, ki začasno imajo na lestvici 41 točk (Palermo, Fio-rentina in Cagliari). Kot že rečeno bomo skoraj gotovo zvedeli za zadnje odločitve o izpadih sredi poletja, ko bo prišlo do dokončnih sodb v zvezi z afero »zadnja stava«. NAŠA NAPOVED 35. KROGA: danes ob 18.00 Cagliari - Chievo 2:2 (35%, 35%, 30%), Palermo - Catania 2:1 (40%, 25%, 35%), ob 20.45 Roma - Na-poli 0:1 (30%, 30%, 40%); jutri ob 12.30 Bologna - Genoa 1:2 (30%, 35%, 35%), ob 15.00 Atalanta - Fiorentina 1:1 (30%, 40%, 30%), Inter - Cesena 3:1 (50%, 35%, 15%), Lecce - Parma 2:1 (40%, 30%, 30%), Novara - Juventus 1:3 (15%, 35%, 50%), Siena - Milan 0:1 (25%, 35%, 40%), (ob 20.45) Udinese -Lazio 2:1 (35%, 35%, 30%). KATERI MANCHESTER SE BO VESELIL? - Prejšnji teden so odločitve padle v Nemčiji (naslov je osvojila Borussia iz Dortmunda) in v Španiji (po zmagi nad Barcelono je naslova skoraj gotov Real), tokrat pa bo na vrsti Anglija. Otoško prvenstvo sta letos mo- nopolizirali ekipi iz Manchestra. Prvenstvo je odlično začel Mancinijev City, a padec forme Balotellija in soigralcev so nato izkoristili igralci Fergusonove-ga Uniteda, ki so naslov imeli skoraj v rokah. A pri Cityju se niso predali in se tekmecem znova približali. Trenutno ima United tri točke prednosti, vendar bo v ponedeljek na sporedu mestni der-bi. V primeru zmage belomodrih bi City ne samo dohitel United, a ga tudi prehitel zaradi boljše gol razlike (v Angliji v primeru enakega števila točk o zmagovalcu odloča gol razlika). (I.F.) nogomet Signori doživljenjsko diskvlificiran RIM - Nekdanji nogometaš in reprezentant Giuseppe Signori je bil dokončno doživljenjsko izključen iz nogometnega sveta. Sodišče TNAS, najvišje na športnem področju, je zavrnilo njegov priziv. Signori je bil vpleten v afero o črnih stavah. Nekdanji napadalec je bil nad razsodbo zelo razočaran. »Res je, ne bi smel sprejeti vabila ljudi, ki so me hoteli vplesti v prirejanje izidov, ampak kazen je prehuda, saj je preiskava pokazala, da nisem bil ključni člen te afere. ODPUŠČEN - Nekdanji francoski nogometni zvezdnik Jean Ti-gana ni več trener kitajskega prvoli-gaša Šanghaj Shenhua. «S Tiganajem smo se razšli, ker ekipa na tekmah, kjer bi moral (Tigana) prevzeti odgovornost, ni igrala dobro,» so zapisali pri klubu in dodali, da so se nad «neprimernim» načinom treninga pritoževali tudi igralci. BRON - Slovenska judoistka Raša Sraka Vukovic je na evropskem prvenstvu v Čeljabinsku v kategoriji do 70 kilogramov osvojila tretje mesto, potem ko je v borbi za bron premagala Italijanko Erico Barbieri. Od-obtnica dveh olimpijskih kolajn Urška Žolnir (do 63 kg) je bila peta. SPREMEMBA - Avstralka Jana Pittman, dvakratna svetovna prvakinja v teku na 400 m ovire, je zaradi poškodbe noge nedavno končala atletsko pot in ne bo mogla tekmovati na olimpijskih igrah v Londonu. Devetindvajsetletnica pa se je odločila, da se bo sedaj posvetila veslanju in v tem športu skušala nastopiti na OI leta 2016 v Riu da Janeiru. rokomet - Liga prvakov: Koprčani danes v Madridu s prednostjo treh zadetkov Sanjati nič ne stane Sanjati nič ne stane. Tega se dobro zavedajo v taboru Cimosa Koper. In sanje bi se lahko spremenile v realnost, ko bi Radojkovičevim fantom tudi danes v Madridu uspelo ponoviti vrhunski nastop, ki so ga prikazali preteklo soboto v dvorani Bonifika. Najbrž bo prva tekma med Cimosom in Atleticom Madridom še dolgo časa ostala v spominu primorskih rokometnih navdušencev. Že pred samim začetkom tekme je šlo za pravi rokometni praznik in po navdušujočem nastopu Ra-dojkovičevih fantov se sanje o «final fouru», ki bo 26. in 27. maja v nemškem Kolnu, nadaljujejo. Braniti pičle tri gole razlike iz prve tekme bo zelo zahtevna naloga, a zdaj v koprskem taboru resnično verjamejo, da Atletico Madrid ni nepremagljiva armada. Ranljivi so in tudi fizična forma je na strani Koprčanov. Trener Cimosa Fredi Radojkovič se zaveda, da bo povratna tekma povsem drugačna zgodba, a po zmagi s tremi goli prednosti lahko tudi Koprčani potihem računajo na prvovrstno presenečenje: «Ponosen sem na fante za srčno igro. Mnogi niso verjeli, da smo zmožni česa takega, jaz pa sem verjel in očitno to velja tudi za njih. Zmago smo gradili na odlični obrambi, saj smo Atleticu le 23-krat dovolili do gola. V Španiji bomo poskušali to ponoviti. Že nekaj časa govorim o sanjah in nikakor se nočemo zbuditi! S taktičnega vidika smo prvo tekmo izpeljali tako, kot smo načrtovali. To bomo morali storiti tudi v Špa- niji. Bistvenega pomena bo obramba, na kateri moramo nato graditi protinapade. Imamo kar atipično postavo, saj igra sloni na manj postavnih a hitrih igralcih, in ravno to je spravilo v težave nasprotnike. Raznolikost napadov in motivacije so bile odločilne v Kopru, tako mora biti tudi v Madridu. Kljub zmagi na prvi tekmi menim, da so favoriti še vedno Španci, le da so odstotki zdaj nekoliko različni. Atleticu bi pripisoval 60% možnosti, nam preostalih 40.» Sam trener Atletica in nekdanji vrhunski igralec Talant Dušebajev je odkrito priznal, da Atleti-co ne doživlja najboljšega trenutka. Nekatere poškodbe tudi ključnih mož so eden izmed razlogov za povprečno formo, s katero so se Španci približali odločilni fazi sezone, a pred povratnim obračunom se nikakor ne preda: «Take tekme trajajo 120 minut. Po prvih šestdesetih povsem upravičeno vodijo Koprčani. Z našim nastopom nisem zadovoljen. V napadu moramo biti bolj učinkoviti, treba pa priznati, da je Škof branil izjemno. Ko se vratar tako razigra, je težko zmagati tekme. Zadali so nam lekcijo in upam, da smo se od tega kaj naučili. Gotovo bo ključnega pomena, da naši zunanji igralci bolje igrajo. Mislim, da ni prišlo do podcenjevanja ali padca koncentracije, enostavno so nekateri igralci daleč od prave forme. S tega vidika