Poštnina plačana v gotovini. t Maribor, četrtek 1. julija 1937 • 49 9 i MARIBORSKI Štev. 146. leto XI. OCVSII.) nrwinrrrri(MB Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman » upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglate iprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Shuaj SafUeUa mam Varšava, 30. junija. Po vsej Potiski se vršijo veliki protestni shodi proti krakovskemu nadškofu Sa-piehi. Po vseh velikih mestih se na teh shodih zahteva najostrejša obsodba postopanja krakovskega nadškofa. Na kongresu organizacij bivših bojevnikov pa se je celo sprejela resolucija, v kateri se poziva vlada, da izvrši stroge ukrepe in da se vavelska grobnica, kjer so poleg poljskih kraljev shranjeni zemski ostanki pokojnega maršala Pilsudskega, stavi pod neposredno državno nadzorstvo. Ti dogodki v poljski državi so v zvezi s prihodom romunskega kralja Karola v Poljsko, kjer se sedaj skuša 'ustvariti nekakšen zavezniški blok 55 milijonov ljudi broječih pokrajin od Baltika do Črnega morja, ki jih v skupni zvezi združujeta Poljska in Romunija. V programu potovanja romunskega kralja Karola ter pre stolonaslednika Mihaela pa ni bil samo poset Varšave, kjer je bil romunskemu kralju na čast prirejen veličasten sprejem, ampak tudi počastitev spomina velikega tvorca poljske republike maršala Pilsudskega; ki ima svoje poslednje do movanje v vavelski grobnici v krakovski katedrali, ki- je pod neposrednim nadzorstvom krakovskega -nadškofa. Poro-čali smo že, da je sedanji krakovski nadškof Sapieha odklonil, da bi romunski kralj Karol kot pravoslaven, prestopil prag rimsko-kat. katedrale, radi česar je vlada celo hotela podati demisijo in se je razvila živahna diplomatična akciia med Vatikanom in Varšavo. Tako se'je po dveh letih, kar je umrl maršal Pilsudski, vnel značilen spor radi maršalove grobnice. Krakovski nadškof Sapieha je namreč samovoljno dal prepeljati maršalove zem-ske ostanke iz grobnice svetega Lenarda v stolp srebrnih zvonov«. Ogorčenje radi tega nadškofovega postopka je bilo to liko, da ie poljska vlada morala celo poskrbeti za nadškofovo osebno varnost in zastraženje njegovega dvorca. V tem ogorčenju ni poljska javnost vzela na znanje pojasnil nadškofa Sapiehe, češ da motijo številni romarji, ki prihajajo na grob mrtvega maršala. — med romarji so tudi drugoverci — miren potek cerkvenih opravil v vavelski katedrali. Poljska javnost se namreč vprašuje, zakaj je izšlo to pojasnilo šele sedaj po dveh le- in prav spričo poseta kralja Karola rornunskega. N'j to prvi slučaj konflikta. Nadškof -aPieha se je že svojčas kot upravitelj kraljevskih grobnic na Vavelu branil, da m se telesni ostanki velikega poljskega pesnika Slovackega, čigar stvaritve ne predstavljajo P0 takratni Sapiehovi izja- vi »nikalen,ih tesnih vezi do cerkve«, prepeljali s pariškega Montmartru v va-vclsko grobnico. Toda nadškof Sapieha sc je uclal želji maršala Pilsudskega, ie pa označil ta svoj sprejem telesnih ostankov pesnika Slovackega kot »zadnjega«. O kakšnem kulturnem boju radi tega dogodka, ki je Razburil vso poljsko javnost. ne more biti govora. Tudi kakšno poslabšanje odnošajev med Varšavo in Vatikanom sc ne more pričakovati navzlic neuspehu poljske diplomatične intervencije pri Vatikanu, kjer pj^ vlada sedaj papež Pij XI.. ki je kot svoječasni var Savski nuncij Ratti spadal med velike občudovalce »čudeža ob Visli«, k0 je poljska vojska porazila sovjetsko. Vendar pa se zdi, da je ta postopek krakovskega nadškofa razgibal vsa ona ideološka razpoloženja in valovanja, ki prihajajo iz raj-lia na Poljsko, tako da so marsikatere metode iz rajha prodrle v ekstremno desničarsko usmerjeno mladino in tudi v del Politika ne vmešavanj a v konkurzu BERLIN, 1. julija. Po situaciji sodeč je dokončno propadel angleško franco-;ki načrt, da bi kontrolo v španskih vodah prevzeli Anglija in Francija, ker je že sedaj gotovo, da sta Italija In Nemčija proti temu, to pa radi tega, ker ne uživata zapadni velesili pri Nemčiji in Italiji potrebnega zaupanja glede nepristranskega postopanja in ker bi obe zapadni velesili po nemškem in laškem mnenju najbrže delovali v prid valencijske vlade. »Lokalanzeiger« opozarja, da ni niti zadeva Nemčije, niti Italije, da bi sprožili kakšne nove predloge. Po rimskih informacijah izključujejo načelne rezerve italijanske nemške vlade, ki bodo jutri dostavljene londonskemu nevtralnostnemu odboru, vsako kontrolo v Španiji, ki ne bi bila uravnovešena tako, da je zajamčeno vsako nepristransko izvajanje te kontrole. Chautempsova vlada je prodrla tudi v senatu PARIZ, 1. julija. Senatni finančni odbor je sprejel načrt zakona o pooblastilih v smislu predloga Chautempsove vlade z 20 proti trem glasovom, dočim se je 12 članov odbora vzdržalo glasovanja. V senatu pa je bil vladni zakonski predlog o Dalnjevzhodne zmešnjave in nevarnosti TOKIO, 1. julija. V zvezi z zasedbo otočja na levem bregu reke Ainur po sov jetskih četah je neka ruska torpedovka streljala na japonske in mandžurske oddelke, ki so odgovorili s streli, tako da se je razvila prava bitka. Reuter pa poroča, da je ruska torpedovka prva napa- pooiblastilih sprejet brez debate s 167 proti 82 glasovom. V smislu vladinega predloga se predujem Narodne banke državi poveča za 10 milijard frankov in se spremenijo dosedanje takse in davki ter ukine dosedanji odstotek zlatega kritja. dena jn da je kmalu nato utonila, dočim je druga torpedovka hudo poškodovana, več mornarjev pa težko ranjeno. Riuska amur sko brodovje je odplulo na mesto napada na rusko torpedovko. Doslej je priplulo na mesto spopada 10 ruskih torpedovk. Ofenziva moskovske vlade na baptiste - Kaj je z maršalom BlUcherjem LONDON, 1. julija. »Daiiy Telegraph« poroča iz Moskve, da je sedaj v teku akcija proti neki ameriški skupini baptistov, ki je osumljena sabotaže in špiona-že. Baptisti si> po vsej zemlji uredili svoje misionarske šole in verske občine, v katerih so vršili špionažo. VARŠAVA, 1. julija. V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da ne vedo, kje se trenutno nahaja maršal Blticher, vrhovni poveljnik armade Daljnega vzhoda, ki je bil pozvan v Moskvo, da sodi Tuhačevske-mu, pa se ni vrni-l na svoje mesto. Na njegovo mesto je Staljin baje imenoval generala Kamalitova. Poljska hoče močno vojno mornarico VARŠAVA, l. julija. DNB poroča, da je ob priliki poljskega pomorskega dne predsednik poljske -republike Moscicki imel govor, v katerem je povdaril potre- Rašedu Številne interpelacije Na včerajšnji seji narodne skupščine so nekateri narodni poslanci vložili številne interpelacije. Med drugim je narodni poslanec Rajko Turk vloži ^interpelacijo, na notranjega ministra, narodni poslanec Milan Mravlje pa na ministrskega predsednika in notranjega ministra. Skupščinski predsednik je sporočil, da bo notranji minister odgovoril na interpelacijo narodnega poslanca Turka, čim bo zbral potrebne podatke. Predsednik vlade jev odgovoru na vprašanje narodnega poslanca Paštroviča, zakaj se skupščina tako redko sestaja, in zakaj noče vlada delati 7, narodno skupščino, med drugim odgovoril, da bo narodna skupščina že na tem zasedanju razpravljala o načrtu zakona o prekrških, o gospodarskih zadrugah, o ratifikaciji konkordata, o sodnikih, o novih kovancih itd. bo izgradnje močne poljske ter trgovske mornarice. Dejal je: »Poljska mora imeti vojno mornarico, ki odgovarja veličini ter ugledu poljske države.