Dr. Pavel Fonda in njegov pogled na psihiatrično revolucijo Franca Basaglie ¿9 Forum Tomizza je včeraj zasedal v tržaškem Narodnem domu Primorski ČETRTEK, 22. MAJA 2008_ Št. 121 (19.211) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Tondo, Illy in Primo Carnera SandorTence Debata o zaupnici novi deželni upravi je bila politično gledano zelo dolgočasna, bila pa je pokazatelj novih političnih časov. Na eni strani Renzo Tondo, ki citira slavnega Prima Carnero, na drugi strani zbegana leva sredina, vmes večinska koalicija, ki skuša čimprej pozabiti na Riccarda Illya. Tondo je bil dosti časa politično gledano v kotu. Pred leti mi le ti je des na sre di na za predsedniško kandidatko izbrala Alessandro Guerro, Tondo je doživel poraz, a se ni vdal. Pet let je čakal na pravo priložnost in sedaj presenetljivo premagal Il-lya' Pred deželnimi svetniki se je včeraj primerjal s Carnero, ki se, kljub udarcem in porazom, ni nikoli predal nasprotniku na boksarskem ringu. Primerjava je po svoje tvegana, po svoje pa tudi realistična. Tondo si najbrž ne želi, da bi nova deželna politika popolnoma izbrisala vse, kar je dobrega naredil Illy. Tega pa si želi marsikdo v desni sredini in to je tudi glavni cilj zmagovite koalicije. Opozicija je zelo zbegana in še ni prebolela volilnega poraza. V deželnem svetu bomo najbrž imeli dve, če že ne tri opozicijske politike. Demokratska stranka ne more sprejemati ugotovitve, da je Illy delal vse narobe, z enim očesom pa mora gledati na odprto politiko Walter-ja Veltronija do Berlusconijeve vlade. Mavrična levica, ki ni več združena levica, napoveduje ostro opozicijo, sama pa se sooča s hudimi notranjimi težavami. italija - Prva seja polnomočnega ministrskega sveta pod predsedstvom Silvia Berlusconija Vlada simbolično zasedala med kupi neapeljskih smeti Sprejela je ukrepe za rešitev afere z odpadki in druge pomembne sklepe milje - Odprli Dneve kmetijstva, ribištva in gozdarstva Do nedelje vrsta prireditev pod geslom Morje in Kras MILJE - S krajšo slovesnostjo so sinoči na območju Caliterna v Miljah stopili v živo letošnji, po vrsti že štirinajsti Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki potekajo pod geslom Morje in Kras. Že dopoldne pa se je v Trstu na se de žu Tr go vin ske zbor ni -ce od vil po svet o olj kar stvu v na ših krajih. Miljsko otvoritveno slovesnost so oblikovali predstavniki krajevnih uprav in stanovskih združenj. Na 4. strani NEAPELJ - Ministrski svet se je včeraj zbral v Neaplju na svoji prvi seji po prejemu zaupnice v parlamentu. Kot je premier Silvio Berlusconi napovedal že v volilni kampanji, je vlada zasedala v kampanjskem glavnem mestu z namenom, da bi tu sprejela korenite ukrepe za rešitev afere z odpadki, ki prizadeva to deželo. A sprejela je tudi druge pomembne sklepe, še zlasti varnostni »paket« in nekatere davčne olajšave. Demokratska stranka in druge opozicijske politične sile so vladne ukrepe ocenile delno pozitivno, delno pa tudi ostro negativno. Na 7. strani Devinsko-nabrežinski občinski svet odobril smernice za daljnovod Na 8. strani Razstava o operni pevki Gabrijeli Mrak Na 10. strani V Šempolaju srečanje KZ o kmetijstvu in teritoriju Na 11. strani Neutemeljenost sklepa goriške občine naj dokaže manjšina Na 16. strani Goriška razpečevalca oskrbovala z mamilom nesumljive osebe Na 18. strani politika - Deželni svet Nova deželna vlada je dobila zaupnico TRST - Deželna vlada predsednika Renza Tonda (na sliki) je po pričakovanju včeraj dobila zaupnico deželnega parlamenta. Podprli so jo predstavniki večinske koalicije, proti pa so glasovali zastopniki opozicije, vključno z Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem. Tondo je bil v svoji repliki še kar splošen. Citiral je boksarja Prima Carnero in obljubil, da bo deželna skupščina glavno prizorišče političnega in upravnega delovanja v Furlaniji-Julijski krajini. Na 3. strani gorica-ljubljana-podnanos - Pokrajinski upravitelji Goriška trasa petega koridorja komplementarna trasi skozi Trst GORICA - Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in odbornik Marko Marinčič sta se včeraj v Ljubljani sestala z državnim sekretarjem Petrom Verličem in mu predstavila potrebo po izpeljavi petega koridorja po goriškem ozemlju. »Predlagana železniška povezava je nujna, saj bi z njo zagotovili vsaj komplementarno povezavo trasi skozi Trst proti Divači, morda pa bi lahko postala do neke mere tudi alternativna,« pravi Marinčič. Na poti vrnitve pa sta si v družbi drugih pokrajinskih upraviteljev ogledala gradbišče še zadnjega odseka hitre ceste Razdrto-Vipava. Ta bo predvidoma odprt konec letošnjega oz. v začetku prihodnjega leta. Na 17. strani 2 Četrtek, 22. maja 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Ukrajina desnega in levega brega Jo2e Pirjevec Pojem »Ukrajina desnega in levega brega« mi ni bil povsem jasen, dokler nisem videl Dne-pra na potovanju z Društvom Slovenija-Rusija. Mogočna reka spominja na Volgo, saj sega včasih do obzorja kot ogromna vodna cesta, primerna za plovbo, a ne za vsakodnevne kontakte. Če jo hočeš prečkati, tam kjer ni mostov, se moraš odpraviti na pravo potovanje. Sedaj razumem, zakaj je bila Ukrajina desnega brega skozi stoletja pod poljsko-katoliškim vplivom, tista na levem bregu pa pod rusko-pravoslavnim. Razumem tudi, zakaj se je v stepah južne Ukrajine, tam kjer je reka zaradi brzic najbolj prehodna, oblikovalo zaporo-ško kozaštvo, zbirališče ubežnih kmetov, predvsem tistih, ki so se v te opustele kraje zatekli, da se rešijo jarma poljske šlahte. Med 16. in 17. stoletjem se je v omenjenem prostoru oblikovala državna enota, ki je leta 1648 pod hetmanom Bogdanom Hmelnickim napovedala vojno zasovraženim »papistom« in njihovim židovskim valptom. Kajti za to področje je bila značilna močna judovska diaspora, ki jo je dve stoletji prej priklical v deželo kralj Kazimir Veliki z namenom, da si pridobi sposobne upravitelje pravkar zasedene zahodne Ukrajine. Prišlo je do takšnega pokola, da ga Isaac Bashevi Singer primerja s holokavstom. Leta 1654 so kozaki podpisali z Moskvo pogodbo o združitvi, ki jim je zagotavljala široko avtonomijo in jim je nalagala, da branijo mejo pred Turki, oziroma pred njihovimi vazali, krimskimi Tatari. Sto let kasneje so se razmere spremenile. V šestdesetih in sedemdesetih letih 18. stoletja je Katerina II. premagala Turke v dveh uničujočih vojnah, ukinila tatarsko kneževino in podjarmila Krim. S tem je zagotovila Rusiji dostop do Črnega morja in ji naložila nove ambicije: obvladati Dardanele in si zagotoviti nadzor nad vzhodnim Sredozemljem in Balkanom. V kontekstu te politike kozaki niso bili več potrebni. Njihova avtonomija je bila ukinjena vzporedno z omenjenim dogajanjem pa je tekla rusifikacija Ukrajine, ki je dala pečat 19. stoletju. Toda novih idej, ki sta jih prinesla razsvetljenstvo in romantika, ni bilo mogoče več zaustaviti: pojavili so se pesniki in intelektualci, kot sta bila Taras Ševčenko in Mihajlo Hruševski, ki so zahtevali najprej kulturno, nato pa še politično avtonomijo Ukrajine. Njihovi napori so povzročili široko ljudsko gibanje, ki je zaznamovalo naslednje stoletje od rdečega oktobra dalje. V desetletjih po boljševiški revoluciji je Ukrajina spoznala razne kroge pekla. Najprej državljansko vojno, nato razcepitev med Poljsko in Sovjetsko zvezo, proti koncu dvajsetih in v tridesetih letih pa Stalinove čistke in načrtno povzročeno lakoto, ki naj bi zatrla upornost kmetov, nasprotnih kolektivizaciji zemlje. »Holodomor«, kakor mu pravijo Ukrajinci, je terjal okrog 6 milijonov življenj. Sledili so nemška okupacija, Hitlerjeva ge-nocidna politika, ponovna državljanska vojna, po zmagi pa Stalinovo maščevanje nad tistimi, ki so nasprotovali njegovi strahovladi. Razmere so se nekoliko umirile šele v času Nikite Hruščova in Leonide Brežnjeva, ki sta oba bila generalna tajnika ukrajinske Komunistične partije in sta torej deželo dobro poznala. Oba sta pospeševala njeno gospodarsko rast, zavirala pa njeno kulturno odstopanje od velikoruskega modela. Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina oklicala samostojnost vendar se je morala v devetdesetih letih soočati z uničujočim ekonomskim propadom. Šele v zadnjem obdobju se razmere obračajo na bolje, čeprav razkol dežele med Vzhodom in Zahodom še obstaja. O tem pričata »oranžna revolucija« iz leta 2004 in lanska politična kriza, ki so jo po vsem sodeč le začasno premostili. Dneper še vedno deli Ukrajino na dva kulturna kroga, ki ju bo težko združiti v celoto. V tem smislu je država zgovorna prispodoba Evrope, če jo gledamo v njeni celovitosti od Atlantika do Uralov. VREME OB KONCU TEDNA Stanovitnost se bo postopno povečala Darko Bradassi_ Obsežna in globoka vrzel v zračnem pritisku, ki je ob koncu preteklega tedna nastala nad Sredozemljem, se polni zelo počasi. Nad Atlantikom se zadržuje vlažen in za ta čas hladen višinski zrak, v prihodnjih dneh se bo hladnejša zračna gmota spustila proti Pirenejskemu polotoku, kjer bo nastalo novo ciklonsko območje. Proti nam bo z jugozahodnimi tokovi še pritekal občasno vlažen, toda postopno nekoliko toplejši sredozemski zrak. Srednjevisoki sloji ozračja se bodo pri nas do nedelje segreli za okrog 6°-C. To bi moralo zadostovati, da se bo ozračje predvsem od sobote vsaj delno stabiliziralo. Naši kraji bodo v soboto in v nedeljo ravno na meji med anticiklonskim in ciklonskim vremenom. Anticiklon s subtropskim višinskim zrakom se bo okrepil predvsem nad južnimi predeli Italije in nad južnim Balkanom. Najvišje dnevne temperature bodo tam od nedelje povečini presegale 30°C, ponekod, predvsem od ponedeljka lahko tudi 35°C. Slika bo torej taka, da bo Sredozemlje v bistvu razdeljeno na dva dela (na posnetku), nad zahodnim se bo zadrževal hladnejši in bolj vlažen zrak, nad vzhodnim topel subtropski, naši kraji pa bodo ravno vmes. Kaže, da bi moralo v soboto in v nedeljo pri nas le prevladati nekoliko bolj anticiklonsko vreme, vendar še vedno v okviru vsaj občasne povečane spremenljivosti. Občasno bodo lahko še nastajale kratkotrajne plohe. Največ sončnega vremena bo ob morju, največ oblačnosti pa zaradi prevladujočega jugozahodnega do jugovzhodnega vetra v gorah. Kakorkoli že, tudi v zadnjem tednu je prevladovalo nestanovitno in povečini oblačno vreme z občasnimi padavinami. Temperature so se povečini zadrževale za nekaj stopinj pod dolgoletnim povprečjem. V začetku tedna, predvsem v torek, je zaradi burje in padavin marsikdo imel občutek, da smo se povrnili za kakšen mesec nazaj. Tudi višji sloji ozračja so bili v letošnjem maju razmeroma hladni. Zelo zgovoren je podatek, da letos v maju temperatura na višini okrog 1500 m v prostem ozračju doslej še ni presegla 10°C, kar se je zadnjič zgodilo leta 1991, ko je ta prag prestopila ravno 21. maja. Zanimivo pa, da je bilo letos na tej višini ozračje toplejše kot v maju kar dvakrat v januarju in enkrat v marcu. Temperaturno dogajanje na višini 1500 m je dober pokazatelj značilnosti zraka nad nami in občutno vpliva na toploto v prizemnih slojih. V absolutnem merilu letošnji maj, če upoštevamo dogajanje na višini 1500 m, sicer ni bil ravno med najhladnejšimi, toda letos še ni bilo za ta mesec nadvse običajnih, vsaj kratkotrajnih toplotnih advekcij. Danes bo spremenljivo, predvsem v popoldanskih urah se bodo pojavljale posamezne plohe in nevihte. Jutri bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. V soboto in v nedeljo bo delno jasno do spremenljivo oblačno, več sončnega vremena bo ob morju. Predvsem v popoldanskih urah bodo nastajale posamezne krajevne plohe in nevihte, ki bodo v nedeljo predvidoma nekoliko pogostejše. odprta tribuna Kaj se bo zgodilo s slovensko manjšino v Italiji? Kar nekaj znancev me je v Trstu in v Ljubljani vprašalo: "Kaj bo sedaj s slovensko manjšino v Italiji?" .Odgovarjam z medlimi "bomo videli", "poča-kajmo", "najverjetneje ne bo bistvenih sprememb" itd. Smisel vprašanja sogovorcevje seveda jasen in bi ga lahko povzel v točkah: a) v Rimu, na Deželi FJK, V Trstu, v Gorici, v Čedadu in v Špetru, kjer je dvojezična šola, je na oblasti desno politično zavezništvo, ki je ostro nasprotovalo izglasovanju zaščitnega zakona za Slovence št.38. in deželnemu zakonu za Slovence, ki ga je izglasovala Illyjeva večina; b) Berlusconijeva vlada je v svojem prejšnjem mandatu z juridičnimi "hakelci" in s samimi imenovanji v paritetni odbor zaustavila postopke za uresničevanje zaščitnega zakona. V zadnjem hipu je uspelo podržaviti dvojezično šolo v Špetru, uspelo je ohraniti razne državne podpore manjšinski kulturi, medijem in športu, čeprav brez poviškov; c) v času Berlusconijeve vlade odnosi med Italijo in Slovenijo niso bili vedno optimalni, vsaj "zunanjim" opazovalcem ni bilo dano videti in slišati veliko uradnih srečanj, sestankov, domen itd.; č) v sedanji vsedržavni vladni ekipi in tudi v deželni je nekaj posameznikov, ki ne skrivajo svojega odločnega nasprotovanja manjšini zaradi nekih zgodovinskih krivd, zaradi italijanstva Trsta in dežele itd.; d) prejšnja desna deželna vlada je rada prisluhnila posameznikom, ki so predstavljali peščico ljudi, a so bili (in so) odločni nasprotniki slovenskega organiziranega življenja, krovnih organizacij (SKGZ in SSO) in drugih subjektov manjšine. V bistvu so zahtevali zase vpliv, moč in seveda prispevke. Vsem tem retroaktivnim argumentom bi lahko zoperstavili pozitivnejšo sliko in klimo. Zaradi "podobe" članka se bom izognil naštevanju po točkah, čeprav je učinkovito. Pozitivni elementi so torej naslednji. V času kratkotrajne Prodijeve vlade ter Illy-jevega petletnega predsedovanja deželni vladi in še prej v času njegovega županovanja v Trstu so se odnosi med italijansko večino in slovensko manjšino opazno izboljšali. Odločilni elementi je bil tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo, v skupino evra in končno padec schengenske meje. Tako ali drugače smo Slovenci kot narod (in ne le kot država) v srcu Evrope. Ustvarile so se tesne vezi med slovensko manjšino v Italiji ter italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem. Italijanska kulturna javnost se je preko medijev in knjig pričela zanimati za slovensko kulturo in zgodovinsko preteklost. Zamolčano je postalo javno. Lahko bi nadaljeval z naštevanjem, vendar je že to dovolj za razmislek v smislu možnosti, da bi se nek pozitiven in evropsko zaznamovan tok ponovno "obrnil" in nas popeljal v stare tolmune nestrpnosti in celo sovraštva z vsemi posledicami. Mislim, da takšen regres ni realističen, a vendar... Iz dneva v dan opazujem dogajanja in v njih slutim možne spremembe. Ko je na vsedržavni ravni zmagal s pičlo večino Prodi, je med ostalimi programskimi točkami napovedal hvalevreden boj proti davčnemu utajevanju. Za lovca na utajevalce je imenoval Visca. Še preden je slednji ukrepal, so številni komercialisti svetovali petičnim klientom, naj vendarle prijavijo višje dohodke, saj je težko z 20.000 evri letno opravičiti dvajset metrov dolgo barko. Ko je sedaj zmagala desna koalicija z Berlus-conijem na čelu in to predvsem v imenu varne države, ni bilo potrebno čakati na dekrete. Spontano so se pojavili mini pogromi proti Romom in drugim priseljencem. Televizije so pričele z večjo močjo propagirati nevarnost tujcev in dajejo veliko pozornost na vsak ukrep sil javnega reda, ki je usmerjen proti tujim zlikovcem in ne. Pogromi nad cigani so seveda manj plemeniti cilji od izterjevanja davkov, dokazujejo pa spremembe v ozračju. Če se vrnem k Slovencem, je v naši deželi novoizvoljeni guverner Tondo v svojem uvodnem nagovoru deželnim svetnikom v bistvu obšel slovensko in furlansko manjšino. To ne pomeni veliko, očitno pa smo zlezli za stopničko nižje. Skoraj mesec dni po skupščini, ki je odobrila bilanco, je tržaški Piccolo objavil članek o dolgovih Slovenskega stalnega gledališča. Pisec Pietro Comel-li je v bistvu povzel argumente iz poročila nadzornega odbora, ki mu predseduje Mario Giamporca-ro, slednjega je imenovala Berlusconijeva vlada. Članek sodi med tisto podajanje faktov, ki je izzvalo veliko prahu z izjavami Travaglia. Novinar torej omenja skoraj 400.000 evrov zajetno luknjo iz bilance za leto 2007 , obenem ovija v meglice dejstvo, da je Il-lyjeva uprava zagotovila kritje primanjkljaja s posojilom. Opozarja pa na to, da je Občina Trst ob posojilu gledališču sprejela klavzulo, da bi v primeru deficita zaračunala obresti na posojilo in s tem "otežila" bilanco gledališča. Gledališče se je z odbornikom Antonazem menilo za trajno rešitev finančnega vprašanja, člankar pa opozarja, da "sedaj piha drugačen veter". Nenavadno je tudi to, da je novinar objavil po-višek stroška za direktorja in umetniškega vodjo. To je napisal tako, da bralci lahko mislijo, da prejemata uslužbenca v žep vsoto, ki je v resnici celokupen strošek, ki zaobjema vse dajatve, ki so za nekatere profile visoke in ki jih gledališče vpiše v bilanco. Ne- kaj drugega je "čista plača". Bralci Piccola seveda niso imeli nikoli možnosti izvedeti za plače direktorjev gledališča Verdi in Rossetti. Časopis niti ne objavlja plač in kašejev umetniških vodij, dirigentov, režiserjev, pevcev in drugih dejavnikov obeh italijanskih ustanov. Primerjava bi pokazala na to, kakšni reveži so v SSG. Najhuje pa je to, da je člankar spregledal zakone. SSG je italijansko stalno gledališče s slovenskim jezikom. Ni torej nekaj, kar zadeva zgolj slovensko manjšino, ampak italijansko državo. Zakon tako jasno piše, da morajo tukajšnje krajevne ustanove, to je Občina, kjer ima gledališče sedež, Pokrajina in Dežela poskrbeti: a) da iz svojega proračuna podvojijo vsoto, ki jo gledališče prejema iz državnega fonda FUS. b) da morajo poskrbeti za gledališko dvorano, ki mora imeti najmanj 500 sedežev. Omenjene ustanove tega niso za SSG nikoli naredile. Stroške za Tržaški kulturni dom si SSG plača samo in to na račun produkcije. Verdi in Rossetti imata dvorani "a gratis"! Italijanski gledališki ustanovi sta vključeni v deželni proračun, naše gledališče so iz njega brcnili nekje leta 1991. Gledališče so "obesili" na prispevke za manjšino, ki pa so ponovno državni, ne pa deželni, pokrajinski in občinski, kot predvideva zakon. Brutalno: domače javne uprave so SSG prikrajšale za milijone evrov, sedaj pa naj bi se Slovenci čutili krive, ker so naredili luknjo. Zadovoljiti bi se pač morali z amaterskim gledališčem, saj je v Trstu že itak preveč gledaliških ustanov... Članek v Piccolu ne pomeni konca sveta, malce pa nas mora zaskrbeti. Jasno je namreč naslednje: če javne uprave, začenši z deželno, ne bodo za SSG naredile ničesar, če ne bodo izpolnjevale svojih dolžnosti in bo Občina zaračunala obresti na dolg, ki je nastal zaradi neizpolnjenih obvez, bo SSG prej ko slej prisiljeno poklicati komisarja. Glede osebja in plač pa naj dodam, da SSG deluje na vseslovenskem in deloma italijanskem tržišču. Stroškovni in plačilni parametri niso "zamejski" in če bo gledališče nudilo izrazito slabše pogoje od drugih, ne bo imelo ne vodstva in ne igralcev. V Sloveniji so pogoji boljši. Skratka, zadušiti edino slovensko poklicno umetniško ustanovo, ki odmevno interagira z domačim prostorom ter s kulturno srenjo v Ljubljani in s tukajšnjo italijansko stvarnostjo, je enostavno: dovolj je pustiti stvari, kot so in ne narediti ničesar za SSG. Izguba gledališča bi bila velik udarec za naša jezikovno-kulturna prizadevanja. Zal moram zapisati, da se bo lahko jutri nekaj zelo podobnega dogajalo s Primorskim dnevnikom. Kot predsednik Zadruge Primorski dnevnik sem večkrat opozoril na nevarnosti. Danes imamo majhno a finančno zdravo podjetje. Za dosego pozitivnega rezultata pa smo v Zadrugi in v založniški hiši DZP/PRAE postrgali lonec do dna in opravili vse možne redukcije. PD izhaja pretežno s pomočjo fondov, ki jih daje italijanska država. Večina je iz zakonov za založništvo, stranke in za obmejne dejavnosti. Nato so manjši fondi iz sredstev zaščitnega zakona in iz Slovenije. Lastni dobički so primerni manjšinskemu tržišču. Bralec je torej lahko razumel, da je Primorski dnevnik povsem nezavarovan v tistih postavkah, proti katerim zbira podpise za referendum komik Grillo. Istočasno je treba naglasiti, da prejema PD 15 let vedno enaka sredstva, ki j ih j e Pro-dijeva vlada znižala za 2 odstotka za lansko in letošnje leto. Kljub zaščitnemu zakonu Primorski dnevnik nima neke posebne postavke, ki bi ga ubranila pred morebitnim krčenjem podpor številnim radijskim in televizijskim postajam ter prav tako mnogim dnevnikom in tednikom, ki so, ne vedno upravičeno, zašli v zakon za tako imenovani "šibki" tisk. Ne da bi nadalje obremenjeval bralcev, saj je stvar jasna: PD je med tistimi manjšinskimi ustanovami, ki jim grozi smrt na obroke, če se nikjer nič ne premakne. Kaj bi manjšina brez dnevnika, je drugo vprašanje. Škarje bi lahko kdo uporabil tudi pri slovenski postaji na deželnem sedežu RAI in bi bili gluhi in slepi. Noben tovrstni ukrep ne bi imel podobo "represije", ampak bi ga predstavili kot nesposobnost manjšine, da upravlja s svojimi sredstvi. Italija bi rekla:'"Varčujte!", Slovenija:"Naj plača Italija!", manjšina pa bi drsela v popolno kulturno amaterstvo. Tehniko poznamo iz časov TKB. Vse je tiho. Resnica pa se skriva za računi likvidatorske družbe s sedežem v San Marino. Sumim, da likvidacija TKB ne bo tako kmalu zaključena in javnost ne bo izvedela za realne račune in luknje, ki naj bi upravičile komisar-sko upravo TKB. Kaj pa če so bili dolgovi banke izterljivi? Obstajajo pač prefinjeni načini, da nas lahko silijo v tiho in malo smrt. P.S.:Zupan Gorice Ettore Romoli, ki sodi med pomembne veljake PDL je že naredil svojo potezo: iz središča Gorice je "izgnal" slovenska javna in uradna sporočila, skratka, omejil je sklepe paritetnega odbora, čeprav je svoj čas obljubil, da ne bo nikakor znižal raven zaščite, ki jo je pred njim pričela uvajati Brancatijeva občinska uprava. Je tudi to signal manjšini? Ace Mermolja / DEŽELA Četrtek, 22. maja 2008 3 politika - Deželni svet odobril zaupnico novi deželni vladi Renzo Tondo kot Primo Carnera: Ko si na tleh, moraš čimprej vstati Predsednikov program je podprlo 34 svetnikov desne sredine, proti pa glasovalo 23 predstavnikov opozicije TRST - »Ko te nasprotnik v boksarskem ringu zbije na tla, moraš čimprej vstati in takoj nadaljevati dvoboj, čeprav te vse boli. Jaz sem optimist in mislim, da bom s tem deželnim odborom dosegel zastavljene cilje.« Renzo Tondo se je ob sklepu včerajšnje razprave o zaupnici deželni vladi spomnil na slavnega boksarja Prima Carnero in citiral njegove besede v filmu, ki bo kmalu v kinodvoranah. Tondo kot Carnera torej, ki je pet let čakal na priložnost in na koncu premagal ne samo Riccar-da Illyja, temveč tudi tiste somišljenike na desnici, ki so bili prepričani, da bo Illy spet zmagal. Tonda in njegovo upravo je podprlo 34 deželnih svetnikov desne sredine in mešane skupine, proti pa je volilo 23 predstavnikov Demokratske stranke, Mavrične levice in skupine, ki združuje Občane in pristaše Antonia Di Pietra. Vse po začrtanem scenariju in vse po napovedih, brez presenečenj in tudi brez političnih novosti. V razpravi so se oglasili skoraj vsi deželni poslanci, za katere se pravo delo šele začenja. V deželnem svetu vsaj za sedaj ne bo političnega dialoga, ki ga napovedujejo v rimskem parlamentu. Demokratska stranka je sicer prepričana, da bo mogoče nekatere ukrepe sprejeti skupaj, ne bo pa nemo sprejemala brisanja pomembnih ukrepov iz Illyjevega obdobja, ki ga napovedujeta nova večinska koalicija in, čeprav nekoliko bolj previdno, tudi Tondo. Pred sednik je bil v svo ji re pli ki pre cej splo šen. Slo ven cev in Fur la nov ni omenil, pač pa se je navezal na pozitivno izkušnjo nekdanje mednarodne skupnosti Alpe-Jadran. Niti besedice o Severni ligi in njenih glasnih zahtevah po večjem policijskem nadzoru na nekdanjih mejah s Slovenijo in Avstrijo. Tondo je večkrat ponovil, da se mora v deželi spet uveljaviti politika, medtem ko je očitno v preteklem petletnem obdobju prevladovala »Illyjeva antipolitika«. Glavno in odločilno besedo mora spet imeti deželni svet, ki je bil s prejšnjo oblastjo zelo zapostavljen. In ko se govori o politiki, se misli predvsem na stranke, na katere se je Tondo stalno skliceval. Vsebinsko gledano se je predsednik Dežele zavzel za zaprtje škedenjske že le zar ne, pri če mer bo do mo ra le pris -tojne institucije poskrbeti za usodo delavcev. Gorica ni direktno zastopana v vladi, odbor pa je nikakor ne bo zapostavljal, kot se neupravičeno bojijo nekateri. Tondo podpira nov statut FJK, ni pa pojasnil, kako si zamišlja njegovo vsebino. Nobene omembe uplinje-valnikov, čeprav je jasno, da nova uprava podpira kopenski plinski terminal pri Žavljah in odklanja morskega. Debata je potekala, kot rečeno, v smislu »že videno in že slišano«. Predstavniki Ljudstva svobode, UDC in Severne lige so hvalili Tonda in njegov politični program. Marsikdo iz večinskih vrst se je zavzel za dialog z opozicijo, a pod pogojem, da se kot izhodišče za soočenje vedno jemlje stališča Tonda in njegovega zavezništva. V novem deželnem svetu bodo najbrž imeli tri opozicije, tako da je Il-lyjeva Demokratska zaveza že stvar preteklosti. Mavrična levica bo, kot sta na- povedala Igor Kocijančič in Roberto Antonaz, vodila ostro opozicijsko politiko brez vsakršnih »popustov« do Tonda in njegovih. Opozicijo bo seveda vodila tudi Demokratska stranka, ki pa se bo mo ra la ta ko ali dru ga če zgle -dovati po odprti rimski usmeritvi Wal-terja Veltronija. Bruno Zvech in Gian-franco Moretton (deželni tajnik DS in vodja deželne skupine) sta prejšnji teden izkazovala pozornost novi deželni upravi, včeraj pa sta bila precej bolj previdna. Tudi zato, ker demokrati ne morejo sprejemati ugotovitve, da je bilo z Illyjem vse narobe... Ostajajo Občani in pristaši Italije vrednot, ki so se združili v skupno svetniško skupino. Iz včerajšnjih posegov predstavnikov teh dveh strank ni jasno, kakšna bo v resnici njihova opozicija. S.T. Odbornica Rosolenova (zgoraj) je morala nujno nekaj povedati predsedniku Tondu, Travanut (Demokratska stranka), Ferone (Stranka upokojencev) in Roberto Asquini (sedaj mešana skupina, nekoč Forza Italia) pa sedijo v isti vrsti kroma deželni svet - Tondov program Kocijančič in Gabrovec glasovala proti zaupnici TRST - Igor Kocijančič in Igor Gabrovec sta po pričakovanju volila proti programu odbora predsednika Renza Tonda. Zastopnik Mavrične levice je izrazil popolno razočaranje nad programom desno-sredinske deželne vlade, predstavnik Slovenske skupnosti pa je predvsem kritiziral dejstvo, da je predsednik Dežele v svojem programu in potem tudi v zaključnem posegu popolnoma spregledal ne samo slovensko, temveč vse narodne in jezikovne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Kocijančič je očital Tondu, da je spregledal posebnost naše dežele in tudi včeraj nastopil, kot bi lahko nastopil predsednik katere koli italijanske dežele. Desna sredina na oblasti se je očitno odločila za radikalne politične in ideološke zasuke, kot dokazuje dejstvo, da hoče čimprej »arhivirati« izkušnjo Illyjeve uprave. Namesto, da bi predsednik jasno povedal, kako si zamišlja prihodnost naših krajev, si marsikdo v njegovi koaliciji prizadeva za več policijskega nadzora in celo za ponovno vzpostavitev državne meje s Slovenijo. Kocijančič je zato napovedal ostro opozicijo treh svetnikov Mavrične levice. Igor Kocijančič kroma Gabrovec je začel s pozitivno ugotovitvijo. Povedal je, da ceni Tondove besede o krepitvi čezmej-nega sodelovanja in o odnosih s Slovenijo, ki z novim deželnim odborom ne bodo doživeli nazadovanja. Predsednik je v svojem poročilu omenil italijansko manjšino v Istri, kar je seveda hvale vredno, ni pa dovolj pozornost namenil narodnim manjšinam v naših krajih. Deželni svet je odobril zaščitna zakona za Slovence in Furlane. Ga-brovec je izrazil upanje, da bo nova oblast izvajala ta dva zelo pomembna zakona. Slovenski svetnik je Tonda in njegov odbor opozoril na krizo, ki pesti kmetijstvo zlasti na tržaškem Krasu, ter na hude težave, ki jih kmetom in Kraševcem na sploh povzročajo omejitveni ukrepi na teritoriju. Deželno upravno sodišče je pred kratkim razveljavilo deželni sklep o t.i. zaščitenih območjih SIC-ZPS. Gabrovec pričakuje, da bo Tondova uprava vso zadevo ponovno proučila in to v sodelovanju s stanovskimi organizacijami in župani, ki jih je Illyjeva uprava dejansko izključila iz postopkov odločanja o razvoju Krasa. Deželna uprava mora ravnati po načelu soudeležbe in dogovarjanja in ne po načelu vsiljevanja. Kot član opozicije Gabrovec sicer ne more podpisati Tondu »bianko menice«, njegov pristop do vlade FJK pa bo pozitivno naravnan. Kocijančič je govoril v slovenščini in v italijanščini, Gabrovec pa izključno v slovenščini, tako da so njegov govor simultano prevajali. Škoda le, da si je slušalke nataknilo malo deželnih svetnikov in odbornikov, ki torej niso razumeli, kaj je zastopnik Slovenske skupnosti sploh povedal. 4 Četrtek, 22. maja 2008 GOSPODARSTVO milje - Začeli so se štirinajsti Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva V znamenju morja in Krasa do nedelje vrsta prireditev Prireditev je močan vezni člen med občinami in tržaško pokrajinsko upravo - Možnost»prodora« čez mejo MILJE - S krajšo slovesnostjo so sinoči na območju Caliterna v Miljah stopili v živo letošnji, po vrsti že štirinajsti Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki potekajo pod geslom Morje in Kras. Že dopoldne pa se je v Trstu na sedežu Trgovinske zbornice odvil posvet o olj-karstvu v naših krajih. Miljsko otvoritveno slovesnost so oblikovali predstavniki krajevnih uprav in stanovskih združenj. Pred pozdravi je na odru nastopila plesna skupina mladih iz Sečovelj, ki je uprizorila ples solinarjev. Za glasbeno točko pa so poskrbeli godbeniki mi-ljskega mestnega orkestra. Uvodna beseda je seveda šla domačemu županu in predsedniku letošnje izvedbe Dni kmetijstva, ribištva in gozdarstva Neriu Nesladku. Prireditev je seveda postala že tradicionalna, letos pa se predstavlja s celim kupom novosti. Prva in najvažnejša je seveda njen nov naziv, in sicer Morj e in Kras. Treba j e seveda nadaljevati po poti, ki je bila zastavljena pred leti, saj je pobuda dala pomemben doprinos h kmetijskemu razvoju naših krajev. Prireditev je pomembna tudi zato, ker predstavlja močan vezni člen med občinami tržaške pokrajine ter pokrajinsko upravo. Čedalje propustnejša meja pa hkrati odpira nove, do pred kratkim neslutene možnosti sodelovanja. Izzivov je seveda veliko, vsega dela pa ne bi bilo mogoče izpelja- Uvodni pozdrav je pripadel gostitelju letošnje prireditve, miljskemu županu Neriu Nesladku, že včeraj dopoldne pa je bil v okviru Dni na sporedu tudi posvet o oljkarstvu kroma njenih nekaj desetin občin, danes pa se njihovo število giblje okrog šeststo. Združenje seveda podpira pridelavo visoko kakovostnih vin, ki jih je na Apeninskem polotoku zelo veliko. Tudi vse-državno združenje mest olja deluje s podobnimi cilji. Od leta 2000 je njen član Občina Dolina, kateri so se pred kratkim pridružili še Občina Trst, Občina Milje, tržaška pokrajina in trgovinska zbornica. Danes se bodo v Miljah zvrstili kar trije dogodki. Že dopoldne bo v dvorani Millo na vrsti posvet o ribištvu, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Opoldne se bodo ti brez pokroviteljev, v prvi vrsti deželne in pokrajinske uprave ter Zadružne kraške banke in družbe SIOT, katerim se je Nesladek tudi zahvalil. Fulvio Bronzi je prinesel pozdrave predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija. Poudaril je predvsem pomembnost sodelovanja krajevnih uprav in gospodarskih podjetij ter konzorcijev, ki daje novega zagona razvoju teritorija. Walter Godina je v imenu predsednice pokrajine Marie Terese Basse Poropat najprej pozdravil goste iz Slovenije, ki se predstavljajo na letošnjih kmetijskih dnevih. Pobuda je dala od vsega začetka novega zagona kmetijstvu, ki je danes nezanemarljiva gospodarska panoga, saj skrbi za vzdrževanje okolja. Ker pa je naše okolje majhno, gre seveda ciljati predvsem na kakovost proizvodov. Potrebno je seveda še okrepiti čezmejno sodelovanje. Direktor kmetijskega inšpektorata pri deželi FJK Roberto Cuz-zi je prinesel pozdrave novega deželnega odbornika, konzul Republike Slovenije v Trstu Božidar Humar pa je poudaril predvsem združevalni trenutek dne-vov Morja in Krasa, na katerih se lahko rodi marsikateri nov skupni čezmejni načrt. Ob koncu uradnega dela je beseda šla še podpredsednikoma vsedržavnih združenj Citta del Vino in Citta dell'O-lio. Združenje mest vina deluje že preko dvajset let. V začetku je bilo vanj včla- senca ob včerajšnjem oprtju kmetijskih dni Škandalozna nemarnost s slovenščino na transparentih Na izredno pozitivno pobudo, kar Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva nedvomno so, je včeraj padla senca nedopustno nemarnega odnosa do slovenščine, ki ga ni mogoče ne razumeti ne opravičiti. Uspešnost organizacije prireditve se ne more soditi samo po morebiti brezhibno pripravljeni otvoritveni slovesnosti, temveč je treba v končno oceno vključiti prav vse, kar je povezano z organizacijo. Kot slovenski manjšinski dnevnik ne moremo mimo škandaloznih transparentov, ki so se pojavili na prizorišču v Miljah. Kdo je kriv, da se je z rabo slovenščine na Dnevih vsaj pri napisih delalo kot svinja z mehom, v tem trenutku niti ni važno. To naj razčistijo organizatorji med seboj. Kar še posebej boli, je dejstvo, da je slovenščina na tak odnos naletela v občini, ki bi morala biti Slovencem naklonjena, da bi bila mera polna, pa pri organizaciji sodelujejo tudi vse slovenske občine v tržaški pokrajini. Očitno tudi to ni dovolj, da bi transparenta v pravi »spake-dranščini« nekdo opazil in preprečil njuno razobešenje nad razstavnim prostorom. (rg) EVRO 1,5753 $ +0,73 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. maja 2008 valute evro (povprečni tečaj) 21.05. 