je teden več treniranja bistvenega pomena. Mislim, da so naše možnosti za napredovanje na final four nespremenjene, a morali bomo pokazati svoje pravo lice.» Eden izmed stebrov Cimosa Uroš Zorman ravno tako ne skriva optimizma pred povratno tekmo: «Marsikdo je verjetno podcenjeval Cimos. Proti Atleticu smo dokazali, da smo sijajna ekipa. V prvenstvu žal ne igramo na istem nivoju, ni nam uspelo zdržati na vseh frontah, a v Evropi dokazujemo svoje sposobnosti. Seveda gremo zdaj v Madrid z drugačnimi ambicijami, čeprav dobro vemo, da nas čaka izjemno zahtevna tekma proti ranjeni živali.» Četrtfinalni obračuni: danes 28. aprila ob 20.00 Barcelona - Kobenhavn (prva tekma 23:29), ob 20.15 Atletico Madrid - Cimos Koper (23:26); jutri, 29. aprila ob 16.uri Berlin - Leon (23:34), ob 17.30 Kiel - Zagreb (31:31). POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV -Slovenski rokomet je na pragu finala v pokalu pokalnih zmagovalcev, kjer nastopa Celje Pivovarna Laško. Celjani so pred domačimi navijači ugnali nemški Gummersbach s sedmimi goli razlike in odhajajo na gostovanje s precejšnjo prednostjo. Ko bi jim uspela uvrstitev v finale, bi skoraj gotovo igrali proti še enemu nemškemu tekmecu, saj je Flensburg na prvi tekmi suvereno ugnal španski Aragon. Polfinalni obračuni: danes, 28. aprila Aragon - Flensburg (30:39), ob 19. uri Gummersbach - Celje Pivoarna Laško (27:34). (I.F.) / ŠPORT Sobota, 28. aprila 2012 21 JADRANJE - Ob 17. mestu jadralcev JK Čupa v Hyeresu Olimpijec Zandona ima naslednika, to sta jadralca JK Čupa Jaš in Simon Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta v Hyeresu zasedla 17. mesto, smo s poudarkom zapisali v včerajšnji številki našega dnevnika. Morda se bo kdo vprašal, ali je sedemnajsto mesto vredno takšne pohvale. Na vprašanje je delno že odgovoril njun trener Matjaž Antonaz. Na francoski regati, ki si je prislužila vzdevek «jadralnega Wimbledona«, je nastopila vsa svetovna jadralna elita (ne samo v razredu 470), v olimpijskem letu pa so vse posadke v vrhunski formi. S kančkom več sreče bi lahko bila naša jadralca dosegla še višjo končno uvrstitev. Po prvem dnevu nastopov v zlati skupini sta bila namreč celo blizu nepričakovani uvrstitvi v sklepno regato za medalje. Simon in Jaš sta aktualna svetovna mladinska prvaka, toda na članski ravni je konkurenca neprimerno močnejša. .Še do lani se med najboljšimi največkrat nista niti zavihtela v zlato skupino. Bolj kot končni rezultat pa je pomembno to, da je tudi v očeh pomembnežev v vrhu jadralne zveze FIV dozorelo spoznanje, da sta 20-letna Jaš in Simon zdaj edina prava naslednika letošnjega italijanskega udeleženca olimpijskih iger v Londonu, 35-letnega Gabria Zandonaja. To pa hkrati pomeni, da sta med jadralci zveze FIV tudi najresnejša kandidata za nastop na OI v Riu de Janeiru. V Hyeresu sta namreč z visoko končno uvrstitvijo dokazala tudi to, da sta v tem razredu že zdaj, štiri leta pred naslednjimi igrami, sposobna Italijo kvalificirati na olimpiado. Ne vse, marsikaj pa že, je zdaj odvisno od njiju in od pogojev za vadbo. Ta je bila v zadnjih mesecih, odkar ju je zveza FIV izenačila z olimpijci, vrhunska. In rezultati so vidni. A. Koren Domači šport NOGOMET - Kras jutri (ob 16.30) v Repnu proti neugodnemu Manzaneseju Stoodstotno zbrani Jutrišnji 28. krog (tekme se bodo začele ob 16.30) bo zanimiv le za nekatere ekipe naših društev. V prvi vrsti bo do konca sezone ostal v ospredju v elitni ligi prvou-vrščeni repenski Kras, ki bo jutri na domači zelenici gostil Manzanese, ki je v sredo izgubil proti San Danieleju (proti furlanski ekipi je vsekakor v drugem delu sezone z 2:1 izgubil tudi Kras). Manzanese, ki je izločil Kras iz državnge pokala, ima šest točk manj na lestvici in se bo do konca sezone najbrž boril zgolj za drugo mesto (play-off). Edini Krasov konkurent za neposredno napredovanje v D-ligo je zdaj Fontanafredda, proti kateri bodo rdeče-beli igrali doma prav v zadnjem krogu. Pri Krasu, ki mora še naprej igrati soodstotno zbrano, bosta odsotna diskvalificirana Carli in Božič (četrti rumeni karton). Trener Alejnikov bo torej imel nekaj težav pri sestavi ekipe na sredini igrišča. Alejnikovi varovanci so bili v sredinem drugem polčasu v Miljah utrujeni. »Normalno, saj smo v nekaj dneh šli iz enega ekstrema do drugega. V Guminu smo igrali v dežju in mrazu, v Miljah pa ob nenavadno visoki temperaturi. Do nedelje se bomo skušali odpočiti,« je po tekmi v Miljah izjavil Alejnikov. V prvem delu sta se moštvi razšli z neodločenim izidom 2:2. Drugouvrščena Fontanafredda bo jutri gostovala v Lignanu. PROMOCIJSKA LIGA - Štandreška Juventina mora jutri v Flaibanu nujno osvojiti vsaj točko, saj si še ni zagotovila nastopa v play-offu. Caporiacco, ki ima tri točke manj od štandreške ekipe, bo gostoval v Špetru pri Valnatisoneju. Pri Juventini ne bo igral diskvalificirani Pantuso. »Popraviti moramo tudi slab vtis, ki smo ga zapustili v Žavljah. Čeprav nas je na tržaškem gostovanju močno oškodoval sodnik,« je dejal športni vodja Juventine Gino Vinti. Vesna bo gostovala v Taržizmu (Tricesimo). Furlanska ekipa je druga na lestvici in ima še možnost, da ogrozi prvo mesto Lumignacca, ki ima le štiri točke prednosti. Massaievi varovanci, ki v zadnjih krogih igrajo dobro, bodo skušali na težkem gostovanju iztrgati vsaj točko. 1. AMATERSKA LIGA - Sovo-denjce čaka znova težka naloga: jutri bodo na domačem igrišču gostili Cormo-nese, ki je s 60 točkami drugi na lestvici. Ekipa iz Krmina zaostaja za vodilnim Isonzom, ki bo jutri igral pri Svetem Ivanu v Trstu, za eno samo točko. Trebenski Primorec odhaja na gostovanje k Pro Gorizii. Goriška ekipa je z 39 točkami na sredini lestvice, nima pa več možnosti, da se uvrsti v play-off. Pri Primorcu ne bodo imeli težav s postavo. 