OgOBBflBBA
Entered as Second Clasa Matter Deeember 12th, 1923. at the Post Offloe »t CleTeland. Ohio. Under the Act of Aucust 2*th. 1912. Aeeepted »or Maflln* at Special Rate al Povtare Provided far tn Seetion 11M. Act of Octobec Srd, 1917. Anthoriied on May 22nd. 1911
Generalni major Lewis B. Hershey, direktor zvezne naborne komisije je predzadnji teden na nekem shodu omenil, da bodo prihodnje leto vpoklicani v ameriško armado družinski očetje, kajti Amerika bo mobilizirala največjo armado v zgodovini Združenih držav tekom te vojne—mobiliziranih bo od 10,000,000 do 13,000,000 mož.
Izjava Hersheya je bila ena najodkritejših, kar so jih še v tem oziru izrekli vladni uradniki.
"Spoznali smo," je clejal general Hershey, "da v Ameriki ni dovolj neoženjenih moških in oženjenih moških brez otrok, da bi se moglo organizirati armado deset ali trinajst milijonov mož, zato bo treba poseči v vrste oženjenih sposobnih moških sil."
Hershey je govoril legijonar-jem v Ashbury Park, N. J. Tekom svojega govora je tudi dejal, da niti sedanje naborne postave ne obvezujejo nabornih odborov, da bi delali izjeme oženjenih moških z otroci. To je samo obzirnost in dosedanja praksa, ki pa se more spremeniti čez noč.
"Pri grajenju največje ame-
pomanjkanjem izurjenih delavcev v vojni industriji, ako se bo preveč posegalo v vrste teh delavcev od strani armade. Priporočal je tudi, naj bi se delavce iz manj važnih industrij preselilo ali dodelilo k delu v vojni industriji.
Istočasno, kakor navaja poročilo, se je kongres v Wash-ingtonu pripravljal, da "zamrzne" delavce v vojnih industrijah, kar pomeni, da bodo morali delavci ostati pri svojih delih, kakor tudi, da ne bo mogel noben delodajalec po svoji volji delavcev odslavljati an pa delavce pridobivati v svojo tovarno ali podjetje na škodo drugim vojnim podjetjem ali tovarnam.
Glede 18-letnikov je predsednik Roosevelt predzadnji teden rekel časnikarjem, da ti ne bodo vpoklicani do začetka januarja prihodnje leto. Predsednik je dejal, da ima armada sedaj toliko mož, kolikor jih more vežbati in uriti s pripravami, ki jih ima na razpolago.
General Hershey pa ni zadovoljen z zavlačevanjem vpoklica 18-letnikov in je dejal, da vojna ne bo vzela odmora zato, da počaka, da nam odrastejo
riške armade v zgodovini," je potrebni moški za armado. Isto-rekel general, "bodo naborni uradniki primorani poseči tudi globoko v industrijalne delavske plasti."
Z iste platforme pa je govoril tudi Thornton Webster, ki je član U. S. Employment Serv-
tako je izrazil skrajno nezadovoljstvo glede kratkournih tednov v vojnih tovarnah. Nagla-sil je, da vojaki si ne morejo določati ur, ampak morajo biti pripravljeni, da dajo ves svoj čas in tudi svoje življenje za
ice, ter je svaril pred resnim domovino, če je treba.
HUDA BORBA ZA STALINGRAD
Moskva, 22. septembra.—Danes je že 29. dan, odkar traja huda borba za posest tega mesta in sicer med rusko ter med nemško armado. Nemci so s svojimi tanki že zavzeli neko predmestje S*alingrada, toda ruske čete došle na pomoč svoji armadi iz Sibirije, so potisnile sovražnika nazaj. V tem krvavem spopadu sta bile dve nemške divizije docela uničene in 12 tankov zaplenjenih. Mesto Stalingrad je močno razdejano od nemških zračnih bombnikov, tovarne in večja industrijska podjetja so pa Rusi sami podrli, da niso prišla Nemcem v roke.
Nemške kolone s svojimi tanki še vedno prodirajo po glavnih cestah predmestja Stalin
KSKJ DOBILA PRIZNANJE
Zadnjič smo poročali o prispevku $5j000, katere je darovala naša Jednota za znano ameriško dobrodelno organizacijo Uniited Service Organization Inc.
(U. Š. O.) .
Te dni je| prejel naš glavni tajnik brat Josip Zalar iz urada te organizacije v New Yorku laskavo pismo, oziroma potrdilo o prejemu navedenega prispevka. Dotično pismo se nahaja v originalu na današnji angleški tirani tega Uata.
grada, kjer leži na stotine trupel nemških vojakov in čez ista drvijo ti tanki.
Pri Voronezu ob reki Don Rusi uspešno obstreljujejo sovražnika z artilerijo in iz svojih zračnih bombnikov tako, da je bilo mnogo nemških posto,-jank uničenih in s tem sovražniku onemogočen prehod čez reko Don. Tako se tudi Rusi hrabro borijo pri Mozdoku na kavkaškem ozemlju in pri No-vorosisku ob Črnem morju.
NEMŠKI FELDMARŠAL KLElST JE PADEL
Moskva.—Rusko uradno poročilo javlja, da je bil ubit na fronti v Kavkazu nemški feld-maršal Ewald von Kleist, star 61 let. Bil je načelnik prve nemške kolone tankov. Lansko leto je zavzel Rostov, iz katerega so ga pa kmalu pognali Rusi. Letos je ponovno zavzel Ro stov in prodiral z armado tankov proti Kavkazu.
-o-
ZAVEZNIKI IZGUBILI NA ATLANTIKU 469 LADIJ
Ottaiva, Kanada.—Kanadska vlada naznanja izgubo štirih tovornih ladij, last Združenih narodov. Tako je naraslo število izgubljenih ladij za zaveznike in nevtralnih dežel na 469 na Atlantiku od 7. decembra lanskega leta.
--o-
Gornja slika nam nudi prizor iz tovarne letal v Rcpitblic Aviation Co., Farmingdale, L. /., kjer izdelujejo leiala modela P-47,
Rekordna konvencija S. D. Zveze
Naša lokalna, oziroma ohij-ska podporna organizacija Slovenska Dobfodelna Zveza, ki posluje že 32. leto, je imela minuli teden svojo 10. redno konvencijo v Društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu. Zborovalo se je od 14. do 18. septembra in sicer prvič po kon-venčnih odsekih; zato so bili s konvencijo v petih dnevih gotovi.
Za prihodnja štiri leta so bili izvoljeni sledeči glavni odborniki :
Predsednik Joseph Ponikvar, I. podpredsednik Frank Surtz, li. podpredsednica Frances Brešak, III. podpredsednik William Ulle.
Glavni tajnik John Gornik, Sr.. pomožni tajnik Maks Traven, blagajnik Joško Penko, urednik-upravnik glasila Louis Rozman, vrhovni zdravnik dr. Frank J. Kern.
Nadzorni odbor: John Susnik, predsednik, ostali odborni-
Novi grobovi v Clevelandu
Mollg Marcus
Dne 17. sept. je umrla na na svojem domu, 19000 Locherie Ave. Mrs. Molly Marcus, stara 34 let hči Mrs. Terezije Prince iz 71. ceste. Njen oče Joseph ji je umrl pred več leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga George, in dva otroka, James in Dorothy, štiri sestre : Mrs. Frances Loefler, Mary, Josephine in Mrs. Bertha Richter, tri brate: Josepha, Alberta in Fre-da. Brat Louis ji je umrl nedavno. Družina Marcus je živela dolgo let na 72. Plače in šele lanskega decembra se je preselila na Locherie Ave. Pokojna je bila članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ.
Marg Zallar
Dne 17. septembra je umrla na svojem domu, 17003 Grovewood Ave. Mary Zallar, rojena Tone, stara 63 let. Doma je bila iz Iga pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko pred 39 leti. Tukaj zapušča žalujočega šo-
ki: Mary Durn, Mary Jerman, i proga Antona, dve hčeri, Mary George Panchur, Agnes Žagar. I poročena Prijatel in Jean, tri Finančni odbor: Joseph Le-1sinove: John, Frank in Larry, kan, predsednik, ostali odbor- brata Johna in v Ely, Minn., seniki: Leo Kushlan, John Pol-'stro Paulino Kastelec.
Prihod odličnega Slovenca iz Londona
Neiv York. — (JIC).—Te dni je prispel v New York kapitan Ivan Kern, načelnik mornariškega oddelka jugoslovanskega prometnega ministrstva v Londonu. Kapitan Kern, ki je Slovenec, je pristal s kliperjem na La Guardia Field. Prispel je sem s posebno nalogo, ter bo ostal za kratek čas v Ameriki. Kapitan Kern, ki je bil komandant oddelka torpedovk pred zasedbo Jugoslavije, je izjavil amerikanskim časnikarjem, da jugoslovanski narod prenaša neizmerno trpljenje, a da je njegov duh nezlomljiv.
"Zelo malo hrane imajo. Mnogi kruha že niso videli cele štiri mesece, a se niso uklonili in bodo nadaljevali svoj odpor."
Kapitan Kern je izjavil, da se jugoslovansko vojno in trgovsko brodovje še vedno bori in plove pod svojo lastno zastavo in služi skupni stvari Združenih narodov.
lock, Joseph Okoren, in Frank Wirant.
Porotni odbor: Louis Balant, predsednik, ostala dva odbornika : Karolina Snyder in How-ard Cerne.
Odbor za mladino: Anna Millavec, predsednica, ostala dva odbornika: Frank Shuster in Adolf Somrak.
Zbornica je odglasovala, da se vrši prihodnja konevncija v S. N. Domu v Lorainu.
SLOVENSKA OPERA V CLEVELANDU
V nedeljo, dne 4. oktobra zvečer ob 7. priredi tukajšnja Glasbena Matica znano Rossi-nijevo opero "Seviljski brivec" in sicer v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju. Za to opero v sloven-
Marija Perko
Dne 17. septembre je umrla v Charity bolnišnici Marija Perko, 3553 E. 106. St., rojena Mauer, po domače Zajčkova, stara 62 let. Doma je iz Valič-ne vasi, fara Zagradec, odkoder je prišla sem pred 43 leti. Bila je članica društva sv. Ana, št. 150 KSKJ in Oltarnega društva sv. Rešnjega Telesa. Tukaj zapušča žalujočega sina Josepha in hčer Mary, poročena Papež ter brata Johna.
Naj počivajo v miru božjem, Antonija Kokotec
Po dva tedenski bolezni je preminula v City Hospital dne 17. septembra popoldne dobro poznana Antonija Kokotec, rojena Simončič, 9125 Prince Ave., v starosti 63 let. Doma je bila iz vasi Veternik, fara Bo-štanj na Dolenjskem, odkoder je prišla sem pred 32 leti. Tukaj zapušča žalujočega sopro-
SOVRAŽNIKI IMAJO V JUGOSLAVIJI POL MILIJONA MOŽ
London.—AP).—Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je danes izjavila, da je general Dra-ža Mihajlovič v predelih zasedene Jugoslavije "prikoval na tla " že več kot eno leto približno 36 divizij osišča, ter da je na ta način zelo uspešno pomagal ruskim bratom. (36 divizij bi štelo preko 500,000 mož).
V uradni izjavi časopisja je vlada povedala, da ima general Draža Mihajlovič pod poveljstvom rednih oficirjev jugoslovanske armade mobiliziranih 80,000 do 150,000 mož, katerim se dnevno prijavljajo nove skupine bojevnikov.
-o-
PRIDELEK SLADKORNE
PESE
skem jeziku so izbrane najbolj
še moči.' Dirigent iste bo Mr. |ga Franka, dva sinova, Stanley Tone Šubelj. Vstopnice je do-' in Frank, ter vnuke, po pol bra-biti P" klanih Glasbene Matice ta Anton Erjavec, in v starem zmožnosti kupi Obrambne bonde in ln Pn Mrs. Makovec v Sloven-1 kra j u dve po pol sestri m enega znaa^a (Defense Bonds and Stamps).! skem narodnem domu.	Ipo pol brata.
Na enem akru zemlje, zasajene s sladkorno peso, se lahko pridela toliko pese, da se iz te množine lahko naredi 3,100 funtov sladkorja. Isto se tudi lahko daje kot pičo živini ali ovcam, kar zadostuje za 235 funtov mesa navedenih živali j.
Kranjsko • Slevenska Katoliška Jednota
je prva Ur najstarejša slovenska bratska podporna jrganizacija v
Ameriki
RED CROSS
NO. 38 — ŠTEV. 38
VOLUME XXVIII — LETO XXVIII.
CLEVELAND, O., 23. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1942
STRAHOVLADA V SLOVENIJI
(Poroča Jugoslav Information Center.)
Že nekaj dni pred usodnimi požari v okolici Iga, se je tajno širila med prebivalstvom govorica, da se nahajajo v Mokrcu partizani, ki imajo večkrat tajne sestanke na Golem v Škrilju in v j Zapotoku.
Italijani so zvedeli za njihove sestanke, ter poslali kazensko ekspedicijo, ki je krenila v zgodnjih jutranjih urah dne 17. j marca, proti Mokrcu, ter obkolila vas. Prišlo je do kratke borbe, kjer je bilo ubitih 6 partizanov. Tudi nekaj italijanskih vo-j jakov je padlo.
Nato so se začele preiskave na Golem in v škrilju, kjer je bil ustreljen okrog 20-letni fant Glavan, ki je hotel iz strahu pred Italijani pobegniti. Našli so^ne-i <taj orožja in municije. Takoj naslednji dan so požgali Italijani vse hiše, ki so bile na samoti, župnišče na Golem, na Kureščku,! kočo na Kureščku, pristavo v i Mokrcu, graščinsko žago in vas' Krvava peč. Ubili so več mož, med njimi tudi očeta neke družine, kjer je bilo mnogo otrok.
Naslednji dan so bile požgane vasi: Spodnje in Gorenje Golo, škrilje, Zapotok, Visoka SUša, Osolnik, Purkače, Ustje, in s par izjemami odpeljani vsi moški nad 16 let starosti v ljubljanske zapore, kjer čakajo svoje obsodbe. žene irf otroci so bili kon-finirani v raznih krajih, kakor: Ig, Iška Loka, Matene itd., kjer smejo sedaj bivati.
Pred kratkim smo prinesli strahotno vest, da so Italijani porušili več nego 100 slovenskih vasi, ubili 7,000 in depor-tirali 35,000 Slovencev. — Dodatna poročila, ki prihajajo v London, poroča UP., zatrjujejo, da se je 20,000 Slovencev i pridružilo četniškim oddelkom Draže Mihajloviča, ter da pre-! bivalstvo vsepovsod^beži v go-' zdove. Italijani zažigajo cerkve in rušijo vsepovsod narodne in kulturne spomenike.
Po drugih vesteh so Italijani v Kodeljevu blizu Ljubljane ustrelili 17 mož in žen, v znak maščevanja za uboj dveh italijanskih žandarjev.
V ljubljanski provinci streljajo ponoči brez poziva Ljubljana, 15. marca. — Visoki komisar za provinco Ljubljano odreja:
Vse osebe v starosti nad 14 let morajo imeti za odhod z ozemlja občine Ljubljana, kolikor ga zajema po vojaškem ob-lastvu postavljena kontrolna črta, ali pa za prihod v to ozemlje redno propustnico in smejo prehajati edinole preko nadzornih postaj ob cestah in železniških progah, ki vodijo proti Brezovici, Dravljam, Št. Vidu, Klečam, Ježici, Tomačeve-mu, . Hrastju, Zalogu, Dobru-njam, Škofljici in Studencu-Igu.
Proti osebam, ki bi skušale vstopiti na poprej omenjeno ozemlje ali ga zapustiti na drugih krajih, ki tu niso našteti, se uporabi orožje, in sicer podnevi po enem samem pozivu, ponoči, to je od 20. do 6. ure, pa brez poziva.
Prepustnica se izda na pis-
meno in obrazloženo prošnjo, ki se mora, izvzemši v primerih dokazane nujnosti, vložiti vsaj pet dni pri naslednjih uradih ali poveljništvih:
a)	v občini Ljubljana pri okolišnih policijskih stražnicah,
b)	v ostalih krajih pokrajine pri uradih javne varnosti ali pri najbližjem postajnem povelj ništvu kr. karabinjerjev.
Kdor nima stalnega bivališča v mestu Ljubljana znotraj kontrolne črte, pa bi ga zalotili znotraj te meje, ali kdor ima svoje stalno bivališče v mestu* Ljubljana znotraj te črte, pa bi ta zalotili zunaj nje brez pro-pustnice ali z zastarano prepustnico, se takoj zapre in se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, upravno po postopku iz naredhe z dne 26. januarja 1942—XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev in v denarju od 100 do 3000 lir.
Kdorkoli se zaloti pri prehodu na drugih krajih razen določenih v členu 1., se takoj za-pre*in kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 lir.
Za sojenje takega kaznivega dejanja je pristojno vojno sodišče.
ZVERINSKO POČETJE NEMCEV
London, 21. sept.—Ker je v Parizu in okolici zadnji čas nastala revolta proti Nemcem, osobito vsled nove odredbe za prisilno delo na Nemškem, so zadnje dni nazijske oblasti vtaknile v ječo nad pet tisoč oseb, na stotine upornikov je bilo pa ustreljenih.
Kakor se zamore po verodostojnih vesteh dognati, so Nemci tekom sedanje vojne v raznih okupiranih deželah pomorili že 207r373 oseb, te žrtve so bili moški, žene in otroci, te masne eksekucijevse vršijo jzaradi tega, ker pod jarmi j ena ljudstva nočejo sprejeti "novega nemškega reda." Največ nezado-vojstvo nastaja na Francoskem zato, ker je vlada v Vichy določila, da morajo vsi dela-zmožni moški in neporočene ženske vršiti prisilno delo v korist Nemčije.
Z današnjo številko smo pričeli novo zanimivo zgodovinsko povesi "Peter Pavel Glavar, lanšperski gospod," katero je spisal znani pisatelj dr. Ivan Pregelj. Ta resnična povest je vršila v letih 1721-1784 in sicer v Komendi v kamniškem okra ju ter nam opisuje življenje naj-denčka, ki je po trnjeii poti dosegel svoj cilj, da je postal duhovnik ter kot tak mnogo dobrega storil za svoje farane v Komen-kjer je umrl leta 1784.
Povest je tako zanimiva in privlačna, da boste že komaj pričakovali nadaljevanja od tedna do tedna. Posebno jo priporočamo čitatel jem doma iz kamniškega okraja.
mobilizacija družinskih očetov
®Sr
OFFICIAL ORGAN
OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
društvo sv. mi halj a, broj 1*3, pittsburgh, pa.
Javljam našim članom i članicam, osobito onima, koji niste bili na prošloj sjednici 18. septembra, ko j a nije bila po-sjecena kako treba, stoga nisu niti asesmenti plačeni i isto kako treba. Pak vas opominjam, da bi podmirili svaki svoj asesment naj kasni je do 28. septembra, jer ovaj mjesec isto budu društvene knjige zaključene za trimjesečno izvješče.
Škoda, da vam ovo vreme moram pisati i vas prositi, da uplatite svak svoj asesment: baš sada bi morali platiti una-pred za cjelu godinu, a ne ostajati dužni za tri, četiri mjesece. Ne rečem, da ste svi jednaki, ali kojih se tiče nek se pobrini-ju da svoju dužnost izvršiju.
Dalje čuli ste i znate da bu-demo imeli devet društva raznih organizacijah veliki koncert na 25. oktobra poslepodne u Siovenskom domu na 57. St. i to čisti profit bude u pomoč za Američki Crveni Križ; zato raz-prodajemo ulaznice sva društva; pak vas umoljavam, da se nijedan član ili članica ne uteže uzeti tiketa za tu svrhu, jer to je za dobrobit naše nam domovine Amerike, koja cjeli svijet živi i podpira.
Pak mi. hvala Bogu, koji još ne £ladujemo, moramo poma-ga-ti moralno i materialno za ova-kove žalostne svrhe. Onda mi, koji sada dobro delamo i zaslužimo, ne budemo ni počutili 50 centi ili $1 kad uzmemo tiket ili dva za ovaj dobrodelni koncert.
Daklem dragi mi brači i sestre, imajte u spomenu sve besede, koje sam naznanio, a još budete o tome više čitali u raznih novinama susedskih društev in organizacij. Idimo svi složno na ovo delo!
Sobratski vam pozdrav, Matt Brozenič, tajnik.
DRUŠTVO SV. ANE, ST. 208, BUTTE, MONT.
Opozorilo na udeležbo sej.
Smrtna kosa
Ker je z nastopom jeseni huda vročina poletja jenjala, zato vas, drage sestre prosim in opozarjam, da se sedaj v večjem številu udeležujete društvenih sej, da nam bo mogoče kaj ukreniti v korist društva, posebno v sedanjih kritičnih časih. Prosim vas, vzemite si vsaj en večer v mesecu malo časa za našo sejo, ki se vrši vsak drugi torek; uradnice same ne morejo nič napraviti brez pomoči in sodelovanja članic.
