LETO XII., ŠTEV. 178 Ljubljana, sreda 1. avgusta 1951 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN INVESTICIJE ZA MANJŠO PORABO LESA Delavski sveti nekaterih naših lesnoindustrijskih podjetij si letos pošteno tarejo glavo, kako bi zvozili in uresničili svoje investicijske načrte. Ponekod imajo skrbi z že za poče timi investicijskimi deli. Drugod pa se porajajo in oblikujejo želje, kako bi zgradili ta ali drugi obrat, ga opremili s stroji in ga pognali v proizvodnjo. Skratka, na zasedanjih delavskih svetov in njihovega višjega gospodarskega združenja se v bolj ali manj določni obliki izraža težnja, da bi v Sloveniji trošili bodisi za domačo porabo ali za izvoz čim manj surovega, neobdelanega lesa. Načrti in želje, ki. jih zaenkrat v še precej nedoločni obliki gojijo delavski sveti, so v osnovi popolnoma pravilni. Tu se namreč rahlo že oblikuje nov način našega gospodarjenja z lesom, v katerem bo čedalje bolj prevladovala proizvodnja bolj in bolj vrednih lesnih izdelkov. Številke iz naših gozdov namreč neogibno terjajo, da se slednjič trezno otresemo razkošnega mišljenja: >Ah, kaj, lesa imamo dovolj, zakaj bi vendar z njim ne počeli po mili volji, kakor se komu poljubi...« Ne, od računanja s stotisoči kubikov lesa bo treba preiti na kubike. To ni skok v skrajno skromnost, ampak osnova za našo gozdarsko in lesno gospodarsko politiko za daljše obdobje. Zato ni prav nič napak, če bomo kot dobri gospodarji cenili vsak kubik lesa kot zlato. T o vodilno misel je poudaril tudi maršal Tito ( v govoru 27. IV. 1950), ko je izrazil pobudo, naj se pri nas čim bolj razvije lesna industrija, da ne bo več treba trošiti in izvažati toliko surovega lesa, s čimer bomo zmanjšali izkoriščanje gozdov, hkrati pa celo povečali vrednost naše lesne proizvodnje. Ko se delavski sveti že letos ukvarjajo z investicijskimi željami in celo z gradnjami ter se ponekod skoraj naivno radujejo bodočih obratov, si morajo biti svesti, da bližnja preusmeritev našega gospodarjenja z lesom za nobeno ceno ne sme postati navadna kampanja, nekakšna splošna povodenj. Tu gre za nenavadno resen in preudaren gospodarski račun za daljšo vrsto let. Zato bi bilo hudo napak, če bi čez noč na široko odprli nekakšno gospodarsko fronto, na kateri naj bi na vseh koncih in krajih ko gobe po blagem dežju začeli rasti obrati lesne predelovalne industrije. Vse investicije, ki jih bo terjala preusmeritev gospodarjenja z lesom, bo treba temeljito premisliti! Tu ne more bili odločilno zgolj navdušenje tega ali drugega delovnega kolektiva ali delavskega sveta, niti lokalni interesi, ali celo začasno lepo obetajoča rentabilnost in podobne okolnosti in nagibi. Ker bomo daljšo dobo manj sekali, kot smo bili doslej vajeni, bo treba investicije prilagoditi razpoložljivim količinam surovega lesa. T o se pravi z drugimi besedami, investicije bo treba vlagati za take obrate, ki bodo surov les predelovali v izdelke najvišje vrednosti. Lepo je, če, recimo, vlada mea mnogimi delavskimi sveti navdušenje za obrate, ki bi izdelovali zaboje, barake in podobne izdelke, če se nekateri delavski sveti že sedaj spuščajo v graditev takih obratov itd. Vprašanje pa je, ali so ti obrati zares zaželeni, potrebni in dovolj rentabilni? Zaboj, baraka ali kaj podobnega je vendar komaj napol obdelan les, torej še vedno izdelek nižje vrednosti. Hkrati pa s temi izdelki še vedno nismo privarčevali kaj prida lesa, saj so to značilni izdelki, za katere je treba dati precej surovega lesa. Naše investicije morajo biti namenjene za take obrate, kjer bomo zares ob majhni porabi lesa proizvajali visoko-vredne izdelke, za take obrate, kjer bomo do skrajne možnosti izkoristili les in se tako polagoma otresli miselnosti, da je pač vseeno, če je malo ali dosti odpadnega surovega lesa. Če upoštevamo zgolj naš izvoz, potem je treba reči, da morajo biti te investicije takšne, da bomo z njihovo pomočjo temeljito spremenili sestav (strukturo) našega izvoza. Da torej ne bomo prihajali na tuja tržišča v pretežni meri s surovim in napol obdelanim lesom, ampak z visokovrednimi lesnimi izdelki, za katere bomo porabili malo lesa, dobili pa zanje na mednarodnem tržišču večjo vrednost! Za letos je stvar okoli investicij v ta namen popolnoma jasna. Biti moramo še precej skromni, kajti državna sredstva so osredotočena za težko industrijo in elektrifikacijo. Drugače tudi ne more biti. Treba je počakati, da se težka industrija krepko postavi na noge, nato se bodo mogla šele odpreti vrata lahki in predelovalni industriji. Delavski sveti so zatorej več ali manj navezani na lastna sredstva in lastne možnosti. Zato kaže graditi oz. dograjevati le najnujnejše in neodložljive stvari. Trenutno je tudi brez novogradenj in večjih investicij nešteto možnosti, da z racionalnejšo porabo lesa proizvajamo izdelke višje vrednosti. Padec v izvozu končnih lesnih izdelkov kaže, da čaka delavske svete v lesni predelovalni industrij: takojšnje hvaležno delo. Leta 1948 so končni (finalni) izdelki tvorili v našem izvozu lesa 23.2"!n, leta 1949 so že padli na 2C.7"/#, leta 1950 pa se je ta udeležba znižala celo na 11.8nln. Namesto da bi izvažali čim več visoko-vrednih le,enih izdelkov, smo z njimi v izvozu padli na presenetljivo nizek odstotek. T u se delavskim svetom takoj odpira izredno važno vprašanje! Ali ni znabiti kriva slaba kakovostf Pa premajhna delovna zmogljvost? Ali bi se znabiti v tem ah drugem obratu ne dalo še zboljšati in dognati delovnega procesa? Zatorej nikar izgubljati časa samo okoli novih načrtov in želja, ampak najprej temeljito pregledati že obstoječe obrate in njihovo proizvodnjo tako izpopolniti, da nam bodo dajali kar največ in najboljših visokovrednih tesnih izdelkov! (ž) Pogajanja v Kesongu na mrtvi točki Obe stranki vztrajata na svojem stališču Austin upa na uspeh Tokio, 31. jul. (Reuter). Tudi danes v Kesongu ni bil dosežen napre. dek, je rečeno v sporočilu, ki ga je objavilo združeno poveljstvo na Koreji. Na današnji 15. seji je bila ponovno razprava okrog vprašanja črte, na kateri bi se ustavile sovražnosti in uvedla demilitarizirana cona. Set delegacije združenega poveljstva admiral Turner in še£ kitaj, sko-severnokorejske delegacije general Nam 11 sta ponovno navedla svoji prejšnji stališči v obeh vprašanjih. Današnja seja je trajala eno uro in pol, prihodnja je sklicana za sredo dopoldne. Maršal Tito, ki se je pred dnevi mudil v Sisku, je obiskal tudi tamkajšnjo železarno, kjer so ga delavci navdušeno pozdravili. -Ogledal si je vse naprave, zanimal se za napredek proizvodnje, kakor tudi za razmere, v katerih žive delavci Zaradi obilne letine se bo predčasno začela predelava sladkorne pese Letošnji pridelek sladkorne pese je spričo ugodnih vremenskih pogojev prav obilen. Vsekakor je večji od povprečnega pridelka v povojnih letih. Po približnih cenitvah bomo pridelali okrog 20.000 vagonov več sladkorne pese, kakor leta 1948, ko pridelek ni bil slab, v primeri z lansko slabo letino pa je razlika še mnogo večja. Da bo mogoče vso to peso pravočasno predelati, bodo vojvodinske tovarne sladkorja začele mesec prej obratovati, kakor druga leta. Pridelovalci pese bodo že v prvih dneh avgusta začeli pospravljati pridelek, tovarne pa bodo začele obratovati okrog 20. avgusta. V tovarnah So remont strojnih naprav že končali, tako da je vse pripravljeno za začetek sladkorne kampanje. Postavili so tudi nove naprave za hitrejše prekladanje pese, bodisi z vagonov ali p.a z elevatorjev v skladišča. Najbolj pereče pa je sedaj vprašanje prevoza pese na železnicah do sladkornih tovarn. Izkušnje v zadnjih letih so pokazale, da se zaradi zakasnitve vlakov in nerednega dostavljanja vagonov precej repe pokvari. Tako so šle zadnja leta v izgubo velike količine dragocenega sladkorja v pesi. Te dni je Obisk generalnega direktorja grške umetniške agencije V Beograd je prispel generalni direktor umetniške agencije v Atenah g. Georgi Kurakos, ki je tudi v drugih glavnih mestih evropskih držav v imenu atenske direkcije sklepal pogodbe o medsebojnih gostovanjih umet. nikov. Predstavniku Tanjuga je g. Kurakos izjavil, da je njegova agencija že pred vojno sodelovala z našimi umetniki in da je zelo vesel, ker zdaj kot prva grška ustanova obnavlja kulturno sodelovanje. »Sodelovanje na umetniškem in kulturnem področju med Jugoslavijo in Grčijo«, je poudaril Kurakos. »je posebno važno danes, ko se politični odnosi med obema državama normalizirajo. Atenski umetniki bodo storili vse. da bo prišlo do čim tesnejših vezi z jugoslovanskimi umetniki, kar bo važen prispevek za zbližanje naših narodov«. bila v Beogradu med predstavniki tovarn in naših železnic konferenca na kateri so tovarne sladkorja zahtevale od železnic jamstva za redno dovažanje, in sicer v obliki penalov, ki bi jih morala plačati železnica tovarnam, kadar pošiljke, zlasti maršrutni vlaki, prepozno prispejo v tovarne, kakor tudi jamstva, da bodo na nakladalnih postajah na razpolago naročeni vagoni. Tovarne so zahtevale tudi, da že sedaj železnice izpraznijo nakladalne rampe, da bo nakladanje pese potekalo brez ovir. Med predstavniki sladkornih tovarn in železnic pa v glavnih vprašanjih ni prišlo do sporazuma, ker se železnice branijo pristati na penale, čeprav same pobirajo kazni, kadar se odpošiljatelji ali prejemniki ne drže nakladalnih in raz-kladalnih rokov. Sporna vprašanja bo morala reševati glavna državna arbitraža. Desetletnica osvoboditve Aleksandra Rankoviča iz gestapovskega jetništva Pred poslopjem beograjske klinike v Vidinski ulici je okoli 7 tisoč prebivalcev 2. rajona proslavilo 10. obletnico osvoboditve člana Polit-biroja CK KPJ in sedanjega podpredsednika in notranjega ministra zvezne vlade Aleksandra Rankoviča iz gestapovskega za. pora. Na shodu je govoril tudi eden izmed organizatorjev te osvoboditve. Po shodu so tovarišu Rankoviču poslal; pozdravno brzojavko. Delegacija Svetovne zveze cerkva odpotovala v Ženevo Po 17 dnevnem bivanju v naši državi je delegacija Svetovne zveze cerk. va iz Zagreba odpotovala v Ženevo. Med svojim bivanjem v Zagrebu so člani delegacije imeli razgovore s predsednikom pokrajinskega komiteja za verske zadeve pri vladi LR Hrvatske msg. Rittigom, pravoslavnim metropo. iltom Damaskinom, starokatoliškim ško. fom Kalodjerom in predstavnikom evangelistične cerkve dr. Popom. Odhod naših študentov na delovno akcijo v Francijo Na povabilo Zveze študentov Fran. cije je včeraj odpotovalo iz Beograda 18 naših študentov, ki bodo šest tednov pomagali pri graditvi fizkulturnih objektov v Orieansu. Rouanu in neka. t^rih drugih francoskih mestih in se bodo po končani delovni akciji usta. vili v Parizu, da spoznajo življenje in delo študentov na pariških fakultetah. Vrhovno poveljstvo zavezniških sil aa Daljnem vzhouu je izdalo sporočilo, v katerem je rečeno, da mora biti demilitariziran pas na Koreji določen na podlagi sedanjega vojaškega položaja ter tako, da bo onemogočil priprave za nov napad. Kakor poroča AFP, je v tem sporočilu rečeno, da leži sedanja bojna črta severno od 38. vzporednika ter da bi bili zavoljo tega vsa pogajanja o umiku obeh vojskujočih se strank z vzporednika nesmiselna. Demarkacijska črta, na kateri bi se prenehale sovražnosti, bi morala biti med reko Jalu in sedanjim bojiščem. V sporočilu je poudarjena želja Zdru. Ženih narodov, da bi dosegli mir na Koreji. Iskrenost te želje dokazuje pripravljenost združenega poveljstva, da hoče žrtvovati sedanje vojne prednosti čeprav ima gospodujoč vojni položaj ter privoliti v uvedbo demilitariziranega pasu. Zastopnik ZDA v Združenih narodih Warren Austin je izrazil danes upanje v uspeh pogajanj za prekinitev sovražnosti na Koreji. Kakor poroča AFP, je Austin izjavil, da je treba sovražnosti prekiniti na črti, ki jo sedaj drže enote Združenega poveljstva. Dejal je tudi, da je treba vprašanje konference petih držav, na kateri bi bil upostavljen politični statut Koreje ter rešeni drugi problemi Daljnega vzhoda, rešiti v Združenih narodih. Uradna severnokorejska agencija je danes ponovno zahtevala umik tujih čet iz Koreje, ki bi se izvedel istočasno s prekinitvijo sovražnosti. Enote združenega poveljstva so danes zavzele po 5 ur trajajočih težkih bojih važne vzpetine severno od Jangua. Na drugih delih bojišča je v glavnem zatišje, le izvidne čete so bile sem pa tja v manjših akcijah. Ameriška letala so danes bombardirala glavno severnokorejsko mesto Fe-njatig ter skladišča in koncentracije nasprotnikovih čet. ZDA bodo obtožile Češkoslovaško New York, 31. jul. (AFP). Ameriški zastopnik v Združenih narodih Waren Austin je izjavil, da bo vlada ZDA obtožila Češkoslovaško za kršitev človečanskih pravic. Obtožba bo izrečena na bližnjem zasedanju Eko. nomsko-socialnega sveta v Ženevi v zvezi z usodo ameriškega novinarja Oatisa, ki so ga češkoslovaške oblasti obsodile na zapor, češ da je obdolžen vohunstva. HARRIMAN SE JE VRNIL V TEHERAN Rafinerije v Abadonu so prenehale delati — Obsedno stanje v Kusihtčanu London, 30. julija (AFP). Posebni odposlanec predsednika ZDA Truma>na Averell Harriman je odpotoval danes z letalom iz Londona v Teheran. Med svojim dvodnevnim obiskom v Londonu se je Harri, man razgovarjal z britanskimi državniki glede morebitnih razgovorov med britanskimi in perzijskimi zastopniki za ureditev petrolejskega spora. Na Kozari je maršal Tito odkril v Medjuvodju spomenik prvima partizanskima letalcema Franju Kluzu in Rudiju Čajevcu Kakor poroča Reuter, je bilo davi v