« Podonavski bazen se politično ter gospodarsko konsolidira med blokom Male antante in blokom dr- žav rimskega protokola. Zelo ugodno je bila sprejeta tudi misel, da naj bi tudi Bolgarija vstopila v ta sistem PRAGA, 1. julija. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža v Bratislavi ob otvoritvi kongresa zveze- organizacij za DN opozoril na zbližanje med dvema gospodarskima blokoma, to je Neurath Ipak v London BUDIMPEŠTA, l. julija. Tukajšnji listiIminister von Neurath ipak odpotoval poročajo iz Berlina, da bo rajhovski zim. I teku 14 dni v London. Benešev pozdrav jugoslov. Sokolstvu PRAGA, 1. julija. Prezident dr. Beneš je sprejel v avdienci podstarešino SKJ E. Gangla, ki je prezidenta informiral o stanju jugoslovenskega Sokolstva. Prezident Beneš je pooblastil podstarešino Gangia, naj sporoči njegove iskrene pozdrave vse mu jugoslovenskemu Sokolstvu ter izraze njegovega veselja nad tako lepim napred kom. Poslovil se ie z besedami: »Na srečno svidenje na zletu prihodnje leto.« tabora pilsudskijevcev. To ne velja samo za stališče napram židovskemu vprašanju, ampak tudi za nekatere druge strani političnega življenja. To je razvidno tudi iz A. Rosenbergovega uvodnika, ki je naperjen proti »starim možem«, to je katoliškim škofom, v katerem skuša ta hitlerjevski ideolog, izrabljajoč slučaj krakovskega nadškofa, istovetiti stališče poljske državne oblasti napram katoliški cerkvi y- zadržanjem rajhovske vlade napram nemškim eksponentom katolicizma. Vsekakor pa kaže ta ne všečna epizoda, da se je podoba maršala Pilsudskega dvignila v svet nacionalnega mitosa in da je 4. Včeraj se je pojavil v narodni skupščini četrti poslanec iz vrst združene opozicije, in sicer vpokojem državni svet. Zi-vojin Arandjelovič, ki je storil ta korak, kakor sam pravi, iz protesta proti znani resoluciji glavnega odbora bivše demokratične stranke. V vrstah bivše demokratske stranke ni ta postopek g. Aran-djeloviča, kakor zatrjuje, nikogar izne-nadil, ker je vodstvo že preje pričakovalo, da bo Živojin Arandjelovič tako nn-stopal. Nov kovani denar Na včerajšnji seji narodne skupščine je sporočil dežurni tajnik Dragomir Sto-jadinovič, da je finančni minister predložil skupščini v pretres zakonski osnutek o umaknitvi starega kovanega denarja iz prometa ter o kovanju rnovih novce • Dosmrtne podpore Narodna skupščina je priznala dosmrtne podpore med drugim sledečim: .lože Klekl iz Čre-šnjevcev 600 Din, Antonija Vasner iz Velenja 250 Din, Martin Cimerman iz Maribora 250 Din, Rudolf Murnmej iz Maribora 200 Din Karlina Jagerd iz Maribora 300 Din, Matija Fras iz Maribora 300 Din, Terezija Pločnik iz Guštanja 300 Din, Julijana Golob iz Maribora 300 Din, Ana Strašek iz Hoč 200 Din, Ignacij Kajlin iz Slovenske Bistrice 400 Din. Sveta ideologija integralnega jugoslovenstva Izredno zanimiv poziv beremo v zagrebškem »Jugoslovenskein glasu«, ki ga izdaja predsednik zagrebške omladine JRZ A. Konjhodžič. V pozivu beremo: »Mi verujemo v sveto ideologijo integralnega jugoslovenstva. Naš program je integralno jugoslovenstvo. Mi ustvarjamo kult edinstvene nacije.« Radovedni srno, kedaj bo resnicoljubni »Slovenec« ter drugi dravskobanovinski organi JRZ ponatisnili ta zanimivi poziv ali pa izjavo petro-vgrad. mestn. svetnika Molja ca: podban Rajič je najboljše jamstvo za dosledno izvajanje politike nar. edinstva v Vojvodini in katere ne more niti za las popustiti noben pristaš JRZ Joca Jovanovič predlaga sporazum mogočen pojav velikega maršala slej ko! Iz vrst bivših demokratov se zatrjuje, da prej v središču vseh prizadevanj in vse je šef zemljoradniškc stranke loca »Jova-pozo masti poljske politične javnosti. i novic izročil te dni Ljubi Davidoviču in Ilaut& Uftillf. tu ” ■ ■ vvvpvvipipvvvv „0ecžje je Mg i/edua važnejše kakat vojak sam.” ptavi atu&eštu tisi Sefe od polovice prejšnjega stoletja naprej lahko govorimo o moderni vojni znanosti Industrializacija vojne — Ali so trdnjave zastarele? — Nekoliko zanimivih primerov iz zgodovine — Današnje stanje •Th-e Economist« razpravlja v eni svo- deli za priprave, 'ki so se vršite v Italiji. jih poslednjih številk o razvoju vojne na zemlji. 2e takrat, ko je izbruhnila prva vojna — pravi pisec — pa tudi v vseh poznejših vojnah je bilo orožje vedno važnejše kakor vojak sam. Posebno znatna je razlika med tema dvema čini-teljema seveda dandanes, ko si ljudje izmišljajo in izdelujejo neprestano nova sredstva za uničevanje, pri tem pa jim krepko pomaga veda. Vsako novo napadalno orožje za vojno na kopnem, na morju in v zraku ima za posledico iznajdbo novega obrambnega orožja. Dokler so 'bili ljudje oboroženi samo's kamnatimi sekirami in pračami, so za obrambo zadostovali samo zidovi. Pozneje so iznašli smodnik, in omenjena obrambna sredstva so zgubila svoj pomen. Boj med Marlboroughom in Napoleonom kaže razvoj vojne taktike, ki je imela svoj pomen, dokler sta se obe strani borili z enakim orožjem. šele- od polovice prejšnjega stoletja nadalje lahko govorimo o razvoju vojne vede i vojne veščine v modernem smislu besede. Pruske puške so pri Sadovi premagale Avstrijo, pet let pozneje pa so pregnale Francoze iz Lorene. Ocl tega časa se orožje hitro izpopolnjuje, od pušk pa tja do modernih tankov, topništva proti tankom in letalom itd. O bodočih vojakih pravijo, da bodo to vojaki ob strojih, ki bodo uničevali imetje in življenje. Drugi trdijo, da v bodoči vojni ne bo odločevala vojska, ampak miselnost, moralna moč in prehrana civilnega prebivalstva. Narod bo premagan, če bo izčrpan« njegova življenjska .v-ila in vojni viri ter sredstva. Prilagoditi se je treba najnovejšemu razvoj« vojne znanosti ter pravočasno pripraviti in, če bi bilo treba, tudi uporabiti vse vire in sredstva, ljudska in tvarna. Industrija, poljedelstvo, promet, hiše, šole, moški, ženske, otroci — vse se mora v mirni dobi pripraviti za morebitno vojno. Država, ki bo tako pripravljena in ki bo imela z najboljšim orožjem opremljeno vojsko, bo predstavljala veliko vojaško silo. Nagel napad je po piščevem mišljenju prav za prav nemogoč. Vsaka država ima