Dne 15. avgusta smo vsled smrti izgubile eno mlado članico, oziroma sestro Evo K. Cu-lum, staro komaj 16 let. Pogreb se je vršil 18. avgusta s sv. mašo zadušnico v naši farni cerkvi, potem pa na Holy Cross pokopališče, sedaj počiva poleg svojega ljubega očeta, ki je preminul pred šestimi leti.
Draga Eva! Prerano si zapustila svojo žalujočo mater, dve sestri in tri brate, od katerih je eden pri vojakih, ostali so pa še vsi majhni.
Pokojna je bila zvesta članica društva, vedno pri volji kaj pomagati, kar je bilo v njeni moči.
V imenu društva izražam preostalim žalujočim iskreno sožalje, pokojni sestri pa večno veselje med angel j i v nebesih.
Pozdrav,
Mary Orazem, predsednica. R«t. K. Zakrajsek:
Moj zopetni obisk v West Virginiji
Bilo je leta 1909, ko mi je pokojni župnik Rev. Josip Tomšič pisal iz Forest City, Pa., če bi ne hotel za veliko noč iti v Thomas, W. Va., in okolico obiskat Slovence, da bodo opravili svojo velikonočno dolžnost. Ker takrat v Nevv Yorku še nismo imeli posebne slovenske . službe božje organizirane, sem
lahko odšel za daljši 2as. Dogovoril sem »e s Thomaškim
župnikom, Rev. Jakstisoma, Li«
t vinom, da pridem na veliko soboto za tri dni. O tam mojem obisku je pa zvedel tudi župnik v bližnjem Darilu, Rev. James F. Newcomb, in mi pisal, če bi mogel priti tudi k njemu. Z njegovo pomočjo smo uredili potem ves misijonski pot od Cumberlanda dalje do Elkinsa.
Takrat sem bil prvič V lepi državci West Virginia, katero sem pozneje skoraj deset let pogosto obiskoval, večkrat celo po dvakrat na leto. Marsi-kak prijeten in lep spomin me zato veže na to državo, ki se mi je zelo priljubila. Zlasti veliko lepih spominov me veže na blagega Rt. Rev. Msgr. Newcom-ba, ki je med tem časom postal monsignor in je sedaj v Hunt-ingtonu, W. Va. župnik. Ko sem bil doma in je bil v Rimu, me je tudi obiskal v Ljubljani in sva prepotovala všo Jugoslavijo, katero si je hotel ogledati. Tu sem našel tudi veliko zelo dobrih in plemenitih slovenskih src, s katerimi smo ostali dolga leta v ozkih pismenih zvezah. Tu sem tudi našel kot strežnika sedanjega kaplana pri Marijini cerkvi v Collinvvoodu, O., Rev. Barago, ki je imel izredno dobro in plemenito mater.
Rt. Rev. Msgr. Newcomb je pristen Yanky, rojen v Bostonu, Mass., od angleških staršev. Njegova družina se je priselila v Ameriko skoraj na ladjici Mayflower in je torej popoln Amerikanec. Veliko sem hodil po slovenskih naselbinah, kjer Slovenci niso imeli svojega slovenskega duhovnika, toda nikjer več nisem našel kakega neslovenskega duhovnika, ki bi bil Slovence imel tako rad, za nje tako očetovsko skrbel, kakor ravno Father Newcomb. Imel je sicer tudi velike težave z njimi, ker ni znal jezika, vendar ga to ni motilo. Takrat so se naši ljudje še neumno izdajali za "Austrians" ali "Krein-ers," nekje celo kot "Greiners." Privabil jih je v svoj cerkveni pevski zbor, ki ga je kot spreten glasbenik vodil. Silno rad je poslušal slovenske narodne pesmi, katere so mu pevci po cerkveni vaji navadno zapeli. Obiskoval je Slovence tudi po hišah v Davisu in okolici, tudi po gozdnih kempah, kjer jih je bilo takrat na stotine, morda več tisoč. Skušal je s svojimi osebnimi obiski na nje blagodejno vplivati, da bi jih bil ohranil verne in dobre. Takrat naši ljudje še niso znali veliko angleščine. Vendar njegov prijazni in vedno se smehljajoči obraz jih je pridobil. Tega so razumeli, da ima srce za nje, da jih ima rad, da skrbi za nje, pa so ga tudi Slovenci radi imeli kot svojega očeta. Gotovo se ga bivši njegovi farani, kjerkoli so sedaj po Ameriki, z veseljem spominjajo.
Ker naši ljudje oznanil v cerkvi niso razumeli, pa tudi veliko niso v cerkev hodili, v nekaterih naselbinah pa sploh cerkve in duhovnika ni bilo, niso mogli izvedeti za moj prihod drugače, kakor da sem moral priti kak dan preje v naselbino in sem jih najprej sam obiskal po hišah in jih povabil v cerkev k zakramentom in na po-božnosti. Navadno so mi ali župniki ali ljudje preskrbeli kakega človeka, ki je šel z menoj in mi kazal hiše, kjer Slovenci stanujejo. Ako ni bilo mogoče dobiti odraščenega, šel je z menoj kak deček iz fare. V Thomasu so hodili z menoj razni možje, tako Mr. Lahajnar, ali kdo drugi. Eno leto se spominjam, da je šel z menoj Tho-maški slovenski salooner, Mr. Rus, dobra slovenska duša. Da sem na teh obiskih naletel na različne "sprejeme," ki so nekateri bili "zelo prijazni," da sem moral iz hiše bežati, ali pa vsaj oditi zmerjan, ve dobro, da je bilo to naravno, tisti, kdor j se spominja divje gonje proti]
veri in duhovnikom po skoraj Prava muka je bila vsa ta vož-
vseh tedanjih-ameriikihsloven-skih listih. Saj so nekateri »a
pr. Kondatov "Glas Svobode
kar bruaaii strup v slovenska srca po Ameriki pro« vsemu, kar je bilo boljega. Tako sva tudi z Mr. Rusom prišla v oken lici Thomasa v neko slovensko hišo, kjer naju je tako no" sprejela domača gospodinja. Samo vplivu Mr. Rusa sem se moral zahvaliti, da nisem dobil z metlo. Mr. Rus ni bil sicer tako pobožen mož, vendar veren in zelo pameten. Marsikaj nerodnega je bil doživel. Toda to mu je bilo pa le preveč.
"Veste, kaj, Father," mi je dejal ves potrt. "Vaš business je pa za nič! Naka! Našim ljudem vero po hišah ponujati, to, vidim, je pa že zadnje. Kako vse drugače sprejemajo me ne, ko grem po hišah za visko in pivo!" Pa ni hotel več naprej. Moral sem sam. Tako je pač takTat bilo. Hvala Bogu, danes so ti časi minili!
Tedanje razmere po marsi-kaki naši slovenski naselbini brez slovenskega duhovnika po Ameriki lepo osvetljuje tudi nek drug dogodek nekje v državi Penna., katerega sem doživel in ki se ga še prav dobro spominjam. Tam ni noben Slovenec hotel iti z menoj. Tudi nobenemu otroku ni mati dovo lila, da bi bil šel. Bil sem v zadregi, kako naj najdem slovenske hiše.
"Kako naj najdem hiše, kje so Slovenci?" pravim župniku, ki se za Slovence ni veliko ali nič brigal in jih tudi rad ni imel. Morda je bilo to veliko vzrok, da ga tudi Slovenci niso marali in ne hodili v cerkev in fco popolnoma izgubili vero.
Zaničljivo se mi nasmeje.
"O, ne bo težko jih najti, Fa t her.!" je dejal. "Kar po ulicah pojdite! Kjer boste pred hišo našli veliko praznih sodov od pive in steklenic od viške, kar notri pojdite, tam so gotovo Slovenci!" ,
Zardel sem in jezik mi je migal, da bi mu bil dobro za brusil v obrambo svojih ljudi. Pa se mi je zdelo modrejše, da sem molčal. Bil sem pač od njega odvisen, jaz in ljudje. Posebno me je zabolela besedi-foreigners," ko sem videl,
ca
da je sam komaj nekoliko let tukaj iz Evrope; morda je prišel sem pozneje kot marsikak njegov slovenski faran.
Udeležba v Thomasu in Davisu je bila tisto prvo leto ka kor pri vseh pobožnostih, tako tudi pri obhajilni mizi prav dobra, da sem bil zelo vesel. Ven dar se je pa tisto leto spakedra-lo, da nisem mogel tudi v goz dove k našim slovenskim gozdarjem. Bila je zgodnja velika noč, mrzlo je bilo in dež je naletaval s snegom. Rev. New-comb je za to naprosil pisarno kompanije, ki je lastovala te gozdove, da so jim telefonično sporočili, da naj pridejo v Daviš tisti, ki bi hoteli opraviti svojo velikonočno dolžnost. Obiskal sem pa naselbine v Hen-ry, Bayard, Gormania, Blaine, Kitzmillersville in Keyser. Povsod so me rojaki sprejeli z veseljem. V večina teh krajih ni cerkve in smo imeli mašo kar v dvoranah.
Pač pa sva s Fathroni New-combom uredila najin obisk gozdnih kempov za naslednje
leto.
>>
Ko sem opravil pobožnost v Davisu, je najel Father New-comb voznika z dvema konjema. Takrat avtov še ni bilo. Zgodaj dopoldne sva se odpeljala iz Davisa proti gozdovom v neko malo vasico Laneville. Od tu je vozil vsak večer ob 6. uri, mislim, "vlak" v gozd, v kempe, da jim je peljal živež in vse drugo potrebno za jelo in delo drugi dan. Ta "vlak" sva mislila vjeti in se tje odpeljati. Vozila sva se celo popoldne po zelo slabih in neizvože-nih gozdnih potih, če se te sledi, kakoršna so bila ta pota, sploh smejo pota imenovati.
nja. Konji so m0gli la počasi naprej. Voz se j« večkrat v mehka tla udiral in tudi noge konj. Bil j« deževen %dan. Tako se je pa zgodilo, da sva prišla v Laneville prepozno, ko je vlak" že odšel. Vsa utrujena in izmučena sva bila. Sedaj pa še ta smola. Kaj sedaj? Čakati do jutri večera? Kaj ho-čeva celi dan tu delati, brez dela, sredi teh gozdov? Zamujeni vlak je pač že v mestih "nesreča," ki je nihče nima rad. Kaj šele tukaj ? Drug drugega sva se žalostno spogledovala. Nihče ni začel govora. Kaj naj pa rečeva? Vlak je šel, pa je ven!
"Ali se ne da priti peš?" sem vprašal slednjič.
Father Newcomb pogleda mene najprej, potem pa najina dva težka kovčeka, ki sva jih imela vsak enega v rokah. Velika in težka sta bila. Kaj bi ne bila? Nosila sva v njih vse potrebno za dve maši. Med temi potrebščinami je pa tudi precejšen kamen, "grobiček" se imenuje, v katerem so vzidane relikvije mučencev. Brez tega kamna se ne sme maševati. Ker bova imela vsak v eni kampi sv. mašo, sva seveda nosila vsak celo svojo "cerkev" seboj. Da, težka sta bila ta kovčeka! Razumel sem njegov žalostni pogled. Pa kaj sva hotela? Hotel mi je najbrže reči: "Tema je tukaj ! Pot je dolga! Pa nese-va ta kovčeka tako daleč?"
"Ne kaže drugega, kakor da poskusiva priti nocoj v kempe peš," sem ponovil.
"Seveda, kaj drugega?" pravi udano Father Newcomb. "Sedaj ste tukaj. Do jutri večera ne kaže čakati!"
"Kako daleč pa je?" vprašam gospodarja "hotela," kjer sva se ustavila.
"Dvanajst milj, če se prav spominjam," je odgovoril. "To je do prve kempe. Do druge je potem še kakih sedem milj."
"Nič kaj vabljivo, kaj?"
"Pa se da priti peš? Je kaka pot?" vprašam.
"Po 'treki'," odgovori hotelir.
"Kar pogum!" se ojunači Father Nevvcomb, ki je dobil nov pogum. "Dali nama boste spremljevalca, da nama bo pomagal n o s i t i kovčeke, pa luč nam boste dali, pa gremo!" je odločil.
Tako smo tudi naredili. V "hotelu" je bil nek Slovenec, krepek mož, ki je poslušal ves ta naš pogovor in se sam ponudil, da gre z nama. Bog mu plačaj, rečem še danes. Gospodinja nama je pripravila hitro malo večerje in odšli smo po "progi" gozdne železnice. Telefoniral je pa gospodar tudi obema kempama, da pridemo. Na prvo naj počakajo, da bodo še nocoj opravili spoved. Father Nevvcomb bo tu ostal za drugi dan za mašo. Jaz bom šel pa takoj naprej. Tam bo pa maša in spoved in sv. obhajilo zjutraj ob šestih.
Že 33 let je od tega težkega večera, pa se ga spominjam tako, kakor bi bilo to nocoj. Najbrže ga nikdar ne bom pozabil. To je bilo doživetje, kakoršne-ga nisem ne prejel ne pozneje več doživel! Celo pot smo šli samo po temnem smrekovem gozdu, vedno višje in višje. Pa to "proga!" Če se bi sploh proga imenovati smela? To je bila samo zasilna železnica, da so vozili les v dolino. Položena je bila kar tako po vrhu, kakor je pač bilo. Nekje malo višje, nekje malo nižje, nekje višje na desni, nekje višje na levi, samo da je šlo, in da se "luka-matija" ne bi prevrnil.
Pa ti "pragi!" To so bili ne-obtesani, grčavi in okrogli tramovi, samo oklesteni in olup-ljeni, pa na nje pribite tračnice. Pot je bila pa samo po teh "pragih." Vmes se ni dalo stopiti, ker je bila nevarnost, da bi človek padel. Pa ko bi bili vsi pragi v enaki razdalji, da bi človek mogel stopati enakomerno, bi že šlo. Toda dva sta bila
skoraj skupaj, druga dva pa morda cel jard ali še več narazen. Sedaj pa skakaj po njih. Pa še dež je naletaval, da ao
bili pnagi spolzki. Včasih je vodila proga tudi čez hudournike, nekateri so bili precej globoki. Radi teme nismo videli sicer, kako globoki, vendar voda se je slišala precej globoko. Kar mraz me je pretresel, ko smo šli čez take prijetne košče-ke "1 e p e proge." Kaj če mi spodrsne? sem si mislil. Pa se bomo kopali globoko doli v hudourniku s prebito glavo! Pa še težak kovček v roki. Pol ure se ga že še nese. Toda po cele ure! Pa sem ga dejal v desno roko, pa je kmalu odrevenela. Pa sem ga dal ne levo, je pa še hitreje. Mož, ki je šel z nama je nosil celo pot enega. Nekaj časa Fathrovega, nekaj časa mojega. Tisti, ki ni nosil kovčeka, je svetil naprej z "later-no." Sicer smo se ves čas pogovarjali in se smejali, ali si skušali se smejati, da bi bil čas krajši in bi pozabili na težka kovčeka, na nerodno in težko pot, na pot, ki nam je tekel s čela, na temno noč, na vse. Pa prebite poti kar ni hotelo biti konca in je ni hotelo biti! Večkrat, zlasti, ko smo šli čez kak hudournik, sem se obrnil k angelu varihu za varstvo, da srečno pridemo. Kdor ni vajen take poti -v temni noči sredi gozdov, si niti misliti ne more občutkov, ki obhajajo človeka, ki jih ni vajen. O težka je bila ta pot!
Precej čez devet je že bilo, ko slednjič zasveti skozi drevje visoko gori nad nami luč.
"Kmalu bomo tam!" naju tolaži spremljevalec, ves prepoten, kakor sva bila midva.
"Hvala Bogu!" sem vzdihnil razveseljen, pa se takoj spomnil, da me po tej poti čaka še druga, še bolj v noči, naprej v gozd, v naslednjo kempo. In kaj malo me je tolažba spremljevalca zadela.
V veliki večini so šli "fantje" v kampi že spat, ko smo stopili slednjič v kempo. Bila je to velika lesena dolga baraka, kjer je stanovalo nekako 150 ali še več gozdarjev. Po sredi so bile dolge mize z navadnimi dolgimi klopmi. Ob straneh so bile lesene "postelje" v dva nadstropja.
Gospodar in gospodinja sta naju z veseljem pozdravila in naju milovala, da sva morala narediti peš tako dolgo pet. Gospodinja je hitela z malim okrepčilom.
"Se mudi!' pravim. "Jaz bom hitro tu opravil svojo pobožnost, malo bom fantom povedal in potem bo pa spoved!" Oblekel sem se v redovno obleko, vzel v roke križ in stopil pred fante, ki so sedeli pri mizah. Nekateri so takoj odložili časopis in me poslušali. Nekateri so čitali naprej, kakor bi me ne bilo. Nekateri so celo svoj list nalašč obrnili proti meni, da se mi je pokojni Konda smejal v obraz s svojim Glasom Svobode," skoraj med celim govorom.
"Glas svobode je moj glas nocoj," sem jih nagovoril. "Fantje, glas božje in človeške svobode vam prinašam nocoj semkaj v te temne gozde, in sicer v imenu vaše dobre matere doma v 3tarem kraju, v imenu vaše žene, katero ste pustili doma, ko ste odšli z lepe slovenske zemlje sem v to divjino. Kako ste jokali vsi vi in z vami vaš domači pri odhodu, kaj ne? Težko vam je bilo. Bali ste se tujine vi, bali so se je za vas vaši domači. Bali so se, da bo glas božje svobode v vaših srcih tukaj zamrl,an se bo oglasil glas sužnosti greha, strasti in duhovnega propada, kateremu pa sledi tudi odpad od družine, propad v pijačo, v grdo življenje, v nezvestobo. -Misli si, brat moj, da sedaj tu stoji pred teboj tvoja mati, tvoja žena, da tu stoje otročički, katere si doma pustil. Poslušaj me, kakor tri poslušal nje. Dobro ti hoče-
jo oni, dobro ti hočem jaz. Tež- slovanskih jezikov. Sedaj se
ka je bila nocojšna moja pot sem v to divjino, tako težka kot
morda še nobena v mojem življenju. Vendar rad sem jo naredil, rad, samo da bi vam pomagal, vam koristil."
Tako nekako sem jim govoril, v kolikor se pač danes po toliko letih morem tega spominjati. Skušal sem segati v njih slovenska srca, pod skorjo trdega in odurnega gozdnega življenja čim globlje, da bi prišel do tiste plemenite strunice, ki tako milo zveni v vsakem slovenskem nepokvarjenem srcu, strunico vere, na kateri se da tako lepo vzbuditi milo himno verne slovenske plemenite duše. če jo bom dosegel in razgibal, vest se bo vzbudila, duša ogrela v tisti prijetni verski božji /toplini, v kateri smo bili vzgojeni doma v domači slovenski verni hiši in srce bo zopet božje!
Re^! Drug za drugim so odlagali časopis. Glave so se po-vešale. Slovenska duša gozdar-jeva se je spomnjla lepih dni doma, morda se je kateremu oko porosilo, začeli so misliti. Jaz sem pkušal narediti svoje. Bog je pa tudi svoje delal. Molitev matere, žene, otročičkov tam daleč za morjem je tudi delala. Led se je tajal. Vsi, ki so me počakali, so opraviji sveto spoved. Gospodinja je kar v kuhinji zagrnila kot z belo rjuho, pa je bila spovednica narejena. Spoved je za človeško naravo vsaka težka in neprijetna in se vsikdar težko pripravimo, da gremo k spovedi. Človeški napuh. Cerkev je zato vpeljala temne spovednice, da bi človeku olajšala to neprijetno dolžnost. Zato sem občudoval,te fante in možakarje, ki so premagali vse te neprijetnosti in prihajali v kuhinjo — k -.povedi. To je bila žrtev. Bog jo je gotovo sprejel v očetovski ljubezni in dal poseben blagoslov vsem, ki so prinesli to žrtev. Morda je marsikdo dobil s to spovedjo v kuhinji milost božjega navdiha, da je pustil to divje gozdno življenje med zvermi in šel "med ljudi" živet kot človek. Bog ve!
"Nič mi ni bilo žal tega težkega večera! Nasprotno! Hvaležen sem Bogu, da sem ga mogel in smel narediti, ko vidim, da sem morda le kaj dobrega storil za vas. Hvala lepa!" sem se zahvaljeval dobremu gospodarju in gospodinji, kakor tudi fantom, ko sem se poslavljal, da grem naprej v naslednjo kempo. Bilo je že precej proti polnoči.
Gospodar mi je dal seboj mladega fanta, katerega ime sem pa že pozabil, da mi je svetil in kazal pot. Siromak je bil brez leve roke. Drevo so podirali, pa ga je veja udarila po roki in mu jo skoraj odbila; odrezati so mu jo morali, da so mu rešili življenje. Bil je zelo zgovoren fant, morda niti 22 let star. Seveda mi ni mogel pomagati nositi kovčega.