rafinerji nafte v Abadanu ustavljeno delo. Rafinerija je prenehala delati, ker so vsi rezervoarji polni, izvoz-gotovih izdelkov pa je Po prepovedi anglo.iranske družbe petrolejskim ladjam, da ne smejo natovarjati nafte v Abadanu, popolnoma prenehal, Abadanska rafinerija je največja in najmodernejša na svetu. Delo v tej r NOVO 110.000 VOLTNO PRENOSNO OMREŽJE SLOVENIJE le glavnem zgrajeno Po osvoboditvi smo v Sloveniji začeli graditi vrsto velikih elektrarn. Sedaj že obratujeta hidrocentrali »Mariborski otok« in »Savica«, hidrocentrala Moste bo jeseni začela oddajati energijo, prihodnjo spomlad hidrocentrala Medvode, ob koncu prihodnjega leta pa verjetno tudi velika hidrocentrala v Vuzenici na Dravi. Proizvodnja električne energije, ki je že sedaj trikrat večja, kakor je bila pred vojno, se bo še znatno povečala. Za razvoj elektrogospodarstva pa niso potrebne $amo elektrarne. Racionalno izkoriščanje velikih virov električne energije nujno terja tudi povezavo elektrarn z visokonapetostnimi daljnovodi v energetski sistem, ki omogoča prenašati energijo do oddaljenih potrošniških središč ob sodelovanju vseh velikih elektrarn. Zato je bilo treba z velikimi investicijami zgraditi docela novo prenosno omrežje visoke napetosti 110.000 voltov, kajti čim višja je napetost, tem racionalnejši, je prenos energije na velike oddaljenosti. Pred vojno v Jugoslaviji nismo imeli niti enega daljnovoda za napetost 110 tisoč voltov Najvišja napetost, ki smo jo poznali, je bila 80.000 voltov, in še to le na daljnovodu Fala—Radvanje Laško. Novo prenosno omrežje za 110 voltov bo letos v jeseni v glavnem dograjeno. in sicer v skupni dolžini okrog 550 km. Od tega smo po osvo-ditvi «a novo zgradili 335 km. med vojnr> je bilo na Štajerskem zgrajenih 77 km, v Slovenskem Primorju pa smo dobili 88 km t.akega omrežja, stari daljnovod Fala—Laško pa smo letos preuredili za napetost 110.000 voltov. Seveda smo zgradili še vrsto drugih daljnovodov, tako da imamo sedaj v Sloveniji tudi še 530 km daljnovodov z napetostjo 35.000 voltov in 2600 vi-soponapetostnih daljnovodv z manjšo napetostjo. Marsikdo se bo morda še spominjal, koliko je bilo razprav in priprav v stari Jugoslaviji, preden je bil zgrajen 60.000 voltni daljnovod iz Velenja do Črnuč pri Ljubljani, ki je dolg 60 km. Po osvoboditvi pa smo vsako leto zgradili vsaj po en daljnovod za 110.000 voltov. Tako smo zgradili daljnovode Dravograd—Maribor (52 km), Maribor —Varaždin (70 km), Velenje—Laško (25 km), Črnuče—Radovljica (37 km), Doblar ob Soči—Črnuče (60 km), Laško—Trbovlje (15 km) in Sežana— Gorjansko (14 km), sedaj pa gradimo daljnovod Velenje—Črnuče (60 km). Nov daljnovod Velenje— Črnuče in transformatorska postaja v Fali Gradnja novega daljnovoda Velenje —Črnuče in transformatorske postaje v Fali predstavlja zaključno fazo gradnje 110.000 voltnega prenosnega omrežja. Daljnovod Velenie—Črnuče gradimo pospešeno, da bo dovršen že do oktobra. Ta daljnovod bo omogočil prenašati brez ozkega grla energijo iz dravskih central v prenosno področje transformatorske postaje Črnuče — Ljubljana - Gorenjsko — in po potrebi tudi v Slovensko Primorje in Istro (po daljnovodu Črnuče—Doblar in Doblar — Sežana — Matulje). Pred meseci pa je zgraditev nove transformatorske postaje v Fali omogočila neposredno vključitev falske elektrarne v 110.000 voltno prenosno omrežje. Ze prej smo preuredili transformatorske razdelilne postaje Laško, Velenje in Črnuče. V zvezi s temi preureditvami so biii postavljeni novi veliki transformatorji. Za omenjene štiri velike transformatorske postaje je bilo treba predelati štiri transformatorje s skupnim učmiora skoraj 100-.000 kilovatov. ki smo jih pred leti dobili od Unre, pa niso ustrezali niti po napetosti, niti po načinu gradnje. Predelava teh transformatorjev je bila izvršena po racionalizatorskem predlogu glavnega inženirja za prenos inž. Berdajsa. Priključitev falske elektrarne je povzročila vrsto tehničnih težav. Sprva je bila v načrtu gradnja prosto stoječe nove transformatorske postaje, naposled pa je le uspelo v pregrajeni in preurejeni stari falski razdelilni postaji postaviti potrebne naprave za transformiranje na 110.000 voltov. Vse naprave, razen predelanega transformatorja, smo za to postajo prvič izdelali doma. Težave so bile zlasti zaradi tega, ker je bilo treba vsa gradbena in montažna dela izvršiti med obratovanjem stare 80.000 voltne naprave, torej pod visoko napetostjo. Delo pa je naposled uspelo in sredi aprila je bila izročena svojemu namenu polovica nove transformatorske razdelilne naprave, tako da je sedaj Fala že vključena v sistem 110.000 voltnega omrežja po daljnovodu Maribor—Fala —Dravograd in Velenje—Laško. Ko bo v oktobru zgrajen še nov daljnovod Velenje—Črnuče, bo novo 110.000 voltno prenosno omrežje v glavnem zgrajeno in bo že omogočilo pretakanje energije bodisi z Drave proti Soči ali pa obratno oziroma iz velikih centralnih termoelektrarn, kakor bodo pač terjale prenosne prilike. Tako bomo lahko mnogo racionalneje izkoristili energijo naših velikih hi-drocentral. Kadar bo imela Drava dosti vode, bomo lahko energijo iz dravskih central pošiljali tudi aa Gorenjsko, Primorsko in celo v Istro, kadar pa bojta imeli Soča in Sava mnogo vode, bodo tudi soške in savske elektrarne lahko napajale celotno preposno omrežje Slovenije. rafineriji je bilo zadnjič ustavljeno leta 1941, vendar pa samo za 3 dni. Perzijski parlament je z veliko večino sklenil podaljšati obsedno stanje v petrolejskem področju Kuzihstanu in mestu Abadan, kjer so rafinerije. Zakon o obsedenem stanju je podaljšan za 2 meseca in bo v veljavi do konca septembra. Grška vlada preosnovana Atene, 31. jul. (Tanjug) Predsednik grške vlade Venizelos je na zahtevo kralja Pavla preosnoval svojo vlado, ki bo izvedla volitve 9. septembra. V obnovljeno vlado, ki je sinoči zapri, segla, so prišle štiri izvenstrankarske osebe — dva odvetnika in dva generala. Atentat v Vietnamu Saigon, 31. jul. Danes je postal žrtev atentata guverner Južnega Vietnama. Ko je bil na inšpekcijskem potovanju, 130 km od Saigona, je nekdo vrgel ročno bombo v njegov avtomobil. Guverner je bil na mestu mrtev, več oficirjev pa ranjenih. Bomba je ubila tudi atentatorja. Generalni poročnik James A. Van Fleet, poveljnik ameriške VIII. armade, ki se bori v sklopu oboroženih sil OZN' v Koreji, je bil z odlokom ameriške vlade povišan v armadnega generala (znak za ta čin so štiri zvezde). Ob tej priložnosti je general Van Fleet izjavil, da je s tem izkazano priznanje predvsem ameriški VIII. armadi, ki se je odlikovala v korejski vojni Švedska in Portugalska sta se odrekli Marshallove pomoči Pariz, 30. julija (AFP). Švedske in Portugalska sta obvestili urad Uprave za gospodarsko sodelovanje v Parizu, da sta danes po zgledu Velike Britanis je in Irske sklenili odreči si pomoči iz Marshallovega načrta. Švedska in Portugalska pa sta še naprej ostali čl»_ niči Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OFEC). Portugal, ska bo kot članica Atlansk-sga pakta še naprej dobivala ameriško vojaško pomoč. Pavelič in Vittorio Mussolini v Buenos Airesu Rim. 30. julija (Tanjug). Kakor piše turinski list »Stampe«. js vojni zločis nec Ante Pavelič prisostvoval včeraj v Buenos Airesu javni spominski svečanosti ob smrti bivšega predsednika vichyske vlade in Hitlerjevega sodes lavca Petaina. List piše. da sta biia poleg zločinca Paveliča navzoča tudi Mussolinijev sin Vittorijo Mussolini in bivši tajnik fašistične stranke Italije Carlo Scorza. ki sta po padcu Mussolinija pobegnila v Argentino. Občinske volitve v Italiji odložene Rim. 30. julija (Tanjug). Uradno poa trjujejo. da je Italijanska vlade sklenila odložiti drugi del občinskih voli5 tev, ki so bile napovedane zs 4. november t. 1.. Do odložitve je prišlo na zahtevo notranjega ministra Sceibe z motivacijo, da je hkrati določen po5 pis prebivalstva, kar bi povzročilo znatne težave tehnične narave. Opo-zicionalni krogi pa opozarjajo na poa litične nagibe trdeč, da bi demokrščan. sfca stranka doživela neuspeh, ako bi bile volitve kmalu razpisane. Prokofjev se kesa Sovjetski pesnik Prokofjev iz Lenin, grada je poslal moskovski »Pravdi« pismo, v katerem »priznava«, da ;e napravil »veliko politično napako«, ko je prevajal v ruščino pesem »Ljubim Ukrajino!« ukrajinskega pesnika Sos. jure in obljublja, da se bo »popravil«. Pismo Prokofjeva je že četrto priznanje ideoloških napak sovjetskih pesnia kov in književnikov, odkar je »Pravda« začela pred enim- mesecem -kritizi5 rati »buržoazni nacionalizem« v ukra. jinski književnosti. PRED PRVIM SVETOVNIM PRVENSTVOM V PADALSKIH SKOKIH ~ Za zmagovalca je pripravljen srebrn pokal Ođ 17 do 20. avgusta bo na letališču v Lescah pri Bledu in na Blejskem jezeru prvo svetovno prvenstvo v padalskih skokih. Dajati za to tekmovanje kakršnekoli napovedi o zmagovalcu ali najboljš* skupini, je težko in tvegano. Znani so drzni padalci iz Anglije, pa tud» Italijani imajo v svoji ekipi tekmovalca, ki je opravil že okoli 600 skokov. Tudi naše padalce ne gre podcenjevati. saj so na mnogih tekmovanjih dokazali visoko mednarodno sposobnost. Skratka, na tem tekmovanju se bodo zbrali najboljši padalci na svetu, ki bodo odločilno posegli v borbo za prvo mesto. Kako veliko ,1e zanimanje za tekmovanje, kaže tudi to, da so skoraj vse države prijavile še posebne strokov-njake-opazovalce z edino nalogo, opazovati in proučiti tekmovanje samo in tehniko padalstva drugih držav. Na prvem svetovnem prvenstvu v padalskih skokih bodo ocenjevali samo posameznike. Vsako državo pa lahko Danica Raguza je postavila nov državni rekord Na izbirnem treningu naših najboljših padalcev v Rumi je članica ljubljanskega Aerokluba »Milana Hudnika« postavila nov državni rekord v skoku z zadržanjem za ženske. Medtem ko je iz letala skočila v višini 2000 m, je padalo odprla selo na višini 600 m. zastopa največ 5 tekmovalcev. Zmagovalec tega tekmovanja bo oni, ki bo v vseh treh disciplinah (skok na določeni prostor, skok z zadržanjem, skok v vodo) dobil naivec točk. Zanj je Letalska zveza Jugoslavije pripravila že srebrni pokal. mm Kdor za tujo volno hodi... Freosnova italijanske vlade, zlasti odstranitev grofa Sforze iz zunanjega ministrstva in imenovanje novib po. močnikov ministrov iz vrst najbolj desno usmerjenih krščanskih demokra; tov, je dala italijanskim iredentistom povod za novo šovinistično kampanjo V Milanu jie pred dnevi na »manife. stacijah za italijanstvo Trsta«, ki so jih organizirati neofašsli, znani trža, ški iredentist Guido Slataper v imenu D-Annunzijevega spomina pozivaj Ita. lijane k enotnosti. Govoril je o vsilje; ni in v preveliki naglici podpisani mirovni pogodbi«, o žrtvovani Reki, Zadru in Istri »ter o nevarnosti«, ki da grozi Trstu. Tržaški župan Bartoli je takoj ob preosnovi vlade poslal brzojavko no; vemu pomočniku ministra za obram. bo, znanemu goriškemt: fašistu in šo; vinistu Silvanu Baresiju, poudarjajoč, da je z njegovim imenovanjem vključen v kočljivi sektor obrambe dežele nov »dragi prijatelj«. Pomočniku mi; nistra za zunanje zadeve Tovianiju pa je brzojavil: »Tvoje globoko poznavanje problema Trsta in ozemlja nam zagotavlja tvojo vztrajno in inteligent. no cbrambo življenjskih interesov de,-žele in vzhodnih meja domovine.« Ministrski predsednik in zunanji mi; nister De Gasperi je ob sestavi nove vlade izjavil, da bo nadaljeval atlant. sko politiko, »katere sestavni del je tristranska deklaracija« o priključitvi tržaškega ozemlja Italiji). Tržaški iredentisti so mu takoj priskočili na po. moč in mu v členku »Trst in De Gasperi«. ki ga je objavil »Giornale di Trieste« svetovali, kako naj »revidira in izboljša« italjanski zunanje.poBtič ni položaj ter reši tržaško vprašanje. Svetujejo mu naj izkoristi položaj Ita-lije v atlantskem paktu in najde obli. ko in vsebino za diplomatsko obvezo, ki bi zajamčila STO Italiji. Kako naj Italija »izkoristi« svoj po. ložaj v atlantskem paktu, jasneje po. ve general Francesco Rossi v listu »Gt. ornale d- Emilia«. Kakor pred tremi meseci »Messaggero Veneto« v članku »Itaii a in Tito v obrambi zahoda«, ta; ko tudi Rossi v članku »Italija in Ju. gosiavija v obrambi zahoda« s približno istimi argumenti dokazujejo, dr je obramba Italije možna le na Julij, skih alpah. na Krasu in Snežniku, ita.. liianski vojaki pa se bodo borili le. če Italiji vrnejo Trst. Rcssi predvide, va možnost skupne i da je dal ostavko na nadskofovsko mesto. Obljubili so mu, da bodo za njegovega naslednika postavili človeka, ki bo pravičen do Slovencev. Obljube pa niso držali. Prvi Sedejev naslednik je bil renegat Msg. Sirotti fSirotič), ki je takoj ukinil slovensko Alojzijevisce, odpustil vse slovenske profesorje in uslužbence in prepovedal v ako rabo slovenskega jezika v cerkvah in pri verskem pouku v šolah. Nadškof Sedej je razočaran in užaljen zaradi teh ukrepov že 28. novembra 1931 umrl. Leta 1934 je na Si-rottijevo mesto prišel Msg. Margotti, ki je nadaljeval delo svojega prednika. Sestavljal je spiske slovenskih duhovnikov, katere je treba poslati v konfinacijo, in učil otroke, da je njihova dolžnost ljubiti Italijo in Duceja. Goriski Slovenci za njim ne bodo žalovali. Želijo pa si, da bo Vatikan končno izpolnil obljubo, dano pokojnemu nadškofu Sedeju in postavil za goriske-ga nadškofa, če že ne Slovenca, pa vsaj človeka, ki bo Spoštoval pravice Slovencev. V nekaj vrstah Bayereuth, 31. julija. (Reuter): Sinoči se je pričel 14. Wagnerjev festival