20.05. ameriški dolar japonski jen 1,5753 162,04 1,5474 162,61 ruski rubel 36,9736 36,9350 7,4628 britanski funt 0,7976 9,2875 0,79720 9,3220 norveška krona 7,7885 25,056 7,8590 25,040 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,6308 15,6466 246,23 3,3850 1,6341 15,6466 249,66 3,4006 kanadski dolar 1,5487 1,5496 bolgarski lev 1,9558 3,6235 1,9558 slovaška krona 31,482 3,4528 31,645 3,4528 latvijski lats 0,6985 2,5565 0,6981 2,5733 islandska krona 114,01 119,77 hrvaška kuna 7,2491 7,2524 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 21. maja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,404 LIBOR (EUR) 4,3731 LIBOR (CHF) 2,345 EURIBOR (EUR) 4,376 2,6381 2,7837 4,8537 4,9037 2,7766 2,885 4,85 4,896 2,951 4,9825 3,1133 4,982 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.953,39 € +260,42 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. maja 2008 v dvorani Roma prestavili člani združenja Accademia Italiana della Cucina. Popoldne se bo dogajanje vrnilo v dvorano Millo, kjer bo govor o ribolovu v Tržaškem zalivu. Dan se bo zaključil v šotoru na območju Caliterna s predstavitvijo publikacije Civilta del Mare in Istria. Primož Sturman vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,56 -0,79 KRKA 97,93 -0,23 MERCATOR 65,53 262,59 +0,82 PETROL TELEKOM SLOVENIJE 681,21 252,07 +0,36 +0,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 105,35 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 51,00 ISTRABENZ 89,31 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 30,40 MLINOTEST -KOMPAS MTS - +1,38 -1,92 -0,55 -0,10 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 80,03 TERME ČATEŽ ŽITO 446,22 241,24 +0,31 +0,78 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 21. maja 2008 +°,17 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,47 8,22 +2,49 +0,46 BANCO POPOLARE 13,28 +4,09 +0,70 BCA POP MILANO 2,07 7,41 -0,24 +0,00 ENEL 1,623 7,16 +1,91 FIAT 26,35 15,77 +2,89 FONDIARIA-SAI 20,28 25,19 +3,52 +2,36 IFIL 27,33 5,48 +0,92 +1,67 LOTTOMATICA 4,27 18,65 +0,46 +0,38 MEDIASET 5,50 -0,43 PARMALAT 1,90 -0,68 -1,55 SAIPEM 0,567 30,46 +3,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,262 8,615 +1,13 TENARIS TERNA 19,31 -0,91 +2,94 UBI BANCA 2,9025 16,68 +2,85 +0,85 UNIPOL 4,47 1,761 +0,59 +2,16 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 133,89 $ +0,54 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. maja 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 8.676,39 +0,16 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 6.121,80 116,76 +0,08 +0,17 -0,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.966,98 1.872,34 -1,22 -0,60 FIRS, Banjaluka 4.116,08 -0,32 -0,63 SRX, Beograd 982,80 4.518,77 -0,43 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 22.913,79 5.797,27 -1,42 -0,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.755,48 -0,57 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.410,71 1.547,88 7.040,83 -0,19 -0,82 -1,09 CAC 40, Pariz 5.027,55 4.422,47 -0,54 +0,30 PX, Praga EUROSTOXX 50 1.668,9 3.794,13 -0,45 -0,74 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 13.926,30 3.196,90 25.460,29 3.544,19 -1,65 -0,09 +1,16 -2,93 / ALPE-JADRAN Četrtek, 22. maja 2008 5 strasbourg - V pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo Evropski poslanec iz Avstrije znova proti slovenskim vinjetam Avstrijski socialistični poslanec Jorg Leichtfried to odločitev pogojuje celo s podporo Tajaniju STRASBOURG - Avstrijski poslanec v Evropskem parlamentu Jörg Leichtfried, predstavnik politične skupine socialistov, še vedno upa, da za avstrijske državljane ne bo veljal sistem vinjet na slovenskih avtocestah. Odločitev o tem celo pogojuje s podporo novemu evropskemu komisarju iz Italije. Leichtfried je že pred mesecem dni ostro kritiziral načrtovano uvedbo vinjet na slovenskih avtocestah, ker naj bi te nesorazmerno obremenile tranzitne potnike in turiste. V včerajšnjem pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA je poslanec potrdil, da je o zadevi obvestil Evropsko komisijo in od nje zahteval, da preveri, ali je slovenska uvedba vinjet diskriminatorna do državljanov Evropske unije. Pri tem računa, da mu bo komisija odgovorila še pred zaslišanjem novega evropskega komisarja za promet Antonia Tajanija v Evropskem parlamentu, napovedanim za 16. junij. Podpora komisarju bo odvisna od "pozitivne odločitve v dobro turistov EU", je zatrdil. "Po mojem mnenju obstaja možnost, da takšen sistem cestninjenja ne bo veljal za avstrijske turiste," je dejal Leichtfried. Pojasnil je, da bo preprosto potovanje skozi Slovenijo po novem petkrat dražje kot prej, kar je "diskri-minatorno in jasno v nasprotju z evropskimi načeli". Slovenija bo s 1. julijem uvedla vinjete za osebna vozila, medtem ko bo za tovorni promet še naprej v veljavi dosedanje plačevanje cestnin glede na prevoženo razdaljo. Letos bo mogoče kupiti le polletno vinjeto, ki bo stala 35 evrov, naslednje leto pa tudi enoletno vinjeto za 55 evrov. Na to dejstvo je včeraj na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu opozoril tudi evropski poslanec iz Avstrije Reinhard Rack (EPP-ED), ki je slovenskega državnega sekretarja Janeza Lenarčiča vprašal, kako komentira ravnanje Slovenije. Lenarčič je pojasnil, da na zasedanju zastopa Svet Evropske unije, ki ni pristojen za odgovor na to vprašanje. Dodal je, da je uvedba vinjet v Sloveniji začasen ukrep do uveljavitve satelitskega cestninjenja in da so to potrdile tudi pristojne evropske institucije, ki so ugotovile, da ne gre za diskriminacijo. Evropska komisija je leta 1996 od Avstrije prav zaradi turistov zahtevala uvedbo mesečnih in tedenskih vinjet. (STA) Avstrijski poslanec v Evropskem parlamentu Jörg Leichtfried meja - Slovenija - Hrvaška Sobotni shod na domačiji Joška Jorasa prijavljen dunaj - Na meji z Avstrijo V času Eura 2008 spet mejne kontrole PIRAN - Policijska postaja Piran je v torek sprejela prijavo za sobotni shod na domačiji Joška Jorasa, so povedali na Generalni policijski upravi (GPU). Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik pa je povedal, da shoda ne bo le v primeru, če bodo odstranjena cvetlična korita na poti do Jorasove domačije. Načelnik piranske upravne enote Ivan Seljak je dejal, da so prijavo Zavoda 25. junij za sobotni shod prejeli pravočasno. Po pregledu naj bi ugotovi li, da za de va ni v nji ho vi pris toj nos -ti, zato so vso dokumentacijo odsto- pili Policijski postaji v Piranu. Kot je pojasnil Seljak, shod ni predviden na javni cesti ali v območju krajinskega parka sečoveljskih solin, zato ni v pristojnosti upravne enote. Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je za STA dejal, da imajo glede shoda pozitivne informacije. Podobnik je prepričan, da je piranska upravna enota preteklo prijavo za shod, do katerega minulo soboto ni prišlo, neupravičeno zavrgla, saj naj bi prijavo oddali pravočasno, zaradi česar je napovedal tudi vložitev pritožbe. (STA) LJUBLJANA - V času evropskega nogometnega prvenstva, ki bo od 7. do 29. junija potekalo v Avstriji in Švici, bodo na avstrijskih mejah znova uvedene mejne kontrole, so sporočili z avstrijskega veleposlaništva v Sloveniji. Prehod meje bo tako od 2. junija ob 00:00 do 1. julija ob 24:00 znova mogoč samo na uradnih mejnih prehodih. S takšnim ukrepom želi avstrijsko notranje ministrstvo zagotoviti javno varnost in preprečiti morebitne varnostne grožnje številnim obiskovalcem enega od dveh največjih športnih dogodkov letošnjega leta, ki velja tudi za eno od treh največjih športnih manifestacij na svetu. Nadzor meje bo po zagotovilih avstrijskega notranjega ministrstva časovno in krajevno spremenljiv in bo potekal tako, da bo v najmanjši možni meri vplival na prost pretok oseb. Potnike namenjene v Avstrijo in vse tranzitne potnike avstrijske oblasti vseeno naprošajo, da to spremembo upoštevajo pri načrtovanju svojih potovanj. Ne glede na izvajanje omenjenih kontrol pa na avstrijskem notranjem ministrstvu opozarjajo, da je pri potovanju v Avstrijo še zmeraj obvezno imeti s seboj potni list ali osebno izkaznico. Na evropskem prvenstvu bo nastopalo 16 nacionalnih selekcij. V skupini A bodo nastopale reprezentance sogostiteljice Švice, Češke, Turčije in Portugalske, v skupini B se bodo za napredovanje v četrtfinale potegovale sogostiteljica Avstrija, Nemčija, Poljska in Hrvaška, v skupini C, imenovani tudi skupina smrti, se bodo udarile Francija, Italija, Nizozemska in Romunija, v skupini D pa si bodo nasproti stale Švedska, Grčija, Španija in Rusija. Tekme bodo v Avstriji potekale na Dunaju, v Celovcu, Salzburgu in Innsbrucku, v Švici pa v Baslu, Zuri-chu, Ženevi in Bernu. Finale bo 29. junija na Dunaju. (STA) koper - Od 29. 5 do 1. 6. Na jubilejnem Primorskem sejmu 225 razstavljavcev KOPER - Na 15. mednarodnem obrtno podjetniškem sejmu Primorski sejem, ki bo vrata odprl 29. maja v Kopru, bo razstavljalo 225 razstavljavcev. Jedro razstavnega programa predstavljajo eksponati s področja opreme za dom, avtomobilov in motornih koles, plovil, turizma, zdravilstva, poslovnih storitev in drugo, so sporočili organizatorji. Sejem je pretežno razstavnega značaja, poleg ogleda razstavljenih eksponatov pa bo ponudil tudi možnost obiska delavnic rokodelstva in mediteranske kulinarike, na kateri bodo potekale predstavitve, degustacije in prodaja mediteranskih dobrot. Potekali bodo še različni strokovni posveti, predavanja in okrogle mize. Pripravili pa bodo tudi razstavo Primorski sejem skozi čas. V okviru Primorskega sejma bo potekal še zaposlitveni sejem, v sklopu katerega bodo predstavili različne poklice. Potekala bodo predavanja in svetovanja na temo kariera, dela v EU, nasveti za iskanje službe, izobraževanja, literatura in drugo. Na otroškem sejmičku se bodo predstavili tudi razstavljavci z otroškim programom. Otroke bodo zabavali ani-matorji na kreativnih delavnicah, na ogled bodo še lutkovne ter plesne predstave. V soboto, 31. maja, bo ob 17. uri potekala še Mega Tartufiada, v nedeljo, 1. junija, ob 16. uri pa Mega Kras Mor-tadeliada. (STA) koroška - Poziv EL za t.i. Gomboschev model Javni dvojezični vrtci naj prevzamejo model manjšine Haiderjev BZO zaradi lizbonske pogodbe pred ustavno sodišče... CELOVEC - Medtem ko v zvezi z dvojezično topografijo ne upošteva razsodbe ustavnega sodišča in se celo norčuje iz pravne države, se stranka koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja BZO v zadevi lizbonske pogodbe sedaj obrača na pomoč pri tem najvišjem sodišču. BZO je namreč napovedal pritožbo, s katero hoče preprečiti reformno pogodbo Evropske unije. Tiskovni predstavnik BZO Stefan Petzner v zvezi z lizbonsko pogodbo, ki sta jo medtem ratificirala tako avstrijski parlament kot tudi avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer, namreč še naprej trdi, da gre za protiustavno pogodbo, ker se v Avstriji o njej ni izvedel referendum. Ker pa najnovejše politične poteze Haiderje-ve stranke ne podpirajo ne socialdemokrati (SPO) in tudi ne ljudska stranka (OVP) na Koroškem, je že sedaj jasno, da bo propadla in da gre za nič drugega kot novo predvolilno akcijo Haiderja za deželne volitve, ki bodo najkasneje marca 2009. (I.L.) CELOVEC - Enotna lista (EL) je v tiskovni izjavi pozvala koroško politiko, naj v javnih dvojezičnih otroških vrtcih na južnem Koroškem uvedejo tako imenovan Gomboschev model, ki se je vsekakor uveljavil v zasebnih dvojezičnih vrtcih, ki jih vodijo ustanove koroških Slovencev. Svoj poziv političnim strankam na Koroškem EL utemeljuje s tem, da je evalvacija modela strokovnjaka Georga Gomboscha z univerze v Gradcu pokazala, da obstajajo občutne pomanjkljivost pri javnih otroških vrtcih - tako na jezikovni kot tudi pedagoški ravni. Gomboschev model se namreč že leta uspešno izvaja in se izkazuje na področju privatnih dvo- in tudi večjezičnih (poleg slovenščine in nemščine se otroci učijo še italijanščine oz. angleščine) otroških vrtcev, meni EL. Zato je še bolj čudno, da še ni uveden v javnih dvo- in večjezičnih vrtcih na dvojezičnem področju Koroške. Enotna lista nadalje opozarja, da se je lahko odgovorni deželni referent za otroške vrtce Gerhard Dorfler (Haiderjeva stranka BZO) pred kratkim prepričal o uspešnosti modela na predstavitvi DVD-ja Društva za zasebne dvo- in večjezične otroške vrtce, očitno pa mu tako kot tudi ostalim strankam manjka politične volje za pozitivne spremembe na področju otroške vzgoje. (I.L). Ob dnevu medkulturnega dialoga pozornost izobraževanju migrantov LJUBLJANA - Ob svetovnem dnevu medkulturnega dialoga ter v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga so včeraj v Ljubljani v Centru Evropa pripravili okroglo mizo z naslovom Izobraževanje migrantov v evropski družbi znanja. Andragoški center Slovenije (ACS), ki je pripravil okroglo mizo, o tem vprašanju izvaja poseben projekt. Raziskovalka Natalija Vrečer z ACS je uvodoma opozorila na nekatere demografske trende, ki smo jim priča v Evropski uniji. Vse več je namreč starejših ljudi, medtem ko število aktivnega prebivalstva upada. Te spremembe so rezultat ekonomskega in družbenega napredka v družbi, spremlja pa ga dejstvo, da se prebivalcem EU rojeva vedno manj otrok. Povprečje EU je 1,5 otroka na žensko, medtem ko bi za stabilizacijo prebivalstva brez migracij po mnenju Evropske komisije potrebovali, da bi se rodila 2,1 otroka na žensko, je opozorila. Demografske spremembe so značilne tudi za Slovenijo. V strategiji razvoja Slovenije je zapisano, da potrebujemo migracije, je še poudarila. Vodja Službe za zaposlovanje tujcev na Zavodu RS za zaposlovanje Metka Barbo Škerbinc je med drugim postregla s podatki o zaposlovanju tujcev in potrebah po delovni sili. Med tujci z delovnimi dovoljenji prevladujejo moški, v starosti od 30 do 40 let, brez poklicne izobrazbe, kar 75 odstotkov jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, največ povpraševanja po takšni delovni sili pa je v osrednje-slovenski regiji. Stanje na trgu dela je tako zelo drugačno, kot je bilo denimo pred 10 leti, še ugotavlja Metka Barbo Škerbinc, saj se zaradi gospodarske rasti in nižje brezposelnosti skokovito veča povpraševanje po delavcih v nekaterih panogah. Niso pa se uresničila pričakovanja, da bodo na naš delovni trg začeli množično prihajati delavci iz novih članic EU. Šele zadnji dve leti se opaža večji priliv delavcev iz Bolgarije in Romunije. V Celju in Medvodah ukradli za več 10.000 evrov očal CELJE - Iz specializirane trgovine Optika Smole v Celju je ponoči neznanec odnesel za okoli 30.000 evrov različnih očal, so včeraj sporočili s Policijske uprave Celje. Iz trgovine z optičnimi pripomočki v Medvodah pa so neznanci v nočnem času ukradli več kosov očal, nastala škoda je ocenjena na 10.000 evrov. Tiskovna predstavnica celjske policije Milena Trbulin je povedala, da je neznanec snel železna vrata, ki so varovala vhod v optiko. Tat je trgovino popolnoma opustošil, uporabnih sledi za seboj pa naj ne bi pustil. Policijske izkušnje kažejo, da se storilec teh kaznivih dejanj običajno razkrije, ko očala začne prodajati na črnem trgu. Kot je še povedala Trbulinova, lahko policisti kazensko ovadijo tudi kupca očal, ki se zaveda, da originalna očala priznanih blagovnih znamk kupuje na črnem trgu po precej nižjih cenah, kot so v redni prodaji. Iz klavnice v Celju zbežal 300-kilogramski bik CELJE - Iz klavnice Celjskih mesnin je včeraj dopoldne okrog 11. ure skozi priprta vrata klavnice zbežal 300-kilogramski bik. Na kraj dogodka so odšli tudi policisti in pripadniki specialne enote zaradi nevarnosti, da bi bik podivjal. Bik se je nato zadrževal v gostem grmičevju približno 500 metrov stran od klavnice, policisti in predstavniki veterinarske uprave pa so ga opazovali. Prvi poskus, da bi ga omamili z izstrelitvijo sedativa v njegovo mišico, ni bil uspešen, v drugem poskusu pa je specialni enoti policije to le uspelo. Bika so zatem vrnili na ekološko kmetijo Jenšterle v Šentjurju, od koder so ga dopoldne tudi pripeljali. Po tednu dni naj bi ga znova pripeljali v celjsko klavnico. 6 Četrtek, 22. maja 2008 PRIMORSKA / tolmin - Akcija za promocijo branja in Knjižnice Cirila Kosmača V akciji sodelovalo skoraj tri četrtine posoških tretješolcev Potekala je od oktobra lani do konca aprila 2008 - Večina otrok je prebrala po 20 knjig TOLMIN - Konec aprila se je v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin zaključila akcija promocije branja in knjižnice, v kateri je sodelovalo 73 % vseh tretješolcev v Posočju. Akcija, s katero so želeli otroke pritegniti k branju in obiskovanju knjižnice, se j e začela 2. oktobra 2007, na svetovni dan otroka. Namenjena je bila učencem 3. razreda devetletke, ki z osvojitvijo bralnih tehnik prehajajo k samostojnemu branju. Ob začetku akcije so učiteljice in knjižničarke otrokom v 17--ih tretjih in kombiniranih razredih razdelile prvo darilo in predstavitveno zgibanko s pravili akcije. Za prvih pet prebranih knjig so učenci prejeli svinčnik na vrvici, za naslednjih pet trak za okoli vratu, za na sled njih pet etu -i za CD-je in za zadnjih pet, skupaj so torej prebrali dvajset knjig, so prejeli dežnik. Učenci kombiniranih razredov, ki so v akciji sodelovali že v preteklem šolskem letu, so prejeli druge nagrade. Vse nagrade so imele natisnjen logotip akcije, prebrano pa so preverjali s posebnimi vprašalniki. Akcijo je bila predstavljena tudi na internetni strani www.tol.sik.si. Od skupno 227 učencev, ki v tem šolskem letu obiskujejo 3. razred, na podružnicah pa tudi učenci v kombiniranih razredih, je v akciji sodelovalo 165 otrok oz. 73 %. Od teh je vseh 20 knjig uspelo prebrati 120 otrok ali 73 %. Zaradi akcije se je v knjižnico vpisalo 21 otrok, kar pomeni, da jim je uspelo pridobiti 9 % potencialnih uporabnikov te starosti. Izkazalo se je, da dvajset knjig za mlade bralce ni prevelik zalogaj, še posebej, ker izbora knjig niso omejili. Ze v tem starostnem obdobju pa se med nji- V akciji so sodelovali učenci tretjih razredov devetletke. Na posnetku so otroci iz tolminske OŠ mi kažejo izredno velike bralne razlike. Akcija je zato zasnovana tako, da ne izloči tistih, ki so pri branju nekoliko počasnejši in potrebujejo več pomoči s strani staršev. Vsak j e lahko bral v skladu s svojimi sposobnostmi. Prva tretješolka je z akcijo končala že v mesecu dni, nekateri so uspeli osvojiti samo prvo nagrado. Akcija je potekala v vseh enotah knjižnice, več kot polovica vseh sodelujočih otrok pa je vprašalnike in nagrade zbrala na Potujoči knjižnici, kar kaže na to, kako pomembno poslanstvo ta knjižnica opravlja zlasti v manjših krajih. Ti otroci so bili pri branju tudi najbolj uspešni, saj so Potujočo knjižnico obiskovali v skupinah in tako drug drugega spodbujali k branju, veliko zaslug pa imajo tudi učiteljice, ki učence pripeljejo ob vsakem obisku bibliobusa. Ob začetku akcije so k sodelovanju povabili tudi učence vseh razredov Podružnične šole za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami in uporabnike Varstveno delovnega centra Tolmin. Zanje so pravila akcije nekoliko prilagodili in skoraj vsi so prejeli tudi zadnjo nagrado. Akcijo so finančno podprle vse tri občine in založba Učila International. Načrtujejo jo tudi za šol. leto 2008/2009, saj se bo tako nova generacija tretješolcev na prijeten način spoznavala s knjižnico, knjigami in osvajala bralne navade. tomaj - V soboto tradicionalna prireditev V osrčju dežele terana letos že četrtič TOMAJ - Ze četrto leto zapored Krajevna skupnost Tomaj, ki združuje preko tisoč prebivalcev v vaseh Tomaj, Križ, Šepulje, Filipčje in Grahovo Brdo in Utovlje, organizira turistično, kulturno in etnološko ter kulinarično prireditev V osrčju dežele terana. Prireditev bo v soboto, pričela pa se bo ob 13.uri, ko bosta pred vaškim domom v Križu obiskovalce nagovorila predsednik KS Tomaj Vojko Terčon in sežanski župan Davorin Terčon. Letos so v program vnesli tudi nekaj novosti. Tako bodo predstavili Evropski red vitezov vina, kijih bo gostila kraljica terana Jasmina Macarol. V kulturnem programu bo sodelovala Kraška godba na pihala iz Sežane in pevski zbor iz Rogaške Slatine. Vse do 20. ure bo sledila degustacija vin po odprtih domačijah. Letos sodeluje 19 vinarjev, pridelovalca kozjega sira in pršutarna. Pripravili so tudi dve predavanji. Pri vinarju Marku Mahniču na Grahovem Brdu bo svetovalka za vinogradništvo pri KGZS No- va Gorica Majda Brdnik ob 14.30 uri spregovorila o vinogradništvu Krasa, medtem ko bo agronom Tomaž Škerlj, sicer vodja vinske kleti Vina Kras, ob 17.-uri na svoji domačiji na Filipčjem Brdu spregovoril o pridelavi grozdja do terana. Rudolf Vran, predsednik KD Tomaj, bo ob 15.30 uri popeljal obiskovalce na ogled kulturnih znamenitosti Tomaja, Kosovelovo domačijo si bo mogoče ogledati ob 15., 16. in 18.uri, jamo Kos-matice na Filipčjem Brdu pa od 15.30 do 18.ure. Ogled pršutarne bo možen med 14.30 in 15.30 uro. Zaključek prireditve bo ob 20. uri na prireditvenem prostoru pri vaškem domu v Križu, kjer bo za ples zaigral ansambel Venera. Vstopnica za degustacijo po domačijah je degustacijski kozarec, ki ga bo mogoče po ceni 10 evrov (ob tem se dobi tudi brezplačen izvod knjižice z vrisanimi sodelujočimi domačijami in programom prireditve) kupiti na prodajnih mestih v Tomaju in Križu ter pri sodelujočih vinarjih. (O.K.) Jutri v Tomaju srečanje s pesnikom Josipom Ostijem TOMAJ - Sežanska Kosovelova knjižnica je v sodelovanju s tomaj-skim kulturnim društvom za jutri ob 19. uri v Tomaju pripravila srečanje z domačim književnikom in prevajalcem Josipom Ostijem. Srečanje bo na Kosovelovi domačiji v To-maju, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili ljubezenski poeziji Josipa Ostija, ki so nastajale tudi v Toma-ju, kjer živi že nekaj let. Pesnik bo v pogovoru z ravnateljico sežanske knjižnice Nadjo Mislej Božič spregovoril o tem, kako ga je ljubezen oblikovala v pesnika in prebiral pesmi iz zbirk: Kraški Narcis (1999), Veronikin prt (2002), Rosa Mytica (2005), Vse ljubezni so nenavadne (2006), Med koprivo in križem (2007), Tomajski vrt (2007) in iz zbirk v materinščini. Dogodek bo popestril kitarist Tomaž Ban. (O:K.) V nedeljo koncert sakralne glasbe v cerkvi sv. Jurija v Komnu KOMEN - Mešani pevski zbor »Gorjansko«, ki deluje v okviru društva Gorjansko vabi v nedeljo, 25. maja, ob 19.30 v župnijsko cerkev sv. Jurija v Komnu na celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Gorjansko pod vodstvom Gorana Ruzzierja in mešanega pevskega zbora Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča iz Doberdoba. S krajšim programom se bodo v uvodu predstavili pevci iz Gorjan-skega, ki so v tretjem letu delovanja prvič posegli po zahtevnejših sakralnih delih. Kritičarka na letošnji reviji Primorska poje jih je opisala kot mlad zbor, ki v sebi skriva velik glasbeni potencial. Jedro nedeljskega koncerta pa pripada v širšem slovenskem prostoru uveljavljenemu MePZ Hrast iz Doberdoba. V svojem štiridesetletnem delovanju je zbor potrdil svojo kakovost z najvišjimi uvrstitvami in priznanji na različnih tekmovanjih. Več kot dvajset let je najzaslužnejši za uspehe zbora zborovodja Hilarij Lavrenčič. V program MePZ Hrast so vključena sakralna dela romantičnih, sodobnih in domačih avtorjev s posebnim poudarkom na bogato slovansko zborovsko tradicijo iz pravoslavne literature. Dodani sta tudi dve koncertni priredbi ljudskih motivov: prva z globoko sporočilnostjo opisuje dramo izseljenstva, druga pa je ko-ledniška, ki je še danes priljubljena ob pomladnem praznovanju sv. Jurija. Za prijeten zaključek koncerta bosta oba zbora združila glasove s skupno Marijino pesmijo, kot se seveda za čas šmarnic spodobi. nova gorica - Predavanje na povabilo sekcije Maj 45 novogoriškega območnega združenja borcev za vrednote NOB Repe: Tito je bil velika zgodovinska osebnost »Ocene lika Tita so zelo različne, od idealiziranega rešitelja Jugoslavije do diktatorja in morilca. V enem in drugem je nekaj resnice in veliko pretiravanja,« je dejal NOVA GORICA - Josip Broz Tito je bil velika zgodovinska osebnost, v nekem smislu oče naroda, s pozitivnimi in negativnimi elementi, saj je sprejemal velike zgodovinske odločitve, kdaj pa tudi "umazane poteze", je na torkovem večernem predavanju v Novi Gorici povedal zgodovinar Božo Repe, kije spregovoril o odnosu med Titom in Slovenci. "Ocene lika Tita so zelo različne, od idealiziranega rešitelja Jugoslavije do diktatorja in morilca. V enem in drugem je nekaj resnice in veliko pretiravanja," je na predavanju z naslovom Tito in Slovenci 1941-1945 poudaril Repe. Predavanje je pripravila sekcija Maj 45 novogoriškega območnega združenja borcev za vrednote NOB. Po besedah raziskovalca Inštituta za novejšo zgodovino Slovenci na Tita gledamo večinoma pozitivno. Ima zasluge za spremembo zahodne slovenske meje, po materi je bil Slovenec, hkrati pa so (bili) Slovenci nagnjeni k iskanju nekakšnega očeta naroda, meni Repe. Leta 1953 se je tako na Okroglici na Goriškem na t. i. mitingu na meji zbralo med 250.000 in 300.000 ljudi, kar velja za najbolj množično zborovanje Slovencev v zgodovini. Odnos med Titom in Slovenci se je začel oblikovati že pred drugo svetovno vojno, ko je bil znan le ozkemu krogu ljudi iz vrha takratnih slovenskih komunistov, Titov kult osebnosti pa se je začel s pojav- ljanjem v časopisih graditi od jeseni 1942 in drugega zasedanja Avnoja 1943 dalje, je pojasnil. Titov spor z informbirojem, ki je bil v nekaterih segmentih "zelo brutalen", je Slovencem "odprl" mejo, ob grožnji sovjetske invazije leta 1968 pa je dopustil ustanovitev teritorialne obrambe, še kako pomembne za Slovence, je povedal Repe. Tako kot na vsakega drugega velikega državnika 20. stoletja obstajajo tudi negativni pogled in kritike na Tita, predvsem zaradi povojnih dogodkov. "Če mislite, ali vemo, da je dal ukaz za neke poboje, to lahko indirektno sklepamo, ker je jasno, da brez najvišjega vodstva take odločitve ne bi mogle biti izvedene," je dejal Repe. Sicer pa Titov ljubljanski govor, da se izdajalci kolaboracionisti ne bodo nikoli vrnili oz. bodo hitro odšli, nekateri interpretirajo kot napoved povojnih pobojev, je dodal. Repe je na željo preko 100 udeležencev komentiral tudi dogajanje v zvezi z napisom Naš Tito, ki je bil na Sabotinu, v zadnjih letih pa so ga večkrat spremenili. "Meni se zdi prav, da napis je. To je del naše tradicije, del zgodovinskega obdobja, ki ga ni več. Ne vem, zakaj bi stvari prekrivali in jih spreminjali. To ni več neka idiolatrija," je poudaril. Raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino je sicer na predavanju predstavil Titovo biografijo. Kot je Po Repetovem mnenju bi moral napis Naš Tito na Sabotinu ostati. Napis ZZB NOB iz Nove Gorice na predvečer 9. maja osvetlijo z baklami arhiv povedal, si je Tito v medvojnem obdobju zelo prizadeval za združitev delov Jugoslavije, med drugo svetovno vojno pa je bilo do leta 1943 partizansko gibanje edino pravo odporniško gibanje v Evropi. Tito ni bil tako genialen strateg, kot so ga prikazovali, da pa je njegova karizma po vojni prerasla v kult osebnosti, ni toliko rezultat propagande kot spon- tanosti ljudi, je prepričan Repe. Po njegovih besedah bo pravo oceno o Titu mogoče podati šele v prihod-nos ti. Sekcija Maj 45 novogoriškega območnega ZZB NOB, ki je organizirala predavanje, zadnjih nekaj let na predvečer 9. maja, dneva zmage nad fašizmom in nacizmom, z baklami osvetli napis na Sabotinu. (STA) / ITALIJA Četrtek, 22. maja 2008 7 politika - Vrsta pomembnih sklepov na prvem zasedanju polnomočnega ministrskega sveta Vlada v Neaplju sprejela ukrepe za rešitev afere z odpadki v Kampanji Sprejela je tudi varnostni »paket« - Odpravila je davek ICI na prvo stanovanje in davčno razbremenila nadurno delo NEAPELJ - Ministrski svet se je včeraj zbral v Neaplju na svoji prvi seji po prejemu zaupnice v parlamentu. Kot je premier Silvio Berlusconi napovedal že v volilni kampanji, je vlada zasedala v kampanjskem glavnem mestu z namenom, da bi tu sprejela korenite ukrepe za rešitev afere z odpadki, ki prizadeva to deželo. A sprejela je tudi druge pomembne sklepe. Odpadlki. Za rešitev krize z odpadki je vlada odobrila zakonski odlok. Po njem se bo s to perečo zadevo odslej ukvarjala državna civilna zaščita. Njen vodja Guido Bertolaso je bil v tem smislu tudi imenovan za vladnega podtajnika s posebnim pooblastilom za odpadke v Kampaniji. Berlusconi je na tiskovni konferenci po seji vladi njegovo delo primerjal z ukvarjanjem z veliko naravno katastrofo, kot je potres ali izbruh vulkana. Poleg tega je vlada včeraj določila pet novih lokacij za odlaganje smeti na območju Kampanije, po eno v vsaki pokrajini. Vlada včeraj ni hotela objaviti imen teh krajev, da bi se izognila protestom. Sicer pa je z odlokom razglasila odlagališča za območja strateškega nacionalnega interesa, ki bodo dejansko postala vojaška območja in jih bodo varovali pripadniki oboroženih sil. Kdor bo nepooblaščeno zahajal na ta območja ali pa preprečeval dostop do njih, bo tvegal od 3 mesecev do 1 leta zapora, pobudniki protestov pa do 5 let zapora. Poleg tega je vlada sklenila, da bo čim prej aktivirala sežigalnico v Acerri, ki so jo ugasnili zaradi protestov, in da bo v kratkem času zgradila še štiri druge sežigalnice. Vzporedno z reševanjem krize bodo občine morale po predvidenem programu organizirati ločeno zbiranje odpadkov. Krizo naj bi dokončno prebrodili v 30 mesecih. Javna varnost. Vlada je sprejela tudi napovedane ukrepe o javni varnosti. Gre za tri zakonske predloge in za zakonski odlok. Berlusconi računa, da bo »paket« v celoti odobren v teku dveh mesecev. V njem je tudi sporna norma, po kateri bo nezakonito priseljevanje postalo kaznivo dejanje oz. obremenilna okoliščina. Davčne olajšave. Ministrski svet je ukinil občinski davek ICI na prvo hišo oz. stanovanje. Izvzeta so luksuzna stanovanja, gradovi in podobne rezidence. Država bo občinam zagotovila dohodke, ki jih bodo na tak način izgubile. Poleg tega bo po novem nadurno delo odvisnih delavcev obavčeno z 10-od-stotnim enotnim količnikom. Ta davčna razbremenitev bo veljala za delavce privatnega sektorja, ki so v letu 2007 imeli do 35 tisoč evrov dohodkov. Minister za jav- ne uprave Renato Brunetta je pojasnil, da bo to normo mogoče raztegniti na javni sektor, potem ko bodo sprejeli ukrepe za omejitev neproduktivnosti oz. zabušavan-ja, ki naj bi bilo v njem posebno razpase-no. Drugi ukrepi. Berlusconi je skupno s svojimi ministri na tiskovni konferenci napovedal, da je vlada dosegla dogovor z bankami, na osnovi katerega bodo obroki za stanovanjska posojila znašali toliko, kolikor so leta 2006 pred finančno krizo. Omenil je še, da bo 300 milijonov evrov, ki jih je vlada posodila Alitalii, postalo del čistega premoženja letalske družbe. Berlusconija in njegove ministre so v Neaplju pričakali lokalni prebivalci z značilno mešanico vdanosti v usodo in sarkazma. »Svetništvo za Berlusconija - če bo odstranil odpadke in kriminalce,« je pisalo na velikem napisu, razobešenem na mestnem obzidju. Prihod vlade v so sicer zaznamovali strogi varnostni ukrepi. Okrog županstva, v katerem je potekala seja, so bile postavljene varnostne barikade, po mestu pa je bilo nameščenih okrog tisoč policistov. Premier Silvio Berlusconi na seji v Neaplju ansa opozicija - ODZIVI Različne ocene vladnih ukrepov RIM - Demokratska stranka je pozitivno ocenila imenovanje Guida Bertolasa na mesto vladnega podtajnika za odpadke v Kampaniji, pa tudi druge ukrepe, ki jih je vlada sprejela v zvezi s to perečo zadevo. Tako je povedal okoljski minister v senci Ermete Realacci. Kritično pa se je Veltro-nijeva stranka obregnila ob varnostni paket, kakor tudi ob ukrepe ekonomske narave. Kot je dejal gospodarski minister v senci Pierluigi Bersani, bi morala vlada razpoložljiva denarna sredstva uporabiti za zvišanje plač in pokojnin. Voditelj UDC Pier Ferdinando Casini je pozitivno ocenil vladne ukrepe o odpadkih v Kampaniji in o javni varnosti. Kar zadeva ekonomske ukrepe, pa se je po njegovem »tresla gora, a rodila miš«. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro pa je opozoril, da je vlada med pozitivne ukrepe vpletla tudi sporne, recimo normo za rešitev Berlusconijeve mreže Retequattro. somalija - Organizacija Cins zagotavlja, da se dobro počutita Oborožena tolpa ugrabila italijanska prostovoljca Dva italijanska prostovoljca, Io-landa Occhipinti in Giuliano Paganini, ter somalijski varnostnik Abduraham Yussuf Harale so od včeraj zjutraj v rokah oborožene tolpe ugrabiteljev. Do ugrabitve naj bi prišlo ob 5.30 (6.30 po italijanskem času) v kraju Malable, 65 kilometrov južneje od Mogadiša: okrog dvajset mož naj bi napadlo stavbo, v kateri sta spala italijanska prostovoljca. En varnostnik je padel pod njihovimi streli, drugega so z Iolando in Giulianom odpeljali v neznano. Po prvih ugotovitvah naj bi bila za ugrabitev odgovorna skupina »shehab« (krajevna različica telebanov), ki jo vodi Shek Abdira-him Issa Addow. Italijanska neprofitna organizacija Cins (Cooperazione italiana nord sud), za katero sta delala italijanska prostovoljca, je v popoldanskih urah sporočila, daje somalijskim oblastem uspelo začeti pogajanja z ugrabitelji. Vest je potrdil tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini, kije sredstva javnega obveščanja pozval, naj ne GIULIANO Paganini (LEVO) IN IOLANDA Occhipinti ansa ■I širijo lažnih vesti, ki bi lahko ogrozile življenje ugrabljencev. Podobno prošnjo sta na medije naslovili tudi družini Occhipinti in Paganini. Oba italijanska prostovoljca dobro poznata afriške razmere. V Somaliji sta skrbela za kmetijski projekt mednarod- ne organizacije Fao, ki ga izvaja italijanski Cins. V Somaliji so ugrabitve žal pogoste: ob treh včerajšnjih ugrabljencih ostajajo v rokah ugrabiteljev tudi angleški in kenijski prostovoljec ter kenijski univerzitetni profesor. nova uprava - Po navodilu župana Alemanna V vrtcih in šolah v Rimu odslej le italijanske jedi RIM - Novoizvoljeni desnosredinski župan Rima Gianni Alemanno je odredil, da morajo šole in vrtci v italijanski prestolnici iz svojih menijev izključiti jedi svetovnih kuhinj in dati prednost italijanski. Tako naj bi otrokom ponudili »testenine z različnimi omakami, avtohtone sire, meso in zelenjavo«. Župan Alemanno in občinski svet menita, da je število tujih družin v Rimu tako naraslo, da so italijanski otroci v vrtcih in šolah diskriminirani. Prejšnja levosredinska vlada in bivši rimski župan Walter Veltroni naj bi bila po mnenju Alemanna preveč strpna, ker sta med drugim v menije vključila neavtohtone jedi. Veltroni je v programu za vključitev tujih otrok v italijansko družbo in odprtje italijanskih otrok novim kulturam pri pripravi šolskih menijev predlagal tudi posebno politiko »Ena dežela na mesec«, ki so jo šole sprejele brez posebnih težav. Polemike in glasni protesti staršev pa so se vneli lani, ko naj bi šolske kuhinje otrokom predstavile romunsko kulinarično tradicijo. Kot negativen dokaz prevelike tolerance se desnosredinski občinski rimski svet sklicuje na dve rimski šoli. Na osnovni šoli Carlo Pisacane, kjer je 65 odstotkov učencev iz tujih držav, imajo med drugim razred 19 učencev, od katerih je 18 muslimanov. Drugi primer je šola Nino Bixio, kjer so italijanski učenci prav tako jasno v manjšini. Gianni Alemanno ansa nova vlada Ministrica za enake možnosti ne podpira Parade ponosa RIM - Nova ministrica za enake možnosti Mara Car-fagna je sporočila, da ne bo podprla tradicionalnega pohoda istospolno usmerjenih Parade ponosa in da ne odobrava zahteve homoseksualnih parov po uradni potrditvi svojih zvez ali celo porok. Letos so organizacije istospolno usmerjenih pripravile že pet Parad ponosa, a za največjega, ki so ga nameravali izvesti 28. junija v Bologni, naj zaradi neodobravanja nove desnosredinske vlade Silvia Berlusconija ne bi dobile uradnega dovoljenja. »Menim, da homoseksualnost ne predstavlja nikakršnega problema,« je svoje stališče pojasnila ministrica. »Današnja družba na istospolno usmerjene ne gleda več kot na duševne bolnike. Ti ljudje so integrirani. Pripravljena sem si premisliti, a nekdo mi mora dokazati, da ni tako, kot trdim. Pripravljena bom ukrepati, ko bodo kršene človekove pravice, ko bo nekdo zaradi svoje spolne usmerjenosti moral iz službe ali mu ne bo dovoljeno najeti stanovanja,« je dejala. Predsednik glavne italijanske organizacije istospolno usmerjenih Arcigay Franco Grillini je dejal, da ministrica in njeni prijatelji »živijo v pravljici«. Spomnil je na dogodek prejšnji teden, ko je mati umorila šestnajstletno hčerko, ko ji je ta povedala, da je lezbijka. Opozoril je, da besede ministrice potrjujejo, da je italijanska desnica ho-mofobična in da ni pripravljena sprejeti drugačnosti. Umor v Cogneju: Franzonijevi potrdili kazen RIM - Rimsko kasacijsko sodišče je včeraj potrdilo kazen v višini šestnajstih let zapora Anni Marii Franzoni in jo s tem dokončno spoznalo za krivo za umor triletnega sinčka Samueleja Lorenzija. Do umora, ki je pretresel Italijo, je prišlo 30. januarja 2002 v kraju Cogne v Dolini Aoste, preiskovalci pa so kmalu osumili otrokovo mater, ki se je vedno proglašala za nedolžno, včeraj pa se ni udeležila obravnave. Krivdo Franzonijeve je aprila lani potrdilo turinsko prizivno sodišče, ki je obtoženki izreklo 16-letno zaporno kazen, kar je včeraj kasacijsko sodišče tudi potrdilo in tako ugodilo zahtevi tožilca Gianfranca Cianija, ki se je med drugim skliceval na znanstvene kriterije izvedencev, ki so enaki kriterijem, ki jih uporabljajo v državah z visoko stopnjo demokracije, kot sta npr. ZDA in Francija. Marcegaglia tudi uradno predsednica Confindustrie RIM - Včeraj je zasedala skupščina združenja industrijcev Confindustria in v skladu z napovedmi za novo predsednico organizacije izvolila Emmo Marcegaglia. Zanjo je glasovalo 1.328 udeležencev, dva pa sta bila proti. Mar-cegaglia se je v svojem umestitvenem nagovoru zavzela za čim prejšnjo reformo modela sklepanja delovnih pogodb, sicer pa je pohvalila ukrepe, ki jih je včeraj sprejela vlada Silvia Ber-lusconija na gospodarskem področju, še zlasti davčno razbremenitev nadurnega dela. Marcegaglia je prva ženska na čelu Confindustrie. Država vrnila premoženje znani mafijski družini PALERMO - V Palermu so sodniki vrnili premoženje v vrednosti desetih milijonov evrov družini mafijskega šefa Rosaria Riccobona, čeprav priznavajo, da je bogastvo pridobil na nezakonit način. Rosario Riccobono je veljal za enega najnevarnejših in naj-krutejših mafijskih šefov Cose Nostre, ki so ga ubili 30. novembra 1982. Z odločitvijo sodišča v Palermu bo njegovo podjetje Magis, ki ima številne nepremičnine, znova v lasti mafijske družine oziroma natančneje Ricco-bonove svakinje Maddalene Palmieri in nečakov Giuseppeja in Francesca Vitamie. Po zapisniku sodnikov jasno, da je celotno premoženje sad nezakonitih in kaznivih dejanj, vendar ga država ne more zaseči zaradi pravnih »tehnikalij«. TRST Četrtek, 22. maja 2008 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it devin-nabrežina - Občinski svet soglasno sprejel resolucijo s smernicami za družbo Terna Za elektrovod Agenda 21 in upoštevanje zakona 38 Sklep na pobudo leve sredine - Pri Šempolaju morajo kabli visoke napetosti pod zemljo Devinsko-nabrežinska občinska uprava bo od delniške družbe Terna, ki namerava okrepiti elektrovod na območju od Tržiča do Repna, zahtevala nekatere pomembne spremembe k prvotnemu načrtu. Župan Giorgio Ret bo s tem v zvezi -na predlog levosredinske opozicije - sprožil soočanje s prebivalstvom v okviru programa Agenda 21, še zlasti pa bo tako glede postopka pri pripravi novega daljnovoda kot glede prihodnjega načrtovanja zahteval od Terne popolno upoštevanje zaščitnega zakona 38/01. Pri tem sploh ni zanemarljivo, daje občinski svet ustrezni sklep sprejel soglasno. To je sad včerajšnje seje devinsko-na-brežinskega občinskega sveta, na kateri je bila poglobljena razprava o elektrovodu in o morebitnih posledicah neuravnovešenega postopanja za krajane, za njihovo zdravje, za okolje in za razvoj okolju prijaznega turizma. Spomnimo naj, da so namreč v načrtu mnogi posegi, od zvišanja nekaterih nosilnih drogov visoke napetosti do selitve nekaterih kablov visoke napetosti pod zemljo, od posodobljenja nosilnih drogov do znatnega povečanja jakosti. Ne gre tu prezreti, da je govor o okrepitvi jedrske elektrarne Krško in da se v tem smislu odpirajo nove poti za podjetja, ki nameravajo uvažati elektriko iz Slovenije preko Krasa. Če je v zvezi z načrtom Terne v nekaterih vaseh manj težav, pa je v drugih stanje kritično. To velja še posebno za Vižov-lje in Šempolaj. Do predvidene selitve kablov pod zemljo pri Vižovljah ne bo prišlo, pač pa bo družba Terna preselila elektrovod, ki zdaj teče severno od vasi, še bolj proti severu. Če je ta rešitev za Vižovlje lahko sprejemljiva, to ne velja za Šempolaj. Terna predlaga, da se daljnovod oddalji od vasi za 50-60 metrov. Toda struktura je južno od vasi, tako rekoč pred očmi in okolju skrajno neprijazna. Povrh vsega pelje po obdelanih površinah, kot so npr. vinogradi. To je med drugim prišlo do izraza tudi na skupščini, ki jo je lokalna leva sredina priredila pred nedavnim v Šempolaju. Župan Ret bo s tem v zvezi na nalog občinskega sveta zahteval od Terne, da bodo kabli pri Šempolaju pod zemljo (na okvirno 300 do 400 metrov dolgem odseku). Zahvaljujoč se levosredinski opoziciji bo morala torej Terna odslej upoštevati nove zahteve. Na včerajšnji skupščini so predstavili smernice za župana, za katere so se bili dogovorili načelniki svetniških skupin. Potek dogodkov je uvodoma orisal Ret in med drugim razložil, da Terna v Šempolaju ni predvidevala podzemskih kablov. Zato je skupščina potrdila, da zahteva omenjeno rešitev za Vižovlje, za Šempolaj pa, da se kabli premaknejo pod zemljo. Ustrezni sklep so, kot rečeno, odobrili soglasno. Levosredinski svetnik Massimo Veronese je medtem vložil nekatere popravke, ki so jih vključili na dnevni red in priložili sklepu. Končno resolucijo bo Ret predstavil na storitveni konferenci vseh udeleženih dejavnikov, ki bo imela zadnjo besedo glede načrta družbe Terna. V resoluciji je med drugim ugotovitev, da je nujno pri načrtovanju daljnovodov in sploh infrastrukture upoštevati okolje in analizirati družbene, okoljske in gospodarske značilnosti ozemlja. Zato je občinski svet dal mandat županu, da zahteva od pokrajinske uprave izdelavo načrta za obnovo zračnega omrežja na osnovi Agende 21 (ki predvideva sodelovanje med lokalnimi upravami in krajani oz. organizacijami, ki zastopajo občane) v skladu s sorodnim načrtom, ki ga že izdeluje Pokrajina Gorica. Dalje bo Ret na storitveni konferenci zahteval popolno upoštevanje deželnega zakona 14/07 in odloka ministra za okolje z dne 14. oktobra leta 2007. Nenazadnje bo župan, kot rečeno, zahteval popolno upoštevanje zaščitnega zakona 38/01 tako glede postopka pri pripravi novega daljnovoda kot glede prihodnjega načrtovanja. Aljoša Gašperlin Na devinsko-nabrežinskem županstvu je bila včeraj poglobljena razprava o elektrovodu kroma furlanska cesta - Nov ovinek pri Furlanski cesti Demontiranje žerjava Zaradi del je bil promet upočasnjen in preusmerjen na stari ovinek Na Furlanski cesti pri nekdanji Rumeni hiši so začeli demontirati velik žerjav, ki je služil delavcem pri gradnji novega ovinka. Ob tem so delavci začasno zaprli novi ovinek, da bo omogočili delo avtomobilskemu žerjavu, in spet odprli za promet stari, daljši ovinek. Promet je bil upo čas njen, ker so na od se ku namestili semaforja, s katerima so upravljali izmenično vožnjo. Avtomobilski žerjav je vsak demontirani kos velikega žerjava prenesel na tovornjaka, ki sta odpeljala težko železno strukturo. Žerjav so namestili lani. Delavcem je pomagal pri grad nji ve li ke ga na si pa z 18 metrov visokim železobetonskim jezom ter pri urejanju novega ovinka. Decembra lani je bilo glavno delo, gradnja novega ovinka končana. Nov asfaltiran odsek Furlanske ceste so uradno odprli prometu 28. de-cem bra la ni. Ta krat je tr žaš ki ob čin ski od -bornik za javna dela napovedal, da bo v roku dveh do treh mesecih do kon ča no tu di par ki ri šče na ob -močju med novim in starim ovinkom. Prostor so začeli res urejeva- Zaradi demontiranja žerjava je bil promet na odseku novega ovinka na Furlanski cesti včeraj upočasnjen kroma ti, de lo pa je - tu di za ra di šte vil nih deževnih dni - potekalo zelo počasi in še ni dokončano. Treba bo še ure di ti ploč ni ke in ze le ni ce, po sa -diti drevesa, namestiti droge javne razsvetljave ter vse območje tlako va ti. Na par ki ri šču bo pro sto ra za 60 vozil. Celoten poseg, ki ga je izzval usad na starem odseku Furlanske cesie 19. novembra 2006, bos ial milijon 900 tisoč evrov. Dežela Furlanija-Julijska krajina je prispevala milijon 200 tisoč evrov, preos-ta lih 700 ti soč pa tr žaš ka ob či na. bralna značka Jutri vrsta zaključnih prireditev na Tržaškem Potem ko je za nami prva zaključna prireditev v okviru podeljevanja Bralne značke, ki je potekala v ponedeljek v športnem središču pri Briščikih za otroke openskega didaktičnega ravnateljstva, se bo pravcati »plaz« značk za mlade knjižne molje naših vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol usul jutri, saj je predvidenih kar osem prireditev. Ob 10. uri bo potekalo pet prireditev: na stadionu 1. maj bodo otroci svetoi-vanskega in šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva prisostvovali nastopu plesne skupine Flip iz Pirana in predstavi o Martinu Krpanu, na proseškem oddelku Nižje srednje šole Srečka Kosovela se bodo dijaki srečali s pesnico Nejko Omahen, na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini bo gost pisatelj Tone Partljič, na svetoivanskem sedežu NSŠ Sv. Cirila in Metoda mladinska pisateljica Janja Vidmar, na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu pa pesnik Matjaž Pikalo. Tri prireditve bodo pa na sporedu ob 12. uri: na openskem sedežu NSŠ Kosovel bo gostja Nejka Omahen, na katinar-skem oddelku NSŠ Sv. Cirila in Metoda Janja Vidmar, na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini pa Tone Partljič. Zadnji prireditvi v okviru Bralne znač ke bos ta pri hod nji te den, 30. maja: ob 8.45 se bodo otroci dolinskega didaktičnega ravnateljstva v gledališču v Boljuncu srečali s pevko Ro ma no Kraj nčan, ki bo kas ne je, ob 11. uri, gostja otrok nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva na OŠ Josipa Jurčiča v Devinu. ettore rosato Član odbora za varnost republike Bivši vladni podtajnik na notranjem ministrstvu in poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato je od včeraj član odbora za varnost republike Copasir. Rosato je bil vključen na seznam skupno 4 imen (dva poslanca in dva senatorja), ki jih je DS predlagala pristojnim predsedstvom poslanske zbornice in senata. Odbor Copa sir se bo umes til da nes, ko bo -do tudi izglasovali predsednika. Rosato se je po imenovanju zahvalil vodji poslancev DS Anto-nellu Soru in tajniku stranke Wal-terju Veltroniju, ki sta mu zaupala to vlo go. Co pa sir ima na mreč številne naloge. Stalno mora med drugim preverjati, ali je delovanje informacijskega sistema za varnost v skladu z ustavnimi določili ter zakonodajo in ali deluje v izključnem interesu obrambe republike in njenih institucij. Ettore Rosato bo poleg tega v prihodnosti tudi član obrambne komisije poslanske zbornice. / TRST Četrtek, 22. maja 2008 9 zakon 180 - Trideset let po zaprtju italijanskih umobolnic Spomini na leta, ko smo bili zjutraj revolucionarji in popoldne buržuji Dr. Pavel Fonda o sodelovanju s Francom Basaglio, uspehih, pomislekih, psihoanalizi Ml Tržaški zdravnik, psihiater in psihoanalitik Pavel Fonda ne dvomi: revolucija, ki so jo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izvedli v tržaški umobolnici, je bila izredno uspešna. Tega dejstva ni mogoče zanikati, prej nasprotno: njeni pozitivni dosežki so na dlani. O njih se veliko govori tudi v zadnjih tednih, saj je 13. maja minilo trideset let od sprejetja zakona 180, poznanega z imenom Basaglia. Zakon je odredil zaprtje italijanskih umobolnic in začel širiti Basaglie-vo psihiatrijo »s človeškim obrazom«. Obletnico so v Trstu proslavili z bogatim sporedom prireditev, katerim pa po mnenju dr. Fonde »nekaj manjka«: na primer kritičen razmislek o dosežkih, pomenu in mejah nedvomno pozitivne izkušnje. »Zdi se mi, da je tržaška psihiatrija že trideset let fosilizira-na v proslavljanju velikega dosežka: razmišljanja in analize, ki bi šla preko proslavljanja, pa ne vidim ...« Začniva torej z analizo. »Nobenega dvoma ni, da je šlo za izredno pozitivno izkušnjo, ki pa je nastala v točno določenih okoliščinah, na valu prelomnega leta 1968. To so bili časi, ko si desetkrat dnevno slišal take parole: mentalne bolezni ni, ampak je le proizvod kapitalistične družbe; psihotične krize so v resnici upor zoper normo; psihoanaliza je buržujska veda; prisilno zdravljenje je kriminalno; "psihofar-maki" so kemični prisilni jopič, s katerim te buržoazija prisili k molku! V vsem tem je bil seveda tudi kanček resnice ... « In vendar? »Glavno sredstvo, s katerim smo skušali pomagati psihičnim bolnikom, je bila socializacija: skušali smo ga vključiti v družbo, mu poiskali delo in stanovanje, kar je bilo nedvomno koristno. Šli pa smo tako daleč, da se zdravnik ni smel pogovarjati s pacientom za zaprtimi vrati, o njegovih osebnih zadevah smo razpravljali na skupščinah. To je bilo v sozvočju z ideologijo leta '68 ... Vrhunec politizacije je bil dosežen z mednarodnim srečanjem Reseau, ko je Basaglia skušal vključiti v svoje gibanje tudi avtono-miste, prevratniško levico, medtem ko so bili med tržaškimi bolničarji tudi nekateri člani Rote Armee Fraktion ...« Danes bi tako revolucijo najbrž s težavo izpeljali. »Močna ideološka pogojenost je bila gonilna sila celotne reforme. Vsak dogodek determinirajo razne silnice, tako da težko rečem, kako bi bilo brez njih. Takrat smo živeli v revolucionarnem obdobju in verjeli v to, kar smo delali, čeprav so v vsaki veliki revoluciji tudi nekrita področja, nekaj zmešnjave. Za dosego takega rezultata pa je bil potreben "juriš": če bi čakali na odgovore institucij, na predhodno ureditev vseh formal- »Tržaški model predstavlja izredno pozitivno izkušnjo, mislim pa, da bi morali po tridesetih letih spregovoriti tudi o njegovih mejah.« kroma nosti, bi najbrž ne uspeli. Tako pa je reforma pomendrala vse odpore in pomisleke, tudi na primer tiste sindikata bolničarjev in zdravnikov, ki so se reformi najprej upirali, saj je od njih zahtevala veliko večji napor ... « Dokler so bili bolniki za zaklenjenimi vrati, je bilo najbrž delo lažje. »V umobolnico pri Sv. Ivanu sem prišel leta 1971. Takrat je bilo v njej tisoč sto bolnikov in ...sedem zdravnikov. Pacienti so bili zapuščeni, stavbe prav tako: situacija je spominjala na tako imenovani tretji svet. Preureditev bi zahtevala ogromen finančni strošek, zato sta Basaglieva reforma in njen sistem fleksibilne oskrbe, posejane po teritoriju, postala zanimiva tudi z ekonomskega zornega kota. Delo je bilo izredno naporno. Večkrat se je na primer dežurni zdravnik odpeljal z lastnim avtomobilom po pacienta: z eno roko si držal volan, z drugo miril vznemirjenega človeka ob sebi ...Tudi veliko let kasneje sem se ob vsakem telefonskem klicu zdrznil in pomislil, kateri pacient bi lahko potreboval pomoč. Bilo pa je tudi navdušujoče in učinkovito.« Kateri so bili najvidnejši rezultati? »Dokazali smo destruktivno moč umobolnice in ji našli alternativo, ki je bolniku vrnila dostojanstvo: prej so vsi faktorji kazali na njegovo različnost, bil je kot marsovec, sedaj pa je bil "zunaj" in torej v marsičem enak sosedu ali prijatelju. Ta metoda je bila učinkovita: pred odprtjem prvega centra za psihično zdravje, ki smo ga leta 1975 ustanovili v Nabrežini, je bilo na Krasu okrog sto prisilnih hospitalizacij na leto (ki so bile za bolnike izredno travmatične). Po petih letih delovanja jih je ostalo le deset. Izkušnje so tudi postavile pod vprašaj dotedanje klasične opise psihičnih bolezni: jasno je postalo, da so zelo odvisne tudi od okolja. Reforma je na primer dokazala, da je nasilje bolnikov v glavnem proizvod bolnice: kdo ne bi vzrojil, če bi bil dan in noč zaprt na oddelku za "vznemirjene"?« Na oddelka za psihično zdravje ste bili primarij, nekaj let ste vodili na-brežinski center: zakaj ste se naposled odločili za psihoanalizo? »S kolego Hektorjem Joganom sva se ob delu na oddelku (kjer je bil zaposlen tudi dr. Danilo Sedmak in veliko slovenskega osebja) formirala tudi kot psihoanalitika. Paradoksalno, skoraj shizofrenično: zjutraj sva se šla revolucionarja, popoldne pa buržuja. Na začetku mi je bilo jasno, da potrebujejo bolniki predvsem materialno pomoč: da jih peljemo k brivcu, da jih oblečemo, da jim poiščemo delo. Po desetih letih "revolucije" pa sem predlagal, da bi ustanovili tudi službo za psihoterapijo: Basaglia je bil že mrtev, po dolgi razpravi, ki se je je udeležila njegova žena Franca, so mi sporočili, da psihiatrija "ni na liniji". Jaz pa mislim, da med skrbjo za notranji in zunanji svet ni kontrasta. Ne trdim, da bi psihoanaliza ali psihoterapija lahko dali bistven doprinos, sto let izkušenj pa bi le lahko pripomoglo k osvetlitvi nekaterih psihičnih aspektov. Paradoksalno: bolnikom smo nudili najbolj sofisticira-no oskrbo, nihče pa se ni z njimi poglobil v njihovo notranjost, jih vprašal, kaj čutijo. Ta nekritičnost, to nezanimanje za izkušnje drugih strok in odklanjanje strokovnosti se mi je zdelo nekoliko megalomansko. Žal imam občutek, da je še danes tako ...« Poljanka Dolhar nabrežina - V nedeljo bodo proslavili obletnico poimenovanja domače osnovne šole Trideset let s Ščekovim imenom Nabrežinsko šolo so po Virgilu Ščeku poimenovali 4. junija 1978 - Danes ob 11. uri predstavitev priložnostne brošure Palčičevo platnico brošure (na sliki izsek) krasi slovenska abeceda V Nabrežini se pospešeno pripravljajo na praznovanje 30. obletnice poimenovanja domače osnovne šole po Virgilu Ščeku, ki bo v nedeljo popoldne v občinski telovadnici s pozdravi in govori, predvsem pa z nastopom učencev nabre-žinske osnovne šole, katerim se bodo pridružili še dijaki Nižje srednje šole Iga Grudna, mlade pevke zbora Kraški slav-ček in domači godbeniki. Trideset let je namreč že preteklo od tistega 4. junija 1978, ko so na hodniku nabrežinske osnovne šole odkrili in blagoslovili ploščo z reliefom lika primorskega duhovnika, narodnoobrambnega delavca in poslanca v rimskem parlamentu Virgila Ščeka, ki gaje bil izdelal kipar Milan Pertot. Slovesnost, ki sta se je takrat med drugimi udeležila tudi Ščekova sestra Marica in predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Milko Matičetov, je tisto junijsko nedeljo prav tako zaznamoval bogat kulturni spored, ki so ga bili oblikovali nabrežinski učenci in predstavniki domačih kulturnih društev. Ob nedeljski proslavi se je pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo učiteljice Mirjam Mikolj, Sandra Gruden, Damiana Kobal, Nevenka Škrlj in Du-nja Grgič (proslavo prireja šola Šček v sodelovanju z Združenjem staršev in domačimi organizacijami), želel spomniti 30-letnice poimenovanja še z dru go po bu do. V teh dneh je na mreč s podporo devinsko-nabrežinske občinske uprave izšla priložnostna brošura, ki jo bodo predstavili danes dopoldne ob 11. uri v prostorih OŠ Virgila Ščeka v Nabrežini. Brošura vsebuje - ob predgovoru pripravljalnega odbora - še življenjepis Virgila Ščeka, zgoščen zgodovinski oris delovanja domače osnovne šole od začetkov leta 1822 do danes ter predstavitev Na-brežine in njenih znamenitosti. Drugače pa publikacijo krasi tudi odlomek iz Grudnove pesmi Sinku, pesem Na-br'žina, ki so jo napisali osnovnošolci leta 2006, številne fotografije in platnica, delo Klavdija Palčiča. Inovacija in konkurenčnost Oddelek za ekonomske in statistične vede tržaške univerze prireja danes ob 10. uri v dvorani de Finetti (1. nadstropje ekonomske fakultete - Trg Evropa) srečanje z docentom parmske univerze Francom Mosconijem, ki bo mladim študentom predaval o aktualnih industrijskih politikah na evropski ravni, ki spodbujajo tehnološko inovacijo in konkurenčnost. Univerzitetniki spoznavajo revijo Colors Magazine V veliki dvorani tržaške univerze -stavba H3 (Trg Evropa) bo danes ob 11. uri srečanje med študenti in uredniki revije Colors Enricom Bossanom, Erikom Ravelom in Fabiom Amatom. Beseda bo tekla o denarju, kateremu bo posvečena prihodnja številka revije, o grafičnem oblikovanju revije, kreativni novinarski ekipi. Mednarodno srečanje o indoevropskih jezikih Lingvistična in antropološka smer na tržaški univerzi v sodelovanju z univerzami iz Neaplja, Cassina, Pavie in Siene prirejajo mednarodni miting o indoevropskih jezikih »Levels of Analysis in the History of Indo-European Languages«. Začel se bo danes in trajal bo do sobote, 24. maja; srečanja bodo potekala v dvorani Giorgio Co-stantinides (danes ob 15.30) v meste-nem muzeju Sartorio in v zborni dvorani Leposlovne in filozofske fakultete v Ul. Baciocchi. Več informacij je na razpolago na naslovu http://www.units.it/linglab/. Predstavitev knjige v Knulpu Solidarnostni konzorcij ICS, združenja Insieme, Terre di Mezzo in Senza confini - Brez meja vabijo dre-vi ob 20.30 v kavarno Knulp na predstavitev knjige »Il griot e altre storie senegalesi«, ki je izšel pri založbi Kappa Vu izpod peresa Luigine Bat-tistute in Mor Sow; za ilustracije je poskrbela Tamara Zambon. Občni zbor lekarnarjev Zbornica lekarnarjev tržaške pokrajine obvešča, da bo drevi ob 20.30 na sedežu na Trgu sv. Antona Novega 4, redni občni zbor. Potujoče poezije na tržaški železniški postaji Na tržaško železniško postajo bodo jutri prispele »potujoče poezije«. V okviru mednarodnega festivala poezije iz Genove, ki bo potekal v ligurski prestolnici od 12. do 21. junija, bo srečanje kot nekakšna prefestivalska pobuda. Od 17. do 19. ure bo pred železniško knjigarno James Joyce potekala glasbena in bralna performansa. Nastopili bodo Claudia Pastorino, Mat-teo Danieli, Umberto Mangani, Luigi Nacci, Furio Pillan, Christian Sinicco in glasbenik Martin O'Luoghlin. Možnosti zaposlitve Pri pokrajinskem okencu za delo v Ul. Scala dei Capuccini 1 bodo v ponedeljek, 26. maja, od 9.30 do 12.30 in od 15. do 16.30 in v torek, 27. maja, od 9.30 do 12.30 zbirali prošnje za delovno mesto tehnika čuvaja za določen čas (od 15. junija do 14. septembra 2008). Kasting za manekenke Mednarodna agencija za manekenke Fashion Models iz Budimpešte bo čez teden dni (29. maja) v našem mestu priredila kasting za manekenke. Inte-resentke med 16. in 24. letom staro-sti(iz vse dežele FJK pa tudi iz sosednje Slovenije) naj se predstavijo na sedežu New Athmosphere v Ul. Galat-ti 18 (ob glavni pošti) od 15.30 do 18.30. Komisija bo med kandidatkami izbrala štiri lepotice, ki bodo nato nastopile v sklopu poletne pobude, ki jo agencija prireja vsako leto. Med mednarodnimi lepoticami, ki so delale za agencijo Fashion Models, sta celo Valeria Mazza in Claudia Schiffer. IG Četrtek, 22. maja 2GG8 TRST / kultura - Forum Tomizza v Narodnem domu »Off limits« ima še vedno pri nas domovinsko pravico Milan Rakovac: Nočem, da bi Dragonja postala naš novi »Berlinski zid« Fulvio Tomizza ni bil samo velik pisatelj, ampak po svoje tudi utopist. Ni maral naziva »mejnega pisatelja«, ampak se je raje imel za človeka oziroma odraz tega večjezičnega in večkulturne-ga prostora. Milan Rakovac je za tržaško »etapo« devetega Foruma Tomizza letos izbral geslo »off limits« oziroma prepovedi, ki jih je v našem vsakdanu kar nekaj. O tem so v Narodnem domu včeraj razpravljali kulturniki in novinarji, debato pa je vodil novinar Pierlugi Sabatti. Po pozdravu Patrizie Vascotto (Skupina 85) in Livia Doriga (kulturni krožek Istria) je za uvod v soočenje poskrbel Boris Pangerc. Navezal se je na Tomizzo, njegove knjige in poslanstvo v času padanja državnih meja, a žal še ne miselnih pregrad med ljudmi. Ra-kovca je strah, da bi reka Dragonja postala naš novi »Berlinski zid«. Fabio Amodeo, novinar in kulturni entuziast, je na ironični način obdelal nekatere nove in stare mite, ki so doma na Tržaš kem. Skup ni zgo do vin ski spomin, za katerega se zavzemajo nekateri na desnici in zlasti na levici, se mu zdi prava floskula, ki v resnici ne pove ničesar. »Mnogi, ki govorijo o skupnem spominu, si v resnici želijo le skupno pozabo,« je prepričan Amodeo. Novinar Silvio Forza, ki piše za časopise italijanske manjšine v Istri, je govoril o velikih težavah manjšinske skup nos ti, ki živi v dveh dr žavah in ki jo loči meja, ki ni ravno odprta. »Vse države, ki se nahajajo vzhodno od schen-genske meje, se imajo za zadnjo postojanko pred Balkanom. Na koncu se bo izkazalo, da je Turčija v resnici edina balkanska država,« je povedal Forza. Novinar našega dnevnika Sandor Tence je govoril o velikih jezikovnih pregradah na Tržaškem. Medtem ko vsi lahko berejo Piccolo, le manjšina lahko razume Primorski dnevnik. Isto se dogaja v Istri, kjer vsi lahko berejo Delo ali Primorske novice, medtem ko je vloga La voce del Popolo žal omejena. Tence se je spomnil težavnega nastajanja krožka Istria (med ustanovitelji je bil tudi Tomizza), ki so ga ezulska združenja imela za leglo komunistov, mnogi v slovenski manjšini pa menili, da je kro žek raz polo žen pro ti Slo ven cem. V razpravi so sodelovali še Rain-hard Kacianka, Marija Mitrovic in Marina Sbisa. Po soočenju so predstavili Tomizzov zbornik 2005 -2007, danes pa se Forum Tomizza seli v Umag, kjer bodo glavno besedo imeli pisatelji. črna kronika Pitbulla raztrgala mačko Razpravljalci in občinstvo na včerajšnjem "Forumu Tomizza" v Narodnem domu kroma avtocesta Zgorela pnevmatika tovornega vozila Openski gasilci in prometna policija so nekaj pred 13. uro odhiteli na avtocesto A4, ki iz Trsta pelje pro ti Bene tkam. V viši -ni železniškega nadvoza pri Na-bre žini je na mreč go relo. Pnev -matika večjega tovornega vozila s priklopnikom, ki je v cisterni nosil odpadno olje, se je naenkrat vnela in ognjeni zublji so se že začeli širiti proti vozilu. Gasilske eno te so ne mudo ma posegle in pogasile ogenj, preden bi se ta lotil tudi cis ter ne in nje ne stru pene vse bi ne. Poško do vanih k sre -či ni bilo. Požar naj bi povzročil pregret, nizko kakovostni pnevmatik. Zaradi požara na tovornem vo zilu se je us tva rila dalj ša, sko -raj 6 kilometrska kolona vozil, ki jih je prometna policija usmerjala na prehitevalni pas. Ob 18. uri je bila avtocesta v smeri proti Benetkam v celoti odprta, saj so cis-ter no pre tovo rili na dru go tovor -no vo zilo, ces ti šče pa je počis ti -la cestna služba Anas. Zverinska scena se je včeraj odigrala na Drevoredu D'Annunzio. René in Rex, dva psa pasme pitbull brez nagobčnika sta namreč na cesti divje napadla in raztrgala mačko, medtem ko ju je njun gospodar še dodatno hujskal. Mimoidoči niso verjeli svojim očem in nemudoma poklicali rajonske redarje. Ko so se ti približali neuravnovešenemu gospodarju, 32-letnemu Tržačanu L.C., je ta naščuval psa tudi proti njim. Aretirali so ga zaradi upiranja javnim funkcionarjem, oba psa pa odpeljali v občinski pesjak. Neznancu je bilo ime Claudio Casagrande Neznancu, ki so ga v nedeljo našli mrtvega na plaži pri Botanjeku, je bilo ime Claudio Casagrande. Včeraj popoldne si je truplo ogledala sestra in spoznala brata, 49-letnega upokojenega bolničarja, ki je bil v službi pri državni policiji. Casagrande se je zdravil v tržaškem centru za duševne bolnike in je že dvakrat poskusil samomor. narodni dom - Monografska razstava o operni pevki Gabrijeli Mrak Po sledovih umetnice O tolminski umetnici, ki je pela, poučevala in živela tudi v Trstu, je ob razstavi spregovorila Slavica Mlakar 80 let po smrti tolminske operne pevke Gabrijele Mrak se je naše mesto spomnilo kariere umetnice, ki je ob koncu 19.stoletja pela, poučevala in živela tudi v Trstu. Monografska razstava, ki so jo realizirali ravnateljica Glasbene šole Tolmin Slavica Mlakar in ekipa Muzeja Tolmin, bo namreč v prihodnjih dneh na ogledu v galeriji Narodnega doma na pobudo Generalnega konzulata RS v Trstu, Narodne in študijske knjižnice, Glasbene ma ti ce in Glasbene šole Tolmin. Razstavo so prvič postavili leta 1999, v prenovljeni inačici pa je doživela svojo prvo predstavitev v torek v Trstu. Zanimivi pobudi je izrazil dobrodošlico ravnatelj NŠK Milan Pahor, o vsebini razstave pa je spregovorila Slavica Mlakar, ki je tudi avtorica monografske publikacije. Predstavitev so zara di sode lo vanja dveh glas -benih ustanov olep ša li na sto pi har -fistke Tadeje Kralj, flavtistke Andreje Klobučar in violinistke Tine Grego. Panoji prikazujejo postopne etape življenjske zgodbe pevke, ki se je rodila v Tolminu leta 1852. Njena pevska kariera se je razvila predvsem v nemško govorečem prostoru. Petje je začela študirati v najstniških letih v Gradcu, nakar so sledili prvi an-gažmaji v Salzburgu in Innsbrucku. O njenih vokalnih in igralskih sposobnostih pričajo tedanje kritike, ki poudarjajo njen smisel za odrsko igro, ne-afektiran nastop, a tudi ne-sebič no ko le gial nost. Največje uspehe je doživela v Re gens bur gu, kjer je vzcve tela tudi kratkotrajna sentimentalna naveza s knezom Maximilianom iz družine Thurn und Taxis. Zvezo potrjuje ohra nje no kne zo vo pis mo in predvsem dej stvo, da je pred pre ra no smrtjo dodelil pevki mesečno podporo. Na Dunaju je Mrakova postala članica cesarsko-kraljevega gledališča Carl-Theater, s katerim je veliko gostovala. Sledila je pogodba v Nem škem de žel nem gle da li šču v Ljubljani, ki je zaradi požara izvedel sezono v gledališču Armonia v Trstu. Njena kariera operne in in predvsem operetne pevke se je zaključila pri 44.letih, ustvarjalna moč pa se je na-daljno izrazila v poučevanju. Ravnateljica Glasbene šole Tolmin Slavica Mlakar med svojim posegom kroma Tudi Tolmincem predolgo neznana umetnica je naštudirala preko 80 vlog in jih odpela v gledališčih desetih evropskih držav. Povabili so jo tudi iz bolj oddaljenih krajev, na primer iz New Yorka, saj je bila znana in cenjena kot izredno delavna in zanesljiva pevka. Svoje življenje je po-sve ti la umet nos ti in si ni us tva rila last ne dru žine, a je dol go žive la v spominu sorodnikov, ki še danes skrbijo za ohranitev dokumentov in spominov o njeni karieri. Med temi je pranečakinja pevke, gospa Irena Sat tler, ki je bi la pri sot na na tor ko -vi otvoritvi: »Skrbna ohranitev gradiva o njenem življenju skozi generacije zgovorno priča o odnosu sorodnikov do pevke, v družini pa se ni veliko govorilo o njej. Spominjam se le anekdote o njenem obisku pri mojem dedu, ki je bil učitelj na Grahovem. Ko je prišla v vas in je pela ob njegovi spremljavi, so se vaščani zbra li okrog šole, da bi pri sluh ni li njenemu petju.« (ROP) kavarna san marco - V soboto Sabova nagrada Med nagrajenci tudi Boris Pahor - Jutri film o Sarajevu, Srebrenici in Mostarju Pisatelj Boris Pahor, novinar in pisatelj Pietro Spirito, pesnica Antonella Anedda, režiserka Laura Angiulli, pesnika Diego Bastianutti in Massimo Dagni-no, vsestranski literat Sinan Gudževic, esejist Giacomo Scotti ter pesnica Maja Vidmar so nagrajenci desete izvedbe mednarodnega natečaja Scritture di frontiera, ki je posvečen Umbertu Sabi. Nagrade bodo podelili v soboto ob 17. uri v kavarni San Marco. Danes in jutri brezplačni vodeni ogledi po literarnem Trstu: zbirališče ob 18. uri na Ul. degli Artisti 2. Prav tako jutri, a ob 20.30 v kavarni San Marco, projekcija dokumentarca o Sarajevu, Srebrenici in Mostarju;prisoten bo Predrag Matvejevic. / TRST Četrtek, 22. maja 2008 1 1 šempolaj - Kmečka zveza priredila srečanje o kmetijstvu in teritoriju »Bodimo bolj profesionalni in izkoristimo vse priložnosti« O stanju, težavah in razvojnih možnostih kmetijstva in teritorija predvsem v odnosu do pristojnih oblasti Kmečka zveza je v prostorih šempolaj-skega kulturnega društva Vigred, v Štalci, priredila srečanje o kmetijstvu in teritoriju. Gre za prvo izmed srečanj, kijih namerava KZ prirediti po celotnem teritoriju tržaške pokrajine, da bi nov odbor pobliže seznanila s stanjem kmetijstva in perspektivami svojih članov. Uvodne misli je na torkovem večeru podal novoizvoljeni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ki je poudaril, da je tovrstno srečanje koristno tudi v luči torkovega (27. maja) srečanja z devinsko nabrežinskim županom Gi-orgiom Retom. Predsednik je opozoril na potrebo po zaščiti kmetijske zemlje, za kar se Kmečka zveza bori že od vsega začetka, saj je za vsakega kmeta zemlja osnova za preživetje. Predočil je težave, s katerimi se kmetijstvo danes srečuje, od naravnih, kot je na primer pomanjkanje vode ali skromnost zemlje za obdelavo, do administrativnih, pri katerih jasno izstopa dušeča birokracija. S padcem meja stopamo v novo dobo, je dejal Fabec, kar ob težavah predpostavlja tudi mnogo novih izzivov za kmeta, tako da se bo morala povezava med kmetom, okoljem in turizmom v novem kontekstu še okrepiti. Fabec je v svojem posegu poudaril potrebo po novi, močni sili, motivaciji ali projektu, ki bi kmetijstvu vlili nov zagon. »Bodimo bolj profesionalni in izkoristimo vse priložnosti,« je pozval Fabec in zaključil z ugotovitvijo, da je bil Kras vključen med zavarovana območja, »naša naloga pa je ta, da uresničimo evropske zahteve, tako da bodo ta zavarovana območja postala priložnost za utrditev našega kmetijstva.« Pri novem deželnem načrtu za podeželski razvoj 2007-2013 se je zaustavil tajnik Edi Bukavec, za njegovim posegom pa se je razvila razprava. Podpredsednica Sidonja Rade-tič je spregovorila o možnostih razvoja živinoreje in neposredne prodaje ter opozorila na dejstvo, da bi morale javne uprave olajšati moreči birokratski iter. Beseda je seveda tekla o daljnovodu, ki bo presekal Kras in zahteval dodatne žrtve. Če je Kras zanimiv zaradi vseh svojih lepot in vrednot, je torej treba poskrbeti, da Posnetek s torkovega srečanja v šempolajski Štalci kroma se take grozote odpravi, tako da se jih na primer po toskanskem zgledu vkoplje v zemljo, so predlagali udeleženci. V nadaljevanju so se zaustavili tudi pri skromni promociji kraškega turizma, omejenosti paše, veliki odgovornosti kmetijstva v življenju manjšine, varianti regulacijskega načrta in vse skromnejši prisotnosti mladih v kmetijstvu, zaradi pomanjkanja zemlje. Po mnenju prisotnih bi morala občina Devin Nabrežina čim prej odpraviti omejitve, ki jih je dežela vnesla v občinsko kmetijsko varianto, saj ne dovoljuje novih gradenj na kmetijskem območju. Pred koncem pa so se zaustavili še pri vprašanju kraškega parka, ki bi lahko pod določenimi pogoji predstavljal enkratno priložnost za kmetijstvo. O problematiki kmetijstva v tržaški pokrajini bo govor tudi jutri na okrogli mizi v okviru Kmetijskih dnevov, ki se bo začela ob 9. uri v miljski dvorani Millo.