(Konec prihodnjič.)
Vam nudi prilika, da se učite slovenščine. Mi tukaj v Ameriki smo še svobodni, mi še lahko čitamo, pišemo, pojemo in igramo v našem materinskem, slovenskem jeziku. Nihče nas ne preganja radi tega. Kaj bi dali Slovenci v Evropi, če bi oni imeli tako svobodo? Slovenci v Jugoslaviji morajo plačevati svoje lastno življenje za svoje narodno prepričanje. Upam pa, da se vkljub temu groznemu zatiranju Slovencev v Jugoslaviji slovenski jezik tam ne bo zatrl! Slovenci v Jugoslaviji so preveč zavedni! In mi tukaj v svobodni Ameriki, kjer se nam nudi prilika, da brez žrtev ohranimo to, kar nam sovražni tujec hoče uničiti, ali mi to ugodno priliko prezremo? Ne bodimo zaostali, pokažimo svojo dobro voljo in zanimanje za slovenski jezik,! Zapomnite si star slovenski pregovor: "čim več jezikov človek zna, tem več velja."	.
Antoinette • Kennick.
SLOVENSKA ŠOLA V CLEVELANDU
Cleveland, O.—Pouk slovenskega jezika v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clairju se bo kmalu pričel. Kdor ima veselje, zanimanje in sposobnost za slovenski jezik se lahko takoj vpiše v pisarni Slovenskega Narodneča Doma, pri g. Tavčarju. Vse natančneje podatke Profesor Galetti iz Gottinge-šole vam bo dal g. Tavčar. Mi-|na je veljal za enega najbolj
SLOVENCEM V NEW YORKU IN OKOLICI
New York, N. F.—Prihodnji petek večer, 25. septembra se vrši velik Čehoslovaški - Jugoslovanski festival (Block Par-ty) pod pokroviteljstvom U. S. Treasury Department-a in sicer na E. 72nd St., med York Ave. in lst Ave. Prične se ob pol osmih.
Na festivalu bodo nastopili slovenski, hrvatski in čehoslovaški pevski zbori, plesne skupine več odličnih umetnikov-so-listov, kakor tudi godbe. Tako vsak bo udeleženec dobil polno mero duševnega užitka.
Festival prireditve Czecho-slovak-American—in Yugoslav-Amcrican Committee of the U. S. War Saving3 Staff s sodelovanjem Združenih čehoslova-ških in Združenih jugoslovanskih društev v Greater New Yorku bo kot prispevek k posebni kampanji Ameriške filmske industrije za prodajo vojnih bondov in znamk.
Slovenci v Ne\v Yo:ku in okolici so resno vabljeni, da se tega festivala udeleže v čim večjem številu ter tako ponovno izkažejo svojo lojalnost do svoje nove domovine in svojo pripravljenost stoprocentno podpirati vojno prizadevanje Amerike.
V slučaju slabega vremena se bo festival vršil v veliki dvorani Bohemian National Hali, 321 E. 73rd St. ob istem času in z Istim vsporedom.
Leo Zakrajsek, podpredsednik Y. A. C.
-o-
IZGUBE ZAVEZNIKOV V SEDANJI VOJNI
London.—Moskovski radio je 2. septembra objavil sledeče zanimivo poročilo: V dobi prvo-letnega bojevanja z Rusijo so države osišč izgubile 11,700,000 mož, bodisi ubitih in ranjenih. V tem številu odpade na Nemčijo 10 milijonov, na Finsko pol milijona mož, med tem ko znašajo skupne izgube Italije, Ogrske in Romunske 400,000 mož, padlih in ranjenih.
Dalje se omenja, da znašajo skupne izgube Rusije (ubitih in ranjenih) do 22. j u n i j a t. 1. okrog štiri in pol milijona mož.
-o-
CE JE ČLOVEK RAZTRESEN
slim, da še nikoli preje ni bila važnost in zahteva znanja slovenskega jezika tako pomembna, kakor je prav sedaj, v vojnem času. Kadar bomo mi tukaj v Ameriki slavili končno zmago te vojne, takrat bo znanje slovanskih jezikov tukaj še večjega pomena, kakor pa sedaj. Ministri in konzuli bodo potrebovali tolmačev in uradnikov, ki bodo znali ne samo angleščine, temveč tudi popolr.o-
raztresenih učenjakov svojega časa. Nekega dne ga je znanec povabil na kosilo k sebi. Galetti je sedel k mizi in se je zamislil v znastveni problem, ki ga je bil pravkar obravnaval z gostiteljem. Med tem so prinesli juho na mizo. Pokusil jo je, pa se mu ni zdela preveč okusna. Obrnil se je h gostitelju in dejal:
"Oprostite, da je* juha tako slaba. Moja žena je bolna, a
ma pravilno vsaj enega izmed i služkinja kuha slabo."
Solza našo bol
i Zbira Rev. K. Z.
"Varčttj takrat, ko imaš/» so
rekli doma. In prav so imeli. Kako boš varčeval takrat, ko nimaš? Najboljši- način varčevanja je pa nakup U. S. vojnih bondov in znamk. S tem pospešujemo konec vojne, pa zase skrbimo za težke čase, ko morda ne bo toliko zaslužka.
Nova zima se bliža in Hitlerja že skrbi. 2e lanska ga je strašno udarila. Kaj bo letos? Ob četrti obletnici začetka vojne je Hitler govoril nemškemu narodu, toda tako, da Nemci niso radi slišali, še manj ga bili veseli. "Naša vojska strašno trpi na tisoč kilometrskih frontah in prinaša ogromne žrtve za domovino," je dejal. "Tudi narod doma jih mora in to še več in večjih!" Pa jih bo? Dokler upa na zmago/ jih gotovo bo! Toda če izgubi enkrat to upanje, ki se manjša iz meseca v mesec, kaj potem? — Da, to Hitlerja zelo skrbi. Pa ga bo ie bolj!
"Hitler ne bo vzdržal zime 1942," smo rekli doma, pa tudi prerokovali že doma lani. Ali smo sklepali prav? Tudi Be-neš ,predsednik Češke je julija povedal v Londonu, da pričakuje za gotovo padec Hitlerja
sal, da vse Slovane sovraži, torej tudi Hrvate. Dr. Pavelič je sicer začel v svoji "Hrvatski državi" pisati in dokazovati, da Hrvatje niso Slovani po krvi in rodu. Vendar vse se mu je smejalo, tudi Nemci sami, dasi so mu ukazali tako pisati.
"Združene države sveta pod predsedstvom ameriškega predsednika, pod vodstvom Amerike, z glavnim mestom Washing-tonom," to je danes klic in želja vsega sveta, zlasti Evrope. Poročevalec Nevv York Timesa iz Švice, Mr. Achambault. poroča svojemu časopisu, -da se po vsej Evropi vedno bolj širi to prepričanje. Amerikanska miselnost zmaguje. Po vojni bo morala Amerika veliko let preživljati vso Evropo, jo stra-žiti in jo zalagati z vsem potrebnim. Vse pa želi tudi ameriške miselnosti in ameriškega pojmovanja stvari.
To je pa zamisel, katero tako mojstersko predlaga naš Louis Adamič v svoji knjigi "Tvvo Way Passage."
Ali bo Amerika zmožna te ogromne naloge? Jo bo hotela izvrševati? To se bo pokazalo. Eno je gotovo že danes, da ima resno voljo in se tudi na to že pripravlja. Bog ji pomagaj ! Ogromno poslanstvo bo
v oktobru, in sicer je kar dolo- l izvršila za vse človeštvo! čil 15. oktobra. Morda se je ne- j "Pijača in nemoralnost med koliko zmotil, morda smo tudi I našimi vojaki je večja nevar-doma sklepali malo prehitro.; nost za državo kakor vsa saba-Eno je gotovo, Hitlerjeva moč taža," je pridigal v Nevv Yorku pada. Ali so to samo pobožne i prezbiterijanski minister Rev. želje? Nekateri trdijo, da bo Robinson, predsednik odbora ta vojna še tri ali še več let.! prebiterijanske cerkve za vo-Tudi naš predsednik nam obeta j jaške kaplane, doigo vojno. Vendar eno je go- Koliko je resnice na tej tež-tovo, da si ves svet želi samo ki obtožbi, ne vem. Katoliških eno—konec vojne z zmago za- naših vojakov ta očitek gotovo veznikov! Bog jo daj skoraj! ne zadene, o tem smo si gotovi. Kako hvaležen mu bo celi svet! | Če je med drugoverskimi in Skupne delavske kuhinje, v brezverskimi tako, je mogoče, katerih bo nemško delavstvo ker bi tako odličen duhovski dobivalo hrano od 1. septembra mož tega ne upal povedati, še dalje, je nova uredba Hitlerje- manj zapisati v javnem tako va za Nemčijo. Torej nemški odličnem čaospisju kakor je delavec ne bo več doma kuhal Nevv York Times, svoje hrane. Kaj se to pravi? j Naj bo pa že kakor hoče, eno To, da tudi v Nemčiji že pri-' pa mora biti jasno tudi katoli-manjkuje živeža. Če že za de- škim 'starišem in sorodnikom lavstvo, ki je za zmago tako naših vojakov, da obstoji nepotrebno, kakor vojska v fron- j varnost za to oboje v njih živ-tah, ni več potrebne hrane, ka- ijenju. Zato pa je jasno, da je ko je more zmanjkovati še za njih dolžnost, da ne pišejo svo-civilno prebivalstvo!	I jim sinovom in sorodnikom v
Takega načina preživljanja vojsko samo vsakdanjih novic, prebivalstva se posluži vsaka temveč vsako pismo zasole tudi država samo v skrajnosti, ko si j z resnjm svarilom proti tema nikakor drugače več ne more dvema zlima.
pomagati. Torej je Nemčija s svojimi zalogami živeža že precej pri koncu!
To je en dokaz, da doma lani že glede konca Hitlerja ni-
že fcsr je videla velikega vola
in zahrepenela, da bi bila tako rada velika kakor vol. Kako bi bilo to lepo za malo žabo! Pa se je začela napihovati in napi-
smo tako napačno sklepali, če- j kovati z vso silo. Pa—ni posta prav tudi sedaj ne smemo bitij la> temveč—razpočila se je!— preveč optimistični. Glad je Tako basen, najhujši sovražnik v vsaki voj- j Ce je kdo m a j h e n, je pač ni. Hitler je bil pripravljen na majhen in ne bo velik, če ne vojno, o tem ni dvoma. Toda|vem kako ge vzpenja na prste, bil je pripravljen na svoj Tq ve]ja tudi za narode in "Blitzkrieg," ki se mu je pa po- držaye Velika država ta veli_
nesrečil. "V dveh letih bom ka država ona, slišimo o sanjah imel ves svet pod nogami," je maHh narodov in držav. Toda trdil javno. Danes gotovo dru
gače misli.
Meso na karte smo imeli v Jugoslaviji veliko mesecev pred okupacijo. Imeli smo nazadnje že kar pet brezmesnih dni. Šesti in sedmi (lan pa če smo meso dobili! Nič prijetno ni bilo to. Vendar—vojna!
Sedaj nam mesne karte napovedujejo tudi za našo državo. Za vsako osebo bo določenih samo 214 funta mesa na teden. Tudi za nas ne bo prijetno. Vendar prav radi se bomo udali in sprejeli to žrtev. Da, še želimo si, čim preje jih uvedejo, tem bolje bo poskrbljeno za našo bodočnost. Samo da bo kruha dovolj. Doma je bilo pa to najhujše, da je kruha najprej zmanjkalo.
"Hitler ima Hrvate rad!" sem slišal v Zagrebu, ko je bila ustanovljena "nezavisna" Hrvatska.
Bog ve, če danes ti ljudje še tako govore, ko gledajo, kako teče tudi hrvatska kri po ukazih Nemcev, Hitlerja? Hitler je javno povedal in tudi zapi-
tudf za nje velja, če se napihuješ, počiš lahko, velik, velika /ie boš nikoli, ker si pač majhna, majhen.
Pač je način, da tudi majhni narodi lahko postanejo veliki— združenje, federacije! To je veliko majhnih skupaj, pa bodo vsi veliki!
Čebelice, m r a v 1 j e so dosti majhne. Pa združene, kaj vse narede!—Zato je tudi za vse majhne narode in države to edino modra politika. Sedanje trpljenje malih narodov in držav to jasno uči vse, če se bodo hoteli iz tega kaj naučiti.
Ko že govorimo o željah majhnih narodov, da bi bili vsi radi veliki, pa nam nehote pade pogled na našo državo USA.
Ob času državljanske vojne bi se bila unija naših držav kmalu razbila na vprašanju osvoboditve sužnjev. Pa je Bog poslal Ameriki velikega predsednika Lincolna, ki je šel raje v državljansko vojno, kakor bi bil dopustil razbitje Združenih držav.
Ali je imel prav? Kdo je danes v vsej Ameriki, ki bi ga za to njegovo delo ne imenoval "velikega" Lincolna? Kaj bi danes pomenila Amerika kot dežela majhnih državic? To bi jih Hitler pozobal!
Slovenci bi radi imeli VELIKO Slovenijo. Hrvatje bi radi imeli VELIKO Hrvatsko. Srbi bi radi imeli VELIKO Srbijo. Bulgari bi radi imeli VELIKO Bulgarijo. Še naši junaki Črnogorci bi radi imeli svojo VELIKO Črno goro. Lepo je to in prav! Toda Bog pomagaj je, ker smo vsi majhni. Samo en način je, da postanemo lahko vsi veliki—združenje, federacija!— Čim preje se zavemo tega dejstva, tem bolje za vse!
Sila ni nikoli mila bila in ne bo! Samo odpor rodi. — Italijani so prespali dva tisoč let in začeli sanjati o "imperiju," ki ga že 1600 let ni več. In v teh neumnih sanjah divjajo kot norci nad ubogimi Slovenci in Hrvati in jih skušajo s silo vkleniti v ta pred 1600 leti pokopan imperij poganskega Rima! Tako kakor paganski Rim hočejo nam "barbarom" s krutostjo in potoki krvi ukloniti tilnik v njih jarem! Slovensko Primorje je naša Venetia Julia! Trst je naš! Dalmacija je naša! Pa so vse to z vodeno barvo italijinizacije ':preštri-haH" pred svetom. Norci! Nad nesrečnimi Primorci se znašajo že 25 let in jih koljejo in pobijajo za čast tega poginjenega imperija. Pa vseh? — Je pač nesreča, da so nekateri narodi slepi za zgodovino, ki je vendar tako dobra učiteljica narodov!
Nihče ni bolj slep, kakor kdor noče videti. Tako Ttali-j a!
Ko gcvorimo o sili, s katero hočejo Italijani prisiliti Slovence, da postanejo njih sužnji in se uklonijo njih zastarelim sanjam, pa vidimo tudi med našimi jugoslovanskimi politiki in diplomati še nekaj takih slepcev. "S silo!" "Morajo!" "Jim bomo še pokazali!"' "Mi! in mi! in samo mi!"
Ne bratje, ne tako!! Sila ni bila mila nikoli in tudi^r.e bo nikoli. Zato iz lepa, ali pa— Bog pomagaj !
Kuj mc kuj, usoda! Če sem
ku. Le zakaj ni ob pravem Času izbežalo iz Jugoslavije v tujino več takih naših mož in se rešilo? Po vojni jih bomo silno potrebovali.
Sto ameriških učenjakov iz vseh strok našega kulturnega življenja v Ameriki je te dni zborovalo 4. Nevv Yorku in se posvetovalo pet dni, da bi našlo kaj je demokracija v bistvu, katera so njena bistvena načela, na podlagi katerih naj uredi .človeštvo svoj novi red za bodočnost, da ne pridemo zopet v tako strašne čase, v katerih smo danes. Proučevali so tudi vzroke, "bolfezni" človeškega razuma, ki so vzrok teh časov. Toda po petih dnevih resnega dela so morali izdati javnemu časopisju poročilo, da niso našli na ta vprašanja odgovora. Bili so to sami učeni profesorji raznih univerz, profesorji mo-droslovja, socialnih ved, bogoslovja vseh ver, tudi veliki pesniki, pisatelji, umetniki in drugi. Pravijo, da bodo imeli še en© posvetovanje, na katero pa hočejo tudi "može dela," to se pravi praktične ljudi, ki niso učeni, vendar pa praktično urejajo naše življenje v demokraciji. Zedinili so se vendar v tem, da so poganstvo s svojimi nauki popolnoma zavrgli kot nemogoč temelj novega reda na svetu, da ima krščanstvo konec konca še največ podlage za pravo demokracijo, četudi so bili med njimi popolni brezverci in da je nov Hitlerjev red .nemogoč za mirno sožitje človeštva na svetu.
Da, mi krstjani dobro vemo brez vsakih posvetovanj, da je prava demokracija mogoča na svetu samo na podlagi krščan-skega nauka. Svet mora samo nazaj k Bogu, h Kristusu, sprejeti mora božje in Kristusove zapovedi kot najvišji zakon, kateremu se morajo vsi državni zakoni ukloniti za vse naše zasebno, družinsko, državno in meddržavno življenje, pa bo red in mir na ^svetu in človeštvo bo srečno. Nekatoliški in brezverski učenjaki na tem zborovanju toliko da niso bili prisiljeni tega priznati. Če še niso bili, pa še bodo. "Prenova sveta na naukih krščanstva," je cilj te sedanje vojne, je dejal
steklo, se zdrobim. Če sem vo- predsednik Roosevelt. sek, se stopim! Če sem lonec, To sprejmimo, pa bo vse se razbijem, če sem jeklo se iz- rec*u-iskrim!"	-
Tako nekako poje pesnik. Danes usoda neusmiljeno kuje slovenski narod doma. Kaj bo ž njim? Nič se bati! Jeklo je! Le iziskril se bo!
Ameriški War Bonds in Stamps" — posojilo državi za zmago, je sveta dolžnost vsakega Amerikanca, tudi vsakega Slovenca v Ameriki. Gre za zmago naše države, pa tudi za rešitev slovenskega naroda. Oboje je ozko povezano v eno. Dajmo do skrajne možnosti vsi! Mi Slovenci pa še iz dvojnega razloga. Vsak War Bond je korak bližje k zmagi naše države in k rešitvi naroda doma. Koliko jih že imaš?
Otroci w trpljenju jokajo, žene javkajo, možje-junaki pa— trpe, molče in—zmagujejo. Še nad nami zlato sonce sije! Žarke zlate še za vse ima! Vse oblake črne bo razgnalo vsa ogrelo zopet bo srca—v svobodi!
"What Is Your Name" je naslov nove knjige, ki jo je spisal in pred kratkim izdal naš pridni pisatelj Louis Adamič. Nisem je še dobil, da bi jo prečital in izrekel, o nji svojo sodbo. Vendar kdor pozna lep slog in lepo angleščino, v kateri piše Adamič, ve, da je knjiga enako zanimiva, kakor so bile vse njegove dosedanje. Naroča se pri Mr. Louis Adamič, Mil-ford, N. J. in stane $2.50. Ko je bom prečital, kaj več o nji.
Dr. Furlan je bil junija obsojen na smrt v Trstu, kakor poroča New York Times. List prinaša njegovo sliko, v kateri drži Jutro, v katerem je čital to poročilo—varen v Nevv Yor-
Glas iz Londona
London, 4-5-42.
Dragi,!
Na dve Tvoji pismi odgovarjam, z dne 31. jan. in 1. marca. Takole po dva meseca hodi vsako do Londona. Prejel sem pa tudi tri številke Duhovnega Ž. Prav vesel sem teh številk. Sedaj dobimo kak časopis iz Sev. Amerike, samo neredno. Celo iz Slovenije smo dobili par številk "Slovenca*' iz meseca marca in par številk hitlerjanskega "Štajerskega Gospodarja," ki je do dv.e tretjini še pisan v slovenščini. Nemških krajevnih imen v tem listu pa ne znamo vseh prebrati.
V Egiptu imamo slovenski bataljon, kateremu so postavili za komandanta Slovenca Pro-sena Angleži sami.
Kako je doma? Vesti dobivamo, toda pozno. Da je pod Nemčijo hudo, veš, postaja pa vsak dan slabše tudi pod Lahi, gospodarsko in politično. Ljudje bodo lačni in obupani. Okrog 20. februarja so Italijani začeli z internacijami na debelo. V nekaj dneh je šlo iz Ljubljane 2,000 ljudi. Deloma so to komunisti, deloma čisto nedolžni ljudje. Največkrat nobeden ne ve zakaj. Nemec je v svoji krivičnosti surov. Ubije nedolžnega, toda ve zakaj. Ima "svoj" vzrok. Lah udarja kar p opre k: "slepa pravičnost." "Naši" ljudje hudo trpe tudi radi takozvane "Osvobodilne fronte." ki je čisto v komunističnih rokah. Ta obsoja na smrt in tudi v resnici vsakega obsojenca ubije. Tako terori-
zirajo vse. Zgodilo se je, da je bil ubit duhovnik Lajler (Golnik) v Ljubljani. Sedel je na sedež v gostilni, kjer je bil poprej neki Trampuž. Ta bi moral biti ubit, žrtev pa je postal Lajler. Najhujše je za kmete. Če ustrežejo komunistom, se maščujejo Lahi. Požgali so že par vasi za "kazen." če ne ustrežejo, streljajo komunisti. Mi pravimo po radiu, da še ni čas za nastop. Toda komunisti pravijo, da Londona ne priznavajo, ampak le Moskvo. Vidiš, tako je doma.