dandanes svojo tajno in vohunsko službo,’ priprave moderne armade pa so tako velikega obsega in tako vsestranske, da jih ni mogoče prikriti. Abesinska vlada, mnogi vojaški strokovnjaki in diplomatski dopisniki so že celo leto pred italijanskim napadom na Abesinijo ve- Miši Trfunoviču predlog o sporazumu, ki vsebuje v glavnem proceduro našega najuovejšega, notranjepolitičnega vprašanja. V kratkem maj bi se sestali vsi trije šefi beograjskega dela udružene opozicije, da proučijo ta načrt sporazuma, ki ga je izdelalo in predložilo vodstvo bivše zeml.iHradniškB stranke. Vlade tujih držav so se delale, kakor da o vsem tem ničesar ne vedo. Velika vojna sala. ki bi lahko uspešno izvedla vojne operacije, čeprav samo proti malemu sosedu, so na meji ne more zbrati tako hitro, da bi napadena država v tem času ne mogla mobilizirati vseh svojih sil. V dandanašnji vojni je važno, kako se bo napadena država uprla prvemu navalu ■močne vojske in kako se ‘bo razvila borba, če je začetna obramba uspela. Dobro informirani vojaški dopisnik londonskega časnika »Times«, kapetan Hart pravi v svoji novi knjigi »Evropa pod orožjem« (Europe in Arms), da mehanizacija moderne vojske napreduje tako brzo, da je tudi najboljšo Maginotovo črto mogoče obkoliti v eni sami noči, brez vojne napovedi. To se lahko zgodi z velikimi prevozi v letalih ali na kakšen drug način. Če sc napadalec zanaša na svojo številčno moč in odlično orožje, je treba takoj povedati, da vojna znanost oddajnih postajali, mislimo navadno samo na one radiofonske postaje, ki služijo za pouk, irazvedrilo in zabavo. Za večino ljudi obstojajo radijski oddajni in sprejemni aparati komaj dobro desetletje. Malodane vsaki lastnik radijskega sprejemnega aparata se lahko sam prepriča, da obstojajo poleg običajnih radijskih oddajnih postaj, ki oddajajo pestre sporede za široke mase vseh narodov, še diruge postaje, to je radiotelegrafske in radio-telefonske postaje, ki jih slišimo in zajamemo zlasti na kratkih valovili. Tesla in Marconi .sta si vedno prizadevala, da čimprej rešita problem brezžične oddaje, nista pa pri tem mislila na one postaje, 'ki jih poslušajo danes milijoni ljudi. Oba učenjaka in izumitelja sta mislila izključno na radiotelegirafijo in radijskotelegrafske oddajne postaje, ki so bile v obratu že v času pred svetovno vojno. Šele po vojni so začeli ta izum izkoriščati tudi v poučne in zabavne svr-he. Od takrat razločujemo dvoje vrst radijskih oddajnih postaj. Obe vrsti se razvijata sporedno druga z drugo, kljub temu da gresta obe svoja lastna pota, ki vodijo do različnih ciljev. Tako je n. pr. cilj radtofonije, da čimpreje izpopolni televizijo. Mnogi podcenjujejo pomen radijskih oddajnih postaj, zlasti onih, iki oddajajo telegrafske in telefonske vesti. Ni pa temu tako. Radijske oddajne postaje te vrste so velikega pomena zlasti 'za go- dela tudi za obrambo. Na težkem terenu je dobra obramba posebno uspešna. Dve sto branilcev, oboroženih s strojnicami in založenih z obilno količino streliva, lahko z oporo dobro razpostavljenega top ništva in bombardiranjem iz zraka zadrži dvajset tisoč napadalcev. Veliki in močni v o is! i lahko povzroči na primer napad na Češkoslovaško ali Švico mnogo več težkoč kakor na primer naval na Belgijo ali Madžarsko, ker bo v bodoči vojni na kopnem geografija in topografija, primerna.zemeljska oblika posameznih pokrajin izborno služila obrambi. Kapetan Hart meni nadalje, da so dandanes radi vsestranske uporabe strelne-ga orožja velike armade mnogo bolj izpostavljene kakor kadar koli prej. Tehnika in mehanika nudijo obrambi enaka, če ne celo večja in boljša sredstva kakor napadalcem. Posamezne države, ki se čutijo od morebitnega napada ogrožene, so se že zdaj pobrigale — piše »The loga današnjega radijskega oddajanja ,za-popadena večjidel v radiofoniji in da odpade le neznaten del na iradijsko telefonijo in telegrafijo. Statistični podatki, ki jih imamo doslej na razpolago, pa nam kažejo povsem drugačno razmerje. Na vsem svetu imamo do danes 1448 oddajnih postaj, ki so v službi takozvane radioionije. To je razmeroma ogromno število, v katerem si poišče vsak radijski naročnik primeren iti sebi najbližji in najljubši program. Če primerjamo to statistiko s sestavom radiotelegrafskih in ra-diotelefonskih postaj, vidimo, da je število postaj, ki služijo za pouk in zabavo, jako malo, rekli bi neznatno. Teh oddajnih postaj je nič manj kaikor 34.190. Vse te postaje so v stalnem pogonu in imajo veze z vsemi deli sveta. 04 teh jih je 6000, ki imajo veliko kapaciteto. Okrog 21.000 teh radijskih oddajnih postaj je inštaliranih na ladjah, potniških letalih in ostalih letalih, ki služijo samo zvezi potnikov s 'zemljo. Poleg teh številnih radijskih postaj ne smemo pozabiti na približno 30.000 amaterskih radijskih postaj, ki obratujejo sicer z malo kapaciteto, a dosezajo (kljub temu že precejšnje kilometrske razdalje. Nekatere izmed teh postaj oddajajo celo na desettisoče kilometrov zračne črte. Iz vseh teli podatkov je razvidno, da zavzema radio vedno večje polje svojega udejstvovanja in da igra tudi v gospodarskem pogledu zelo važno ulogo. Vsi današnji sprejemni radijski aparati so zgrajeni za pogon z električno strujo, radi česar potrošnja električnega toka Economist« — da so njihove'meje na-pram državi, od katere pričakujejo morebitnega napada, v stalnem mobiliziranem stanju. Nadalje je predvideno, da bo ob napadu treba čim manj vojaških pohodov in prevozov z železnico in po cestah. Španski primer kaže, kako jč dandanes še posebno potrebno sodelovanje mnogih povoljnih činjenie, če hočemo računati na zmago. Nobena, niti najmanjša evropska država, ne bi bila danes za močnega napadalca ono, kar je bila pred letom Abesinija. Če bi pa močna država uporabila za napad na manjšo državo vsa mogoča sredstva — vojsko na kopnem, letalstvo, vojno mornarico — in če bi obramba napadene države odpovedala, je po piščevem mišljenju še vedno drugih močnih činiteljev, kj bi delovali napadeni strani v korist. To jc na primer skupnost političnih in vojnih koristi raznih skupin evropskih držav, težka gospodarska obremenitev napadajoče države, nevarnost, da izbruhne državljanska vojna, če ne pride kmalu do zmage itd. Zveza narodov ima pri teni seveda tudi svojo važno vlogo. Pisec navedenega članka pravi, da je iz vsega tega razvidno tole: Država, ki bi hotela z vojno doseči kakšen politični uspeh, mora računati tudi z drugimi či-njenicami, ne pa samo z navadno borbo dveh profesionalnih armad. Številčno je istotako v stalnem naraščanju, tako da imamo danes med radijskimi slušalci le malo takih, ki bi se zadovoljili samo z detektorji, ker jo dana prilika, da si lahko vsak nabavi radijski aparat na obroke. Statistično je dokazano, da