(sas) včeraj - Slovesno poimenovanje Dvorana Tripcovich Postala »De Banfield« Včeraj je dvorana Tripcovich uradno postala dvorana Raffaello de Banfield. Vodstvo gledališča Verdi je ob prisotnosti ožjih sorodnikov barona in mnogih predstavnikov tržaške kulturne stvarnosti izvedlo kratko slovesnost poimenovanja dvorane po vodilni kulturni osebnosti, ki je imela največje zasluge za nastanek tega alternativnega koncertnega in opernega prostora na začetku devetdesetih let, ko je tržaško operno gledališče moralo zapreti svoja vrata zaradi nujnih obnovitvenih del. Takrat so državni mediji z občudovanjem govorili o »tržaškem čudežu«, saj je mesto v rekordnem času dobilo nadomestno dvorano na kraju, kjer je stala avtobusna postaja. S ponovnim odprtjem gledališča Verdije dvorana doživela postopni propad do predloga, da bi jo v kratkem porušili. Poimenovanje v spomin na dobrotnika, intelektualca in velikega ljubitelja glasbe, ki je bil dolgo let tudi umetniški vodja gledališča Verdi, je postalo simbolični znak spremenjenega mnenja o usodi te dvorane, kot so poudarili vsi govorniki. Superintendant gledališča Giorgio Zanfagnin je govoril o pomenu te dvorane, s katero se gledališče Verdi lahko postavlja na raven drugih italijanskih gledališč, ki razpolagajo z raznimi dvoranami in odri za uprizoritev različnih produkcij. Zanfagnin se je predvsem ganjeno spomnil plemenite osebnosti, ki je s svojo moralno in intelektualno širino dala ugled tržaškemu gledališču po vsem svetu. Tudi tržaški župan Roberto Dipiaz-za je izrazil prijateljsko hvaležnost preminulemu baronu, ki mu je stal ob strani, mu svetoval in ga spodbujal v težkih trenutkih, obenem je pojasnil projekte občinske uprave glede bodočnosti dvorane in celot- nega območja v bližini železniške postaje. Z obnovitvijo Silosa, v katerem bo prostor tudi za kongresno dvorano (1200 sedežev), bo Občina skušala ovrednotiti degradirano območje, ki predstavlja za mnoge turiste in obiskovalce prvi stik z mestom. Dvorana bo ostala kot del tržaške zgodovine in bo odslej predstavljala vhod v mestno središče z imenom znamenitega Tržačana. Slovesnosti se je udeležila tudi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki je opozorila na nujno ohranitev in ovrednotenje dvorane, saj je vsako gledališče »živ« organizem, ki ga moramo spoštovati in ščititi. Svoje pričevanje je podal tudi violinist Uto Ughi, kije zvečer nastopil v gledališču Verdi. Slavni glasbenik se je spomnil izredne prijaznosti, razpoložljivosti in intelektualne prodornosti barona, obenem je dal svoj prispevek v podporo dvorani z ugotovitvijo, da ima tudi zelo dobro akustiko. Zadnje poglavje slovesnosti je bilo poverjeno baronovi sestri MariiLuisi, kije odkrila spominsko ploščo na pročelju dvorane. (ROP) jus kontovel - Občni zbor Novi načrti v korist skupnosti Vodstvo kontovelskega jusa na občnem zboru kroma Jus Kontovel iz leta v leto utrjuje svojo vlogo pri upravi, vrednotenju in ohranjanju teritorija ter pozorno spremlja domačo posvetno delovanje. Na rednem občnem zboru j e prejšnji teden prišla na dan spodbudna slika opravljenega dela kontovelskega odbora, predstavljeni pa so bili tudi novi načrti in izzivi v ko rist vaš ki skup nos ti. Lani smo s pomočjo izvedenca iz Tridenta pripravili upravni načrt za celotno skupno vaško lastnino, izmeril in popisal je vse parcele, natanko je določil meje ter izdelal petnajstletni načrt za upravljanje z gozdnimi in pašniškimi površinami, je v poročilu podčrtal predsednik Jusa Kontovel Stefano Ukmar. Načrt vreden 27 tisoč evrov je skoraj v celoti finančno podprla Pokrajina Trst, za deset odstotkov sredstev pa je poskrbel sam jus. V kratkem ga bodo odobrili na pristojnem deželnem odborništvu, objavljen pa bo tudi v deželnem uradnem listu. Naslednji korak je izdelava izvršnih načrtov, morda tudi v sodelovanju z javnimi upravami, je dodal Ukmar. Drugi veliki izziv jusarskega odbora je že skoraj tri leta obnova Nove cerkvice. V lanskem letu je namreč specializirano podjetje z Božjega polja zaključilo prvi utrdilni obnovitveni poseg, ki je bil vreden nekaj nad 40 tisoč evrov, 90 odstotkov skupnega zneska pa je prispevala dežela, ki ga bo izplačevala v dvajsetih letih. Za deželno financiranje se je zavzel predvsem pokojni deželni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, pred dvema letoma sta si s takratnim pris- tojnim deželnim odbornikom Gian-francom Morettonom tudi ogledala Novo cerkvico. Pri koncu pa je tudi drugi del posega in sicer restavriranje več kot petsto let starih fresk, prav tako v režiji domačega podjetja. Lani je namreč dežela odobrila še drugi prispevek, tako da znaša skupno njena podpora skoraj 90 tisoč evrov. Med vidnejšimi uspehi Jusa Kontovel je občinsko financiranje za gradnjo parkirišča v kontovelskem vaškem jedru, je nadaljeval poročilo Ukmar. Sicer je bilo v transakciji med tr žaš ko ob či no in Ju som Kon -tovel domenjeno, da mora denar ostati na Kontovelu, decembra lani pa je ob či na v do pi su po tr di la, da je 260 tisoč evrov iz transakcije namenila za parkirišče. Jeseni je še prišlo do podpisa najemnine za kamping Pian del Grisa, leto od tega pa je bila ze lo vro ča tu di de ba ta o grad nji romskega naselja na jusarskem zemljišču ob bivši cesti 202. Zadeva še ni zaključena, tržaška občinska odvetniška pisarna pa je izdala mnenje, da se mora občina za morebitni poseg na Kontovelski gmajni nujno dogovarjati z Jusom Kontovel. Po poročilih blagajnika Petra Štoke in predsednice nadzornega odbora Slave Starc so v debati prišli na dan problem divjih odlagališč na ju-sarskih površinah, neodobravanje nad lokacijo morebitnega romskega naselja in želja, da bi na jusarskih površinah postavili table z ledinskimi imeni. Ob koncu je Ukmar apeliral na prisotne, da množično zaprosijo za dvojezične osebne izkaznice. (RM) v skednju Občuteno slovo od Jurija Ukmarja Vedno je težko slovo od tistih, ki j ih imamo radi, ali smo tudi skupaj z njimi doživljali marsikaj v našem življenju. Tako je bilo težko, ko smo se poslavljali od Jurija - Giorgia Ukmarja, Škedenj-ca, ki je v tem kraju živel celo svoje življenje, umrl pa je 26. aprila v bolnišnici na Katinari. Del spominskih svečanosti je potekal že v mrtvašnici pri vhodu na tržaško pokopališče, drugi se je nato odvijal še v Škednju, kjer so mnogi trgovci zaprli svoje trgovine, da so se poklonili njegovemu spominu. Glavna spominska svečanost s pogrebom pa je bila v Tinjanu, kraju nad Škofijami, močno povezanim z naravo in z lovom, na katerega je bil pokojnik močno navezan. Tako je tudi rad hodil v kraj, ki se ponaša z lepimi lipami in borovci, in tam je potekla pogrebna svečanost, ki se je je udeležilo veliko število njegovih lovskih tovarišev. Prišli so člani lovskega društva Doberdob, lovskega pevskega zbora Doberdob, ki mu je tudi zapel žalostinko, pa še člani lovske družine iz Dekanov ter številne delegacije lovskih organizacij. Med njimi so žalni slovesnosti prisostvovali tudi predstavniki lovskih organizacij iz Slovenije, pa še predstavniki 13. okrožja »Kras» iz Furlanije Julijske krajine, starešina lovske družine iz Repentabora, predstavnik tržaške sekcije »Fede-razione Italiana della Caccia«, pa še predstavniki iz Bocna, italijanske komisije za meritve trofej in predstavnik italijanske komisije osrednje organizacije lovcev, v katero je bil pokojni Giorgio - Jurij tudi vključen. Vse je imel pokojni Jurij zelo rad, predvsem pa je bil navezan na svojo domačo »Ščedno», na tamkajšnje društvo Ivan Grbec, katerega aktivni član je bil, pa tudi na Dom Jakoba Ukmarja, kjer je še kot mlad fant prepeval. V društvu Ivan Grbec je redno delovala in še deluje kot predsednica njegova žena Lojzka. Velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev, ki se je udeležila pogreba, na pokojnika ne bo pozabila, saj so ga vsi imeli radi in ga spoštovali, kar je tudi dokazala dobro obiskana maša v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju, od koder so ga v sprevodu pospremili do ške-denjskega pokopališča. Pogrebni obred in mašo je vodil domači kaplan g. Dušan Jakomin, ki je tudi spregovoril v zadnje slovo. Nato mu je ubrano zapel cerkveni pevski zbor Doma Jakoba Ukmarja. Na obredu v Tinjanu pa sta govorila predsednik društva in zbora »Doberdob« dr. Egon Malalan in domači župnik Krampač. Škedenjci in seveda tudi lovci so bili v tem žalostnerm trenutku s sočutjem blizu ženi Lojzki, sinu Marku in hčerki Sari, tako kot tudi vsem ostalim sorodnikom. Neva Lukeš 12 Četrtek, 22. maja 2008 TRST / Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 22. maja 2008 RITA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.11 - Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 6.29. Jutri, PETEK, 23. maja 2008 ŽELJKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,4 stopinje C, zračni tlak 1008,9 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, vlaga 65-od-stotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050). Milje - Beneško nabrežje 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Beneško nabrežje 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.00 »Superhero Movie«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Not-te brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Gomorra«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Iron Man«; Dvorana 5: 15.20, 17.45, 20.00, 22.10 »Mongol«. 9 Šolske vesti DRŽAVNA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da so v tajništvu šole na razpolago diplome za šolsko leto 1999/2000. UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERT SIRK IZ KRIŽA vabijo na otvoritev razstave v petek, 23. maja, ob 19. uri, v šolskih prostorih. Urnik razstave: sobota 24. maja, od 17. do 19. ure, nedelja 25. maja, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA vas vljudno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih ricmanjskega vrtca v nedeljo, 25. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. UČENCI IN UČITELJICE šole Virgila Ščeka vabijo v nedeljo, 25. maja, ob 18. uri v občinski telovadnici v Na-brežini na proslavo, ob 30. obletnici poimenovanja šole po Virgilu Ščeku. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 24. do 29. junija (od 5. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. M Izleti ALCIONE - 17.30, 19.15 »Juno«; 21.00 »Tutta la vita davanti«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »Iron man«; 0.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristal-lo«. ARISTON - 20.30 »Biutiful cauntry«; 22.00 »Il futuro non e' scritto. Joe Strummer«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Superhero - il piu' dotato fra i supe-reroi«; 16.00, 18.40, 21.30 »Gomorra«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Gli ultimi della classe«; 16.30, 22.00 »Speed Racer«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Not-te brava a Las Vegas«; 16.00, 17.15, 18.30, 21.30, 22.00 »Iron Man«; 20.00 »Saw 4«; 20.15 »U2-3D«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »L'al-tra donna del re. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00 »Mongol«; 20.30 »L'anno in cui i miei genitori andarono in vacanza«. FELLINI - 16.10, 18.10, 22.00 »Il cac-ciatore di aquiloni«; 20.10 »I Demoni di San Pietroburgo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.30, 20.00, 22.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.45, 22.20 »Alla scoperta di Charlie«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.50 »Indiana Jones in kraljesvto kristalne lobanje«; 16.50, 19.20, 21.30 »Dokler naju Jackpot ne loči«; 17.10, 19.40, 22.10 »Skrivnost megle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Superhero Mo-vie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notte brava a Las Vegas«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Cer-tamente, forse«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il treno per Darjeeling«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. IZLET 50 LETNIKOV V BELO KRAJINO obveščamo vse prijavljene za zgoraj navedeni izlet, da se zberemo v soboto, 24. maja, ob 6.50, pred Prosvetnim domom na Opčinah in da odidemo ob 7. uri. Prosimo za točnost. AŠD-SK BRDINA obvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA Š.Z. Dom iz Gorice in Območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica, vabita ob Dnevu mladosti 2008 na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin) v nedeljo, 25. maja. Zbirališče ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku/Rihemberku. Zaključek pribivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krajših vmesnih relacijah. Za informacije: +393201403712 (Andrej) ali andre-jro@gmail.com. SREČANJE SPDT Z DRUŠTVOM GEM IZ BASSANA: Člani SPDT se bodo srečali v nedeljo, 25. maja, na Jami v Boljuncu ob 10. uri, s prijateljskim društvom GEM iz Bassana di Monte Grappa. Od tod se bodo podali preko doline Glinščice do Botača, na Beko, do Korošice, ter po Tigrovi poti in po Slovenski tranzverzali bodo dospeli na Socerb in nadaljevali pot do Prebenega, kjer bo sledila družabnost. Člani, ki se mislijo udeležiti pohoda se morejo predhodno javiti do torka, 20. maja, na tel. 040220155 (Livio) ali tel. 040-2176855 (Vojka). V nedeljo, 25. maja, bo tudi že tradicionalni izlet iz Doline -Zgurence, po stari romarski poti na Socerb. Zbirališče bo ob 14. uri v Zgurenci. Vabljeni ! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi v nedeljo, 25. maja, na 1. pohod »Po stezah B'zgonovega vrha«. Odhod od 9.30 do 10.30 iz dvorišča bivše osnovne šole v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! V PETEK, 30. MAJA, ko praznujemo praznik Jezusovega presvetega srca, vabimo šolske sestre de Notre Dame na romanje na Trsat, na otok Krk ter na otok Cres. Stroški za avtobus, ladjo, vožnjo po Cresu in kosilo znašajo 50,00 evrov. Avtobus bo s Trga Oberdan odpeljal zjutraj ob 6. uri, s Se-sljana ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20, iz Sv. Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.30, iz Opčin ob 6.40. Vpišite se čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123, kjer boste dobili podrobnejše informacije. SKUPNIA TRST 85 organizira od 4. julija, do 7. julija avtobusni izlet »Po poteh Primoža Trubarja«. Odhod avtobusa bo v petek, 4. julija, ob 6. uri iz Trga Oberdan. Ogledali si bomo M nchen, Ulm, Tubingen, Rottenburg in Salzburg. Predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Dodatek za enoposteljno sobo (trinoči) znaša 75,00 evrov. Za informacije in vpise pokličite do sobote, 31. maja na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Čestitke MATIJA! Danes se praznovanja veselimo, ker polnoletnika slavimo. Vse tisto, kar te najbolje razveseli, ti naše srce iskreno želi. Vsi tvoji. Živijo, živijo, živijo MATIJA za tvoj 18. rojstni dan! Zdaj, ko se ti odpira najlepše mladosti cvet, glej na svet s svežega obzorja doseženih polnih let. Iskrena voščila družini Foraus in Briščik. 0 Prireditve KD SLOVAN IN VZPI - sekcija borcev s Padrič, vabita na proslavo ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB. V soboto, 24. maja, ob 19.15 zbirališče na vaškem trgu. Nastopili bodo: Vaški recitatorji, MePZ »Slovan - Skala« in godba na pihala »Viktor Parma« iz Trebč. Slavnostna govornika Dušan Kalc in Roberto Birsa. V petek, 23. maja, ob 20.30 v prostorih Gozdne Zadruge na Padričah ogled filma: »Edi Šel-haus - Bil sem zraven«. Režija Jurij Gruden. SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: v soboto, 24. maja, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici, 4. srečanje moških vokalnih skupin »Fantje pojejo na vasi«; program oblikujejo: MoVS Lipa, MoPZ Skala, Hrušiški fanti, PD Slavček. Vabljeni ljubitelji petja! SKD VESNA IZ KRIŽA vabi vse člane, prijatelje in ljubitelje petja na 40. izvedbo revije »Pesem ne pozna meja«, ki bo v Domu Alberta Sirka v Križu v soboto, 24. maja, ob 19.30. Sodelujejo: MePZ »Svoboda« in Moška skupina »Un s Trboul« iz Trbovelj, MoPZ »Franc Zgonik« iz Branika, MoPZ »Foltej Hartman« iz Pliberka, MoPZ »Društvo vinogradnikov Goričko« iz Murske sobote, MePZ »Avgust Pavel« iz Gornjega Senika v Porabju, Ženska vokalna skupina in MoPZ »Jezero« iz Doberdoba in domača ŽPZ in MoPZ »Vesna«. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO IN MESTNA OBČINA KOPER vabita v nedeljo, 25. maja, na tradicionalno »Srečanje na Socerbu«. Zbirališče ob 14. uri pri izviru na Zgurenci in pohod po stari romarski poti do Socerba; vodita člana SPDT Slavko Slavec in Marinka Pertot. Ob 17. uri slovesna sv. maša v Socerbski jami, po maši pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, kulturni program in družabnost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z združenjem »Musica senza frontiere« vabi v sklopu festivala Adriatic festival v nedeljo, 25.maja, ob 18.30 pred Županstvom v Zgonik na koncert skupine Kakanic Blues. V primeru slabega vermena bo koncert v Športno-kulturnem centru v Zgoni-ku. Skupino sestavljajo Mike Spon-za (Italija)-kitara/glas, Michele Bo- nivento (Italija)-orgle Hammond/kla-vir, Moreno Buttinar (Italija)-bobni, in gostje Boško Petrovič (Hrvaška)-vibrafon, Dieter Themel (Avstrija) glas, Primož Grašič (Slovenija)-kita-ra, Sandor Toth (Madžarska)-sak-sofon. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. maja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, v Trstu, na predstavitev knjižnega prvenca Jasne Jurečič »Prerokuj mi še enkrat«. Sodelujejo: Marija Cenda, ki je napisala spremno besedo, Boris Pangerc in avtorica. Umetniško branje odlomkov iz knjige: Miranda Caharija. Večer bodo obogatile gojenke Glasbene matice flavtistki Petra Marega in Sara Bem-bi ter pianistka Alenka Cergol (mentorica Erika Slama). Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri lutkovno predstavo za otroke »Pika Polonka« v izvedbi drugega razreda učiteljišča Slomšek-peda-goška smer. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja s pokroviteljstvom Pokrajine Trst predstavo svetovno znanega mojstra pantomime Andresa Valde-sa v sredo, 28. maja, ob 20.45 v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni. SKD FRANCE PREŠEREN prireja v četrtek, 29. maja, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini zaključni nastop gojencev plesne šole našega društva. Glavni gostje bodo atleti plesne šole Club Diamante iz Za-graja. Toplo vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji plesa! V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Ul. S. Francesco 20, bo v petek, 30. maja, ob 18. uri, odprtje fotografske razstave Robija Jakomina: »Tihožitje«. Predstavitveni pogovor bo vodila Jana Pečar. Glasbeni utrinek Veronika Carli in Janja Savi (duo kitar). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 30. maja, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave fotografij Egona Krausa » vsak dan je prinesel nekaj novega «. O razstavljenih delih bo spregovoril Franc Fabec. Glasbeni uvod MoPZ KD Kraški dom. S Poslovni oglasi IŠČEMO DINAMIČNO OSEBO za delo v uradu v industrijski coni pri Orehu. Zahtevamo dobro znanje uporabe računalnika in obvladanje slovenskega jezika. Ne part-time. Prošnje na faks 040/9234007 IŠČEMO PRODAJALKO/CA za trimesečno pomoč v trgovini. Dodatne informacije zainteresirani dobijo v trgovini Global Stuff na Proseški ulici 237 na Opčinah. MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo. Tel. 335285063 ROBERTO ŠAVRON je odprl OSMICO v Zgoniku pri Stankotu Miliču [TT! Osmice Prispevki DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Ma- vhinjah odprla osmico. Obiščite nas! Tel. 040-299442. OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca št. 4. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia v Medjivasi št. 6. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO smo odprli pri Batkovih, v Repnu. Ob domači kapljici nudimo domač prigrizek. Tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50, tel. na št.: 040-229224. Vabljeni! OSMICO v Saležu, sta odprla Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu 58, odprl osmico. Toplo vabljeni. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. V spomin na dragega Giorgia Umari-ja-Ukmarja darujejo za KD Ivan Grbec - v pomoč za izid nove knjige o Škednju »Ena duša in ena pamet«: pokojnikova družina 200,00 evrov; svojci 200,00 evrov; družini Sancin in Alfeo, družina Brazzani, družina Coccolo, Devana Pizziga, Nataša Tavčar, Ivica Bone, Anita in Alberto Campana, Silvio Ghirardi, Roža Počkar, Vilma Gregori, Dolores Zorc, Neva Dolgan, Ana Galiussi, Ice Zobec, Marta Berne, Franko Križman, Renzo Ambrosi in štiri neimenovane osebe 410,00 evrov. V spomin na Giorgia Umarija-Uk-marja darujejo za Sklad Ota-Lu-chetta-D'Angelo-Hrovatin: pokojnikova družina 50,00 evrov; družina Romano-Bucci 50,00 evrov; Cristina Ressi z družino 50,00 evrov; Davide in Monica Zenone 50,00 evrov; Ren-zo Ambrosi 25,00 evrov ter N.N. 10,00 evrov. Namesto cvetja na grob Giorgia Uma-rija-Ukmarja in v spomin na moža Karlota daruje Nada Pavlič iz Boršta 50,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na Giorgia Umarija-Uk-marja daruje pokojnikova družina 50,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na Giorgia Umarija-Uk-marja daruje N. N. 5,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin Matejke Peterlin Maver in Mateja Lachija daruje Majda Cibic 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot. V spomin na Matejko Peterlin, Wal-terja Bulla in Mateja Lachija darujeta Slava Starc in Dušan Križman 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot. Ob obletnici smrti dragega brata Ri-kardota Rebule darujejo sestre 60,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Adriano Dovgan daruje Gordana z družino 30,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na Ludvika Pirca darujeta Marija in Zvonko Rebula 20,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na Matejko Maver darujeta Silva in Livio Valenčič 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospoda Leuka Franca darujeta Martin in Liljana 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na dragega Mateja darujeta Rosanda in Silva 50,00 evrov za SKD Vesna iz Križa. Namesto cvetja na grob za pokojno Matejko Peterlin - Maver daruje družina Korsič 30,00 evrov za postavitev spominske plošče na pročelje rojstne hiše v Trstu, velikega slovenskega skladatelja Marija Kogoja. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. /— Moški zbor Fantje izpod Grmade vabi na tradicionalno pevsko srečanje z družabnostjo DOLGI DNEVI, PRIJAZNI VEČERI Na sedežu zbora v Devinu v petek, 23. maja, ob 20.30. 1] Obvestila DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v petek, 23. maja, ob 20.30 na sedežu (Milje Ul. D'Anunzio 62) srečanje s časnikar-jem-članom paritetnega odbora Ivom Jevnikarjem na temo Zaščite: Bodimo Realisti - zahtevajmo enakopravnost. Vljudno vabljeni. PILATES-SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno vadbo, ki bo potekala vsak petek od 19. do 20. ure ali od 20. do 21. ure, v društvenih prostorih. Pojasnila na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SKD VIGRED, Kulturno društvo Tomaj, Razvojno društvo Pliska, OŠ Dutovlje in COŠ Stanko Gruden vabijo v sredo, 28. maja, ob 20. uri, v Kulturnem domu v Tomaju, na Festival prijateljstva - Kosovelov večer 2008. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden in OŠ Dutovlje, pevka Martina Feri in dramski odsek SKD Vigred. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ vabi danes, 22. maja, na procesijo ob slovesnosti sv. Rešnjega Telesa in Krvi. Slovesna sv. maša bo ob 20. uri v župnijski cerkvi; sledila bo procesija po vasi (odpade v slučaju neprimernega vremena). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. Danes, 22. maja, ob 20. uri bo godba nastopila v Mavhinjah. KD ZA UMETNOST KONS obvešča, da bodanes, 22. maja, ob 20. uri, v prostorih ZSKD v Trstu (Ul. S. Francesco 20, 2.nadstropje) mesečni sestanek članov. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 22. maja, ob 20. uri, na svojem sedežu (Prosek, št. 159). KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico posvet »Tržaško kmetijstvo v luči skupne in deželne kmetijske politike - Položaj in perspektive«, ki bo v okviru Dnevov kmetijstva v petek, 23. maja, ob 9.00 uri v dvorani Millo v Miljah. Sodelovali bodo: Antonio Paoletti -Predsednik tržaške trgovinske zbornice, Augusto Viola - Centralni direktor za Kmetijstvo dežele FJK, Prof. Gianluigi Gallenti - Docent na Tržaški univerzi, Peter Vrisk - Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Vabljeni člani in interesenti! SKD PRIMOREC vabi širšo skupnost, starše in otroke na zaključno, magično Cici urico s presenečenjem in predstavitvijo poletnih delavnic v petek, 23. maja, ob 20. uri, Ljudski dom, Trebče. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni »46. Praznik češenj« od petka, 23. maja, do ponedeljka, 26. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 23. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Happy Day; v soboto, 24. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Ma-libu; v nedeljo, 25. maja, od 17. ure dalje zabavna glasba godbe Mužika Sv.Lazar, od 20. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 26. maja, od 20. ure dalje ples s skupino Alter Ego. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17. uri, v nedeljo ob 16. uri. Prisrčno vabljeni! 42. REDNI OBČNI ZBOR in 5. kongres Zveze slovenskih kulturnih društev bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu AKŠD Kremen-jak v Jamljah, Provmajska ulica 11 (GO). AŠD SOKOL vabi vse člane, športnike in prijatelje na čiščenje športnega igrišča AŠD Sokol v soboto, 24. maja, od 14. ure dalje. Vsakdo naj prinese delovno opremo in orodje. Po opravljenem delu bo sledila bogata »me-renda« v domači osmici pri »ŠPJ'LNIH«. Toplo vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, organizira v soboto, 24. maja, ob 18. uri, obisk kleti »Jacuss« v kraju Montina blizu Čedada. Zbirališče ob 16.30 na parkirišču nasproti bencinske črpalke na državni cesti pri Opčinah. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. št.: 3334219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SKD IGO GRUDEN sporoča, da bosta pod vodstvom Mojce Malek potekala 24. maja v društvenih prostorih v Nabrežini dva glasbena dogodka. Ob 18. uri bo stekla ženskam namenjena delavnica »Preporod ženstvenosti«. Ob 20. uri pa bo za vse na vrsti »Zvočna kopel«. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pojasnila in prijave na tel. št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje »42. redni občni zbor in 5. kongres«, ki bosta potekala v soboto, 24. maja, ob 16.30, v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11 (GO). Občni zbor in kongres bosta potekala z naslednjim dnevnim redom: otvoritev kongresa in občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, TRST predsedniško poročilo, sprejem novih članic, podelitev priznanj, pozdravi gostov, blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora, razprava in odobritev bilanc, razrešnica staremu odboru, volitve, razno. ŽUPLJANI IZ TREBČ vljudno vabijo na procesijo sv. Rešnjega telesa, ki bo v nedeljo, 25. maja, z začetkom sv. maše ob 10.00. Zaželjena je prisotnost deklic s košaricami cvetja, narodnih noš in krašenje hišnih vat in oken na običajni poti. Po končanem obredu bo sledila družabnost. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je odhod avtobusa za nastop v nedeljo, 25. maja, na šestih brezmejnih ku-lurnih dnevih pod Globočakom, na Kambreškem, iz Padrič ob 12.30. V torek, 27. maja, ob 20.45, na sedežu na Padričah pa redna pevska vaja. ZDRUŽENJE STARŠEV osnovne šole S. Gruden in otroški vrtec iz Šempola-ja priredi v ponedeljek, 26. maja, ob 20. uri na šoli srečanje na temo Vzgoja k ustvarjalnosti in veselju. Predavala bo dr. Federica Mormando (psihiatrinja, psihoterapevtka, novinarka, docentka, predsednica Eurotalent). KRUT vabi članice na srečanje pred počitnicami, ki bo v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v društveni gostilni v Ga-brovcu. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, ali na št. tel.: 040-360072. SC PRIMORJE sporoča članom in vaščanov, da bo v četrtek, 29. maja, ob 20.30 izredni občni zbor društva na sedežu pri Kulturnem domu na Pro-seku. ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN CPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni šmar-nični »Koncert Marijinih pesmi«, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 30. maja, ob 20. uri. Koncert oblikujejo OPZ Vesela pomlad, MlDPS Vesela pomlad in ŽPS Vesela pomlad, ki jih vodi Mira Fabjan, ter MoPS Sv. Jernej in MePZ Sv. Jernej, ki ju vodi Janko Ban. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič-Fabjan. Toplo vabljeni! AŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI vabi vse člane, starše, prijatelje in sim-patizerje na »Zaključno športno akademijo« z družabnostjo dne 30. maja, ob 18. uri v nabrežinski telovadnici. Nastopali bodo vsi najmlajši društveni športniki. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja, na tel. št.: 040-226332 ali na info@cheerdance-millenium.com. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi animatorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v sklopu vaške šagre na Jami razstavo domačih slikarjev. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel. št.: 335-6045771 (Martina). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v Četrtek, 22. maja 2008 poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). 0 Mali oglasi AVTOMOBILSKE GUME pirelli P6, 195/60r 15, zelo malo rabljene ugodno prodam. Tel.: 349-3954200. BALIRKA za okrogle bale, variabilna, mreža, od 1,20 m do 1,60 m, tip Sper-ry new Holland 841. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. IŠČEM gume pirelli p6, 195/60r 15. Tel.: 349-5236657. ODDAM majhne mucke, črne in sive barve. Tel.: 040-200996. PRIKOLICA dvoosna, kason 4,5m x 2,40m, kiper, stranice s poviškom, zračne zavore, potrebna popravila. Tel.: 040-228932 ali 00386(0)40 302044. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z dvoriščem; v hiši je možno napraviti dve stanovanji. Tel. 040-228390. PRODAM fiat 1, letnik '87, bele barve, s klimo, prevoženih 77.000 km, edini lastnik, cena 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo ob uri obedov na tel.: 040-413429. PRODAM po ugodni ceni dobre rabljene stolice, pokliči ob vsaki uri na tel. št.: 348-2801144 ali 040-575145. PRODAM ponija, samček, star eno leto in pol. Tel.: 347-7838110. PRODAM raznovrstno rabljeno pohištvo po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144. V JAMLJAH dajem v najem starejšo hišo, deloma opremljeno, z vrtom. Klicati ob večernih urah na 0481419993 ali 335-8006548. VSTOPNICO ZA CATS 28. maja, ob 20.30, under 25 ali over 65, parter, cena 55,00 evrov, prodam za 45,00 evrov. Tel.: 329-8012528. Podjetje Velike Organizirane Distribucije (GDO), vodilno na italijanskem trgu, IŠČE za odprtje novega prodajnega mesta na področju Trsta ODGOVORNE ZA PRODAJO (za oddelke živilske in ostale) SSiglO RIF. AAV1205I Pogoji: -organizacijska sposobnost -usmeritev do klienta -fleksibilnost -smisel za teamsko delo -dinamičnost in samostojnost Ponujamo: -formiranje s ciljem vključitve v podjetje -delo v skupinskem in dinamičnem okolju -možnost napredovanja Kandidati lahko pošljejo življenjepis na sledeči naslov elektronske pošte trieste@obiettivolavoro.it ali na naslov Obiettivo Lavoro Spa, Ulica Giulia št. 78 Trst, fax št. 040 5705695. Potrebno je nakazati siglo ponudbe RIF. AAV1205I Podjetje Velike Organizirane Distribucije (GDO), vodilno na italijanskem trgu, IŠČE koordinatorje oddelkov s siglo RIF. COR058FV pripravnike koordinatorje oddelkov s siglo RIF. AC0058FV za odprtje novega prodajnega mesta na področju Trsta. Pogoji: -organizacijska sposobnost -komunikacijska sposobnost -smisel za teamsko delo -dinamičnost Ponujamo: -delo v skupinskem in dinamičnem okolju -možnost napredovanja Za kandidate s konsolidirano izkušnjo v sektorju GDO možnost neposredne vključitve v podjetje s profilom koordinatorja oddelka. Za kandidate brez izkušnje v tem sektorju je predvidena vključitev s tromesečno delovno prakso s profilom pripravnika koordinatora oddelka. Življenjepis lahko kandidati izpolnijo direktno na spletni strani www.ifoamanagement.it ali pošljejo po pošti s siglo ponudbe na IFOA MANAGEMENT - Ul. G. D'Arezzo, 6 - 42100 Reggio Emilia Fax št. 0522329283 1 4 Četrtek, 22. maja 2008 KULTURA / sežana - V soboto nagrajevanje v jami Vilenica Na Krasu bodo podelili kristalni peresi 8. mlade vilenice Nagrajenca Liam Visentin iz OŠ Alberta Sirka iz Križa in Ana Šemrov iz Sežane SEŽANA - Literarno nagrado mlada vilenica bosta letos prejela Liam Visentin iz Križa in Ana Šemrov iz Sežane, ki sta s svojima pesmima vsak v svoji kategoriji najbolj prepričala dvočlansko žirijo. Kristalni peresi 8. mlade vilenice jima bodo izročili na sobotni slovesnosti v jami Vilenica. Na letošnjem literarnem natečaju Mlada vilenica, otroka starejšega septembrskega mednarodnega literarnega festivala Vilenica, je sodelovalo 196 osnovnošolcev iz 43 slovenskih in italijanskih šol. Pod vodstvom 75 mentorjev so se mladi poeti prijavili z 256 pesmimi, 56 v mlajši in 209 v starejši skupini, je pojasnil član organizacijskega odbora David Terčon. V starostni skupini od šest do deset let je žirija nagradila Liama Visentina, učenca četrtega razreda osnovne šole Alberta Sirka iz Križa. Njegova vsebinsko in oblikovno dvodelna pesem Viteški dvoboj je komisijo prepričala predvsem z optimizmom in otroškimi vrednotami, igro, ki oblikuje otroka v viteza moderne dobe in pušča žalost, grenkobo in razočaranje zunaj svojega sveta. V starejši starostni skupini od 11 do 14 let se bo nagrade 8. mlade vilenice raz- veselila učenka devetega razreda osnovne šole Srečka Kosovela Sežana Ana Šemrov. S "kratko, a ozko kot rezilo" pesmijo Sedim... namreč bralca iz mira in spokojnosti mehkobe nepričakovano preobrazi v ostrino ter ga pusti negotovega, je žirija zapisala v obrazložitvi. Kristalni peresi jima bodo podelili na sobotni zaključni slovesnosti, ki jo pripravljajo Kulturno društvo Vilenica, sežanska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Jamarsko društvo Sežana. Dogajanje se bo pred jamo Vlenica začelo ob 15. uri s pozdravnim nagovorom vodje natečaja Mlada vilenica Magdalene Svetina Terčon in literarnim branjem sodelujočih mladih piscev ter nadaljevalo v jami z bogatim kulturnim programom in podelitvijo nagrad. Natečaj Mlade vilenice tudi letos spremlja brezplačen zbornik, v katerem je objavljena po ena pesem vsakega od sodelujočih učencev. Skupno je tako v zborniku, ki je izšel v 500 izvodih, na 184 straneh natisnjenih 196 pesmi, od katerih jih je pet prevedenih iz italijanščine in angleščine v slovenščino, je pojasnil Terčon, sicer urednik zbornika. Posnetek z lanske proglasitve zmagovalcev Mlade Vilenice kroma slikarstvo Zmagu Jeraju nagrada ZDSLU LJUBLJANA - Akademski slikar Zmago Jeraj je dobitnik nagrade Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (-ZDSLU) za leto 2008. Nagrado so 70-letnemu umetniku slovesno izročili včeraj ob odprtju razstave njegovih del v Galeriji Hypo v Ljubljani. Jeraj je slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani in nato v Beogradu, kjer je leta 1960 diplomiral. Na ALU je nato opravil še slikarsko special-ko pri prof. Gabrielu Stupici in kot štipendist znanje izpolnjeval v Londonu in takratni Sovjetski zvezi. V letih od 1970 do 1996 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in gimnaziji pedagoške smeri v Mariboru. Sodeloval je na številnih slikarskih kolonijah doma in v tujini. Razstava v Galeriji Hypo bo na ogled do 25. julija, vsak delov-nik med 9. in 17. uro. GLEDALIŠČE ROSSETTI - Zadnja predstava v nizu Altri percorsi Tragedija o Aldu Moru Dokumentarna predstava z novinarsko zasnovo o dolgem ujetništvu in tragičnem koncu predsednika KD S statističnimi raziskavami so ugotovili, da se večina Italijanov srednje starosti jasno spominja trenutka, ko je izvedela za umor predsednika Demokr-ščanske stranke Alda Mora. Dogodek je pretresel javno mnenje in širil občutek ranljivosti in krhkosti vrednot in gotovosti civilne družbe ob koncu sedemdesetih let, ko je državo pestilo nasilje Rdečih brigad. Zagonetni politični zločin je ob tridesetletnici odkritja trupla v prtljažniku avtomobila v ulici Caetani 9. maja 1978 ponovno snov debate o temnem obdobju italijanske polpretekle zgodovine. Kolektivni spomin je osvežila tudi gledališka predstava Corrada Augiasa in Vladimira Polchija »Aldo Moro. Italijanska tragedija«, ki je v torek in v sredo gostovala na odru gledališča Rossetti kot zadnja ponudba v sklopu niza Altri percorsi. Dokumentarna predstava ima novinarsko zasnovo, pripoveduje o dogodkih petinpetdesetdnevnega ujetništva visokega političnega predstavnika od ugrabitve do smrti in se ne opredeljuje. Na preprosti sceni z zidovi, ki simbolično izolirajo ujetnika, se vrtijo projekci- je. Režija Giorgia Ferrare se usmerja v spomin in refleksijo, da bi brez nadgrajevanj upoštevala bistveno govorico avtorjev in prepustila oder kompleksni kroniki dogodkov. Igralec Paolo Bonacelli postane glas Alda Mora z branjem njegovih pisem iz ujetništva, Lorenzo Amato pa je povezovalec in pripovedovalec zgodbe, glas zunanjega sveta. Na eni strani so vedno bolj zaskrbljene besede, namenjene kolegom iz stranke, papežu Pavlu VI. in lastni družini, na drugi pa kronika dogodkov z mnenji politikov