Lahi in Nemci se seveda smejejo in vesele nad notranjim razdorom. Nastopijo le, če se kakemu njihovemu človeku kaj zgodi. Radi napada na most v Preserju, kjer je padlo 5 Italijanov, so ustrelili v Ljubljani 16 ljudi. Poročilo trdi, da vsaj 12 od teh gotovo ni nič vedelo o napadu. Ko so to predočili Italijanom, so ti izjavljali, da so bili ubiti vojaki tudi nedolž-ni.
Po štajerskem nas e 1 j u je j o Nemci Kočevarje, Tirolce in Nemce iz Besarabije. Mi tu računamo, da je vseh prognancev in beguncev iz ozemlja pod Nemci do 130,000. Najhujše je za tiste kmete, kjer so izpraznili cele vasi potem pa družine razdelili po Nemčiji. Ženske po vzhodni Nemčiji za polj- cijske tabore.
jeval skupaj s partizani. » ♦ •
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je poročala dne 17. avgusta, da so gestapovci, katerim je pomagala Nedičeva policija, aretirali v mesecu juniju preko 1,000 beograjskih meščanov, proti katerim ni bilo nobene obtožbe.
V skupinah od 50 do 100 oseb so jih zaprli v celice s posebno opremo, ter jih tam v prisotnosti in pod nadzorstvom nemških vojaških strokovnjakov zastrupili s strupenim plinom. V teku nekaj dni so na ta način pomorili vseh 1,000 aretirancev. * ♦ «
London, 21, avgusta (UP) — Poročilo glavnega štaba generala Mihajloviča javlja, da je čet-niški bataljon zasedel dalmatinski kraj Zupanjac in po ostri borbi zaplenil mnogo vojne opreme.
Druga laška armada je doživela v Dalmaciji veliko neuspe* hc. Privatne vesti, ki jih je dobila jugoslovanska vlada v Londonu, poročajo o popolnem uničenju hercegovinske vasi Ravno. Ko so četniki prekinili železniško progo Mostar — Sarajevo, so zasedbene oblasti kaznovale s smrtjo nad 300 oseb, 200 pa jih je bilo odvedenih v koncentra-
ta dela, moške v rudnike. Otroci stradajo po posebnih taboriščih. Kako se bo to reparira-lo? — Sicer pa so sedaj doma narodno zavedni in drže politično isto linijo kot mi tu.
Andrej Gabrovšek, kaplan v Rojanu v Trstu, je sedaj v nekem koncentracijskem taborišču v Italiji. In to že od aprila lani. Po nekem pismu, ki sem ga prejel od njega sem mislil, da je nekje na Krasu. Sedaj pa sem zvedel iz Ljubljane, da je v konfinaciji. Kje, ne vem. Menda bi mu lahko bilo Še slabše kot je. Tako pišejo iz Ljubljane.
Tu storimo, kar moremo za propagando,' da smo Slovenci r.a svetu, in da "imamo svoje zahteve. Najdemo mnogo simpatij, čutimo pa, da smo v tem vrtincu tako majhni. Imamo pa polno zaupanje, da končno uspemo. Saj je Bog nad nami.
Osebno se tu ne moremo pritoževati. Ni najboljše, a boljše kot za povprečnega Angleža, če izvzamemo, da smo v tujini, kar se včasih neprijetno čuti. Lahko pa postane slabše. Zdrav sem, hvala Bogu, četudi mi ta hrana tu prav nič ne ugaja. Pa je treba potrpeti. Pomlad je sedaj — in zelo lepa — torej toliko več upanja ... S pozdravom — Tvoj Saj-veškdo. — "D. 2."
-o-
Položaj v Jugoslaviji po laškem opisu
Corriere della Sera prinaša dopis Montanelija iz Zagreba:
Po računu 38 centimov za eno kuno je življenje v Zagrebu drago. , Kuna je novi hrvatski denar.
Sile upornikov so se znatno okrepile, ker imajo Nemci preveč posla z vojno na vzhodu, Italijani pa z Grško. Hrvaška pa je še premlada.
Srbski komunisti so se organizirali pod moskovskim vrhovnim poveljstvom in nosijo zastave z napisom: "živel Stalin, živel kralj Peter!
Srbi so monarhisti in nekako svojevrstno sentimentalni.
V	Črni gori divjajo borbe pod načelstvom Moše Pijade, slovitega književnika, ki je dal ubiti 284 oseb v eni sami noči in postavil na grobišče napis: "Pasje
groblje."
V	gozdovih in planinah domi-nira s svojo nacionalno organizacijo Draža Mihajlovič. To je nekakšen slovanski de Gaulle, ki deluje pod geslom pansrbstva. A četnik Kosta Pečanec s svojo skupino se je odločil, da pristopi k Nediču zato, da se ne bi bo-
Ravno je 71. jugoslovanski kraj, ki so ga oddelki osišča porušili v teku zadnjih treh mesecev.
* # *
Preko Berna je prišla iz Rima vest, da bodo Italijani od zdaj naprej v svojih bojih proti hrvaškim upornikom zaplenili vse imetje puntarjev in tudi vseh drugih Hrvatov, ki bi brez veljavnega vzroka zapustili svoj dom. * ♦ *
Havas javlja iz Budimpešte: Po naredbi srbskega ministra presvete imajo učitelji na osnovnih in srednjih šolah v Srbiji le zelo kratek odmor od 15. julija do 15. avgusta. Od tega časa naprej bodo morali med svojim letnim dopustom nadzorovati poljedelsko delo šolske mladine.
Učiteljem ne bo dovoljeno, da zapuste med svojim dopnstom kraj v katerem službujejo. -o-
Poslovilno pismo na smrt obsojenega
>
Predgovor: To vdanostno in nad vse ganljivo pismo je napisal neki 22-letni mladenič v Holandiji malo prej, predno je bil on in še trije drugi tovarši ustreljen in sicer zato, ker so pobegnili iz domovine v okupirano Francijo dne 13. februarja, 1942, da bi se pridružili ho-landski armadi na Angleškem. Bili so pa žal ujeti in po nemškem vojnem sodišču na smrt obsojeni z ustreljitvijo, kar se je izvršilo 27. februarja, 1942.
"Dragi mi oče!
"S težkim in žalostnim srcem Vam pišem to pismo v naznanilo, da je vojno sodišče izreklo, najhujšo kazen za nas.
"Prečita jte to pismo naj prvo sami, potem pa razložite vsebino materi na previden in skrben način. ,
"Ko sem Vam dne 14 februarja pisal, smo že vsi slutili, da bomo obsojeni na smrt, toda jaz tedaj nisem imel poguma to Vam omeniti, ker bi Vas taka novica preveč užalostila in potrla. Naša prošnja za pomi-loščenje, poslana v Pariz, je bila odklonjena, čeravno smo na pomilostitev upali, saj naš beg vendar ni bilo tako hudodelstvo.
Naj Vam omenim, da se te obsodbe ne bojim; saj sem vendar vedno rad molil in še molim ; torej sem za trdno prepričan, da bom umrl v Kristusu.
Čez malo časa, ko bo ura pet, se bo to zgodilo, kar ni tako strašnega. Usmrčenje traja samo trenutno, potem bom pa — pri Bogu, kjer ni več te zemeljske žalosti in trpljenja. Ali je
torej ta prehod res kaj tako strašnega?
Baš nasprotno, lepo je biti združen z Bogom, saj nam je On obljubil, da nas ne bo pozabil ako ga le v molitvah prosimo pomoči. Jaz se počutim zelo močnega in trdnega ker se bližam Bogu, zato sem povsem pripravljen umreti. Upam, da Vam bo to v tolažbo.
Zavedam se tudi, da je taka smrt nekaj strašnega posebno za nas, ker smo še vsi tako mladi. Toda Bog zna, da nismo zakrivili nič duhega. Jaz mislim, da bo to za Vas bolj hudo nego zame; saj sem se Bogu spovedal vseh grehov in imam povsem mirno vest. Ne žalujte torej, pač pa zaupajte v Boga in prosite Ga, naj Vam podeli moč.
Mati, draga mati! Naj Vas v duhu objamem. Odpustite mi vse, kar sem Vam v mojem življenju hudega storil. Ne jokajte, moja dragica! Bodite pogumna, saj imate še nekaj otrok doma pri sebi, ne pa kakor Mrs. L. Jaz upam, da se bomo zopet sešli in videli v sv. raju. Sprejmite torej zadnji prisrčen in gorak poljub od Vašega sina Kees-a.
Dragi oče! Tudi Vi mi odpustite ! Bodite vstrajni in močni v Vaši veri in upanju, saj sem prepričan, da ste v tem oziru taki kakor je naša draga mati. Nc žalujte, ampak bodite hvaležni Bogu, da smo lahko deležni Njegove milosti. Ne recite : "Ker si Ti umrl, nimamo veš veselja na tem svetu," saj sem koncem konca jaz dal svoje življenje za svojo drago domovino, kakor to vrši tudi številno drugih. Podajte mi krepko svojo desnico! Boja volja naj se zgodi!
Jan, Bep, E1 in Fien! Pozdrav do vas vseh. Bodite vstrajni in prosite Boga, da vam da moč. Verujte Vanj, pa bo vse dobro za vas naredil. Bodite pridni in ubogljivi napram očetu in materi. Mnogo poljubov od Vašega brata Kees-a; pozdravite tudi moje mlade brate in sestre; morda Vas ne bodo tako j dobro razumeli, kar je še bolj-i še, toda učite jih tudi, da naj j verujejo.
Pozdravite vsakega v imenu nas štirih. Moja iskrena zahvala vsem, kar ste mi dobrega storili.
Mi smo korajžni, ali hrabri, bodite tudi Vi! Oni lahko vzamejo naša telesa, toda duše naše so pa v božjih rokah. To naj Vam bo v zadostno tolažbo.
Jaz grem. — Do zopetnega in bolj srečnega svidenja! Naj Vas Bog blagoslovi!
Ne sovražite nikogar. Jaz bom umrl ne da bi koga sovra žil. Bog vlada vse.—Kees."
ANEKDOTA
Ko je bil maršalHaeseler še polkovnik in poveljnik konjeniškega polka, je naročil svojim častnikom, naj preizkusijo vojake, če bodo uganili, koliko je ura. Nekega novinca, ki je bil zelo visoke postave in je po rasti daleč nakriljeval poveljnika, je sam vzel v roke.
"Jaz bom sedaj gledal na uro in vi boste zaklicali 'stoj,' ko bo po vašem mnenju preteklo pet minut."
Tako se je tudi zgodilo. Novinec je nepremično stal pred polkovnikom, gledal čez njega, in na sekundo točno zaklical "stoj."
"Odlično," ga pohvali polkovnik. "No, kako pa ste mogli tako točno pogoditi čas?"
Nemalo se je Haesler začudil, ko mu je vojak odgovoril:
"Za gospodom polkovnikom namreč stoji cerkveni zvonik z uro."
ŠTEVILO AVTOMOBILOV V AMERIKI
Leta 1929 je znašalo skupno število registriranih avtomobilov v naših Združenih državah 23,121,589; lansko leto (1941) pa 28,804,793.
k. s. k. jenott
Df UFRAVNlflTVO
«17 sr. dim avenue
CLEVELAND, OHIO
Vtf
moralo biti t nataa uradu najpoaneje ie t ttavllkl tekočega tedna
Za flana na lato-----
Za neflane aa Amerika. Za liMumrtm.....................
..$0.84
..$1.60 .. $3.00
OFFICIAL ORGAN OF AMD FUBUSHKD BT THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUO UNION of the U.
m the interest of the Order	__
a A.
Issued aren Wednesday
OFFICE:
«17 ST. CLAIR AVENUE__
Phoae: HEnderson 3813
cleveland. OHIO
For members, yearly..
Terma of Bubecrlptfcm:
Foreign Countries...
..$0.84 ...$1.60 ...$3.00
POSLANKA CLEVELANDSKEGA ŽUPANA NARODU
V DOMOVINI
Letošnji Delavski praznik (Labor Day) dne 7. septembra se je tudi v našem mestu Clevelandu, O., na primeren način obhajalo. Kakor znano, je načelnik clevelandske mestne uprave ali župan,-naše gore list, Honorable Frank J. Lausche, katerega
visoko čisla vsa naša javnost.
Ta dan je župan Lausche govoril tudi po radio in objavil na ta način sledečo poslanico jugoslovanskemu narodu, glasila se je takole:
"Pošiljam vam to poslanico kot župan Clevelanda, O., ameriškega mesta, v katerem živi dvakrat toliko ljudi kakor v Beogradu za časa preteklih srečnih dni svobode. Govorim vam tudi kot človek, ki je ponosen na svoje slovenske pradede, kajti moji roditelji so prišli v to deželo iz okolice Ljubljane, torej iz Jugoslavije.
"Moja poslanica za vas je vesela in se glasi: "Moji rojaki so uvideli, da so vaši sovražniki tudi naši sovražniki. Prvi oddelki ameriške vojske, ki bo štela najmanj deset milijonov mož, že stopajo vsepovsod po svetu na bojnih poljih na stran svojih zaveznikov. A še mnogo večja delavska vojska—ameriških mož in žen—se zbira okoli strojev največjega industrijskega sistema na svetu z ogromnimi rudokopi, jeklarnami in orožarnami, ki bodo dobavljale topove, ladje, puške in letala za zmago demokracije.
"Danes ti delavci praznujejo dan, katerega jim je Amerika posvetila—dan dela—in enodušno prisegajo na svojih shodih po vsej deželi: svobodno delavstvo bo zmagalo! Ta prisega je svečana obljuba zasužnjenim jugoslovanskim delavcem in delavcem vseh drugih dežel, ki so zdaj v pesti nacistov, da bodo kmalu zopet svobodni.
"Izmed najlepših in največjih vzgledov, ki navdušujejo naše delavce, pat je junaško držanje jugoslovanske vojske, katere^hraBiT^upor proti nadmočnemu sovražniku, je povsod po svetu podžgal plamen svobode in njegov sijaj. Poročila o jugoslovanskem junaštvu in neomajnosti gredo skozi tisk v tukajšnjem časopisju in nas silijo na delo s podvojeno silo, da zajamčimo potrebno pomoč vaši plemeniti hrabrosti.	\	L
'Obljubljam vam in zagotavljam vas, da bo sila, katero zdaj grade Amerika in)njeni zavezniki, tako nevzdržna, da bo kmalu udarila in razorožila vaše zatiralce. Kadar pride ta čas, se bodo moptfla združiti vsa ljudstva in vsi narodi, da vsepovsod na svetu zajamčijo svobodo in pravico.
"Ameriški delavci pozdravljajo na svoj Delavski praznik jugoslovanske delavce in jim kličejo:
"'Bratje, svobodno delavstvo in pravica bosta zmagala'!"
Predstavniki jugoslovanske vlade v Washingtonu, D. C., so poskrbeli, da je bila ta poslanica oddana po kratkem valoval-nem omrežju tudi v Jugoslavijo, torej tudi v našo nesrečno Slovenijo.,	t
Prepričani smo, da se ondi danes že o nji na skrivno govori in šepeče od vasi do vasi, od hiše do hiše in da je ta navduše-valna poslanica župana naše ameriške Ljubljane (Cleveland) marsikoga nekoliko pomirila in navdušila k potrpljenju in vztrajnosti za dosego končne zmage in svetovnega miru.
OB TRETJI OBLETNICI SEDANJE SVETOVNE VOJNE
Dne 1. septembra t. 1. so potekla tri leta, odkar se je začela druga, ali sedanja svetovna vojna. Nekateri jo imenujejo tudi "Vojna za svetovni mir."
V tej dobi so se izvršili sledeči bolj važni vojni dogodki:
V	letu 1939:
Dne 1. septembra, so Hitlerjeve horde udrle v Poljsko.
Dne 3. septembra, Velika Britanija, Francija, Avstralija in Nova Zelandija objavijo vojno proti Nemčiji.
Dne 16. septembra, sovjetske čete vkorakajo v Poljsko.
Dne 27. septembra, Waršava se poda.
Dne 28. septembra, Poljsko si razdelita Nemčija in Rusija.
Dne 30. novembra, Sovjetske čete vkorakajo v Finsko.
V	letu 1940:
Dne 12. marca, Rusija in Finska podpišeta mirovno pogodbo. .
Dne 6. aprila, Nemci vkorakajo v Dansko in Norveško.
Dne 10. maja, Nemčija začne osvajati nižavske dežele, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg.
Dne 3. junija, Angleška admiraliteta objavi, da so Angleži rešili 335,000 mož pri Dunkirku.
Dne 10. junija, Italija napove vojno proti Franciji.
Dne 14, junija, Nemci zavzamejo Pariz, skoro brez vsakega odpora.
Dne 20. junija, Francija pristane na nemške pogoje premirja.	.	»
Dne 24. junija, Rusija anektira Estonijo, Latvijo in Litvin-
sko.
Dne 4. avgusta, Nemci začno z masnimi zračnimi napadi na Anglijo.
Dne 6. avgusta, Italijani vkorakajo v angleško Somalijo., Dne 16. septembra, predsednik Roosevelt podpiše naborni
zakon.
Dne 27. septembra, Japonci izjavijo, da se pridružijo osi-
šču.
V letu 1941:
1 Dne 11. marca, predsednik Roosevelt podpiše "lend-lease" (posojevalni in najemninski zakon).
Dne 6. aprila, Nemčija napade Jugoslavijo in začne barba-
sko razbijati njena mesta.
Dne 27. aprila, Nemci zavzamejo Atene. Dne 10. maja, Angleži se umaknejo s Krete. Dne 8. junija, Angleži in prosti Francozi vkorakajo v Sirijo-	'..	. . . « ..
Dne 22. junija, Nemčija napove vojno in napade-Rusijo. Dne 7. julija, Združene države zasedejo Islandijo. Dne 4. avgusta, predsednik Roosevelt in angleški prvi minister Churchill objavita svetu "Atlantski Carter."
Dne 7. decembra, Japonci zahrbtno napadejo Pearl Harbor, Filipinske otoke in otok Guam.
Dne 8.' decembra, Združene države napovedo Japonski vojno.	>
* Dne 11. decembra, Nemčija in Italija objavita vojno Združenim državam.
V letu 1942
Dne 16. januarja, največja pomorska baza in luka pade
Japoncem v roke.
Dne 26. januarja, prve ameriške čete se izkrcajo na Irskem. Dne 5. m£ca, Japonci okupirajo Javo. Dne 17. marca, general MacArthur pride s Filipinov v Avstralijo.
Dne 9. aprila, Bataan se poda.
Dne 18. aprila, ameriški letalci bombardirajo Tokio. Dne 6. maja, Corregidor kapitulira.
Dne 6. junija, ameriška mornarica porazi Japonce pri otoku Midwayu.
Dne 11. junija, Rusija in Anglija podpišeta 20-letno pogodbo.
Dne 12. junija, Japonci se izkrcajo na Altu in pozneje na Kisku otoku.
Dne 21. junija, Nemci zavzamejo Tobruk. Dne 3. julija, Sevastopol pade v nemške roke. Dne 4. julija, Ameriški letalci se udeleže prvič bombardiranja nemških pozicij v zapadni Evropi.
Dne 8. avgusta, ameriška mornarica, letalci in marinerji napadejo salomonske otoke.
9. avgusta, nemške čete prodro na Kavkaz. Dne 17. avgusta Churchill poseti Moskvo in ima važen razgovor s Stalinom. Obenem obišče Egipt.
Dne 19. avgusta, Američani se udeleže napada na Dieppe na francoskem obrežju.
Naj pri tej priliki še dostavimo bolj važne dogodke od začetka leta 1933, odkar je Hitler zadobil svojo moč in^stopil na krmilo nemških nazijev, tako tudi o drugih važnih dogodkih pred začetkom sedanje vojne:
Dne 30. januarja, 1933: Hitler postal voditelj Nemčije. Dne 14. oktobra, 1933: Hitler izstopil iz Lige narodov. Dne 13. januarja, 1935: Hitler zmagal pri plesbiscitu v Saarskem ozemlju.
Dne 3. februarja, 1935: Hitler odredil mobilizacijo. Na spomlad, 1935: Japonska si podjarmila Manchukuo ozemlje.
Dne 3. oktobra, 1935: Mussolini napovedal vojno Etijopiji. Dne 7. marca, 1936: Hitler vkorakal v Porenje. Dne 18. julija, 1936: Izbruh španske revolucije vsled Hitlerjevega in Mussolinijevega prizadevanja.