raste s številom radijskih postaj in radijskih naročnikov tudi množina porabljenega električnega toka. Iz dosedanjih statistik avstrijskih radijskih naročnikov je razvidno, da plačajo ti letno 250 milijonov din za električni tok. Če vpoštevamo, tl« je na vsem svetu približno 60 milijonov radijskih aparatov s priključkom na električno strujo, bi znašala celotna potrošnja električnega toka za aparate na vsem svetu okrog 30 milijard din. In če prištejemo k temu še vse radijske oddajne postaje, ki jih goni ^ istotako električna energija (65.000 radijskih oddajnih postaj. od katerih ima 8000 od 50—500 K\v), dobimo ogromno vsoto 50—75 milijard din samo za elektriko. Za današnjo dobo je pomen radija neprecenljiv, kar dokazujejo s statistikami podprte številke. Radio je objel ves svet in zmanjšal vse, pa še tako velike, razdalje. Radio ne služi danes samo zabavi, nego. tudi pomembnim gospodarskim interesom in ojačanju svetovnega gospodarstva. In če se kateremu izmed radijskih naročnikov pripeti slučaj, da ga motijo piri njegovem sprejemu Morsejevi ■znaki, naj se nikar ne razburja in naj upošteva, da so to znaki, ki gredo skozi zrak za korist vsega človeštva. V zračnih valovih se mešata oddaja radijskih postaj za pouk iti zabavo ter za svetovno gospodarstvo, od katerega živimo pravzaprav vsi. spodarstvo. Radijske vesti, ki jih prejemajo gospodarstveniki vseli držav, vplivajo izredno poživljajoče na vse panoge gospodarstva. Povprečni radijski naroč- naglo raste. Število radijskih naročnikov stanje kakšne vojske dandanes ni ve glavna stvar.. Na svetu 65.000 radiiskih oddainih postaj in 60 miliionov radiiskih aparatov Vsaikokrat, kadar govorimo o radijskih nik 'živi v prepričanju, da je glavna na- pjtžkod Hočem povedati samo epizodo iz tega kraja, kjer sem se naselil sedaj. Nič ni posebnega, a zdi se mi, da sem morda nehote srečal bitje, ki ni imelo nikdar ne vere. ne upanja in ne ljubezni. Vsak dan hodim tisto pot. Ozka steza }e to med vilami, razpostavljenimi v rebri. odkoder je lep razgled daleč po široki planjavi. Ob obeh straneh vise rože čez plotove, pripogibajo se nizko in se ti ponujajo. Po zidovih se opleta kakor smaragd zeleni bršljan, meša se z vitko •divjo trto, a po vrtovih kipe v tisočero bt :ah se blesteče cvetlice, ki jih v takšni krasoti rodi samo južno podnebje. Pri-I: bila se mi je ta pot, kjer vse dehti in te:,maje med seboj, kako bi ustreglo mojim čutom, kako bi me objelo in tne obdržalo v svoji bližini. Vsak ovinek mi je star znanec, ljub prijatelj, ki mi že od dateč proži roko v pozdrav in me vabi, da odložim in se odpočijem. Tudi ti bi ne mogel dalje, ako bi prišel semkaj, zastala bi ti noga, razširilo bi se ti srce in .bi vzplamtele oči v hrepenenju in pričakovanju. Pred nekoliko dnevi sem zopet sedel na znani klopici v zatišju pod velikim rožlnim gnmom, ki je pripogibal svoje veje s temno rdečimi velikimi cvetovi1 nizko doli skoro na naslonilo, da bi zopet presanjal nekoliko hipov sam s seboj. Ko sem sedel že nekoliko časa tam, sem zaslišal v bližini stopinje. Po poti ie prihajalo mlado, komaj šestnajstletno dekle. To je bil obraz, kakršnih še nisem videl mnogo. Lep, kakor izklesan, a na njej komaj vidne trpke poteze, kakor bi jih bila začrtala nepoklicana tuja roka. Ne začrtala, kakor bi jih bila vanj za-praskala z dolgimi, spičastimi nohtovi if jih potem zabrisala in olepotičila z umetnimi šminkami. Izpod blede polti se je zrcalilo vse gorje, ki ga je moralo biti polno srce in polna duša. In vendar je bil ta obraz lep, lep v vsej žalosti in v vsem obupu, ki jc odseval iz njega. Videl sem jo že od daleč. Kolikor bliže jc prihajala, toliko tesneje mi je bilo pri srcu. Sam ne vem, kako se mi je v hipu zazdelo, da so rožni cvetovi nad menoj pobledeli, da se je spremenil njih vonj v vonj po trohnobi in mrtvašnici. Tedaj sem pa videl, kako se je plaho ozrla. Ozrl sem se tja tudi jaz. Po poti za njo je prihajala poštama ženska s širokim slamnikom na glavi. Izpod slamnika je gledal sirov, rdečeza-ripljen obraz z majhnimi, lokavimi očmi. Zraven nje je stopal starec, ki je komaj prestavljal svoje noge. »Počakaj vendar, Cilka, saj te ne bo pojedel! Lepo življenje boš imela zraven njega!« Slišal sem ta hreščeči glas in sem se stisnil v kot. Cilka je postala. Prav tik mene je bila. Pogledala me je za hipec, in v njenih očeh sem videl grozo, kakršne šc nisem videl nikdar do tistega dne. Hotel sem vstati in stopiti k njej, a neka nevidna roka me je tiščala navzdol, da se nisem mogel ganiti. Cilka pa se je v tem hipu obrnila in stekla po poti dalje. Tedaj sem takoj vedel, kaj se bo zgodilo. Kakor hi trenil sem skočil kvišku iti hitel za njo. Bilo jo prepozno. Na srednjem ovinku je črnel prepad, ki jc po njem imel strugo hudournik z gore. Globok je bil, na njega dnu ostro, robato kamenje. Zasvetilo se je belo krilo nad železnim dfžajem in izginilo. * Ko sem dospel tja, je bilo vse končano ... Počasi sta pristopicala onadva do prepada. Pogledala sta doli in se naglo odmaknila. »Nikdar ni hotela storiti prav,« je dejala ona in potegnila starca za seboj. Ta je gledal topo predse in prlkimai Odšla sita počasi, kakor sta počasi prlfcla- V M a r i b' o r te dne 1. VIT. 1937- Mariborski »Večerni k« Jutri: JMBSBESTV' ...—. ~ Stran 3. Huui&oeske Ut ^koi Proslava zlatega jubileja Združenja obrtnikov za okolico Maribor na Teznem Minulo nedeljo 27. t. m. je slavilo Združenje obrtnikov za okolico Maribor na Teznem izredno slovesnost — zlat jubilej ustanovitve s svečanim občnim zborom na prostornem, okusno in s simboličnimi slikami raznih obrti dekoriranem vrtu šabedrove gostilne, ki je nudila ta dan zlasti številnim zunanjim gostom prijetne urice v obrtniški zavednosti in še prijetnejšem razpoloženju. Okusno izdelana majhna vabila in lepaki so privabili k tej slovesnosti številne goste. Po letni skupščini, katero je otvoril s pomembnim nagovorom marljivi predsednik Združenja g. šabeder Joško in pri kateri so bila vsa poročila soglasno odobrena, se je izvolilo najstarejša zaslužna člana Združenja g. Stanca Antona iz Ruš in g. Kotolenko Nikolaja iz Selnice ob D. častnim članom. Sledil je slavnostni del, kateremu so med drugim prisostvovali obrtni nadzornik g. Založnik Ignac, zbornični svetnik in tajnik Zveze obrtnih zadrug g. Iglič, zbornična svetnika gg. Bu-reš in Sojč iz Maribora, podpredsednik okrožnega odbora g. Vahtar Mijo in tajnik Bender, g. Podkraški za Združenje iz Slov. Bistrice, g. Reiher in Pravdič za Združenje krojačev iz Maribora, g. Matija Holc, bivši podpredsednik Združenja na Teznem za Združenje gostilničarjev, Združenje pekovskih mojstrov in občino je zastopal pekovski mojster g. Kovačič Alojz iz Tezna, g. Albreht, Metlic in Zupančič Ptujsko obrtno