2. AMATERSKA LIGA - Primorje, Breg in Zarja zasedajo 5., 6. in 7. mesto. Vse tri ekipe naših društev so že dosegle obstanek. Končnica prvenstva pa je za vse tri nedosegljiva. Zadnji trije krogi bodo tako povsem nepomembni. Edina motivacija je osvojitev simboličnega petega mesta. V Dolini se bosta jutri spopadla Breg (40 točk) in Primorje (41). Zarja pa bo gostovala v Turjaku pri domači združeni ekipi Fogliano Turriaco, ki ima dve točki manj na lestvici (36). 3. AMATERSKA LIGA - Mladost bo v 28. krogu gostovala v Ločniku. Lu-cinico, proti kateremu je Mladost v prvem delu igrala neodločeno 1:1, zaseda mesta v spodnjem delu lestvice.Varo-vanci trenerja Valentinuzzija bodo skušali tokrat osvojiti vse tri točke. TURNIR POKRAJIN - V drugem krogu Turnirja pokrajin je mladinska selekcija Trsta izgubila proti Tolmeču z 1:0. Goriška selekcija pa je proti Pordenonu izgubila šele po izvajanju kazenskih strelov (6:5). Naraščajniki: Tolmeč - Trst 0:5, Gorica - Pordenon 1:5; najmlajši: Pordenon -Gorica 1:0, Tolmeč - Trst 0:3. Tretji krog bo na sporedu 9. in 10. maja. MLADINCI Pogumna Vesna Vesna - Pro Cervignao 2:2 (0:2) Strelec za Vesno: A. Marjanovič v 65. in 80. min. Jutrišnji nasprotnik Krasa Manzanese je tretja sila prvenstva in se še bori za play-off kroma Danes Sobota, 28. aprila 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Montebelluna MOŠKA C-LIGA 16.00 na Opčinah: Sloga - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.00 v Standrežu: Val Imsa - Fincantieri ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Vidmu: Blu Volley - Zalet C UNDER 13 - 15.30 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - ACLI Ronchi; 18.00 v Nabrežini: Sokol - Azzurra KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik Caffe' - Gemini Venezia DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Vidmu, Marangoni: UBC - Breg; 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska -San Vito NOGOMET ZAČETNIKI - 15.15 v Križu: Kras - Opicina A; 15.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo - Sovodnje; 16.00 v Standrežu: Juventina - ISM Gradisca HOKEJ NA ROLERJIH B-LIGA - 20.45 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins -Legnaro Jutri Nedelja, 29. aprila 2012 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.30 v Repnu: Kras - Manzanese PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Flaibanu: Flaibano - Juventina; 16.30 v Taržizmu: Tricesimo - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Cormonese; 16.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Dolini: Breg -Primorje; 16.30 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Ločniku: Lucinico - Mladost NARAŠČAJNIKI - 8.45 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs -Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Standrežu: Juventina - Pro Gorizia; 10.30 v San Vitu al Torre: San Vito -Sovodnje TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 v San Giovanni al Natisone: Natisone - Gaja ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Opčinah: Zalet Barich - Olympia UNDER 13 - 15.30 pri Briščikih: Kontovel - Virtus UNDER 12 - 16.00 v Trstu, Judovec: Sokol - Altura; 18.00 Scuola Federale - Sokol Pojutrišnjem Ponedeljek, 30. aprila 2012 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.30 v Križu: Vesna - Kras www.primorski.eu1 Vesna: Ghira, Terzon, A. Vidoni (Vascotto), Zudek, (Bontea), M. Marjano-vič, Viviani, Bubnich, Cerkvenič, A Mar-janovič, Rebula, Madotto. trener De Castro. Vesna je že po 20 minutah igrala z igralcem manj, zaradi izključitve Madotta, ki si je v nekaj minutah - neodgovorno -dvakrat prislužil rumeni karton in pustil na cedilu soigralce. Kmalu zatem so gostje že vodili z 2:0. Toda igralci Vesne se niso predali in kljub številčni šibkosti do konca tekme nadoknadili zaostanek, na koncu pa bi lahko celo zmagali. Za srčno igro vsi zaslužijo pohvalo. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja koašarkarske komisije, v sredo , 2. maja 2012 ob 20.30, v domu "I. Gruden" v Nabrežini. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno do 30. maja. Informacije: Vanja 3355476663. ŠD ZARJA in ostale vaške organizacije iz Bazovice vabijo na prvomajski nočni pohod na Kokoš, ki bo na predvečer 1. maja, v ponedeljek, 30. aprila. Ob 20.30, pred vaškim spomenikom, se bomo poklonili padlim partizanom s krajšim govorom in z zborovskim petjem. Ob 21.00 »pri kalu« sledi prižig tabornega ognja in zbiranje prijav z izdano izkaznico z žigom. Štart pohoda je predviden ob 22.00. Pohod je primeren za vse in bo potekal pod vodstvom vodiča (približno uro nezahtevne hoje). Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka. Kotalkarice KŠD Vipava so se izkazale V Gorici je bilo prvo deželno promocijsko tekmovanje v umetnostnem ko-talkanju AICS. Tekme AICS so namreč razdeljene v štiri etape, druga bo v Pordenonu, tretja v Červinjanu, zadnja pa v Trstu. Kotalkarice Vipave so se v Gorici izkazale. V kategoriji najmlajših 1 je Beatrice Devetak zasedla 2. mesto, Alessia Glessi pa 3.; v kategoriji najmlajših 2 pa je Mateja Balta bila 11. V prvi kategoriji letnika 2002 - 2003 je Arianna Menis zasedla končno l.mesto, Gaja Ferfolia je bila 2., Martina Pelle pa 3. in Lara La-kovič četrta. V drugi katgoriji istega letnika je nastopala Sanja Volčič in zasedla 5. mesto. Med starejšimi sta tekomavali tudi Deborah Gergolet in Alessia Zavadlav, ki sta zasedli prvo in drugo stopničko. Istočasno je v Cornu di Rosazzo potekalo deželno prvenstvo FIHP za kategorijo deželni začetniki. V prostem programu je Valentina Merlo zelo dobro izvedla skoke, pri piruetah pa je bila nekoliko negotova. Zasedla je 23.mesto. Ta konec tedna se bo društvo udeležilo mednarodnega tekmovanja v Novi