Dne 7. julija, 1937: Japonska napadla Kitajsko. Dne 12. marca, 1937: Hitler okupiral Avstrijo. Oktobra, 1938: Cehoslovaška deloma Eazcepljena. Dne 15. marca, 1939: Cehoslovaška popolnoma podjarm-Jjena, Hitler vkorakal v Prago.
Dne 22. marca, 1939: Hitler zavzel Memel. Dne 7. aprila, 1939: Mussolini zavzel Albanijo.
—.-o-
njega pismo v slovenščini, v katerem je poslal hvaležne pozdrave celi zbornici 20. konvencije K. S. K. Jednote v Chicagu, 111.
Dolgujem tudi zahvalo častiti šolski sestri M. Cirili za prijazen sprejem in ravno tako tudi njeni materi Mrs. Mary Sa-versnik za prijateljsko uslugo in naklonjenost.
Tudi sem dolžna, da na tem mestu izrečem mojo najiskre-nejšo zahvalo za ponovno izvolitev v urad 5. podpredsednice. Obljubujem, da bom tudi v bodoče živela in delovala za napredek K. S. K. J. in našega društva Kraljice Majnika.
Zahvalimo se skupno tudi vsem onim številnim prijateljem'in znancem, s katerimi smo se seznanili od zadnje konvencije. Bog vas vse živi!
Naš iskren pozdrav vsem delegatom in delegatinjam 20. konvencije .
Johanna Mohar, 5. podpredsednica KSKJ., Frances Ribich, Agnes Gergisch, Mary Eržen, in Antonija Velkovrh, delegatinje.
Konvenčni spomini in zahvala
še vedno se rade pogovarjamo in obujamo lepe spomine na 20. konvencijo K. S. K. J. v Chicagu ter na prijaznost in gostoljubnost, ki smo je bile deležne jaz in 3 delegatinje našega društva ter delegatinja društva sv. Ane v Milwaukee, Wis.
Posebno hvalo smo dolžne Mr. John Terselichu, ki je nam preskrbel lepo stanovanje pri dobri družini Mr. in Mrs. Anton Fabian. Verjemite, da tako lepe udobnosti se nismo nadejale, >zato sprejmite ponovno našo prisrčno zahvalo. Najlepša hvala uslužbencu pri slovenski mlekarni Mr. Kragel, ki je nas vozil okrog po mestu, ter nam prijazno razložil kraje, koder smo se vozili.
Dalje moja iskrena zahvala Mr. V. Kremesecu, ki me je peljal na kolodvor, da sem se se-šla z mojim sinom, ki se je vračal s počitnic nazaj v vojaško službo, ter naju je oba peljal nazaj v konvenčno dvorano. V imenu mojega sina-vojaka se najprisrčnejše tudi zahvaljujem sobratu gl. predsedniku John Germu, ki si je vzel toliko ,Sheboygan, Wis., časa, da ga je predstavil celi (sePt- 1942.
zbornici, katera ga je navduše-;	-—--0—3—
no pozdravila. Izrazil se je po- Spomini na našo minulo zneje, da ni kaj takega priča-	konvencijo
koval in da mu bo ostal tisti tre- Tudi jaz sem se namenil na-nutek v najlepšem spominu, pisati par vrstic o XX. konven-Nedolgo tega sem prejela od iciji naše drčne K. S. K. Jednote.
Ker ima naš Lojze Simončič, predsednik društva sv. Lovrenca št. 63, skoraj novi avto, sem se potisnil v zadnji sedež in tako smo se podali proti Chicagu že v soboto zjutraj ob sedmih.
Lojzeta je spremljala njegova prijazna soproga, mojo malenkost je pa spremljal prav lep mladenič Albert Lipnos, kateri si je izbral to konvencijo za svoje počitnice, obenem je bil pa tudi moj osebni tajnik, kar se spodobi delegatu na takem važnem zasedanju.
Vožnja vseskozi je bila prav prijetna, zato vse priznanje in hvala našemu vozniku Lojzetu in pa njegovi prijazni soprogi, katera nas je kratkočasila do Chicaga in nazaj proti domu.
Ko se pripeljemo v Chicago, smo se najprvo ustavili pri družini Mrs. Simončič sorodnikih, kjer so imeli že preskrbljen prostor, seveda samo zase in kakor je potem izgledalo tudi za Lojzeta. Ko nas je zapustila Mrs. Simončič ser pa podamo na določeno mesto do Mr. Ter-selicha in tam so imeli že vse v redu kje bomo stanovali. Se-ved§, moja želja je bila stanovati z delegati društva sv. Lovrenca, pa mi je vse izpodletelo, in takrat sem takoj pogrešal prijaznega tajnika društva sv. Lovrenca št. 63, Anton Korda-na, kateri mi je na zadnji konvenciji v Evelethu bil tako prijazen družabnik.
Lojze se je takoj izrazil, da on ima že preskrbljeno stanovanje. Tako je šlo vse po paragrafu in stanovala sva z Albertom pri prav prijazni družini Mr. in Mrs. John Dullar. Naj pripomnim, ker mi je bil Albert za vse odgovoren, se tudi nisem bal, da bi se ponoči prehladil, pa mi takoj prvi večer pripomni, če bi bilo proti jutru kaj hladno, da naj ga malo odejem, ko pa se prebudim je bila pa vsa odeja na njem in izpod nje se je pa kar kadilo kakor iz lokomotive. Albertu se je takoj Chicago dopadel, samo pripomnil je, da imajo tukaj postelje prekratke.
Po prihodu v Chicago smo takoj dobili veliko znancev še od prejšnje konvencije v Evelethu, ko hodimo po Cermak Rd., že stopijo iz Žefranovega pogrebnega zavoda pred nas trije glavni uradniki, Mr. žefran, Mr. John Oblak in Mr. M. Pavlakovich iz Pittsburgha. Podali smo se takoj v slovensko gostilno Mr. in Mrs. Tomažin. Ko pa stopim do tiste bare, mi že Mrs. Tomažin pripomni: "Vi ste pa že bili pri nas." Mislil sem že odgovoriti, da to ni mogoče, ker sem šele prišel, pa mi pove, da to je bilo štiri leta nazaj, ko sem se ustavil tam na potu v Eveleth.
• V Chicagu smo dobili v vseh ozirih prav izvrstno postrežbo, zatorej prav prisrčna hvala Chicažanom, posebno pa pripravljalnemu odboru gre vse priznanje, da so to težko nalogo tako dobro speljali in nam dali svoje avtomobile za na piknik in Joliet in Lemont in za razgled po mestu Chicago. Posebna hvala*gre pa kuharicam, katere so nam prav izvrstno stregle skozi celi teden.
Ko smo se pripravljali* v pop-deljek za pogled v Joliet kraš-nega glavnega urada in prav krasne slovenske cerkve, mi je takoj pripomnil moj prijatelj John Oblak, da naj presedeva z Albertom v njih avto, katerega vozi in lastuje prav prijazni Mr. Joseph Kukman. Z Oblakom je bil tudi prav prijazni delegat iz Milvvaukee Ignac Gorenc, kateri je imel dobre harmonike seboj, tako da igranja in petja je bilo kakor na ženitvenem potovanju v stari domovini, posebno pa naš tenorist Albert (orkastelaža) se je kaj dobro postavil. Našemu glavnemu tajniku Mr. Zalarju je ugajala harmonika in petje, ker je takoj stopil do našega avta, predno smo odrinili in nam vsa okna odprl, in tudi nas sprem-
Ustanovljena V Jolietu, UL, dna S. aprUa, UN. Inkorporlrana v Jolietu. drtavl Illinois, dne 13. Januarja, 13M. OLAVNI URAD: 381 N. CHICAGO ST.. JOLDTT, ILL Telefco v glavnem uradu: Joliet 5448: stanovanje gl. tajnika: 0448
Od ustanovitve do 31. julija. 1942 maša skupna izplačana podpora $8,415,678
Solventnost 127.24% OLAVNI ODBORNIKI ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH OmOAOO. ILL. Glavni predsednik: JOHN GERM, 817 Eaet "O" St. Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 3723 W. lfitfa Bt, Chicago, UL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4718 Hatfield Bt« Plttsb'gH, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH T .EKRAN, 196—22nd Bt, N. W, Barberton, o. Četrti podpredsednik: kOKE CERKOVNIK. p. O. Bok 287, EIy, Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 rMlttngham Ave. Bhebojgan. Wlacoostn.
Sesti podpredsednik: OEOROE PAVLAKOVICH. 4873 Pearl Bt, Denver, Oolo. , Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St.. Joliet m. Pomotni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago, St, Joliet UL Olavnl blagajnik: MATT F. SLANA, 351 N. Chicago St, Joliet, UL Juhovnl vodja: REV. MATH BUTALA, 418 N. Chleago St. JoUet 1111. Vrhovni adravnik: DR. M F. OMAN. 8411 St Clair Ave, Cleveland. O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: OEOROE J. BRINCE. 718 Jon« St, Eveleth. Minn. L nadaornica: MART E. POLUTNIK. 1711 b. SOth Bt, Lorain. O. [I. nadaornlk: FRANK LOKAR. 1353 Hawthorne Bt. Pittsburgh, Pa rrr nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave. Cleveland. O. rv nadzornica: MART HOCHEVAR, 31341 Miller Ave. Cleveland. O.
FINANONI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Rubj Bt, Joliet U1. MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A, Eveleth Minn. RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd. Wilkinsburg, Pa.
POROTNI ODBOR JOHN A. DECHMAN. 1152 Jancey St.. Pittsburgh. Pa. AOKES GORIŠEK. 5336 Butler St. Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo. Colo. JOHN OBLAK, 215 W. VValker St. Milwaukee, Wls. VVTT.T.TAM P. KOMPARE, 9206 Commercial Ave., So. Chicago. UL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago. UL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, nal se DoAilJaJo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St. Joliet 111: dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. 6. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. _
ljal in vozil tik našega voza.
Na konvenciji je bila prav lepa složnost vseskozi in počutil sem se med delegacijo prav domačega, kakor da bi se že več časa poznali. Prav hitro so minuli dnevi v Chicagu, in prav težka je bila ločitev od delegatov in delegatinj, s katerimi smo se spoznali.
Prav iskrene pozdrave delegaciji, glavnim uradnikom in članstvu naše dične K. S. K. Jednote.
Louis Kastelie,
'delegat društva sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O.
KDO JE KRIV?
Piše Rev. J. J. Oman
V Glasilu KSKJ z dne 2. septembra opisuje neka mati "Težake ure matere." Omenja težkoče, ki jih imajo matere pri vzgoji otrok in se pri tem pritoži tudi čez duhovnike. Pravi, da vpijejo: "Mati, ti si kriva . . ." Ne bom oporekal. Res imajo matere zelo važno vlogo in zato tudi marsikatero težko uro pri vzgoji otrok. Vprašanje je le, ali jo res izpolnujejb, ali res storijo svojo dolžnost do ga
spametna ljubezen do otroka, ki ni ljubezen marveč grešna popustljivost in slepi senti-ment dostikrat naravnost za-branita, da cerkev in katoliška šola ne moreta sodelovati pri vzgoji s tistim uspehom, ki bi morala. Naj vam navedem malo, pa resnično zgodbico, ki jasno kaže, kaj mislim reči:
Imeli smo dečka v šoli, kateri je postal z dnevi bolj poreden. Na sestrni opomin se ni zmenil in če sem ga jaz na pritožbo učiteljice posvaril, se mi je smejal. Končno ga sestra za malo kazen nekega poldne z nekaterimi drugimi pridrži v šoli. Ker sem se ravno mudil v tem razredu pri krščanskem nauku, sem ostal sam pri paglavcih, češ, da se bodo učili in ne bodo šole obrnili narobe.
Nismo imeli te posebne sezone še deset minut, ko prisopiha mati našega poredjježa po stopnicah, vsa razkačena in zahteva vedeti, kakšno pravico imamo mi njenega "fanta" kaznovati? V pričo njega in drugih pridržancev me dobro ošteje, sinu pa ukaže "Ti pa domov! in takoj!"
Kaj sem hotel? Izpustil sem zraven pa dejal materi:
tiste meje, ki jo krščanska vz- "Ta vam bo delal še preglavico, goja zahteva? Pri tem pa ni iz- Zapomnite si, mati!" vzet tudi oče. Da, tudi oče mo-
ra nositi odgovornost za pravo vzgojo in ne ravnati, kot da vsa odgovornost sloni edino le na materi.
Še več, tudi cerkev in šola morata sodelovati. Duhovnik in učitelj bosta prav tako dajala odgovor pred Bogom, kako sta izvrševala svoj del pri vzgoji mladine. Vendar pa je nepobita resnica, da ima mati otroke največ pred seboj, zla*-sti, dokler so otroci še v šoli in se jim še ni treba podajati v
Odšla je jezna, kakor da se je zgodila njenemu sinu velikanska krivica, sinko pa se je hudomušno smehljal, češ, moja mati, ta ti že pokaže.
, Dobro, kot bi bilo včeraj, se še spominjam, kako je ista mati čez nekaj let pri jokala v žup-nišče radi prav istega sina, češ, da ji krade denar, da popiva, da je len ter da očetova in njena beseda ne zaleže nič pri njemu. Ko je prišel do 17. leta, je bil že vseh muh poln, mati pa
im*\ m treoa Poaajau y se je pritoževala in jokala, pri svet v borbo za vsakdanji kruh. tem na m . .
Torej dom, cerkev in šola morajo delati roka v roki pri tem, čez vse važnem poslu, pri vzgoji mladine, da se bodo tudi oni zavedali, zakaj- živijo in ka-
tem pa menda čisto pozabila, kako ga je ona sama izpridila z nespametno, vse popustljivo ljubeznijo, toda ni niti učiteljem dovolila njenega otroka
, , , v. . - - . . i vzgajati v disciplini in ga vadi-ko treba živeti, da dosežejo svoj tj v krščanski inačajn*u> ka.
e.lj-kohkor mogoče primerno tera zahteva samozatajevanje,
življenje na zemlji in pa, tisto obehem na „„„,„„<
večno in brezmejno veselje in srečo, po kateri hrepeni človeško srce in nam jo Bog sam obljublja.
Toda, kaj se dostikrat zgodi? Cerkev in katoliška šola skušala vsmeriti otroka po pravi poti k časni in večni sreči, stariši pa, zlasti mati, se dostikrat zoperstavi tam, kjer bi morala biti istih misli kot cerkev in šola, da se obdrži disciplina, ki je potrebna za gradbo krščanske značajnosii. Materina, tupatam tudi očetova, ne-
obenem pa spolnovanje vseh božjih zapovedi. Smilila se mi je mati, zato ji nisem očital, pač pa sem ji obljubil, da bom govoril s sinom in ga posvaril, ako bo kaj izdalo. Mislil pa sem si: "To je sad slepe ljubezni staršev in prevelike popustljivosti do otrok v nežnih letih.
Taki slučaji niso redki. Starši, zlasti matere, otrokom dovolijo vse, najsi je dobro zanje ali pa ne. In če jih opomniš na škodo, ki se dela otrokovi vzo-(Dalje na 5 strani)
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec julij, 1942
__Financial Report of K. S. K. J. for Jaly, 1942
DOHODKI—Incoma
IZPLAČILA—Disburseraents
1
2
3
4
5
7
8
10 11 12
13
14
15
16 17 20 21 23 25
29
30 32 38
40
41
42
43
44
45 47
50
51
52
53
55
56
57
58
59 eo 61 62
63
64
65
69
70
72
73
74
75
77
78
79
80 81
83
84
86 ....
87	....
88	....
90	....
91	....
92	....
93	....
94	....
95	....
97	....
98	... 101 "...
103	....
104	...
105	... 108 ...
109	...
110	.... 111 ... 112 ...
113	...
114	...
115	... 118 ...
119	...
120	... 121 ... 122
123	Z
124	... 126 ...
127	...
128	...
131	...
132	...
133	...
134	...
135	...
136	... 139 ...
143	...
144	...
145	...
146	...
147	...
148	.. 150 ..
152	..
153	.„
154	..
156	..
157	..
158	.. 160 .. 161 .. 162 ..
163	..
164	..
165	..
166	.. 167 . 163 .,
169	.
170	.
171	.
172	.
173	.
174	.
175	.
176	.
178	.
179	.
180	. 181 . 182 .
i 183 . ■184 .
185	.
186	.
187	.
188	.
189	.
190	.
191
193
194
195
196
197
198 202
203
204 206
207
208 210 211
213
214 216 217

220.08 34^8
259.28 291.17 136.44 307.57 272.01 123.35 48.16 238.04 196.69!
,103.73 ,087.13 480.43 157.37
228.54 208.85 708.86! 371.01! 133.29! 425.74 164.841 125.28 947.94
61.43 674.32! 654.58j 595.80 703.83 378.551 134.10! ,068.62: 16.74 232.47! 32.95! 716,14 320.93 605.83 105.671 210.59 i
628.55 10.11!
111.561 97.05| 281.11 584.76 916.30! 339.89 577.27 45.04: 6.331 246.601 178.50-325.16 56.441 84.60; 228.68 139.95! 625.60] 109.13 135.47 79.40 19925!
380.33 218.87! 842.87 139.61
306.49 277.71' 336.07 531.17 237.641 378.31!
65.35
214.50 650.701
55.93 95.93
234.34 35.13j
9.01 550.97 76.19 253.88! 120.231 47.46 153.11! 200.91| 247.02 297.85 377.47| 408.50 246.39 423.70! 95.74 584.11, 767.28 1,032.03 466.021 79.471 553.88 399.00 57.02! 460.69 148.93 2,163.73j 654.10! 321.35, 464.56 187.40! 35.62! 329.65 2,188.12 147.07! 150.58 574.62, 248.34
145.15 80.55!
315.72 96.39 47.34 151.02! 209.25 22.74 181.40 121.65! 97.12 18.55! 152.23 144.56! 49.27! 337.77! 335.97 417.53,
50.15! 121.21 84.34 69.25 59.30;
284.16 23.56:
136.411 181.05] 304.25 50.07| 81.85 69.95 91.04 100.40! , S0.93j
62.25
77.30 4925 32.35 23.10 63.45 64.20
304.05
114.60 37.80
46.50 192.60
50.35
225.85
180.10! 191.70 100.70 19.55; 318.40 3.75
192.10 35.70|
200.90
2225 27.75 98.10
10.50 1.50 83,30 57.05
II
14.40
159.45 33.75 33.35 6.75 48.10
2,000.00 1,000.00
1,000.00
1,000.00
2,000.00
J
1,000.00 1,000.00
1,000.00
1,000.00
750.00
1,000.00
58.00 145.50 52.35
117.90; 149.80
9.60 I 43.45
30.10j 55.90 825! 2.25'
67.15 35.25 9.75 50.80 48.95
60.10 52.15
304.45 ! 168 10 16.50 | 156.55;
17.45 140.25 39.60 421.55
93.05 135.05 57.45 14.50 93.80 664.70 14.75 26.15 163.85 79.25
16.50 74.30" 21.75 11.25 50.80:
8.25|! 58.50 38.25 32.35
30.20 56.85 13.60 113.20 98.70 126.65
8.30 31.90 29.40 18.10 1725 106.35
15.05 52.50 59.05 15.15 28.65 17.55 26.30 24.65; 15.00!
1,000.00
75.00 100.00
125.00
50.00
150.00
300.00 50.00
100.00
100.00
100.00 75.00
50.00
100.00
75.00
500.00
100.00
100.00 100.00
1,000.00
1,000.00 1,000.00 1,000.00
2,000.00
500.00
150.00
125.00
50.00!
198.99 41.50 64.00
129.99 142.42
215.99
104.66 42.00
20.00 49.00
15.00
162.00
279.50 440.00 96.50 27.00 265.99 11.66
52.501 28.00!
I
217.33 90.00
61.00 106.66
29.00
115.00 30.00
	40.00
50.00	58.00
	73.00
300.00	
200.00	61.33
	121.11
	32.00
354.33 110.33
24.26!
35.00! 120.00, 20.25!
587.82 130.92 126.60 191.88 693.04 138.48 112.14 136.66 301.98 137.04 150.54 122.98 132.84 11.94 30.72 196.38 2328 713.64 483.03 603.78 189.68 108.60 111.84
174.18 156.64 118.93! 57.24 50.16 172.68 21.32! 100.74! 267.42! 110.46! 260.19! 97.32 134.101 218.40
60.48 17.46 181.52 61.561 113.64
59.40 190.74!
38.88, 32.16 114.90! 78.30
165.96! 98.34! 68.04! 309.83, 23.28
54.901
I
24.06! 30.48; 21.78 76.56! 79.80 184.34 11.10! 82.86 42.24 106.88, 101.82; 93.66 70.74; 42.00; 54.72
58.75! 13.18! 127.86 128.40;
61.41 121.26
47.46 65.04 0.30; 21.12 70.86 34.68!
88.92; 41.64
100.00	34.00	128.93
		92.10
50.00	52.83	i
		7.92
	32.00	92.82
!		40.44
100.00	00.71	59.64
		44.72
		114.28
		18.00;
		57.12!