društvo in Združenje kovinarjev g. Kumerc Franjo. Navzoča sta še; bila dolgoletna odbornika Združenja g. šabeder Franjo in štanc Anion iz Ruš. Pozdrave in čestitke so poslali: preds. Zbornice'g. Jelačin Ivan in tajnik Mohorič, direktor g. Krejči iz Ruš, predsednik Zveze obrtnih društev g. Rebek Josip, zbornični svetnik g. Zadravec Jakob in predsednik Okrožnega odbora g. Novak Franjo iz Maribora. Prisotne delegate, številne obrtnike in goste je prisrčno pozdravil načelnik Združenja g. Joško šabeder in podal zanimivo sliko o zgodovinskem razvoju zadruge od, ustanovitve 1887 do danes. Združenje je prebredlo marsikatere ovire, zlasti izločenje raznih strok iz Skupnega združenja, kar ni v prid delovanju Združenj, še manj posameznim ob'-' " on, ki si le v med-ebojnem spoznanju lahko medsebojno pomagajo in podpirajo in radi tega žeie po izločenju zopet včlanjenja v Skupnem Združenju. Pohvalno je omenil složno delovanje odbora ter razdelil odbornikom v priznanje zaslug in v spomin na zlat jubilej lične diplome, katere so prejeli podpredsednik g. Leč Ivan, odborniki gg. Lužnik Ivan, Vokač Srečko, Vicrnan Blaž, Granda Ivan, Jevšek Josip, Lorber Jakob, Ksela Vinko, Pfeifer Josip, Ortan Hinko, Gobec Franjo in izvedenka ga Grašič Alojzja. V imenu odlikovancev je spregovoril v izbranih besedah g. Pfeifer in zlasti podčrtal zaslužno delo predsednika g. Joška šabedra in izročil tudi njemu med burnim odobravanjem lično diplomo. Sledila je priložnostna in ljubka deklamacija neke vajenke, nato pa je zapel mešan zbor iz Hoč pod taktirko dirigenta krojaškega mojstra g. Furlana ubra no pozdravno pesem, na drugem koncu vrta pa so zadoneli močni akordi godbe na pihala. Po skupnem slikanju so se vrstili številni govorniki, izmed katerih naj le omenim priljubljenega obrtnega nadzornika g. Založnika, nadalje g. Bureša, Igliča, Vahtarja, Reiherja, ® Zupančiča, Podhraškega, Potrča in Kovačiča, ki so čestitali Združenju k pomembnemu jubileju in zlasti podčrtavali namen Združenj, pomen in potrebo okrožnih odborov, ki naj bodo prava vez med združenji, zbornicami in oblasti. Vsem govornikom in zastopnikom se je v prisrčnih besedah v lepo zasnovanem govoru zahvalil za čestitke predsednik g. Joško šabeder v imenu vseh članov Združenja, želeč v obrtniškem stanu predvsem slogo, ki je najpotrebnejša in najnujnejša za-ščitnica obrtniških teženj in nosilka v iz-vojevanju pravic in odpravo ran, ki tarejo vse panoge obrtniškega stanu. Razvila sc je neprisiljena in prisrčna zabava, h kateri je tudi pripomogla marljiva gostilničarka Angela z dobro in ceneno postrežbo, da bo ostal ta zlat jubilej v najlepšem spominu ne sanro zunanjim gostom, temveč tudi domačinom, ki prinašamo jubilantu — Združenju — najlepše čestitke z željo, da uspe jubilantu priboriti obrtnikom v okviru svojih organizacij ono mesto, ki jim prisoja v verigi pridobitnih slojev in zavednih državljanov. Mladi in stari umirajo. Umrli so: v splošni bolnišnici 15 letna železničarjeva hčerka Marija Vogler in 89 letni zasebnik Anton Sirk. Na Pobrežju Aleksandrova 90 — .30 letni posestnik Avgust Žunko-vič, v Jczdarski S pa 47 letni tkalski mojster Rudolf Allger. Žalujočim naše toplo sočutje! 100 let je e .ivel! V čakovečkem vino-gorju v taikozvanem Bukovcu Mijo Podvez. Še pridno dela ter je zdrav in čil. V zvezi s kolesarjenjem po pešpoti na Mariborski otok, o čemer smo včceraj poročali, opozarja mariborska orožniška postaja, da bo vsaki kolesar, ki ga bodo zalotili na omenjeni pešpoti, ovaden sres-Kcmu načelstvu ter da bo občutno kaznovan. Včeraj je bilo sreskemu načelstvu '"'□demli 32 oseb. Tisti kolesar, ki pa bo samo tiščal svoje kdo, pa bo moral na-'-ai do otoka in od tam na banovinsko cesto. petokrat je zgorelo gospodarsko po-s-opje posestnika A. Braunčiča v Vrhlogi pri Pragerskem. Požar je izbruhnil sinoči uTrdi 11. ure ter je zgorelo poslopje z •'sem inventarjem do tal, tako da znaša škoda nad 40.000 Din. Na kraj požara so prišli slovenjebistriški gasilci, ki so z velikim naporom rešili stanovanjsko poslopje. Značilno je, da je gospodarsko poslopje A. Braunčiča v teku zadnjih let že petokrat zgorelo. Kralja Matjaža so okradli. Na Peci, v bližini Uletove koete, stoji krasen kip kralja Matjaža. Te dni pa so neodgovorni elementi ukradli s kipa razne bakrene na-kite, ki jih je imel kralj Matjaž okoli glave in ki so jih svojčas darovala razna nacionalna društva. Teh nakitov je bilo skupno 46. Sedaj pa so opazili, cla ima kralj Matjaž še samo tri nakite ter so vsi ostali izginili, Škoda je precejšnja, saj predstavljajo nakiti dragoceno spominsko vrednost, sama materialna škoda pa je cenjena na preko 2000 dinarjev. Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru vabi člane, da se polnoštevilno udeležijo narodno obrambnega predavanja univ. docenta g. dr. Frana Zvritterja o »Koroškem narodnostnem vprašanju«, ki 'bo v petek 2. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega do-mj}. Po predavanju vpis novih elanov. Vstop prost. Mala Nedelja. V nedeljo 4. julija ob 16 uri vsi od blizu in daleč na sokolski telovadni nastop pri Mali Nedelji. Ljudska veselica, ples, zvečer Ciril Metodov kres. Zdravo! Tekstilno delavstvo tovarne M. Rosner Maribor, priredi v nedeljo 4. julija 1937 veliko tekstilno vrtno veselico na vrtu in v vseh prostorih Gambrinove dvorane. Za raznovrstne zabave jamči veselični odbor. Na Pesnico! Nekaj prijetnih uric nam pripravljajo pesniški gasilci s prisrčno veselico, ki bo v nedeljo dne 4. t. m. v prostorih Klugove gostilne v bližini kolodvora. Za grlo in želodec je odlično po skrbljeno. Vlak odhaja ob 1. uri, dočim bo vozil v slučaju dovoljnih prijav ob 3 popoldne iz Glavnega trga poseben avtobus. Mariborčani pojdimo se malce po-razveselit na Pesnico, da istočasno podpremo naše vrle pesniške gasilce. Mestna podjetja, avtobusni promet, sporoča, da vozi avtobus dne 4. t. m. ob 5.40 na vrh Pohorja. Vožnja bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijavljertcev. Vrnitev ob 19.30 od odcepa. Prijave sprejema prometna pi sarna avtobusnega prometa. Glavni trg tel. 22—75. Cena v eno smer Din 20. V tvornici ga je doletela smrt. V Ehrli-liovi tekstilni tvornici se je včeraj popoldne okoli 16. ure nenadoma zrušil na tla 47 letni tkalski mojster Rudolf Alliger, stanujoč v Jezdarski ulici 8. Takoj so mu priskočili na pomoč delavci ter ga skušali spraviti na noge, poklicali so tudi zdravnika, ki pa je mogel le ugotoviti smrt, ki je nastopila kot posledica kapi. 1907—1937. Danes so se v Mariboru sestali maturanti tukajšnje klasične gimnazije, ki so leta 1907 maturirali na omenjenem zavodu, da proslavijo 30 letnico mature. Od takratnih maturantov so se proslave udeležili: dr. Lenart Boezio, odvetnik, Gornja Radgona: dr. Anton