in kulturnikov, predvsem Leonarda Sciascie, ki ostro ocenjuje kronično nesposobnost italijanske vlade. Izvedba igralcev je čista, ne-te-atralna, služi ne-retoričnemu sporočilu brez protagonizma in se komplementarno povezuje s projekcijami odlomkov iz televizijske nanizanke in predvsem iz takratnih televizijskih dnevnikov. Branje sporočil brigadistov, pisma in poročila iz medijev rekonstruirajo mrežo nelahke komunikacije med glavnimi osebami te tragične zgodbe. V ospredju je osamljenost žrtve, pomanjkanje sogovornika, pozitivne in spodbud- ne reakcije političnih in verskih predstavnikov. Napetost se stopnjuje z vedno globljo zavestjo in resignacijo, do poslušanja pretresljivega telefonskega sporočila, ki navede kraj, kjer so morilci pustili avtomobil s truplom. V teku dolge poti do neizbežnega konca se lik politika, v predstavi kot v resnični kroniki, vedno bolj umika v ozadje, človek pa pridobi glavno vlogo in postane simbol nemoči države pred terorizmom. Kljub mnogim apelom se je vlada uprla pogajanju, da ne bi legitimirala dejanj rdečih brigadistov. Neuspešne policijske preiskave niso mogle preprečiti smrtne obsodbe politika v demokratični državi. Nerazčiščenih vprašanj je še veliko in odprtje do sedaj tajnega, državnega dokumentarnega gradiva bo verjetno le delno pojasnilo potek dogodkov in odgovornosti. Bistvo celotne, emblematič-ne zgodbe in njenega tragičnega razpleta tiči - kot sugerira finale predstave v produkciji Stalnega gledališča iz Sardinije - v večno nerazrešeni dilemi Antigone, oz. v izbiri med ne vedno združljivimi principi politike-polis in etike-pietas. ROP najlepša slovenska slikanica 2008 Klobuk gospoda Konstantina Slikanica Klobuk gospoda Konstantina je delo Petra Svetine (besedilo) in Petra Škerla (ilustracije) Gospod Konstantin, ki sta ga v slikanici založbe DZS upodobila dva priznana avtorja - v besedi Peter Svetina in v sliki Peter Škerl - je pravi pravcati meščan starega kova. Se pravi ljubezniv, uglajen in spodoben, torej nikoli raz-oglav. V garderobni omari ima celo štiri klobuke za različne priložnosti: dežnega, sončnega, službenega in nedeljskega za sprehode po mestnem parku. Toda neke nedelje se je primerilo, da je gospod Konstantin pozabil klobuk na obešalniku v predsobi. Tega sploh ni opazil in bi se zagotovo znašel v hudi zadregi, ker se, kot ponavadi, ne bi mogel odkriti ob srečanju z gospodično Olgo. Na vso srečo je to opazil sam nedeljski klobuk in jo s pomočjo vetra kar skozi okno ubral za svojim lastnikom. Najprej je pomotoma pristal na nekaj tujih glavah, dokler ni naposled dohitel prave - natanko v trenutku, ko je gospod Konstantin segel po njem, da bi se vljudno odkril pred gospodično Olgo. In ona mu je, kot ponavadi in kot da se ni zgodilo nič nenavadnega, ljubeznivo odzdravila: »Brdan, gospod Konstantin«... Ta očarljivo preprosta zgodbica je - kot sijajno uravnotežen preplet besednega in slikovnega sporočila oziroma »besedilni in likovni monolit« - že ob izidu slikanice očarala in prepričala številne strokovnjake. Na lanskoletnem 23. slovenskem knjižnem sejmu so ji v kategoriji najlepših knjig za otroke in mladino prisodili prvo nagrado za oblikovanje, ob letošnji obletnici rojstva pravljičarja Andersena, ki velja za mednarodni dan knjig za otroke in mla di no, pa je - in z njo se ve da tudi oba avtorja - v Izoli prejela še nagrado za najlepšo izvirno slovensko slikanico leta 2008. Za povrh je bil Klobuk gospoda Konstantina te dni izbran še na natečaju Mestne občine Ljubljana »Ljubljana bere« med izvirnimi slikanicami. Namen tega projekta v Trubarjevem letu je dvigovanje zavesti o pomenu branja in pripovedovanja v najzgodnejšem otroštvu ter spodbujanje družinskega branja in branja kot vseživljenjske vrednote. I. Ilich / AVTOMOBILI Četrtek, 22. maja 2008 15 peugeot - Limuzino so že nadgradili Prilagodljivost je osnovna značilnost pri 308 SW Od 5 do 7 sedežev - Prilagodljiva notranjost - Trije bencinski in trije dizelski motorji - Panoramska steklena streha Kratica SW se je pri Peugeotu prvič pojavila v povezavi z modelom 307 in to pred približno 7 leti. Takrat so nam novinarjem zažugali, da SW nikakor ne pomeni »station wagon«, po naše kombi, temveč, da je le način, da bi označili večje, prilagodljivejše vozilo, kot je limuzina. Peugeot 307 SW se je kar dobro odrezal, tako da so odlo či li, da bodo podob no ozna ko namenili tudi njegovemu nasledniku 308, na katerega pri Peugeotu gledajo z dokajšno mero pričakovanj in ambicij, saj je 308 SW še bolj prilagodljiv kot njegov predhodnik. In novosti je še kar, in sicer tam, kjer šteje. Nakladalni rob je sedaj poravnan z dnom prtljažnega prostora, celotna karoserija pa se je v primerjavi s predhodnikom v širino zredila za dobrih pet centimetrov, saj so oblikovalci to tudi potrebovali, ker avtomobil v drugi vrsti sedaj lahko (od paketa opreme premium dalje) ponudi tri enako velike in prilagodljive sedeže. Vsi so pomični vzdolžno in po naklonu. Komur to ne bo dovolj, lahko naroči še šesti in sedmi sedež. Omeniti velja, da bodo kupci osnovnih dveh paketov opreme (comfort in premium) deležni klasične zadnje klopi (ki je deljiva v razmerju 40/60), pa tudi stre ha bo v com for tu ko vin ska, medtem ko je v popolnejših paketih stre ha ste kle na, čemur pri Peugeo tu pravijo »ciel«. Steklena streha je sedaj še večja, saj je zrasla za dobro četrtino (1,68 kvadratnega metra). Mnenja o tako ve li ki ste kle ni stre hi, ki pa ni premična, so precej deljena: marsikdo se sprašuje, ali negativne lastnosti take stre he ne prekašajo pozitivnih, saj Stran pripravi! Ivan Fischer Peugeot 308 SW je še bolj prilagodljiv kot njegov predhodnik se notranjost pri stekleni strehi, kljub še kar uspešnemu ščitniku, odločno preveč segreje. Prostornina prtljažnika, ki se spreminja glede na postavitev druge vrste sedežev oziroma klopi v najboljšem primeru ponudi od 674 do 2149 litrov prostora. Novost je še ločeno odpiranje zadnje šipe, ki olajša po- spravljanje manjših predmetov. 308 SW je od tristosedmice z enakim imenom zrasel v vse smeri, razen v višino, kar mu lahko štejemo v čast. Težišče avtomo bi la je sedaj niž -je, Peugeot tr di, da so izbolj ša li tudi vozne lastnosti in v primerjavi z limuzino naredili nekaj izboljšav pri vzmetenju. Na vijugastih cestah severne Sardinije novinec ni pokleknil. Nagibanje karoserije ni prob le ma tič no, le -ga pa dolgo ostane nevtralna. Serijsko se v avtomobilu znajdejo štiri varnostne blazine, ob doplačilu še dodatne tri, tudi kolenska. Druga vrsta sedežev je na voljo s tremi isofix priključki, brez »varnega« priključka ostane le prednji desni sedež, kamor ni pametno posedati otroke. Za doplačilo dobite tudi sistem, ki ga poznamo že iz citroenov. »Lane departure system« vas bo z vibracijo sedeža než no predra mil iz span ca, če ste mor da raz tre seno zavo zili na dru go stran ces ti šča. V povprečju naj bi zmanjšali porabo avtomobila za trinajst odstotkov in tako tudi znižali izpust CO2 v ozračje. Razlog se skriva predvsem v izboljšani aerodinamiki in v varčnih Michelinovih pnevmatikah, s katerimi so opremljene dizelske različice. Naj povemo, da je 308 SW na voljo s tremi bencinskimi in tremi dizelskimi motorji. Vstopni bencinski model ima 1400-kubični štirivaljnik, ki zmore 95 KM, in je na voljo samo v izvedbi comfort. Potem sta tuše dva 1600-kubična motorja, od katerih šibkejši zmore 120 KM, močnejši pa 150 KM. Dizli pa se začenjajo z motorjem 1.6 HDI (90 KM) se nadaljujejo 1.6 HDI 110 KM in s 1.6 HDI 136 KM, slednja dva imata serijsko vgrajen filter zoper trde delce. Cene bencinarjev se začenjajo pri 16..150 evrov, za najdražjega pa bos te mo ra li odšte ti 24.500 evrov. Vstopni model z dizlom velja 17.650 evrov, dvolitrski HDI FAP s samodejnim me njal ni kom, pa vas bo stal 26.350 evrov. prvi »crossover« Koleos - prvi Renaultov mešanec Renault je s ponosom predstavil svoj prvi »crossover« koleos, ki je idealen avtomobil za pobeg od vsakodnevnih navad. Renault koleos je udoben, lahkoten za vožnjo in ponuja pristne terenske zmogljivosti. Zasnovan je za raznovrstnost uporabe, saj ponuja enako zaupanje zbujajočo vožnjo v mestu, po odprtih cestah ali avtocestah, kot tudi izven utrjenih cestišč. Obenem Renault Koleos zagotavlja enako raven udobja, kot jo velja pričakovati v limuzinah, notranja prostornost pa je na ravni kompaktnega enoprostornika. Renault Koleos so oblikovali pri Re-naultu, razvili pri Nissanu, izdelujejo pa ga v tovarni Renault Samsung Motors v Busanu v Južni Koreji, kar pomeni, da je plod izjemno tesnega sodelovanja strokovnjakov vsake od treh znamk, ki jih združuje Zveza Renault-Nissan. predstavitev oktobra Prvi uradni posnetki Ferrarijeve californie Do prve uradne predstavitve bo treba počakati do oktobrskega pariškega salona avtomobilov, do takrat pa bo Ferrari na svojih straneh predstavljal košček za koščkom tega privlačnega avtomobila. Ferrari california je dvosedi roadster, namenjen uživačem, ki se ob slabem vremenu in pozimi nočejo voziti naokrog s platneno streho nad glavo. Poganja ga 4,3-litrski osemval-jnik z neposrednim vbrizgom goriva. Največjo moč 460 KM doseže pri 7500 vrtljajih v minuti, navorna krivina pa je zna čil na za to znam ko in za- gotavlja dobro odzivnost v vseh situacijah. Avto do sto kilometrov na uro pospeši v manj kot štirih sekundah, v zrak pa spusti približno 310 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Za optimalno izrabo moči skrbi sedem-stopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklop ko, za odlič no le go na ces ti pa F1-trac sistem nadzora stabilnosti vozila, ki je bil prvič predstavljen v modelu 599 GTB fiorano. Rdečo pošast zanesljivo ustavijo odlične zavore znamke Brembo, narejene iz ogljikovih vla ken in ke ra mi ke. TRST Četrtek, 22. maja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Semolič (SKGZ) na pojasnjevalnem pogovoru z županom Manjšina naj dokaže, da je sklep neutemeljen Romoli: Želim do pičice izvajati izključno zakon - Semolič: Uprava naj dokaže, da je preteklost premoščena »Občinska uprava ne namerava kršiti pravic, ki jih priznava zakon.« Tako je župan Ettore Romoli zagotovil pokrajinskemu predsedniku SKGZ-ja Liviu Semoliču na včerajšnjem srečanju v občinski palači. Predmet pojasnjevalnega pogovora je bil sklep Romolije-vega odbora, po katerem bo občina objavljala slovenska uradna sporočila le v treh predmestnih rajonih ter v uradu Odprto javnosti v ulici Garibaldi. Župan je potrdil, da se namerava izogniti zmedi, kakršna je nastala ob nedavnih volitvah, ko na večini mestnih volišč ni bilo slovenskih volilnih lepakov, zato je sklenil, da bo do pičice izvajal črko zakona 38/2001 in nič več. Če pa bo manjšina dokazala, daje občinsko tolmačenje zakona zmotno, bodo to resno upoštevali. »Če bo iz preverjanja nazadnje izšlo, da gre zakonski člen izvajati v celi občini, bomo sklep ustrezno spremenili,« je zagotovil župan in dodal, da »naš namen nikakor ni bil na kateri koli način kaznovati ali izkazati prezir do slovenske komponente v mestu, a uresničevati izključno zakon, ki naj nam omogoča miroljubno in konkretno sožitje«. »SKGZ in slovenska narodna skupnost dokazujeta, da nimata predsodkov do desno-sredinske uprave, ki se ji ponuja edinstvena priložnost, da dokaže premostitev ideoloških predsodkov do manjšine,« je pred županom poudaril Semolič in dodal: »Sklep, v katerem se omejevalno in napačno tolmači 8. člen zaščitnega zakona, pa vzbuja sum, da je desnica še vedno vklenjena v povojno obdobje etnič-no-ideološke konfrontacije, ki vidljivost slovenskega jezika obravnava kot moteč element. Ukrep diši po pravi diskriminaciji in meji na "fobijo" do slovenskega jezika. Srčno upam, da ni tako in da bo uprava primerno spremenila sklep.« V nasprotnem primeru bo SKGZ ubrala vsako možno pot za zagotovitev dostojanstva slovenskemu jeziku. Romoli je Semoliča pozval, naj mu čim prej posreduje ugovor zoper sklep. Uprava ga bo upoštevala. Priznal je tudi, daje pri sestavi sklepa prišlo do nekaterih protislovij in nerodnosti, nikakor pa ne želi, da bi ta zadeva skalila odnose z manjšino. Potrdil je, da se želi uprava strogo držati zaščitnih norm, da pa bo še naprej razobešala slovenske lepake na županstvu, kjer bodo uredili za to primeren prostor. »Občina je dom vseh Goričanov,« je dejal župan in ocenil, daje takojšen odziv na Semoličevo zahtevo po soočenju dokaz, da želi imeti v manjšini sogovornike, s katerimi stalno »interagi-rati«. Hkrati je priznal, daje bil zaradi slovenskih napisov deležen številnih pritiskov in da Livio Semolič bumbaca Ettore Romoli bumbaca skuša upoštevati različne občutljivosti v mestu. »Danes, ko vsi prisegajo na to, daje več-jezičnost vrednota, sodelovanje pa pogoj za razvoj prostora, utegnejo imeti takšni sklepi zelo negativne posledice. Zaustavijo lahko dinamiko sožitja in nadgradnjo čezmejnih odnosov. Upam, da bo uprava trezno premislila, če želi, da se bo Gorica razvijala v okviru čezmejne integracije ali da se bo vračala k povojnim konfliktom,« je zaključil Semolič. (Ale, ide) nova gorica - Brulc pisal Romoliju »Pričakujemo strpnejše sobivanje« Novogoriški župan Mirko Brulc pričakuje, da bo občina Gorica zaščitila interese vseh svojih občanov in brez odstopov prispevala k strpnejšemu so-bivanju. Tako se je v pismu županu Et-toreju Romoliju včeraj odzval na sporni sklep goriškega občinskega odbora. »Z velikim obžalovanjem sem v medijih zasledil novico - je v pismu zapisal Mirko Brulc -, da je občinski odbor sprejel sklep, s katerim bi se omejilo območje veljave 8. člena zaščitnega zakona 38/2001, torej na osnovi katerega bi se odslej dvojezična javna in uradna sporočila objavljala le v treh (oziroma štirih) rajonih ter v uradu v ulici Garibaldi. Od goriške občinske uprave zagotovo ne moremo zahtevati, da bi delovala protizakonito oziroma da bi pri svojem delovanju presegala določila, ki jih predvidevajo zakoni, pričakujemo pa lahko, da bo zaščitila interese vseh svojih občanov in bo s svojimi odločitvami prispevala k strpnejšem sobivanju vseh prebivalcev na njenem celotnem območju. Tudi v pogovorih, ki sva jih do sedaj imela, ni bila nikoli nakazana želja italijansko govorečih Goričanov in Goričank po znižanju ravni zaščite slovenske narodne skupnosti v Gorici oziroma potreba po ukinitvi ukrepov (v tem primeru objava dvojezičnih javnih in uradnih sporočil tudi v mestnem središču in ostalih rajonih), ki so se v pre- Mirko Brulc bumbaca teklosti brez nikakršnih zapletov že izvajali.« Svoje pismo je Mirko Brulc zaključil s pričakovanjem, da mu bo goriški župan odgovoril. Od lanske obnove goriške mestne uprave dalje odnosi med Gorico in Novo Gorico šepajo, kljub Romolijevim zagotovilom, da bo gojil dobrososedske odnose. Upravi sta trčili v začetku letošnjega leta, ko je Romoli prišel na dan z zamislijo, da bi vzdolž meje postavili video kamere, a se ji je moral zaradi odločnega slovenskega nasprotovanja odpovedati. Sledilo je zbližanje, nato srečanje treh občinskih uprav, pa še usklajevanje nekaterih kulturnih in turističnih pobud. V pogovorih s sosedi pa Brulc dosledno opozarja občinske upravitelje na potrebo po upoštevanju pričakovanj slovenske manjšine v Gorici. To je storil tudi z včerajšnjim pismom. sso - Povše Uveljavljene pravice gre spoštovati r Janez Povše bumbaca Svet slovenskih organizacij izraža veliko začudenje in tudi nezadovoljstvo ob sklepu goriškega občinskega odbora, kar zadeva objavljanje slovenskih javnih in uradnih sporočil. »Po tem sklepu objavljanje le-teh ne bi bilo možno v mestnem središču, pač pa le v treh predmestnih četrtih in v uradu Odprto javnosti v ulici Garibaldi. V kolikor bi bil sklep uresničen -pojasnjuje predsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško Janez Povše -, bi bilo to v nasprotju z normo, po kateri ni mogoče krčiti že uveljavljenih pravic, posebno če so te namenjene manjšini. Sklep goriškega občinskega odbora vsekakor enostransko tolmači člene zaščitnega zakona in ga zato na vsak način velja dopolniti, predvsem pa ne prispeva h krepitvi ustvarjalnega sobivanja, ki je v interesu vseh prebivalcev naših krajev.« gorica - Občinski svetniki Foruma o razobešanju večjezičnih plakatov »Mesto zasluži drugo upravo« Nenadni zasuk v smeri najbolj nestrpne in šovinistične desnice bo škodil Gorici - Jezikovne pravice morajo veljati v vsej občini »Spor v zvezi z odlokom, ki omejuje razobešanje večjezičnih plakatov na pred-mest'e in v mestnem središču odpravlja slovenske napise, ki očitno nekaterim niso po godu, ne zadeva le občinsko upravo in Slovensko skupnost; odlok namreč ne upošteva mnenja vseh občanov, ki se prepoznavajo v večkulturni Gorici, to se pravi v mestu, ki nestrpne občinske uprave nima za svojo. Forum se zato odločno postavlja v bran so-žftja, v bran pluralne in odprte Gorice.« Tako so včeraj poudarili občinski svetniki Foruma za Gorico Anna Di Giannantonio, Marko Marinčič, Aleš Waltritsch in Andrea Bel-lavite. Po njihovih besedah občinski odbor je z odlokom dokazal, da ni sposoben upravljati večkulturnega mesta, saj s šovinističnimi odločitvami napihuje stare zamere. »Odlok je najslabša možna rešitev zapleta v zvezi s pomanjkanjem dvojezičnih volilnih plakatov, do katerega je prišlo na zadnjih volitvah in na katerega so med prvimi opozorili Marinčič in drugi občani slovenskega in italijanskega jezika,« poudarjajo svetniki Foruma in opozarjajo, da je občinska uprava naredila veliko napako pri pripravi odloka. Marko Marinčič bumbaca »Župan in njegovi "izvedenci" so zamenjali dva člena zakona (8. in 9.) zaščitnega zakona 38/2001 ter omejili izvajanje jezikovnih pravic, ki bi morale veljati na vsem območju goriške občine. Občinski veljaki ob tem niso upoštevali 28. člena zakona 38/2001, ki preprečuje uvajanje nižje stopnje zaščite, ter zakona 482, ki bi ga treba izvajati za Slovence in Furlane na vsem občinskem ozemlju,« pravijo pri Forumu in poudarjajo, da se je župan Ettore Romoli izneveril obljubi, ki jo je dal paritetnemu odboru; njenemu predsedniku Bojanu Brezigarju je namreč zagotovil, da ne bo krčil stopnje zaščite. Aleš Waltritsch bumbaca Svetniki Foruma zahtevajo takojšen preklic odloka; če do tega ne bo prišlo, napovedujejo priziv na deželno upravno sodišče. »Kot smo predvidevali, občinska uprava ni sposobna prisluhniti svojim občanom, zaradi tega pa ne more predstavljati mesta. Kdor ni sposoben uveljavljati civilnih in jezikovnih pravic, tvega, da bo naše mesto pahnil v preteklost, medtem ko si po vsej Evropi prizadevajo za sožit'e in strpnost,« menijo Di Giannantonijeva, Marinčič, Waltritsch in Bellavite. Po njihovih besedah je napise v slovenskem jeziku uvedla levosredinska občinska uprava, župan Ro- gorica - Stališče SSk »Pravno napačna poteza« moli pa se je začetno te prakse tudi držal. »Nenadni zasuk v smeri najbolj nestrpne in šovinistične desnice bo škodil mestu,« pravijo občinski svetniki Foruma in opozarjajo, da so slovenski jezik prepovedovali v prejšnjem stoletju, v več kot dvajsetletnem obdobju, ki se je zaključilo na vsem znan način. »Odlok občinskega odbora je skregan z zdravo pamet'o, saj so večjezični javni plakati dokaz zrelosti in odprtosti, napotkov in smernic, ki jih je Romoli stalno zagotavljal in jih zagovarjal kot svoje. Ne morem verjeti, da so v letu 2008 slovenski plakati v središču mesta, kjer smo kot povsod druge v Gorici Slovenci od vedno prisotni, moteči element za večino mojih someščanov. Prepričan sem, da bo razsodnost prevladala in da bodo nazadnjaške težnje, ki v zadnjih mesecih prevladujejo v vodenju goriške občine, vsaj potisnjene v kot, če ne odpravljene. Desna sredina se mora zavedati, da je edina perspektiva Gorice v odprtosti. Spodrsljaji se lahko zgodijo, pravi župan pa dokaže svojo pokončnost, ko jih zna pravočasno popraviti,« je k povedanemu dodal Waltritsch. Damijan Terpin bumbaca Namen občinskega odbora je izpodriniti slovenščino iz mestnega središča in osrednje občinske palače, opozarja stranka Slovenske skupnosti (SSk), ki je na ponedeljkovi seji občinskega sveta sprožila problem, potem ko so njeni trije občinski svetniki - Ma-rilka Koršič, Silvan Primosig in Božidar Ta-baj - naslovili na župana Ettoreja Romolija pismeno interpelacijo. Deželni tajnik stranke Damijan Terpin SSk je župana pozval, naj sklep popravi, v nasprotnem primeru bodo preučili možnost prijave na deželno upravno sodišče. »Občinski sklep določa, da naj se v ulici Garibaldi odpre okence za Slovence. To je predvideno v 8. členu državnega zakona 38/2001. Ob tem pa določa, da v Podgori, Pev-mi-Štmavru-Oslavje, Štandrežu in Placuti-Sveta Gora morajo biti vsi občinski uradi ter uslužbenci opremljeni in usposobljeni za dvojezično poslovanje. Vendar skuša sklep tolmačiti omenjena zakonska pravila in dekret predsednika republike z dne 12. septembra 2007, da omeji rabo slovenskega jezika pri javnih sporočilih in uradnih objavah na tri mestne rajone (Štandrež, Pevma-Štmaver-Oslavje, Podgora) in na prostore v zgoraj omenjenem uradu za Slovence. To je jasen poizkus, da se slovenščina izpodrini iz mestnega centra in iz osrednje občinske palače,« pravijo pri SSk in pojasnjujejo: »Omejitev rabe slovenščine pri javnih sporočilih in uradnih objavah ne predvideva ne zakon ne dekret. Ravno nasprotno: pravilno branje obeh dokumentov potrjuje, da je raba slovenskega jezika pri javnih sporočilih in uradnih objavah predvidena za celotno goriško občino, v katero spadajo tudi mestno središče in ostali rajoni. V sklepu občinske uprave je tudi omenjena odločitev Paritetnega odbora z dne 25. septembra 2007, ki glede na 10. člen zakona 38/2001 predvideva vidno dvojezičnost samo v treh omenjenih rajonih, kar bi dodatno potrjevalo omejitev rabe slovenskega jezika prijavnih sporočilih in uradnih objavah. Vendar je tudi to pravno zgrešeno, ker se 10. člen zakona 38/2001 nanaša na javne napise in topo-nomastiko ter ne omenja javnih sporočil in uradnih objav. Upoštevati pa je treba še dejstvo, da ne prejšnji ne sedanji predsednik deželnega odbora ni potrdil odločitev Paritetnega odbora, kar pomeni, da ta nima nobene pravne veljave in je ni mogoče upoštevati. Sklep goriškega občinskega odbora nazadnje ne upošteva 28. člena državnega zakona 38/2001, v katerem je izrecno določeno, da zakonska določila ne morejo zmanjšati ravni zaščite, ki jo Slovenci že uživajo. Glede na dejstvo, da so v prejšnjih letih razobešali javna sporočila in uradne objave v slovenskem jeziku na celotnem teritoriju občine, sedanji sklep hudo posega po že zagotovljenih pravicah goriških Slovencev.« »Dejanje občinskega odbora ponovno priča o odnosu do Slovencev. Naj omenimo slovenske napise na božičnih jaslicah v veži občinske palače in na slovenske volilne plakate, ki so jih razobesili samo na nekaterih voliščih. Žal smo vnovič priča poskusom omejevanja slovenščine v goriškem mestu. Sedanja občinska uprava že spet poskuša getizi-rati Slovence v nekatere predele mesta, predvsem pa izključiti vsako slovensko prisotnost iz središča. Glede na dejstvo, da teče leto 2008, in na dolgoletno krizo, ki je zajelo mesto, si zares ne moremo predstavljati, da so Slovenci vodilnim občinskim možem še vedno trn v peti. Ali so to odgovori, s katerimi mislijo, da bodo izvlekli Gorico iz splošne zaostalosti?« se zaključuje sporočilo SSk. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. maja 2008 1 3 gorica-ljubljana-podnanos - Pokrajinski upravitelji na slovenskem ministrstvu in na gradbišču Hitra cesta do Razdrtega bo dograjena še letos ali na začetku prihodnjega leta V Ljubljani so izrazili interes za goriško traso petega koridorja, potrdili pa so, da bo glavna trasa tekla skozi Trst Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in odbornik Marko Marinčič sta se včeraj v Ljubljani sestala z državnim sekretarjem na ministrstvu za promet Petrom Verličem, Jelko Šinkovec Funduk, direktorico direktorata za železnice in žičnice, Jadranom Luinom, generalnim direktorjem direktorata za pomorstvo in Tomažem Vidicem, generalnim direktorjem direktorata za ceste. Namen njunega obiska je bil predstaviti potrebo po izpeljavi petega koridorja po goriškem ozemlju. »Sogovorniki se glede našega predloga sicer niso opredelili, pokazali pa so veliko zanimanje zanj,« povzema Marinčič. »V ta naš predlog smo prepričani, o tem smo seznanili tako slovensko kot italijansko vlado. Prepričan sem, da ideja stoji na trdnih nogah,« dodaja Gherghetta. Na poti vrnitve pa sta si v družbi drugih pokrajinskih upraviteljev ogledala gradbišče še zadnjega odseka hitre ceste Razdrto-Vipava. Ta bo predvidoma odprt konec letošnjega oz. v začetku prihodnjega leta, prometnica pa bo izboljšala povezavo tudi med Gorico in njenim zaledjem z Ljubljano. »Predlagana železniška povezava je nujna, saj bi z njo zagotovili vsaj komplementarno povezavo trasi skozi Trst proti Divači, morda pa bi lahko postala do neke mere tudi alternativna,« pojasnjuje Marinčič. Državni sekretar Verlič je po njegovih besedah sicer poudaril, da nameravajo spoštovati dogovore med Italijo in Slovenijo, torej da glavna trasa petega koridorja te- če mimo Trsta do Divače, kjer se poveže s koprskim krakom. »Vsekakor pa so naši sogovorniki pokazali veliko zanimanje tudi za to dodatno varianto, ki jo bomo še podrobneje preučili. V prvi študiji smo na grobo opredelili možnost povezave, sedaj pa imamo zagotovilo z ministrstva za infrastrukturo o financiranju nadaljevanja študije, kar bomo naredili v kratkem,« dodaja odbornik. Konec junija načrtuje pokrajina v Gorici posvet, na katerem bodo predstavili zaključno poročilo te prve študije, v nadaljnjih šestih mesecih pa naj bi izvedli še njen drugi del, pri katerem naj bi sodelovalo tudi slovensko ministrstvo za promet. »Od sekretarja Verliča smo dobili zagotovilo, da so za to zainteresirani,« pravi Marinčič in dodaja upanje, da bo že junijska predstavitev v Gorici priložnost za sestanek predstavnikov iz slovenskega in italijanskega ministrstva za promet ter predstavnikov dežele F JK, na katerem bi skupaj začrtali nadaljnje delo. V včerajšnjem zgodnjem popoldnevu sta se Gherghetta in Marinčič udeležila predstavitve in ogleda izgradnje zadnjega od štirih odsekov hitre ceste Razdrto-Vi-pava, ki vodi preko Rebernic. V Podnano-su so se jima pridružili še pokrajinski odbornik za promet Maurizio Di Matteo, od-bornica za okolje Mara Černic, generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj in predstavniki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS). Gherghetta ob ogledu nastajajočih monumentalnih viaduktov, predorov in drugih konstrukcij ni skrival obču- Viadukti na stebrih (levo) ter goriški pokrajinski upravitelji Marinčič, Gherghetta in Di Matteo med včerajšnjim ogledom gradbišča fotok.m. dovanja. »Gre za izjemno delo, ki je zelo pomembno tudi za razvoj našega teritorija. Takoj ko bo ta cesta odprta, se izboljša tudi povezava naše obale z Ljubljano. Zato je naše zanimanje za ta objekt veliko,« je povedal. Na vprašanje konzula Šušmelja, kdaj bo dokončana tudi avtocestna povezava do Vi-leša, ki bi zaključila celotno avtocestno povezavo na tistem območju, pa Gherghetta odgovarja: »To je v rokah družbe Autovie Venete. S preobrazbo hitre ceste v avtocesto bi morali začeti leta 2009 oz. 2010, dela pa bodo trajala tri leta. Financiranje je že zagotovljeno, prav tako načrti in dovoljenja,« pojasnjuje predsednik pokrajine, ki še dodaja, da bo vožnja do Vileša brezplačna. Odsek Rebernice je zaradi zahtevne geologije eden izmed gradbeno najzahtevnejših delov na slovenskem cestnem omrežju. Na 8,7 kilometra dolgem odseku je bilo treba zgraditi več viaduktov, predorov, pokritih vkopov in podpornih in opornih konstrukcij. Gradijo ga od leta2002. »Ključni težavi na tem delu sta geološka zgradba tal - gre za flišnat teren, ki je prekrit s plastjo grušča, - in plazenje terena,« pojasnjuje Miklavž Čepon, eden od izvršnih direktorjev za pripravo na gradnjo pri DARS-u. Zaradi tal, ki na leto polzijo za en centimeter, je bilo treba na ključnih delih trase razviti posebne rešitve za premagovanje narave. Temelji viaduktov na takšnem plazečem območju so zato izvedeni na 25 do 36-metr-skih vodnjakih. Ti segajo skozi plast grušča do stabilnega flišnatega terena. Ker pa so na tistem območju značilni še posebno močni sunki burje, bodo investitorji poskrbeli tudi za sistem obveščanja za morebitno izločanje vozil iz prometa. Dva dvocevna predora Barnica in Tabor gradita italijanski podjetji Vidoni in Oberosler, medtem ko je bil za izgradnjo 3,82 kilometrske trase izbran izvajalec v skupnem nastopu »joint venture« Primorje Ajdovščina, SCT Ljubljana in Kraški zidar Sežana. Četrtino gradbenih del financira Italija; gre za 10 milijonov evrov tedanjih nepovratnih »osim-skih sredstev«, ki so bila kasneje spremenjena v brezobrestni kredit. Hitra cesta Razdrto-Vipava je v gradnji že od leta 1998, njena skupna dolžina je 15,8 kilometra, investicijska vrednost je ocenjena na 201 milijon evrov. Sestavljajo jo štirje gradbeni odseki: 1,3 kilometra dolg razcep Razdrto, ki je bil zgrajen med leto- ma 1998 in 2000, 8,7 kilometra dolg odsek preko Rebernic bo zgrajen predvidoma konec letošnjega oz. v začetku prihodnjega leta; zaključek del je odvisen predvsem od razpisa za elektro in strojno opremo predorov, ki je še v teku. Odsek Log-Vipava, dolg 3,4 kilomerta, je bil grajen med letoma 2000 in 2001, medtem ko je bil 2,6 kilometra dolgi odsek hitre ceste od Podna-nosa do priključka Vipava grajen v letih 2002 in 2003. Prometnica Razdrto-Vipava je projektirana kot štiripasovna hitra cesta brez odstavnih pasov in z odstavnimi nišami. Krak hitre ceste H4 skozi Vipavsko dolino od Razdrtega do Vrtojbe, v celotni dolžini skoraj 41 kilometrov, bo povezal Goriško z osrednjo Slovenijo, pomeni pa tudi povezavo z italijanskim avtocestnim omrežjem. Katja Munih gorica - Občina in zveza ASCOM dosegli dogovor o podaljšanju urnika do 1. ure ponoči Lokali bodo lahko odprti eno uro več Odlok bo veljal ob sredah, petkih in sobotah - Lastniki barov bodo morali skrbeti za jutranje čiščenje ulic - Demokratska stranka predlaga peš cono Javni lokali v središču Gorice bodo lahko odprti do 1. ure ponoči ob sredah, petkih in sobotah. Dogovor o podaljšanju urnika zaprtja lokalov na kor-zu Italia, v ulicah Nizza, Diaz in Garibaldi ter na trgu pred županstvom sta včeraj dosegla goriški župan Ettore Romoli in predsednik krajevne zveze trgovcev ASCOM Pio Traini. »Po dveh tednih poskusne uvedbe zaprtja lokalov opolnoči v središču mesta smo ugotovili, da so se lastniki javnih lokalov popolnoma držali odloka in da so bile po njihovi zaslugi tudi ulice čistejše,« je včeraj poudaril Romoli in pojasnil, da so urnik odprtja lokalov v središču mesta podaljšali za eno uro, in sicer od polnoči do 1. ure ponoči. Mladi in manj mladi bodo zatem imeli eno uro časa, da zapustijo javne lokale, ki bodo zato v bistvu lahko odprti do 2. ure ponoči. »Lastniki bodo lahko vrteli glasbo do zaprtja lokalov, vrata pa bodo morali imeti zaprta,« je še razložil Romoli. Po njegovih besedah so lastniki lokalov pristali k raznim obvezam. Kot prvo bodo skrbeli, da se mladi ne bodo zadrževali na cesti, kot se je doslej dogajalo ob koncih tedna. Obenem bodo zjutraj čistili ulice, to pa bodo storili na lastne stroške. »Ob 8.30 bodo morali biti pločniki čisti,« je poudaril župan; lastniki lokalov so se obvezali tudi, da ne bodo točili alkoholnih pijač mladoletnikom in osebam v vidnem vinjenem stanju. Odgovorni za javne lokale pri zvezi ASCOM Gianfranco Zotter je razložil, da je tudi nov odlok poskusen. »Če se bodo nova določila obnesla, bi lahko urnik odprtja lokalov še dodatno podaljšali,« je pojasnil Zotter. Nov odlok bo kot rečeno veljal ob sredah, petkih in sobotah, tako da bodo ostale dni javni lokali na korzih Verdi in Italia ter v ulicah Garibaldi, Diaz in Nizza zapirali opolnoči. Povsem drugačno rešitev od Romolija predlaga goriška Demokratska stranka. Po besedah občinskega tajnika Giuseppeja Cingolanija bi v ulicah Nizza in Garibaldi ter na korzih Italia in Verdi ob koncu tedna lahko uvedli peš cono. Na ta način ne bi bilo več težav s prometom, ponočnega hrupa pa bi bilo bistveno manj, saj bi bili mladi razpršeni po večjem območju. Novoustanovljeni odbor univer-zitetnikov in mladih, ki se borijo za daljši urnik odprtja javnih lokalov, je medtem že zbral preko dvesto podpisov, šestdeset samo včeraj dopoldne. Z zbiranjem podpisov bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh, župan Romoli pa je včeraj napovedal, daje pripravljen srečati mlade in univerzitetnike ter prisluhniti njihovim predlogom. (dr) Romoli in Traini spet kot stara prijatelja, saj je dogovor sprostil napetost bumbaca 18 Četrtek, 22. maja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Karabinjerji aretirali 40-letnega Goričana in 27-letno partnerko »Pony express« prodajal drogo nesumljivim osebam Mamilo nabavljala v Novi Gorici -»Zmenki« s klienti potekali v mestnih lokalih gorica - Podpisali dogovor med pokrajino in občinami Skrb za šolske stavbe Prispevek bodo namenili šoli Župančič, šoli Gradnik ter šoli in vrtcu v Doberdobu Brezposelni, delavci in uradniki, pa tudi obrtniki, vojaki in samozaposleni v svobodnih poklicih. Preprodajalca mamil, ki so ju v torek po večmesečni preiskavi aretirali goriški karabinjerji, sta med svojimi številnimi klienti imela tudi nesumljive osebe in premožneže, ki so redno kupovali in uživali heroin, hašiš in kloralhidrat. S prepovedanimi substancami sta jih oskrbovala Goričana, 40-letni M.L. in 27-letna A.M., ki so ju karabinjerji goriškega poveljstva v preiskavi poimenovali »Pony express«. Preprodajalski par, ki so mu bili karabinjerji za petami kar sedem mesecev, je vsaj enkrat tedensko zahajal po mamilo v Novo Gorico. S slovenskimi dobavitelji mamil sta M.L. in A.M. imela tesne stike, drogo, ki stajo kupovala v sosednjem mestu, pa sta nato prodajala zvestim strankam iz goriške in videmske pokrajine. Čez mejo sta zahajala redno, zato sta pri sebi vedno imela le manjše količine prepovedanih substanc. Modus operandi, ki sta se ga preprodajalca posluževala za srečevanje s kupci in odvisniki, je bil dogovorjen. M.L. in A.M. sta jim telefonirala, med telefonskim klicem pa sta uporabljala poseben kodeks. »Razpečevalca sta dobro poznala navade in potrebe svojih klientov, zato sta med telefonskimi klici uporabljala le besede, kot sta kava, pivo itd. "Zmenki" so potekali v goriških barih in nočnih lokalih. Navadno so se srečevali zvečer, saj jim je prisotnost velikega števila ljudi omogočala, da so svoje posle opravljali neopazno,« je vče raj pojas nil povelj nik go riš kih karabinjerjev Roberto Arcieri. Po sedmih mesecih preiskave so karabinjerji zbrali dovolj dokaznega gradiva, da je namestnica državnega tožilca Carlot-ta Franceschini v ponedeljek izdala nalog za aretacijo 40-letnega preprodajalca in njegove 27-letne partnerke. Dekle so karabinjerji odpeljali v tržaško kaznilnico, kjer imajo ženski oddelek, moški pa je priprt v goriškem zaporu. »Oba sta že bila stara znanca sil javnega reda,« je povedal Arcieri. Poveljnik je tudi poudaril, da sta imela preprodajalca zelo raznolike kliente, od brezposelnih do profesionalcev in premo-žnežev. »Večina jih je starih od 19 do 30 let, nekaj pa je tudi 40-letnikov,« je pojasnil Arcieri in dodal, da so petnajst rednih strank prijavili na prefekturo kot redne uživalce mamil. Petnajsterico sestavljajo v glavnem Goričani, trije pa imajo bivališče v videm-ski pokrajini. »S preiskavo bomo nadaljevali, da odkrijemo še morebitne druge osebe, ki so vpletene v ilegalni posel. Pri tem se bomo posluževali tudi pomoči novogo-riške policije, s