Gorici Goriška Vrtnica. Šah: danes Kraški turnir na Opčinah Danes se bo v prostorih Občine Dolina ob 16. uri (vpisovanje do 15.30) začel tradicionalni Kraški turnir, na katerem običajno nastopajo priznani šahisti iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Turnir se deli na tri dele, posamezniki pa lahko nastopijo bodisi na posameznih turnirjih, bodisi na vseh treh preiskušnjah. Najprej bo na sporedu turnir v počasnem šahu (od danes do 1.maja), nato bosta v Sežani turnirja v hitrem in pospešenem šahu (5. in 6. maja). V Dolini bodo igrali 6 kol, turnir pa bo veljal za točkovanje elo. Predvpisa-lo se je že več priznanih šahistov, med temi pa so tudi številni mladi iz Slovenije in Italije. Prisotni bodo tudi nekateri mladi zamejski šahisti, za katere bo turnir zelo koristna preiskušnja za nastope na šolskem prvenstvu v kraju Acqui Terme čez dva tedna in državnem mladinskem prvenstvu, ki bo konec junija v Ra-gusi na Siciliji. (Marko Oblak) ŠOLSKI ŠPORT Rokometni podvig dijakov šole Kosovel Dijaki openske nižje srednje šole Srečka Kosovela so na pokrajinskem finalu rokometnega turnirja Mladinskih iger poskrbeli za pravi podvig. Na tekmi, ki je bila v telovadnici društva Polisportiva Opicina, kjer domače tekme igra Jadran, so povsem nepričakovano premagali ekipo IC Altipiano. Vedeti je treba, da je bil v ekipi naše šole en sam rokometaš, vsi drugi so košarkarji in nogometaši, rokomet pa vadijo le med šolskimi urami telesne vzgoje, medtem ko deluje na šoli Altipiano pravi popoldanski rokometni krožek, ki ga vodi rokometni trener. Kljub temu je ekipa šole Kosovel skoraj ves čas vodila, imela tudi tri gole prednosti, in s svojo nelogično organizacijo igre zmedla nasprotnike. Dve minuti pred koncem tekme je bil izid poravnan 17:17, nasprotniki so zaradi korakov izgubili žogo, v lepem protinapadu pa je zmagoviti gol dosegel Gregori. Ekipa bo nastopala na deželnem finalu v Vidmu. Altipiano - Kosovel17 :18 Kosovel: Ivan Kocman, Igor Švara (K) 4, Aram Covarelli 4, Luka Gre-gori 3, Aleksander Daneu 3, Carlo Rossi 2, Adam Saražin 1, Daniele Buri 1. Sodelovali so tudi Jernej Vidali, Rudi Skerk , Peter Jerič, Gregor Tavčar, Ja-kopo Iurkič , Jordan Štekar. Trener: prof. Erika Škerl. 22 Sobota, 28. aprila 2012 PRIREDITVE opera - Na pobudo kriške Operne akademije Glasbeni in poučni podvig Prvi nastopi v Trstu, nato gostovanja po Furlaniji, v Gorici (3. maja) in na Opčinah (4. maja) V italijanskem šolskem sistemu igra glasbena vzgoja dokaj stransko vlogo in le od dobre volje učiteljev in profesorjev je odvisno, če bo otrok lahko spoznal in vzljubil umetnost, ki lahko vsakogar oplaja tako na intelektualnem kot na čustvenem področju. Stik z glasbo je največkrat pasiven, zato so toliko bolj dobrodošle priložnosti, ki učenca neposredno približajo čaru glasbe. Operno gledališče Verdi je v prejšnjih letih uspešno izpeljalo pobudo Opera domani, ki je privabila k sodelovanju veliko število slovenskih in italijanskih učencev, še bolj posrečena pa je zamisel, ki se je porodila Aleksandru Švabu, ustanovitelju in umetniškemu vodji kriške Operne akademije: učenci ne le sedijo v dvorani, kjer se občasno pridružijo petju, temveč stopijo na oder, kjer doživijo enkratno izkušnjo kot sooblikovalci operne predstave. Navidezno in v resnici tudi težko izvedljiv projekt je lani prvič zaživel z Mozartovo Figarovo svatbo, letos pa je bil na vrsti Donizettijev Ljubezenski napoj - L'Elisir d'amore, komična opera, ki je morda otrokom še bližja. Če upoštevamo dejstvo, da se v profesionalnem gledališču pevci, zbor in orkester pripravljajo na uprizoritev dva do tri tedne, lahko razumemo, koliko tehničnih in organizacijskih težav je moral Švab premostiti s pomočjo peščice zvestih sodelavcev: meseci priprav na vsaki šoli so zajeli približno tri tisoč otrok, časa za skupne vaje pa skoraj ni bilo, kajti šolske obveznosti ne dovolijo, da bi otroci zapustili pouk za delo v gledališču. Kljub vsem težavam je bil rezultat nadvse razveseljiv: navdušeni otroci, njihovi starši in sorodniki ter učitelji so bili poplačani za trud, ki so ga vložili v projekt in pogled na nabito polno veliko dvorano tržaškega Kulturnega doma, kjer so si jutranje, popoldanske in večerne predstave sledile kot na FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Slovensko Stalno Gledališče Mala dvorana Danes, 28. aprila, ob 20.30 / Claudio Ma-gris: »Saj razumete (Lei dunque capira)«. / Prevod: Veronika Brecelj / Dramatizacija in režija: Igor Pison / Ponovitve: v nedeljo, 29., ob 16.00, v četrtek, 3. maja ob 19.30, v petek, 4. maja ob 18.30. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V nedeljo, 6. maja, ob 20.00 / Igor Štiks: »Elijev stol«. V sredo, 9. maja, ob 20.00 / Eduardo de Filippo: »Filumena Marturano«. LJUBLJANA Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 28. aprila, ob 19.30 / Georg Büchner: »Dantonova smrt«. / Režija: Jernej Lorenci. V četrtek, 10. maja, ob 19.00 / Charles Dickens - Blažka Müller Pograjc: »Oliver Twist«. / Režija: Matjaž Po-grajc. Spodnja dvorana Jutri, 29. aprila, ob 19.30 / Oliver Frljic: »Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 28. aprila, ob 16.00 in ob 20.30 / Michael Kunze: »Elisabeth«. / Glasba: Sylvester Levay / Režija: Har- ry Kupfer / Ponovitve: v torek, 1. maja, ob 16.00 in ob 20.30.od srede, 2. do petka, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 5. maja, ob 16.00. Športna palača Trieste V torek, 22. maja ob 21.30 / Nastopa Biagio Antonacci. GORICA Kulturni dom (ul. I. Brass, 20) V sredo, 9. maja ob 20.30 / v okviru festivala komičnega gledališča »Komigo 2012« enkratni kulturni dogodek in sicer koncert »Poezija, ki poje - Pojezi-ja« priznanega slovenskega kantav-torja Vlada Kreslina. Gost večera bo furlanski pevec Maurizio Tatalo iz Vidma. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V sredo, 9. maja, ob 19.30 / koncert / »Orkester Slovenske Filharmonije«. / Dirigent: Martin Sieghart / Solistka: Dubravka Tomšič Srebotnjak - klavir. Klub CD V torek, 8. maja, ob 20.30 / koncert / Nastopa skupina Moriarty iz Francije / Rosemary Moriarty - glas, Tom Moriarty - orglice; Arthur Moriarty - kitara, kontrabas; Zim Moriarty - bas kitara, kontrabas; Charles Moriarty - kitara in Vincent Moriarty - bobni. SNG Opera in Balet Ljubljana Frančiškanska cerkev V torek, 8. maja, ob 20.00 / koncert / »Mladi mladim«. / Ula Mlakar - harfa in Polona Miklavčič - orgle. Slovenska filharmonja V sredo, 9. maja, ob 19.30 / koncert / Mladen Bučic - kitara. V sredo, 9. maja, ob 19.30 / balet / »Vidnonevidno: Ambroise Thomas: Septet; Marijan Lipovšek: Miniature; Peter Iljič Čajkovski: Serenada«. / Di- traku, je bil živ dokaz uspeha. Dodati moram še stransko toda pomembno ugotovitev: ko sem sledila predstavam v dvorani Tripcovich, je bil otročji vrvež - tudi med predstavami - izredno glasen, v Kulturnem domu pa sem kar osupnila nad disciplino in pozornostjo, ki so jo otroci pokazali. V manjših in večjih skupinah so strumno prihajali in odhajali z odra, na koncu pa so se na odru zbrali čisto vsi in na vsaki predstavi je to pomenilo več kot sto otroških glasov. Vabilu kriške Akademije so se odzvale skoraj vse slovenske šole: osnovne šole Fran Milčinski s Katinare, Oton Zupančič od Sv. Ivana, Ribičič od Sv. Jakoba, Trubar-Kajuh iz Bazovice, Šček iz Nabrežine, Sirk iz Križa, Bevk z Opčin, Gruden iz Šempolaja, Trinko-Zamejski iz Ricmanj, Samsa od Dom-ja, Bubnič iz Milj, Zupančič iz Gorice ter nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana ter Ivan Cankar od Sv. Jakoba. Med dolgo turnejo, ki je in še bo v prihodnjih dneh obiskala Furlani-jo in se zaključila s predstavami v goriškem Kulturnem domu (3. maja) in openskem Prosvetnem domu (4. maja) bodo prišli na vrsto še učenci italijanskih šol iz Trsta in Furlanije. Ogledala sem si jutranjo predstavo, pri kateri je sodelovala tudi mala in- strumentalna skupina društva CEDIM iz Gonarsa, ki jo pripravlja prof. Elena Paroni, na klavir pa sta izmenično igrali Fabrizia Persoglia in Mietta Prez. Aleksander Švab je z dirigentsko paličico usklajeval pevce in instrumen-taliste, učiteljice so iz dvorane uspešno urejale prihode in odhode otrok na oder: lepo je bilo videti zborček malih kmetic in kmetičev (deklice so imele pisana krilca in rute, dečki pa slamnike in druga pokrivala), ki so zelo doživeto sodelovali s skupino pevcev. Opero je Švab skrajšal in priredil okoliščinam, zgodbo je povezovala Desiree Broggi, scene je narisal Luciano Pettarin. V vlogi Adine je zelo prepričljivo pela sopranistka Regina Parente (v različnih predstavah pojejo to vlogo Mojca Bedenik, Elisabet-ta Dambruoso in Valeria D'Astoli), Ne-morino je bil Mathia Neglia (v pono- vitvah Angelo Forte in Rodrigo Trosi-no), Dulcamara razigrani Goran Ruzzier (izmenično tudi Nikolaj Pintar in Giovanni Alberico Spiazzi), Belcore Pierpaolo Cappuccilli (ter Lorenzo Grante in Vadim Tarakanov), Giannetta Mojca Devetak (ter Elisabetta Dambruoso in Valeria DAstoli). Nismo pričakovali brezhibne izvedbe, ki bila v teh pogojih nemogoča, glavne vrednote projekta so veselje in zadoščenje otrok, ki okusijo odrski čar in se na igriv, istočasno pa resen način, približajo operni umetnosti. Dogodek so ovekovečile številne kamere in fotografski aparati navdušenih staršev in sorodnikov, privabil pa je tudi pozornost deželnega sedeža Rai, ki je utrinke vaj prikazala v televizijski Kocki, posnela pa je tudi celo predstavo. Katja Kralj Na slikah: dirigent in vodja projekta Aleksander Švab ter nekaj prizorov iz postavitve Donizettijeve opere kroma rigent: »Aleksandar Spasic«. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 19.30, v petek, 11., ob 17.00 in v soboto, 12. maja, ob 19.30. Kino Šiška V četrtek, 10. maja, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Quantic, Alice Russell in Combo Barbaro. / Alice Russell - glas; Will Holland /Quantic/ - kitara, harmonika, spremljajoči glas; Mike Sim-monds - violina, spremljajoči glas; Dan Swain - bas kitara, spremljajoči glas; Malcolm Catto - bobni; Alfredo Linares Saucedo - klavir, spremljajoči glas; Freddy Colorado Cervantes - konge, spremljajoči glas. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Salone degli incanti (Bivša ribarnica): do 17. junija, bo na ogled razstava »Razprta obzorja - Orizzonti dischiu-si - Opening horizons«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 20.00. / Za več informacij: tel.: +39 0403226862. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. Štanjel, Kobdiljski stolp (Stolp na vratih): do konca aprila, je na ogled razstava slikarja Borisa Tarmana / za več informacij: tel.: 05 7690 018. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Prvo preddverje: do 9. maja je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Koreja navdihuje«. Mala Galerija: do 27. maja je na ogled fotografska razstava Hermana Pivka: »Portreti«. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. aprila 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Po poklicu gasilec 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.55 Rubrika: ApriRai 11.10 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Mixita-lia 14.40 Variete: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua im-magine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.20 Show: E' stato solo un flirt? (v. A. Clerici) 23.40 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Show: Di che talento sei? (v. M. Co-stanzo) 0.30 Nočni dnevnik in Focus 0.45 Aktualno: Cinematografo due 18.10 Šport: 90° minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - il piacere della scoperta (v. A. Angela) 23.30 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Dok.: Amore criminale 0.50 Dnevnik in Rubrike u Rete 4 7.15 Nan.: Magnum P.I. 8.20 Variete: Vivere meglio 9.35 Aktualno: L'ltalia che funzio-na 9.50 Nan.: Carabinieri 3 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo (i. A. Lansbury) 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 15.05 Nan.: Perry Mason 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Nan.: The Mentalist 23.55 Film: Hard Luck - Uno strano scherzo del destino (triler, ZDA, '06, r. M. Van Peebles) 2.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 1.45 Film: Departures (dram., Jap., 'GS, r. Y. Takita) Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon Magic 9.05 Nan.: The LAtest Buzz 9.25 Nad.: Grachi 10.15 Rubrika: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: ApriRai 10.55 Aktualno: Parlamento Terrotori 11.35 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: London Live 2.0 15.40 Resničnostni show: Guardami 16.25 Nan.: Private Practice 17.05 Rubrika: Sereno variabile 18.05 18.00 Dnevnik -kratke vesti 18.05 Variete: Crazy Parade 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 10.30 Film: Mio cugino Vincenzo (kom., ZDA, '92, r. J. Lynn, i. Joe Pesci, R. Macchio)13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Variete: Verissimo - Tutti i colori della crona-ca (v. S. Toffanin) 17.30 Nan.: The Starter Wife 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 0.30 Aktualno: Nonsolomoda 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.00 Film: Imperia la grande cortigiana (dram., It., '04, r. P.F. Pingitore) v Italia 1 7.3012.20, 19.00 Risanke 10.55 Film: Tom & Jerry rotta su marte (ris., ZDA, '05, r. B. Kopp) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Šport: Grand Prix 13.55 Kolesarstvo: MotoGP, VN Španije, vaje, prenos 15.10 Kolesarstvo: Moto2, VN Španije, vaje, prenos 16.00 Film: Spot - Supercane anticrimine (kom., ZDA, '01, r. J. Whitesell) (kom., Avstral./ZDA, '06, r. E. Allen) 18.00 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.00 Rubrika: Bau Boys 19.25 Film: Piccola peste torna a far danni (kom., ZDA, '92, r. B. Levant, i. M. Oliver, J. Ritter) 21.10 Film: Stardust (fant., V.B./ZDA, '07, r. M. Vaughn, i. C. Cox, C. Danes) 23.50 Šport: Studio Sport XXL 0.50 Show: Po-ker1mania 21.50 Nan.: Body of Proof22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dnevnik in Rubrike ^ Tele 4 ^ Rai Tre 7.45 Film: La diva (dram., ZDA, '52, r. S. Heisler) 9.15 Aktualno: PaeseReale 10.05 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.55 Variete: Tv Talk 16.40 Dnevnik L.I.S. 16.55 Dok.: Mini ritratti 17.15 Nan.: Un caso per 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 16.15 Dok.: Picco-la grande Italia 7.55 11.15 Dok.: Borgo Italia 11.45 Film: Non sei mai stata cosí bella (glasb., ZDA, '42, r. W.A. Seiter, i. F. Astai-re, R. Hayworth, A. Menjou) 13.15 Aktualno: L'aromista 13.30 Dnevnik 13.55 Dok.: Gioielli nascosti 14.05 Šport: Ski Magazine 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 20.55, 23.20 Vremenska napoved 19.10 Vi-deomotori 19.30 Dnevnik 19.55 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e dintorni 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Venere e il pro-fessore (glasb., r. H. Hawks, i. D. Kaye, V. Mayo, H. Herbert, S. Cochran) 23.00 Nočni deželni dnevnik 23.25 Glasb.: Festival Wunder Kammer 0.25 Variete: A tambur battente 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.10 Aktualno: Prossima fermata 11.25 Nan.: In Plain Sight 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Winchester '73 (western, ZDA, '50, r. A. Mann, i. J. Stewart, S. Winters) 16.10 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.00 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Variete: The Show Must Go Off (v. Serena Dandini)0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: m.o.d.a. 0.55 Film: Ad alto rischio (pust., V.B./Meh./ZDA, '81, r. S. Raffill, i. J. Brolin) (t Slovenija 1 6.35 Dnevnikov izbor (pon.) 7.00 Igr. nan.: Zgodbe iz školjke 7.20 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.45 Lutk. nan.: Bine 8.10 Ris.: Bacek Jon 8.20 Odd. za otroke: Studio Kri-škraš 9.10 Ris. nan.: Palček David 9.40 Kviz: Male sive celice 10.20 Kratki igr. film: Angel (pon.) 10.35 Nad.: 2012, leto nič - Sporočilo iz Mehike (pon.) 11.10 Film: Kino Ke-kec (ZDA) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Tednik (pon.) 14.30 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 15.05 O živalih in ljudeh 15.30 Na vrtu - odd. Tv Maribor 16.00 Dok. serija: Medvedja družina in jaz 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 1.45 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 2.15 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.30 Film: Srebrno mesto 23.35 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 0.10 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture 0.25 Nan.: Pri Pearso-novih (pon.) 0.55 Dok. serija: Medvedja družina (pon.) 1.45 Ozare (pon.) 1.