100.00		
50.00		31.38
125.00	171.34	62.46
	83.00	10.74
50.00	110.00	61.44
75.00		6.90
50.00
100.00
114.33 31.00 353.701
I
14.00: 159.33! 19.50
441.40
41.00 108.42
57.00 24.26 21.00, 206.001
I
29.00;
. J
125.50; 96.00!
64.00: 131.66;
15.00 190.00 36.55
71.00 30.00
158.00
33.00 30.00 6.00'
I
27.00 13.00
20.52!
178.48 31.14! 21.36 20.82;
174.06,
!
17.16 12.18
I
31.08^ 79.62
38.58 11.94 21.12
16.86 19.44
10.00 10.00
309.96
282.28 18.03
42.61
21.97
7.01
10.00
10.00
211.62
10.00 35.00
21.16!
W2.33 379.84 37.93 47.89 96.80 292.96 . 303.99 ] 264.72 70.74 133.88 206.32	14.70 11630 7.60 12.75 3620 83.10 74.60 161.60 18.00 31.00 w 57.15	1,000.00	150.00
42.01 84.34 39.83	9.10 19.35 825		
67.77 25.63 90.72 72.92 28.46	6.85 21.80 23.80 , 5.75		
=
--
15.00 103.00
11.33
26.00 94.55
40.00 8.66 48.00
201.42 18.00
26.82
1722
25.00
16.42!
79
206 14
23 49
64
80
137 17 46
82 IU 14
55 23 62 48 12 41 45 16
■ 1$51,589.001$ 9.000.20| i$23,750.00i$ 3,675.00|$ 7,803.79!$12,989.15 $ 120.001$ 300.96,$ 604.68, 27,814
1021 _ _____
«5 Preostanek 1. julija 1942 ..........................................................T.............$4,747,286.40"
146; Prejemki:
13° j Prejeli od društev ..............................................................$51,580.00
, Obresti.................................................................................. 17,062.64
Najemnina ......................................... ..............................................................2,103.09
Ao Prepisana rezerva iz mladinskega oddelka v
98 odrasli oddelek ..............................3...........................................................43.15
Vrnjeni asesment 70 let starih...............................................................- 16.65
Prenos iz mladinskega oddelka .............................................................1,115.87
Oglasi .....................................................„...................................32.45
Posojila na certifikate................................................................................................................818.40
Dobiček pri prodanih obveznicah .................................................601.37
Vrnjena zdravniška preiskava ....................................................................................16.00
Vrnjena nagrada za novopristopile...........'.............................................5.00
Prejeto kot odplačilo na odpisane obveznice ................................1,168.76—$
04
505 i 669 213 71 j 152 911 1631
235 77
260 73 82 6051 41 3291 360! 240!
311	I 179
40 j 507 9 129 22 532 218 309 30 119 315 6 62 43! 128 355;
236 213!
312 20 |
»$! 91 I
175 22 60 144 85 311 1 55 80 22
94 j 25 168; 29
74,752.47
Izplačila:
Posmrtnina ..........................................................................$23,750.00
Starostna podpora ...............................................................................................309.96
Rezerva ......................................................................................................604.68
Poškodnine in operacije............................................................................................................3,675.00
Bolniška podpora ...........................................................:....	7,803.79
Asesment 70 let starih....................................................................................12,989.15
Izredna podpora .....................................................................................120.00
Nagrade za novopristopile............................................................................................312.00
Lokalnim zdravnikom za preiskavo kandidatov(inj) ....	106.00
Porodne nagrade .........................................................................................................190.00
Rezerva članov razreda "BB" .-.................................................................................156.60
Zguba pri prodanih obveznicah................................................1,896.78
Dozorele obresti kupljenih obveznic .................................................23.34
Zapadla posojila na certifikate ...........................................341.93
$4,822,038.87
Preostanek 31. julija 1942 .............
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC JULIJ, 1942
Dr. št.
2
3
4
5
7
8 11 12
13
14
15
16 17 20 21 23
192 254 89 457 68 228 223 149 259 153 242 36 87 446 44 42 144 14 4 341 50 137 55 23 77 106 201 159 125 293 133 312 | 63 i 364; 315! 211 1 274. 27 I 291 334 33 110 77 764 i 410) 168 | 258, 89 i 101 143! 1.0U 111 86
30 . 32 . 38 .
40	.
41	.
42	.
43	.
44	.
45	. 47 .
50	.
51	.
52	.
53	.
55	.
56	.
57	.
58	.
59	. 61 . 62 .
63	.
64	,
65	.
69
70 72 74
■ 75 .
77
78
79
80 81
83
84
85
86
87
88
90
91
92
93
94
95
97
98 101
103
104
105 108
št. čl.	Ases.
228.........	
395.........	
39.........	........... 6.85
109.........	
47.........	........... 11.21
194.........	... —.—
40.........	........... 6.00
51.........	........... 21.34
27.........	........... 4.28
7........	............60
36........	........... 7.65
37........	........... 4.55
5........	......,.....80 ......t.....30
1........	
14........	......... 3.00
37........	........... 5.55
29........	. .. —.—
93........	........... 28.15
246........	......... 46.00
	........... 10.95
36........	........... 9.36
16........	........... 2.55
32........	......... 5.55
45........	........... 23.45
	............ 13.84
25........	............ 4.65
	............ 9.40
54........	........... 14.05
	............ 3.15
202........	............ 44.81
3........	.............95
121........	......... 31.79
	............ 44.90
	.......... 57.28
195........	............ 66.02
27........	..... 10.48
1........	.15
163.......	...... 33.49
22.......	............ 7.37
	.. .. .60
	..... 40.20
67.......	.......... 19.08
115.......	...... 56.74
13.......	.......... 2.25
	............ 23.51
	........ 54.19
	....... 1.35
	....... 2.25
	............ 1.95
	.......... 40.15
	............. 55.63
	............. 10.55
	........... 72.43
	........ 2.66
8.......	. 2.50
62.......	.. 17.11
58.......	............. 13.03
	........ 6.30 .......15
12.:::::'	.. .. 2.70
	............. 12.84
	.........90
	.......... 7.57
45......	...... 12.13
21......	. 3.30
	.....6(1
^36......	9.75
	
38......	. —.—
106......	............. 19.70
141• 109
142(	
129!	
53.	112 ...
1441	113 ...
56	114 ...
22	
72 j	118 ...
128 j	119 ...
12!	
80 S	
51	
55'	
18;	
77!	
59 |	
241	
94 |	133 ..
1801	
233	
100	
28	139 ..
721	143 ..
50 J	
40	
30	
144	
20	
79	
103	
157	
23	1 154 ..
42	1 136 ..
34	157 ..
40	158 ..
47	! 160 ..
46	
20...................
196...................
30
Dr. St.
162 ....
163	....
164	....
165	....
166	....
167	....
168	....
169	....
170	....
171	....
172	....
173	....
174	....
175	....
176	....
178	....
179	....
180	.... 181 .... 182 ....
183	....
184	....
185	....
186	....
187	...
188	...
189	...
190	....
191	...
193	...
194	....
195	...
196	...
197	...
198	... 202 ...
203	...
204	... 206
207	...
208	... 210 ... 211 ...
213	...
214	... 216 ...
217	...
218	.. 219 ..
7,849.68—$	60,798.91
...................$4,761,239.96	
Št. ČL	Ases.
211............	....... 35.00
159............	........ 34.92
65............	........ 33.00
187............	........ 45.07
29............	........ 6.35
5........:...	.........90
23............	........ 5.43
374............	........ 97.50
65............	........ 16.17
31............	........ 5.90
33............	........ 19.80
63...,%.......	........ 9.95
83............	........ 12.65
33............	........ 5.55
33............	........ 18.29
14............	........ 2.80
27............	........ 15.41
24............	........ 5.70
82............	........ 19.80
6............	.........90
40............	........ 6.80
16............	........ 8.15
43...........	........ 8.85
1............	.........15
42............	........ 7.83
22...........	........ 3.35
9.........	........ 1.65
75...........	........ 27.15
60...........	........ 10.75
138...........	........ 24.75
91............	
10............	........ 1.65
19............	....... 3.20
19	.. . 3.30
22...........	........ 3.85
12...........	........ 1.65
. 132............	...... 57.01
4...........	.........60
94...........	........ 18.50
58...........	........ 11.10
85...........	........ 15.35
23.........	........ 4.95
32...........	........ 5.00
25...........	...... 3.75
11...........	........ 1.65
24...........	........ 4.80
13...........	........ 2.25
16...........	...... 8.91
.. 160...........	......... 25.75
Dr.	št.
220	....
221	....
222	....
224	....
225	....
226	.... 232	....
235	....
236	....
237	....
241	....
242	....
243	.... 246	....
248	....
249	....
250	....
251	....
št. ČL
6.... 17.... 13.... 30.... 41.... 53.... 7.... 26.... 37.... 0.... 38.... 36.... 25.... 32.... 2.... 25.... 15.... 3....
Ases.
.00 4.65 1.05 12.40 17.40 11.26 2.10 13.32 15.55
0.60 5.55
5.SA .35 6.91 • 6.45 .45
Skupaj
.10246..............$2,558.45
Dohodki:
Preostanek 1. julija 1042......$239,736.35
Prejeli od društev ................ 2,558.45
Obresti .................................. 1,303.05
$243,507.85
Izplačila:
Posmrtnina ............$ 37.50
Kredit za prestopile v odrasli oddelek ...... 20.78
Prenos v odrasli oddelek — Rezerva članov(ic) tazreda "BB" .... 313.30 Prenos v odrasli oddelek — Stroškovni sklad ...... 802.57
Rezerva ................ 43.15—$ 1226.30
Ji.
Takoj nato je vojaška oblast izdala uk^z, da ne sme nikdo dati strehe prebivalcoip vasi Ravnik, in je za prestopek določila smrtno kazen in upepeli-tev imetja. Vse preostale moške so odgnali v kasarne, kjer so jih imel inekaj dni zaprte brez jedi in jih pretepali. Pobrali so vsakega moškega, ki so ga srečali. Ko so jih pripeljali v vojašnico, so jih postavili ob nanovo skopano jamo in jim grozili s smrtjo, vse za prazen nič. Sledilo je še nekaj novih ukrepov.
Smrtna kazen za vse pobegle, policijska ura od 18 ure zvečer do 9 zjutraj; to ravno za veliki teden. Za vse moške pa policijsko uro ves dan. To stanje je trajalo do velike sobote.
Ta tragedija je poleg ostalega zahtevala 5 smrtnih žrtev, 1 Italijana in 4 Slovence. Med njimi sta bila dva kmeta, ki sta na veliki teden, nič hudega sluteč, stopila na cesto. Podrla jih je italijanska krogla. Tretja žrtev je bil kmet iz vasi Kromp-lje, ki se je mudil nekje na polju in^bil tam na smrt obstre-ljen.
-o-
KDO JE KRIV?
Preostanek 31. jul. '42........S242,371.55
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
1-o-
Listnica uredništva
Popravek
V predzadnji izdaji Glasila št. 36 z dne 9. t. m. so se nam urinile pri uradnih spremembah članstva za mesec julij tri pomote s tem, da se je dotične člane označilo kot suspendova-ne namesto zopet sprejete in sicer:
Pri društvu št. 52, Indianapolis, Ind., član Adolf Kos, cert. št. D-5034.
Pri društvu št. 65, Mihvau-kee, Wis., član Julius H. Uhan, cert. št. CC-43213.
Pri društvu št. 123, Bridgeport, O., članica Mary Perko, cert. št. CC329.
Vsi navedeni so bili nazaj v Jednoto sprejeti 31. julija t. 1.
J. B., Cleveland, O.—Čemu niste v svojem dopisu označili še svojega imena in številko društva, kamor spadate? Dopisov brez podpisa celega imena ne pri občujemo.
OČIVIDEC OPISUJE, KAKO SO ITALIJANI POŽGALI VAS RAVNIK
Bilo je na praznik M. Ozna-nenja, 25. marca t. 1. popoldne v vasi Ravnik, ki leži na robu Bloške planote in ima 25 hišnih številk. Naključje je prineslo, da sta se srečala patrulja guerilcev in patrulja Italijanov — vsak po trije možje.
Spopadli so se in obležala sta dva moža, en guerilec in en
žala v bližnjo vojašnico v Veli-
110 ZZZZ 5iz:::zz: 13.26 kih Blokah, nakar se je kmalu
^lij pojavilo nekaj kamionov obo^
30*60 r0ženih 'vojakov. Ljudje, vi-
Hjo deč mrtveca, so takoj vedeli kaj
•90 sie(ii. Mnogi so začeli reševati 9.72
101.
28..............
144..............
15..............
83..............
6..............
43.
fn~~Z 19-39 najpotrebnejše iz hiš, vendar
1.
.30 12.6C
ne vsi.
Tako so rešili tako zelo
...................; 12;?5 malo, kakor menda še v nobeni
lllZZZZ! 24.69 doslej požgani vasi. Večina mo-
j \fy.................... i.................... tfs ških je ušla, vedoč, da se ni do-
24 132 ZZZZ 14................... 2.10 bro seznaniti z znanimi kasar-
.................... 101? nami in njih dobrotami. Voja-
7105 kj so nas obkolili, streljali na 58-................ Ja S! slehernega, ki je skušal reševa-
108......
46ZZZ"'.'.l 45/70'tit pobrali še preostale vaščane 1183 ob vaškem vodnjaku in takoj 21 48! začeli strašno delo uničevanja
I25::::::::z:z: 38.25 rešiti priča to, da je v ne-lSZZZZ fsisiki hiši domača hči zbrala. ne-
Začelo se je divjanje brez primera. Vojakom ni zadostovalo, da so požgali vse kozolce, skednje in ostale shrambe, ampak z bombami so porušili tudi hiše tako, da nam o nekdaj cvetoči vasi priča le še kup razvalin.
Grozoto požara je še povečalo žalostno tuljenje živine, ki je poginjala v hlevih.. Poginila je goveja živina in večji del prašičev. Vojaki so pobesnili, drugače si ne moremo razlagati njihovega divjanja nad cerkvijo, (podružnica Bloške župnije sv. Roka), ki so jo porušili. Zgorefla je streha in kor; zvonovi pa so padli iz zvonika in se razbili. Cerkev stoji na samem, bila je krita s pločevino, in je izključeno, da bi bil le slučaj ; opravičujejo se namreč, da se je ogenj prijel cerkve sam.
To divjanje je trajalo pre-
(Nadaljevanje s 4 strani)
ji, ti mati odgovori-t "Ja otrok tako hočfc." Ali pa: "Saj noče."
Učim krščanski nauk v gotovem kraju, kjer so farani predaleč, da bi otroci mogli obiskovati katoliško šolo. Po večini se ondotni otroci otroci pridno poslužujejo pouka v krščanskem nauku. Par pa je tudi takih, da sploh ne pridejo, ali pa pridejo le tupatam. Ko sem mater na to opomnil, kaj je dejala: "Oh, saj jim rečem, pa nočejo." Bog vedi, zakaj imajo otroci starše? Kdo bo kriv, da bodo ti otroci tako malo poučeni v tem, kar je najbolj potrebno—o veronauku in ne bodo živeli kot pogani? Ali ne starši?
Pregovor pravi: "Pokaži hudiču prst, pa te zagrabi za celo roko!" Prav tako je s človeškimi slabostmi. Bodi popustljiv z otrokom v mladih letih, pa si vzgojiš samovoljneža in sebičneža, kateremu ni mar ni-če^r drugi kot "jaz."
Ko'sem bil pred leti v Sloveniji in sem hodil iz kraja v kraj po Dolenjskem in Gorenjskem, sem večkrat čul pritožbe: "Moj sin je v Ameriki in se mu dobro godi, pa nam niti ne piše."
Druga je tožila: "Moj mož ima dobro službo tam, pa nam ne pošlje nič, dasi smo v veliki potrebi," itd. Take pritožbe so me še bolj prepričale tega, kar sem vedel že poprej, da človek, ki pozabi na božje zapovedi, ali pa jih sploh ni nikdar poznal, je krut in brez srca in zmožen vsega. Prav tako je z onim, kateri je bil od mladosti razvajen in se ni naučil krotiti sebe in svoje pohlepnosti. Razume se, da sebičnež .nikdar sebe krivega ne dela, ampak kakor pravi ona "mati" v Glasilu, dolži za vse nerednosti in nesreče le druge, in1 če drugega ne more, se bo otrok znosil nad svojo materjo, ki mu je dala življenje. (Še pridem)
Razne prireditve Jednotinih društev
10. oktobra: Društvo Marije Pomoč Kristjanov št. 165, West Aliis, Wis., priredi domačo zabavo v Kraljevi dvorani.
25. oktobra: Društvo sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., bude obnašalo 40-godištnjicu u
Hrvatskom domu, 110 Bridge cej časa. Vojakom je zmanjka- St., Etna, Pa. lo bomb. Tako je srečno ostala j 24. novembra: Društvo Ma-zadnja hiša, na katero je bom- rije Čistega Spočetja, št. 81, ba padla skozi streho, ne da bi j Pittsburgh, Pa., 45-letnica obse užgala. V celem sta ostali! stoja in blagoslovitev bandera. torej dve hiši in en skedenj, j Program v Slovenskem domu Vse drugo je uničil požar in j n| 57. cesti, če greš danes skozi to vas, so; Ostala društva, ki imajo to
345 kaj obleke in jo hotela rešiti iz	■■
f5'37 : hiše Dobil jo je vojak in je ! njeni edini prebivalci lačni psi sezono tudi kakšno prireditev 23J5 jvorala vse stvari nesti nazaj J čuvaji in mačke, ki so kljub ne- na programu, naj nam izvolijo
sreči ostali zvesti svoji domači- to naznaniti.—Uredništvo.
05....................
149....................
20....................
4sZZZZ: ^00lin vreči v ogenj
KRATKO FINANČNO POROČILO BLAGAJNIKA JPO,'SS
Chicago, lil., 15. septembra — Prva polovica meseca septembra tega leta bo najbrže ostala v spominu našemu revnemu slovenskemu narodu on kraj morja kot najlepši dokaz da Slovenci in Slovenke po širni Ameriki niso in ne bodo pozabili našega, tako trpečega in krvavečega naroda v starem kraju. Sledeče poročilo izkazuje, koliko denarja imamo danes v naši blagajni, kakor tudi, koliko so naši dobri rojaki prispevali v prvih 15 dneh tekočega meseca.
Poročano ob koncu zadnjega meseca da je bilo v blagajni ............$25,280.05
Od 1. do po 15. septembra sem pa prejel nadaljnih .. 8,612.76
To, nad vse lepo svoto sem prejel od sledečih oseb:
Glavni odborniki in odborni-ce ter delegatje in delegatinje minule 20. konvencije KSKJ so medsebojno nabrali svoto $262. Zavednost in dobro srce gori imenovanih glavnih uradnikov in delegatov KSKJ glede teh prostovoljnih prispevkov pač zasluži najlepše priznanje in pohvalo od strani slovenskega naroda.
Mr. Carl Winter iz Clevelanda, O., je daroval $5. Prav lepa hvala, Mr. Winter, le tako naprej,
Slovenic Publishing Ca (Glas Naroda), Nevv York, N. Y. kaj redno pošilja nabrane prispevke na podpisanega blagajnika. Tako sem tudi sedaj prejel nadaljnih $32. Prav prisrčna zahvala naročnikom Glas Naroda.
Mr. Joseph Zore, tajnik podružnice št. 9, Waukegan-North Chicago, IIL, mi je poslal svoto $1,500. Vsa čast in hvala našim ondotnim rojakom in rojakinjam, katerih zanimanje in požrtvovalnost za naš trpeči narod v starem kraju je težko prekositi. Nadalje mi je bilo naznanjeno, da bo lokalni odbor goriimenovane naselbine imel svoj lokalni "Community War Chest," ali kampanjo od 21. do 26. septembra in nam je obljubljeno, da nam bodo nakazali od teh dohodkov nadaljnih $1,500. To je pač najlepši dokaz, da naša ameriška "Vrhnika" vporabi vsako priložnost, da potom njih zavednega dela obrišejo tako vsaj nekaj solz iz razbičanega obraza našega revnega naroda v Sloveniji. Še enkrat: Prisrčna zahvala našim zavednim rojakom in rojakinjam ameriške Vrhnike!
Mr. John Troha, blagajnik podružnice št. 27, Strabane-Canonsburg, Pa., mi je poslal tekom zadnjih 15 dni kar $1,-080.81. Ta svota je bila nabrana in prispevana od raznih ta-mošnjih društev in trgovcev, pobirali so prispevke tudi po cestah in tovarnah. To nam služi v najlepši dokaz, da imamo v teh naselbinah zavedni odbor, pa tudi nad vse dobrosrčni slovenski narod. Moja iskrena zahvala vsem rojakom in rojakinjam v imenovani naselbini za njih požrtvovalnost za našo tako potrebno samaritansko delo.