katero sodelujemo,« je zaključil Roberto Arcieri. (Ale) gorica Novinarji o izzivih za Evropo Danes in jutri bo v Gorici potekalo mednarodno posvetovanje novinarjev, ki ga v sodelovanju z goriškim sedežem Tržaške univerze in Diplomatskih ved prireja italijansko-nemško novinarsko združenje (-www.ditjv.de). V Gorico prihajajo že tretjič, saj so podobna srečanja tu priredili že leta 2000 in 2001. Tokrat bodo ugledni novinarji razpravljali na temo »Quo vadis južno-vzhodna Evropa? Novi izzivi in obeti« s posebnim poudarkom na teritoriju Gorice in Nove Gorice.Poleg novinarjev iz Nemčije, Kosova, Rusije in Švice bodo na današnjem prvem delu posvetovanja - na sedežu univerze v ulici Al-viano ob 10. uri - sodelovali tudi Dimitrij Volčič ter generalni konzuli Slovenije Jože Šušmelj, Srbije Vladimir Nikolič in Nemčije Alex Hartmann, ki gaje sinoči na občini sprejel župan Ettore Romoli. Jutri se bodo dela nadaljevala v dvorani Ritter goriške Trgovinske zbornice od 9.30 dalje. V pokrajinski palači so včeraj podpisali konvencijo med pokrajino in občinami, na podlagi katere bodo posegom na šolskih stavbah namenili letno 800 tisoč evrov za obdobje petnajstih let. Gre za denar, ki ga je pokrajina prejela od dežele FJK, a ga bo namenila tako poslopjem višjih srednjih šol, ki so v njeni pristojnosti, kot tudi občinskim šolskim stavbam. Iz prispevka bo letno dodeljenih 400 tisoč evrov za šolske zgradbe v pokrajinski lasti, prav toliko za občinske šole, med katerimi so tudi slovenske. Za dolgo pričakovano ureditev poslopja šole Oton Župančič bo pokrajina namenila celih 500 tisoč evrov, kar pomeni, da si bo morala občina Gorica za izvedbo posega, ki skupno znaša 600 tisoč evrov, priskrbeti le še 100 tisoč evrov. Ob goriški osnovni šoli bosta denar prejeli še osnovna šola Alojz Gradnik v Števerjanu (50 tisoč evrov) ter vrtec in osnovna šola v Doberdobu (54.120 in 81.420 evrov). Včerajšnje slovesnosti ob podpisu sta se udeležila predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, odbornik Maurizi-o Salomoni in predstavniki občinskih uprav. Števerjanski podžupan Dominik Humar na pokrajini ob podpisu dogovora unitalsi - Goriško združenje obeležuje 60-letnico obstoja Zbornik in romanje »Značilnost goriške sekcije je bratstvo med etničnimi komponentami nadškofije« Goriška sekcija Unitalsija, laičnega združenja, ki organizira romanja bolnikov v Lurd in druga romarska svetišča, praznuje 60-letnico obstoja. Jubilej je želela obeležiti z izdajo zbornika, ki ga bodo predstavili jutri ob 20.30 v avditoriju Fogar na Verdijevem korzu v Gorici. Prisoten bo nadškof Dino De Antoni, spregovoril pa bo Filippo Anastasi, časnikar televizije RAI in urednik revije Unitalsija Fraternita. Večer, ki ga bo s petjem obogatil zbor Sanroccocanta, bo povezoval urednik tednika Voce Isontina Mauro Ungaro. Generalni vikar goriške nadškofije Adelchi Cabass je na predstavitvi pobude poudaril, da je goriška sekcija po šestih desetletjih obstoja postala del zgodovine goriške nadškofije. Duhovni asistent sekcije Karel Bolčina je povedal, da goriško združenje Uni-talsi označuje pravo bratstvo med različnimi etničnimi komponentami nadškofije. Z združenjem je že pred 25 leti začel sodelovati Franc Močnik, še danes je ponavadi tretjina goriških romarjev slovenskega jezika, iz goriške pokrajine in Slovenije. Ungaro je podčrtal, da na Goriškem ni družine, ki bi ne imela med svojimi člani, sorodniki, prijatelji in sosedi koga, ki bi se še ne udeležil romanja z Unitalsijem. Zato je to pravi praznik vse Goriške. Predsednica sekcije Nevina Petarin je orisala začetke združenja, za kar ima največje zasluge Angelo Persig. Vsi škofje so se odtlej udeleževali letnih romanj, ki še vedno ostajajo zanje privilegirano srečanje z verniki. V posebno veselje jim je, da je na teh romanjih veliko mladih prostovoljcev, ki poživljajo združenje. Podpredsednik Fabrizio Tresca je spregovoril o knjigi, ki je namenjena prav vsem ljudem, saj vsebuje zgodovinski pregled, pričevanja, anekdote in statistične podatke. Bolčina je dodal, da se bo julijskega romanja kljub številnim težavam ob goriški sekciji združenja udeležilo tudi nekaj več kot 30 bolgarskih bolnikov. »To je začetek nove dobe večje evropske odprtosti,« je ocenil Bolčina. Sploh pa so organizatorji zadovoljni, ker so v tem letu, ko se tudi praznuje 150-letnica prvih prikazovanj v Lurdu, že zbrali več kot 900 romarjev. Med njimi je okrog 250 slovenskih. gorica - éStoria Zadovoljni z obiskom in medijskim odmevom Pri združenju eStoria so zadovoljni z letošnjim, komaj zaključenim zgodovinskim festivalom zaradi številnega občinstva, ki je kljub deževnemu vremenu do zadnjega kotička napolnilo šotore v goriškem ljudskem vrtu, in zaradi medijskega uspeha četrte izvedbe prireditve, ki je odmevala na državni ravni. Včeraj so obračun festivala podali Adriano in Federico Ossola, latnika založbe LEG in osrednja organizatorja prireditve, ter župan Ettore Romoli in občinski odbornik Antonio Deve-tag, ki so si bili enotni, da so z letošnjo izvedbo naredili velik in kakovosten korak naprej v primerjavi s prejšnjimi leti. Adriano Ossola je povedal, da ima prireditev svoje zvesto občinstvo, zato pa je bil letošnji festival uspešen tudi brez velikih imen, ki so zaznamovala prve tri izvedbe. »eStoria je postala osrednja prireditev v mestu, ki doživlja pravi kulturni preporod. Imamo sicer še druge pobude s petdesetletno zgodovino in vsakoletnim uspehom, vsekakor pa je eStoria v zelo kratkem času dosegla velik uspeh in odmevnost,« je povedal Romoli, Devetag pa je poudaril, da je festival uspešen, ker nima nikakršnega ideološkega predznaka. Po besedah Deve-taga bi morala biti zgodovinska, literarna in kulturna objektivnost vodilo tudi za če-dajski Mittelfest, ki je po njegovem mnenju še vedno ideološko obarvan. Goriški odbornik za kulturo je polemiziral tudi s prireditelji videmskega festivala Vicino/lon-tano, ki je potekal sočasno z goriškim eStoria. »Nima nobenega smisla preštevati gledalce in primerjati njihovo število, sicer pa upam, da so bili v Vidmu vsaj tako uspešni kot mi v Gorici,« je poudaril Devetag, Romoli pa je povedal, da je treba uskladiti datume tovrstnih festivalov. »V nedeljo sem se pogovoril z deželnim odbornikom za kulturo Robertom Molinarom, ki se je strinjal z mano, da je treba preprečiti križanje podobnih pobud,« je povedal Romoli, ki se je o isti problematiki že pogovarjal tudi z župani iz Vidma, Trsta in Pordenona, saj morajo glavna mesta pokrajin koordinirati potek večjih prireditev. Obračun letošnje izvedbe eStoria se je sklenil s predstavitvijo načrtov za prihodnje leto. Festival nameravajo še dodatno obogatiti, mogoče tudi s prodajno razstavo starih knjig. Obenem želijo v njegovo organizacijo vključiti čim večje število združenj in organizacij, prizadevajo pa si tudi, da bi pridobili nove pokrovitelje. Pri podobnih pobudah v Venetu in Lombardiji imajo po besedah Devetaga na voljo dolgo vrsto sponzorjev, v Gorici pa so bili glavni pokrovitelji pobude dežela, občina, Fundacija Goriške hranilnice in Trgovinska zbornica. (dr) sovodnje - Otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje Danes si želimo dober dan Na jutrišnji zaključni prireditvi bodo otroci predstavili svoje glasbeno-likovne umetnine, ki so jim »vdahnili dušo« Priprave na društvenem sedežu v Sovodnjah Prejšnji petek je bilo v Kulturnem domu v Sovodnjah zelo živahno. Mrgolelo je otrok, barv, pisanih trakov, bleščic in raznoraz-nih barvnih revij. Člani otroškega zbora iz Sovodenj, ki ga vodi Jana Drasič, so se zbrali na posebni likovni delavnici. Mladi pevci so pod vodstvom Jane Pečar naslikali pesmi, ki so se jih naučili med letom, jih okrasili z najrazličnejšimi materiali in sestavili knjigo iz lepenke. Priskočili so jim na pomoč starši in nekateri prijatelji. Vsak je pokazal svojo slikarsko žilico in se v trenutku prepustil ustvarjalnosti. Lepo je bilo opazovati, kako so malčki oblikovali znane motive in jim »vdahnili dušo«. Tr'zinkaje postala sodobno dekle, ki pa še vedno čaka na »svojga ljubga«, medtem ko so Narobe muzikant-je od otroka do otroka dobivali različne poteze. Fruške, jabuke, slji-ve so sočno zijale s papirja, medtem ko se je Kralj Matjaž zavrtel z Alenčico. Modrijani so z razvitimi možgani tuhtali in tuhtali, Pred dežjem pa so iz mlake gledale žabe. Prikazala se je tudi Lisička, »prav zvita zver«; ob pogledu na Čokolado so si cicibani kar oblizo-vali ustnice. Vsi so bili dobre volje in čas je minil, kot bi trenil. Naši Pedenjpedi bodo svoje slike razstavili jutri ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah na prireditvi z naslovom Danes si želimo dober dan. To je tudi naslov pesmi, ki jo je napisala učiteljica Jana Drasič in ki jo bodo otroci zapeli za uvod. Večer bodo poleg razstave popestrile pesmi, ki so se jih učili med letom, in gledališka igrica Zgodba o hudobni kapici v izvedbi mladinskega odseka društva Sovodnje. Vabljeni so otroci vseh starosti, ki se še znajo prepustiti svetu glasbe, domišljije in sanj. Damiana Devetak / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. maja 2008 19 nova gorica Družba HIT odloča o strategiji Nadzorni svet družbe HIT bo na današnji seji spet razpravljal o strategiji do leta 2012. Kot kaže, tokrat večjih težav ne bo, saj tako predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga in uprava HITa kot novogoriški župan Mirko Brulc pričakujeta, da bo strategija »zelo verjetno« sprejeta. Nadzorniki so strategijo obravnavali že na seji pred mesecem, a so razpravo na zahtevo predstavnika lokalnih skupnosti Brulca, kije imel pomisleke predvsem glede privatizacije in nadaljnjega vpliva občin, prekinili. »Uprava je pripravljena posameznim članom razložiti podrobnosti iz strategije, a mora biti debata argumentirana,« je poudaril Baraga. Podporo strategiji, ki kot enega ključnih projektov vključuje turistično mesto, je napovedal tudi Brulc, a le, če bodo upoštevane njegove pripombe, zlasti glede privatizacije HIT-a in nadaljnjega vpliva občin kot tretjinskih lastnic igralniške družbe. IRIS, izklopi elektrike Družba IRIS sporoča, da zaradi del za ojačitev omrežja električne napeljave, ki so med drugim povezana s potrebami nastajajoče bolnišnice Janeza od Boga, bodo z današnjim dnem in do sobote možni krajši izklopi električne energije v nekaterih predelih goriškega mestnega središča. Za natančnejša pojasnila in seznam ulic naj se zainteresirani obrnejo na IRIS (tel. 800993199). Maran načelnik DS Goriškega poslanca Alessandra Marana je skupščina poslancev Demokratske stranke (DS) v parlamentarni skupini komisije za zunanje zadeve v Rimu včeraj izvolila za načelnika DS v omenjeni komisiji. Danes ob 14. uri se bo le-ta sestala, zato da bo izvolila predsednika in predsedniški urad. Rojčeva v Zdravščinah Jutri ob 18.30 bo v občinskem središču v ulici IV Novembre v Zdravščinah srečanje s slovensko kulturo, ki ga prirejajo kulturni krožek Zdravščine ter združenji Incontriamo in Pro Senectute v sodelovanju s prosvetno delavko Aleksandro Devetak. V goste bo prišla Tatjana Rojc, avtorica knjig na literarne teme in docentka na Vi-demski univerzi, ki bo spregovorila o Srečku Kosovelu. Prireditev bo oplemenitil zborček La Foiarola, ki bo pod vodstvom Lucie Vinzi zapel tri slovenske pesmi. Jutri shod v Viscu Društvo Terre sul confine, center Gasparini iz Gradišča in krožek ACLI iz Romansa prirejajo mednarodno srečanje z naslovom Koncentracijsko taborišče v Viscu, kraj spomina, ki ga je treba rešiti. Sodelovali bodo Dario Mat-tiussi, Ferruccio Tassin, Moreno Zago, Slavica Plahuta in Andrea Licata. Shod bo potekal jutri, 23. maja, z začetkom ob 20.30 v konferenčni dvorani rekreacijskega središča Umberto Miniussi v ulici Gorizia 2 v Viscu pri Palmanovi. Bitka na Neretvi Drevi ob 21. uri bodo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu vrteli film Veljka Bujalica Bitka na Neretvi. Gre za zgodbo iz leta 1943, ko so se partizani znašli obkoljeni v dolini reke Neretve, kjer so hrabro kljubovali nemškim enotam. V jugoslovanskem kultnem filmu nastopajo znameniti igralci, kot so Yul Brinner, Silva Koscina, Franco Nero, Orson Welles in Curd Jurgens. Slike Cecilie Seghizzi Danes ob 18. uri bodo v galeriji deželnega avditorija v ulici Roma v Gorici odprli razstavo likovnih del Cecilie Seghizzi. Ugledna Goričanka, skladateljica, glasbenica in likovna umetnica bo letos obrnila stoto stran svojega življenja. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: zaprta. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 -20.45 »Petelinji zajtrk«. Dvorana 3: zaprta. CORSO: zaprt. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.00 »Superhero Movie«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Not-te brava a Las Vegas«. Dvorana 3: 18.30 - 21.00 »Gomorra«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Iron Man«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Mongol«. 4 Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 27. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert vio-lončelista Alessandra Sluge in pianista Carla Corazze; v drugem delu bo nastopila mlada pianistka Natalija Šaver; vstop prost. KULTURNI CENTER MOSTOVNA v Solkanu prireja v petek, 23. maja, ob 21. uri večer z DJ-jem T-Dayjem in z njegovim electro-rock izborom; v soboto, 24. maja, ob 21. uri koncert šem-peterskega Centra za Razvoj Mladinske Kulture - CRMK. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: v soboto, 31. maja, ob 18. uri v dvorani krom-berškega muzeja koncert z naslovom »Renesansa« (pevska skupina Musi-cum predstavi novo zgoščenko); informacije na tel. 0481-532163, scgvko-mel@tin.it; vstop prost. H Šolske vesti GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo v maju profesorji vseh oddelkov šole nudili brezplačne poskusne individualne lekcije za otroke; prijave na tajništvu Glasbene matice v Gorici, korzo Verdi 51, tel. 0481531508, od ponedeljka do petka med 15. in 17. ure. M Izleti DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK vabita na avtobusni izlet v Belo Krajino v nedeljo, 25. maja; informacije in vpisovanje na tel. 0481-482015. GORIŠKA POKRAJINA prireja pohode v naravo z odrivanjem zgodovinskih sledi: v nedeljo, 25. maja, iz Redipul-je do kmetijskega podjetja Castelvec-chio v Zagraju; odhod ob 9. uri pred spomenikom v Redipulji. MLADINSKO-REKREACIJSKA SEKCIJA ŠZ DOM in območni odbor Združenja borcev za vrednote NOB - Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2008 v nedeljo, 25. maja, na 4. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin). Zbirališče bo ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihemberku, zaključek pri bivši karavli na Sabotinu. Možna je pridružitev na krajših vmesnih relacijah; informacije na tel. 320-1403712 (Andrej), andrejro@gmail.com PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Lanež (Cuel de La-nis) - 1629 m, Laški plaz (Laschiplas) - 1612 m in Postovčič (Postoucic) -1611 m v nedeljo, 1. junija (tura je zahtevna, vodja izleta Miranda Čotar). Sestanek z udeleženci v torek, 27. maja, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030. KZPMK GALEB-KD OTON ZUPANCIC-ZSKD vabijo osnovnošolske otroke in otroke iz vrtca na drugo USTVARJALNO DELAVNICO v Domu A. Budal v Štandrežu v SOBOTO, 24. moja od 15.00 do 18.00 ure [in ne od 9.00 do 12.00 kot navedeno] g»» in Jane Pecar INFORMACIJE IN PRIJAVE po 18. uri Butkovič Tamara (tel. 340-3447695) SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na razpolago bo avtobus; podrobnejše informacije v prihodnjih dneh. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA naprošajo izletnike, ki so se vpisali na štiridnevni izlet v Turin in okolico, ki bo 30. maja, naj poravnajo saldo do 25. maja; obveščajo tudi, da je še nekaj prostih mest; informacije na tel. 3804203829 (Miloš). Ü3 Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Trieste - sobota, 24. maja, 9.30-11.30; ul. Kugy - torek, 27. maja, 15.00-18.00; ul. Fatebe-nefratelli - četrtek, 29. maja, 9.3011.30; ul. Faiti - sobota, 31. maja, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. POLETNO SREDIŠČE SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo delovalo od 9. junija do 18. julija in od 25. avgusta do 5. septembra, od ponedeljka do petka; vpisovanje in podrobnejše informacije daje uprava na tel. 0481-533495 ob delavnikih med 13. in 18. uro najkasneje do 23. maja. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. DRUŽBE IRIS, IRISACQUA IN ISOGAS obveščajo, da je okence v ulici San-tAmbrogio v Tržiču zaprto zaradi dezinsekcije. Dejavnosti tržiškega okenca bo do nadaljnjega prevzelo okence v ulici Cau de Mezo v Ronkah, ki bo odprto od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 14. in 18. uro. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA NASA POMLAD 2008 Zaključna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske NASTOPAJO Otroški pevski zbori: VIŠAJ I - OSNOVNA ŠOLA DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA, OSNOVNA ŠOLA ŠEMPAS, OSNOVNA ŠOLA D0BR0V0-K0JSK0, OSNOVNA ŠOLA KOMEN podružnica ŠTANJEL, POKA - OSNOVNA ŠOLA DRAGA BAJCA VIPAVA, GLASBENA ŠOLA KOPER podružnica IZOLA, GLASBENA ŠOLA KOPER. * ^ f\ Mladinski pevski zbori: Mladinski pevski zbor OSNOVNA ŠOLA DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA, Vokalna skupina BODEČA NEŽA VRH SV. MIHAELA, Dekliški pevski zbor ELUM - DMOPP BAKLA POSTOJNA Danes, 22. maja 2008 ob 18. uri Gorica, Kulturni center LOJZE BRATUŽ prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in razstava likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. KMEČKA ZVEZA iz Gorice obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim interesentom za izpolnitev davčne prijave ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. KZPMK GALEB, KD OTON ŽUPANČIČ IN ZSKD vabijo osnovnošolske otroke in otroke iz vrtca na drugo ustvarjalno delavnico pod mentorstvom Alenke Hrovatin in Jane Pečar v Kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu v soboto, 24. maja, od 15. do 18. ure (in ne od 9. do 12. ure, kot najavljeno); informacije in prijave po 18. uri na tel. 340-3447695 (Tamara Butkovič). KŠD DANICA prireja ob Dnevu mladosti v nedeljo, 25. maja, tekmovanje z družabnimi igrami v centru Danica na Vrhu; zbirališče ob 9. uri; informacije na tel. 339-7484533 (Dolores). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure 30. maja. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2008: petek, 23. maja, ob 20.30 odprtje razstave domačih ustvarjalcev; sobota, 24. maja, ob 17. uri slikarski ex-tempore na temo Čista narava, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 25. maja, ob 19. uri nastop štandreškega otroškega zbora in igralske skupine G. Lambergarja z Bleda, ples z ansamblom Hram; sobota, 31. maja, ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir; nedelja, 1. junija, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore, zborovski nastop in komedija dramskega odseka PD Štan-drež, ples z ansamblom Hram; ponedeljek, 2. junija, ob 20. uri ples z ansamblom Folketi Booom. SKD HRAST prireja v soboto, 24. maja, tradicionalne Igre brez meja za otroke in mlade od 5. do 13. leta starosti. Zbiranje ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu; informacije na tel. 347-4433151. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je v teku vpisovanje za pobudo »Estate Serena 2008«, ki jo bodo na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici predstavili v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri; informacije na sedežu društva od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, ob četrtkih tudi med 15.30 in 17.30. S 1. junijem do 31. avgusta bodo urniki spremenjeni: od ponedeljka do četrtka med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 42. redni občni zbor in 5. kongres v soboto, 24. maja, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ulica 11. 0 Prireditve KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na predavanje z naslovom »Ustava Republike Slovenije - 5. člen: Skrb za avtohtone slovenske manjšine v sosednjih državah in njihovi stiki z domovino« v ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Gost večera bo France Bučar, prvi predsednik državnega zbora Republike Slovenije. KULTURNI CENTER CRALI v sodelovanju z Državno knjižnico v Gorici vabi na predavanje Claudia Martellija z naslovom »L'evoluzione artistica tra il 1910 e il 1939« in na odprtje razstave Marte Malni v ponedeljek, 26. maja, ob 17.30 v Državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici. LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA vabi danes, 22. maja, ob 10.30 v konferenčno dvorano Državne knjižnice v ul. Mameli v Gorici na predavanje Sergia Romana z naslovom »La questione mediorientale«. OBČINA ROMANS vabi v petek, 23. maja, ob 20.30 v občinsko sejno dvorano v ul. La Centa 6 na zaključni večer iz niza »Un amore di libro«. Novinar Carlo Morandini bo predstavil pisatelja Alda Barbino in njegovo delo »Cosi e la vita. Cussi 'je le vite. Storia di animali, acque e foreste«. SCO NFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: v petek, 23. maja, ob 21. uri na dvorišču občinske palače v Krminu (ob slabem vremenu v Občinskem gledališču) gledališka predstava skupine Teatro Incerto z naslovom »I Mosaiciscj«. V GRADU KROMBERK bo v torek, 27. maja, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja predavanje Sande Kočevar, Gradskega muzeja Karlovac, z naslovom Zgodovina Karlovca zvezda Evrope; predavanje sodi v kontekst projekta Od zvezde do zvezde, ki ga skupaj pripravljajo Gradski muzej Karlovac, Museo civico di Palmanova in Goriški muzej; predavanje bo v hrvaškem jeziku. V KONFERENČNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE na korzu Italia 55 v Gorici bo danes, 22. maja, ob 16.30 posvet z naslovom Perspektive medkulturnega dialoga v Srednje-vzhodni Evropi«. Prisotni bodo Franz Irbinger (Oesterreich Kooperation v Dunaju), Monica Joita (Romunski inštitut za kulturo in humanistično raziskovanje v Benetkah), Igor Škamperle (Ljubljanska univerza), Claudio Cressati (Videmska univerza) in Mark Aurel Erszegi (Madžarsko veleposlaništvo v Rimu). ŠTEVERJANSKI LIKOF bo v soboto, 24. maja, na trgu pred cerkvijo v Števerja-nu: ob 15. uri okrogla miza na temo Brda včeraj in danes; ob 17. uri otvoritev prireditve Likof2008; ob 17.30 enogastro-nomska pokušnja z razstavo domačih obrtnikov in tipičnih vaških proizvodov; ob 18. uri vodena pokušnja vin. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Adelma Gar-denal vd. Falcone v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču; 11.40, Eva Zigon por. Bucci iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 14.00, Romea Fontanin por. Rigotti (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. 2 0 Četrtek, 22. maja 2008 SVET / libanon - Včeraj v Katarju s posredovanjem Arabske lige Vlada in opozicija dosegli sporazum po 18-mesečni krizi Za novega predsednika naj bi bil takoj izvoljen general Michel Suleiman bližnji vzhod Izrael zanika privolitev v premirje s Hamasom BEJRUT - Libanonska proza-hodna vlada in opozicija, ki jo vodi Hezbolah, sta po petih dneh pogajanj v Katarju včeraj dosegli sporazum, ki naj bi po 18 mesecih končal politično krizo v Libanonu in omogočil izvolitev novega predsednika države. Ob objavi dosege sporazuma na jutranji slovesnosti v Dohi je katarski premier šejk Hamad bin Džasem al Tani povedal, da bo sporazum nemudoma stopil v veljavo in da mu bodo v roku 24 ur sledile volitve novega liba non ske ga pred sed ni ka, ki bo v skladu z dogovorom poveljnik vojske, general Michel Suleiman, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Libanon je si cer brez pred sed ni ka od no -vembra lani, ko je odstopil Emile La-houd, saj sprte strani doslej niso uspele doseči dogovora glede vlade. Sporazum po navedbah AP predstavlja velik uspeh za libanonsko opozicijo pod vodstvom Hezbolaha, saj izpolnjuje njihovi ključni zahtevi - pravico do veta v novi vladi narodne enotnosti in nov volilni zakon, ki pred vi de va raz de li tev dr ža ve na manjša volilna okrožja, kar bo omogočilo večjo zastopanost različnih verskih ločin. Li ba non ski mi nis ter za te le ko -munikacije Marvan Hamadeh je povedal, da bo poleg tega opozicija, ki jo podpira Sirija, v vladi narodne enotnosti imela 11 ministrov, 16 pa jih bo pri pad lo stran kam vlad ne ko -alicije, ki jo podpirajo ZDA in Zahod. Pre os ta le tri se de že bo raz de lil no vo -izvoljeni predsednik. Opozicija je ime la do slej v vla di šest mi nis trov. Hamadeh je ob tem nov volilni zakon označil kot zadovoljujočega za obe strani. Kot je dejal, bo določal razdelitev oblasti v prestolnici in vplival na prihodnje parlamentarne volitve leta 2009. Pogovori v Katarju ob posredovanju Arabske lige so sledili najhujšim notranjim bojem, ki so zajeli Libanon po državljanski vojni med letoma 1975 in 1990. Oboroženi spo-pa di, ki so se vne li med pro vlad ni mi skupinami in opozicijo, so divjali po ulicah Bejruta, v osrednjem gorovju ter na severu države. Skupno so terjali najmanj 67 življenj. Ko so se raz-me re ne var no pri bli ža le voj ni, je po -sredovala Arabska liga in pripravila obe strani do pogajanj o razrešitvi krize, poroča AP. Libanonski premier Fuad Sanio- ra, ki je tudi govoril na včerajšnji sloves nos ti, na ka te ri sta stra ni pod pi -sali sporazum, je povedal, da bi se morali Libanonci iz preteklih dogodkov nekaj naučiti, pri čemer jih je pozval, naj zavrnejo nasilje. Prav tako je pozval arabske države k podpori libanonskih sil, ki so med spopadi ohranile nepristransko vlogo. Predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri, eden od voditeljev opozicije, pa je medtem sporočil, da bodo privrženci opozicije, ki so že 18 mesecev taborili v šotorih blizu sedeža vlade v središču Bejruta, prekinili protest. V skladu s tem sklepom so že začeli pospravljati šotore, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 18-mesečna libanonska kriza se je začela, ko so novembra 2006 opozicijski ministri izstopili iz vlade v protest, ker jim vladna koalicija po njihovem mnenju ni dodelila zadostne ga šte vi la mest v vla di, da bi lah ko izglasovali veto na odločitve vlade, še poroča AP. (STA) Pogled na zasedanje v Dohi v Katarju ansa JERUZALEM - Izrael je včeraj zanikal poročila, da je načelno pristal na premirje s Hamasom na območju Gaze, kot je včeraj sporočil Egipt. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Arje Mekel je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da ni glede premirja na območju Gaze še nič zaključenega in uradno potrjenega. "Ničesar ne vem o premirju; izraelski obrambni minister Ehud Barak ga je omenil v svojih nedavnih pogovorih z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v Kairu, a ob tem ni predstavil svojega pogleda na to vprašanje," je na javni radijski postaji zatrdil tudi izraelski minister za upokojence Rafi Ejtan. Tako Mekel kot Ejtan sta se odzvala na izjave visokega egiptovskega predstavnika, ki ga je v torek kot anonimni vir citirala egiptovska uradna tiskovna agencija Mena. Egiptovski predstavnik, ki naj bi posredoval v pogajanjih med judovsko državo in Palestinci, je dejal, daje Izrael pripravljen ustaviti nasilje, takoj ko bodo izraelski voditelji obveščeni o strinjanju palestinskih organizacij s sestavnimi deli premirja. bližnji vzhod - Prekinila sta jih leta 2000, potem pa sta jih zaman skušala obnoviti Izrael in Sirija obnovila mirovna • • ■ ■ • H V** pogajanja ob posredovanju Turčije Golanska planota z izraelske strani ANKARA - Sirija in Izrael sta ob posredovanju Turčije obnovili mirovna pogajanja, prekinjena leta 2000. To so včeraj potrdili tako v Damasku kot tudi v Ankari in Jeruzalemu. Državi naj bi s pogajanji v skladu s sklepi madridske mirovne konference dosegli mirovni spo ra zum. Neimenovani predstavnik sirskega zunanjega ministrstva je ob tem povedal, da "sta obe strani izrazili željo, da bi pogovori potekali v dobri veri in da obnovita dialog z vso resnostjo in kontinuiteto s ciljem, da dosežeta obojestranski mir v skladu s sklepi madridske mirovne konference". Sirija od Izraela zahteva popoln umik z Golanske planote, ki so jo izraelske sile okupirale 1967 med arabsko-izraelsko vojno. Izrael je dal vedeti, da se bo umaknil z Golana, a želi obdržati suverenost nad Galilejskim jezerom ob vznožju planote, kar pa je Sirija zavrnila, zato so bila pogajanja, ki so potekala ob posredovanju ZDA, januarja 2000 pre ki nje na. zda - Clintonova zmagala na primarnih volitvah v Kentuckyju in se ne namerava predati Obama zmagal v Oregonu in osvojil neulovljivo večino delegatov, pridobljenih z volitvami in zborovanji NEW YORK - Volitve za izbiro predsedniškega kandidata Demokratske stranke so se v torek razpletle v skladu s predvolilnimi anketami. Hillary Clinton je zmagala v Kentuckyju, Barack Obama pa v Oregonu, s čimer je osvojil neulovljivo večino delegatov, pridobljenih z volitvami in strankarskimi zborovanji. Clintonova se kljub temu ne namerava predati. Senatorka iz New Yorka je v Kentuckyju osvojila 65 odstotkov glasov, senator iz Illinoisa 30 odstotkov. Njena visoka zmaga napoveduje, da bo imel Obama precej težav s premagovanjem rasnih predsodkov manj izobraženih in revnejših belih demokratov, saj je po vzporednih volitvah več kot polovica volivcev Clintonove priznala, da je vprašanje rase vplivalo na njihovo odločitev. Volilna slika v Kentuckyju je bila podobna kot pred tednom dni v Zahodni Virginiji. V Oregonu, ki je še bolj "bel" kot Kentucky, kjer je bilo 90 odstotkov volivcev belcev, pa je Obama zanesljivo zmagal. V Oregonu je sicer večji od- stotek ljudi z visokošolsko izobrazbo. Po mesecih izogibanja vprašanju rasnih predsodkov so v torek komentatorji na televiziji CNN doživeli preblisk. Nekdanji svetovalec Ronalda Reagana in Billa Clintona David Gergen je povedal, da bi morala Clintonova, ki ji ne more nihče očitati pomanjkanja prizadevanj za rasno enakost v ZDA, jasno povedati svojim volivcem, če jo bodo volili zaradi tega, ker je belopolta, potem njihovega glasu ne potrebuje. Volitve so za Clintonovo izgubljene, ne zaradi morebitnih predsodkov glede ženske predsednice ali medijskega navdušenja nad Obamo ali česarkoli drugega, kot pa krute matematike. Obama je po analizi ameriške tiskovne agencije AP iz dveh držav potegnil najmanj 23 delegatskih glasov, Clintonova najmanj 37, pri čemer večina od 52 delegatov iz Oregona še ni vključena, ampak bo pripadla Obami, ki je po 50 odstotkih preštetih glasov vodil s 58 proti 42 odstotkom. Za zmago je potrebno osvojiti 2025 delegatov, Obama jih ima 1940, Clintonova 1759. Do konca volitev so na vrsti še Portoriko, kjer bo po na po ve dih zma ga la Clin to no va, ter Montana in Južna Dakota, kjer ankete napovedujejo zmago Obami. Obama je pripravil zborovanje v Iowi, kjer je takoj na začetku volitev doživel svojo prvo zmago, in privržencem dejal, da so na dosegu osvojitve demokratske nominacije. Zmage, ki bi začela proces poenotenja stranke, še ni mogel razglasiti, ker se je Clintonova odločila, da gre do konca, ob tem pa bo skušala zbrati še večino delegatov iz Michi- gana in Floride, kjer so bile volitve neveljavne zaradi prezgodnjega datuma. Clintonova je slavila zmago v Lo-uisvilleu v Kentuckyju ter zatrdila, da gre naprej. Sicer ni jasno kam, saj lahko Obamo prehiti le, če bi se preostalih, doslej še neopredeljenih okoli 200 super delegatov odločilo zanjo in s tem sprožilo prepir, ki bi razbil stranko v letu, ko lahko demokratom veliko zmagoslavje na kongresnih in predsedniških volitvah preprečijo le demokrati sami. Oba kandidata sta se sicer izogibala medsebojnim napadom in se celo medsebojno hvalila. "Čeprav se še naprej boriva za nominacijo, bova enotna, ko bo potrebno poenotiti stranko za zmago demokrata na jesenskih volitvah," je dejala Clintonova. "V času kampanje se nisva strinjala, ampak vsi občudujemo njen po gum in vztraj nost. Ne gle de na to, kako se bodo primarne volitve končale, je senatorka Clintonova razbila mite in zlomila ovire ter spremenila Ameriko, v kateri bodo moje in vaše hčerke odrasle," pa je dejal Obama. (STA) Planoto je leta 1967 v šestdnevni vojni z arabskimi sosedami zasedel Izrael. Istega leta je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 242, s katero je pozval Izrael, naj se umakne z vseh zasedenih ozemelj, kar se ni zgodilo. Sirija je zato leta 1973 skušala vojaško zasesti Golan, vendar je Izrael napad odbil. Oktobra 1991 so se pod pokroviteljstvom ZDA začela mirovna pogajanja v Madridu, ki so se jih udeležili Sirija, Jordanija, Libanon, Palestinci in Izrael. Sirija je junija 1995 odstopila od pogajanj, obnovila pa jih je decembra istega leta v ZDA. Marca 1996 je od pogajanj odstopil Izrael zaradi samomorilskih bombnih napadov. Pogajanja so nato znova stekla decembra 1999 v ameriškem Shepherd-stownu. Le slab mesec pozneje sta strani po go vo re za ra di spo ra gle de Go lan -ske planote odložili za nedoločen čas. Po več kot osmih letih bližnjevzhodni državi tako tokrat znova skušata doseči medsebojni sporazum. (STA) afrika V Južni Afriki v* • •■• se siri nasilje nad priseljenci JOHANNESBURG - Nasilje nad tujimi priseljenci se je iz Johan-nesburga razširilo še v Durban na vzhodni obali Južnoafriške republike. V tamkajšnji revni četrti Umbi-lo se je zbrala skupina približno 200 ljudi, ki je imela pri sebi steklenice in lesene palice, ter nato začela napadati ljudi na ulici. Skupina je med drugim napadla neko kavarno, ki naj bi bila v lasti Nigerijcev. Nasilje nad priseljenci je pred desetimi dnevi izbruhnilo v Johannnesburgu. Po zadnjih podatkih je nasilje zahtevalo 24 smrtnih žrtev, 13.000 ljudi j e moralo zapustiti domove, številni so bili ranjeni, ko so besne množice s sekirami in mačetami uničevale njihova bivališča. Več milijonov tujcev, predvsem iz drugih afriških držav, se je preselilo v Južnoafriško republiko, da bi si poiskali delo. Vendar pa jih lokalni prebivalci obtožujejo kriminala in prikrajšanja priložnosti za delo. (STA) / SVET Četrtek, 22. maja 2008 21 gruzija - Združeno narodno gibanje državnega poglavarja naj bi prejelo 63% glasov Na parlamentarnih volitvah se Sakašviliju obeta zmaga Volitve so potekale v napetem vzdušju, saj je bil pripadnik opozicije ubit, na meji z Abhazijo pa so streljali TBILISI - Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Gruziji je glede na izide vzporednih volitev močno zmago zabeležilo Združeno narodno gibanje predsednika Mihaila Sakašvilija. To naj bi prejelo 63 odstotkov glasov volivcev, poročajo tuje tiskovne agencije. Svet združene opozicije pa naj bi glede na vzporedne volitve prejel okoli 15 odstotkov glasov. Skupaj se bodo glede na vzporedne volitve v parlament uvrs ti le šti ri stran ke, poleg ome nje nih še stranka televizijskega napovedovalca Georgija Targamadzeja z devetimi odstotki glasov in Delavska stranka z ne kaj več kot peti mi odstot ki. Volitve so sicer potekale v napetem vzdušju. Tako naj bi bil ubit eden od privržencev opozicije, poleg tega pa naj bi na meji med Gruzijo in separatistično pokrajino Abhazijo prišlo do silovitih strelskih spopadov. Predstavnik abhazijskega predsednika Ruslan Kiš-maria je povedal, da je streljanje najprej izbruhnilo na gruzijskem ozemlju. Gruzija pa je za streljanje obtožila abhazij-ske upornike. Ti naj bi streljali na gru-zijsko ozemlje, pri čemer naj bi dve osebi tudi ranili. Tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je pojasnil, da so abhazijske sile začele streljati na skupino gruzijskih volivcev, ki so se želeli vkrcati na avtobus, ki naj bi jih pre peljal do vo liš ča. Dodal je še, da so se na streljanje takoj odzvale gruzijske specialne enote, čemur je sledilo 30-minutno obstreljevanje. Volitve je spremljalo preko 4500 domačih in tujih opazovalcev, prve uradne rezultate pa je pričakovati v danes popoldne. Volitve so bile za Gruzijo ključ ne ga pome na, saj je dr žava ob načetem ugledu najbolj reformistične in demokratične med naslednicami nekdanje Sovjetske zveze razpeta med vse bolj zaostrenimi odnosi z Rusijo na eni in prizadevanji za podporo Zahoda na drugi strani. Volitve so bile ključni pokazatelj, kako se razvija demokracija v tej nekdanji sovjetski republiki. Diplomati in analitiki so opozarjali, da bodo morale biti poštene, če želi Gruzija še naprej ra čuna ti na podporo Zaho da. Trenja med Moskvo in Tbilisijem gle de separa tis tič nih gru zij skih pokra -jin Abhazije in Južne Osetije so vrelišče do segla že ne kaj ted nov pred vo lit -vami, ko je gruzijski predsednik Mihail Sakašvili dejal, da sta Rusija in Gruzija na robu vojne. (STA) Volišče v glavnem mestu Tbilisiju ansa prijeli glavnega baskovske Ete španija - V sodelovanju s francosko policijo V Franciji voditelja MADRID - Španski notranji minister Alfredo Perez Rubalcaba je včeraj izpostavil pomembnost aretacije Francisca Javierja Lopeza Pene, političnega voditelja baskovske separatistične organizacije Eta, in še treh osumljenih pripadnikov Ete, ki so jih ponoči aretirali v Franciji. "To ni le ena izmed operacij. Lopez Pena je najverjetneje oseba z največjo politično in vojaško težo znotraj Ete," je dejal Rubalcaba, kije zaradi dogodka prekinil svojo afriško turnejo. Španska policija je v sodelovanju s francoskimi policisti Lopeza Peno, znanega tudi pod imenom Thierry, aretirala v torek na jugu Francije. Prijeli so ga v Bordeauxu, kjer so aretirali še tri domnevne pripadnike Ete, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Lopez Pena je bil na begu od le -ta 1983. Po mnenju španskega notranjega ministrstva naj bi bil eden od odgovornih za napad z avtomobilom bombo decembra 2006 na madrid- skem letališču, ki je zahteval dve smrtni žrtvi in pomenil prekinitev premirja, ki ga je Eta enostransko razglasila konec marca 2006. Junija lani je nato premirje formalno preklicala in ob tem izrazila nezadovoljstvo nad ukrepi španske vlade v okviru mirovne ga pro cesa. Lopez Pena naj bi politično vodstvo organizacije prevzel v letu 2006, ko je Eta vodila mirovne pogovore z vlado premiera Joseja Luisa Rodrigu-eza Zapatera. Kot še navajajo španski mediji, je Lopez Pena sodeloval pri pogovorih, a si je tudi prizadeval za končanje premirja. Po navedbah španskih medijev predstavlja aretacija 49-letnega Lope-za Pene enega hujših udarcev Eti - ki naj bi bi la v 40-let nem boju za ne odvisnost Baskije odgovorna za smrt več kot 820 ljudi - po oktobru 2004. Takrat so na jugozahodu Francije prijeli drugega moža Ete Mikela Albizuja, znanega tudi kot Mikel Antza. (STA) Javier Lopez Pena ansa Nafta že nad 132 dolarji LONDON/NEW YORK - Cene surove nafte še vedno rastejo. Cena za 159-litrski sod črnega zlata je med trgovanjem včeraj dosegla nov rekord, 132,08 dolarja. Nafta je nov rekord dosegla le nekaj ur potem, ko je prvič presegla mejo 130 dolarjev. Po mnenju trgovcev naj bi bil vzrok za rekordne cene predvsem objava tedenskega poročila ameriškega ministrstva za energijo o nepričakovanem padcu ameriških zalog surove nafte in bencina. Zaloge nafte so se - medtem ko so analitiki pričakovali skromno zvišanje - znižale za več kot pet milijonov sodov. Prav tako so se presenetljivo znižale zaloge bencina, kar je prav tako vplivalo na višje cene. Češka priznala neodvisnost Kosova PRAGA - Češka je včeraj priznala neodvisnost Kosova. Iz češkega zunanjega ministrstva so sporočili, da verjamejo, da bo priznanje Kosova pripomoglo k stabilizaciji regije. Tako se je število držav, ki so priznale neodvisnost te novonastale države na Balkanu, povišalo na vsega 41, od tega jih je 20 članic EU. Češka se je z včerajšnjo odločitvijo o priznanju Kosova pridružila 40 državam, ki so neodvisnost Kosova priznale pred njo. Češki voditelji so že pred tem nakazali, da bo Češka sicer priznala kosovsko neodvisnost, vendar ne takoj po osamosvojitvi. Za tako strategijo naj bi se odločili predvsem zato, ker niso želeli zaostriti odnosov s Srbijo. Kosovo je neodvisnost od Srbije razglasilo 17. februarja. Medtem Srbija, ki Kosovo obravnava kot kulturno in zgodovinsko "osrčje" države, kosovsko neodvisnost še vedno zavrača in jo označuje kot ilegalno potezo. Senator Kennedy zapustil bolnišnico BOSTON - Demokratski senator iz Massachusettsa Edward Kennedy je včeraj zapustil splošno bolnišnico Massachusetts v Bostonu, kjer so mu po preiskavah odkrili možganski tumor. Kennedyja je iz bolnišnice pospremilo skoraj celotno osebje, nakar se je z družino odpravil domov proti Cape Codu. Senatorja so oblegali novinarji in njegov avtomobil je iz zraka spremljalo več medijskih helikopterjev. 