z uprizoritvijo »Parsifala« v gledališču, ki ga je zasnoval skladatelj sam. Festival sam se je pričel pred tednom dni s koncertom Beethovnovih del. Rim, 30. julija (Tanjug). Italijanska vlada je določila kredit 10 milijard lir za graditev moderne avtomobilske ceste Livorno—Modena. Avtomobilska cesta bo povezana z vzhodno mejo Italije in z Brennerjem. Italijansko časopisje opozarja na gospodarski in strateški pomen tega načrta. Atene, 31. julija (Reuter). Maršal Papagos, bivši šef grškega generalštaba, je sklenil stopiti na politično pozornico. Izjavil je, da bo kandidiral na občinskih volitvah, ki so napove dane za september. Ko je Papagos nedavno podal ostavko na položaj šefa generalštaba, baje iz zdravstvenih razlogov je dejal, da ne bo sodeloval v političnem življenju države. Rim. 29. julija (Tanjug). Štirinajsti mednarodni festival sodobne glasbe bo ob 5, do 20, septembra v Benetkah. Med drugimi bosta nastopila tudi orkester in zbor milanske Scale ter orkester bruseljskega radia. Rim, 29. julija (Tanjug). Italijanski turistični uradi sporočajo, da bo letos obiskalo Italijo precej več turistov kot lani. Računajo, da bo različne italijanske kraje obiskalo 10 % več turistov kot lani, čeprav je bil lani obisk zaradi »svetega leta« rekorden. Obiskovalce bo zlasti privabilo veliko število razstav in Kolumbove slavnosti, ki jih bodo organizirali v Genovi. Ameriške diplomate zanima tudi problem odnosa med arabskimi državami in Izraelom, Četudi kaže, da je rešitev tega vprašanja še daleč, so si ZDA zastavile nalogo pomagati pri navezavi vsaj normalnih odnosov med Izraelom in arabskimi državami. Ameriški zastopniki so obvestil; egiptovsko vlado, da so ZDA nezadovoljne z omejitvami za ladje, ki skozi Sueški prekop plovejo v Izrael. Proračun ameriške armade Washington, 30. julija (Reuter). Govoreč pred finančnim odborom ameriškega predstavniškega doma je mini; ster za vojsko Frank Pace izjavil, da bo treba v 1951/52 proračunskem letu povečati proračun ameriške vojske. Pace je pojasnil, da bo povečanje po. trebno ne glede' na izid pogajanj o prekinitvi sovražnosti na Koreji. To povečanje, je dodal Pace, naj bi zna; šalo 7 milijard dolarjev v primeru ne. uspeha sedanjih pogajanj v Kesongu. Predračun proračuna ameriške vojske za leto 1951/52 določa izdatke v znesku 20 milijard 762,000.000 dolarjev. Napredek zahodnoevropske industrije Washington, 30. julija (UP). Admi; nistrator Marshallovega načrta Willi-mo Foster je izjavil danes v odboru ameriškega senata za oborožene sile. da je industrijsko proizvodnja držav članic Marshallovega načrtn danes za 44% večja od predvojne. Letošnja proizvodnja v teh državah je za 19 % več ja od lanske. Foster se je nato zavzel za sprejem predloga zakona o kreditu 8.5 milijarde dolarjev, namenjenih za pomoč inozemstvu. Indijske pripombe k osnutku japonske mirovne pogodbe Washington, 30. julija (UP). V spo5 menici, ki jo je poslala indijska vlada vladi ZDA, je Indija danes uradno za. htevala, da se mora v osnutku mirov; ne pogodbe z Japonsko črtati določba o stacioniranju ameriških čet na Japonskem, poudariti, da Formoza pripada Kitajski, in da se otoki Riukiu in Bonini ne smejo ločiti od Japonske. ZDA nameravajo odkupiti ves ceylonski kavčuk Colombo, 31. jul. (UP) ZDA se po. gajajo s Ceylonom, da bi ameriški strokovnjaki odpotovali v Ceylon za sklenitev pogodbe o nakupu kavčuka. Ceylon ni hotel sprejeti sklepa Združenih narodov o prepovedi izvoza strateških surovin na Kitajsko in v Severno Korejo. Vprašanje ceylon-skega kavčuka nameravajo sedaj ZDA rešiti tako, da bodo odkupile zalogo kavčuka. Novi izdelki v tovarni Izvolite semkaj, gospodje po tej poti je šel tudi Benito Mussolini! (Po »Kerempuhu«) Prihodnje leto bodo izdelali 20.000 telefonskih aparatov Delovni kolektiv tovarne za elektrotehniko in fino mehaniko »Iskra« v Kranju je nedavno dosegel velik in pomemben uspeh. S svojimi kinoprojektorji je tovarna uspešno prodrla tudi na inozemski trg. Poleg 400 kinoprojektorjev iz »Iskre«, ki so že montiraju v naši državi, je tovarna v zadnjem času dobila vrsto drugih ponudb iz tujine ter se pripravlja, da bo lahko prihodnje leto še v večjem obsegu prodrlo na inozemski trg, in to ne le s kinoprojektorji, marveč tudi s širšim asortimanom svojih izdelkov, zlasti merilnih instrumentov. V »Iskri« so letos začeli Izdelovati vrsto novih izdelkov, med katerimi so najvažnejši električni merilni instrumenti. V kratkem bodo začeli serijsko izdelovati voltmetre in ampermetre za merjenje napetosti oziroma jakosti električnega toka. Sedaj pripravljajo prvi serijski zvočnik z jakostjo 25 vatov za potrebe kinematografskih dvoran. Do konca leta bodo poleg manjših električnih vrtalnih strojev začeli serijsko izdelovati tudi večje za vrtanje do 30 mm, kakršni so potrebni pri gradnji železniških konstrukcij in mostov ter velikih kotlov. Nov napredek zaznamuje kolektiv te tovarne tudi na področju telefonije. V tovarni izdelujejo sedaj prvi telefonski relej za avtomatske telefonske centrale in prototip hišne telefonske centrale za 10 internih številk. Pripravljajo pa tudi že proizvodnjo večjih hišnih telefonskih central za 100 internih številk. V kratkem bodo začeli izdelovati merilne instrumente za laboratorijske potrebe in pomožne instrumente, kakršne potrebujejo elek- Iskra“ 99 tričarji pri delu na terenu. Nadalje izdelujejo enofazne in trofazne električne števce domačega tipa ter električne škarje za rezanje pločevine do 3 mm debeline. Za letošnji zagrebški velesejem pripravljajo prve serijsko izdelane kinoprojektorje za ozki film. kakršni so potrebni šolam in zadružnim domovom. Množično pa so v zadnjem času začeli izdelovati avtomatske telefonske aparate. Letos bodo izdelali 7000 takih aparatov, prihodnje leto pa 20.000, tako da bo tovarna kmalu lahki zadostila vsem našim domačim potrebam glede avtomatskih telefonskih aparatov. Prvi uspehi pri selekciji živine Nekatere kmetijske zadruge v okolici Slovenskih Konjic se že nekaj let prizadevajo za selekcijo živine. Pri tem sta dosegli doslej največ uspehov kmetijski zadrugi v Špitaliču in Tepanju. V Špitaliču so na primer dvignili povprečno molznost krav na tri tisoč litrov na 'eto. V teh krajih goje največ pomursko pasmo, ker se najbolje obnese. Na področju Šmartnega na Pohorju, kjer je razvita ovčereja, skuša kmetijska zadruga zboljšati ovčjo pasmo. Pohorska ovca sicer ne da niti veliko mesa niti volne, je pa zelo odporna. Zato jo bodo križali s solčavsko pasmo, ki doseže lepo težo in ima dobro volno. Ovne bo kmetijska zadruga dobila iz Belih vod od živinorejske šole v Sent Juriju, ostali pohorski predeli pa so jih naročili iz okolice Šoštanja. V Bosni gradijo tovarno avtomobilov Ob naslonitvi na hitro se razvijajočo črno metalurgijo se je v Bosnj in Hercegovini začela razvijati tudi strojna industrija. V tej republiki pred osvoboditvijo nišo imel; nobenega podjetja te stroke. Prva podjetja strojegradnje so nastala v letih 1947/50 ko so investirali 168 milijonov din, pravi lazvoj strojegradnje pa se je začel šele letos, ko je bilo za kapitalno graditev v ta namen določenih 450 milijonov dinarjev. Najpomembnejše podjetje strojegradnje v Bosni in Hercegovini bo velika tovarna avtomobilov »Trudbenik« v bližini Doboja. V prvih že zgrajenih objektih te tovarne izdelujejo sedaj posamezne avtomobilske dele, hkrati pa gradijo nove objekte in računajo, da bo nova velika tovarna prihodnje leto začela izdelovati tovorne avtomobile. S to tovarno avtomobilov je tesno povezana nova tovarna avtomobilskega VATIKAN IN SLOVENCI vin. Vatikanska mobilizacija verskih organizacij v »svetem. Letu 1925 je zatekla slovensko ljudsko stranko v opoziciji, ki je trajala že od takrat, ko je bila sprejeta vidovdanska ustava. Slovenska ljudska stranka je po vatikanskem navodilu podpirala velesrbski hegemonistični režim v prvih letih nove jugoslovanske države, ko so hoteli versajsko . Jugoslavijo napraviti za važno oporišče za napad na socialistično revolucijo v Rusiji in na Madžarskem. Ko pa se je videlo, da narodi Jugoslavije nočejo postati orodje in orožje tega oporišča, so dobili slovenski klerikalci od Vatikana navodilo, naj se na druge načine zavzemajo za koristi Vatikana, ker ima Vatikan za novo državo na jugovzhodu Evrope svoje posebne namene. Po vatikanskih navodilih so slovenski klerikalci po sprejetju vidovdanske ustave iskali zveze z nezadovoljnimi ljudskimi množicami na ta način, da so do primerne meje pritrjevali vsem očitkom, ki so bili naperjeni proti velesrbski hegemoniji, in so tako tudi ljudem zatrjevali, da se strinjajo z Radičevim republikanskim gibanjem, pri tem pa pristavljali, da je to gibanje preveč očitno in zato tudi brezuspešno, ter da je bolj koristno, če Slovenci namesto federacije in republike zahtevajo svojo avtonomijo. Za opozicijo v letu 1925 pa je imela slovenska ljudska stranka tri zelo važne vzroke; od teh dva doma, tretjega pa od Vatikana. Razpisane so bile volitve v skupščino, razpoloženje ljudstva pa je bilo povsod in posebej še v Sloveniji proti vladi in je zato kazalo, da je treba iti na- volitve iz čim ostrejše opozicije. Potem je režim z zakonom o zaščiti države, ki je bil 1. avgusta 1921 sprejel in takoj uporabljen zoper komuniste in zoper razredno delavsko gibanje sploh, zamahnil po Radičevi republikanski stranki in klerikalci so upali, da bodo z bojevitimi opozicionalnimi gesli pridobili večino pristašev republikanskega gibanja v Sloveniji. Tretji, najvažnejši vzrok za opozicijo pa je bil ta, da so že dolgo trajala pogajanja za konkordat med Vatikanom in Jugoslavijo. V začetku teh pogajanj so klerikalci zapustili vlado, ker so vedeli, da hoče Pasic obnoviti konkordat v taki obliki in obsegu, kakršen je bil z nekdanjo kraljevino Srbijo obnovljen pred začetkom prve svetovne vojne (24. junija 1914) ali kakršen je bil sklenjen med nekdanjo črnogorsko državo in Vatikanom že leta 1886. Po teh dveh konkordatnih pogodbah je bilo rimskokatoliški cerkvi v glavnem priznano samo to, kar imajo vse druge priznane veroizpovedi v obeh državah. V prvi, glavni točki konkordatne pogodbe je bilo rečeno: Rimskokatoliška cerkev je svobodna in enakopravna v' državi. Od Jugoslavije pa je Vatikan zahteval veliko več in tem zahtevam se je odločno upirala Pašičeva vlada, ki je lahko z gotovostjo računala na podporo ne samo srbskega naroda, temveč tudi vseh političnih strank v državi, ki niso pod vatikanskim vplivom. Če bi ostali v vladi, ne bi mogli slovenski klerikalci v ničemer podpirati vatikanskih zahtev: zato so' šli v opozicijo, da bi se v njej hkrati za svoje vatikanske gospodarje bojevali tudi za svojo večjo politično veljavo. Z novimi vatikanskimi bojevitimi gesli so poslali na ceste svoje stare in nove organizacije. Med novimi organizacijami je bilo n. pr. društvo »Krščanska šola., ki je zahtevalo, naj cerkev kontrolira po vseh šolah učno snov. Liberalci ali demokrati, kakor so se takrat imenovali, so sicer vpili, da bi šola tako postala dekla cerkve, s svojim vplivom na šole in šolstvo pa so jih klerikalci že zdavnaj prehiteli. Z vatikanskim privoljenjem so šli klerikalci med svojo dolgo opozicijo tudi v politične boje, ki so se popolnoma strinjali z zahtevami ljudstva, da hi si tako pridobili večji vpliv. Stopili so v Zvezo delovnega ljudstva, ki je po pobudi Komunistične partije pri občinskih volitvah v Ljubljani 5. decembra 1922 predstavljala združitev vseh opozicional-nih političnih strank zoper velesrbski hegemonistični režim. To je bil prvi poskus ljudske fronte, ki pa ni dolgo trajal, ker so ga klerikalci razbili. Pri občinskih volitvah v Ljubljani pa je imel velik uspeh, kajti od 49 mandatov je bilo izvoljenih 35 kandidatov Zveze delovnega ljudstva. Med opozicijo leta 1925 pa se je zgodilo nekaj, česar klerikalci niso pričakovali. Radičeva stranka je namreč iz svojega programa izpustila agitacijo zoper monarhijo; iz svojega naslova HRSS (Hrvatska republikanska seljačka stranka) je črtala R in meseca julija je bil sestavljena radikalna in radičevska vlada, v katero je pozneje prišel tudi sam Stjepan Radič kot prosvetni minister. Ta dogodek je klerikalce v Sloveniji sicer presenetil, dal pa jim je povod 'za nova gesla opozicije, ki so izzvene-vala v poudarku, da so imeli že od nekdaj prav, ki so trdili, da vprašanje monarhije ali republike ni važno in da gre predvsem za avtonomijo. Imeli so spet veliko upanje, da bodo pridobili razočarane Radičeve pristaše, to veliko upanje pa so kvarile gospodarske težave, kajti Gospodarska zveza je imela že konec leta velike izgube, ki so jih cenili poznavalci iz Zagreba ter o njih tudi pisali na najmanj 50 milijonov. Gospodarske težave so zahtevale, da si slovenski klerikalci čimprej spet poiščejo svoje prostorčke v vladi. —tg pribora v Brčkem, ki sedaj izdeluje le nekatere dele, čez leto dni pa bo izdelovala najrazličnejši pribor za našo industrijo avtomobilov in traktorjev. Tehnološki proces za proizvodnjo sedaj pripravljajo v »Mašinoprojektu« v Beogradu. V Sarajevu bodo razširili kovinsko podjetje »Pionir«, ki bo izdelovalo avtomobilske karoserije in razne dele motornih vozil. Za generalni remont avtomobilov pa so letos ustanovili tri večja podjetja v Sarajevu, Mostaru in Travniku. Drugo važno podjetje strojne industrije. ki ga grade v tej republiki, je tovarna telekomunikacijskih naprav v Trebinju, v Banjaluki pa bodo v krat. kem začeli graditi tovarno električnih transformatorjev. Razširili