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.05 Infokanal Slovenija 2 9.00 Skozi čas (pon.) 9.10 XVIII. generacije znanosti ZRC SAZU (pon.) 9.45 Pogledi Slovenije (pon.) 11.05 Posebna ponudba (pon.) 11.30 Slovenci v Italiji (pon.) 12.00 Univerza (pon.) 12.25 Osmi dan (pon.) 13.10 Dok. serija: Onkraj obzorja (pon.) 14.05 Dok. odd.: Povratna vozovnica (pon.) 14.40 Slovenski vodni krog (pon.) 15.15 Bilo je... 16.20 Naš nogomet 16.55 Košarka (M): Liga Telemach, Union Olim-pija - Krka, prenos iz Ljubljane 18.40 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje (pon.) 19.35 Odd. za razgibano življenje: Migaj raje z nami! (pon.) 20.10 Rokomet: Liga prvakov, Atletico - Cimos Koper, četrtfinale, prenos iz Madrida 21.45 Najboljši festivali: Festival Sonisphere 22.40 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 23.10 Med valovi (pon.) 23.35 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.00 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 Tvd Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji Koper Iz arhiva po vaših željah 17.25 0.05 Vseda-nes - Aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Kino premiere 20.10 Rokomet: Liga prvakov, Atle-tico Madrid - Cimos, prenos 22.15 Mednarodni pokal v plesih 22.50 »Q« - tren-dovska oddaja 23.35 Tednik 0.50 Čezmej-na Tv pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 7.30, 10.30 Risane serije 7.25 7.55 Igra vlog (otroška zabavna serija) 10.15 Hitri prstki (zab.-izob. serija) 10.45 Resn. serija: Vzgoja po pasje 11.10 Nan.: Zasebna klinika 12.05 Nan.: Razočarane gospodinje 13.00 Film: Ženske na svobodi (ZDA) 14.40 Nova ameriška restavracija (resnič. serija) 15.40 Opremljevalci vrtov v zasedi (resn. serija) 16.10 2.05 Kamp razvajencev (resn. serija) 17.05 Film: Sosedina otroka (Kan./ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Varuh (ZDA) 22.35 Film: Moja nova pištola (ZDA) 0.30 Film: Na tankem ledu (ZDA) 3.00 24UR (pon.) 4.00 Nočna panorama A Kanal A 7.40 Tv prodaja 7.55 Nan.: Pogumna čarodejka 8.50 Nan.: Najstniške zdrahe 9.20 Film: Agent za vpliv (Kan.) 11.00 Nan.: Merlinove pustolovščine 11.55 Jaz sem pa Earl (hum. nan.) 12.25 Mladi zdravniki (hum. nan.) 12.55 23.30 Šerifova pravica (nan.) 13.50 Film: Ameriška pita 2 (ZDA) 15.45 Film: Igrišče 3 (Kan./ZDA) 17.30 Igrače za velike (zabav. serija) 18.00 Svet -Povečava 18.30 Volan (avtomob.) 19.00 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.35 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 20.00 Film: Ameriška pita 3 (druž., ZDA) 21.45 Film: Otrok na poti (ZDA) 0.30 Batman -Pogumni in drzni (ris. serija) 1.00 Love Tv 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Glasb. odd.: Boben 15.20 Srečanje z 16.00 Ciak Junior 16.20 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.10 Music box; 10.15 Odprto za srečanja; 11.30 Tedenski intervju Studia D; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol: o društvu Sožitje, pogovor z Vla-sto Nussdorfer, glasovanje za osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček: rezijanska kulinarika; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.20 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi radio in tv; 10.35, 13.35, 22.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 11.35 Play list; 12.00 Kratke vesti; 12.01 Collezione musicale di RC; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chil-laut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih, Hot Hits; 18.00 London calling; 20.00 Proza; 20.30 L'Italia e fatta; 21.00 Radio Indie Music Like; 22.00 Glasba RC; 23.00 Etnobazar; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.25 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Heroji za vse čase - poklici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 28. aprila 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 1010 O GRADEC 9/25 TOLMEČ O 9/27 TRBIŽ O 8/26 O 6/21 KRANJSKA G. , b VIDEM O r¡> 9/28 O PORDENON 10/27 ČEDAD O CELOVEC O 6/24 O TRŽIČ 10/22 O KRANJ o 11/22 S. GRADEC CELJE 11/24 O MARIBOR o 9/24 PTUJ O M. SOBOTA 010/25 O LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 10/24 N. MESTO 11/23 9?,RI_CA O POSTOJNA O O 7/24 --- ZAGREB 10/23 O 12/28 9/26 KOČEVJE v - o J ČRNOMELJ REKA 11/24 OPATIJA.,— PAZIN 0 / (^NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 9/17, • ¿r Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. S UU ,J.7/25 Danes bo pretežno jasno do rahlo oblačno. Topleje bo, predvsem v ravninah, kjer bo temperatura zraka dosegla 27 stopinj. Danes bo pretežno jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 18 do 27 stopinj C. J r V naslednjih dneh bo krepek anticiklon prinesel stabilno vreme, topleje bo na vseh višinah. Sprememba bo občutna predvsem v gorah, danes pa tudi na obali in v ravninah. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.09 Dolžina dneva 14.12 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.17 in zatone ob 1.26 Nad zahodno in severno Evropo je ciklonsko območje, nad severnim Sredozemljem in vzhodno Evropo pa je območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi spodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 11.51 najnižje -26 cm, ob 19.04 najvišje 27 cm. Jutri: ob 1 .03 najnižje -8 cm, ob 6.50 najvišje 7, ob 12.48 najnižje -31 cm, ob 19.29 najvišje 36 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........21 2000 m ..........12 1000 m ..........18 2500 m............9 1500 m ..........14 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5, v gorah 8,5. TOLMEČ O 10/23 VIDEM O 11/24 O PORDENON 12/23 TRBIŽ O 9/22 o 11/17 KRANJSKA G. ¿SL ČEDAD^^* 12/23 ^ ¿3 CELOVEC O 6/18 O TRŽIČ 13/22 O GRADEC 10/26 > o 12/22 S. GRADEC O KRANJ CELJE 14/25 O „ MARIBOR 012/25 PTUJ O M. SOBOTA O 12/26 14/24 O N. GORICA 10/23 O LJUBLJANA 11/25 N. MESTO 9/25 ZAGREB 11/26 O O 8/22 KOČEVJE -N° - o - ČRNOMELJ ¿3 REKA 12/22 fa Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZAJUTRI Jutri in ponedeljek bo večinoma sončno in toplo, občasno bo tudi nekaj več oblačnosti. Čez dan bo pihal jugozahod-nik. hrvaška - Gre za enega najbogatejših ljudi na svetu Dubrovnik gosti omanskega sultana Kabusa bin Said Al Saida Jahta al Said, desno zgoraj sultan Kabus bin Said Al Said kitajska - Chen Guangcheng Oporečnik pobegnil • ■ • v iz hišnega zapora PEKING - Kitajski oporečnik Chen Guangcheng (na