76-letne-ga senatorja so v soboto iz bolnišnice v Cape Codu prepeljali v splošno bolnišnico Massachusetts v Bostonu, potem ko ga je na njegovem domu v Hyannisportu zadela možganska kap. Zdravniki so najprej mislili, da gre za srčno kap. Izvidi so sedaj pokazali, da gre za možganski tumor, zdravniki pa bodo način zdravljenja določili v naslednjih dneh. (STA) eu - Po letu in pol zapletov zaradi Poljske in Litve Unija končno dosegla dogovor o izhodiščih za pogajanja z Rusijo BRUSELJ - EU je včeraj na velepos-laniški ravni uspela doseči dogovor o izhodiščih za pogajanja o novem partnerstvu z Rusijo, je sporočilo slovensko predsedstvo EU. Dogovor, dosežen po letu in pol zapletov zaradi Poljske in Litve, morajo v ponedeljek potrditi še zunanji ministri EU, dokončen politični blagoslov pa bo dobil konec junija na vrhu EU in Rusije. EU je tako včeraj na veleposlaniški ravni vendarle uspela doseči politični dogovor o izhodiščih za začetek pogajanj o novem partnerstvu z Rusijo, ki ga je najprej od novembra leta 2006 ovirala Poljska, zadnje mesece pa Litva. Začetek pogajanj bo dokončno potrjen na najvišji politični ravni konec junija na vrhu EU in Rusije v Sibiriji. "To je pomemben mejnik," je na srečanju z ukrajinskim kolegom Volodimir-jem Ogrizkom v Ljubljani dejal vodja slovenske diplomacije in predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose Dimitrij Rupel, po besedah katerega si je Slovenija kot predsedujoča EU odločno pri- Dimitrij Rupel zadevala, da bi bile ovire na poti do tega dogovora čim prej odpravljene. "Bistveno je, da imamo soglasje vseh držav članic, da se lahko pogajanja začnejo. Problematične zadeve pa bodo še naprej predmet pogajanj in se bodo sproti reševale," je pojasnil. Litva je začetek pogajanj ovirala z zahtevami, naj mandat za pogajanja vključuje podrobnejša izhodišča o zamrznjenih konfliktih, predvsem v Abhaziji in Pridnes-trju, s poudarkom na ozemeljski celovitosti Gruzije in Moldavije, glede energetske varnosti ter učinkovitega sodelovanja Ru- sije na področju sodstva, tako z organi pregona kot tudi pred sodišči. V sklopu slednjega je Litva zahtevala, naj se mandat nanaša tudi na vlogo Rusije v času osamosvajanja Litve od tedanje Sovjetske zveze leta 1991. Litva je namreč vztrajala, naj Rusija prevzame odgovornost v procesu preiskovanja tedanjih nemirov, v katerih je bilo ubitih veliko ljudi. Politični dogovor o mandatu za pogajanja o novem partnerstvu z Rusijo, s katerim si želi EU predvsem zagotoviti zanesljivo oskrbo z rusko energijo, bodo v ponedeljek predvidoma brez razprave potrdili zunanji ministri EU na zasedanju v Bruslju, je sporočilo slovensko predsedstvo. Litva je bila na koncu edina članica, kije ovirala dogovor. Poljska, kije začetek pogajanj z Rusijo zavirala od konca leta 2006 zaradi ruskega embarga na poljsko meso in zaradi energetskih vprašanj, je namreč svoj veto pred meseci umaknila in poudarila, da je skrajni čas, da EU z Rusijo začne pogajanja o novem partnerstvu. (STA) raziskava - Indeks miru Islandija najbolj miroljubna država WASHINGTON - Sodeč po letošnjem globalnem indeksu miru je najbolj miroljubna država na svetu Islandija. Indeks je že drugo leto zapored objavila skupina Vizija človeštva po naročilu novega Inštituta za ekonomijo in mir v Washingtonu. Slovenija je na 16. mestu, ZDA pa so med 140 državami na 97. mestu. Na samem dnu je Irak. Na vrhu indeksa so letos tik za Islandijo še Danska, Norveška in Nova Zelandija. Norveška je bila lani prva, ko je indeks zajemal le 121 držav. Indeks je izdelan na podlagi 24 različnih kazalcev, od števila vojakov države vmirovnih operacijah, stopnje domačega nasilja, spoštovanja človekovih pravic, do prodaje orožja v tujino, števila ubitih vojakov v tujini ipd. ZDA so letos nazadovale za eno mesto, tako kot Slovenija, ki je bila lani uvrščena na 15. mesto. Tiskovni predstavnik State Depart-menta Sean McCormack je v komentarju dejal, da je včasih potrebno delati stvari, s katerimi se drugi ne bodo strinjali, če se želi ustvariti bolj miroljuben in napreden svet. ZDA so tarča hudih kritik iz sveta, ker so začele vojno v Iraku, zaradi kršenja človekovih pravic v tajnih zaporih CIA in v taborišču Guantanamo na Kubi ter zaporu Abu Graib v Iraku, kakor tudi ugrabitev in izročanj ljudi v države, kjer jih mučijo. McCormack je zagotovil, da so bile vse akcije ZDA namenjene zaščiti načina življenja, ki so ga lahko uživali v zadnjih desetletjih. Na vrhu lestvice je med prvimi 20 državami kar 16 evropskih. Od bogatih držav je Japonska na 5. mestu, Kanada je 11., Nemčija 14., Italija 28., Francija 36. in Velika Britanija 49. Slovenija se je med drugim uvrstila za Avstrijo, Švico, Švedsko in Belgijo, vendar pred Češko, Madžarko, Čilom, Slovaško, Urugvajem, Nizozemsko in Romunijo. Od držav na Balkanu je Hrvaška na 60. mestu, Bosna in Hercegovina na 66., Albanija na 79. mestu, Srbija na 85. mestu in Makedonija na 87. mestu. Od velikih držav je najmanj "miroljubna" Rusija na 131. mestu, Kitajska je na 67. mestu, na zadnjih petih mestih pa so Izrael, Afganistan, Sudan, Somalija in Irak. 22 Četrtek, 22. maja 2008 zabavna glasba - Koncert v Križankah V soboto se v Ljubljano vrača ansambel Pro Arte Ob 40 obletnici ustanovitve skupine PRO ARTE, so se člani ponovno zbrali v originalni zasedbi s pevcem Vladimirjem Savčičem-Čo-bijem na čelu. Manjkal je le preminuli Dorde Novkoviča. Prvič so nastopili jeseni 2007 z razprodanim koncertom v domu sindikatov v Beogradu, kjer so naznanili ponovno združitev in koncertno turnejo po državah, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Čeprav leta tečejo, pa so člani skupine še zelo živahni in mladostni. Koncert v Beogradu je na primer trajal skoraj 3 ure, z do potankosti izdelanim zvokom ter glasom pevca Čo-bija, za katerega so mnogi kritiki povedali, da je celo boljši kot v starih časih. Kljub sedežem v dvorani, je publika koncert vseskozi spremljala na nogah in skupaj s skupino prepevala stare dobre uspešnice. Koncert se je zaključil z obvezno, po mnenju mnogih njihovo največjo uspešnico Lola, skupino pa je publika pospremila z odra z večminutnimi ovacijami. Skupina je delovala vse od leta 1967 pa do 1980. V obdobju svojega delovanja je prodala blizu 10 miljonov plošč, ki so še danes stalni ca v mar si katerem slo ven skem domu. S prepoznavnim Čobijevim glasom, hit melodijami, ki jih je napisal in upesnil eden največjih glasbenih ustvarjalcev tega območja Dorde Novkovič, so osvojili zavidljivo število glasbenih nagrad, pohvalijo pa se lahko z več zlatimi ploščami, kot so včasih imenovali plošče prodane v nakladi preko 100.000 izvodov. Pesmi, ki spremljajo več generacij, poznamo kot največje uspešnice vseh časov: Lola, Plačem, Tužna su zelena polja, Pruži mi ru-ku ljubavi, Dolina našeg djetinstva, Jedna mala plava, Elena, Crvene ja-buke, Tike tačke, Čokolino.... Ob tej priložnosti bo veliki koncert v Sloveniji, in sicer v prekrasnem ambientu ljubljanskih Križank, v soboto 24. maj a 2008 ob 20.00 uri. Vstopnice v predprodaji so po 25 evrov. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče La Contrada Marcello D'Orta: »Io speriamo che me la cavo« / režija: Domenico M. Corra-do; igra: Maurizio Casagrande. Do sobote, 24. maja, ob 20.30 ter v nedeljo, 25. maja, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. maja, ob 20.30 / v okviru festivala Komigo, komedija v fur-lanščini »Beato fra le gonne« v izvedbi gledališča Trigemunus iz Manzana. _SLOVENIJA_ KOPER Na vrtu Slovenica Pokrajinskega muzeja Koper Danes, 22. maja, ob 21.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«. OSP Pod Osapsko steno V soboto, 24. maja, ob 21.00 / B. Nušic: »Oblast« v izvedbi Kulturnega društva Domovina Osp. V nedeljo, 25. maja, ob 21.00 / M. Pokorn: »Kdo vam je pa to delu« - politična satira, monokomedija, igra Boris Kobal. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Jutri, 23. maja, ob 20.30 / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. V sredo, 28., in v soboto, 31. maja, ob 20.30 / Brata Presnjakov: »V vlogi žrtve - Teater absurda v policijski izvedbi«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 22., in v petek, 23. maja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 24. maja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V ponedeljek, 26. maja, ob 19.30 in v torek, 27. maja, ob 18.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec V sredo, 28. maja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V četrtek, 29. maja, ob 17.00 / Andrej Hienig: »Osvajalec Mala drama Jutri, 23., in v soboto, 24. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V torek, 27., in v četrtek, 29. maja, ob 20.00 / v produkciji SNG Drame Ljubljana in Maske Ljubljana: »Slovenec Slovenca gori postavi«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V petek, 30., in v soboto, 31. maja, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 22., in jutri, 23. maja, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V soboto, 24., in v ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 27. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita« (zadnjič v sezoni). V četrtek, 29. maja, ob 20.00 / J. B. P. Moliere: »Ljudomrznik«. V petek, 30. maja, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL Danes, 22. maja, ob 20.00 / Jana Pavlič: »Tosca«. Jutri, 23. maja, ob 20.00 / Denise Cha-lem: »Reci moji hčeri, da se šla na potovanje«. V soboto, 24. maja, ob 20.00 / Jose SAnchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 26. maja, ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V torek, 27. maja, ob 20.00 / T. Stoppard: »Rozenkranc in Gildesntern sta mrtva«. V sredo, 28. maja, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 31. maja, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče D. Alfirevic, D. Srhoj: »Trg žabjih dlak« / danes, 22. maja, ob 18.00, v ponedeljek, 26., v sredo, 28., in v petek, 30. maja, ob 19.30. Mladinsko gledališče Danes, 22. maja, ob 18.00 in ob 20.00 / M. Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš«. Jutri, 23. maja, ob 19.30 / Simona Se-menič, Ivan Talijančič: »Malfi«. V soboto, 24. maja, ob 18.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Snegulčica in sedem palčkov«. V nedeljo, 25. maja, ob 20.30 / J. Brel, B. Završan: »Senca tvojega psa«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Puccini: »La rondine« / od srede, 4., do petka, 6. junija, ob 20.30, v soboto, 7. junija, ob 17.00, v nedeljo, 8. junija, ob 16.00, v torek, 10., in v sredo, 11. junija, ob 20.30. Gledališče Rossetti A. Lloyd Webber: »Cats« / v sredo, 28. maja, ob 20.30, v četrtek, 29. maja, ob 16.00, v petek, 30. maja, ob 20.30, v soboto, 31. maja, ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 1. junija, ob 16.00 in ob 20.30. Diavolo Dance Theatre Los Angeles: »Dreamcatcher« / v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli ■ Trieste per la danza 2008. Danza & dintorni contemporanei Danes, 22. maja, ob 21.00 / Compagnia ArteffettoDanza: »Tu che tagliavi fiori di polistirolo«. Koreografija V. Moar. PRIREDITVE V soboto, 24., in v nedeljo, 25. maja, ob 21.00 / Zagreb Dance Company: »Stripped«. Koreografija: Snjezana Abramovic Milkovič. Gledališče Miela Danes, 22. maja, ob 21.30 / jazz koncert - Andrea Massaria in New Time Trio ter bobnar Enzo Carpentieri. Jutri, 23. maja, ob 21.30 / nastop jazz skupine Tyft (Islandija/ZDA). V soboto, 24. maja, ob 18.30 / nastopata Heinz Sauer & Michael Wollny (Nemčija). V soboto, 24. maja, ob 21.30 / koncert skuine Nils Wogram NOstalgia Trio (Nemčija/BiH). V nedeljo, 25. maja, ob 21.30 / koncert skupine E.S.T. Esbjorn Svensson Trio (Švedska). ZGONIK V nedeljo, 25. maja, ob 18.30 bo pred županstvom koncert skupine Kakanic Blues (v primeru slabega vremena bo koncert v Športno-kulturnem centru). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 22. maja, ob 18. uri bo zaključna revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad 2008«. KRMIN V petek, 6. junija, ob 21. uri / koncert na placu: nastopata Tinkara (Slo) in Massimo Bubola (I). Vstop prost. CODROIPO Villa Manin V nedeljo, 8. junija, / koncert Marka Knopflerja. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 29. maja, ob 19.00 / letni koncert Glasbene šole Sežana. TOMAJ V nedeljo, 25. maja, ob 20.00 / koncert Pihalnega orkestra Divača in Univerzitetnega pihalnega orkestra Ljubljana. KOSTANJEVICA Dvorana Frančiškanskega samostana V torek, 27. maja, ob 20. uri / koncert vilončelista Aleksandra Sluge in pianista Carla Corazze. V torek, 3. junija, ob 20. uri / nastopa Anže Vrabec - klavir. POSTOJNA Jamski dvorec Danes, 22. maja, ob 20.30 bo v okviru Postojna Blues Festivala igrala skupina Hiša. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 22., in v petek, 23. maja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani koncert Orkestra slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Nanuta, solist: Denis Macujev (klavir). V sredo, 28. maja, ob 20. uri / v Gallusovi dvorani Orkester romanske Švice, dirigen Marek janowski, solistka Julia Fischer (violina). V četrtek, 29., in v petek, 30. maja, ob 16.30 / v Gallusovi dvorani Orkester slovenske filharmonije, dirigent George Pehlivanian, solistka Bernarda Fink (mezzosopran). V torek, 27. maja, ob 20.30 / v Klubu CD koncert bobnarja Tima Daisya in saksofonista Kena Vandermarka (Chicago - ZDA). Križanke Danes, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Vieux Farka Toure (Mali) in Ti-ken Jah Fakoly (Slonokoščena obala). Jutri, 23. maja, ob 21.00 / koncert skupin Gang Of Four (Velika Britanija) in Ojos de Brujo Sound System (Španija). V soboto, 24. maja, ob 20.00 / koncert skupine Pro Arte ob 40-letnici ustanovitve. V torek, 27. maja, ob 21.00 / koncert skupin Zabljujena generacije, Niet in Jani Kovačič. V sredo, 28. maja, ob 21.00 / koncert skupin Katalena (Slo) in Orchestra Baobab (Senegal). V petek, 30. maja, ob 20.30 / Oliver Dragojevic & Klapa Bonaca. V torek, 3. junija, ob 21.00 / Darja Švaj-ger z Big Bandom in simfoniki RTV Slovenija. Mediapark Cvetličarna Danes, 22. maja, ob 21.00 / koncert skupin Divlje jagode in Atomsko sklo-nište. V soboto, 24. maja, ob 21.00 / koncert basista Glenna Hughesa. V četrtek, 5. junija, ob 21.00 / koncert skupine Krug (tribute to EKV). AKC Metelkova V soboto, 24. maja, ob 21.00 / romski hip hop večer s skupinami Gip-sy.CZ (Češka), Picikato Brass Band feat.Kemp (Makedonija) in Doctor Batonga! (Španija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do jutri, 23. maja, bo na ogled razstava Foto-krožka Trst 80 »Človek in čas«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. V Trgovinski zbornici je na ogled razstava slik o Somaliji. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Spazio comunicarte (Ul. S. Nicolo 29) / do 24. maja bo na ogled razstava »Stefano Valvasori - +«. Urnik: do petka od 9. do 13. in od 16. do 19. ure, v soboto od 16. do 19. ure. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA ČEZMEJNA RAZSTAVA slikarja Franceta Slaneta v organizaciji Kulturnega doma v Gorici in galerije Artes iz Nove Gorice bo na ogled do 30. maja v galeriji Artes v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brigade 6) in v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20). Urnik: v Galeriji Kulturnega doma od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; v galeriji Artes v Novi Gorici pa ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do, 30. junija, bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V Državni posoški knjižnici bo 31. maja na ogled razstava »I sogni di Arturo Nathan« (izbrana dela od 1922 do 1943). DOBERDOB V Modra's galeriji bo do 25. maja, na ogled razstava slikarja Mirana Kordeža z naslovom »Z vetrom«. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 25. maja na ogled fotografska razstava z naslovom Pomlad 2008; razstavljajo Erika Makovc, Monika Zajšek, Elija Mužič, Fabijan Mužič, Evgen Komjanc, Toni Gomišček, Mihael Corsi in Marjetka Plesničar. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. -/ RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silen-zio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica (Trg E. Kardelja 5) bo do 30. maja na ogled razstava z naslovom Lujo Vodopivec Skul-pture. Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. SOLKAN V Galeriji Tir v KC Mostovni bo do konca maja na ogled razstava akademskega slikarja Janeza Zalaznika »Sladke laži in druge nečednosti«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. V Galeriji Dimenzija napredka, na Veliki poti 15, bo do 30. maja, na ogled razstava slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Obrobje«. KANAL Občina Kanal vabi na odprtje stalne razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča jutri, 23. maja, ob 18. uri v Melinkih št. 5 pri Kanalu. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniškovarstveni center (Trg francoske revolucije 3) / do 24. maja bo na ogled razstava »Restavratorstvo = Z členov«. w Četrtek, 22. maja 2008 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik nogomet - Finale Lige prvakov v Moskvi Manchester United po enajstmetrovkah V izenačeni tekmi Chelsea dvakrat zadel prečko - Terry z bele točke zapravil »match-žogo« »naša ocena« Alen Carli: »Ronaldo OK le prve pol ure« Kako bi ocenili sinočnji finale? »Prvih trideset minut je Manchester United igral zelo dobro. Chelsea se je v glavnem le branil in imel težave. Rdeči vragi so zasluženo povedli z Ronaldom. Imeli so večjo posest žoge. Manchester, ki je bil boljše postavljen na igrišču, bi lahko vsaj v dveh primerih še drugič zatresel Cechova vrata. Chelsea, ki ima vsekakor zelo dobre posameznike, se je zatem predramil. Igrali so bolj napadalno. Opogumili so se predvsem na sredini igrišča, kjer so igrali zelo borbeno. Izenačujoči zadetek so dosegli po srečnem naključju. Tako je pač v nogometu. Ko dvakrat zgrešiš, ga tudi dobiš. V podaljških sta obe ekipi delovali precej utrujeno.« Alen Carli, naš trenutno najboljši nogometaš, ki je z gradiško Italo San Marco iz D-lige napredoval v profesionalno C2, je sinoči navijal za londonski Chelsea. »Ker pač niso še zmagali evropskega klubskega naslova in so mi všeč nekateri nogometaši. Tokrat so res vsi igrali s srcem.« Kdo pa sta igralca obeh ekip, ki sta zaznamovala letošnji finale? »Resnici na ljubo tokrat ni nihče posebno izstopal. Prve pol ure je zelo dobro igral Ronaldo. Všeč mi je bil tudi Tevezov nastop. V napadu je povzročil precej težav obrambi 'bleusov'. Pri Chel-seu pa sta zelo dobro igrala Lampard in kapetan Terry. Škoda, ker je kapetanu londonskega moštva spodrsnilo pri odločilni enajstmetrovki. Vsekakor vsa čast Fergusonu in Manchestru.« (jng) Manchester United - Chelsea 7:6 po 11-metrovkah (1:1) STRELCA: Cristiano Ronaldo (M) v 26., Lampard (C) v 45. min. MANCHESTER UNITED (4-33): Van der Sar; Brown, Ferdinand, Vi-dic, Evra (Anderson); Hargreaves, Carrick, Scholes (od 86. Giggs); Tevez, Rooney (Nani), Cristiano Ronaldo. TRENER: Ferguson. CHELSEA (4-3-3): Cech; Es-sien, Carvalho, Terry, A. Cole; Ballack, Makelele (Belletti), Lampard; J. Cole (Anelka), Drogba, Malouda (Kalou). TRENER: Grant. MOSKVA - Manchester United je tretjič osvojil naslov evropskega no- Kapetan Chelsea John Terry (levo med posegom nad Rooneyjem) bi lahko svojemu moštvu podaril prvo zmago v ligi prvakov, a je zgrešil odločilno peto enajstmetrovko ansa gometnega prvaka, Chelsea pa je ukrotil šele po streljanju enajstmetrovk, ki so včeraj že devetič odločale o celinskem prvaku. Tekma, ki se je po rednem delu končala z neodločenim izidom 1:1, je bila vredna velikega spektakla v Moskvi. Ni manjkalo zadetkov, neizkoriščenih priložnosti, vrhunskih potez in borbenosti, vse skupaj pa je začinil še močan dež. Obe moštvi sta se ves čas prizadevali zmagati, nobena pa ni druge nadigrala. Igralci Chelsea se še dolgo ne bodo mogli potolažiti, saj so na tekmi zadeli tudi prečko in vratnico, tik pred velikim slavjem pa so bili tudi med streljanjem enajstmetrovk, ki so kronale kolesarstvo - 11. etapo Gira dobil Bertolini Prvenec pri 37 letih Visconti na žarčenje CESENA - Alessandro Bertolini bo čez dobra dva meseca dopolnil 37 let, v 15-letni poklicni karieri je dosegel 20 zmag, a še nobene ni dosegel na največjih dirkah. To mu je uspelo včeraj ob koncu razgibane etape s pobegi, dežjem in ogromnim številom padcev, vendar nobene prave spremembe na lestvici. Bertolini je do zmage prišel tudi z nekaj sreče, saj je po uspešnem begu trojice v zadnjem kilometru izkoristil padec rojaka Fortunata Balianija -ta je pri padcu še oviral Španca Pabla Las-trasa, in sam prišel v cilj. Vodilni Giovanni Visconti je v cilj prišel v prvi zasledovalni skupini, ki je zaostala tri minute in 53 sekund. V tej skupini je bil tudi Tadej Va-ljavec. Etapa, ki je potekala v bližini doma pokojnega Marca Pantanija, ni postregla le s padcem v boju za etapno zmago. Zaradi spolzkega cestišča - večji del etape je kolesarje motil dež, so se na tleh znašli številni kolesarji, med drugimi tudi vodilni v skupnem seštevku Giovanni Visconti, ki so ga po etapi pospremili v bolnico na žarče-nje. Od boljših je odstopil Kolumbijec Mauricio Soler. Veliko pa je v etapi izgubil drugouvrščeni Nemec Matthias Russ, ki je v skupnem seštevku iz drugega padel na 42. mesto. Vrstni red 11. etape: 1. Alessandro Bertolini (ITA/SDA) 5.44:22; 2. Pablo Lastras (Špa/Caise d'Erpagne) + 0:5; 3. Fortunato Baliani (Ita/CSF) 0:16 4. Tiziano DallAntonia (Ita/) 0:41 5. Laurent Mangel (Fra/AG2r) 1:33; 6. Jussi Veikkanen (Fin/FDJ) isti čas; 7. Daniele Bennati (lta/Liquigas) 3:53; 8. Erik Zabel (Nem/Mil-ram); 9. Mirco Lorenzetto (Ita/Lampre) 10. Davide Rebellin (ITA/Gerolsteiner) .. 39. Tadej Valjavec (Slo/AG2r) isti čas; 72. Jure Golčer (SLo/LPR Brakes) 4:25; 79. Simon Špilak (Slo/Lampre) 7:20. Skupno: 1. Giovanni Visconti (Ita/Quick Step) 43.12:02; 2. Gabriele Bo-sisio (Ita/LPR Brakes) 5:50; 3. Alberto Contador Velasco (Špa/Astana) 6:59; 4. Mar-zio Bruseghin (Ita/Lampre) 7:52; 5. Andreas Klöden (Nem/Astana) 7:54; 6. Vin-cenzo Nibali (Ita/Liquigas) 8:04; 7. Paolo Savoldelli (Ita/LPR Brakes) 8:09; 8. Riccardo Ricco (Ita/Saunier Duval-Scott) 8:32; 9. Danilo Di Luca (Ita/LPR Brakes) 8:33; 10. Gustav Erik Larsson (Šve) 8:33 .. ; 12. Gilberto Simoni (Ita) 9:10; 13. Levi Leipheimer (ZDA) i.č.; 14. Franco Pellizotti (Ita) 9:15; 24. Tadej Valjavec (Slo/AG2R La Mondiale) 11:39; 43. Jure Golčer (Slo/LPR Brakes) 22:43; 53. Simon Špilak (Slo/Lampre) 29:11 BRAJKOVIČ DRUGI - Francoski kolesar Cyril Dessel (AG2R) je zmagovalec druge etape dirke po Kataloniji, z zmago na gorski preizkušnji na 191,9 km dolgi etapi od Banyolesa do La Seu d'Urgella pa je prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi. Odličen drugi je bil Slovenec Jani Brajkovič (Astana), prebil pa se je na skupno 4. mesto tudi po podaljških neodločen izid. Potem ko sta obe moštvi zadeli prve tri enajstmetrovke, je z bele točke namreč prvi zgrešil Manchestrov zvezdnik Cristiano Ronaldo, toda enaka usoda je doletela kapetana Chelsea Johna Terryja v odločilnem petem strelu. Po dveh nadaljnjih strelih je odločilno potezo povlekel vratar Manchestra Van der Sar z uspešnim obrambnim posegom po strelu Anelke. Najmanj zanimiv je bil začetek tekme, saj sta se ekipi skoraj pol ure samo otipavali. Bilo je precej prekrškov in malo igre. Preobrat je pomenil gol, ki ga je z glavo v 26. minuti dosegel Cristiano Ronaldo. S tem zadetkom je Portugalec postal tudi najboljši strelec letošnje lige prvakov. Zadel je namreč osemkrat, v letošnji sezoni pa skupno že dvainštirideset-krat. Po zadetku se je tekma razvnela. V ospredje sta prišla oba vratarja. Najprej je Van der Sar popravil napako Ballacka, na drugi strani pa je Cech odbil v kot strel Carricka. Odlično priložnost je nato imel Tevez, a jo je zapravil, »kazen« pa je nastopila le nekaj minut zatem, ko je Lampard izkoristil dva srečna odboja po strelu Essiena od daleč in izenačil. Začetek drugega polčasa je bil spet v znamenju večje previdnosti, nato pa je ostreje pritisnil Chelsea, Drogba je s krasnim strelom brez zaleta zadel vratnico, na splošno pa so bili Londončani bolj nevarni. Chelsea je največjo priložnost pripravil tudi v podaljšku, ko je Lampard zadel prečko. Vtis je bil, da je Chelsea kon-dicijsko boljše pripravljen, na koncu pa so moči pošle tudi njegovim igralcem. Da so bili igralci utrujeni, pove tudi to, da se je tik pred koncem razvnel prepir, po katerem je solidni slovaški sodnik Michel pokazal rdeči karton Drogbaju. tenis - GO&GO Ciguijeva danes proti 2. nosilki GORICA - Na ženskem teniškem čezmejnem turnirju so znane že prve četrtfinalistke, med temi tudi 1. nosilka Roxana Vaisemberg. Danes se bo naša Paola Cigui pomerila z 2. nosilko, Italijanko Sabino. Dvoboj bo ob 10.30 na igrišču TC Zaccarelli v Gorici. Vstop je prost. ACEGAS ČETRTIČ - Acegas APS bo danes zvečer (pričetek ob 20.30) v Bassanu odigral četrto tekmo končnice za obstanek v košarkarski B2-ligi. V postavo naj bi se vrnil Pilat, Muzio je okreval, center Losavio pa zaradi diskvalifikacije ne bo smel igrati. UNION OLIMPIJA - Košarkarji Uniona Olimpije so se uvrstili v finale lige UPC Tele-mach, potem ko so v drugi pol-finalni tekmi končnice v gosteh premagali Zlatorog s 87:81 (17:24, 43:37, 63:56) Stanje med Heliosom in Krko je 1:1, odločilna tretja tekma pa bo v nedeljo v Domžalah. NBA - V prvi tekmi finala konference na vzhodu je Boston Celtics doma z 88:79 ugnal Detroit Pistons. Boston se ima za pomembno zmago nedvomno zahvaliti Kevinu Garnettu, ki je vknjižil 26 točk. MATJAŽ SMODIŠ - Slovenski košarkarski reprezentant je še za tri sezone podaljšal pogodbo z evropskim prvakom, ruskim moštvom CSKA. LEVERKUSEN - Nemški nogometni prvoligaš Bayer Leverkusen se je razšel s trenerjem Michaelom Skibbejem, potem ko mu ekipe ni uspelo popeljati v pokal UEFA prihodnjo sezono. U21 - Italijanska nogometna selekcija do 21 leta starosti je v 1. krogu turnirju v Toloneu proti Slonokoščeni obali zmagala z 2:0. Oba gola je dosegel Gio- odbojka - Predstavitev v Rimu Bo Trst gostil celo dve fazi SP? RIM - Italijanska moška odbojkarska reprezentanca še lovi nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, hkrati pa se že pripravlja na organizacijo svetovnega prvenstva, ki ga bo Italija organizirala od 24. septembra do 10. oktobra leta 2010. Uradna predstavitev 36 milijonov evrov vredne prireditve je bila včeraj v Rimu. »Naše gibanje je po nogometu največje na svetu, saj šteje 45 milijonov članov,« je zatril predsednik mednarodne odbojkarske zveze FIVB Ruben Acosta. TRST - Kot znano je bil med prizorišči »italijanskega« SP izbran tudi Trst, poleg njega pa še Turin, Milan, Verona, Modena, Firence, Ancona, Reggio Calabria in Catania, medtem ko bo pol-finalna in finalna faza v Rimu. Trst bo organizator ene od prvih faz, sušlja pa se tudi, da bi bil lahko prizorišče tudi ene izmed drugih faz, saj je bila kontrolna komisija FIVB zelo zadovoljna s tržaško športno palačo in (prav tako) z možnostjo ustreznega treniranja v »stari« palači na Čarboli. Skupno bodo odigrali 78 tekem. MANIA' - Reprezentanca se medtem pod vodstvom selektorja Andree Anastasija pripravlja na dodatne kvalifikacije za nastop na OI. Začele se bodo konec prihodnjega tedna v Tokiu, seznam udeležencev pa bo znan šele v petek. Anastasi bo moral spisek zmanjšati od 14 na 12 igralcev. Doma bo ostal en center (Sala ali Bovolenta), en libero (Mania ali Corsano) in eno krilo (Papa-roni ali Casoli). »Vsi so v formi«, je dejal Anastasi. 24 Četrtek, 22. maja 2008 ŠPORT / NAŠ POGOVOR - »Azzurro« Michele Leghissa po povratku iz Španije »Ni rečeno, da se klasični nogometaš znajde tudi na mivki« Vse večje nekdanjih profesionalcev - Ne ve, ali bo še igral v amaterskih ligah -»Del stroškov smo plačali sami« □ Obvestila Italijanska reprezentanca nogometa na mivki bo nastopila na svetovnem prvenstvu pod okriljem FIFE, ki bo od 17. do 27. julij a v Marsej u v Franciji. Protagonist kvalifikacij v španskem Benidormu je bil slovenski nogometaš Michele Leghissa (ex Vesna in Kras). Igral je vse tekme in dosegel je kar osem zadetkov. 32-letni igralec iz Medje vasi je takole ocenil trinajstdnevno odpravo »azzurrov« na španski sredozemski obali južno od Valencie: »Končni izkupiček je zelo dober. Izpolnili smo glavni cilj. Uvrstili smo se na svetovno prvenstvo. Pred odhodom v Španijo smo se neko li ko bali, saj nis mo tre ni ra li naj bolje in nekateri nogometaši niso bili najbolje fizično pripravljeni. Na uvodnih kvalifikacijskih tekmah smo imeli nekaj težav. Nismo bili uigrani. V nadaljevanju pa so stvari šle na bolje. Naša forma se je stopnjevala. Tudi sam sem zadovoljen s svojim nastopom. V polfinalu smo po kazenskih strelih izgubili proti Španiji. Sodniki pa so sodili odkrito za Špance. S kančkom sreče bi se lah ko uvrs ti li v fina le.« Leghis sa, ki se je s tem špor tom začel ukvarjati leta 2002, je z državno reprezentanco zbral okrog 50 nastopov. Kako bi ocenil selektorja Gian-carla Magrinija? »Na začetku sezone je imel nekaj težav. Moral je šele spoznati okolje in vse nogometaše. Je zelo v redu oseba.« Glede na minutažo ti očitno zelo zaupa. »Tako je. Vsekakor da vsakič prednost igralcem, ki so v boljši formi.« Mediji posvečajo precej pozornosti nogometu na mivki. Šušlja se, da bi mogoče ta šport lahko postal olimpijska panoga (kot odbojka na mivki). Ali postaja konkurenca vse hujša? »Zanimanja je res vse večje. Mednarodne tekme spremljajo številne televizijske postaje. Nazadnje Eurosport, lansko svetovno prvenstvo v Braziliji celo Sky. Mogoče je tudi konkurenca nekoliko bolj ostra. Doslej so mi selektorji vedno zaupali. Po- Michele Leghissa (na arhivski fotografiji levo) pravi, da Maradonov sin (desno v akciji med kvalifikacijami v Španiji) ni podedoval očetovega talenta, reprezentanci pa prinaša sponzorje ansa trudil se bom, da me bodo poklicali tudi v prihodnje.« V nogometni selekciji na mivki lahko igrajo le igralci, ki so registrirani v amaterski nogometni zvezi (Lega nazionale dilettanti), ki šteje 1.200.000 včlanjenih igralcev. »Med temi pa so tudi nekdanji profesionalci. V naši reprezentanci jih je kar nekaj. Na primer Pavone je igral v A-ligi pri Bologni. Torrisi pa je celo nastopal s člansko reprezentanco, ko jo je vodil Arrigo Sacchi. Igral je tudi pri Parmi in madridskem Atleticu.« Letošnja novost je Maradona mlajši, nezakonski sin slovitega Diega Armanda Maradone. »Maradona jr. je pač zanimiv za medije in sponzorje. Poklicali so ga najbrž prav zaradi tega. Ni vrhunski nogometaš. Kot oseba pa je zelo v redu, četudi ni zgovoren. Je nekoliko sramežljiv. Z njim pa se lahko pogovarjaš samo o nogometu.