bodo tudi tovarno strojev za obdelovanje lesa. železnih konstrukcij in vijakov v Stupu pri Sarajevu, ki bo začela izdelovati rudarske stroje in bo dobila livarno za strojni in elektrojekleni liv. Enako bodo povečali tovarno gradbenih strojev »Jelšingrad« v Banjaluki, ki bo začela izdelovat; centrifugalne črpalke za visok pritisk in druge stroje. Tu sedaj povečujejo livarno, ki bo dobila še elektropeč za jeklo. Večja so tudi gradbena dela za razširjenje tovarne kmetijskih strojev in naprav v Tuzli, ki je začelo obratovat; lani. Tu bodo razširili livarno in druge objekte, Ta tovarna je določena, da bo izdelovala tudi traktorje. Trgovski potniki ponujajo blago Okrajno grosistično trgovsko podjetje poljčanskega okraja je v prejšnjem mesecu poskusilo dvignit! promet in zadostiti želje potrošnikov s tem, da je poslalo po okraju svoje trgovske potnike. Ti obiskujejo z vzorci najrazličnejšega blaga kmetijske zadruge in krajevne trgovine ter Klena jo s poslovodji pogodbe o dobavi po njihovem okusu in v okviru finančnih možnosti. Tako lahko izberejo poslovodje blago, za kateresa vedo, da bo šlo in da jim ne bo obležalo na zalogi. Naročila izvrši grosistično pod.mtie v nekaj dneh po sklenjeni pogodbi. Gostovanje makedonskega ansambla narodnih plesov v Italiji Po dveh uspešnih nastopih v Londo. nu bo makedonski ansambel narodnih plesov in pesmi 20 dni gostoval v Italiji ter bo predvsem obiskal Genovo. Milano in Rim. Gostovanje se bo začelo 15. septembra. Na sporedu so plesi iz vseh ljudskih republik in vsako prireditev bo spremljalo kratko preda, vanje, da bi Italijani spoznali bistvo in bogastvo naše folklore. VREMfc VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLU2BE Stanje 31. julija ob 7. uri: Jedro visokega zračnega pritiska nad severno Poljsko se še nadalje umika proti vzhodu. Frontalne motnje v zahodni Franciji ne bodo še bistveno vplivale na poslabšanje vremena pri nas. — V Sloveniji 1e bilo danes zjutraj pretežno sončno Včerajšnja najvišja temperatura je bila 30o c v Postojni. V Ljubljani je dan=s ob 7. uri znašal zračni pritisk 738.7 mm. pritisk rahlo raste, temperatura zraka T8.4n c, najnižja temperatura 15.80 c, re'.ütivna vlaga 91°.•. delno oblačno 3 8, vidljivost 6 km. - Temperatura morja v Tržaškem zalivu 24.8« C. Napoved za sredo l. avgusta: Sončno z delno oblačnostjo. Temperatura brez bistvene spremembe. VREMENSKA NAPOVED KMETIJSKE METEOROLOŠKE Sl.LZBE (PRI KZZ) V sredo po večini jasno in stopnjevanje vročine. V četrtek nagnenje k nevihtam, v petek ali soboto močan dež z ohladitvijo, nato razdobje lepega vremena. Trojanski konj sovjetske politike i. Zahodno časopisje se že nekaj tednov ukvarja z vprašanjem, kakšna bo nadaljnja pot sovjetske zunanje politike. Bržkone gre pri tem za odsev »dela« v raznih zunanjih ministrstvih in obveščevalnih službah, ki si z vsemi silami prizadevajo, da bi dognale prave vzroke za sedanjo politiko mo-skovske vlade in vsaj približno ugotovile. kaj se za tem skriva. Povod za to delavnost zahodne diplomacije in ugibanje časopisnih komentarjev lahko iščemo v nekaterih dogodkih zadnjega časa. 2e od vsega začetka je bilo jasno, da bo že samo vzdušje razgovorov v Kesongu kmalu pokazalo pravi namen ponudbe, ki sta jo postavila Malik in Gromiko. Kljub temu, da je bil dosežen neki — sicer skromen — napredek, je vendar še težk0 ugotoviti, ali je bila sovjetska ponudba pripravljena zato. da se konča neki lokalni konflikt, ki se je po enem letu vojne izkazal za Sovjetsko zvezo kot nekoristen — ali pa gre za širšo akcijo, ki naj bi predstavljala revizijo celotne sovjetske zunanje politike nasproti zahodnim velesilam. Pristaši poslednjega mnenja navajajo vrsto »dokazov«, ki naj podkrepijo njihove domneve o »novi sov-' jetski politiki«. Prvič po nekaj letih so se sovjetski generali v Tokiu 4. julija udeležili proslave ameriškega državnega praz. nika. Dva dni prej so se isti generali v Tokiu udeležili proslave kanadskega državnega praznika. Ob tej priložnosti so opazili, kako se je eden izmed sovjetskih predstavnikov zapletel v dolg razgovor s političnim svetovalcem generala Ridgwaya. Baje je razgovor potekal v izredno popustljivem vzdušju-kajti sovjetski predstavnik naj bi nakazal možnost, da bi premirje v Ko reji lahko pomenilo začetek utrjeva. nja miru na »širši podlagi«, Ce k ponudbi Malik—Gromiko in k »poskusnim balonom« v Tokiu dodamo še nekatere druge »malenkosti« kot n. pr. da so sovjetski predstavniki v Berlinu po dolgih mesecih 5. julija končno le privolili v štiristranske razgovore za rešitev perečega problema medeonske trgovine in da je nato prišlo do narav, nost bliskovitega sporazuma. Poleg tega je moskovski župan prve dni ju. lija prišel na proslavo dvatisočletniec obstoja Pariza in je govoril o »svobodoljubnih tradicijah« Parižanov in Francozov; sovjetski diplomati pa so se tudi v drugih prestolnicah odzvali povabilu ameriških veleposlaništev, naj prisostvujejo proslavam »Dneva neodvisnosti«, Značilno je tudi, da je Malik pred svojim odhodom na počitnice v Moskvo naslovil na Američane ganljiv pozdrav in je pozdravil tiste, ki si želijo »prijateljstva med Sovjetsko zvezo in ZDA«. Prav tako ni ostalo neopaženo, kako Sovjetska zveza po dolgotrajnem bojkotu končno le sodeluje pri ženevskih razgovorih o trgo vinski izmenjavi med Vzhodom in Zahodom. Ta »psihološka priprava« iz prvih dni julija je dobila čez nekaj dni še nov »dokaz«: 14. julija se je namreč v moskovskih kioskih pojavil časopis, napisan v angleščini in z naslovom »News« (»Novice«), Ta novi sovjetski štirinajstdnevnik, ni namenjen redkim Moskovčanom, ki govore angleško, pač pa ne preveč številnim predstavnikom tujih veleposlaništev in poslaništev, v prvi vrsti seveda ambasadorjema ZDA in Velike Britanije, kajti časopis je izšel s posvetilom o »iskreni želji«, da se olajša boljše razumevanje med narodi Sovjetske zveze in anglosaškega sveta«. Ze to posvetilo je vzbudilo precejšnje zanimanje, še bolj pa dva glavna članka prve šte-vilke časopisa »News«. Prvi članek je napisal akademik Evgenij Tarle, zgodovinar, ki je sedaj zelo v čislih v Kremlju. Članek z naslovom »O preteklosti in sedanjosti« govori o sodelovanju med Angleži in Rusi v teku dolgih stoletij. Tarle je naVedel vrsto dokazov, iz katerih je razvidno, da je Velika Britanija bila gaipo enkrat — za krimske vojne — zapletena v vojno z Rusijo in da so še to vojno ugledni angleški zgodovinarji označili za — nepotrebno. Tarle omenja tudi druge mračne strani britansko.ruskih odnosov (tako n. pr. tudi intervencijsko kampanjo W. Churchilla 1. 1918), toda ne posveča jim posebne pozornosti in jih tolmači le kot nevažne epizode, ki so le malo skalile stoletno angleško-rusko prijateljstvo. Tarle se ne spušča v neko marksistično razglabljanje, pač pa navaja praktične razloge za nekdanje, sedanje in bodoče prijatelj, stvo med Angleži in Rusi, Sovjetska zveza z vzhodnoevropskimi in azijskimi ljudskimi demokracijami predstavljajo obširno in neizčrpno tržišče blaga in surovin. Skratka: ekonomski od nosi bi bili koristni za obe državi — za Veliko Britanijo in za Sovjetsko zvezo! Odmev na ta Tarlejev članek je bil v Angliji razmeroma velik. Prvi odgovori v britanskem časopisju so bili polni sumničenja, češ da gre za novo potezo, s katero naj bi se omajala enotnost zahodnih držav. Največ suma je zbudilo dejstvo, da so vsi članki revije »News« — v razliko od vseh drugih člankov, ki izhajajo v raznih sovjetskih listih in revijah, tako n. pr. v poluradnem zunanjepolitičnem časopisu »Novoje vremja« — napisani v neverjetno pomirljivem tonu in da nihče ne more zaslediti v njih niti trohice okorne sovjetske ideologije, pač m splošno sagovaj-jajije I misli, da je pri politiki velesil treba I uporabljati »zdrav razum«. Tarle je opustil dosedanjo »linijo« o tem, kako je možno ideološko sožitje med Vzhodom in Zahodom, kakor je to navedel sam Stalin 1. 1947 v odgovoru ameriškemu politiku Stassenu, pač pa se je oprl na nekdanje Bismarckovo načelo o »nasičenih« državah. Tudi Sovjetska zveza naj bi bila »nasičena« država, s čimer naj bi odpadla vsaka bojazen pred njenim ekspanzionizmom in im perializmom. Poleg vsega drugega v zvezi s tem člankom o »razumni« politiki je treba omeniti, da obstaja prav v sedanji Angliji med Iaborusti precejšnja ločina, ki zagovarja prijateljski pakt s Sovjetsko zvezo in s tem zmanjšanje izdatkov za oboroževanje. Ni izključeno, da sovjetska propaganda veliko dä na to razpoloženje v delu laburistične stranke. Drugi članek je napisal diplomat A. Trojanovski z naslovom »Zakaj sem pristaš sovjetsko.ameriškega prijatelj, stva«. Osnovna misel tega pisanja je v tem, da si državni interesi Z&A in Rusije niso bili nikoli nasprotni pač pa da so bili često istovetni. Na to misel je pisec navezal vrsto" dogodkov I2 politične zgodovine in diplomatskih odnosov med obema državama, V Ameriki so »novice« iz časopisa »News« sprejeli veliko bolj rezervirano kot v Angliji, češ da je to potrebno zaradi splošne taktike in iz notrapjejsolitičnih vzrokov, Več po#)r- I nosti pa je i v Angliji i v Ameriki vzbudilo dejstvo, da so članki, ki jih je v angleščini objavil časopis »News«, izšli ponatisnjeni v ruščini v obeh glavnih dnevnikih »Pravdi« in »Iz-vestjih«. To so nekateri poskušali raztolmačiti, da časopis »News« ni samo propagando glasilo za tujino, temveč da gre za neko novo smer v sovjetski zunanji politiki. Tudi najvidnejša predstavnika britanske in ameriške zunanje politike — Morrison in Acheson — sta reagirala na te nenavadne pojave v sovjetski politiki. Tako je Morrison v svojem zadnjem govoru poudaril, da »se širijo govorice, češ da za železno zaveso danes obstaja želja po miru« »Ce je to res«, je nadaljeval britanski zunanji minister. »Britanija temu ne bo nasprotovala, kajti mi želimo mir, toda ne mir za vsako ceno«. Acheson pa je v Detroitu pred nekaj dnevi govoril 0 tem, kako »se tektika Kremlja menja od sezone do sezone« in je poudaril, da »dokler Sovjetska zveza ne bo dokazala svoje želje v sodelovanju pri graditvi trdne, ga in miroljubnega sveta, nevarnost ne bo odstranjena.« Razloge za to popuščanje — če sploh res gre za kako popuščanje — si razlagajo na različne načine. Eden izmed vzrokov za spremembo v taktiki sov. jetske zunanje politike naj bi bil v sedanjem ravnotežju vojaške moči. .(Konec jutri). Zadruge naj tudi delitev žita izkoristijo za svojo utrditev . ^. - Vzdolž Tyräeve ceste so včeraj In predvčerajšnjim delavci mestne cestne železnice potegnili tudi oba električna voda za trolejbusno progo „Vrtnar“ - z vohunskimi nalogami Od 1. avgusta smejo kmečke delovne zadruge prodajati svoje pridelke samo po prosto formiranih cenah Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ Je izdal v soglasju s predsednikom Sveta za promet z blagom vlade FLRJ in ministrom za finance FLRJ novo rešitev o znesku odkupnih bonov, ki jih kmečke delovne zadruge dobivajo za kmetijske pridelki, prodane na prostem trgu. Po tej novi rešitvi smejo kmečke delovne zadruge začenši s 1. avgustom t. 1. prodajati na prostem trgu svoje kmetijske pridelke in pridelke svojih članov samo po prosto formiranih cenah na trgu. Za kmetijske pridelke, ki jih prodajo po prosto formiranih cenah preko podjetij za prodajo kmetijskih pridelkov, skladov za mehanizacijo in po lastnih prodajalnah kmečkih delovnih zadrug v krajih, ki so odrejeni od predsednika Sveta za promet z blagom vlade FLRJ ln predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo v»ade ljudske republike, pripada kmečkim delovnim zadrugam 15*/» odkupnih bonov od skupnega zneska, ustvarjenega s prodajo. Isti znesek bonov prejmejo kmečke delovne zadruge za prodane kmetijske pridelke neposredno državni in družbeni trgovinski mreži, gostinskim podjetjem in počitniškim domovom, socialnim in zdravstvenim ustanovam ter Jugoslovanski armadi po prosto formiranih cenah. Sprememba navodila o trgovinski delavnosti splošnih kmetijskih zadrug Predsednik Sveta za promet z blagom vlade FLRJ je izdal v soglasju s predsednikom Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ in ministrom za finance FLRJ navodilo o spremembi navodila o trgovini dejavnosti splošnih kmetijskih zadrug. Po tej spremembi smejo splošne kmetijske zadruge, začenši s 1. avgustom t. 1. prodajati kmetijske pridelke samo po prosto formiranih tržnih cenah. Zato s 1. avgustom nimajo več pravice niti podlage, da bi dobivali odkupne bone. Obračun odkupnih bonov z Narodno banko FLRJ za kmetijske pridelke, ki so jih zadruge v smislu dosedanjih predpisov prodale do 31. julija t. 1. po cenah, ki so bile povprečno nižje za okrog 15' • od tržnih cen, so zadruge dolžne izvršiti najkasneje do 15. avgusta. Po tem roku Narodna banka ne bo več upoštevala zahtev za odkupne bone na tem temelju. Med obveznim odkupom lahko kupujejo proste presežke žita samo individualni potrošniki Svet za promet z blagom vlade FLRJ Je pripravil odredbo, po kateri lahko proste presežke žitaric in žitnih izdelkov kupujejo od pridelovalcev le individualni potrošniki za svoje potrebe in potrebe svojih gospodarstev. Odredba prepoveduje individualnim potrošnikom, ki imajo pravico do nakupa prostih presežkov žita med obveznim odkupom, da bi kupljene količine prostih presežkov žita naprej prodajali. Svet za promet z blagom vlade FLRJ bo naknadno objavil dan zaključka obveznega odkupa. DOČAKALA JE 100 LET Danes praznuje v Domu onemoglih na Vrhniki 100-letnico svojega življenja oskrbovanka Marija Krašovec. Rojena je bila na Vrhniki v soseščini Cankarjeve domačije. Spominja se celo deda in babice Ivana Cankarja. Ko je 14 let stara nehala hoditi v šolo, je odšla služit v Ljubljano, odtod pa v Gradec, kjer je služila nad 50 let. Leta 1932 se je vrnila k bratu na Vrhniko, v Domu onemoglih pa je že od leta 1942. »Mesečeva teta«, kakor ji pravijo, je za svojo starost še zelo čila in zdrava. Zanima se še vedno za dogodke doma in po svetu. K jubileju ji tudi mi iskreno čestitamo! IZŠLA JE PRVA ŠTEVILKA SLOVENSKEGA ILUSTRIRANEGA MESEČNIKA Z ZANIMIVIMI ČLANKI IN PRIKAZI IZ DOMAČEGA IN TUJEGA FILMSKEGA SVETA Dnevne vesti KOLEDAR Sreda, 1. avgusta: Cedomlr. Četrtek, 2. avgusta: Bojan, Porcijunkula. SPOMINSKI DNEVI 1. VIII. 1914. — Nemčija napove vojno Rusiji. 