Cede, zdravnik, Laško; Ferdinand Dobravc, davkar, Maribor; dr. Andrej Druškovič, odvetnik, Ljubljana; Ivan Gorišek, železniški uradnik. Zagreb; dr. Ludvik Grobelnik, notar, Ribnica; Franc Hobnjec, župnik in duhovni svetnik, Čadram; dr. Franc Hojnik, odvetnik, Maribor; dr. Anton Hrovat, primarij. Ormož; dr. Ivan Jurečko. Maribor; dr. Josip Kavčič, drž. tožilec. Split: dr. Janko Košan, starešina sodišča v Dol. Lendavi; Alojz Kovačič, višji inšpektor in šef prometa, Maribor; Marko Krajnc, tajnik Spodnje štajerske ljudske posojilnice. Maribor: dr. Maks Adrijan, operni pevec, Ljubljana; dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v pok., Ljubljana; Franc Slana, provizor, Pernice; Anton Sok, višji veterinarski svetnik, Dol. Lendava; dr. Franc Steinfelser, primarij. Celje; dr. Slavko Šumenjak. starešina sreskega sodišča,- Murska Sobota; Jože Tašner, načelnik ministrstva pravde, Beograd; dr. Alojz Trstenjak, predstojnik mestne policije, Maribor; insgr. Mihael Umek, stolni kanonik in mestni župnik, Maribor; Anton Veranič, župnik, Sv. Rok ob Sotli; dr. Vekoslav Vršič, tajnik ministrstva zunanjih zadev. Beograd; dr. Alojz Visenjak, odvetnik, Ptuj; dr. J. Volavšek, zdravnik, Ljubljana: Niko Vrabl, upravnik kaznilnice v Mariboru; dr. Bruno \Veixl, zdravnik, Sv. Trojica v Slov. goricah; Albert Zavodnik, ekonom kaznilnice v Mariboru, in Pavel Živort-nik, kon. •svetnik in prof., Maribor. Po Dravskem polju strašijo vlomilci. V stanovanje posestnice Marije Berglezove v Račah št. 84 je bil izvršen drze\j vlom in je padlo zlikovcu v roke 10.000 Din gotovine, ki jih ;e deloma našel skrite v postelji, deloma pa v zaprti omari. Zlikovec je prišel v stanovanjc na ta način, da se je s pomočjo lestve splazil v kolarm-co, odtod pa na podstrešje gospodarskega poslopja. Tam je napravil v zid veliko odprtino, skozi katero se je splazil v podstrešje stanovanjske hiše, od koder je po stopnicah vdrl v stanovanjske prostore, kjer je p pobrskal vse omare in predale ter postelj, kjer je našel 3500 dinarjev, v omari pa 6500 dinarjev. S plenom, je nato izginil. V zvezi1 z vlomom so orožniki aretirali neko osebo, ki je nujno sumljiva, da je izvršila vlom. Gledališka uprava poziva vse abonente in abonente ma blok, da čimpreje poravnajo dolžne zneske. Šestdesetletnico svojega obstoja proslavlja gasilsko društvo pri sv. Lovrencu na Pohorju v nedeljo dne 4. julija t. 1. Šolska deca iz naše »Abesinije« ne bo smela več v tezensko šolo.'Prejeli smo s prošnjo za objavo; Pod tem naslovom je prinesel »Večernik« od 22. t. m. članek, v katerem navaja, da je kraj. šol. odbor v Teznu izključil s šol. 1. 1937-38 iz razvanjskega šol. okoliša, vsled česar bodo morali hoditi v šolo v 5 km oddaljeno Razvanje, po skoraj 3 km velikem in nevarnem gozdu. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da temu ni tako. Od Ptujske ceste v Sp. Dobravi do Razvanja ml več kot 3 km 200 m, kar je uradno ugo tovljeno. Pot skozi gozd sam pa meri le 630 m in ni prav nič nevaren, saj to ni ona zloglasna »betnavska džungla«. Do takega sklepa je moralo priti prej ali slej, ker zahteve kraj. šol. odb. v Teznu so tako velike, da jim kraj. šol. odb. v Razvanju ni mogel ugoditi, saj bi moral prispevati za onih 112 otrok na Teznem skoraj toliko, kot znese ves šol. proračun razvanjske trirazredne šole. Planinske maše na Pohorskem domu. Prič e n ši z nedeljo 4. julija bodo na Pohorskem domu vsako nedeljo in praznik sv. maše za planince in sicer ob 8. uri. Sv. maše oskrbi Aljažev klub. Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna. Izboljšanje. Dunajska vremenska napoved za danes pravi, da se bo vreme izboljšalo, lokalne nevihte niso izključene. Odbor za zgradbo kapelice na Peci vabi. na Ciril-Metodovo proslavo in prvo žegnanje dne 3. in 4. julija 1937 na Peco. Dne 3. 7. zvečer kresovanje, v nedeljo dne 4. 7. ob 9. uri sv. maša v novi kapelici, nato prosta zabava pred kočo. Vsi izleti planincev naj bodo usmerjeni ta dan na Peco. ?AUuiiuwe ,HQViU Prekrasno akvaristično razstavo v Grazu obiščete najlažje ob priliki avto-karskega izleta Publika« v sredo, dne 7. julija. Vožnja in vizum le Din 100. Za-si-gurajte si mesta, prijavite se takoj pri Putniku Maribor-Celje. Mariazell vabi! Dvodnevni izlet Publika z modernim avtokarom od 14. do 15. julija. Cena vožnje vključno vizum le Din 200. Izkoristite ugodno priliko! Informacije. in prijave Putnik Maribor-Celje. Do jutri 2. julija opoldne sprejema Putnik Maribor še prijave za diven 7 dnevni izlet z luksuznim avtokarom v Dolomite in na GroBglockner od 4. do JO. julija. — Popolen aranžman le Din 1.800. Najlepši dopust, -divne pokrajine! »ZViitMI Južni del Nove ulice je v obupnem stanju, da zavira vsak promet. Sploh se je često nemogoče izogniti številnim vozem, ki so na tem mestu razstavljeni in le božji čudež 'je, da se na tem mestu ni pripetila kaka večja prometna nesreča, saj služi ta del ceste vsemu drugemu le svojemu prvotnemu namenu ne. Apeliramo na merodajne kroge, da se za zadevo malce zanimajo. Nesreča no počiva. Ko se je pred dne- vi vozila delavka Zorko Ljudmila po strmem klancu pri Sv. Martinu pri Vurber-gu, je zavozila v njo neka kolesarka. Pri tej nesreči je dobila Zorko Ljudmila težje telesne poškodbe in se zdravi sedaj v mariborski splošni bolnišnici. Mujsite .trnke niauiiB,' v rrggrr- .ra i Učni uspeh na ptujski gimnaziji. Na ptujski realni gimnaziji se ie n začetku preteklega šolskega leta vpisalo 506 učen cev, od tega jih je na koncu leta ostalo 480. Redovaniih jo bilo na koncu letu skupno 467. Izdelalo 269, to- j-e 56.04% in sicer 25 z odličnim 102 s prav dobrini in J32 z dobrim uspehom. Popravni izpit ima 141 dijakov, 51 dijakov ni izdelalo, 6 je izgubilo pravico do šolanja. Skupno ■jih ni izdelalo 211. Šport. SK Drava iz Ptuja je dne 27. t. m. z rezervo Železničarja v Mariboru odigrala prijateljsko tekmo kot predtekmo glavni tekmi med varaždinsko Slavijo in prvim moštvom Železničarja. Ptujska Drava je doživela poraz v razmerju 2:5 (1:3). Moštvo Drave je moralo nastopiti brez nekaterih svojih najboljših igralcev. Smrtna kosa. Dne 28. trn. je nenadoma umrl dolgoletni bivši starešina oddelka finančne kontrole v Ptuju g. Geč Ivan. Pogreb je bil ob obilni udeležbi prebivalstva v sredo, dne 30. trn. Prizadeti družini naše iskreno sočutje. Kino. V soboto, dne 3. julija ob 20. uri, in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri, se predvaja film »Uličica do raja«. V gl. vi. Peter Moser. HavkemiitdcMtske olto&iee Osebna vest. Premeščena je učiteljica Nahtigal Marjeta iz Križevcev pri Ljutomeru v Št. Vid (srez Litija). V Križevce pa je premeščena učiteljica Antonac Ade-la iz Št. Vida. Završni izpiti na meščanski šoli so končani. Oproščenih izpita je bilo 