« Razlike med »beach soccer-jem« in nogometom. »To sta dva povsem različna športa, četudi je cilj isti. Treba pač doseči zadetek. Tudi pravila so drugačna. Ni rečeno, da se dober klasični nogometaš znajde tudi na mivki. Na mivki moraš biti namreč dobro fizično pripravljen in moraš biti koordiniran. Za nerodne ni prostora. Moraš pa veliko trenirati na pesku.« Ste bili tudi vi deležni vsem udobnostim (luksuzni hotel itd.), ki jih imajo (in jih bodo v Avstriji imeli) varovanci selektorja Roberta Do-nadonija? »Po pravici rečeno je bil hotel odličen. Štiri zvezdice. Imeli smo se dobro. Zelo udobno. Vsekakor del stroškov smo plačali sami. Preostali del pa je plačala zveza. S seboj pa smo imeli zdravnika, maserja in celo gospodarja (it. magazziniere).« V letošnji sezoni si igral pri Gonarsu v elitni ligi. V prihodnji sezoni pa... »Še ne vem. Čaka me precej naporno poletje. Evropski pokal, svetovno prvenstvo in tudi A-liga na mivki z ekipo Friulpesca iz Lignana. Po končani sezoni nogometa na mivki bom odločil, če bom sploh še nastopal v amaterskih prvenstvih.« Jan Grgič TURNIR IL GIULIA Kriška Vesna izločila Zarjo Gajo Vesna - Zarja Gaja 3:1 (1:1) STRELCI: Matteo Cheber, Schiraldi, Degrassi, Leone. VESNA: Rossoni, Mat. Cheber, Mar. Cheber, Debernardi, Grgič, Fantina, Boscolo, Fichera (Candot-ti), Degrassi, Tomizza, Venturini (Leone). ZARJA GAJA: Carmeli, Ber-netič, Franco, Clarich (Mihelčič), G. Križmančič, V. Križmančič, Schi-raldi, Satti, Brombara (Segulin), Bečaj, Ghezzo (Salierno). V 1. krogu turnirja Il Giulia pri Sv. Ivanu v Trstu je Vesna premagala Zarjo Gajo in se uvrstila v drugi del tekmovanja. Igralci kriškega društva so tekmo odločili v drugem delu, ko so dvakrat premagali Carmelija. PLANINSKI SVET Srečanje SPDT z društvom GEM iz Bassana Člani SPDT se bomo v nedeljo, 25. maja 2008, spet podali v dolino Glinščice. Ob 10.00 uri se bomo na Jami v Boljuncu srečali z društvom GEM iz Bassana di Monte Grappa, s katerimi smo navezali prijateljske stike meseca oktobra 2006, ko smo bili njihovi gostje. Preko doline Glinščice bomo prišli do Botača in po poti Prijateljstva do Beke in naprej do Korošice. Pot bomo nadaljevali po Tigrovi poti in po Slovenski tranzverzali do So-cerba. Pohod bomo zaključili v Pre-benegu, kjer bo sledila Družabnost. Za šoferje, ki so pustili avtomobile v Boljuncu je zvečer predviden prevoz iz Prebenega v Boljunec. Dodatne informacije Vam nudi Li-vio tel 040/220155. Vabljeni ! (V.K.) Pohod na Socerb Isti dan, v nedeljo, 25. maja 2008 bo tudi že tradicionalni izlet iz Doline - Zgurence, po stari romarski poti na Socerb. Zbirališče bo ob 14.00 v Zgurenci.(V.K.) Spominski planinski pohod Peternel-Korada-Peternel Pri Peternelu v Goriških Brdih bo v nedeljo, 25. t.m. tradicionalna spominska slovesnost ob obletnici tragičnih dogodkov med drugo sve- tovno vojno, ko je nemšla soldateska na grozljiv način pokončala 22 prebivalcev, med katerimi so bili starci in otroci. Istega dne so nedolžne žrtve padle tudi v Cerovem. Planinsko društvo Brda prireja, v sodelovanju z občino in drugimi organizacijami, že vrsto let spominski pohod Peternel-Korada-Peternel. Pohod se začne ob 7. uri, zaključi pa s prihodom in udeležbo na spominski slovesnosti. Hoje je približno sedem ur. Trasa je speljana krožno, tako, da se udeleženci povzpnejo na Korado po jugozahodni smeri, vrnejo na izhodišče pa po severo-severazhodni smeri, mimo Vrhovlja pri Kožbani. 37. srečanje obmejnih planincev: na Grmado, v Grofovo jamo in nato v Praprot Na kratko smo že poročali o bližnjem 37. srečanju obmejnih planinskih društev, 8. junija. Vsakoletno srečanje bo letos v priredbi SPDT, ki je pripravilo zanimiv planinsko rekreacijski program, ki predvideva dva različno dolga pohoda in, ob zaključku, planinsko družabnost. Udeleženci srečanja se bodo zbrali ob 9. uri v Mavhinjah, od koder se bo začel približno štiri ure dolg pohod na Grmado z obiskom Grofove jame. Pot bo vodila po "vertikali" in spotoma si bo mogoče ogledati niz zgodovinskih in drugih zanimivosti, med katere zagotovo sodi tudi Grofova jama. Udeležencem bo na voljo tudi manj zahtevna krožna pot in sicer Mavhinje-Cerovlje-Mavhinje. Po koncu pohoda se bodo udeleženci odpeljali v Praprot, kjer se bo srečanje sklenilo z druženjem. Goriški planinci se bomo srečanja udeležili organizirano in z avtobusom. Prijave že sprejemamo na sedežu društva in sicer ob četrtkih med 19. in 20. uro. Prijave za avtobus se zaključijo 31. maja, oziroma z oddajo razpoložljivih mest. Informacije: Vlado 0481/882079 ob uri kosila. Vabilo SPDG za poravnavo članarine Pred vrati je poletje, ko se začenja glavna sezona planinskih izletov. Pri večdnevnih izletih in bivanju v planinskih kočah nam seveda koristi planinska izkaznica (s plačano članarino). V planinskih postojankah v Sloveniji imamo člani slovenskih planinskih društev v tujini priznane ugodnosti in olajšave (popust na prenočevanju), popust pri nakupih športne in planinske opreme v nekaterih trgovinah v Sloveniji. SPDG vabi člane, ki tega še niso naredili, da v prihodnjih tednih poravnajo letno članarino. Sedež na Verdijevem korzu 51/int. je odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro. Planinska družina Benečije vabi na 5. Mednarodni tek prijateljstva Planinska družina iz Benečije v sodelovanju s Tekaškim klubom Kobarid vabi svoje prijatelje, tekačice in tekače v soboto, 31. maja na peto izvedbo Mednarodnega teka prijateljstva. Športnikom bo na voljo proga osemnajstih kilometrov (pretežno asfalt) iz vasi Sužid pri Kobaridu do zaselka Nokula ob desnem bregu Nadiže pri Špetru. Neugna-nim oziroma natreniranim bo poskrbljeno za daljšo, več kot dvajset-kilometrsko varianto. Tek ni tekmovalnega temveč prijateljskega in družabnega značaja. Za več informacij in pojasnila: tel. 0432-727631 v večernih urah ob petkih, sobotah in nedeljah. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča atlete in starše, da bo odhod na državno prvenstvo v Cesenatico v soboto, 24. maja ob 8.00 iz Opčin (parkirišče nasproti trgovine Cose di Casa). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo letošnja sklepna akademija na sporedu v Borovem športnem centru v soboto, 24. maja. Začetek ob 17. uri. AŠZ SLOGA pripravlja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnikov '96 in mlajše. Potekal bo od ponedeljka 9. do srede 18. junija 2008. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na telefonsko številko 040 635627 do 3. junija 2008. SK DEVIN prireja zadnji izlet v okviru pobude Spoznavajmo Kras s kolesom v nedeljo 25.maja 2008. Zbirališče ob 9.uri na križišču s semaforjem na Opčinah, na parkirišču na desni strani, če vozimo iz Trsta proti Banom. Predviden je daljši postanek s prigrizkom v Agriturizmu v Gropadi. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI od 9. do 13. junija (vsak dan od 8. do 17.ure) na Stadionu 1.maj »ŠPORTNI TEDEN«: za otroke letnikov 2002-1999 spoznavanje športnih iger, za otroke letnikov 1998-1995 osnove odbojke. Za dodatne informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 (do 15.ure Ivana), 3331755684 (v popoldanskih urah - Silva), 3497923007 (po 20.uri - Tjaša) ali pišite na info@od-bor.com AŠK KRAS s sodelovanjem z ZSŠDI organizira »Športni kamp Zgonik 2008« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 23. do vključno sobote, 28. junija, od 8.30 do 17. ure. Prijave in ostale informacije v tajništvu Športno-kulturnega centra, tel.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 16. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Liljana) in 3490934409 (Vesna). BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža prireja ob 20-letnici ustanovitve, 18. mednarodni moški turnir na 24 ekip v soboto, 24. maja. Zbor ekip bo ob 8. uri na igrišču v Štandrežu za telovadnico. Igra se na igriščih v Gradišču, Renčah v Sloveniji in v Štandrežu. AŠD-SK BRDINAobvešča, da bo odhod za avtobusni izlet v Gardaland v nedeljo, 25. maja, ob 5.45 iz Opčin, na avtobusni postaji pri baru Arnoldo. SK DEVIN prireja dvodnevni kolesarski izlet v Hochpustertal 1. in 2. junija 2008, kjer je na razpolago preko 40 km dolga kolesarska steza ob Dravi in po-vratek na startno točko z vlakom. Vpisovanje je do 22.maja. Informacije na : info@skdevin.it ali na tel. 3402232538. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko?" za deklice in dečke, rojene v letih 1997 -1998 - 1999 - 2000. Kamp bo od ponedeljka, 9. junija do sobote, 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in La-jris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane in prijatelje na delovno akcijo v soboto, 24. maja 2008, od 8. ure dalje. Sledila bo tradicionalna špagetada. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004, v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 31. maja 2008, na tel. št.: 040226332 ali na info@cheerdancemille-nium.com. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. / ŠPORT Četrtek, 22. maja 2008 25 košarka - Meddeželna faza under 19 v Umbriji Zadnja postaja usodna za jadranovce V odločilni tekmi za 1. mesto so izgubili proti Ostii Ostia - Jadran 76:70 (25:17, 38:38, 59:55) JADRAN: Ferfoglia 27 (5:8, 11:19, 0:1), Vitez 12 (0:4, 3:6, 2:11), Malalan 19 (3:33, 8:15, -), Zaccaria 8 (4:5, 2:7, -), Lisjak 4 (0:2, 2:3, 0:1), Ban 0 (0:1, 0:1, -), Regent, Bernetič, Starc, Gantar n.v. TRENER: Popovič in Oberdan. Jadranovci mladinci so v zadnji tekmi meddeželne faze v Umbriji izgubili in tako zapravili priložnost, da bi nastopili v finalni fazi v Benetkah za končno 11. mesto v Italiji. Pravico do nastopa na zaključnem turniju pa si je z včerajšnjo zmago zagotovila Ostia, ki je prekosila ja-dranovce, predvsem pa prikazala lepo skupinsko igro. Ekipo Alfa Omega Ostia namreč sestavlja deset enakovrednih igralcev, letnika 1991, ki še nastopajo v prvenstvu U17. V zadnji tekmi meddeželne faze prvenstva under 19 so jadranovci zaigrali pod pričakovanji. 20 skokov v napadu nasprotnikov in 22 izgubljenih žog je bilo odločno preveč za drugačen razplet srečanja. V prvi četrtini je Ostia prevzela vajeti v svoje roke in zaključila v rahli prednosti. S prepričljivejšo predstavo so Ferfoglia in soigralci nadoknadili zaostanek in ob koncu prvega polčasa izenačili na 38:38. Reakcija jadranovcev se je nadaljevala tudi v tretji četrtini, ko so vodili tudi za deset točk. To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli, saj se jim je v nadaljevanju zataknilo v napadu. Nasprotniki so v četrti četrtini prednost izničili in s preciznejšimi meti, predvsem pa s skupinsko igro zaključili odločilno srečanje za 1. mesto v svojo korist. K porazu Popovičevih varovancev so nedvomno vplivali tudi neprecizni meti izza šestmetrske črte (2:14). Jadranovci se iz Umbrije vračajo z dvema zmagama (v ponedeljek proti Montebelluni in v torek proti Lumezza-ni) in enim porazom. Kljub neprijetnemu spodrsljaju v zadnji odločilni tekmi so jadranovci zapustili dober vtis. Že sam nastop na meddeželni fazi v Spellu pri Umbriji je predstavljal uspeh naše mladinske košarke. Jadranovci so se na turnir v Umbrijo uvrstili kot tretjeuvrščena ekipa v deželi FJK. V rednem delu deželenega prvenstva so sicer zbrali enako število točk kot drugouvrščeni Por-denone in četrtouvrščeni Snaidero, zaradi večjega števila medsebojnih zmag pa je drugo mesto pripadlo Pordenenu, tretje mesto pa Jadranu. Predsednik Konto-vela Marko Ban je za naš dnevnik že pred časom izjavil, da je to najboljši rezultat na mladinskem področju zadnjih 15 let. Borut Ban je kot najmlajši (letnik 1992) nastopil na vseh treh tekmah v Umbriji. Ivan Bernetič (tudi letnik 1992) pa je igral na prvih dveh. Borut je dosegel skupno 26 točk, Ivan pa 6. Oba igrata še v prvenstvu U17 in Alpe Adria Top 15 (za letnike 199293) kroma *8> V i balinanje - Izpolnjen minimalni cilj Gajevci se bodo še borili za napredovanje V ponedeljkovo povratni tekmi s Ca-privo so Gajini balinarji izpolnili najmanjši cilj, ki so si ga zastavili pred pričetkom sezone, to je uvrstitev v deželne kvalifikacije za prestop v bivšo B ligo, ki se bo v prihodnji sezoni imenovala C liga. Upajmo, da so najtežji trenutki mimo, saj so doslej gajevci dokazali, da se bolje znajdejo v težkih in napetih položajih, iz katerih so do danes vedno izšli kot zmagovalci. V kraju Annone Veneto, kjer bodo 31. t. m. in 1. junija opravili najvažnejši nastop sezone pa bodo morali biti bolj prepričljivi. Obeta se jim velika priložnost, saj si bo kar pet od osmih nastopajočih ekip priborilo pravico nastopanja v višji ligi. Kot smo dejali, tudi tokrat varovancem tehničnega vodje Milana Calzija ni šlo zlahka od rok. Na balinišču v Gradišču se nikakor niso proslavili in to velja predvsem za bližalce. K sreči, da sije tokrat sreča vendarle nasmehnila D. Calziju, ki je v uvodnem nastopu (tehničnem zbijanju) priboril Gaj i prvi in edini dve točki. Škoda, da je isti igralec v bližanju in obveznem zbijanju zgrešil zadnja dva poskusa (izgubil je namreč z 21:22), saj v obratnem primeru ne bi bilo za določitev zmagovalca potrebno dodatnega bližanja in zbijanja. V enojkah je Pino Natural ponovno odlično opravil poverjeno nalogo, na drugi strani pa je srečal v ponedeljek težko premagljivega nasprotnika (končni rezultat je bil namreč 13:6 v korist domačina). Brez moči je bila tudi dvojica v postavi Žagar (Lor-enzi) in Capitanio, kije potegnila krajši konec pri rezultatu 3:13. Kljub temu, da je trojka v postavi Mervic, Kramar in Gabri-elli gladko vodila je bilo srečanje prekinjeno, ker je bila končna zmaga že dodeljena Caprivi, ki je tako stanje izenačila na 1:1. Po prikazani igri gajevcev ni pred tremi dodatnimi bližanji v krog in prav tolikimi poskusi na balinčka kazalo na najboljše. V težkih trenutkih pa sta se proslavila zbijalca Capitanio in Calzi, ki sta oba zadela balinčka na sredini igrišča. Piko na »i« pa je postavil še Mervic, ki je bil uspešen v bližanju v krog, tako da je končna zmaga s 3:1 v dodatnih poskusih vendarle pripadla Gaji. (Z.S.) ¿fiW f] .s 4 i trn «5 <1 Na Vrhniki so borovke v ocenah presegale sedmico Gimnastični odsek ŠZ Bor se je udeležil na Vrhniki 3. prvenstvene tekme v ritmični gimnastiki za A1 program. V kategoriji deklic je z vajo brez orodja tokrat nastopila (nekoliko okrnjena) Borova ekipa (Gaja Sardoč, Ilenija Pagan, Veronika Savi in Neža Petaros), ki se je uvrstila na 9. mesto. V posamični kategoriji kadetinj sta sodelovali dve Tržačanki. Poleg Petre Švara, ki je nastopila z obročem je solidno izvedla svojo vajo s kolebnico Ivana Košuta, s katero je presegla sedmico. Kljub temu sta se morali borovki zadovoljiti z uvrstitvijo na spodnjo polovico lestvice. Med posameznicami je v kategoriji članic nastopila v vaji z žogo tudi Mojca Žiberna, kateri so sodnice tudi prisodil solidno oceno, višjo od sedmice. V celoti lahko rečemo, da nastopajo Borova dekleta iz tekme v tekmo bolje, trenutno pa jim višje uvrstitve še niso na dosegu roke, saj je konkurenca letos izredno velika. To pove že nekaj številk. Na Vrhniki je namreč nastopilo 11 klubov iz vse Slovenije in sicer s 75 tekmovalkami med posameznicami in kar 160 ritmičarkami v skupinskih vajah. (-boj-) Umetnostno kotalkanje: poletovci boljši v obveznih likih, Borsi (Vipava) odlična tretja Konec tedna se je zaključilo deželno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Na tekmovanju, ki se je odvijalo v prostorih društva »Skating Club Pordeno-ne«, so sodelovale vse najmlajše kategorije, ki so nastopale v kombinaciji. Končni vrstni red je torej osešteveke obveznih likov in prostega programa. Med njimi so bili prisotni tudi Poletovi kotalkarji, ki so se izkazali predvsem v obveznih likih. Na žalost pa se je za nekatere ponesrečilo tekmovanje v prostem programu, in so se zato morali zadovoljiti s skromnejšimi končnimi rezultati. Med »cicibankami« (letnik 2000) je med 37 tekmovalkami odlično 3. mesto osvojila članica KŠD Vipava Martina Borsi, Martina Debelis pa je osvojila 33. mesto, čeprav je bila po obveznih likih solidno v prvi polovici lestvice. Med mlajšimi mladinci B kategorije je Valentina Budin zasedla končno 8. mesto. V isti kategoriji sta tekmovala tudi Davide Bressan, ki se je uvrstil na drugo mesto, Danjel Sedevcic pa je stopil na tretjo stopničko zmagovalnega odra. Oba poletovca mladinca sta si priborila pravico do nastopa na »Trofeji Dežel«, v kateri tekmujejo vsi kotalkarji, ki so se uvrstili na prve tri mesta v prostem programu na deželnih prvenstvih v najmlajših kategorijah. gorsko kolesarstvo - Pokal Serenissima Leghissi rdeča majica Pri Veroni je v dežju in blatu zasedel absolutno prvo mesto - Utrdil je vodstvo na skupni lestvici Nabrežinski kolesar Christian Leghissa ne popušča. Na četrti preizkušnji državnega amaterskega pokala Se re nis si ma v gor skem ko le sar stvu v kraju Monteforte dAlpone pri Veroni je še drugič letos privozil čez cilj kot prvi in tako utrdil absolutno prvo mesto (bodisi na absolutni lestvici kot v kategoriji master 1). »Po nedeljski zmagi sem si prislužil rdečo majico, kar je v pokalu Serenissima največ. To je majica vodilnega v vseh amaterskih kategorijah,« nam je pojasnil Leghis-sa (ekipa Ovam), ki je s časom 2:02,21 v sprintu premagal Olvesa Savarisa. Pro ga je bi la dol ga 42 ki lo me trov, vi -šinska razlika pa je znašala 1200 metrov. Dodatni napor pa sta za 1500 vpisanih kolesarjev predstavljala dež in blato. »Dirko je končala le polovica udeležencev. Mnogi so odstopili, saj so imeli zaradi blata težave z gumami in menjalnikom,« je še dodal Leghissa, ki ni pričakoval tako uspešnega začetka sezone. »Sem v dobri formi, četudi sem pod hudim psihološkim pritis- Denis Milic kom, saj branim prvo mesto. V prihodnjih dirkah se bom maksimalno po tru dil. Prav go to vo bo do tu di os ta -li kon ku ren ti da li vse od se be. Ne bo lah ko ubra ni ti 1. mes ta.« Denis Milic 8. v Bazilikati Mladi kolesar iz Šempolaja Denis Milic, član društva Team Isonzo Pedale Ronchese, je konec tedna tekmoval na tretji preizkušnji Pokala Italija 2008 v Bazilikati, v kraju Gru-mento Nova pri Potenzi. Furlanijo Julijsko Krajino je tokrat predstavljalo samo 6 atletov, tri iz Gorice (U.C. Ca-privesi). eden iz Vidma (Cellina Bike), dekle iz Pordenona (Acido Lattco) ter Denis Milic. Proga, dolga 3,8 kilometrov, ki so jo morali prevoziti večkrat glede na kategorijo, se je vila po ulicah in je bila tehnično zaradi številnih vzponov precej zahtevna. V štartnem krogu je bil Denis šesti, a je v rebru kar kmalu prevzel vodstvo in do treh krogov je bil tretji. Po končanem petem krogu je Denis osvojil 8. mesto. Na državni lestvici je dežela FJK po tej preizkušnji 5. Četrta preizkušnja Pokala Italija bo v kraju St. Lorenz (Bocen) 28. in 29. junija. odbojka - 1.MD Olympia izgubila prvo tekmo Mossa - Olympia 3:0 (25:20, 25:23, 25:17) OLYMPIA: Fajt 4, Polesel 1, Mucci 7, I. Komjanc 1, M. Komjanc 11, Terpin 2, P. Brotto 0, L. Brotto 4, Frandoli (L), Dorni 0. Olympia je v letošnji 1. moški odbojkarski diviziji na Goriškem trikrat premagala Mosso (vsakič s 3:2), v prvi finalni tekmi za napredovanje pa je izgubila, kar je bil njen šele drugi poraz v dosedanjih 18 tekmah rednega dela in končnice. Igralci Olympie so začeli dobro, zbrali nekaj točk prednosti, nato jih je v težave spravil nasprotnik, ki je serviral v skoku, tako da jih je Mossa ujela in uvodni set tudi osvojila. V nadaljevanju ni Olympia nikoli igrala kot zna. V vsakem setu je nasprotniku skoraj polovico točk podarila z napakami, zelo neučinkovit je bil napad s krila. Druga tekma bo v soboto ob 20.30 v Slovenskem športnem centru, doma pa bo Olympia odigrala tudi morebitno 3. tekmo. Velja povedati, da Goričani po pravilniku ne morejo napredovati v višjo ligo (želijo pa osvojiti 1. divizijo), za Mosso pa je uspeh imperativ, sicer bodo tudi sami obstali v 1. diviziji. VZS MITJA ČUK Dobre uvrstitve v Novi Gorici Z regijskimi igrami specialne olimpiade v Novi Gorici se je končala letošnja športna sezona VZS Sklada Mitja Čuk. Nastopilo je 16 zavodov iz vse Primorske za skupno 220 tekmovalcev, od katerih je bilo 11 članov VZS, kar je za naš zavod, glede števila prisotnih, vsekakor lep uspeh. Naši predstavniki so se dobro odrezali. V atletiki je teku na 50 m Andy Ban-delj osvojil 3. mesto, Sandro Schergna pa je bil četrti. Patrik Rebula je bil v metu žogice odličen drugi, Francesca Sfreddo pa tretja. Lorenzo Corbelli je osvojil bronasto kolajno v skoku v daljino z mesta. Dobro se je obnesla tudi Patrizia Bran-dolin, ki je bila peta v elementih košarke. VZS je na teh igrah nastopil s petimi balinarji, ki so se pomerili v bližanju in dosegli odlične uvrstitve. Gabriella De-stradi je osvojila srebrno kolajno, po bronu pa so posegli Adriano Gorza, Silvana Leban in Roberto Sancin. Zelo dobro četrto mesto je osvojil Giuliano Maurel, za katerega je bil to prvi nastop za VZS. 2 6 Četrtek, 22. maja 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA 1030 SLIKA Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad osrednjim Sredozemljem je ciklonsko območje, ki se pomika proti vzhodu. Proti nam pritekajo občasno bolj vlažni in nestanovitni tokovi. Od jutri bodo začeli spet pritekati jugozahodni _ n tokovi. dolžina dneva Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37. Dolžina dneva 15.11. r lunine mene ^ Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 6.29. Nad vzhodno Evropo in Balkanom je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno in srednjo Evropo pa območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadržuje razmeroma vlažen zrak. bioprognoza Vremenski vpliv bo danes obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. )vih morje Morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C. plimovanje Danes: ob 5.55 najnižje -57 cm, ob 12.39 najvišje 24 cm, ob 17.26 najnižje 0 cm, ob 23.03 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.26 najnižje -51 cm, ob 13.25 najvišje 22 cm, ob 18.05 najnižje 5 cm, ob 23.24 najvišje 29 cm. temperature v gorah 500 m ...........17 1000 m ..........12 1500 m............8 oc 2000 m ............ 5 2500 m ............ 2 2864 m ............ 0 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 7 in pol, po nižinah pa 6 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER MAREeCARSO MORJE/h KRAS XIV 21.-25. Maggio Mai r GIORNATE dell'AGRICOLTURA PESCA e FORESTAZIONE 21.-25. Maggio Maj 2008 Muggia Milje PROGRAM ZA DANES DAN RIBIŠTVA Predavanja v dvorani "Millo" Degustacija proizvodov tržaškega ozemlja Ribje specijalitete pri Caliterni (odprtovsakdan) PROVINCIADI TRIESTE Û COMITATO PROMOTOR! PRIPRAVLJALNI ODBOR 0 O Direzione tecnica e segreteria organizzativa -Organizacijsko tajništvo - Via Cassa di Risparmio, 6-34121 Trieste - tel. +39.040.639371 rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ¿I TOLMEČ O 10/21 O GRADEC 10/17 CELOVEC O 10/15 TRBIŽ O 7/18 O 8/14 KRANJSKA G. VIDEM O 11/23 O PORDENON 12/22 O TRŽIČ 11/15 0 10/15 S. GRADEC O KRANJ CELJE 11/16 MARIBOR o 10/17 PTUJ O M. SOBOTA 010/18 ČEDAD O 12/22 ^ 0 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 12/17 N. MESTO 11/16 GO5LCA O POSTOJNA O 14/23 ^ 13/20 ZAGREB 12/18 O ÎNAPOVED ZA DANES Spremenljivo bo, več sončnega vremena bo v dopoldanskih urah, več oblačnosti pa predvsem v gorah in v vzhodnih predelih v popoldanskih urah. Popoldne bodo v gorah nastajale plohe in nevihte, ki bodo proti večeru lahko zajele tudi nekatere nižinske predele. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, pojavljale se bodo krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 14 do 19, na Primorskem do 21 stopinj C. J M. SOBOTA 010/17 festival v cannesu - Il resto della notte Francesco Munzi predstavil film o ropih v vilah po severni Italiji CANNES - Dolg drevored, ki pelje do vile z velikim vrtom in nepogrešljivim bazenom. Notranji salon s številnimi srebrnimi okviri, bogato opremljena kuhinja, sredi katere kraljuje ogromni zaslon, ki pa ni običajna televizija, ampak monitor, povezan z zunanjimi kamerami in vsem, kar se dogaja na vrtu vile. Rimski, še ne štiridesetletni režiser Francesco Munzi je želel tako predstaviti ambient, v katerem živi petični italijanski severo-vzhod, katerega ena osrednjih življenjskih vrednot je ravno denar. Denar, bogastvo in blagostanje, ki postanejo tako edini življenjski cilj, pa čeprav lahko to pomeni tudi popolno odtujitev od vsega, kar nas obdaja. Il resto della notte, predstavljen včeraj v sklopu Quinzaine des Realisateurs, je namreč film, ki zapolnjuje tisto vrzel med svetom bogatega severa in vsakdanom nekaj deset tisoč priseljencev, ki se na sever priselijo z upanjem, da bi se tudi njihovo življenje spremenilo. »Nisem želel posneti političnega filma, pa čeprav ga predstavljamo ravno v trenutku, ko je problem priseljencev in še zlasti Romuncev v Italiji posebno občuten,« je dejal včeraj Francesco Munzi. Posebnost njegove zgodbe je namreč ta, da skuša na čimbolj človeški način spregovoriti o Ionutu, Victorju in Mariji, treh mladih romunskih državljanih, ki bi v Italiji želeli delati pošteno, a jih razmere prisilijo v to, da se postavijo na napačno stran. Marija je namreč zaposlena kot hišna pomočnica pri bogati družini, ki jo brez vsakega dokaza obdolži kraje in zato tudi pošlje na cesto. Dejstvo, da nima več službe, predvsem pa sla po maščevanju, jo privedejo do tega, da z romunskima prijateljema organizira krajo, ki se sprevrže v tragedijo. Zanimivost Munzijeve režije je prav gotovo v tem, da se režiser do zadnjega noče postaviti ne na eno ali na drugo stran. »Težko govorim o morali romunskih ali drugih tujih priseljencev. Nočem namreč soditi njihovih dejanj, ker mislim, da jim tudi mi vseskozi povzročamo ogromno krivic. Med snemanjem tega filma sem živel v stalnem stiku s številnimi priseljenci v turinskem predmestju ter okusil tudi na svoji koži težave in predsodke, s katerimi se morajo vseskozi boriti,« je še povedal Munzi. S svojim tretjim očesom, je tako tudi filmsko spregovoril o tistem delu italijanskega polotoka, o katerem je Michele Serra pred nekaj dnevi na dnevniku La Repubblica zapisal, da ga opredeljuje res izredna značilnost: ta, daje naseljen s takimi ljudmi, katerih podjetja od ponedeljka do petka proizvajajo predvsem s pomočjo tuje delovne sile, ki pa jo taisti delodajalci ob sobotah in nedeljah zmerjajo in žalijo. Prizor iz Munzijevega filma ansa »S filmom,« je še dejal Munzi, »sem želel realizirati nekakšen portret italijanskega severa, ki je v zadnjih nekaj letih popolnoma spremenil svoje obličje in izgubil zdrav odnos do realnosti.« In ravno zgodovinski podobi Padske nižine, nekdanje kmečke družbe in vrednot, ki so zaznamovale prva povojna leta, so včeraj posvetili predstavitev knjige L'albero degli zoccoli, ki jo je tržaški filmski kritik Lorenzo Codelli napisal ob tridesetletnici cannske nagraditve istoimenskega filma Ermanna Olmija. Starosta italijanskega filma, ki bo konec avgusta v Benetkah prejel zlatega leva za življenjsko delo, je tako prisostvoval srečanju, na katerem je obudil spomine, ki ga vežejo na priznanje, »s pomočjo katerega sem postal pravi režiser,« kot je povedal včeraj. »Takrat so me nekateri obdolžili, da sem se lotil kmečke tematike, o kateri nisem vedel ničesar. Le malokdo je razumel, da je bil tisti nekakšen klic vpijočega v puščavi, ki se je že pred tridesetimi leti zavedal, da se v imenu industrializacije in napredka preveč odtujuje-mo od osrednjih življenjskih vrednot.« Ivana Godnik / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. maja 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Kotiček 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Delitve 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Io sto con lei 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.15 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri - La nuova serie (i. G. Pession) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik Rai Due 6.25 17.20, 19.50 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro 9.15 Aktualno: Garden 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Pirati 0.25 Nan.: Law & Order ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis 15.15 Kolesartsvo: 91. Giro d'ltalia (12. etapa) 18.00 Jahanje: Concorso Ippico Piazza di Siena 18.15 Vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti - TGiro 20.20 Aktualno: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Piedone a Hong Kong (kom., It. '75, r. Di Steno, i. B. Spencer) 23.05 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.40 Dok.: Sfide - Gli uomini che fece-ro la Desmosedici 0.30 Nočni dnevnik, sledi športne vesti - Giro notte u Rete 4 6.00 Aktualno: Pregled tiska, sledi Se-condo voi 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Sentieri 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Bianca 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.40 Nan.: Detective Monk 16.40 Film: L'orfana senza sorriso (dram., ZDA, '53, r. J. Negulesco, i. G. Gar-son, W. Pidgeon) 18.40 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 0.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 23.20 Film: Bronx (dram., ZDA, '93, r. r.i. Robert De Niro) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Aktualno:i Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi M. De Filippi) 16.15 Resničnostni šov: L'album di Ami-ci 17.00 Film: Rosamunde Pilcher - Il piu' bel regalo (dram., Nem., '02, r. r. Von Sydow, i. S. Michel) 18.50 Kviz: 50 - 50 (vodi G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: I Cesaroni - Ricapitolando (i. C. Amendola, E. Sofia Ricci) 22.15 Nan.: Un ciclone in famiglia 4 (r. C. Vanzina, i. M. Boldi, 8. del) 23.30 Film: Prima ti sposo, poi ti rovino (kom., ZDA, '03, r. J. Coen, E. Co-en, i. G. Clooney, C. Z. Jones) Italia 1 14.30 15.00 15.55 16.25 16.50 18.30 19.05 Nan.: Otto sotto un tetto 13.40, 17.15 Risanke Nan.: Happy Days Nan.: Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nan.: A casa con i tuoi Nan.: Will & Grace Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanke: Simpsonovi Nan.: The O.C. Nan.: H2O Nan.: Zoey 101 Nan.: Lizzie McGuire Dnevnik in vremenska napoved Variete: Candid Camera 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La tv della realta' 21.10 Film: Nella mente del serial killer (triler, ZDA, '04, r. R. Harlin, i. LL Cool J., C. Slater) 23.25 Aktualno: Il Bivio ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 11.05 21.55 Klasična glasba 13.30 Aktualno: ...A tutto gas 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta' 15.00 Conosciamo i nostri ospedali 15.20 Dok.: Dokumentarec o naravi 16.10 Nan.: Lessie 18.35 Aktualno: Obiettivo lavoro 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e dintorni 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Osservatorio industríale - Strategie per il futuro 22.45 Il Rossetti 23.30 Dialogo con ... 23.55 Film: Una vita in pericolo (triler., '01) La 7 6.00 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne cesti Aktualno: Omnibus Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Quel maledetto ispettore Novak (triler, VB, '69, r. S. Wanama-ker, i. Y. Brynner) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Crossing Jordan Variete: Speciale Chiambretti, sledi Markette - Tutto fa brodo in tv (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00,15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risana nanizanka 9.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.20 Nan.: V dotiku z vodo 10.50 Pogovorna oddaja: Izbrano poglavje (pon.) 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova (pon.) 13.45 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.00 18.40 Risanka 16.05 Kratki dok. film: Velik skok 16.20 Enajsta šola 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Jasno in glasno: kaj bi radi gledali...? - Kontaktna odd. 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dok. serija 21.00 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Zelen spomin (t* Slovenija 2 6.30 2.55 Zabavni infokanal 7.00 Tv prodaja 7.30 50 let televizije 7.55 Hri-bar (pon.) 9.00 Seja državnega zbora (prenos) 18.00 Regionalni program: Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Z glasbo in plesom 19.30 Zapojte z nami 20.00 Angl. zabavna odd.: Derren brown - Rop 21.00 Pesem Evrovizije 2008 (predizbor) 23.00 Nad.: Pod rušo (pon.) 23.45 Film: Knjiga receptov (pon.) 1.30 Film: Sestri (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 23.25 0.05 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Iz arhiva po vaših željah Biker Explorer Odmev Srečanje z ... City Folk Pogovorimo se o ... 22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Četrtkova športna oddaja Glasb. odd.: In orbita Avtomobilizem Film: Robin Hood - Boj za krono (Vb., i. R. Greene, D. Pleasence) Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 11.00, 23.30 Videostrani 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 14.00 Prenos seje Mong 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Estrada 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranji dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar in napo-vednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom San-cinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento (5. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, planinski vodnik, kino; 18.30 Glasbena razglednica - Naša pomlad 2008; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do Repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o... ; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. §Í0V Mercator Ponudba velja od22.5. do 2.6.2008 oz. do prodaje zalo M ■r Sir Livada cena za kg v kosu Pomurske mlekarne, Murska Sobota Redna cena: 10,28 EUR Krof dve vrsti: z marmelado ali s čokolado, pakirano 4 x 40g Skupina Don Don Redna cena: 1,79 EUR eur 4,69 Svinjska ledja s filejem, s kostjo, postreženo, cena za kg različni dobavitelji O V vseh Mercalorj evih mesnicah P L eur 2,18 Beneški kruh postreženo, nepakiran, cena za kg Redna cena: 3,12 EUR ali eur 1,09 pakiran, 500g cena za kos Skupina Mlinotest Redna cena: 1,56 EUR 20% CENEJE Akcija velja v vseh živilskih prodajalnah Mercator in prodajalnah HURA!, ne velja pa v franšiznih prodajalnah. Predvidena je za prodajo količin, ki so običajne za gospodinjstvo. Popust se obračuna na blagajni in ne velja za pravne osebe. Popust velja za blago na zalogi. Ob četrtkih smo še posebej popustljivi. Da nas boste še raje obiskovali in da vas razveselimo pred koncem delovnega tedna, smo v naši prodajalni pripravili posebne četrtkove popuste. Ob četrtkih namreč za en dan močno znižamo cene določeni skupini izdelkov, tako da je nakupovanje pri nas še ugodnejše. voda 5 n oan Obarvajmo življenje [Hura!] H Mercator najboljši sosed Akcija velja v vseh živilskih prodajalnah Mercator, ne velja pa v prodajalnah HURA! in franšiznih prodajalnah. Predvidena je za prodajo količin, ki so običajne za gospodinjstvo. Popust se obračuna na blagajni in ne velja za pravne osebe. Popust velja za blago na zalogi. Slika je simbolična. lercator najboljši sosed Vabljeni v: Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 36 830 Odpiralni ~as: od ponedeljka do petka: sobota: nedelja: od 9.00 do 21.00 ure od 8.00 do 21.00 ure od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Nova Gorica Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Koper II Ljubljanska cesta 5, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 26 906 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelja: od 8.00 do 13.00 ure