1. VIII. 1941. — Osvobojen Donji Lapac, prvo večje osvobojena mesto na Hr-vatskem 1. VIII. 1943. — Boji na Babni gori, kjer je padlo 70 Italijanov. • V počastitev 10. obletnice prvih žrtev borcev NOV pod Storžičem priredi Mestni odbor Zveze borcev Tržič v dneh 4. in 5. avgusta zbor Kokrškega odreda. Vabimo vse borce in prebivalstvo, da se tega zbora v čim večjem številu udeleže. Zborovanje bo združeno s taborjenjem, kulturnim programom in partizanskim rajanjem. Posebno vabljeni bivši borci Kokrškega odreda. Mestni odbor ZB NOV Tržič. 2250-n Planinsko društvo Ljubljana — malica vabi svoje člane (moške) k delu v planinski brigadi na Komni. Prijave v društveni pisarni. 223I-n Putnik v Ljubljani organizira v nedeljo 5. avgusta enodnevne izlete v Opatijo in na Bled. Prijave in podrobnosti poslovalnica v Ljubljani. 2252-n Mednarodni plesni turnir za prvenstvo Bleda v Jetu 1951 bo v pefek 3. avgusta ob 21. v Kazini. Tekmujejo najboljši pari Avstrije in Jugoslavije. V soboto 4. avg. plesna revija zmagovalnih parov. 2253-n Okrajni odbor ZB Kranj vabi vse Koroške borce Kranjskega okraja-, naj se polnoštevilno udeleže velikega zborovanja združenega z zabavo dne 5. avgusta ob 10 na Jezerskem. Vabljeni tudi Koroški borci iz ostalih krajev Slovenije. Kmečke delovne zadruge Imajo v tem času opravka z odgovorno nalogo. Mislimo na delitev žita med zadružnike, Ker je ta naloga v tesni zvezi z nagrajevanjem zadružnikov sploh in tudi s končnim letnim gospodarskim uspehom vsake zadruge, je prav da ji zadružniki posvete vso svojo skrb. Da bi bil zadrugam omenjeni opravek olajšan, je o tem vprašanju pred kratkim razpravljal tudi upravni odbor Glavne direkcije Za zadružno kmetijstvo in o stvari izdal tudi posebna navodila. Da ne bo pri ugotavljanju končnega letnega uspeha zadruge in tudi zaslužka zadružnikov prišlo do kakršnih, koli nejasnosti, naj zadruge ugotovljeni pridelek žit’ in tudi njihovo razdeljevanje knjižijo in obračunavajo po državnih odkupnih cenah, povečanih za vrednost bonov, ki jih prejmejo od države pri obvezni oddaji žita. Celoten pridelek naj zadruge razdele takole: najprej oddelijo količino obvezne prodaje državi, nato seme za prihodnjo setev, žito za zadružne rezervne sklade, nato količine za prehrano za. družnikov in krmo živine in slednjič kar ostane, oddele kot sklad tržnih presežkov. Pri tem je treba zadruge posebej opozoriti na zadružne rezervne sklade, ki so jim nujno potrebni v primeru slaibe letine ali elementarnih nesreč. Letos imajo vse zadruge možnost, da v tem pogledu popravijo napake in izpopolnijo sklade tudi za nazaj. Prav tako pa naj si tudi nežitorodne zadruge letos ustvarijo potrebno rezervo z nakupom žita. Med zadružnike naj zadruge dele žito samo po njihovih stvarnih potrebah. Na ta način bodo zadrugam ostali večji tržni presežki, ki jih bodo zadruge tudi najugodneje lahko plaši, rale na trg in si s tem ustvarile večje dohodke, kar bo seveda povečalo tudi dohodke zadružnikov. Pri tem naj računajo največ po 250 kg belih žit ali 300 kg koruze oz. ustrezno količino enega ali drugega žita na delovnega zadružnika, na zadružnike povsem nesposobne za delo to je otroke to starce Ze dober teden je v slovenjegraškem okraju opaziti, da so cene kmečkih pridelkov v trgovinah državnih posestev znatno višje kakor v ostali maloprodajni mreži. Tako je bil na primer 26-Julija v državni trgovini v Dravogradu krompir po 30 din, v slovenjem Gradcu po 32 din, medtem ko so ga zadružne trgovine prodajale po 22 din, kmetje pa celo po 20 din. Za Slovenski kulturni dom r Trstu Upravni odbor delavskega sveta tovarne »Iskra« v Kranju je pretekli teden na svoji seji sklenil, da bodo za Kulturni dom v Trstu prispevali kompletno kinoaparaturo v vrednosti okrog 1 milijona dinarjev. R. D. Nove otroške jasli v Ljubljani Ze pred dobrima dvema letoma sc začeli v Ljubljani ob Resljevi cesti graditi otroške jasli, ki bodo najmoder-neje opremljene in urejene v Sloveniji. Sprva Je graditeljem primanjkovala delovna sila in je šlo delo zato precej počasi izpod rok, v zadnjih mesecih pa je delovne sile već kot dovolj, primanj-Kuje pa potrebnih finančnih sredstev. Kljub vsem tem oviram so Jasli v glavnem gotove ter se bodo otroci vselili vanje bržkone že v tem mesecu. V njih bo prostora za okrog 100 otrok z 12 otroškimi negovalkami, če pa bo potrebno, se bo število sprejetih otrok še povečalo. Jasli bo upravljal RLO I.. vanje pa bodo sprejemali otroke z vsega področja mesta. Tovarna perila Celje otvarja 1. avgusta lastno prodajalno »Konfekcija« v Kolodvorski ulici. V njej so Vam na izbiro vsi izdelki moške in ženske konfekcije. V posebnem oddelku prodajalne bodo naprodaj konfekcijski in galanterijski izdelki iz polivinila. 2242-n RADIO SREDA, 1. AVGUSTA: Poročila Ob 3.15, 6.00, 12.30, 13.00, 19.00, 22.00 in 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav. 5.25 Pesmi borbe in dela. 5.50 Jutranja telovadba. 6.15—7.00 Veder jutranji spored. 12.00 Risto Savin: Suita, Emil Adamič: Tatarska suita. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva. 13.20 Slovenska narodna in umetna glasba. 14.00 Zdravstveni nasveti. 14.10 Pisan spored zabavne glasbe. 15.15 Zabavna glasba, vmes objave. 15.30—16.00 Prenos iz Maribora. 18.00 Igra Srečko Dražil s svojim ansamblom. 18.20 Vladimir Božič: Stanje našega železniškega voznega parka. 18.40 Chopinove, Tajčevičeve in Soštakovičeve skladbe izvaja pianistka Damjana Bratuž. 19.10 Veder glasbeni spored. 19.40 Prof. ing. Karel Slokan: O globinskem vrtanju. 20.00 Ce želite biti kritik. . i 21.00 Norman Edvards: Rop na Bon Streetu (slušna igra). 21.30 Nekaj skladb Edvarda Elgarja in Arnolda Baxa. 22.15 Kaj bo jutri na sporedu. 22.30 Lahek nočni spored (na valovih 202.1 in 212.4 m) Oddaje za inozemstvo na valu 327.1 m: ! 22.30 Oddaja v nemščini. 22.45 Oddaja v ! italijanščini. 23.30 Sergej Prokofjev: Skit-ska, suita, »Ala in Lodi«. 24.00 Zaključek i oddaje. KINO LJUBLJANA — UNION: ltalij. film »Suša« Kratki film »Sport na vodi« Predstavi ob 18.30 in 20.30. — MOSKVA avstrijski film »Eroica«. Kratki film »Iz tehnike filma« Predstavi ob 18.30 in 20.30 Prodaja vstopnic v obeh kinematografih ob 17 30 dalje. — TIVOLI: angleški film »S čredami čez kontinent« Predstava ob 20.30 Pred predstavo kratek zabavni spored Prodaja vstopnic od 19 dalje — SISKA: ameriški film »Njen otrok« Srbski mesečnik 35. Predstava ob 29. — LETNI DOM LJUDSKE MILICE: angle- ški film »Fannv« Filmske novosti 27 Predstava ob 20 30. — VEVČE: angleški film »Johnny Francoz«. Kratki film »Zaradi onega zjutraj«. pa največ po 200 kg belega Sita ali 240 kg koruze. Zadružnikom je treba deliti žito izključno po opravljenih delovnih dnevih v prvem polletju (dokončna razdelitev celotne pripadajoče količine se opravi ob koncu leta). Zadružnik, ki ne bo opravil vseh planiranih delovnih dni, seveda ne bo mogel prejeti potrebnih količin žita od zadruge po nižjih cenah, temveč ga bo moral kupiti po prostih cenah, kjerkoli bo hotel zase in za svojo družino. Zadruge bodo vse preostale presežke prodale na prostem trgu. Pri tem je treba omeniti, da tudi tisti, ki bodo svoje planske delovne obvezno, sti presegli, ne bodo dobili nagrade v naturi, temveč v denarju. Ostalo žito V začetku teptembra bo v Poljčanah odprta velika gospodarska razstava, ki bo med največjimi v naši republiki. Ker ima okraj precej Industrije, mo. čan kmetijski sektor in vrsto lokalnih podjetij, bo razstava pokazala gospodarski napredek vseh omenjenih področij. Razstavni prostor bo obsegal 5 glavnih dejavnosti, katere so v okraju najbolj razvite. Svoje Izdelke bodo prikazovala vse večja podjetja v okraju- (Impol Konus, steklarne v Rogaški Slatini, tovarna kovanega orodja Zreče”), dalj. vrsta lokalnih podjetij, kmetijske delovne zadruge, zadružne in tovarniške ekonomije zasebni kmetje to nad 95 obrtnikov raznih strok, od katerih So po prijavah najbolj zastopane mizarska, krojaška to čevljarska. Poseben oddelek je namenjen pro, sveti to držbeni dejavnosti, ljudskemu zdravstvu, izvenšolski vzgoji in klubom ljudske tehnike, ki bodo tu prikazali uspehe svojega dela. V samostojnem oddelku bo tudi gozdarstvo. Gozdarji bodo prikazovali vzgojo nego to varstvo gozdov, lovstvo, izkoriščanje in lesno proizvodnjo. Za Izdelke lokalne industrije bodo podjetja sklepala pogodbe za dobavo O nepravilnosti takega ravnanja priča ogorčenje na državnem posestvu v Ma-renbergu, ki tudi dobavlja tem trgovinam razne pridelke. Tu pravijo, da ljudje na Upravi državnih trgovin v Dravogradu grdo navijajo cene. Kumarice so na primer sprva dobavili po dogovorjeni ceni 18 din za kilogram. Toda ko so po svojih .izvidnikih« ugotovili, da Jih prodajajo v trgovini po 30 din, so šli tudi oni navzgor in jih zaračunali trgovini po 25 din. Ce bi se trgovine držale dogovorjene cene, bi smele prodajati te kumarice kvečjemu po 22 din. Tudi pri surovem maslu, čebuli ln svinjskem mesu so v trgovinah državnih posestev dražji kakor drugod, čeprav prejemajo blago po ugodnejših pogojih. Prav dobro je, da je končno prodrl zadružni sklad za mehanizacijo in odprl v okraju dve trgovini. Tako Je sedaj v Slovenjem Gradcu In Prevaljah vsaj nekaj konkurence. Zadružniki so prodajali te dni sveže svinjsko meso po 250, ovčje po 110 in telečje po 160 din. Jajca so bila pri njih po 9 din, povsod drugod pa po 13 din. Zločinski umor V Brezju pri Studenicah Je postal žrtev zločinskega umora 25 letni Stanko Kodrič. Ponoči je nenadoma zaslišal, da je nekdo vlomil v hlev. Odšel je tja, da pogleda, čemu se plašijo race. Tedaj pa sta ga tatova napadla z nožem. Kodrič se ni mogel ubraniti. Dobil je 18 vbodov z nožem in Je med prevozom v bolnišnico izdihnil. S. E. OBVESTILA DAJALCI KRVI Pregledi dajalcev in odvzemi krvi v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani kot običajno. Prijave od 7 do 8.30. Nujno prosimo, da se prijavijo dajalci krvne skupine B in AB, ki so dali kri pred tremi ali več meseci. (Ljubljančani teh skupin tudi danes.) Na dan prijave ne za-uživajte mastnih jedi, niti zajtrkujte mleka, ne mlečne kave. Starost dajalcev od 21 do 60 let. Dajalec mora biti popolnoma zdrav. zelo solidno! OPOZORILO Geodetska uprava LRS, poštni predal 249, Selenburgova ulica 4-II. poziva vse ustanove in podjetja, ki nameravajo v letu 1952 naročiti geodetske meritve, prosimo, da nam do 31. avgusta sporoče sledeče podatke: * naziv naročnika, kraj meritve, vrsta dela, obseg dela, merilo, višinska predstava, v kakšne svrhe bo služila izmera, rok, v katerem naj bodo meritve izvršene, navadba približne višine finančnih sredstev, ki so za meritve na razpolago. K tem podatkom je priložiti skico v poštev prihajajočega zemljišča, najbolje na specialki 1:25.000. Opozarjamo vse interesente, da se držijo roka (31. avgust), ker se bomo na poznejše prijave ozirali le v okviru zmogljivosti podjetja. PIONIRJI IN PIONIRKE LJUBLJANE 9. avgusta prične nov enomesečni tečaj za pionirje-železničarje, ki bo vsak delavnik od 8 do 10. Prijavijo se lahko pionirji in pionirke, stari od 10 do 12 let, ki so v šoli izdelali vsaj z dobrim uspehom. Prijavnice dobite pri vaših pionirskih odredih na terenu. 2482-a POHIŠTVO SOBNO IN KUHINJSKO, stole, ležalne stole, otroške posteljice, vrtne mize in stole, vezane plošče, furnir, rezan les vseh vrst, parket nudi podjetje »Les Ljubljana«, Trgovina s pohištvom. Tvrševa 34 ali poslovalnica Linhartova štev. 3. 