5 učencev, z odličnim uspehom sta položila 2, s prav dobrim 5, z dobrim 4, popravni izpit pa imajo 4 učenci. Pred dnevi so neznani vlomilci odnesli trgovki Sovičevi na Krapju raznega blaga v vrednosti 1000 Din. Isto noč so srečali ljudje v bližini cigane, ki so osumljeni. Na čast slovanskih blagovestnikov bo zagorel kres po telovadnem nastopu na telovadišču pri Mali Nedelji, 5. julija zvečer pa na letnem telovadišču ljutomerskega Sokola. H kresovoma vabimo narodno občinstvo! Regulacija Mure. Ob priliki nedavno narastle vode se je Mura zopet močno zajedla v -njive proti banovinski cesti pred Razkrižjem in ni daleč, ko bo njen tok ob banovinski cesti in isto v par letih tudi prekoračil, radi česar je treba m' sliti na nujno regulacijo Mure iaduje letefamtM vesti Socialisti hočejo zrušiti Chautempsa in se vrniti v opozicijo? PARIZ, 1. julija. Takoj po glasovanju senata o pooblastilnih zakonih za Chau-tempsovo vlado, se je sestala vlada v Eli-zeju pod predsedstvom prezidenta Le-bruna in je sklenila prve nujne odredbe v smislu sprejetih pooblastilnih zakonov v svrho sanacije državnih financ. Najvažnejši -sklep je. da se odpravi zlato kritje franka s pridržkom naknadne določitve istega. Tudi se odpravi izmenjava novča-nic francoske banke proti denarju. Tudi ta določba se bo pozneje uredila. Nadalje je sklenila vlada ustanovitev posebnega valutno-stabilizacijskega fonda, katerega naloga bo, določiti provizorični vrednostni odnos med frankom ter inozemskimi devizami. Nadaljnji sklep je najetje posojila pri Francoski banki v iznosu 15 milijard frankov. Tudi je vlada sklenila, da se borze danes odpro, vendar pa ostanejo do nadaljnjega zaprte one borze, ki se pečajo z nakupom in prodajo vrednostnih papirje- PARIZ, 1. julija. Poučeni krogi pravijo, da so nastala v Chautempsovi vladi nekatera nesoglasja. Socialisti ne morejo odpustiti senatu, da je bil predsednik vlade Leon Blum v senatu izžvižgan in da je moral prepustiti čitanje deklaracije svojemu kolegu Sarrautu in nato izginiti. »Echo de Pariš« piše, da je topla želja socialistov, da se vrnejo v opozicijo in da so radi tega odločeni rušiti Chautempsa, da se maščujejo za padec L. Bluma, ki je postal žrtev radikalno socialističnih intrig v senatu. Socialisti so sicer pripravljeni podpreti prizadevanja finančnega ministra Bonneta v svrho uravnoveše-nja proračuna, so pa odločno proti nameravanemu davčnemu zvišanju. Odločitev pa ne bo padla pred 10. julijem ob priliki socialističnega strankinega kongresa v Marseju. Prerokujejo novo vladno krizo ter se Chautemps pogaja z Blumom v svrho novega kompromisa. Poljsko romunsko zavezništvo služi miru VARŠAVA, 1. julija. Kralj Karol rumun ski ter prestolonaslednik Mihael sta se danes vrnila iz Krakova v Bukarešto. Ob tej priliki ie izšel naslednji komunike: »V teku razgovorov, ki so se vodili ob času državnega obiska, so so se obravnavala vsa politična vprašanja, ki tanglrajo Polj. sko in Rumunijo. Soglasno se je ugotovilo, da so interesi Poljske In Rumunije popolnoma identični. Cilj obeh držav je ohra nitev miru. Miru shiži tudi poljsko-rianun ska zveza.« Birma. V nedeljo je bila v Marenbergu, po presledku šestih let, zopet birma. škof dr. Tomažič je v marenberški cerkvi podelil 264. birmancem zakrament sv. birme. šolske novice. V šolskem letu 1936-37 je bilo na marenberški šoli 6 razredov in 2 vsporednici. Ena vsporednica pa je pri Sv. Treh Kraljih. Skupno je obiskovalo šolo 178 dečkov in 190 deklic; torej 368 učencev. Lep obisk je imel tudi otroški vrtec. 6 ietH Ut GMtH ■K*" ' W 1' aaaMBMB Z noži, žeblji in železom v želodcu Po vesteh iz Bombaya je bil pred uie-■davnim operiran v eni izmed tamkajšnjih 'bolnišnic neki indijski čarovnik, kateremu so ob tej priliki operacijskim potom izpraznili želodec kaj čudne vsebine. Fakir je imel v želodcu 18 žepnih nožev, nekaj žebljev in in drugih drobcev železa. Vse to je nosil indijski čarovnik v želodcu nič ananj kakor polnih 15 let, ne da bi bil pri tem čutil kakršnekoli bolečine. V 15 tetinem izvajanju svoje čarovniške umetnosti je požiral pred očmi številnih radovednih gledalcev neštete nože, žeblj; in drugo železo. V svojem fakirskem poslu je bil tako izpopolnjen, da se mu v vseli teli 15 letih ni nikdar nič zlega pri-■ petilo. Nekega dne pa je vendarle občtrtil v želodcu neznosne bolečine in se je moral podvreči operaciji želodca, iz katerega so izvlekli, kakor smo že preje povedali. malodane celo zalogo železa. Opera- cija je bila izvršena brez kakršnihkoli komplikacij in je že danes nedvomno gotovo, da fakir po operaciji ne bo več »požiral« železja, ki mu je kljub dovršeni fakirski šoli vendarle »obležalo« v želodcu. Nevesto izmaknil izpred oltarja Mladi krojaški pomočnik Vaselino iz Bologne se je do smrti zaljubil v lepotico Gino Carnelutti in jo zaprosil za roko. Ker je 'bil mojster Vaselino imovit in delaven, se starši niso zoperstavljali tej zakonski zvezi. Določili so celo že dan poroke. Lepa Gina se je sicer udala želji in zahtevi svojih staršev, ni pa bila s svojim novoizvoljenim zaročencem zadovoljna, ker je bilo njeno srce medtem že oddano drugemu. Na dan poroke so se zbrali v hiši bogatega kmeta Carneluttija številni svatje, da pospremijo mlado nevesto v cerkev. Uro kasneje je že stala Gina s svojim zaročencem pred oltarjem. V tem trenutku pa je planila v cenkev skupina mladeničev, ki je mlado nevesto si-ltfma odvedla izpred oltarja. Pred cerkvijo je bil že pripravljen voz, s katerim so neznanci prepevali nevesto v bližnjo vas, kjer se je mlada nevesta še istega dne izročila s svojim pravim ženinom, ki ga je od srca ljubila in s katerim je odslej živela v sreči in zadovoljstvu!. ZLATO IZ MARMELADE. Alkimisti so hoteli pridobivati zlato iz raznih snovi, pa se jim ni posrečilo. Toda zlato se izdeluje ali bolje rečeno pridobiva in se bo pridobivalo fe najrazličnejših stvari. Tako sc je posrečilo milijonarju Williamu Brovvu pridobivati zlato iz marmelade. In pridobil ga je mnogo, če sodimo po njegovih milijonih in po načinu življenja tega 'bogataša, marme-lajjnega (kiralja, lastnika velikih tovarn marmelade v Cincinati. Mož >3 nedavno slavil zlato poroko in na pojedino je povabil okrog 400 gostov. Vabila niso bila napisana na papirju, temveč na čistem zlatu, obloženem z emajlom, besedilo vabila je bilo pa v zlatu vrezano. Baje so porabili za to 80 kg čistega zlata in gotovo ni nihče -vabila izgubil. Da ni pripravil milijonar svojim gostom hrenovk z gorčeo a;li hrenom, je jasno. Med gosti je bil tudi Iakomnež, ki je dejal, da se že veseli, ko bo Brow slavil demantno poroko. Če je poslal na zlato poiroko zlata valbila, pošlje na demantno gotovo de-mantna. H LET MOLKA ZA POKORO. Ameriški listi poročajo o mehaniku Meljrlmu