Glavni odbor KSKJ je odobril in poslal svoto $5,000 v Jugoslovanski pomožni sklad. Ta izvanredni lep dar pač dokazuje, da KSKJ ni bratska organizacija samo po besedah, pač pa da ima tudi dobro srce in sočutje z? svoje rojake izven njenega delokroga. Vsa čast in priznanje KSKJ.
Mr. John Yenko Jr. iz Ročk Springs, Wyo., mi je poslal svoto $627.95, katera svota je bila prispevana po tamošnjih Slovencih. Kako lepo bi bilo, ako bi se vse slovenske naselbine ši-rom Amerike tako zanimale kakor se ravno zanimajo v tem daljnem zapadnem mestu Ročk
j Springs, Wyo. To ni prva svota, katero sem prejel od g. Yen-kota in tudi upam,Jia ni bila zadnja. Vsekakor pa čutim, da se na tem mestu Izrecno zahvalim slovenskim naseljencem v Ročk Springsu za njih dobro srce in za njih zavednost v pomoč našega trpečega naroda onkraj morja.
Mrs. Anna P. Krasna, Nevv York City, mi je tudi poslala svoto $105. Naša zavedna rojakinja, Mrs. Krasna je oglaševala v koloni Glas Naroda za prostovoljne prispevke in da ni pisarila zastonj, dokazuje dejstvo, da so ji sledeče osebe poslale navedene svote:
Mrs. Fannie Ausich $55, Mrs. Tončka Rupnik $5, Mrs. Fannie Blažin $5, Mr. J. L. $2, Mr. Anthony Svet $1, Miss Sylvia Kraje $12 in Mrs. Anna P. Krasna $25. To je zopet na-daljni dokaz, koliko lahko ena oseba stori, kateri je naš tako potreben in krvavo trpeči slovenski narod res pri srcu. Le tako naprej, Mrs. Krasna! Iz srca želim, da bi našli mnogo posnemalcev širom Amerike! Prav prisrčna hvala vsem skupaj!
Ker je bila ta ,tako izvanred-no lepa svota prispevana v tako kratki dobi, naj služi to v zgled našemu bodočemu delu, v korist Jugoslovanskega pomožnega odbora.
Naj Še omenim, da prispevke, katere danes nabirate, služijo v dvojno pomoč. Za sedaj, ko nam je še nemogoče poslati denar na dostojno mesto v stari kraj, rabimo te prispevke za nakup obrambnih obveznih ali vojnih bondov (War Bonds). Z vese"ljem poročam, da imamo do danes že kupljenih obrambnih bondov (dozorele svote) za $35,750 (kupljena cena teh bondov je $26,455). Skupna svota v blagajni je danes $33,782.81.
Iz tega razloga apeliram na ves slovenski narod širom naše Amerike, da delujete po svoji najboljši moči in da vporabi te vsako priložnost za nabiranje prispevkov za Jugoslovanski pomožni sklad. Bodite prepričani, da bo vsak cent našel pot v stari kraj v doglednem času. Glavni odborniki kakor tudi odborniki naših podružnic žrtvujemo čas in denar za to tako potrebni sklad. Ležeče pa je na TEBI, dragi mi brat in sestra, da daruješ kolikor mogoče v ta sklad SEDAJ, ko je čas in ne pa potem, ko bo treba denar od poslati na pristojno mesto.. Brat, sestra, daj in pomagaj !
S bratskim pozdravom,
Leo Jurjovec, blagajnik JPO, SS. P. S. Ravno ko sem končal ta dopis, sem prejel nadaljno svoto v znesku $174.05 od g. John Habjana, tajnika po-družnnice št. 31, Eveleth, Minn. Prav prisrčna hvala in priznanje evelethski naselbini za to nabrano svoto. Le korajžno naprej tako bomo dosegli svoto, da bo res kaj zalegla našemu revnemu narodu, ko bo prišel čas. Ce enkrat, hvala lepa! --o—-
Močenje Slovencev v na-cijskih taboriščih
(Izvirno poročilo celjskega Slovenca.)
Iz Celja so nas slovenske aretirance najprej prepeljali v Maribor in nastanili v meljski vojašnici. Tam smo našli nad tisoč ujetnikov in beguncev, pa nič manj političnih kaznjencev. Ko smo stopali skozi kordon mrkih SS (nemška policija), .sem med njimi zagledal nekdanjega uslužbenca pri Nabav-ljalni zadrugi, znanca Rozmana. Ta nam je pojasnil v slabi hrvaščini, da "nema" slame in bo trčba ležati na golih tleh. V sobe so nas kar natrpali. Ge-stapovci so nam poprej vzeli prav vse, kar je kdo prinesel s seboj kot dar od domačih pred odhodom iz Celja. Takoj so začeli lajati na nas, suvati in poditi po hodnikih, zaničevati
in psovati. Med aretiranci je bilo poleg moških tudi okrog
K)0 žensk.
Dnevni red je bil jako natan* čen in strog. Vstajali smo že ob petih in takoj je bilo treba na delo. Ob pol šestih je že vse snažilo stranišča, hodnike
in sobe.
Prve dni maja so nas začeli pošiljati tudi na delo izven kasarne in sicer najprej samo mlajše. Podirati smo morali pravoslavno cerkev. Dne 4. maja je bilo jako slabo vreme, pa smo morali vseeno ves dan delati na dežju in v mrazu. Da bi se preoblekli ni bilo misliti, zato so se mnogi močno prehladih.
Ko je bila pravoslavna cerkev podrta, so nas začeli naga-njati ropat in razdirat drugam. Vsako jutro so nas sklicali skupaj iz posameznih sob okoli 100 fantov in 20 deklet. Odpeljali so nas v palačo Union in nas razvrstili po skupinah, ki so se potem razkropile na razne strani. Nekaj jih je ostalo v kuhinji Uniona, ostali so odšli ali v frančiškanski samostan ali v dijaško semenišče, v bogoslovni-co, v klavnico in tako dalje. Povsod je bilo "dela" za nas, ki smo morali pod nadzorstvom Gestapa odnašati vse, kar se je dalo.
V	unionski kuhinji je bilo res dosti opravkov. Skozi Maribor so tiste dni prihajali tisoči fantov in deklet iz Bosne in Bana-ta, pa tudi iz Madžarske na delo v Nemčijo. Vsak dan smo pripravili kakih 2000 obedov. Ko je zmanjkalo blaga, so nas odpeljali v razne mariborske trgovine. Tam so kar zahtevali, bolje rečeno vzeli vreče moke, krompirja, testenin, sladkorja in sploh vsega, kar se je dalo najti. Krompirja smo znosili skupaj veš sto ton. Bili smo vsi blatni, raztrgani, poleg tega pa še lačni. In vendar smo videli v kuhinji in v skladišču polno pokvarjene moke in masti, gnilega krompirja in tako dalje. „ t _.»_.:
Kot roparji
V	drugih prej omenjenih poslopjih so tudi vse izropali in pobrali. Kjer ni bilo več zalog hrane, so odnesli posteljnino, obleko, pohištvo. V sobi semeniškega prefekta Bombe-ka smo našli krasne knjige in slike. Vse smo morali razmeta-ti po tleh. Neki Obržan iz Rimskih Toplic se je uprl in ni hotel vreči na tla razpela. Gesta-povec mu ga je iztrgal iz rok in sam treščil po tleh.
Pozneje smo žačeli obiskovati tudi deželo. Naložili so nas na avte in nas odpeljali v Kam-nico. Kmetom so kar na lepem zaplenili les in drva, mi smo jih pa morali nalagati na avto. Kmetje so mislili sprva, da bodo dobili odškodnino in so bili naših obiskov še veseli. Toda močno so se uračunali.
Drva in les smo vozili ob vsakem vremenu. Naložili smo jih najprej visoko, potem smo sami splezali na vrh ter oddrdrali v Maribor, šofer je pa nalašč tako nerodno vozil, da so nas veje obcestnega drevja teple po obrazih. Ambrožič si je ob taki priliki raztrgal vso obleko, ko ga je vejevje oplazilo čez in čez.
še v bolj oddaljeno okolico so pa hodili rekvirirat svinje. Prav v Slovensko Bistrico, Konjice, Celje in celo v Savinsko dolino so jih hodili ropat. Med nami jetniki je bilo šest mesarjev in ti so morali dan na dan hoditi v klavnico klat skupaj zvožene svinje.
Oni, ki niso bili poslani na delo izven kasarne, so dobili vsakovrstno zaposlitev "doma." A mnogokrat smo stoje ali kleče pobirali drobne slamice in blato po dvorišču in okoli kasarne, če smo se še tako potrudili, da bi surovinam ustregli, je bilo vedno kaj narobe. In potem so nas j nagnali v klet, kjer so nas na ' vse načine mučili za kazen.
Ponižujoče mučenje
Konjiški arhdijakon Tovornik, kaplan Jager in znani dramaturg Petančič so bili zvesti čistilei stranišč. Ko je bilo delo opravljeno, so prišli gestapo vski nadzorniki na pregled. Glavni čistilec je moral dobesedno poročati: Das Scheiss-haus ist rein. Toda to ni bilo dovolj. Moral je vpričo gesta-povca z golo roko seči v stranišče in tako dokazati, da je res.
Na dvorišču kasarne je bila globoka jama, ki so vanjo metali vsakovrstne odpadke, blato, smeti in drugo. Dne 26. maja so sklicali same duhovnike in jim "poverili" nalogo, da jamo očistijo. Morali so pa delati z golimi rokami in tako vso nesnago znesti čez ulico.
Ko so potekali prvi dnevi našega zapora v meljski vojašnici v Mariboru, si stvari nismo preveč k srcu jemali. Tolažili tmo se s tem, da bo vse hitro minilo, in smo zasramovanja ter žalitve Nemcev kar ponosno prenašali. Zdelo se nam je pod našo častjo, da bi se pokazali Nemcem kot slabiči. Ko so pa dnevi začeli prehajati v tedne, nam je začelo vse skupaj iti na živce in potrtosti nismo mogli več skrivati. Saj smo poleg tega tudi videli, da vsak dan do-važajo nove žrtve. Začeli smo slutiti, da nam je pripravljena usoda, ki je sprva niti od daleč nismo pričakovali.
Obiski
Svojci so nas smeli priti obiskat šele po dveh tednih zapora. In še to dovoljenje je prišlo le zato, ker je Gestapo izvohala, da bi naši obiskovalci ne prihajali prazni. Prinašali bi nam cigarete in razne druge dobrote. S tem se je odprl nov vir za nabavljanje blaga, toda ne nam, temveč Gestapu. Celo poveljnik taborišča, major Hu-bigg, se je pri tem dobro "izkazal." Najprej je obiskovalce odganjal in kričal nad njimi kot podivjan, pozneje je pa spremenil svojo taktiko in je postal prijazen z njimi. Osebno jim je odvzemal zavitke, košare in nahrbtnike. Nič se ni pa zmenil, komu so bili namenjeni, ampak je vse pošiljal v svojo sobo, kamor so mu prihajale razne lahke ženske. Gostil jih je pri seli! z najboljšimi rečmi, ki jih je bil naropal od naših obiskovalcev, šele ostanke in odpadke je pošiljal v kasarno internirancem.
Surovosti Nemcev so se množile iz dneva v dan. Interniranemu profesorju Gracerju je tiste dni umrla žena. Na pogreb ga niso pustili. . .
SS smrkavci so od časa do časa priredili zasliševanje kar na svojo rokb. Prišlo jim je na misel, da bi mučili internirane fante. Nabrali so jih dolgo vrsto in jih izpraševali, če so četniki ali Sokoli. Kdor je dejal, da je bil pri Sokolih, jih je dobil s pestjo po glavi. Kdor je rekel, da ni bil nikoli Sokol, jih je istotako dobil.
Da so preizkušali našo telesno vztrajnost ,so nas večkrat postavili na dvorišču v trojno vrsto (Glieder) in nas gonili s prostimi vajami in počepi. Hudo je bilo zlasti za starejše, ki so morali tudi po pol ure čepe skakati in držati roke od sebe v ravnotežju. Nekateri so padali v nezavest. Posuroveli stražniki pa niso niti takim prizanašali.
Duhovnike sramote
Nihče pa ni mogel prezreti dejanstva, da so imeli prav posebno piko na duhovnike. Zlasti če je bil kateri bolj obilne postave, ni imel nikoli miru. Kaj so vse rekli o veri in Bogu, ne bi vzdržalo papirja. Duhovniki so častno vzdržali vsa zasramovanja ,to smo jim morali vsi priznati, čeprav so bili med nami ljudje, ki sami na vero in cerkev niso dosti dali ali celo nič. Početje podivjanih Nemcev je res tako, da .se je moralo vsakemu studiti, kdor je imel le še nekaj človeškega
čuta.
Meseca junija je bila v Mariboru takozvana racija. V mestu so nalovili kakih 70 prostitutk in jih pripeljali v našo kasarno. Zaprli s ojih v posebne sobe, same duhovnike so pa določili, da so morali propadlim ženskam čistiti in urejevati sobe. Ko smo stali v vrstah čakajoči na svoj delež hrane, so morali duhovniki stati v isti vrsti s prostitutkami. Vendar to ni trajalo dolgo, menda se je Nemcem samim zazdelo pre-robato, ali pa so uvideli, da s takim početjem ne dosežejo svojega namena, zakaj vsem se je studilo in duhovniki niso bili s tem pred nikomur ponižani.
Ko niso štrli našega ponosa s takim in podobnim ravnanjem so prihajale večje in večje telesne muke. Mnoge so nagnali, da so se morali valjati na dvorišču po blatnih tleh. Med temi je bil na primer stari Likar, učitelj na meščanski šoli v Celju. Petančič je moral liza-ti pljunke, če ni hotel, da bi ga do nezavesti pretepli. Kotnik Šimen je moral po končanem težkem delu čepeti četrt ure na tleh in ponavljati venomer: Ich will arbeiten, ich will nicht me-hr das Volk plauschen. (Hočem delati, ne bom več zavajal ljudstva.) Starega Cilenška, znanega planinca iz Poljčan, so tako mučili, da je končno moral v bolnico. Upokojenega orožnika Žlebnika iz Slovenjgrad-ca so pretepali, da je bil ves krvav, potem so ga za 24 ur zaprli v krušno peč. Župnika So-kliča so pretepali, da se mu je utrgalo. Kljub temu je moral telovaditi, dokler se ni onesvestil. Dr. Jehartu, znanemu strokovnjaku orientalnih jezikov, so med pretepanjem zlomili tri rebra, kaplanu Lahunu pa dve.
Sam Ueberreiter je pridno sodeloval pri tem kulturnem postopanju. To je pokazal na primer takoj ob aretaciji prof. Živortnikja^in sam dodajal psovke in Bttfo*e»W.—Peznfcje se je ta hinavec delal silno nedolžnega napram škofovemu zastopniku Obržanu. Jezil se je nad policisti, češ da zoper njegovo voljo tako postopajo z ujetniki. Zagotovil je Obržanu, da njega ne bodo aretirali. Kljub temu je bil Obržan kmalu med nami. živortnika so pa še dalje trpinčili. Ponoči dd pol ene do pol treh je moral na kolenih pobirati smeti, da si je do krvi odrgnil kolena, in podobno. Jezuita žužka, ki je bil star 76 let, so dobesedno do smrti pretepli. Umrl je v zaporu.
Dne 6. junija so neki zlikov-ci v Gosposki ulici razrezali plašče nekemu nemškemu avtomobilu. Ko je prišla škoda na dan, so Nemci zaprli ulico in aretirali 27 študentov ter drugih fantov. Odvedli so jih k ram v kasarno, vrgli v klet in vso noč pretepali. Kfeti so rekli "Bunker." Zjutraj so se vrnili iz kleti in smo jih videli,
gospod major! Ko je bil čas j trajati, dokler ne bo vojske koza obiske, je naročil pevovodji nec.
šeguli, naj nas zbere na dvorišču in priredi z nami koncert slovenskih pesmi. Mogočno smo peli "Oj, Triglav, moj dom" in "Od Urala do Triglava," med tem so pa pobirali prinešene darove. In slikali so nas med petjem ter pozneje prinašali
Mora pač trajati, ker Japonska nas je odsekala od glavnega vira gumija, in to ravno v času, ko naša vojaška mašine-rija in ona naših zaveznikov potrebuje ogromne količine gumija. Producirali bomo sicer nekaj umetnega gumija leta
slike v nemških revijah s pri-j 1942 in 1943 in še več leta 1944, stavki, češ, kako se slovenskim j ali niti funt tega ne preostane jetnikom dobro godi v kasarni. Celo slovensko smejo prepevati
. .Ko je pa koncert minil so obiskovalci odšli, nas je nagnal z dvorišča kakor pse.
Na potrebo smo morali hoditi vedno po štirje skupaj, tudi ponoči. Mnogi so bili bolehni in so morali ven ponoči. Toda vsak je moral prej zbuditi tri tovariše, da so ga spremljali.
Naša soba je imela št. 24 in je imela tlak iz cementa, ki je bil radi bližnjega vodovoda neprestano moker. Ta "soba" je bil nekdanji hlev za oficirske konje in je tekel po njem tudi cementni kanal na ulico. Tik ob tem kanalu sta skozi 23 noči
za obroče civilistov. In tako moramo izhajati s tem, kar imamo.
Položaj je tako resen, da utegnemo imeti racijoniranje gazolina širom naroda v svrho, da prihranimo gumij s tem, da se sploh odpravi vozarenje za zabavo. Morda pa tudi pride čas, ko bomo morali svoje obroče vladi oddati.
Med tem pa se je dognalo, da vsak mesec 50,000 avtomobilov zgine z naših cest, ker se je njih gumij obrabil. Vsak čas, ko jo mahnemo brzo po naših cestah, zlasti v vročih dnevih, vsak čas, ko zastartamo sunkoma, vsak čas, ko se kolesa
spala inženir Pristovšek in Slav- prehitro zavrtijo ob ovinku ali ko Skobeme. Oba sta zbolela ko obroči zacvilijo vsled prena-na silnem revmatizmu. Enako I glega pritiska zavor ali ko but-
pri večini drugih ni bilo nič nenavadnega če smo imeli vročine po 38 ali 39 stopinj.
Žarek upanja Končno je odšla SS nadloga in prišli so novi stražniki, Du-najčanje. Bili so vsi drugačni in mi smo si oddahnili. Z njimi smo se kar svobodno pogovarjali in kmalu so postali do nas kar zaupni. SS policaji so še prihajali od časa do časa, toda brž smo opazili, da niso prihajali nas nadzirat, ampak prav tako naše stražnike. Du-
nemo ob cestni jarek, tedaj brusimo proč nekaj neprecenljivega gumija — in krivi smo potrate narodnega bogastva.
Razum ako dobro ne skrbimo za svoje obroče, 15,000,000 avtomobilov, oziroma več kot polovica vseh privatnih avtomobilom v Združenih državah zgine z cest v prihodnjih 30 mesecih. Mnogo—morda največ teh avtomobilov bržkone privaža enega ali več delavcev na vojno delo. Ti delavci bi morali poiskati si druga prometna sredstva.
najčani so res kričali na nas,1 Toda kje? Vlaki, busi in tram-dokler so bili blizu SS, ko so pa vaji že sedaj komaj nosijo svo-
odšli, so naši stražniki s pestmi grozili za njimi.
je breme prometa. Mnogo
soč vojnih delavcev bi morali
Pojasnili so nam razmerje j stanovati bližje svojega dela, med Gestapo in vojsko. Med živeti morda v barakah, obema skupinama je bilo na- j. In zato je vaš avtomobil ve-ravnost ostro sovraštvo. Dunaj-'like važnosti, ne le radi gumi-čani so nam pravili, da so siti I Ja> ki je v njem, marveč tudi vojske in vse vojaštvo z njimii kot nujna potrebščina prometa vred. Tarnali so, da bo Nem- Vzemajte v avtomobil več pot-čija propadla, češ, da drugače nikov- Vozna brzina naJ osta" ne more biti. Teh govoric smo! ne Pod 40 railJ na uro- sPre" bili seveda iz srca veseli. S sol- menite obroče od kolesa do ko" zami v očeh so nam pripovedo- lesa vsaklb 5,000 milj. Pazite, vali o svojih družinah in razla- i da 80 obročl dobro napihnjeni s
gafi kako vzgajajo svoje otroke v protinacijskem duhu. Zaupali so nam, da so tajno vpisani v socialistične organizacije, ki na skrivaj še obstoje. Tarnali so, da nemški narod še nikoli ni bil tako pokvarjen kot je sedaj itd.
zrakom—niti preveč, niti premalo. Ko prihranjate gumij. prihranjate promet—in pHspe-vate k borbi za svobodo.
MATERINA SLIKA
N6kaj minut pred pomorsko bitko pri M a n i 1 i, je nekemu Eden teh Dunajčanov se je I mlademu mornarju padel suk-
pisal Duajček. Zelo blaga duša. Nekoč je prišla uboga ženica in prinesla svojemu sinu zaporniku nekaj perila in prigrizka. Duajček se je usmilil ženice in njenega sina ter na svojo roko sprejel prineseno z
njič v morje. Prosil je poveljujočega častnika, naj mu dovoli, da skoči ponj.