2430-a POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM Okrajno odkupno mešano podjetje Trebnje je prešlo z dnem 31. julija 1951 to pridelke za prehrano zadružnikov, kakor tudi za krmo živine na ohii. nicah naj zadruge prav tako dele zadružnikom na osnovi njihovih dejanskih potreb in sicer po prostih tržnih cenah Tak način delitve bo že pomemben prispevek k uvajanju gospodarskega računa v zadrugah, lahko bo ugotoviti dejanske gospodarske uspehe zadruge in dohodke zadružnikov. Se posebno važno pa je, da se s takim načinom nagrajevanja ne bodo mogli okoriščati razni delomrzneži to špekulanti, ki so doslej zadrugam napra. vili največ škode. Skratka, tudi delitev žita naj prispeva h gospodarski in politični utrditvi kmečkih delovnih zadrug. v posebni agenciji, ki bo poslovala ves čas v razstavnih prostorih nove uprav, ne zgradbe okrajnega ljudskega odbora. Za najboljše izdelke je razstavni odbor že sedaj razpisal več nagrad, ki bodo ob zaključku razdeljene posameznim izdelovalcem na predlog oce. njevalne komisije. Za primemo razvedrilo bodo s svo5 jimi programi skrbela kultumo-umet-niška društva planinsko društvo v Poljčanah pa pripravlja skupinske izlete na bližnji Boč, kjer bo do takrat že odprta preurejena planinska koča. L. V. V Trbovljah bodo tlakovali cesto Dela na trboveljski cesti napredujejo zelo počasi in zamišljenega načrta ne bo mogoče letos izpolniti. Največje težave so bile pri začetnih delih od Vod do Delavskega doma. Sedaj je od Vod do Bergerja že urejeno ter so začeli polagati kocke. Na cesti se Je delo zboljšalo šele v zadnjih tednih. Glavna delovna sila so plačani delavci, ki jih je vsak dan nad 30. Poleg teh delajo tudi člani OF posameznih terenov ter ustanov. V juniju je bilo narejenih 4584 prostovoljnih delovnih ur na cesti, v iuliju pa le 1837. Volja za prostovoljno delo Je pri posameznih terenih popustila, čeprav so sprejeli tekmovanje za čim boljšo udeležbo. Med posameznimi tereni so se v juliju odlikovali najbolj 8., 6., 4., 10. ln 9. teren. Najslabši pa so bili 5. teren, ki je napravil 4 ure, 10. b teren, ki Je opravil 35 ur, in 7. teren z 18 urami. Izmed delovnih kolektivov In ustanov so opravili največ prostovoljnih delovnih ur Okrajni magazin, nato CRD in elektrarna. Člani Ljudske milice so prispevali 88 ur, cementarna 68 ur in opekarna 76 ur. Najbolj so se odlikovali vajenci kovinarske šole, ki so opravili 550 delovnih ur. S. S. Pri Podlabinu grade največjo razglasno postajo V istrskem premogovnem bazenu pri Podlabinu grade eno izmed največjih razglasnih radijskih po^aj v državi. Postaja bo vezala 200 zvočnikov, ki so razvrščeni po širokem delavskem naselju premogovniškega bazena. Čeprav delo v celoti še ni končano, postaja že oddaja 3 sporede na dan in prenaša poročila osrednje radijske postaje v Beogradu, radijske postaje v Kopru in krajevne oddaje. Postaja ima že sedaj okoli 1000 raznih gramofonskih plošč z operno in lahko glasbo. — V. M. Nepojasnjen uboj slovenskega kulturnega delavca na Reki Včeraj popoldne so prepeljali v’ Ljubljano truplo Stefana Marčeca, znanega kulturnega delavca na Reki, kjer je bil v soboto zvečer okoli 22. ure v Narodnem parku na doslej nepojasnjen način ubit. Ubijalec je bržkone svojo žrtev povabil na sestanek v park in jo tam ustrelil s samokresom. Ubijalec je streljal na Marčeca iz bližine dveh in pol metra. Truplo ubitega so našli naslednje jutro. Preiskava je ugotovila, da gre za uboj iz maščevanja, kar je povzročilo med domačini tem večje ogorčenje, ker je bil Marčec na Reki priljubljen in znan kulturni delavec. Na Reko je prišel pred dvema letoma. Bil je tukaj pravni referent reškega Narodnega gledališča, redni član radijskega komornega zbora in pevskega društva »Edinstvo«. Usodnega večera ga je obiskala hči iz Ljubljane in ker ga do dogovorjenega časa ni bilo domov, se je obrnila na Ljudsko milico ter nasilno odprla stanovanje, kjer pa ni našla nič sumljivega. Naknadno so zvedeli, da je bil Marčec zvečer do 21. ure pri vaji komornega žbora, uro pozneje pa že ubit. Preiskava se nadaljuje. V. M. v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da do 31. avgusta 1951 prijavijo svoje terjatve, odnosno poravnajo svoje dolgove. Pozneje prispele terjatve se ne bodo upoštevale, dolžniki pa se bodo sodno izterjali. — Likvidacijski odbor. MALI OGLASI PRODAM /TAKOJ novo železno prešo, stiskalnico za slamo, katera se priključi mlatilnici za vezanje slame v bale ter slamoreznico v dobrem stanju, za napravo rezanice. Cena stiskalnici 6000 din, slamoreznici 3000 din, za gotovino. Miha Brenčič, pos. v Ptuju, Ormoška cesta 3. 7483-4 V SLUŽBO SPREJMEMO: korespondent-ko z znanjem Jezikov, električarja, kovinostrugarje in strojne mehanike. — »JAVOR«, St. Peter na Krasu. 7460-1 KUHARICE IN MIZARJE sprejme takoj institut za kostno-sklepno tuberkulozo Rovinj (na morju). Nastop takoj. Plača po uredbi. Stanovanje in hrana za-slgurano. Pismene ponudbe s podatki o strokovni sposobnosti poslati direktno na upravo instituta. 7455-1 «JAVOR«. St. Peter na Krasu kupuje po najvišjih cenah — vse vrste hlodovine. 7459-5 AVTOMEHANIKA, verziranega, z mojstrskim izpitom in daljšo prakso sprejme večja avto-servis delavnica na Gorenjskem. Plača po uredbi in dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod »Avtomehanik. na oglasni oddelek. 7454-1 SAMOSTOJNA administrativna pisarniška moč dobi takoj službo. — Uprava bolnišnice — Jesenice. 7439-1 NAROČILA za vse vrste mizarskih predvsem stavbenih del, kolarsklh. kovaških in krojaške konfekcije prevzame Obrtna nabavno - prodajna zadruga v Škofji Loki. Za vsa pojasnila se obračajte na imenovano zadrugo. 7370-11 ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam, tudi na bone. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj. 7332-4 MLAJŠO, SAMSKO DELAVKO, pridno in vestno, stanujočo v Ljubljani, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe z življenjepisom pod »Mlajša« na oglasni oddelek. 7300-1 NAPROŠAM tovarišico, kateri sem dal v varstvo v nedeljo 22. julija na festivalu na Hruševem pri Dobrovi aktovko, da pošlje svoj naslov v oglasni oddelek. 7482-11 ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. . 7488-4 20 GRAMOV STREPTOMYCIN A prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7487-4 Pred kratkim je bila pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obravnava proti vohunu italijanske obveščevalne službe Angelu Geromettu iz Tolmezze. ki je bil tudi omenjen v zadnjem procesu proti italijanskim vohunom v Kopru. Gerometto je začel svoje vohunsko delovanje, da bi prišel na lahek način do denarja. Ze leta 1948. ga je ital! janski oficir Eduard Rossi poslal v Jugoslavijo z vohunskimi nalogami. Na to je opravil to pot še trikrat. Da bi lahko svoje vohunsko delo še temelji, teje opravljal, pa sta se z Rossijem dogovorila. da »e bo Gerometto stalno naselil na Vrhniki kot vrtnar na eko; nomiji vrhniške usnjarn« Toda italijanski »vrtnar« ni imel o vrtnarstvu niti pojma, čeprav ga je Rossi še prej posla] na 14-dnevni »vrtnarski tečaj«, kjer se je učil nabiranja in presajanja podatkov iz naših tal v zapiske italijanske vohunske službe. Pomanjkanje pravih vrtnarskih sposobnosti mu tudi ni moglo nadomestiti priporočilo bivšega alpinskega oficirja Perettija iz Gorice in njegovega prijatelja advokata Tesca iz Padove, ki je bil celo tako ljubezniv, dia se je z novopečenim »vrtnarjem« Gromettcm pusti] slikati na svojem vzorno urejenem vrtu. Rossi pa je Grometta, preden ga je poslal na Vrhniko, prekrstil v Antona Serazina ter mu tudi preskrbel pona; rejene listine. Toda tudi to ni moglo skriti pravo podobo dobrosrčnega »vrt. narjsu, kakor tudi ne njegove preteklosti. v kateri je bil večkrat zaprt za. radi ropov in tatvin. Prav posebno pa je obrnil na sebe pozornost s svojimi, »izrednimi vrtnarskimi sposobnostmi«, saj so kaj kmalu razkrili njegovo pra5 vo obrt. Gerometto se je namreč dosti bolj zanimal za vojaške podatke kakor pa za cvetlice in salato na svojem vrtu. Nekoliko pa je prekrščeni Sera. zin sam poskrbel, da je prišlo njego-govo vohunsko delo na dan, ker je pi. KURJAČA ALI STROJNIKA tudi upokojenca bi čez poletje zaposlilo Gozdno gospodarstvo Bled v destilarni eteričnih olj Jelovica. Stanovanje in hrana preskrbljena. — Poslati ponudbe. 7486-1 PROSIM DOBRO OSEBO, ki bi hotela zaradi nezgode vzeti za svojega 17. mesecev starega fanta ali dve in pol leti staro deklico, zdrava in simpatična. — Naslov v oglasnem oddelku. 7484-11 DVA IZUČENA TAPETNIKA in izprašanega strojnika za parni kotel sprejme takoj tovarna pohištva Edvard Kardelj, Nova Gorica, stanovanje preskrbljeno, po potrebi tudi opremljeno. Javite se na upravo tovarne. 7485-1 SVILENO BLAGO za narodne noše prodam. Naslov v ogl. odd. 7474-4 2 m3 SUHIH HRASTOVIH DESK, primerne za pohištvo, prodam. Ponudbe pod »Štajersko« na ogl. odd. 7475-4 BICIKELJCEK za 2—6-letnega otroka prodam. Ponudbe pod »Bicikeljček« na oglasni oddelek. 7417-4 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran in dobro ohranjen, prodam. Zaloška cesta 45, pri krojaču. 7516-4 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen — prodam; tudi na kupone. Breg št. 14, III. nadstropje. 7515-4 ZAMENJAM uvosobno stanovanje, primemo za drružino z otroki za Bežigradom — za enosobno s kabinetom v Šiški ali drugje. PonudDe pod značko »Mir« na oglasni oddelek. 7514-9 ZENSKO kolo zamenjam za radio; event, prodam. PonudDe pod »ZensKO kolo« na ogl. odd. 7511-4 Šivalni stroj »Pfaff«, pogrezljiv, malo rabljen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. . 7512-4 DNE 18. julija sem izgubil denarnico z denarjem, denarnimi boni, bloki za hrano in dokumenti na ime Klemenčič Franc. Ker sem reven dijak, prosim poštenega najditelja, da vrne denarne bone in dokumente vratarju na Vidovdanski cesti štev. 9. Denar naj obdrži za nagrado. Sicer dokumete proglašam za neveljavne. 7509-10 PRODAM zelo poceni staro pohištvo za samsko sobo, mize, vrtne mize. Sv. Petra cesta štev. 15. vhod iz Kolodvorske ulice. 2508-4 KAMGARN, predvojna kvaliteta, za moško obleko, z vsem priborom, prodam. Naslov v oglasnem odd. 2507-4 kG VAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem. Terlep, Jernejeva 9. 7506-1 IZGUBLJENO MODRO ODEJO (deko) Smartinska, Pokopališka, Tovarniška — prosim oddati: Tovarniška ulica številka 9. 7505-10 STANOVANJE kot hišnik iščem v Ljubljani ali okolici. Brešar Janez, Crnuče-Brod 7, pri Ljubljani. 7504-9 DVA VAJENCA in pomočnika za vodovodno instalacijsko obrt sprejme Bo-kavšek Vinko, Moste, Krekova ulica 4. Zglasiti se od 7—8 zjutraj. 7501-4 IZGUBILA SEM TORBICO iz raznobarvnega sukna na poti iz Most do Fužin. Poštenega naditelja prosim, da vrne dokumente in bone za nagrado. Naslov v osebni izkaznici. 7502-10 ŠPORTNI VOZIČEK, lep, nov, blatniki in vodilo kromirani, prodam; tudi na bone. — Brivec, Cankarjevo nabrežje štev. 3. 7500-4 ZENSKO KOLO, skoro novo, v dobrem stanju in otroški športni voziček v dobrem stanju ugodno prodam. Kuk, Bežigrad, 15, Ljubljana. 7596-4 sal dnevnik o vsem svojem delovanj«. Ta dnevnik je natančno vodil, da bi se lahko izkazal pred svojim delodajalcem Rossijem, kateremu je med dni. gim sporjčal tudi neresnične in izmiš ljene stvari, samo da bi dobil čim več. jo nagrado. Vsak teden je pošiljal po, ročila v Italijo pisana z nevidno piša. vo med vrsticami pisem, ki jih je kot zadovoljni vrtnar pisal svoji »ljubeči sestrici«, ki pa je imela to slabo last, nost. da’ je pogosto menjala službe to s tem tudi naslove. Na obravnavi pred vojaškim sodi. ščem, ki je obsodilo vohuni Angela Gercmetta na 15 let zapora, je prišlo na dan, da se pod imenom oficirja Rossi Edosrda skriva nam vsem znani La Motta Bepo. eden izmed kolovodij fašistične špijonaže med okupacijo v Ljubljani, ki tedaj začeto delo danes spet nadaljuje v Italiji. Hotel je živeti na račun drugih Bivši mesar Alojz Kolar Iz Rogaške Slatine je lastnik vile in zasluži s pre-vozi pri pošti okoli 4000 din na mesec, kar pa mu menda ni zadostovalo, m je zate iskal možnost zaslužka še drugod. Letos od začetka februarja pa do 13. junija je nakupil v raznih krajih na Hrvatskem in v Sloveniji 17 glav živine po običajnih prostih cenah. Del tega je prodal potem raznim kmetom po 120 din kg. ostalo živino pa je tudi prodal po isti ceni kmetom za kritje njihove obvezne oddaje. Hkrati je isto živino prodal odkupnemu podjetju, zato dobil denar in bone, kar je seveda sam zadižal m na ta način dvakrat dobil denar za eno govedo. Ker je živino itak nakupil po najnižjih prostih cenah, je bil njegov zaslužek pri tem še večji. Tako je izkoriščal kmete, ki niso imeli dovolj živine za kritje obvezne oddaje. Poleg tega je v aprilu letos kupil prašiča za 28.090 din, po 14 dneh pa ga je prodal mesarskemu podjetju v Rogaški Slatini za 42.000 din in lepo zaslužil 14.000 din. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici ga je obsodilo na 1 leto zapora. L. V. GOSPO, ki je pobrala jopico, med prelazom in bežigrajsko pošto, ob 8. uri v torek, naj jo vrne v oglasnem oddelku. 7497-10 DVE MREŽI in športni voziček ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 7494-4 LOMBAR MILAN, uslužbenec pri Glavni upravi za lokalno industrijo v Ljubljani, Parmova 33, s tem izjavljam, da so vse besede, ki sem jih govoril o tov. Odaku Ferdinandu, stanujoč v Ljubljani, Zarnikova 3, izmišljene. Obenem to obrekovanje obžalujem in se mu iskreno zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopka. 7493-11 ISCEM PRAZNO SOBO, tudi v okolici Ljubljane. Sem pridna in poštena; pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Nujno« na ogi. odd. 7491-9 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ in stensko uro prodam. Naslov v ogl. odd. 7489-4 VETERINARSKI ZAVOD NRBiH SARAJEVO išče upravitelja za svojo farmo poskusnih živali (beie miške, podgane, zajci, morski prašički in kokosi) v Visokem (35 km od Sarajeva). Zaželjeno je izkustvo upravljanja z ekonomijo, ter smisel in ljubezen za vzrejo malih živali. Plača po uredbi. V poštev pridejo tudi upokojeni učitelji itd. Ponudbe poslati na VeterinarsKi zavod NR BiH, Sarajevo, Vrazova ulica štev. 5, III. nadstropje. 7524-1 L MRLI V globoki žalosti javljam vsem prija- teljem in znancem žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš srčno ljuDIjeni mož in tata STJEPAN MARCEC, pravni in upravni referent Narodnega gledališča na Reki in bivši operni pevec Narodnega gledališča v Ljubljani. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo i. avgusta ob 17.30 z Zal, iz kapelice sv. Jožefa. — Globoko žalujoča žena Mara, hčerka Manna, sin Stefan in rodbine Marčec, Videc, Olup, Seunig, dr. Hlade. — Ljubljana, Reka, Varaždin, Čakovec. 