Trainu, uslužbencm v neki garaži v Filadelfiji. Mož je 'bil 11 let dozdevno nem. Oni dan so pa njegovi tovariši ostrmeli, ko je naenkrat izprego-voril in jim pojasnil, zakaj celili 11 let ni izpregovoril nobene besede. Leta 1911 je ustanovil v Bostonu trgovino, v katero so vložili njegovi prijatelji precej denarja. Za družabnika si je jzlbral svojega svaka, ki je pa nekega dne pobral ves denar iz blagajne in jo mahnil v Newyork, kjer je vse pognal, potem si je pa končal življenje. Train je bil tako obupan in osramočen, da je trdno sklenil molčati, dokler se mu ne bo posrečilo vrniti vsega denarja svojim prijateljem. Odšel je v Filadelfijo, kjer se je lotil dela. Pridno je delal 11 let in vsa ta leta ni izpregovoril niti besedice. Ko je ves srečen in ponosen odposlal zadnji ček, je začel zopet govoriti. Prijateljem je pripovedoval, da mu je bilo prvo leto zelo težko, ko ni govoril, potem se je pa navadil. Sicer pa meni, da ljudje itak preveč govore in mlatijo večinoma prazno slamo. Spoznal je pa, da se mnogo lažje in uspešneje dela, če človek ne govori. Tako je na sebi preizkusil pregovor: Govoriti srebro, molčati zlato. Današnji posli. Gospa: »Všeč ste mi in sprejmem vas za hišno. Plačala vas bom dostojno in ravnala z vami, kot s svojo rodbino.« Hišna: »Takoj! Potem se moram pa še le prepričati, kako ravnate s svojo rodbino.« Nehvaležnost. »Ti torej ne služiš več pri sodnem svetniku za odigojiteljico?« »Ne. Gospa me je za to odslovila, ker se je hčerka preveč od mene — naučila.« Razno SLADKI KMEČKI KRUH zdrav, okusen kruh za vsakega. Pekarna Rakuša. Koroška cesta. 3188 Dobro ceneno DOMAČO HRANO dam. Koroška 7-1. dvorišče. 3603 IZJAVA! Izjavljam, da nisem več plačnica dolgov, ki _bi jih narcfljl moj mož Karl Švare. Marija Švare. 3594 MAMICE! Otroške vozičke v najmodernejših modelih dobite pri Justinu Gustinčiču.' Tattenbacho va 14. 2932 Posest Naprodaj STAVBENA PARCELA G km od Maribora ob glavni cesti. Plačljivo s knjižico Mestne hranilnice Maribor. Ponudbe pod »Parcela« na upravo. Kupim c^r ri* . ■■ i —m« Kupi se PRECEJALNIK ZA VINO (Wciufilter), rabljen, toda dober. Naslov v upravi /Veternika-. 3584 V na/em DELAVNICO ZA OBRT v sredini mesta oddam v najem- Naslov v upravi lista. 3582 1 Obrtniki! ( ► 41 ( ► i 1 ] | Nudite delo ? Iščete kupca ? Potom malih J [ i > oglasov v ..Veterniku" si lahko takoj i i j J pomagate, saj je »Veternik" kod eaini J j ,, obmejni slovenski dnevnik v vsem ob- i < > mejnem ozemlju močno razširjen. < > 0 <1 1 > • Sobo odda SOBO IN KUHINJO oddam s 1. julijem mirni stranki brez otrok, prednost imajo vpokojenci. Pobrežje, Zrkovska c. 23. 3593 LEPO OPREMLJENO SOBO z eno ali dvema posteljama oddam. Sodna 2<>, vrata 2. 3320 DVOSOBNO STANOVANJE a pritiklinami in vrtom oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi. -5597 SOBO s štedilnikom, v prvem nadstropju, s posebnim vhodom takoj oddam. Betnavska 39. 3586 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam mali družini. Smetanova ul. 50. 0598 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddani takoj. Vprašati pri čevljarstvu Mihelak, Koroška c. 43. .3587 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova ul. 6-1, desno, Dvoršak. 3600 Oddam OPREMLJENO SOBO s -Štedilnikom dvema tovarniškima delavkama. Koroška c. 76. 3599 Dobi se takoj TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico v Tomšičevem drevoredu. Vprašati Tomšičeva 16. 3601 Službo dobi SOBO s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno. 3302 Stanovanje ČEVLJARSKE POMOČNIKE sprejmem. Gregorc. Aleksandrova 55- 3588 DVOSOBNO STANOV4NJE oddam s l. avgustom. Ljubljanska ul. 42. 3581 VAJENCA sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi v bližini Maribora. • Ponudbo pod »Pošten*; na upravo. 3591 Službo išče GOSPODA sprejmem tja stanovanjc. Bet navska 3. 3585 STANOVANJE dve sobi s kopalnico in kabinet oddam. Vrbanova 32-1. 3589 KROJAŠKI POMOČNIK s svojim strojeni išče službo. Naslov v upravi. 3595 SOSTANOVALCA sprejmem. Vrbanova' ul. 6, vrata 2. 3592 Sirite „Večernik“ Sodoma in Gomora 32 •»Kaj takega pa še nisem doživela. Zavili so me V velik plašč in ker se nisem mogla braniti, kričati pa tudi nisem mogla, ker sem se tako smejala, so me nesli naravnost pred kapucinski samostan. Predno sem še spoznala, kaj nameravajo, so bili že priklicali samostanskega vratarja. Komaj se je prikazal, so začeli nanj kričati, naj me hitro blagoslovi, češ, da grem na drugi svet in da je že večji del moje obleke šel naprej. In v tistem trenutku so trgali z mene plašč in jaz sem v sami srajci stala pred kapucinom, ki je kar oikamenel, se začel prekriževati in je končno med smehom i nojih spremljevalcev zaloputnil vrata. Ah, vi ne veste, koliko smo se tedaj smejali. Mislila sem, da bom od smeha počila.« In smejali sta se obe, Olimpija in Adel-gunda, smejali, da so jima debele solz$ tekle po licih in Adelgunda se je pre-kucevala po postelji, kakor bi bila iz uma, posebno, ker si je predstavljala, kako bo ta dogodek razveselil Angelika. Adelgunda ni vedela, da se ji samostana ni treba več bati in je radi tega tudi svoji novi prijateljici prikiivaila, kdo in kaj da je. A vse, kar ji je Olimpija povedala o gledališču in o različnih zabavah, in ker ni življenja poznala prav nič, se ji je dozdevalo, da ima Olimpija nebeško lepo življenje in se je radi tega v njenem srcu porodila želja, da bi sama poskusila svojo Sfečo pri gledališču. Olimpija, ki je spoznala nenavadno lepoto svoje nove prijateljice in uganila, da! bo tudi ona imela svojo korist, če se združi kar najtesneje z Adelgumdo in ji zdaj pomaga, jj je z vso vnemo prigovarjala, naj nič ne premišljuje in naj se kar odloči, vse drugo da se že uredi. In Adelgunda je Tada privolila v to, kar ji je Olimpija ponujala, saj je to sama želela in je pri tem popolnoma pozabila na Angelika. Ta se je po več oir trajajočem zasledovanju upehan in potrt nastanil v »Pe- klu«. Tu je liotel počakati, da pridejo znanci, s katerimi je minulo noč popivali. Ti so bili zadaje njegovo upanje, kajti domneval je, da je Adelgunda s katerim izmed teh odšla in domišljal si je, da si le ne upa na da« in se skriva pred policijo, njeno srce pa da koprni po njem in njena duša da kliče v ljubezni njegovo ime. V resnici pa se je Adelgunda ravno takrat tolkla po stegnih in se kričavo smejala mastnim dovtipom, s katerimi jo je kratkočasila njena nova prijateljica. V prvem ljubljanskem hotelu »Pri Bi-dehnanu« je stal v portirjevi soibi velik saili gospod in je poskušal hotelskemu osobju dopovedati, da išče spodobnega človeka, ki bi hotel nekaj tednov biti njegov tajnik in spremljevalec. (Dalje.) Izdaja'konzorcij'»Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Siska Mariborska tiskarna d.