Častnik pa ga je strogo zavrnil : "Ne smeš!"
A kaj je storil mornar? Kljub prepovedi je skočil v
obljubo, da bo odnesel fantu, j morje, zgrabil plavajoči suk-Toda zalotili so ga gestapovci njič, priplezal nazaj na krov in in obsodili na.mesec dni zapo- se postavil v vrsto.
ra. Mož se ni nič jezil, toda ko smo bili sami zaupniki okoli njega, nam je dejal: "Pride čas, ko bomo vso to gestapov-kako so bili krvavi in stolčeni sko golazen pobesili."
po celem obrazu.	j Boste menda ja verjeli, če
Nekateri policaji so imeli iz- povem, da mu nismo prav nič brane za posebno trpinčenje že odsvetovali takega govorjenja, kar stalne "prijatelje." Eden	.	"D. Z."
je imel neprestano piko na mladega Zidanška iz Celja. Spet in spet ga je poklical, da je moral fant počepati brez konca
Obroči in vojna
Zaradi nepokorščine so mornarja zaprli in po bitki bi moral admiral Dewey podpisati obsodbo na več let trdnjavske ječe. Ko ga je admiral vprašal,, zakaj je to storil, je obsojenec ves potrt izvlekel iz suknjiča na levi strani sliko in iz-i pregovoril eno samo besedo: "Mati!"
Admiral Dewey veli nato: "Mornarji, ki so za mate-
Vsak čas, kadar vozite avto, rino sliko pripravljeni žrtvova-in kraja, skakati po eni nogi in imejte pred očmi, da igrate ti življenje, bi ga žrtvovali tudi tako dalje. Na vsak način ga važno vlogo v veliki drami pro- za domovino. Ne smejo te vko-je hotel izmučiti do nezavesti. meta. Vi ste edini čuvaj peto-:vati v verige. Prost si!" Toda fantje bil čudovito vztra- rici gumijevih obročev, ki so si-jen, da so ga celo Nemci obču- cer vaša lastnina, ki jih pa dr-dovali. Sam sem bil priča, da J žite le kot poverjenik naroda, je pol ure neprestano, počepal j To je ravno razlika med vojno in potem še četrt ure skakal po jn mirom. eni nogi, pa ni omagal. Policaj j stvari namreč stojijo tako-ga je vmes brcal, se na vse na- ie: yaš avtomobil nosi s seboj čine norčeval iz njega in pri približno 70 funtov gumija v j tem peklensko užival. Toda Zi- teh obročih. Pomnožite to za j danšek se mu ni dal streti. Vse 28,000,000. številom privatnih je junaško zdržal, šele ko je osebnih avtomobilov v tej de-smel nazaj v sobo, se je sese-1 želi, in dobite 980,000.000 ton. del in se bridko razjokal. Imel To je največja enota rezervne je komaj 15 let!	zaloge gumija, ki jo imamo, in
Jetniaki koncerti	; predstavlja neprecenljivo pro-
Imenitno pa si je zmislil sam metno sredstvo, ki nam mora i
^ICTORY BUY
UNITED STATES
WAR
ijonds
AND
stamps

PRIPOROČILO Članstvu naše Jednote in ostalim rojakom se priporočam za izdelovanj* notarskih izjav in potrdilo v slovenskem fr v angleškem jeziku; tako tudi za informacije glede dohodninskega davka (Income Tax). V takih zadevah obrnite se na: JOSEPH ZORC 1045 Wadsworth Ave.
North Chicago, Hi.
Telefon: N. C. 564)
(Adv. No. 88-41)
LANŠPREŠKI GOSPOD
ZGODOVINSKA POVEST Spini dr. Ivan Pregelj
Lahko se zavarujete proti slabim časom, ako TAKOJ kupile 80 akrov zemlje in sicer v državi Wisconsin, 14 milj severozapadno od naše znane farmarske naselbine Willard, ali južno od naselbine Stanleg, Wis. Ta zemlja re oddaljena tri milje od katoliške cerkve, šola je blizu. Ob zemlji je lepa cesta. Zemlja je poraščenai t, drevjem in stane
samo $500.00 (pet sto dolarjev)
Številno drevje je veliko več vredno, kot je označena cena; cena je tako nizka vsled tega, ker je lastnik umrl in dediči hočejo denar. Proda se štiri komplekse tega zemljišča po 80 akrov, kar se vse skupaj drži; proda se samo za gotov denar. Zemljiški papirji so vsi postavno urejeni.
Za nadaljna pojasnila pišite na naslov: IGNAC ČESNIK, Liccnsed Real Estate Dealer, __Baraga Point, P. O. Willard, Wis.
Preizkušena zdravila ptoti glavobolu
MandeFs Headache Tate
1.	Ustavi glavobol
•h " -i- "'■••!
2.	Uredi želodec	-/"T 8. Ojači živce
v'-/ :
4. OdpomoČ ženskemu zdt*£jju CENA 50* f - V
MANDEL DRUG STOŠE
SLOVENSKA LEKAR^
15702 VVarterloo Rd. /> CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti f ^ Lastnik te lekarne je član dru-i štva sv. Jožofa št. 1 Cd KSKJ
slovenski dnevnik
v tej posojilnici
zavarovane do I&M0.M po Federal Savings * Loan Inaaranee Corporation. Waahtngton. D. C.
Sprejemamo osebne In druitvene vloge.
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
623S St. Clair Ave. HKndenon M7« Cleveland, Ohio
v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih
V njen. dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
6117 St. Clair Avenue Cleveland Ohio
naročite in čitajte
naznanilo in zahvala
priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
S tužnim arcem naznanjamo vaem aorodnikom, prijateljem in znancem žalostno veat, da jc nemila amrt pretrgala nit življenja moji predragi ženi in nepozabni materi označenih otrok
Novi Svet
. ★ ★ ★
Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinska podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno za Ameriko $2 za Kanado $3.
Naročnino sprejema
UNITED SERVICE ORGANIZATION, INC. E M PIRE STATE BLDG., NEH1 YORK, N. Y.
September 11,1942
Mr. Joseph Zalar, Supreme Secretarv
Grand CarnioUan Slovenian Catholic Union 351 N. Chicago Street Joliet, Illinois. Dear Mr. Zalar:
Please aceept our sincere appreciation for gour check, in the amount of $5000, ichich represents a remittance from the Grand Carniollan Slovenian Catholic Union to the National USO on behalf of our men in the Armed Forces.
The patriotic and generous action Sn the part of gour Organization represents not oni g a verg generous financial con-tribution to the war effort, but is a sgmbol of the real Američani špirit.
With reneivcd thanks and cordial best wishes, / am Verg Trulg gours,
JOHN F. HICKEY, JFH:w	Assistant Treasurer.
U. S. Civil Service Exam-iners, Cleveland, Ohio. -o-
JOB TRAINING FOR MEN, WOMEN
Cleveland, O. — The neces- Secretary Local Board, sity of securing qualified meni and women, willing to be train-< d at the Governmenfs expense
to replace skilled workers who' THE SERVICE FLAG are entering the Armed Serv- Dear little flag in the window ices, is rapidly becoming the j there, most important problem of the Hung with a tear and a vvom-
an's prayer, Child of Old Glory, born with a star—
are.
United States Civil Service Com-mission. There are thousands of these trainees needed for various agencies in a civilian capacity for Government service, and the Commission is ap-pealing particularly to women Blue is your star in its field of who are high school graduates vvhite, and have completed at least six Dipped in the red that was born units of mathematics, physics, J of fight; chemistry, or drafting to call Born of the blood that our fore-at the Local Office of the Com-j bears shed mission for complete details. To raise your mother, the flag
A new training course, to o'erhead. start Oct. 5th at Thomas Edison School is being offered by the Army Signal Corps. This course will last for a period of To speak from a window, to 24 weeks and will train quali-( speak and say, fied applicants to become Spe-j "I am the voice of a soldier son cialists in the radio and aircraft Oone, to be gone till the vic-repair and communication tory's won. fields. It will also prepare per-
sonnel for "Post War" positions ("1 am the flag of the service, in this highly Skilled field. The j sir;
Signal Corps pays salaries of The flag of his mother; I speak
$120 a month while attendingj for her
school and on successful com- j Who stands by my window and
pletion of the course employ- vvaits and fears,
ees will be given a salary of But hides from the others her
HELLO, FELLOWSl
KSKJ men and women in the services of the U. S. A., »re invited to write to the Glasilo!
Just as the soldier is pleased with a letter at mail call, so will the readers welcome news.
Address communications to: Glasilo, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
2nd LIEUTENANT
Mr. John Bevec
Strabane, Pa. — John Bevec, aetive KSKJ leader and newly clected Supreme Officer of the KSKJ, left for service in Uncle Sam's fighting forces Sept. 14. John entrained in Pittsburgh, after enlising in the army.
Information as to his assign-ment will be released shortly.
Graduate Nurse
PROMOTED
Milwaukee, Wis. — John J. Koren, a member of Lodge No.
Cleveland, O.—Miss Josephine M. Tercek, daughter of Mr. and Mrs. Luke Tercek, 15621
2nd Lieut. Clara E. Maierle
Detroit, Mich. — 2nd Lieut. Clara L. Maierle, A.N.C., member of Mary Help Society, No. 176, who vvent into service May 5,1942, is stationed at Station Hospital, Fort Custer, Mich.
Lt. Maierle is a graduate of Providence Hospital School of Nursing, Detroit, and received her degree in 1937. Her farnih formerly lived in Milvvaukee, Wis., and moved to Cla\v-
baragites vvill hold second * dance for soldier benefit
Milvvaukee, Wis. —- The fol- main fraternally yours, V lovving letter posted in England j	"Pvt. Joseph Maierle, ,
vvas received here Sept. 12th: !	Co. A 833rd Eng.
"My dear fellow members of	Ban: "AVN" APO 644,
the Knights and Ladies of Ba- j	U. S. Army
raga: Rceived your letter to- j	Nevv York, N. Y.
day, and vvas most happy and j "P. S. — My best regards td pleased to hear from you. The! Rev. Anton Schiffrer." enclosed $5.00 money order ori	*
1 pound and 5 shillings, certain- j To you civilians vvho are stili ly came in very handy. For it j in the home defense areas, you is only a fevv days before pav: will readily appreciate the im-day, and it so happened that I ] portance of the vvork vve are was financially embarrassed atjtrying to do by remembering the time. And to shovv my ap-1 our men in service. Pvt. Mai-preciation, all I * can say is I erle vvas scarcely in England thanks to one and all.	; vvhen he received the Baraga
"I, too, miss each and every- j greetings vvhich vvere mailed one of you very much, and hope j to him on August 6 and vvhich that the day vvill soon come follovved him to England on vvhen vve can all be together at, Sept. 2. I dare say that his our meetings again.	{above letter expresses only mi-
"I suppose by this time you j nutely the sentiment he felt on all knovv that I am somevvhere | reading the community signed in England.	; Baraga letter.
"We novv get one 24-houri Šo help us keep up this good pass a vveek, vvhich gives us a J vvork vve are trying to do. At-
Oh, vvhat a vvonderful flag you 65, vvas recently promoted to Holmes Ave., graduated from'son, Mich., after the death of
lieutenant in the local fire de-|St. Vincenfs Charity Hospital her father. partment. His many friends School of Nursing on Aug. 28. In addition to Lt. Maierle So-congratulate him and vvish him Diplomas vvere presented by ciety No. 176 has seven mem-continued success. John has Auxiliary Bishop McFadden. | bers in the service, and is proud been an aetive member of the! Miss Tercek is a graduate of of them all!
local St. John's KSKJ Lodge. ;St. Mary's paroehial school and I	-o-
Mr. Koren is the son of Mr.' Collinvvood High School. She THE KID HAS GONE £:nd Mrs. Frank M. Koren, Sr., is a member of St. Joseph's So- The kid has gone to the colors,
chance to go to tovvn and enjoy ourselves.
tend the Second Victory Dance Saturday evening, Sept. 26, at
"Well, I guess I'll have to'Slatinshek's, 815 So. 5th St.
close novv, for it's getting quite dark. So vvith the best of Juck and health to aH of you, I'll re-
Remember that Baraga serv-icemen need your prayers, too.
Agnes Jenich.
And novv you've come, in this frenzied day,
710 S. 7th Street.
■ciety, No. 169.
$135 a month to start vvork at the Signal Corps Supply Base at Wright Field, Dayton, O.
There vvill be no vvritten ex-amination but must have six
unvvept tears.
I am the flag of the vvives vvho vvait
all applicants For the safe return of a martial units of high mate,	•
school credits in either mathematics, physics, chemistry, or drafting. The Signal Corps vvill have a representative at the Local Office of the United States Civil Service Commission, Room 4079, New Post Of-
A mate gone forth vvhere the
vvar god thrives To save from sacrifice other men's vvives.
"I am the flag of the svveet-hearts true;
our american covernment
_
Ed. Note: This document Is a revlsion of Document No. 210, ot the House of RepresenUtives, Serenty-seventh Congress, first session. House Document No. 21« wms s rerision of House Document No. 152. of the same Congress. House Document No. 152 was a revlsion of 138 questions and anuucrs that were inserted in the Congressional Record September 12, 1940.
More than one mlllion coplea of these publloatlons have been printed and diatribated. The House of RepresantaUrek haa, on three different occaatons, ananimoualy passed reaotuUon requesting that
theae document* be repe in tod.
The list of questions and aasirers was compUed bjr Conrresaman VVHrht Patman of Tesas aided bj Mr. C. W. GUbcrt of the Legislature Referenco Service of the Library of Congress. This series is taken from a booklet published by oourtesy of Congressman Martin L Sweeney of Ohio.
And vve don't knovv vvhat to say;
The kid vve have loved and cud-dled
Stepped out for the flag today.
We thought him a child, a baby,
With never a care at all,
But his country called him man-size,
And the kid has heard the call.
He paused to vvateh the reeruit-ing
Where, fired by fife and drum,
He bovved his head to Old Glory,
LETTER FROM A SOLDIER
Hovv should one address a in certain limitations, any mail Member of Congress if he de- matter to any Government off i- And thought that it vvhispered, sires to communicate vvith him? cial or to any person, corres- "Come!"
Example as follovvs: HonJpondence upon official or de-John Jones, M. C., House (or j partmental business. Retiring Senate) Office Building, Wash- Members are permitted the
franking privilege until June 30, after expiration of term to close u£ all official business on hand.
ington, D. C.
If Congress is not in session, the communication should be addressed to hi3 home tovvn.
fice Building, to intervietf and; The often unthought-of sisters, qualify applicants. Just call j too.
in person betvveen the hours of I am the flag of a mother's son, 9 a. m. and 4 p. m.	j And I won't come dovvn till the
H. J. Rimer, I victory's vvon."—Selected.
A Story of War—And War Bonds
rhia new color poster, which soon will be used in all parts of the trj to promote the sale of War Bonds and Stamps, is one of xecently created to emphasise new themes in the War Bond
our
ales campaign.
V. S. Trtmtury Dept.
Who vvas the first vvoman to serve in the Senate?
Mrs. Rebecca Felton vvas ap-pointed by the Governor of Georgia to serve in plače of Senator Thomas E. Watson, de ceased. Senator George, elected November 7, 1922, to fill out the term, refrained from pre-senting hiseredentials until November 22, allovving Mrs. Felton to participate in the sessions of the Senate on November 21 and 22.
The first vvoman elected to the Senate vvas Mrs. Hattie Ca-ravvay, elected Jan. 12, 1932.
What is the čongre s s i o n a 1 courtesy rule regarding corres-pondence betvveen one Member and a constituent of another Member?
A Member receiving corres-pondence from a person not in his distriet ordinarily forvvards same to the Member actually representing the writer's distriet, at the same time notify-ing the vvriter of his action and suggesting that the matter vvill thus be most efficiently and ex-peditiously handled.
Should one communicating vvith a Member of Congress send postage for reply?
Any correspondence vvith a Member in his strictly official capacity may be ansvvered vvithout payment of postage. The! matter is covered by law:
Members, Members - elect, Delegates, and Delegates-elect may send free through the mails, under their franke, with-
The kid, not being a slacker, Stood forth vvith patriot joy To add his name to the roster— And, God.rvve^e proud of the boy!
Dear Editor:- I am station- Thank you, and Aloha oe to all ed here on the Havvaiian Is-1—and Keep'em flying! lands and like it a lot and enjoy ( your paper very much. I have i met only one Slovenian soldier; since I'm here. He is Anthon^ <-• Ocepek from Barberton, Ohio. He is in my Company and is a svvell fellovv.,He enjoys the pa-' per as much as I do. At night after vvork vve get together and i sing Slovenian songs and talk about things back home. . Cleveland, O. — Announce-I vvas on a trip around the ment is made of the fortheom-vvhole island. You ought to see ing marriage of Mrs. Frank Ed-the miles of green sugar cane vvard Urbancic, son of Mr. and on the Islands. That's vvhere i Mrs. Joseph Urbancic, 1044 E. a lot of sugar for Uncle Sam's;71st St., formerly of Homer
Pvt. John F. Grum Jr. 13056141
Co. K 35th Infantry A. P. O. 25 care Postmaster San Francisco, Calif.
ANNOUNCEMENT
fighting forces comes from. Here is a hot one for the book: Before the cane is cut, they set the fields on fire! This burns
City, Pa., to Miss Mildred Simoncic, daughter of Mr. and Mrs. Frank Simoncic, 6524 St Clair Ave. The ceremony vvill
Are visitors and representatives of the press allovved to listen in on the proceedings of Congress ?
Yes; in both Houses places are provided for them in the galleries. A special plače is set aside for accredited members of the press and is referred to as the "press gallery." Visitors are subject to control by the presiding officers of the tvvo Houses, and the galleries may be cleared in čase of disorder In the Senate chamber the galleries are cleared vvhen the Senate goes into executive session.
wuaty**B*vWttu
WAR BONDS
• Barbed wiro usod by Uncla Sam's fighting foreos Is vastij different from that usad on American farma. Army and Marine barbed wire Is much heavier end the barbs, about three inebes In length, ure more vlelous than ordinar? barbed urlre.
The kid has gone to the colors,
It seems but a little vvhile
Since he drilled a schoolboy army
In a truly martial style.
But novv he's a man, a soldier,
And vve lend him a listening eapj
For his heart is a heart all loyal,
Unscourged by the curse of fear.
His dad, vvhen he told him, shuddered.
His mother — God bless her!—-eried;
Yet, blessed vvith a mother na-ture,
She vvept vvith a mother pride.
But he vvhose old shoulders straightened
Was Grandad, for memory ran
To years vvhen he, too, a young-ster
Was changed by the flag to a man!—Selected.
PROMOTED
up the heavy leaves and makes take plače Oct. 3 in St. Vitus'
the crop easier to harvest, but' Church.
doesn't hurt the cane.	'	_o_
The pineapple industry is also a great thing to see, espe-cially the cannery vvhere they can pineapple. On my way around the Island I savv many interesting things.
Best of luck to everybody and I hope that everyone vvho
Cleveland, O. — Sylvester Paul Zupan, vvho left for service in the U. S. Army June 19, vvas recently promoted to the rank of corporal. Sylvester,
the youngest and the fourth Zu-belongs to the KSKJ gets the I Pan brother to serve his coun-opportunity some day to visit'try> is the son of the editor of
Ihe Marine Corpe pajrs fifty cents lat each tvrelve yards, or M feet of thls speciallr manufactured barbed ,wire. The Armj end Marine Corps gesdi thousands upon thousands ef foet for defenslve warfare. Tour purchase et War Bonds and Stamps ,wffl insure sufflclent quantity Joe Atelr needs. Invest at kast ten K lam mu * Va> everjr pear dty. O. i
MEANT JUGOSLAVIA
Washington, D. C. — President Roosevelfs old concep-tions of political geography, born of his interest in stamp col-lecting before the first World War, stili occasionally influ-ertce his thought.
Mr. Roosevelt said this in ex-plaining why, in his recent speech to the International Študent Assembly, he spoke of re-sistance to the Axis in "Serbia" instead of in "Jugoslavia."
The President said that in his younger days he collected stamps of Serbia and the wrong use came as a slip for that reason, He said he should have said "Jugoslavia."
the Havvaiian Islands. When you send me your next paper, please use the address that's belovv, because it has been changed, and so that 1*11 re-
the Glasilo and the late Antonia Zupan.
—FOR VICTORY: BUY BONDS—
There are no "rookie" dollars. Send „ • ■	„„„„	yours to the front! Buy U. S. Defense
ceive your paper quicker. Savings Bonds and Stamps!
DO «ce BlT PbC TC CFPOfcT PLEASE ASK HER DO IT WITW VNITEO STATES WAR BONDS«••

VbUR som N
lifU&Utfctf&i,