sliki), v svetu znan po tem, da je razkril kršitve človekovih pravic v okviru kitajske politike enega otroka, je pobegnil iz hišnega zapora. To je slepi odvetnik potrdil tudi v videoposnetku na svetovnem spletu, v katerem je premiera Wen Jiabaa tudi pozval, naj zagotovi varnost njegove družine. Chen je bil v hišnem zaporu od septembra 2010, potem ko so ga po štirih letih izpustili iz zapora. V tem času naj bi ga večkrat pretepli in naj bi bil slabem zdravstvenem stanju. Tako je Chen tudi v tokratnem posnetku razkril imena več vladnih uslužbencev, ki so pretepli tako njega kot njegovo ženo, prav tako pa zagrenili življenje njegovemu sinu. Kot je povedal eden od aktivistov, ki živi v ZDA in je bil v stiku s Chenom, Bob Fu, je Chen 22. aprila uspel zapustiti svoj dom v provinci Shandong, od koder so ga prijatelji pospremili na varnejšo lokacijo. Fu sicer iz varnostnih razlogov ni želel podrobneje opisati okoliščin Chenove-ga pobega. Je pa dodal, da je bil v stiku ta- ko z ameriškim kongresom, State Depart-mentom kot z ameriškim veleposlaništvom na Kitajskem, ki jih je zaprosil za pomoč. Hu ob tem ni mogel potrditi govoric, da se Chen trenutno nahaja na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu. Je pa po njegovih besedah Chen sicer izrazil zadržanost do možnosti, da bi zapustil Kitajsko. Za pravice svojih prebivalcev naj bi se želel do konca boriti doma. Ameriško veleposlaništvo zadeve za zdaj še ni komentiralo. Sicer pa ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se je že večkrat zavzela za Chenovo izpustitev iz hišnega zapora, v sredo prihaja na obisk v Peking na pogovore v okviru ameriško-kitajskega strateškega in ekonomskega dialoga. (STA) ZAGREB - Eden najbogatejših ljudi na svetu, 71-letni omanski sultan Kabus bin Said Al Said, je po devetih letih znova na obisku Dubrovnika. Čeprav sultan do včeraj opoldne še ni zapustil svoje 156-metrske jahte Al Said in se odpravil na sprehod po mestu, so turistični delavci bili zadovoljni, saj njegovo spremstvo uživa v hotelih, restavracijah in trgovinah. V sultanovem spremstvu je približno 600 ljudi, ki skrbijo ne le za eno izmed največjih luksuznih jaht na svetu, temveč tudi za 130-metersko spremljevalno ladjo Fulk Al Salamah. Na njej je prostora za heliodrom z dvema helikopterjema, imajo pa tudi prostora za vsaj deset avtomobilov mercedes razreda s, je na svoji spletni strani poročal Večernji list. Za sultana sta pripravljeni tudi dve njegovi letali, ki čakata na dubrovniškem letališču Čilipi, kjer ne skrivajo zadovoljstva zaradi zaslužka. Prebivalci Dubrovnika se sicer ne smejo preveč približati sultanovi ladji s šestimi palubami. Poročajo pa, da imajo veliko dela dobavitelji hrane. Vsako jutro morajo namreč do šeste ure izpolniti zahteve sultana, ki poleg sveže hrane naroča veliko rož. Tako naj bi jih naročil več kot 30 vrst, je poročala Hrvaška televizija. Poleg tega mora biti vsako jutro na voljo dovolj svežega mleka, jogurtov, ro-gljičev in kruha, vsak tretji dan pa na sultanovo ladjo pripeljejo še dve toni najrazličnejšega sadja. Medtem ko eksotično sadje in zelenjavo pripeljejo iz Nemčije, meso in ribe dovažajo iz Omana. Izmed hrvaških živil pa so pri sultanu največ zanimanja zbudile mediteranske začimbe in pekoči feferoni, so za Večernji list povedali tisti prebivalci Dubrovnika, ki sodelujejo pri oskrbi bogatih gostov. Prebivalce seveda zanima, kaj počne sultan na svoji pol milijarde dolarjev vredni jahti. Številni se namreč še spomnijo, da visoki gost iz Omana med prvim obiskom leta 2003 ni našel časa za sprehod po znamenitem dubrovniškem mestnem jedru. Sultan se v Dubrovniku mudi od prejšnje nedelje, odpotoval pa naj bi predvidoma 5. maja. (STA) nasa - Odkritja sonde Cassini Saturnova luna Phoebe ima številne značilnosti planeta WASHINGTON - Sonda Cassini je odkrila, da ima Saturnova luna Phoebe številne značilnosti planeta, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Luna naj bi se dejansko že začela razvijati v planet, a je nato obstala v razvoju, so objavili v aprilski številki znanstvene revije Icarus. Znanstveniki so do dognanj o Phoebi prišli na podlagi raziskav sonde Cassini, ki sistem planeta Saturn preučuje že od leta 2004. Sklenili so, da naj bi bila luna "planetezi-mal" oz. ostanek gradnika planetov. "Za razliko od primitivnih vesoljskih teles, kot so kometi, se je Phoebe, kot vse kaže, aktivno razvijala, nato pa obstala," je opisala Juile Castillo-Rogez z Nasinega la- boratorija za reaktivne pogone (JPL) v Pa-sadeni v Kaliforniji. "Telesa kot Phoebe naj bi se kondenzirali zelo hitro. Zato predstavljajo gradnike planetov. Znanstvenikom pa dajejo namige, kakšni so bili pogoji, ko so nastajali veliki plinasti planeti in njihove lune," je pojasnila Castillo-Rogezova. Saturn ob znamenitih prstanih obkroža tudi oblak t.i. nerednih lun. Te krožijo okoli planeta v nagnjenih orbitah glede na orbito Saturna okoli Sonca. Phoebe pa je največja izmed teh nerednih lun in za razliko od ostalih okoli planeta kroži tudi v nasprotni smeri. Največje Saturnove lune, ki so se najverjetneje razvile iz plinov in prahu okoli planetovega ekvatorja, na primer krožijo v isti ravnini. Saturn ima sicer okoli 60 lun. Glede na ugotovitve iz posnetkov sonde Cassini naj bi Phoebe prišla izza Kuiperjevega pasu, območja starodavnih, ledenih in skalnatih vesoljskih teles, daleč preko orbite Neptuna. Luna je sferi-čno obliko dobila že zelo zgodaj v zgodovini vesolja in ima tudi gostejši skalnat material v svojem središču. Povprečna gostota Phoebe je približno enaka kot Plutonova in za okoli 40 odstotkov večja od gostote ostalih lun. V Saturnovo gravitacijsko polje se je najbrž ujela, ko se je nekako približala temu velikemu planetu našega Osončja. (STA)