2487-a Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je po težkem trpljenju zapustila naša nadvse ljubljena mama, hčerka, sestra, teta in svakinja IVANKA ISTENIČ. Pogreb bo v sredo ob 17 v Dolnjem Logatcu. — 2alujoči ostali. — Logatec, Milano, Ljubljana, Maribor, Rakek. 2485-a V visoki starosti je ugasnilo življenje mojega dobrega moža, ljubijenega očeta, starega očeta in pradeda FRANCA KLUNA, sedlarja v Goriči vasi 76. Na njegovi zadnji poti smo ga spremili 28. julija ob 17 na pokopališče v Hrovači. — Globoko žalujoči: Marija, žena; Janez, Ludvik, sinova; Karla, hči; Angela, Tončka, Filip, snahi in zet; Marjan z ženo Marto, Franci, Franc, Zlatka, Nada, vnuki; Janezek pravnuk. 2484-a Uprava in sindikalna podrnžnica Kurilnica Ljubljana sporočata, da se je pri izvrševanju svoje službe smrtno ponesrečil tovariš RUDOLF JAVK, kurjač. Tovariša bomo ohranili v častnem spominu ter ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Planino pri Rakeku. - Ljubljana, 31. julija. 2491-a Znancem in sorodnikom naznanjamo žalostno vest, da je umrla naša mama in stara mama MARIJA BIZOVIČAR. -Pogreb oo v četrtek 2. avgusta ob 17.30 iz kapehce sv. Marije. - Žalujoči otroci. Žalni sprevod za IVANOM OGRINOM bo krenil 1. avgusta ob 15. z Laverce na župno pokopališče. 2493-a ALI HOČETE POSTATI LASTNIK KUHINJE, MOŠKEGA KOLESA, MOŠKE OBLEKE, PREPROG IN SE STO DRUGIH VAZNIH POTROŠNIH PREDMETOV — BREZPLAČNO? Pohitite na srečolov, ki ga prireja VELEBLAGOVNICA NARODNI MAGAZIN V LJUBLJANI v vseh poslovalnicah od 1. do 31. avgusta t. I.: CENTRALNA POSLOVALNICA (bivša palača Bate), Cankarjeva ulica St. 1; POSLOVALNICA ŠTEV. 2, Wolfova ulica štev. X (bivša trgovina Mayer); POSLOVALNICA ŠTEV. 3, Zidovska ulica (bivša trgovina Prelog); POSLOVALNICA »SNEGULCICA«, Wolfova ulica štev. 1, ter POSLOVALNICA POHIŠTVA, Wolfova ulica štev. 6. OPOZORITE TUDI VASE ZNANCE IN PRIJATELJE!’ 2490-a TRGOVINE DRŽAVNIH POSESTEV V SLOVENJEGRAŠKEM OKRAJU NE SLUŽIJO SVOJEMU NAMENU V septembru bo v Poljčanah velika gospodarska razstava UREDIMO STARO LJUBLJANO! r bil nekoč obdan z mestnim obzidjem. ! To je naselje, ležeče med desnim bre. gom Ljubljanice in Gradom, ki se razteza od konca Florijanske ulice, kjer se le-ta izliva v Karlovško cesto, pa do tam, kjer so na današnjem Krekovem trgu v davnini stala Frančiškan, ska vrata, vodeča na Poljane, To je najlepši del nekdanje Ljubljane kjer je bilo zares edinstveno središče mesta, kakršnega tudi drugod po svetu zlepa ni najti. Ob Grajskem pobočju in toku Ljubljanice prilagojeni osrednji prometni žili so poslopja lepo naravno razvrščena, kakor da so sama zrasla iz tal, vsa približno enake višine, z med seboj sicer različnimi, a vendar enotno učinkujočimi pročelji. Na tem prostoru so najlepše stavbne dragotine mesta — rotovž, bogato pročelje Souvanove hiše, Skaberhčtova hiša. Robbov vodnjak, škofija, stolnica in vrsta drugih lepih meščanskih hiš. Po večini so ta poslopja ohranila še izvirne baročne oblike, ki so tudi mno_ go starejšim stavbam dale videz enotnosti. Prej, dokler je samo surovi ni brezobzirni pohlep po dobičku priganjal posameznike, da so namišljeni koristi svojih pridobitnih virov žrtvovali vse, tudi netehtljive umetnostne vrednote, bi bilo zaman apelirati na čut za lepoto ali na obzirnost do starih kultur, nih spomenikov. V današnji družbi pa morajo nedvomno skupni interesi stati nad zasebnimi. V starem delu mesta jo prav mnogo stavb v državni lasti. Velik del nekdanjih trgovin je spremenjen v pisarne, društvene in slične prostore. Stari in Mestni trg že zdavnaj nista več nekdanje živo gospodarsko središče mesta. Zato je rav. no zdaj, morda za dolgo dobo, izredno ugodna prilika, da se ti stari grehi popravijo, da se vse te grde in tudi nepotrebne lesene konstrukcije in železni roloji v pritličjih hiš odstranijo in se ulični prostori zgodovinskemu značaju poslopij primerno nanovo urede. Stroški ne bodo preveliki* verjetno nič večji od izdatkov za even-, tuelno obnovitev današnjega stanja. Naloga mestnih ljudskih oblastev je, da s sodelovanjem spomeniških konservatorjev, arhitektov - urbanistov in drugih strokovnjakov to vprašanje olepšanja mesta energično in dosledno izvedejo. Mestnemu jedru je treba vr_ niti nekdanje lice, kasneje dodane grdobije s« morajo brez pomišljanja iztrebiti in kolikor se da ohraniti lepa in nevsiljivo preprosta hišna pročelja. Nikdar več se ne smejo zgoditi take napake, kakršna je bila po potresu dovolitev zidanja skrajno moteče stavbe na vogalu Mestnega trga in Stritarjeve ulice, ki kvari vse lice trga pred mestnim vodnjakom. Tudi se še spominjamo, kakšne boje je spomeniški konservator še pred prvo svetovno vojno moral biti zaradi nameravane stavbe trgovca Miklavca tik ob gosposko lepi SouvanRvi hiši. Tudi docela nepotrebna zazidava starinskega pomola (balkona) pri Olupovi hiši• na Starem trgu (med obema vojnama) nam je še v neprijetnem spominu. Zato naj pri delu za obnovo stare Ljubljane sodeluje vsa javnost, da ne ostane na našem rodu očitek, da ni znal varovati lepot, ki jih je prevzel od prednikov, niti očitek, da ni znal že storjenih napak popraviti K.Dobida NOVICE in zanimivosti »Ljubljanski dnev-mu je ane 2i. julija oojavtl poročilo, kako st MLL prizadeva, da bi sc uredile izložbe ti-Starem trgu v Ljubljani. Tam beremo tuni tole: »Ureditev starega dela mesta pa je obenem zeio pomembna zaradi tujcev. Ti se namreč ne zanimajo toliko za nove stavbe, ki si jih lahko enakih do sitega nagledajo doma, kot za razne stare stavbe, ki imajo že zgodovinsko vrednost.« Vsakdo, ki mu je za lepoto Ljubljane, se bo gotovo razveselil ob ti vesti. Saj se je ravno v tem oziru — in to še zlasti v starem delu mesta — pri nas že dovolj grešilo. In prav zdaj je naravnost edinstvena priložnost, da se odstranijo vse grdobije. ki so bile pred kakimi 50 do 60 leti kot »sodobne« in »moderne« nalepljene na pročelja starinskih hiš. V pritličju teh starih, izvečine kar pravilno proporcioniranih in okusno izdelanih hiš so nekdanja okna in vrata pritličnih trgovskih in obrtniških lokalov spremenili v izložbe. razširili okenske odprtine in jih obdali z neokusnimi lesenimi okviri, nekakšnimi omarami, izvršenimi navadno v tedaj tako priljubljenem .secesijskem’ slogu. S tem so za temi šablonskimi lesenimi opažj skrili vse zidove v pritličjih hiš, tako da se zdi. da težke gmote visokih in masivno zi. danih poslopij stoje na šibkih lesenih temeljih, ker so prav te lesene izložbene preobleke in neokusni, že davno preživeli železni roloji zakrili nosilne stavbne elemente. Ker so si pa vsi ti opaži po večini tudi tako zelo podobni med seboj, mimogredoči časih skoro ne opazi, kje se neha ena hiša in kje se začenja druga .., Prav zdaj, ko je toliko poslopij v starem delu mesta v javni lasti, bi bilo z razmeroma majhnimi adaptacijami in stroški mogoče odpraviti vse Stari trg (pogled proti Šentjakob, trgu). Nazorno se vidi, kako okviri izložb kvarijo ulično podobo hiši na Mestnem tegu (kjer ima zdaj podjetje DOM svoje skladišče) taki so poslovni prostori v škofiji na Pogačarjevem trgu, v desnem krilu rotovža, deloma so tudi v bivši Olupovi hiši nekatere prodajalne ob začetku Stare, ga trga kar zadovoljivo obnovljene. Glej tudi hišo Pred škofijo št. 13. Drugod po svetu zunanjost lepih starih poslopij že zdavnaj skrbno varu-jejo pred uničevanjem in preprečujejo sleherno samovoljno prezidava-nje, ki bi bilo v škodo estetskemu licu poslopja in celotne okolice. In vendar so tako, po načelih sodobnega spomeniškega varstva“ adaptirana pritličja poslopij nele okusna, temveč hkrati tudi povsem praktična, dovolj svetla in zračna. Stavbenikovi domiselnosti je prepuščeno, kako na najbolj smotrn način vskladi zahteve estetike in spoštovanja pred zgodovinskimi spomeniki s potrebami žive sodobnosti, ki naj jih dotično poslopje zadovolji. Ko bodo trgovski prostori in drugi ulični lokali od Florijanske ulice pre. ko Starega in Mestnega trga pa do konca trga Pred škofijo urejeni spet. kakor so bili nekoč ob času. ko so ondotne, deloma še srednjeveške hiše dobile sedanja kolikor toliko enotna pročelja, bo stara Ljubljana pridobila novo privlačnost, Podoba tega niza edinstveno lepih, naravno zraslih trgov ho vnovič postala res harmonično zaključena in bo domačemu človeku ali tujcu predmet občudovanja. Saj se je obraz stare Ljubljane najpopolneje ohranil (kar je docela naravno) prav v tistem delu sedanjega mesta, ki je Lep baročni portal nekdanjega hotela »pri Bidlmonu« (zraven rotovža) te moteče nakaze in vzpostaviti nekdanje stanje, prirejeno seveda za današnje potrebe. Ce bi se izložbene odprtine po odstranitvi lesenih okvirov obnovile v prvotnih oblikah ali pa vsaj skladno s slogom, v katerem je izde. lano pročelje, ne bi bili ti poslovni prostori nič manj prikladni za to, čemur so namenjeni, zunanji vtis bi bil pa neprimerno lepši. Kako je treba izvesti take preureditve, nazorno kažejo razni bolj ali manj posrečeni zgledi iz zadnjh let pred vojno. Take dobro rešene vzorce vidimo v pritličju nekdanje lepe poznobaročne Recherje. ve hiše na vogalu Rimske ceste in Vegove ulice, tudi v visoki Souvanovi Izseljevanje italijanskih delavcev v Avstralijo. V kratkem bo odšla v Avstralijo prva skupina 800 italijanskih strokovnih delavcev. Po pogodbi o izseljevanju, ki sta jo pred kratkim podpisali Italija in Avstralija, se bo do konca t. 1. izselilo iz Italije v Avstralijo 15.000 delavcev. Kaj so zločini proti miru. Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo je predložila Generalni skupščini OZN seznam dvanajstih zločinov proti miru, ki naj bodo kaznovani na podlagi mednarodnega prava. Kazniva dejanja obsegajo napadalnost in grožnjo z napadom, vtiholapljanjem oboroženih tolp v kako drugo državo in spodbujanje teroristične dejavnosti. Za kaznovanje teh zločinov je predvideno sojenje pred nacionalnim ali mednarodnim sodiščem ter lahko odgovarjajo vse obtožene osebe ne glede na to, ali so šefi države ali delajo po ukazih. V poročilu Generalni skupščini pravi komisija, da je upoštevala možnost ustanovitve mednarodnega kazenskega so- z vsega sveta dišča za te zločine, vendar ne predlaga nobenega priporočila v tem smislu. Da bi pričel ta zakon veljati, je potrebna odobritev Generalne skupščine. Proizvodnja surovega kavčuka. Zaloge surovega kavčuka na svetu so dosegle doslej največjo številko in znašajo okrog 1,5 milijona dolgih ton, kar pomeni 300.000 dolgih ton več kot leta 1945. Pričakujejo, da bodo do konca leta dosegle zaloge več kot dva milijona ton. ne računajoč proizvodnje surovega kavčuka v Sovjetski zvezi in v vzhodnoevropskih državah. Čeprav pa se proizvodnja surovega kavčuka povečuje, potrošnja čedalje bolj pada zaradi vedno večje proizvodnje sintetičnega kavčuka. Pričakujejo, da bo potrošnja surovega kavčuka letos padla na okrog 1,5 milijona dolgih ton proti 1,6 milijona dolgih ton v preteklem letu. Kdo bo prvak Slovenije v streljanju ? V petek se bo v Mariboru začela republiško prvenstvo Slovenije v streljanju Tekmovanja se bodo udeležili najboljši strelci in strelke iz vseh krajev Slovenije. Na lanskoletnem republiškem prvenstvu v Ljubljani so tekmovali z vojaško puško na 300 m za člane, malokalibrsko puško na 50 m za žene in mladince ter zračno puško na 10 m za pionirje. Letos bo tekmovanje razširjeno za naslednje discipline: hitro streljanie z vojaško puško na 300 m za člane vojaška pištola na 50 m za člane, vojaška puška na 300 m za mladince ter vojaška puška na 300 m za 'žene (samo 10 strelov iz ležečega položaja). Tekmovanja za prvenstva strelskih družin so se začela že meseca aprila. Zmagovalci so se pomerili na okrajnih in mestnih prvenstvih Na prvenstvu Slovenije bodo nastopili tisti tekmovalci, ki so na okrajnih in mestnih prvenstvih dosegli predpisano normo oziroma določeno število krogov. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. Na lanskem republiškem prvenstvu je nastopile 280 tekmovalcev in tekmovalk, letos pa jih bo nad 300. Po poročilih VESLAŠKI TROBOJ na DUNAJU Jugoslavija druga Veslaški troboj med Zahodno Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo na D’unaju se je končal s prepričevalno zmago nemških tekmovalcev. Edino zmago za Jugoslavijo je priborila Mladost iz Zagreba, ki je zmagala v četvercu brez krmarja V končnem vrstnem redu je prva Nemčija z 21 točkami pred Jugoslavijo 14 in Avstrijo 10. SVETOVNO PRVENSTVO V KAJAKAŠKEM SLALOMU Razburkana voda motila tekmovanje Svetovno prvenstvo v kajakaškem slalomu, ki je bilo napovedano za soboto, je moralo biti preloženo na nedeljo, ker je reka Steyr zelo narasla. Tekmovanje se je uradno začelo v soboto ob navzočnosti 10.000 gledalcev. Prvih deset vrat so tekmovalci srečno pustili za seboj, pri jezu Kugelfang pa je bila voda tako razburkana, da se je bilo skoraj nemogoče prebiti. Na tem kraju se je prvi prevrnil Francoz Kölsch, nato Avstrijec Haider in šele peti tekmovalec, Jugoslovan je srečno privozil mimo kraja, za njim pa tudi Ceh. medtem ko so se vsi drugi tekmovalci, ki so priveslali za njima, na tem kraju prevrnili. Končno je predsednik kajakaške zveze posegel vmes in odredil, naj se tekmovanje prekine in preloži na prihodnji dan. Na najnevarnejših krajih so postavili jeklene plošče, zaradi česar se je voda precej umirila. Razen tega so odstranili tudi dvoje vratc, tako da so se tekmovanja nadaljevala ob ugodnejših pogojih. Avstrijski veslači so bili v veliki premoči nad drugimi tekmovalci. Za njimi so bili najboljši Nemci, nato pa Francozi. Tudi med ženskami je bila najboljša Avstrijka. Avstrijci so zmagali pri tekmovanju posameznikov in pri skupinskem tekmovanju. Slalom pod Grintovcem Smučarski klub Jezersko je priredil minulo soboto na snežišču na Golih ravneh nad Češko kočo tekmovanje v slalomu. Startalo je 7 članov in 10 mladincev. Proga je bila dolga 500 m s 180 m višinske razlike in je imela 32 vratič. Med člani je zmagal Lojze Polajnar (Ljubelj) s povprečnim časom 42.8. pred Valičem (Zel.. Lj.) 53.0. Med mladinci se je uveljavil najboljše Sumi (Udarnik, Kranj) 47,9 sek. Drobne zanimivosti V Hamburgu bo od 6. do 12. avgusta teniški turnir, ki se ga bodo izmed Jugoslovanov udeležili Branovič, Mitič, Palada in Petrovič. Turnir bo poleg pariškega in rimskega ena največjih teniških tekmovanj v letošnjem letu. Slovenski boksarji v Beogradu. Včeraj so prispeli v Beograd na drž. prvenstvo v boksu tekmovalci iz Slovenije. Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Za tekmovanje, ki bo trajalo do 5. avgusta, se je prijavilo 110 boksarjev. Danes ob 15.30 bo slovesna otvoritev, v nedeljo 5. avgusta pa bodo finalne borbe. V finalu mednardnega teniškega turnirja v Kölnu je Filipinec Ampon premagal Drobnega 2:6. 6:1. 6:0, 6:1. Drobny je igral slabo in nervozno pod vtisom novice, da mu je umrl oče v Pragi. Atletska reprezentanca Italije je v dvodnevnem srečanju premagala reprezentanco Belgije 122:98. MLAD SE JE NAUČIL ŠOFIRATI Avto-moto društvo v Šoštanju je imelo v začetku precej težav. Tudi svojih prostorov niso imeli. Kljub težkim pogojem pa so kmalu začeli svojo avto-moto šolo. V tečaju, ki so ga pred nedavnim kon- čali, je bilo 30 članov. Poleg teoretičnega pouka so delali tudi praktično. Popravili so star osebni avto, ki ga zdaj uporabljajo za učenje mladih šoferjev. Sola je bilo dobro pripravljena, kar so pokazali tudi uspehi članov pri izpitih. Najboljši med njimi pa je bil najmlajši tečajnik 15-letni Roman Janežič, ki že vešče vozi z avtomobilom, so nekateri strelci dosegli na treningih že prav lepe rezultate. Strelci zveznega razreda Cestnik, Planinc in Mihorko lahko nastopijo na republiškem prvenstvu samo izven konkurence. Od ljubljanskih strelcev je najresnejši kandidat za prvaka Saša Kveder, hudi tekmeci pa bodo trdi člani S. D. Univerza Sfiligoj, Boljka in Letonja. To je družina mladih izredno borbenih in sposobnih strelcev, ki mnogo obetajo v strelskem športu. Mariborčani 2irovnik. Selinšek in Pavletič veljajo za dobre strelce. Celjan Mejavšek slovi kot prvorazredni strelec. Za njim ne zaostaja mnogo dr. Pavlič. Seveda ne smemo pozabiti na Škorjanca ir Poljčan ter Vrclja iz Kočevja, kakor tudi na številne druge tekmovalce iz ostalih krajev Slovenije. V tekmovanju z vojaško pištolo bodo Ljubljančani Peršič. Jere in Dular verjetno dali priložnost videti najboljšo »borbo« letošnjega republiškega prvenstva. — Včeraj so bile v Beogradu odigrane zadnje igre na 6. prvenstvu Jugoslavije v tenisu. V nadaljevanju partije, ki jo je prejšnji dan prekinil mrak, je 16-letni mladinec Jagec premagal Rističa 4:6, 6:4. 6:2 Zanimiva igra je pokazala, da imata oba nasprotnika pogoje za dobra teniška igralca. Omembe vredno je dejstvo, da je Ja- Nad 4690 km so morali premagati udeleženci mednarodne 38. kolesarske dirke Tour de France, da so privozili na cilj v Pariz. Po prihodu vseh dirkačev je direktor časopisa »L’equipe« Jacques Goddet razglasil zmagovalce. Najbolje plasirani v končnem plasmaju so nato vozili še častni krog, pri čemer je večtisočglava množica Parižanov navdušeno pozdravljala vse dirkače, posebno pa Kobleta, Geminianija, L. Lazaridesa, Bartalija, Coppija, Bobeta in malega Francoza Bauvina, ki je odkritje Toura. Junaki te dirke so med slovesnostjo govorili po radiu. Srečni zmagovalec Koblet je zaslužil več milijonov frankov, hkrati pa si pridobil velik sloves po vsem športnem svetu. Te dni bo v Švici velik praznik in Koblet bo kot najboljši švicarski športnik sedel na častni tribuni. Gino Bartali, stari lisjak in najboljši gorski kolesar, je izjavil, da ga je ta »neuspeh« še bolj podžgal in da kljub svojim letom (38) ne bo odnehal; Njegov večni tekmec Fausto Coppi tokrat ni ni uspel. Zaradi krize, ki jo je imel v Sah Mednarodna mojstra Pirc in Puc na prvenstvu Slovenije Danes ob 15.30 bo v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti slovesna otvoritev šahovskega turnirja za prvenstvo Slovenije, na katerem bodo sodelovali: mednarodna mojstra Pirc in Puc, mojstra Preinfalk in Germek. mojstrski kandidati inž. Slokan, Levačič in Mlinar, prvokategorniki inž. Sikošek, Stupica. Kržin, Bajec, Trampuž, Vošpernik, Smoljanovič, Ketiš, Krulc. Konic. inž. Mešiček ter drugokategomika Pogačnik in Grosek. Po otvoritvi bo I. kolo. Igralni čas bo vsak dan od 16. do 21. ure. Prosti dnevi bodo pravočasno objavljeni v dnevnem časopisju. 2rebanje bo danes ob 11. uri v Šahovskem domu v Ljubljani. Igralci, ki se žrebanja ne morejo udeležiti osebno, so dolžni poslati svojega zastopnika. Clan okrožnega šahovskega odbora Mi-šura iz Maribora je v Sloveskih Konjicah igral simultanko z 8 nasprotniki. Pet partij je dobil, 2r emiziral, l pa izgubil. Lanskoletni mladinski prvak Slovenije Soič iz Maribora bo imel letos precej dela, da obdrži ta naslov. Ljubljančani Kastelic. Jere in Dular ter brata Tržan iz Celja uodo odličnemu Mariborčanu hudi tekmeci Sestav ženske slovenske ekipe bo dal verjetno Strelski zvezi veliko skrbi in prglavic. 2e sedaj se na zvezi zaskrbljeno vpiašujejo, kaj je s treningom lanskoletne slovenske prvakinje Vladimire Bratuševe. Razen že izkušenih ljubljanskih strelk Ratajeve. Skapinove in Kastelčeve, je nekaj novih, zelo nadarjenih. med katerimi zavzemata vidno mesto Lapajnetova in Tominčeva. Kaže. da bosta Zidaričeva iz Maribora ter Pavličeva iz Celja tudi letos dosegli prav dober rezultat. Lanskoletnemu pionirskemu prvaku Slovenije Pušenjaku iz Maribora ogrožata naslov Ljubljančana Vrbinc in Kogej. gec iz Čakovca, iz katerega je izšlo več dobrih igralcev, med njjmi letošnji seniorski prvak Branovič. nadalje Petrovič, Legenstein, KeretiČ, Saric itd. Poleg finala v skupini mladincev je bila včeraj tudi zaključna igra v moških parih, kjer sta Mitič in Laszlo premagala dvojico Branovič-Palado 6:3, 4:6, 3:6, 6:2, 6:2. XVI. etapi, se Je komaj uveljavil med prvo desetorico. Ostalim mojstrom so prekrižali račune razni Geminianiji, Lazaridesi, Bauvini in drugi. Razmeroma slabo se je plasiral zmagovalec letošnje dirke »Giro d’Italia« Fiorenzo Magni, medtem ko je francoski šampion Bobet šele na 18. mestu. ASK : AYA Bovs 59:4? (25 :2?) Sele v drugem polčasu so Ljubljančani pokazali svoje znanje. Po izenačenju so povišali razliko na 16 košev. Domačim se je Doznalo, da že delj časa niso igrali resnejših tekem, posebno smo to opazili v prvem polčasu. Slabe podaje in neprecizno metanje žoge v koš so bile glavna hiba ASK. Najboljša pri domačih sta bila Kristančič in Škrianc. pri gostih pa državna reprezentanta Po’snsky in Schober. Koše so dali za ASK: Kristančič 21, Skrjanc 17. Fugina 7, Pavlovič 8 in Šerbec I. 2. * V sredo. Četrtek, p^tek in soboto bo predvajal ASK v fizikalni dvorani univerze, Kongresni trg li. zanimiv ameriški zvočni film SOLA KOŠARKE Nastopajo najboljši ameriški igralci. DAVISOV POKAL Švedska evropski finalist V finalnem dvoboju tehniškega dvoboja ewopske cone za Davisov pokal je Švedska premagala Nemčijo 5:0. s čimer se je uveljavila v medeonski finale in se bo pomerila z zmagovalcem srečanja ZDA : Mehika Odločilno točko sta priborila Davidsson in Bergelin. ki sta v igri dvojic premagala von Cram-ma in Gtfpferta 9:7. 9:7. 8:10, 6:2. Ureja uredniški odbor. Odg. urednik Sergej Vošnjak. Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Knafljeva ulica št. 5, telefon 55-22 do 55-26. - Uprava za Ljubljano telefon 24-63. Inseratni oddelek telefon 38-96. - Poštni predal 29. Tekoči račun NB 601-90321-0. - Ti- skarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. - Mesečna naročnina 120 din. - Poštnina plačana v gotovinu Jagec mladinski prvak v tenisu o MARGARETA BUBEK-NEUMANNl 41 UJETNICA pri Stalinu Prevedel dr. Ivan Crna%o) TU ffltlCPiU Tudi tam je imela brazgotino. »Ni lepšega na svetu, kot je življenje v ciganskem taboru.« je dejala in obraz ji je zagrnila sanjava zamišljenost. In ko se je hotel neki vojak z njo »pobliže seznaniti«, se je razvil med njima tale pogovor: »Zina, ali si hodila kaj v šolo?« »Ne, čemu mi bo šola?« »Saj se moraš vendar česa naučiti in postati kulturna ženska.« »Pusti me pri miru!« »Morda niti ne veš, kaj je socializem?« »Pojdi k vragu s svojim socializmom! Jaz sem svobodna ciganka!« Naša ciganska krasotica je lepe noči pobegnila skupaj z okroglo, plavolaso in dobrodušno kuharico iz Leningrada. Kako se je ta neskladni parček odločil za skupen beg. mi je še danes uganka. Tedaj smo delale v dveh izmenah, podnevi in ponoči in čistile na »togu« žito. Ponoči so osvetljevali ves prostor in bližinjo okolico z žarometi. Z dela smo se vrnile, ko je bila že tema. V času med vrnitvijo in branjem imen sta obe ženski izginili. Ponoči se ni dalo na zasledovanje niti misliti. Komaj smo čakale, kaj bo drugega dne. Pa ju niso dobili in čez teden sta bili še zmerom na svobodi. Ko sem prišla drugo jutro spet delat na »tog«, sem pozdravila staro enooko ciganko, »čuvajko toga« In Ji povedala, kaj se je zgodilo. Obraz se ji je razjasnil: »Da, da, Zina je bistra deklica. Začutila je, da je kje tod okrog na stepi ciganski tabor. Ce se ji posreči priti tja, je rešena. Ah, če bi bita še enkrat mlada!« Nato mi je starka ponudila zeliščnega čaja, ki ga je sama skuhala. V umazani konservni škatli je bila pijača videli precej sumljiva, toda njene gostoljubnosti vendar nisem mogla kar tako zavrniti. V zameno sem Ji dala prgišče tobaka za^ njeno majhno, s srebrom okovano pipo. Ves čas sva se dobro razumeli. Beg iz Karagande je bil združen z velikimi težavami. V času žetve, ko so ležali na polju snopi žita, je bilo nekoliko laže, ker so begunci lahko ponoči tekli, podnevi pa se skrivali v kopicah. Podnevi so krožili po vsem ■ ozemlju vojaki na konjih. Begunci so se morali pretolči najprej do gorovja na robu taboriškega ozemlja in teči približno štiri dni navkreber in navzdol, da so dospeli do kraja Karagande. Pa tudi odondod dalje ni šlo lahko, ker je bil karagandski kolodvor zastražen. Tačas ko sem bila jaz v Karagandi, se je pa vendar petim kaznjencem posrečilo, da so pobegnili. Razen omenjene dvojice sta pobegnila še dva kriminalca in ena kriminalka. Ti so s' priskrbeli konje in ušli. Neko ukrajinsko kmetico je tako I strašno zdelavalo domotožje,, da je tudi skušala pobegniti, pa so jo ujeli. Za kazen so jo obsodili še na dve leti koncentracijskega taborišča in na kazenski blok. * Nedelje nismo poznali iu tudi kakega drugega prostega dne ne; samo v času majskih in novembrskih proslav so nas zaprli v barako in nam ni bilo treba delati. In če se nas je usmilila mati narava in nam poslala neurje z vrtinci peska ali snega, smo tudi počivali. • Takle peščeni vihar, ki lahko traja več dni, je nekaj fantastičnega. Na stepi raste neka bodeča rastlina, ki ji pravijo »karagandik«. Je okrogla in tako velika kot nogometna žoga. Da seno ni pomešano z bodicami, ki bi živino ranile, hodijo kaznjenci z motikami po stepi in trebijo karagandik. Iztrebljene rastline zmečejo na kupe in jib uporabljajo za kurjavo. Kadar posušeni karagandik oživi, je to znamenje, da se bliža peščeni vihar. Najprvo se začnejo kepe počasi trkljati po stepi kakor ježi in se še obotavljajo, zanaša jih sem in tja. Nato pa se poženejo v dir; na stotine ježev besni in tuli čez planjavo, vrtinčijo se, dvigajo visoko v zrak in s hruščem in truščem padajo na zemljo. Nebo se zagrne z žvepleno rumeno barvo, obzorje se zabriše, črede konj, goveje živine in ovac pa drve proti najbližjemu zavetišču. Nato zagospodari na stepi pesek. Mi pa čepimo v baraki in se veselimo darovanega dne. Zunaj tuli vihar in dvigajo se gore razbesnelega peska. Najprvo je siv, potem rumen, svetlejšega zamenja temnejši In to traja brez prestanka ure in ure. »Iz Mongolije smo ga dobili,« pravijo strokovnjaki. Kadar mislim na tiste žalostne čase v odseku Leninskoje, zagledam v duhu vedno velika lesena vrata, podobna obokanemu slavoloku, ki so stala sredi stepe, daleč od ilovnatih koč. Skoznje ni vodila nobena pot in ne na desno ne na levo ni bilo nobene ograje. Ničesar drugega ni bilo daleč naokrog kakor ta v nebo štrleča slavnostna vrata, na katerih je bilo z velikimi lesenimi črkami zapisano: »živela 20. obletnica oktobrske fevolucije!« 10. KAKO SEM NA ODSEKU EL MAHJE GONILA VOLE IN SUSILA OPEKO Ko smo se nekega večera vrnili z dela, je stal pred barako voz z volovsko vprego. ■Davaj! brž!« je klicala straža. Pobrati smo morali svoje cule in take, kot smo bile — utrujene, umazane in lačne, smo odrinile za vozom v temo noči. Po večurni hoji pri kateri je nekaj žensk opešalo in so jih morali naložiti na voz, smo opazili, da smo se približali znanim obrisom gorovja na obzorju. In ko smo končno dospele na cilj, se primajale v ilovnato kočo in se vrgle na slamo, smo zvedele, da smo v odseku »El Marje«. El Marje je tičal v kotlini med daljnimi odrastki Urala. Gore so ga obdajale ko gledališke kulise, ki so puščale samo na eni strani odprt razgled v neskončno stepo. Pokrajino Je zagrnila že sončna sibirska jesen. Na pobočju gora se Je bleščalo krvavordeče grmovje divjih rož pod medlosinjim obokom septembrskega neba.